N letnik XI., št. 3 marec 2005 Sprejet je bil proračun za leto 2005 Občinski svet ga je sprejel na svoji zadnji seji, dne 2. 3. 2005, in sicer po skrajšanem postopku. Značilnosti letošnjega proračuna lahko preberete na županovi strani, objavljamo pa tudi najpomembnejše postavke iz letošnjega proračuna. _^ Na str. 2 in 4 Jakličev dom je vse bolj pogosto prizorišče regijskih in vseslovenskih srečanj glasbenih in drugih kulturnih skupin 26. februarja je bilo v Jakličevem domu regijsko srečanje tam-burašev in mandolinistov. Veliko pa je tudi drugih gostovanj. 12. marca je dramska skupina iz Velike in Male Loke pri Grosupljem gostovala z igro v treh dejanjih avtorja Maksa Ferenca Trije vaški svetniki. Medtem ko je bil obisk na regijskem srečanju slab, se je igre udeležilo več kot sto gledalcev. Isti večer je domača dramska skupina Scena gostovala z Dnevnikom Ane Frank na Primorskem. Čas občnih zborov Marec je mesec, ki si ga društva največkrat izberejo za sklic rednih letnih občnih zborov. Tudi letos je bilo tako. V tej številki lahko preberete poročila iz občnih zborov DPŽ Dobrepolje -Struge, Športnega društva Kompolje, Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo in Slovenske ljudske stranke. Naslednja številka Našega kraja bo izšla 22. 4. 2005. Prispevke sprejemamo do 12. 4. 2005 »Vstal je, ni ga tukaj«, tako poroča evangelist. Vstal je Kristus — Odrešenik, prikazal se je apostolom, Mariji in drugim znancem. Vstal je v času in prostoru, v zgodovini, s pričami je potrdil svoje vstajenje, v brezčasnost pa je odprl vrata v večno življenje tudi nam vsem. Veselimo se ob tem spoznanju in praznujmo. Velika noč je sedaj tudi državni praznik. Praznujmo ta veseli praznik to veliko noč z veselim srcem, trdnim upanjem, veliko vero. Vstali Kristus je z nami vse dni do konca sveta. V tej veri želim vsem našim občankam in občanom, še posebej tistim, ki ste osamljeni, bolni in trpeči, veselo in upanja polno praznovanje velikonočnih praznikov. Vaš župan Anton Jakopič marec 2005 Županova stran 2 Proračun 2005 Piše: župan Anton Jakopič Proračun občine je tisti akt, s katerim si občina odpre zeleno luč za svoje delo. Če proračun ni sprejet, lahko delamo samo tekoče zadeve v obsegu prejšnjega leta, ne moremo pa zastaviti novih investicij, niti se prijaviti na morebiten razpis. Proračun v nadaljevanju tudi objavljamo, kogar zanima, ga lahko natančno pregleda, saj je to javni dokument, če je kaj nejasno, lahko pride tudi na občino vprašat, pa mu bomo razložili. V teh nekaj stavkih lahko razložim samo nekaj splošnih pogledov na proračun, za lažje razumevanje. Sestavljanje proračuna je težko in odgovorno delo. Predvsem usklajevanje med možnostmi in potrebami. Tu vedno nastane težava, ker bi vsi radi več, kot je možno dobiti. Včasih imam občutek, da se posamezniki ali posamezne skupine kar jezijo, zakaj ni več denarja zanje in zakaj ga drugi dobijo. Seveda ti drugi pa mislijo ravno obratno. Tako se župan, kot predlagatelj, vedno znajde med kladivom in nakovalom. Vedno je zahtev in potreb več kot pa razpoložljivih sredstev. Vedno skušamo najti najboljše rešitve, da tečejo tekoče zadeve in da se tudi kaj napreduje. Proračun za leto 2005 se pripravlja v času zaostrene finančne situacije v občinah na splošno. Primanjkuje predvsem sredstev za investicije. Čeprav skupni zneski proračuna na prihodkovni in odhodkovni strani izkazujejo visoke zneske, dejanska možnost investiranja ni velika. Prihodki skupaj, če upoštevamo še račun finančnih terjatev in naložb, znašajo 648.026. 000,00 SIT, odhodki pa 832.026.000,00 SIT. Navidezni minus se izravna s pomočjo računa financiranja, tako, da je proračun izravnan in ni nobenega minusa. Račun finančnih terjatev in naložb sicer izkazuje minus, ker je predvidenega več vlaganja kot pa vračila kapitala. Ta račun namreč prikazuje vlaganje kapitala v različne naložbe oziroma vračilo teh sredstev. V tem računu so v bistvu prikazani tudi izdatki, ki jih bo občina imela, vendar ne kot dokončno plačilo, pač pa kot vlaganje kapitala in pa vračilo vloženih sredstev, ki je v bistvu prihodek občine. Račun financiranja prikazuje morebitno zadolževanje in vračila kreditov ter prenos sredstev iz preteklega leta. V našem primeru ni zadolževanja niti vračil kreditov, ostaja samo prenos sredstev iz preteklega leta. Občina sicer ni čisto brez kreditov. Ugoden kredit smo pred leti dobili od ekološkega sklada za urejanje deponije komunalnih odpadkov, vendar potekajo vse transakcije prek Javnega komunalnega podjetja Grosuplje in se odplačuje v sklopu sredstev namenjenih za investicije v deponijo. Prenos sredstev iz preteklega leta znaša nekaj nad 184.000.000 SIT. Na videz velika številka, ki marsikaterega bega. Zakaj je tako velika? To je predvsem zaradi narave knjiženja in narave proračunske logike. Proračunska logika je namreč takšna, lahko rečem, kmečka, v zdravem pomenu besede. Vse, kar je izplačano, je izdatek in vse, kar je vplačano, je prihodek, za razliko od podjetij, kjer je vse, kar je zaračunano, prihodek in vsi dobljeni računi, strošek, ne glede, kdaj so plačani. Zaradi te logike je potrebno vse neplačane račune prikazati v proračunu še enkrat in to kot prenos sredstev na pri-hodkovni strani in kot izdatek na odhodkovni strani. Če se nekaj dela več let, pa celo trikrat ali štirikrat. Zaradi te logike me nekateri sprašujejo, zakaj je nekaj v proračunu, ko je bilo pa že lani narejeno, ali pa še prej, vendar mora tako biti. Če na primer neko delo ni dokončno prevzeto, tudi ni dokončno plačano. Ko bo prevzeto in nejasnosti odpravljene, ga bo potrebno plačati. Ker ga bo potrebno plačati, mora biti za to postavka v proračunu. To lahko traja tudi več let. In take postavke umetno povečujejo proračun. Pa še nekaj je proračunska logika. Nobenega dela ni mogoče ne naročiti ne izvajati, če za to ni postavke v proračunu, razen kakšne res nujne potrebe, ki se lahko plača iz rezerve, vendar mora biti pa rezerva tolikšna, da je to mogoče. Vemo pa vsi, da se včasih ne da narediti tistega, kar bi radi, niti tako hitro, kot bi radi in zato se postavka sicer odpre, ostane pa neporabljena ali pa tik pred koncem leta sklenemo pogodbo. Če zanesljivo ugotovimo, da nekaj ne bomo mogli izvesti in če je še čas, predlagamo rebalans in sredstva prerazporedimo drugam, kjer se bo dalo narediti. Če pa vse to ni mogoče, ostanejo kot neporabljena in se porabijo v naslednjem letu. V proračun moramo tudi obvezno vključiti sredstva, ki jih pričakujemo od države in to na prihodkih kot na odhodkih. Če to ni prikazano, se ne moremo prijaviti niti na razpis. V letošnjem letu je takšna zelo izrazita postavka komasacija. Sredstva so prikazana, ne vemo pa še zanesljivo, če jih bomo dobili. To vam pišem zato, da boste vedeli, zakaj proračun izkazuje velike zneske in zakaj se sredstva prenašajo v naslednji proračun. Pa še nekaj je, imamo dve skupini ljudi, eni vedno kupujejo vse na kredit in vnaprej porabijo vse, eni pa »šparajo« in potem kupijo. Kdo ima prav, je težko reči. Jaz sem bolj izmed tistih, ki se kredita izogibam. Držim se starega kmečkega pravila dober gospodar nikoli ni brez denarja, tudi če ga ima malo. »Špara« se takrat, ko ga je vsaj še nekaj, ne takrat, ko ga ni nič več. Občinski svet je z večino takšno usmeritev vedno podprl. Mislim, da nam tako gospodarjenje tudi na občini kar dobro uspeva in imamo v teh letih kaj pokazati. Občina v vseh teh letih tudi še nikoli ni bila nelikvidna, kar se v mnogih občinah dogaja. Pa še nekaj vztrajno ponavljam, rajši dajmo sredstva za investicije, kot