Prirodopisno- natoroznansko polje. Podlasica. jSfc*j& /V'* ( ' -^ >¦ A ^EMtoltliL ^ ¦^" J° PMna'e lepo živalco na flHuttlB^^i&h~vw|fflHHfiHyi šibkib, »izkili nožieab, s tcDko zlek-^^^^^^HHhKhJh^w|^E|^|ra nenim truplom iu jasiio rnjavim ko-^^^^^^^^^^^^hBhfM^BHJ^SH zuhom? Ako vam še povem, da sla-^^^HHHH||B«MM^^^^^HBf nujo malo ne povsod po drevesnih jHy\r-g^g^aBmB^MBBy dnplih, po Inknjah pod zemljo, racj =^P^k ^P ^^itKB^K^^Bti2& trnjem ua polji, v grobljah konee $L ^tJaP?*!^, iS^mSSKHBIt "i'r' Im '"''' P° hlcvih in svislih, MJp-j^gaMflpB^j^^M^MI^Mfe takoj bodcte zavpili iu rekH: to je ^^^r^Mf^^jR^^BfflSSI^^B po(]!asiea, oj jaz jo poznam, videl ^^agTOi^^^^PB^jBM^ Sl>nl J0^ ^0 seJe piiplazita izpod na-_^S|l=pL-!?^5f?||§§jB|P"Bp!' šega lileva, skrbno vohljala z malim smrekoin, n;t 'ik"li .1 mrne ugledavši, smok! bilajevhipu zopet pod hlcvora. — Dii, dii u^auili sle, ter vam rad vorojamem, da jo poznate krvolounieo, ki davi najrajše misi, podgane in krte. Iq ako bi bilo sanio to, privoS6ili bi jej vse miši in podganc, ali ta spak napada prav pogostoma tudi živali, ki so mnogo večje od nje, kakor divjo in domače zajee, karetino i. t. d. Jjahko bi sc rcklo od nje. da je vsemn, kar hodi in lazi pp zemlji, uaporedala vojsko. Še celo brezskrbnim kobilic-am, knSCarjem, kaiiam, ribam in rakom v vodi ne prizanaša. Kadar je hmlomušna, zažcne se tudi t psa, v konja in cel6 Slovekn skoči za vrat ter se brani na vsc pretege. Podlasica je kunjega plcraena in je iuej kunami najmanjša in najlepsa zver. Lepo je videti mlade podlasice, igrajo se kakor mlade mucko, uganjajoč vsakeržne šalc in burke. Mlado podlasico jo prav lahko ukrotiti. Nekoliko večji kakor navadna podlasica je herraelin ali velika pod-lasica, ki živi in se vede kakor njo sestrifina navadoa podlasica. HermeliD, ki ga vidite zgoraj na podobi, iraa dragoceno jasno rujavo kožuhovino, ki pa po zimi.popolnoraa pobeli, samo dolgi rep ostano na konci tudi po ziini črn. Nahaja se som ter tjii pri nas, a največ se jih dobude po severnih krajih Evrope io Azije, koder jo prav pridno love, da-si je taka lov vpčkrat ailno tezavna. Kožubovioa od hermelina so je vže od nekdaj drago plačovala, zato 80 v prejšujih časih le cesarji in kralji ia druga imenitna gospoda nosili plašfie, ki 80 bili obžiti z hermelinjimi kožicami. Babjeverni Ijudjo se podlasie boje, češ, da so strupene, kar pa ni res ter tudi vi ne smete kaj takega verojeti.