za tekočo porabo, čeprav se nam tekoča poraba vztrajno povečuje, sredstva za investicije pa ne. Razmerje, če vzamemo samo tekoče leto, brez prenosov in brez sredstev za komasacijo, je 35 % za investicije, 65 pa za tekočo porabo. Pred leti pa je bilo skoraj obratno. V marsikateri občini so samo malo popustili tekoči porabi in že so prišli samo še na 20% za investicije. Kako naj se taka občina loti kakšnih resnejših razvojnih programov? To je pa spet druga zgodba, ki jo mora več ali manj rešiti država, saj se sredstva za občine v zadnjih letih relativno hitro manjšajo. Država nam je naložila mnogo novih obveznosti, brez dodatnega denarja. Še več pa nam nalaga novih in novih birokratskih ovir in obveznosti, tako da se bomo izgubili v papirjih. Če samo proračun natančno preberete, boste videli da je res tako. Samo da prebereš te številke, potrebuješ veliko časa, toda za vsako številko je neka dejavnost, ki jo je potrebno v tem letu narediti, zanjo napisati kup poročil in papirjev. Verjemite mi, nekatere stvari bi z veseljem črtal, pa jih žal ne morem. Prostor za tole razlago sem izčrpal, saj bom sicer predolg. Velikonočni prazniki tudi niso najboljši čas za številke. Tudi ta splošni pogled na proračun ne bo odveč. Bomo pa analizo glavnih postavk predvidene porabe naredili še v naslednji številki. Vaš župan marec 2005 Delo OS 3 Beseda urednice Koliko je na svetu ljudi, ki vsi si želijo miru? Koliko drobnih, zaspanih otrok zvečer ne zaspi od gladu? Koliko zla povzročajo ljudje s poplavo praznih besed? Koliko groze bo še in gorja, dokler ne zbudi se ta svet? Te verze sem nekoč izpisala iz romana odličnega nemškega pisatelja Johannesa Simmla, s katerim se je pognal naravnost v peklenski vrtinec brezvestnosti in nasilja. Ljubezen, denar, zločin, smrt — to so glavne teme romana. Vse so vzete iz resničnega življenja, kajti tudi takšen je ta svet. Je pa tudi drugačen. V roke mi je prišla revija Pepita, ki razkriva drugačne trenutke našega časa. Njeno prizorišče je naš pravljični svet, kulturne dvorane, restavracije, športna igrišča, modrina neba, pomladno sonce, prijetna druženja in srečanja z velikimi ljudmi na tem majhnem koščku sveta. Koliko lepega je okrog nas, pa tega ne vidimo, koliko izrečenih toplih besed, pa jih ne slišimo, koliko lepih dejanj, pa jih prezremo, koliko uspehov in dosežkov, pa jih ne priznamo. Če bomo gledali na svet samo s temne plati, bo šlo življenje mimo nas, mi pa bomo obremenjevali sebe in druge samo z negativnimi pojavi naše vsakdanjosti. Nestrinjanje, konflikti in kompromisi so del tega, kar pomeni biti človek, in pred vsakim od nas je vedno polno možnosti, kako bomo izbrali. Lahko se odločimo za dobro ali zlo. Lahko v vsakem človeku vidimo tekmeca, lahko pa se odločimo tudi drugače. V vsakem človeku lahko vidimo prijatelja, kajti v vsakem človeku je nekaj dobrega, če se mu le približamo s prave strani. V nobenem okolju, v katerem človek živi, ni vse idealno. Povsod so stvari, ki bi jih lahko v nedogled kritizirali, povsod pa je tudi veliko lepega in dobrega. Če iščemo slabe stvari, jih bomo tudi našli, če iščemo dobre, prav tako. Vse je odvisno od nas samih, kaj nas pri tem vodi, ali preprosto od tega, kakšna je naša narava in značaj ter kakšen je naš pogled na svet. Tudi naš občinski časopis odraža pogled na svet. Lahko bi v njem izpostavljali samo negativne stvari, lahko pa je nek časopis preslikava realnega življenja v neki skupnosti, z vsemi problemi pa tudi drobnimi in velikimi uspehi posameznika, društev, skupin ali celotne skupnosti. Kot urednica se nagibam k drugi izbiri. Pa ne zaradi politične motiviranosti, ampak preprosto zaradi pozitivne življenjske naravnanosti. Hvala vsem, ki mi dajete pri tem podporo in spodbudo. Vsem bralcem želim vesele in lepe velikonočne praznike. Nekaj informacij s seje Občinskega sveta Dobrepolje Videm, 2. 3. 2005 Na dnevnem redu seje je bila obravnava osnutka odloka o proračunu občine za leto 2005 in načrta razvojnih programov za obdobje 2005 do 2008. M. Steklasa Kot je dejal župan Anton Jakopič, je bil proračun za leto 2005 pripravljen v času zaostrene finančne situacije v občinah, saj primanjkuje predvsem sredstev za investicije. Čeprav skupni zneski proračuna na prihodkov-ni in odhodkovni strani izkazujejo visoke zneske, dejanska možnost investiranja ni velika. Prihodki skupaj znašajo 643.576,00 SIT, odhodki pa 830.576,00 SIT. Navidezni minus se izravna s pomočjo dveh dodatnih bilanc, tako da je proračun izravnan in ni nobenega minusa. Podrobnejšo obrazložitev proračuna lahko preberete na županovi strani, prikazane pa so tudi najpomembnejše postavke iz sprejetega proračuna. Kot je dejal župan Anton Jakopič, je bil osnutek proračuna predhodno usklajen s predsedniki političnih strank in da pomembnejših vsebinskih predlogov naknadno ni bilo, zato je predlagal, da se proračun zaradi časovne stiske sprejme po skrajšanem postopku. Nekaj svetnikov se s skrajšanim postopkom sprejema ni strinjalo. Polemika in obravnava proračuna je kljub temu trajala več kot tri ure. Po daljši razpravi in proceduralnih zapletih je bil najprej sprejet osnutek, nato pa še predlog s sedmimi glasovi 'za' in dvema 'proti'. Trije svetniki so bili odsotni. Proračun je bil tako sprejet po skrajšanem postopku, skupaj z dvema amandmajema, ki sta bila podana na sami seji. Svetniki so nato sprejeli še načrt razvojnih pro- gramov. Pod točko razno je Občinski svet po razpravi z večino glasov sprejel načelni sklep k odprodaji dela parcele št. 2342/1 k.o. Cesta, ob upoštevanju projektnih pogojev oz. pogojev za gradnjo. Še nekaj informacij župana in občinske uprave, ki so istočasno tudi odgovori na vprašanja svetnikov: • Aktivnosti pri postavitvi Mobitelove bazne postaje v Predstrugah so zaustavljene, potekajo pa dogovori med županom in Telekomom o iskanju nove lokacije. • Postopek odmere parcel v obrtni coni je obstal za 8 mesecev, zadeve naj bi sedaj vsaj delno premaknile, spremeniti pa bo treba tudi odlok o zazidalnem načrtu. • Pred asfaltiranjem ceste v Predstrugah, bo potrebno najprej izpeljati odkup zemljišča za cesto v širini 6 metrov, pred tem pa še glede na program opremljanja ZN urediti kanalizacijo, najprej pa pripraviti ustrezne projekte. • Manjkajoči prometni znaki po občini so naročeni in nekateri že dobavljeni. Prav tako se bodo zamenjala razbita ogledala. Postavitev smerokazov ob regionalni cesti za smeri Zagorica in Kompolje pa je v pristojnosti DRSC. • Zahtevano letno poročilo o občinskem glasilu bo pripravljeno do naslednje seje. ♦ 4 Proračun marec 2005 Proračun 2005 714 7141 7141 00 7141 00 7141 00 7141 00 7141 00 7142 00 7141 05 7141 07 7141 00 7141 07 72 720 7201 722 7221 I. SPLOŠNI DEL PRORAČUNA 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 323.400.000,00 7400 Prejeta sredstva iz državnega proračuna 323.400.000,00 A. Bilanca prihodkov in odhodkov 7400 00 Prejeta sredstva za tekoče obveznosti; finančna izravnava 199.000.000,00 1. PRIHODKI 7400 01 Prejeta sredstva za investicije; MŠZŠ - igrišča 3.000.000,00 7401 01 Požarna taksa 1.200.000,00 70 DAVČNI PRiHODKi 243.000.000,00 7400 04 Prejeta sredstva za investicije; MKGP - gozdne ceste 1.200.000,00 7400 04 Prejeta sredstva MŠZŠ - prevozi 7.000.000,00 700 Davki na dohodek in dobiček 175.000.000,00 7000 Dohodnina 175.000.000,00 7400 01 Prejeta sredstva za investicije; MZ - Zdravstveni dom Videm 7400 01 Prejeta sredstva za investicije; Vodovod Tisovec 703 Davki na premoženje 34.500.000,00 7401 01 Prejeta sredstva za digitalizacijo plana - MOPE 7030 Davki na nepremičnine 28.500.000,00 7401 01 7030 00,01,02 1.500.000,00 Prejeta sredstva za izdelavo študije ogrevanja na BIOMASO - AURE 7030 03,05 Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča 7400 01 Prejeta sredstva za investicije - MKGP komasacije 112.000.000,00 od pravnih oseb 7.000.000,00 7030 04 Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča 20.000.000,00 i. PRiHODKi SKUPAJ (70+71+72+74) 645.026.000,00 7032 Davek na dediščine in darila 1.500.000,00 7033 Davki na promet nepremičnin in na finančno premoženje 4.500.000,00 704 Domači davki na blago in storitve 33.500.000,00 7044 Davki na posebne storitve 500.000,00 ...... . , 7044 03 Davek na dobitke od iger na srečo 500.000,00 B. Račun finančnih leriaiev in naložb 7047 Drugi davki na uporabo blaga in storitev 33.000.000,00 7047 00 Taksa za obremenjevanje vode 22.000.000,00 7047 19 Taksa za obremenjevanje okolja - zaradi odlaganja odpadkov 6.500.000,00 iV. PREJETA VRAČILA DANiH POSOJIL iN PRODAJA 7047 08 Pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest 3.000.000,00 KAPiTALSKiH DELEŽEV 3.000.000,00 7047 13 Požarna taksa 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 3.000.000,00 7047 15 Priključne takse 1.500.000,00 7500 Prejeta vračila danih posojil od posameznikov 3.000.000,00 7500 01 Kupnine od prodanih stanovanj 1.000.000,00 71 NEDAVČNI PRiHODKi 61.626.000,00 7503 01 Vračilo depozita Raiffeisen Krekova banka - odbor za malo gospodarstvo 2.000.000,00 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 16.676.000,00 7102 Prihodki od obresti 4.776.000,00 V. DANA POSOJILA iN POVEČANJE KAPiTALSKiH 7103 Prihodki od premoženja 11.900.000,00 DELEŽEV 24.000.000,00 7103 00 Prihodki iz naslova najemnin za kmet. zemlj. in gozdove 100.000,00 440 DANA POSOJILA 24.000.000,00 7103 01 Najemnine za poslovne prostore 4.500.000,00 4400 Dana posojila posameznikom 4.000.000,00 7103 02 Najemnine za stanovanja 1.700.000,00 4400 01 Dana posojila posameznikom - dolgoročna posojila 4.000.000,00 7102 04 Prihodki od drugih najemnin - grobovi Videm 2.800.000,00 4404 Dana posojila privatnim podjetjem in zasebnikom 20.000.000,00 7103 04 Prihodki od drugih najemnin - grobovi Struge 700.000,00 4404 01 Dana posojila privatnim podjetjem in 7104 06 Prihodki iz naslova podeljenih koncesij 2.100.000,00 zasebnikom - dolgoročna posojila; projekt DOBM 20.000.000,00 711 Takse in pristojbine 2.000.000,00 Vi. PREJETA MiNUS DANA POSOJILA iN SPREMEMBE 7111 Upravne takse in pristojbine 2.000.000,00 KAPiTALSKiH DELEŽEV -21.000.000,00 712 Denarne kazni 200.000,00 7120 Denarne kazni 200.000,00 7120 07 Nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora 200.000,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 500.000,00 C. Račun financirania 7130 Prihodki od prodaje blaga in storitev 500.000,00 7130 00 Prihodki od oglasov v občinskem glasilu 500.000,00 Drugi nedavčni prihodki 42.250.000,00 Vii. ZADOLŽEVANJE 0,00 Drugi nedavčni prihodki 42.250.000,00 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 0,00 Prihodki iz naslova socialnega varstva (prisp. svojcev) 5001 Najeti krediti pri poslovnih bankah 0,00 Drugi prihodki 500.000,00 5001 00 Najeti krediti pri poslovnih bankah Prihodki od razpisne dokumentacije 100.000,00 Plačilo prispevka po pog. KPL d.d Ljubljana 15.150.000,00 Viii. ODPLAČILA DOLGA 0,00 Prihodek od uporabe mrliške vežice - Videm 400.000,00 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 0,00 Prihodek od uporabe mrliške vežice - Struge 100.000,00 5503 Odplačila kred. drugim domačim kreditodajalcem 0,00 Prihodki od komunalnih prispevkov 10.300.000,00 5503 02 Kom. infrastr. - EKO sklad - krediti prejšnje občine Prispevki občanov za izvedbo agromelioracij 1.200.000,00 Prihodki iz razš. raprod. (JKP) 12.000.000,00 Prispevki krajanov za investicije 2.500.000,00 PREJETA MiNUS DANA POSOJILA iN SPREMEMBE KAPiTALSKiH DELEŽEV (Vii - Viii)_ 0,00 kapitalski PRiHODKi 17.000.000,00 iX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (i. + iV. + Vii. - ii. - V. - Viii) -184.000.000,00 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0,00 X. Prihodki od prodaje prevoznih sredstev Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega NETO FiNANCiRANJE (Vi. + Vii. - Viii. - iX. = -iii.) 163.000.000,00 premoženja Prihodki od prodaje stavbnih zemljišč 17.000.000,00 Xi. 17.000.000,00 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA 184.000.000,00 74 TRANSFERNi PRiHODKi 323.400.000,00 Xii. STANJE PRORAČUNA 0,00 04 042 042.1 042.2 042.3 042.4 042.4.1 042.4.2 042.4.3 042.4.4 042.4.5 042.4.6 042.4.7 042.4.8 042.4.9 042.4.11 042.4.12 042.5 042.5.1 042.5.2 042.5.3 042.5.4 042.6 042.6.1 042.6.2 042.6.3 045 045.1 1 II. POSEBNI DEL PRORAČUNA 045.1.1 Tekoče vzdrževanje 13.000.000,00 045.1.1.1 Vzdrževanje lokalnih cest 8.000.000,00 1. ODHODKI 045.1.1.2 Zimska služba 5.000.000,00 045.1.2 Investicijsko vzdrževanje 2.300.000,00 01 JAVNA UPRAVA 68.724.500,00 045.1.2.1 Talna prometna signalizacija pred šolami, prehodi, križišča 500.000,00 010 67.524.500,00 OBČINSKI ORGANI 045.1.2.2 Verikalna prometna signalizacija 1.500.000,00 045.1.2.3 Ureditev odvodnjavanja v križišču pri Drobniču na Cesti 300.000,00 010.1 OBČINSKI SVET IN ODBORI 2.200.000,00 045.1.3 Študije, projekti in cenitve 1.300.000,00 010.1.1 Stroški sej OS, odborov in komisij 2.200.000,00 045.1.3.1 Drugi stroški (soglasja, centitve, geod.stor., proj. dok. idr. ) 700.000,00 045.1.3.3 Projekt priključka LC v četežu 600.000,00 010.2 ZUPAN 12.099.500,00 010.2.1 Plače in dodatki - funkcionarji 7.199.500,00 045.2 JAVNE POTI 17.600.000,00 010.2.2 Stroški objav občinskih predpisov 1.200.000,00 045.2.1 Tekoče vzdrževanje 6.100.000,00 010.2.3 Stroški reprezentance 700.000,00 045.2.1.1 Tekoče vzdrževanje javnih poti 3.500.000,00 Stroški proslav v organizaciji občine 010.2.4 700.000,00 045.2.1.2 Stroški vzdrževanja želežniških prehodov 300.000,00 Stroški prometne varnosti in preventive 010.2.5 200.000,00 045.2.1.3 Zimska služba 2.300.000,00 010.2.6 Stroški za pokrovit. po odločitvi župana 700.000,00 010.2.7 Financiranje političnih strank 1.400.000,00 045.2.2 Investicijsko vzdrževanje 9.800.000,00 045.2.2.2 Delni odkup zemljišča za razširitev ceste v Prestrugah 400.000,00 010.3 UPRAVA OBČINE 49.225.000,00 045.2.2.3 Delni odkup zemljišč za ceste v Predstrugah za ZN 4.400.000,00 010.3.1 Plače in dodatki 31.795.000,00 045.2.2.4 Rekonstrukcija IP .340 Videm (do Doma o.starelih) 5.000.000,00 010.3.2 Materialni stroški delovanja občinske uprave 14.130.000,00 010.3.3 Investicije in investicijsko vzdrževanje 3.300.000,00 045.2.3 Študije, projekti in cenitve 1.700.000,00 045.2.3.1 Drugi stroški (soglasja, centitve, geod.stor., proj. dok. idr. ) 1.700.000,00 010.4 PRORAČUNSKE REZERVE 4.000.000,00 010.4.1 Tekoča proračunska rezerva 4.000.000,00 045.3 GOZDNE CESTE 4.800.000,00 045.3.1 Tekoče vzdrževanje 4.800.000,00 011 NADZORNI ODBOR IN NOTRANJA REVIZIJA 1.200.000,00 045.3.1.1 Tekoče vzdrževanje gozdnih cest 4.300.000,00 045.3.1.2 Gozdne vlake - material 500.000,00 011.1 NADOMESTILA ČLANOM NADZORNEGA ODBORA 1.200.000,00 011.1.1 Nadomestila članom nadzornega odbora 045.4 REGIONALNE CESTE 5.300.000,00 in notranje revizije 1.200.000,00 045.4.1 Investicijsko vzdrževanje 5.000.000,00 045.4.1.1 Dograditev pločnika na Vidmu 5.000.000,00 02 OBRAMBA 1.100.000,00 045.4.2 Študije, projekti in cenitve 300.000,00 022 CIVILNA ZAŠČITA 1.100.000,00 045.4.2.1 Druei stroški (soelasja, centitve, eeod.stor., proj. dok. idr. ) 300.000,00 022.1 Sredstva za redno dejavnost zaščite in reševanja 500.000,00 022.2 Investicije in investicijsko vzdrževanje objektov CZ 600.000,00 047 DRUGE GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 13.200.000,00 (turizem, gostinstvo) 03 JAVNI RED IN VARNOST 10.000.000,00 047.1 TURIZEM 13.200.000,00 032 PROTIPOŽARNA VARNOST 10.000.000,00 047.1.1 Promocijske naloge 10.500.000,00 032.1 Sredstva za redno dejavnost OGZ 6.700.000,00 047.1.1.1 Postavitev turističnih-informativnih oznak 032.2 Investicije in investicijsko vzdrževanje gasilskih in oglasnih panojev 8.000.000,00 domov in opreme 3.300.000,00 GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 249.620.000,00 Druge promocijske naloge (blag. znamka; štula, štruklji ipd) 500.000,00 Postavitev oznak pešpoti in kolesarskih poti_2.000.000,00 047.1.1.2 047.1.1.3 047.1.2 KMETIJSTVO, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO IN LOV 129.710.000,00 047.1.2.1 Sofinanciranje TD 1.000.000,00 Pomoč turističnim društvom 1.000.000,00 Financiranje posebnih strokovnih nalog KSS 550.000,00 Obveznost občine - zapuščene živali 300.000,00 047.1.3 Subvencioniranje obrestne mere pri kreditiranju kmet. in dop. dej. Študije, projekti in cenitve 1.700.000,00 047.1.3.1 2.000.000,00 Projektna dokumentacija • in kolesarskih poti mreža pešpoti 1.700.000,00 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 12.350.000,00 049 Sofinanciranje prepisov zemljišč 300.000,00 Sof. zatiranja mastitisa 100.000,00 OSTALE GOSPODARSKE DEJAVNOSTI dr. gospo., pokop., vzd.ulic, zelenic, parkov in dru.) 62.410.000,00 Analiza krme 200.000,00 049.1 UREJANJE POKOPALIŠČ Analiza zemlje 500.000,00 5.520.000,00 049.1.1 Test. škrop.,sejalnic, mol. strojev,silokomb. Tekoče vzdrževanje 3.970.000,00 300.000,00 049.1.1.1 Sofinanciranje pašnikov 1.500.000,00 Agromeliracije 7.800.000,00 Energija, voda, komunalne storitve in komunikacije-pokopališče Videm 900.000,00 049.1.1.2 Označevanje govedi 350.000,00 Vzdrževanje hladilnih naprav v zbiralnicah mleka 500.000,00 Energija, voda, komunalne storitve in komunikacije-vežica Videm_ 500.000,00 049.1.1.3 Umetno osemenjevanje 700.000,00 Energija, voda, komunalne storitve in komunikacije-pokopališče Struge 400.000,00 Sofinanciranje izobraževanja (varno delo z mot. žago) 100.000,00 049.1.1.4 Sofinanciranje društev s področja kmetijstva Energija, voda, komunalne storitve in komunikacije-vežica Struge_ 200.000,00 710.000,00 049.1.1.3 Pospeševanje čebelarstva Tekoče vzdrževanje-pokopališča Videm 500.000,00 150.000,00 049.1.1.4 Tekoče vzdrževanje-vežice Videm 600.000,00 Pospeševanje govedoreje in pomoč goved.društvu 80.000,00 049.1.1.5 Tekoče vzdrževanje-pokopališča Struge 360.000,00 Pomoč društvu rejcev malih živali 80.000,00 049.1.1.6 Tekoče vzdrževanje-vežice Struge 360.000,00 Pomoč društvu podeželskih žena 400.000,00 049.1.1.7 Vzdrževanje vojaških pokopališč 150.000,00 Investicije v kmetijstvo 113.800.000,00 049.1.2 Investicijsko vzdrževanje 1.550.000,00 Izvedba komasacij 112.000.000,00 049.1.2.1 Mrliške vežice - oprema 400.000,00 Projekt komasacij 1.000.000,00 049.1.2.3 Nakup zabojnika za odpadke 150.000,00 Študija razvoja kmetijstva 800.000,00 049.1.2.4 Ureditev vhoda v mrl. vežico Videm 1.000.000,00 PROMET (cestni promet) 44.300.000,00 049.2 RAZVOJ DROBNEGA GOSPODARSTVA 26.640.000,00 049.2.1 Tekoče vzdrževanje 200.000,00 LOKALNE CESTE 16.600.000,00 049.2.1.1 Delovanje medobčinskega odbora za 1 1 1 6 ^ Proračun marec 2005 1 razvoj malega gospodarstva 200.000,00 062 DEJAVNOST NA PODR. PROST. NAČRT. IN RAZVOJA 19.000.000,00 049.2.2 Subvenciie privatnim podjetjem in zasebnikom 600.000,00 062.1 Študije, projekti in cenitve 19.000.000,00 049.2.2.2 Druge subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom 600.000,00 062.1.1 Planska in urbanistična dokumentacija 10.000.000,00 062.1.2 Proj. dokum. komunalne ureditve ZN Predstruge 9.000.000,00 049.2.3 Transferi v druge javne sklade in agencije 840.000,00 049.2.3.1 Sofinanciranje področnega centra za razvoj gospodarstva 700.000,00 063 OSKRBA Z VODO 54.000.000,00 049.2.3.2 Projekt blagovne znamke "Ribniška suha roba" 140.000,00 063.1 Sofinanc. dobave vode v višjeležeče kraje v času suše 300.000,00 063.2 Investicije 53.700.000,00 049.2.4 Investicije 21.000.000,00 063.2.1 Rekonstrukcije vodovoda 3.500.000,00 049.2.4.1 Nakup zemljišča za dostop v obrtno cono 21.000.000,00 063.2.2 Vodovod Tisovec 35.800.000,00 063.2.3 Vodovod Hočevje 13.000.000,00 049.2.5 Študije, projekti in cenitve 4.000.000,00 063.2.4 Vodovod Vodice 1.400.000,00 049.2.5.1 Izračun stroškov komunalne opremljenosti 1.500.000,00 049.2.5.2 Projekt dostopne ceste za OC in parcelacija 1.000.000,00 064 CESTNA RAZSVETLJAVA 5.500.000,00 049.2.5.3 Projekt RALUR za OC - MODUS 500.000,00 064.1 Tekoči izdatki 3.800.000,00 049.2.5.4 Sprememba zazidalnega načrta OC 1.000.000,00 064.1.1 Financiranje tokovine 3.000.000,00 064.1.2 Vzdrževanje instalacij javne razsvetljave 800.000,00 049.3 RAZVOJNI PROGRAMI 500.000,00 049.3.1 Študije, projekti in cenitve 500.000,00 064.2 Investicije 1.700.000,00 049.3.1.1 Regijski razvojni program 500.000,00 064.2.3 Dograditev javne razsvetlj. v naselju Bruhanja vas 300.000,00 064.2.5 Dograditev javne razsvetlj. v naselju Videm 200.000,00 049.4 UREJANJE NASELIJ 29.750.000,00 064.2.7 Dograditev javne razsvetlj. v naselju Kompolje 200.000,00 049.4.1 Investicije 22.450.000,00 064.2.9 Dograditev javne razsvetlj.- regulacija svetilnosti 1.000.000,00 049.4.1.2 Nakup hiše v Zdenski vasi 1.800.000,00 049.4.1.4 Ureditev vaškega prostora v Predstrugah 250.000,00 07 ZDRAVSTVO 16.030.000,00 049.4.1.6 Rušenje objekta in ureditev lokacije v Podpeči 1.200.000,00 049.4.1.9 Nakup zemljišča 4.000.000,00 076 DRUGE DEJAVNOSTI NA PODROČJU ZDRAVSTVA 16.030.000,00 049.4.1.10 Najem parkirišča za avtobuse v Ponikvah 200.000,00 076.1 Tekoči izdatki 450.000,00 049.4.1.11 Ureditev centra Vidma 15.000.000,00 076.1.1 Energija, voda, komunalne storitve - ZP Struge 250.000,00 076.1.2 Vzdrževanje ZP Videm in ZP Struge 200.000,00 049.4.2 Študije, projekti in cenitve 7.300.000,00 049.4.2.1 Drugi stroški dokum.(sogl., cen, geodet.stor., odškod.idr. ) 500.000,00 076.2 Sofinanciranje zdravstva in letovanja otrok 330.000,00 049.4.2.3 Projektna ureditev Podpeške jame 1.000.000,00 076.3 Prisp. za zdr.stor. za zavar.iz 21.t.15. člena 049.4.2.4 Proj. in upr. dokumentacija za ureditev centra Videm 3.000.000,00 Zakona o zdr.var. 4.300.000,00 049.4.2.5 Proj. dokumentacija ureditve lokacije sv. Anton 1.500.000,00 076.4 Mrliško ogledna služba 800.000,00 049.4.2.6 Proj. in upr. dokumentacija za ureditev 076.5 Investicije 10.150.000,00 okolice Gas. doma v Zd. vasi 1.000.000,00 076.5.1 ZP Videm 9.850.000,00 049.4.2.8 Proj. in upr. dokumentacija za ureditev osr. 076.5.2 ZP Struge 300.000,00 prostora v Podpeči 300.000,00 08 REKREACIJA, KULTURA IN DEJAVNOSTI NEPROFITNIH ORGANIZACIJ, ZDRUŽENJ, DRUŠTEV IN DRUGIH INSTITUCIJ 130.109.500,00 05 VARSTVO OKOLJA 69.890.000,00 081 DEJAVNOSTI NA PODROČJU ŠPORTA IN REKREACIJE 32.604.500,00 051 ZBIRANJE IN RAVNANJE Z ODPADKI 14.950.000,00 081.1 Gibalna in športna vzgoja predšolskih otrok 16.500,00 051.1 Tekoči izdatki 3.200.000,00 081.1.1 Programa Zlati sonček in Ciciban planinec 16.500,00 051.1.1 Sanacija črnih odlagališč, odvoz odp. in uničenje avtomob. školjk 1.000.000,00 081.2 Športna vzgoja šoloobveznih otrok 2.213.000,00 051.1.2 Finančne storitve - JKP 2.200.000,00 081.2.1 Program zlati šonček in Krpan 88.000,00 081.2.2 Program naučimo se plavati 1.030.000,00 051.3 Odškodnine 800.000,00 081.2.3 Drugi-80 urni programi osnovnošolske mladine 500.000,00 051.4 Investicije 10.950.000,00 081.2.4 Program tekmovanj OŠ na nivoju občine 280.000,00 051.4.1 Nabava zabojnikov za zbiranje odpadkov 1.650.000,00 081.2.5 Program tekmovanj OŠ nad nivojem občine 115.000,00 051.4.2 Postavitev ekoloških otokov 300.000,00 081.2.6 Športna vzgoja otrok usmerjenih v vrhunski šport 200.000,00 051.4.3 Komunalna deponija Špaja dolina 9.000.000,00 081.3 Športna vzgoja mladine 300.000,00 052 RAVNANJE Z ODPADNO VODO 54.940.000,00 081.3.1 Interesna športna vzgoja mladine 100.000,00 052.1 Tekoči izdatki 1.050.000,00 081.3.2 Športna vzgoja mladine usmerjene 052.1.1 ČN Potiskavec 350.000,00 v kakovostni in vrhunski šport 200.000,00 052.1.2 Sanacija vaških kanalizacij 700.000,00 081.4 Športna rekreacija 70.000,00 052.2 Investicije 53.890.000,00 081.6 Šport invalidov 100.000,00 052.2.1 Kanalizacija Zdenska vas 41.200.000,00 081.7 Izobraževanje, usposabljanje in spopolnjevanje 100.000,00 052.2.2 ČN Bruhanja vas in presoja vplivov na okolje 890.000,00 081.8 Športna dejavnost študentov 100.000,00 052.2.3 Kanalizacija Videm-Bruhanja vas 2.000.000,00 081.9 Delovanje društev in Občinske športne zveze 2.285.000,00 052.2.4 Kanalizacije Videm-Predstruge 7.100.000,00 081.9.1 Delovanje ZŠO Dobrepolje (strokovnih služb) 835.000,00 052.2.6 Pilotni načrt upravljanja z vodami na porečju reke Krke 200.000,00 081.9.2 Delovanje ZŠO Dobrepolje - organi ZŠO 200.000,00 052.2.7 Izdelava operativnega programa odvajanja in 081.9.3 Delovanje društev 1.250.000,00 čiščenja komunalnih odpadnih voda 2.000.000,00 052.2.8 Študija o mož. priklj. dela Vidma na ČN 081.10 Promocijske športne prireditve 300.000,00 Dom ostarelih Videm 500.000,00 081.11 Vzdrževanje športnih objektov 1.020.000,00 081.12 Investicije 26.100.000,00 06 STANOVANJSKA DEJAVNOST IN PROST. RAZVOJ 80.500.000,00 081.12.1 Igrišče Videm 100.000,00 081.12.2 Igrišče Predstruge 23.000.000,00 061 STANOVANJSKA DEJAVNOST 2.000.000,00 081.12.3 igrišče Kompolje 2.000.000,00 061.1 Tekoči izdatki 450.000,00 081.12.5 Igrišče Zagorica 1.000.000,00 061.1.1 Energija, voda, komunalne storitve- stanovanja 200.000,00 061.1.2 Tekoče vzdrževanje stanovanj 250.000,00 082 KULTURNE DEJAVNOSTI 91.005.000,00 082.1 Kulturne dejavnosti, delovanje društev 061.2 Prenos kupnin 300.000,00 in strokovne službe 6.335.000,00 061.3 Investicije 1.250.000,00 082.1.1 ZKD - stroški dela 660.000,00 061.3.1 Nakup dela podstrešja v bloku Ponikve 83 500.000,00 082.1.2 ZKD - splošni stroški delovanja 165.000,00 061.3.2 Investicijsko vzdrževanje stanovanj 750.000,00 082.1.3 ZKD - programski materialni stroški - KD 3.500.000,00 09 091 091.1 091.1.1 091.1.1.1 091.1.1.2 091.1.2 091.1.2.1 091.1.2.2 091.1.3 091.1.3.1 091.2 091.2.1 091.2.1.1 091.2.1.2 091.2.1.3 091.2.1.4 091.2.1.5 091.2.1. 091.2.1.7 091.2.2 091.2.2.1 091.2.2.2 091.2.3 091.2.3.1 091.2.4 091.2.4.1 091.2.4.2 082.1.4 JSKD - stroški dela 660.000,00 082.1.5 Programi drugih izvajalcev - dan godbe 500.000,00 091.2.6 Glasbena šola 2.500.000,00 082.1.6 Programi drugih izvajalcev - extempore 300.000,00 091.2.6.1 Stroški materiala, blaga in storitev-glasbena šola 2.500.000,00 082.1.7 Projekt "mačkare" 50.000,00 082.1.8 Nabava opreme za društva 300.000,00 10 SOCIALNA VARNOST 32.320.000,00 082.1.9 Sofinanciranje odprtja spomenika "Brodnik" 10.1 Stroški storitev v zavodih za odrasle 19.800.000,00 v Žužemberku 200.000,00 10.1.1 Splošni socialni zavodi 15.000.000,00 10.1.2 Posebni socialni zavodi 4.800.000,00 082.2 Knjižnica 10.270.000,00 082.2.1 Plače - knjižnica 6.100.000,00 10.2 Pomoč družinam 12.000.000,00 082.2.2 Prispevki - knjižnica 1.260.000,00 10.2.1 Denarne pomoči socialno ogroženim družinam 600.000,00 082.2.3 Materialni stroški - knjižnica 850.000,00 10.2.2 Izplačila družinskemu pomočniku 3.500.000,00 082.2.4 Nabava knjig - knjižnica 2.000.000,00 10.2.3 Enkratna pomoč ob rojstvu otroka 2.300.000,00 082.2.5 Amortizacija opreme - knjižnica 60.000,00 10.2.4 Druge socialne storitve (pogrebni stroški) 250.000,00 10.2.5 Laično delo - socialno varstvo 5.000.000,00 082.3 Nabava knjig 600.000,00 10.2.6 Subvencioniranje najemnine stanovanj 150.000,00 082.4 Tekoče vzdrževanje 6.700.000,00 10.2.7 Enkratna pomoč - potres Posočje in podobno 200.000,00 082.4.1 Komunalni stroški Jakličevega doma 3.500.000,00 082.4.2 Tekoče vzdrževanje Jakličevega doma 1.200.000,00 10.3 Delovanje Centra za socialno delo 200.000,00 082.4.3 Tekoče vzdrževanje kulturnih spomenikov 2.000.000,00 10.3.3 Sofinanciranje dejavnosti CSD Grosuplje in Kočevje 200.000,00 082.5 Investicije 67.100.000,00 10.4 Preventivni in drugi socialni programi 320.000,00 082.5.1 Jakličev dom 53.500.000,00 10.4.1 Skrbištvo in rejništvo 170.000,00 082.5.2 Postavitev zbirk in nabava razstavnih eksponatov 12.800.000,00 10.4.2 Preventivni programi 150.000,00 082.5.3 Projekt: Po poteh dediščine 300.000,00 082.5.4 Projektna dokumentacija za ureditev II. ODHODKI SKUPAJ 808.026.000,00 muzejsko razstavnih prostorov 500.000,00 III. PRORAČUNSKI PRIKANKLJAJ (I. - II.) -163.000.000,00 083 DEJAVNOSTI RADIA, TELEVIZIJE TER ZALOŽNIŠTVA 4.600.000,00 083.1 Tekoči izdatki 4.600.000,00 083.1.1 Stroški izdaje občinskega glasila 2.600.000,00 083.1.2 Avtorski honorar za "Naš kraj" 1.000.000,00 083.1.3 Sofinanciranje oddaj radia "Zeleni val" 500.000,00 083.1.4 Izdelava spletne strani Občine Dobrepolje 500.000,00 uaKup zemijisc 084 DEJAVNOSTI NEPROFITNIH ORGANIZACIJ, DRUŠTEV, ZDRUŽENJ IN DRUGIH INSTITUCIJ 1.900.000,00 znotraj komasacijskega območja 084.1 Sofinanciranje društev in drugih organizacij 1.900.000,00 084.1.1 Sofinanciranje društev in organizacij 320.000,00 084.1.2 Sofinanciranje mlad. org. in org., ki delajo za mladino 370.000,00 V prvi letošnji številki Našega kraja smo objavili, da 084.1.3 Humanitarna in dobrodelna društva in organizacije 750.000,00 lahko vsak lastnik znotraj komasacijskega območja Podgora, ki želi prodati svoje zemljišče, ne glede na 084.1.4 Skrb za duševno prizadete - društvo Sožitje 160.000,00 084.1.5 Osveščanje občanov o zasvojenosti 300.000,00 IZOBRAŽEVANJE 149.732.000,00 PREDSOLSKA VZGOJA IN OSNOVNOSOLSKO I ZOBRAŽEVANJE 149.732.000,00 PREDŠOLSKA VZGOJA 81.912.000,00 Financiranje oskrbe v vrtcih 80.232.000,00 Letovanje otrok iz vrtca 232.000,00 Plačilo razlike med ceno programov v vrtcih in plačili staršev_ 80.000.000,00 Financiranje drugih programov v vrtcih 680.000,00 Plače 600.000,00 Prispevki 80.000,00 Investicije 1.000.000,00 Investicijsko vzdrževanje vrtcev 1.000.000,00 OSNOVNOSOLSKO IZOBRAŽEVANJE 67.820.000,00 Dodatni programi v osnovnih šolah 23.920.000,00 Dodatne dejavnosti-učenci; šola v naravi, ostalo 2.350.000,00 Nagrade učencem 270.000,00 Varstvo vozačev - plače 1.000.000,00 Varstvo vozačev - prispevki delodajalca 200.000,00 Sredstva za stroške prostora - računi občina 15.000.000,00 Sredstva za knjige in revije v JVIZ 1.400.000,00 Dodatne dejavnosti - JVIZ 3.700.000,00 Solski prevozi 25.000.000,00 Šolski prevozi - zasebni prevozniki 13.500.000,00 Šolski prevozi - LPP 11.500.000,00 Tekoče vzdrževanje 2.900.000,00 Tekoče vzdrževanje šol - JVIZ 2.900.000,00 Investicije 13.500.000,00 Investicijsko vzdrževanje šol - Občina Dobrepolje Investicijsko vzdrževanje šol - JVIZ 11.500.000,00 2.000.000,00 prepoved prometa, le-tega proda Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov nas je obvestil, da odkup že poteka, saj je več lastnikov že dalo svoje ponudbe. Za lažje odločanje pa so nam poslali še cenik, ki ga objavljamo. Predlagane cene za m2 zemljišča: - njiva 1-4 razred 140,00 SIT - njiva 5-8 razred 120,00 SIT - travnik 1-4 razred 120,00 SIT - travnik 5-8 razred 100,00 SIT - pašnik 1-8 razred 80,00 SIT - gozd 60,00 SIT Za vse nadaljnje informacije se lahko obrnete na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov izpostava Grosuplje, gospod Okoren Stane, tel. 7860925. Kar se tiče komasacije, je vse pripravljeno, čakamo razpis za sredstva. Če bo denar, se bo začelo že v letošnjem letu, če ga ne bo, pa naslednje. Župan Anton Jakopič 8 Iz Območne obrtne zbornice marec 2005 RAČUNALNIŠKI in JEZIKOVNI tečaji za podjetnike za 5.000,00 tolarjev Na Območni obrtni zbornici Grosuplje pripravljamo računalniške in jezikovne tečaje, na katere vabimo vse obrtnike in podjetnike iz občin Grosuplje, Ivanč-na Gorica, Dobrepolje. Za vsak tečaj, na katerega se boste prijavili, boste sami prispevali simboličnih 5.000,00 SIT, ostale stroške tečaja bo dobrepoljskim podjetnikom sofinancirala Občina Dobrepolje. Izobraževanje bo potekalo v prostorih OOZ Grosuplje v Grosupljem v popoldanskih in večernih urah, če pa bo za posamezni tečaj dovolj prijav iz vaše občine, ga bomo skušali organizirati v vašem kraju. O začetku tečajev boste pravočasno obveščeni. Obrtnikom, ki ste prijavnico oddali preko objave v glasilu Zrno, se ni potrebno še enkrat prijavljati. Naslov........................................... Davčna številka............................... Telefon (GSM)................................. Datum: Se prijavljam na tečaje: □ Poslovna angleščina - začetni □ Poslovna nemščina - začetni □ poslovna angleščina - nadaljevalni* □ poslovna nemščina - nadaljevalni* pošta.............................................. Zavezanec za DDV: DA NE (obkroži) Žig in podpis: □ Računalnik za delo - temeljni □ Komuniciranje z Internetom □ Poslovna predstavitev na Internetu* □ Izdelovanje ravninskih načrtov* * tečaji bodo izvedeni pod pogojem, da bo na voljo dovolj sredstev Tečaj bi želel obiskovati v: □ spomladanskem terminu (april-junij) □ jesenskem terminu (september-november) Opomba: OOZ Grosuplje si pridržuje pravico, da zaradi objektivnih razlogov spremeni izvedbo tečajev. IZPOLNJENO PRIJAVNICO POŠLJITE NA NASLOV: OOZ GROSUPLJE, Ob Grosupeljščici 1b, 1290 GROSUPLJE ali po faksu 786-16-45 do 31. marca 2005. MISEL Morali bi se zavedati, da nismo edini, ki se lahko znajdemo v očitno slepi ulici. Kakor se papirnat zmaj dvigne v veter, nam lahko tudi največje težave dajo novih moči. Če se je na tisoče ljudi pred nami srečalo z enako usodo in so jo obvladali, jo lahko tudi mi. Dr. R. Brasch marec 2005 Kultura 9 Regijsko srečanje tamburašev in mandolinistov Slovenije Nova dvorana v Jakličevem domu na Vidmu je pogosto prizorišče regijskih in vseslovenskih srečanj. V soboto, 26. februarja, sta v njej Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Območna izpostava Ivančna Gorica organizirala regijsko srečanje tamburašev in mandolinistov. M. Steklasa Sedem večjih in manjših tamburaških skupin je izvajalo širok izbor popularnih ljudskih in umetnih skladb ter pona-rodelih slovenskih, dalmatinskih in drugih pesmi. Skupine, od katerih so imele nekatere v svojem sestavu tudi odlične vokalne soliste, so prišle iz različnih krajev Slovenije, najbližja je bila mlada tamburaška skupina Prima iz Račne, nastopile pa so še skupine iz Novega mesta, Vinice, Vipavske doline, Litije in drugih krajev, skratka od tam, kjer tamburaška tradicija že vrsto let združuje mlajše in starejše glasbenike te zvrsti, zato je bila tudi kvaliteta izvajanih skladb na precejšnji višini. Sicer pa je njihovo izvajanje ocenjeval tudi strokovnjak Damir Zajec. Večer je navdušil vse prisotne v dvorani, žal pa je bilo teh zelo malo. Ponovno se je pokazalo, da za gostujoče glasbe in druge skupine ni velikega zanimanja. ♦ VABILO NA KRVODAJALSKO AKCIJO Občanke in občani, storite nekaj dobrega za soljudi in darujte kri ter s tem pomagajte bolnim in ponesrečenim. Za mnoge je kri edino zdravilo, ki lahko reši življenje. Udeležite se krvodajalske akcije v aprilu: V TOREK, 12^ 04. 2005, od 7. do 13. ure, v OŠ Louis Adamič Grosuplje_ V SREDO, 13. 04. 2005, od 7. do 13. ure, v Kulturnem domu Ivanč-na Gorica_ 12. in 13. aprila sta izredni krvodajalski akciji in krvodajalcem ne bomo pošiljali osebnih vabil. V jesenskem roku imamo redne krvodajalske akcije po naslednjem razporedu: * v torek, 13. 09. 2005, od 7. do 12. ure, v OŠ Dobrepolje_ * v sredo, 14. 09. 2005, od 7. do 12. ure, v OŠ Ferdo Vesel Šentvid pri Stični_ * v četrtek, 15. 09. 2005, od 7. do 13. ure, v OŠ Louis Adamič Grosuplje_ * v petek, 16. 09. 2005, od 7. do 13. ure, v Kulturnem domu Ivančna Gorica_ Vljudno vabljeni! OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPLJE Iz knjižnice š. Branje — najprej prijetno, kasneje še kako koristno Kdo ne pozna večnih pravljic kot so: Deklica z vžigalicami, Palčica, Cesarjeva nova oblačila, Snežna kraljica, Vžigalnik, Kraljična na zrnu graha, Grdi raček in še mnogo drugih? Vse te pripovedi, ki so sestavni del vsakega otroštva, je spisal pripovednik Hans Christian Andersen. Rodil se je 2. aprila 1805 na Danskem. Anderse-nove pravljice so postale lastnina vsega sveta. V njegovih pravljicah oživi sleherni predmet, zna ljubiti slehernega človeka kot brata in čuti s tistimi ljudmi, katerih ljubezen je na strani preprostega človeka. Bil je harmonična osebnost in njegova umetnost daje otrokom na neposreden način spoznanje preproste lepote, kar prebudi v otroških dušah tresljaje, ki ostanejo v njih vse življenje. Za Andersenove pravljice bi lahko rekli: »Vzemite v roke te lepe sanje in z zaupljivostjo jih dajte otroku. V njem bodo prebudile simfonijo od sive do bele, zamegljene, zametene s snegom, pozlačene s sončnimi žarki in tople zaradi človeške ljubezni in sveže prisotnosti otroških čustev.« (Vir: Wikipedija, 11. 3. 2005) V počastitev tega velikega pravljičarja je 2. april, njegov rojstni dan, posvečen mednarodnemu dnevu knjig za otroke. Zato je prav, da ob tej priliki spregovorimo nekaj besed o pomembnosti branja v najzgodnejšem obdobju človekovega življenja. Bralna kultura je za otrokov razvoj velikega pomena. Mnogokrat jemljemo branje kot nekaj samo po sebi umevnega. Nanj gledamo kot na nujno potrebno orodje za pridobivanje znanja v različnih vzgojno-izobraževalnih procesih. Ko pa se, ob zaključku šolanja, besedici »obvezno branje« umakneta iz našega besednjaka, takrat je bralna kultura posameznika v nevarnosti. Kaj torej storiti, da temu ne bi bilo tako? Edina in najlažja pot je: navajanje na knjigo in branje od prvih tednov otrokovega življenja dalje. S tem bomo otroku predstavili branje kot del vsakdanjika. Postalo bo potreba in nič več le orodje. Zato je prav, da se knjiga znajde med prvimi otrokovimi igračami. Tako jo bo otrok vključil med nepogrešljive pripomočke njegovega življenja. Starši naj glasno prebirajo razna besedila. Otrok jih sicer sprva ne razume, sliši pa glas, občuti bližino in toplino osebe, ki je ob njem in se počuti varnega. Je še kaj bolj varnega kot toplo naročje, v katerem sedi otrok, ko mu prebiramo zgodbe iz knjig? Takrat ni takega kraja in ni takega bitja, s katerim bi se otrok v svoji domišljiji ne upal srečati. Za vsako pravljico lahko trdimo, da je starševska. Vzgojni elementi v njej so trdi in pravični, kot očetova roka, duhovni elementi pa božajo otroško dušo, kot nežne materine roke. Zato pripovedi, s katerimi se srečujemo v otroštvu, pomagajo tako otroku pri lažjem razločevanju med dobrim in slabim, med tistim kar je prav in tistim, kar narobe, kot tudi staršem, pri njihovi vlogi vzgojitelja, ko otroku, na njemu lasten in razumljiv način, posredujemo vzgojne smernice. Če bo otrok videval svoje starše s knjigo v roki, potem bo to vzorec, ki mu bo pomagal oblikovati tudi njegov življenjski slog. Vse to so dovolj močni razlogi, ki vsem staršem malčkov kličejo: knjigo v roke, otroka v naročje, pa hajd' v svet pravljic in pripovedi. Tako bo knjiga sprva prinašala prijetna doživetja, kasneje pa še veliko koristnega znanja. Naj zaključimo z besedami dr. Mance Košir, ki pravi: »Kdor bere ta tudi misli. Kdor bere bolje razume ljudi in svet, ki v njem živi. Kdor bere, je z zlato nitjo povezan s svojo dušo, zato sliši njen glas. In ni osamljen, čeprav je sam. Kdor bere, lažje razume, kaj je v življenju pomembno in kaj ne, kaj je prav in kaj narobe. Ne imeti, pravi duša svojemu bralcu, biti je smisel bivanja.« za mladinski oddelek Knjižnice Grosuplje, Tanja Zavašnik. V počastitev 2. aprila, mednarodnega dneva knjig za otroke, smo v Knjižnici Dobrepolje pripravili: pravljično - ustvarjalno urico, za otroke od 4. do 9. leta z naslovom Mojster čarovnik in njegov vajenec, ki bo v sredo, 30. 3. 2005, ob 18. uri; pravljično - igralno urico za otroke od 2. do 5. leta z naslovom Mali beli oblak, ki bo v petek, 1. 4. 2005, ob 18. uri; lutkovno predstavo Jane Stržinar, z naslovom Pravljice iz vilinske dežele, ki bo v sredo, 6. 4. 2005, ob 18. uri; Tudi ob slovenskih dnevih knjige (od 18. do 22. aprila), vabimo otroke stare od 4. do 9. let na pravljično-ustvarjalno urico Noge iz gumbov, ki bo v sredo, 20. 4. 2005 ob 18. uri. marec 2005 Politične stranke sporočajo 11 Slovenska ljudska stranka Občni zbor članov Slovenske ljudske stranke 17. februarja zvečer so se člani Slovenske ljudske stranke zbrali na svojem rednem letnem občnem zboru. Kot ponavadi je bil občni zbor solidno obiskan, čeprav je bilo to ravno v času, ko so viroze najbolj razsajale in so kar nekaj naših članov položile v posteljo. Tajnica OO SLS Tina Shawish Občnega zbora so se udeležili tudi nekateri gostje kot so g. Franci Rokavec, državni sekretar v ministrstvu za lokalno samoupravo, g. Cveto Zupančič, državni svetnik in predsednik OO SLS Ivančna Gorica in g. Alojz Košir predsednik OO SLS Kočevje. Občni zbor je potekal pod vodstvom delovnega predsednika Bojana Novaka v prijateljskem in delovnem vzdušju. Po opravljenih formalnostih je predsednik Občinskega odbora Slovenske ljudske stranke Anton Jakopič podal poročilo o delu stranke v občini in tudi razgrnil svoje poglede glede delovanja stranke na državni ravni. Poudaril je nekaj dejstev. Glavna okupacija stranke in OO SLS v preteklem letu so bile državne volitve. Čeprav rezultat na državni ravni s sedmimi poslanci ni velik, smo lahko z doseženim zadovoljni. Saj vemo, da se je tik pred volitvami dogodilo cela vrsta zadev in odločitev, ki so jih predvsem mediji pograbili kot negativno delovanje stranke. Tu gre predvsem za zadevo izbrisani in zavzemanje za pravično mejo in še kaj. Stranka je v tem v bistvu delala dobro, ker ni kimala LDS-u, vendar je bilo prikazano napačno. Veseli pa smo, da je prišlo do korenitega zasuka in skupne zmage desnih strank. Stranka na državni ravni je spet vladna stranka in veseli smo, da je v koaliciji s sorodno mislečimi strankami. Pri vsem delovanju stranke v sedanjem mandatu se vidi zadovoljstvo, da stranka dela v takšni vladi, kjer ji ni potrebno sklepati kom- Občni zbor je na koncu sprejel tudi kratko usmeritev za nadaljnje delo v letošnjem letu in sicer: Občni zbor zadolžuje vse organe stranke, da vztrajajo na zastavljenem programu dela v občini. Podpira in daje vso moralno podporo izgradnji doma starejših občanov na Vidmu. Od države pa terjamo sprejem novega zakona o financiranju občin oziroma ureditev financiranja občin tako, da bo občina lahko izpolnjevala svoje tekoče in investicijske obveznosti. ♦ promisov in odstopati od svojih stališč, če hočeš na drugem mestu kaj narediti. Prepričani smo lahko, da bo ta vlada uspešna, in to ne samo na materialnem področju, pač pa predvsem na vrednostnem. Slovenska ljudska stranka je v občini uspešna stranka, saj aktivno deluje in uspešno uresničuje svoj zastavljeni program. Delovanje stranke v občini se kaže predvsem v dobrem delovanju v okviru občinskega sveta. Imamo zelo dobro in visoko izobraženo svetniško skupino, ki odgovorno deluje. Dobro sodelujemo s SDS, želimo si še boljše povezave z NSi, saj bomo le tako, po zgledu državne koalicije, lahko uspešno vodili občino, ob tem, da se je LDS sama razglasila za opozicijo in z njo vse težje najdemo skupni jezik. Besedo je povzel tudi g. Franci Rokavec, ki je bil že naš večkratni gost, prej kot poslanec, sedaj kot državni sekretar. Pohvalil je delo našega občinskega odbora, saj velja v slovenskem merilu za enega izmed boljših. G. Rokavec sedaj deluje v Ministrstvu, ki je neposredno odgovorno za delo lokalne samouprave. Zavzel se je za izboljšanje finančnih pogojev za delovanje občin in za uvedbo primernih regij. Pozdravne besede in pohvalo občinskemu odboru SLS sta izrekla tudi gospod Cveto Zupančič in gospod Alojz Košir. Po tem se je razvila razprava, kjer so člani predvsem izrazili bojazen, da ne bi uvedba regij namesto koristi prinesla le nov aparat. Ni važno, koliko regij, važno je kaj od tega dobijo konkretno ljudje. SDS Vesele in doživete velikonočne praznike vam želi OBČINSKI ODBOR Slovenske demokratske stranke Slovenska ljudska stranka Neizmerno veselje je napolnilo apostole in vse, ki so videli vstalega Kristusa. Križani je vstal od mrtvih, kakor je napovedal. Premagal je smrt, premagal trpljenje. Premagal zato, da nam je pokazal pot. Pot, ki pelje prek še tako velikih zemeljskih težav in celo prek smrti v veselje, v večno življenje. Smrt in zlo nikoli ne zmagata. Zmaga vedno dobrota in ljubezen. Skupaj se tega veselimo. Vsem občankam in občanom, vsem našim članom in simpati-zerjem, njihovim domačim in vsem njihovim bližnjim, želimo veselo in doživeto praznovanje velikonočnih praznikov. Občinski odbor Slovenske ljudske stranke 12 Občni zbori marec 2005 Občni zbor Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo, ki šteje 149 članov iz občin Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica, je imelo 4. marca svoj redni občni zbor v Grosupljem. Udeležba je bila velika iz vseh treh občin, od povabljenih gostov pa se je zbora udeležil le župan občine Dobrepolje Anton Jakopič. M. Steklasa Zbor se je začel z državno himno in veteranskim dejanjem, nato pa je predsednik Območnega združenja Gregor Bregar poročal o delu v letu 2004. Po njegovih besedah je za njimi uspešno leto, v katerem so v celoti realizirali zastavljeni program. Pri preselitvi predsedstva združenja s prejšnjega sedeža na Gasilsko 6 jim je pomagala Slovenska vojska, s katero tudi sicer zelo dobro sodelujejo. Tako so se med drugim v sodelovanju z njo udeležili strelskega turnirja z avtomatsko puško v Crngrobu pri Škof-ji Loki. Ob 13-letnici odhoda zadnjega tujega vojaka s slovenskega ozemlja in 10-letnici občine so v letu 2004 v Ivančni Gorici postavili spominsko obeležje. Aktivno so bili vključeni v program proslave ob dnevu državnosti na Polževem. Člani predsedstva so se redno udeleževali prireditev na ravni države, kamor so bili povabljeni, vse do zdaj pa so pogrešali vabil na prireditve ob državnih praznikih na občinski ravni. Nekaj poudarkov iz njihovega letošnjega programa: - udeležba na pohodu po Jurčičevi poti; - usposabljanje dveh praproščakov; Trije dobrepoljski člani Območnega združenja: Tone Nučič, Jože Marolt, Albin Vidrih - organizacija pohoda in srečanja veteranov Območnega združenja; - sodelovanje z vsemi tremi občinami; - sodelovanjem na strelskem turnirju; - udeležba na pohodu na ravni države; - pomoč pri raznih aktivnostih; - športno-rekreacijska dejavnost v okviru športne sekcije; - obveščanje o dejavnostih v občinskih glasilih; - skrb za čisto okolje; - komemoracije ob spominskih obeležjih ob dnevu spomina na mrtve; - priprave na postavitev spominskega obeležja pri Podpeški jami v občini Dobrepolje. O slednjem je potekala tudi krajša razprava. Po besedah župana Antona Jakopiča bi bilo ta dogodek mogoče izpeljati v letu 2006, do takrat je predvidena preureditev jame. Ne glede na to, pa je postavitev obeležja mogoče izpeljati že prej. Na občnem zboru so najbolj zaslužnim članom podelili zahvale, plakete in priznanja, izvedli pa so tudi volitve za dva nadomestna praproščaka, ki bosta poslana na usposabljanje. Sicer pa je bila razprava na zboru kratka in konstruktivna. Dokazala je, da je sodelovanje med članstvom in organi predsedstva dobro in da so člani vedno pripravljeni priskočiti na pomoč v primeru potrebe. Pokazala se je tudi medsebojna solidarnost in pripadnost združenju, kar je poudaril v svojem poročilu tudi predsednik Gregor Bregar. ♦ Zavod za gozdove KE Dobrepolje In Kmetijska svetovalna služba vabita na že tradicionalno strokovno ekskurzijo. Tokrat si bomo ogledali Koroško. Odšli bomo 5.5.2005 ob 7.00 uri z Vidma (6.45 Struge), vrnitev bo predvidoma ob 20.00 uri. Kotizacija znaša 2.500,00 SIT (v ceno je všteta malica in kosilo, stroške prevoza krije Občina Dobrepolje) in se plača ob prijavi. Prijave zbira ZGS KE Dobrepolje (Hrovat, Indihar) na tel.: 7807 032, do zasedenosti mest. marec 2005 Iz dobrepoljske ambulante 13 / v Piše: Zdravko Marič, dr.med. ĚiM Štedllnik in hladilnik Nahajata se v skoraj vsaki hiši ali stanovanju. Oba sta pomembna pripomočka pri prehranjevanju ljudi. Za nas ljudi je značilno, da veliko živil pred zaužitjem toplotno obdelamo (kuhamo, pečemo, dušimo), veliko živil pa tudi hranimo na hladnem. Zato smo torej izumili štedilnik za pripravo hrane in hladilnik za shranjevanje hrane. Nahajata se ponavadi v kuhinji, ki je prostor, ki v veliki me ri pokaže harmonijo družinskega življenja. Meni je ime Mihec, star sem štirinajst let. V šoli smo pisali spis o naši družini in odločil sem se, da bom napisal nekaj o tem, kaj vse se dogaja pri naših vsakdanjih opravilih v kuhinji. Ura je pol šestih zjutraj, spet ta ponedeljek. Babica Kata je kot ponavadi vstala prva in ker ima blago sladkorno bolezen, gre najprej v kuhinjo na zajtrk. Pripravi si mleko, polento in štiri vrste tablet. Ker je že nekoliko okorna, ni dobro zaprla hladilnika. Skodelico in pribor odloži v pomivalno korito. V tem trenutku pride dedek, si vsede za mizo in jo poprosi za kavo z mlekom. No, in s tem se začne naša kuhinjska kriminalka. »A boš šel nazaj v posteljo, zakaj si pa že vstal? Saj si čisto zmeden, a ne veš, da je ponedeljek in da gredo ta mladi v službe in otroci v šolo. Pa da ne bi šel na stranišče; če nisi šel do zdaj, boš lahko šele potem, ko bova sama.« Dedek se je hitro pobral in šel nazaj v posteljo, saj on nima sladkorne in zato nobene prednosti. Babica je pa šla medtem zbudit mojo mamo Brigito. Takoj sem videl, da je slabe volje, saj je spet slabo spala. Potem, ko se je umila, je šla seveda tudi ona v kuhinjo. Čez minuto se je že zaslišalo: »Kdo je bil v hladilniku in ga ni dobro zaprl, v tej hiši ni nobenega reda. Jaz se lahko raztrgam, vam je pa vsem vseeno. Oh, ne, nekomu je zavrelo mleko in ušlo čez rob lonca. Štedilnik je spet čisto umazan. Mama, a se je vse to zgodilo vam?« »Daj, Brigitka moja, ne se tako razburjat. Spet boš imela pritisk, ko boš šla k zdravniku. Dobro veš, da pride ata vsako jutro v kuhinjo, kot da ima on naj- večje potrebe. Ampak pusti ga, ne ga kregat, saj veš da je gluh in štorast. Bom že jaz pozneje počistila. Ti se kar lepo na-jej in se pripravi za službo.« »No prav, grem zbudit še Matjaža in Ingrid.« To sta moj oče in moja sestra. Mamica je očetu skuhala kavo, nama s sestro pa je pripravila palačinke s čokoladnim namazom. Ko je prišel oče v kuhinjo, je ves nejevoljen začel nergati: »Spet si zasmradila cel prostor. Kaj res ne moreta zajtrkovati nečesa hladnega. Saj imajo v šoli toplo hrano. Od te- Sredi noči se je nekdo iz naše družine prikradel v kuhinjo in si privoščil nočno malico. Le kdo bi to bil, saj ni pustil nobenih sledi. V hladilniku se ohlaja mobilni telefon, ki se je čez dan od nenehnih pogovorov tako ogrel, da bi skoraj pregorel. To sta dva lepa primera nezdravih življenjskih dejavnikov: nepravilna prehrana in prekomerni stresi. ga dima bom spet dobil astmatični napad. Saj veš, da sem težek bolnik.« »Dokler boš kadil, ti še ne bo hudega. Me prav zanima, kaj poveš zdravniku, ko te vpraša, koliko cigaret pokadiš na dan. Če boš še nejevoljen, ga bom še danes poklicala in mu povedala, da ti je zadnje čase škatla cigaret dnevno že premalo.« Pa je spet bil ogenj v strehi; pa v resnici tudi dim v kuhinji. Zaradi dima je bilo treba odpreti okno, da se malo prezrači. V tistem trenutku pa spet stopi v kuhinjo dedek in vpraša, če že lahko zaj-trkuje. Poglej, poglej, zgleda, da je tudi on vstal na levo nogo: »A to imam za dobro jutro? Najprej me spodite nazaj v posteljo, drugič mi pa odprete okno na stežaj. Kako naj zajtr-kujem v takem mrazu? Ni čudno, če hodim ponoči šestkrat na vodo. Zdaj vsaj vem, da to ni od prostate, ampak od teh vaših prepihov. Štirideset let sem garal, da sem opremil hišo in tole kuhinjo, sedaj pa nimam več nobenih pravic v tej bajti.« Spet so torej padale težke besede. Le moja sestra je bila tiho. Ampak le, dokler je jedla palačinke. Takoj zatem je stopila do radia, ki je bil na mikrovalovki, in ga prižgala. Spet tista njena zabavna glasba, namesto da bi udarila hip hop. Takoj sem stopil za njo in dal radio na tiho. Seveda me je, kot ponavadi ona uš-čipnila v hrbet, da sem kar poskočil. »Au, svinja«, lepo ali grdo, točno tako sem ji rekel in jo udaril čez hrbet. Ona pa mene nazaj, potem sva se malo zlasala, dokler ni stopil vmes oče in naju oba udaril po ta zadnji. Zanimiv ples torej ob zabavni glasbi. »Zdaj pa dovolj, ura je osem, gremo, sicer bomo zamudili službo in šolo«, zavpije mama in ves direndaj se hipoma umiri. Sestra se potem še spomni: »Mami, potrebujem 200 tolarjev za album pri biologiji.« »Kako se lahko spomniš zadnji hip, zdaj nimam pri sebi nič bankovcev.« Prav dobro se mi je zdelo, zakaj se pa spomni zadnji hip. Toda, oglasi se dedek in reče: »Pridi k meni, rožica moja zlata, ti bo dedi dal 500 tolarjev. Boš imela najboljši album v razredu. Nič ne bodi žalostna«. O, lisica, prebrisana, pa ga je ovila okoli prsta. Bom že še vrnil. Sicer pa grem letos k birmi in že vem, da bom dobil veliko daril, pa tudi nekaj denarja. Verjetno bom dobil kar motorno kolo; tako bom lahko predirkal vse okoliške hribe. Končno smo četrt ure po maminem opozorilu vsi nared, da odpeketamo vsak na svoje. Oče je že vžgal avtomobil, še poljubček babice in gremo - veselo na delo in v šolo. Takšno je torej vzdušje v naši kuhinji zjutraj. Verjetno si lahko samo predstavljate, kakšno je šele pri kosilu ali večerji. Pa vendar se imamo radi in ob nedeljah po maši velikokrat zapojemo: Mi smo ena fejst družina, noben problemov z drugim nima, skupaj kuhamo in jemo, kregati se pa ne smemo. Bravo Mihec, lepo si vse opisal. Če mi dovoliš, bi napisal nekaj pripomb, ne na spis, ampak na dogajanje in na metode, kako bi bilo zjutraj v vaši kuhinji še lepše, kot je, preden odrinete v šolo in službo. 1. babica naj rajši zjutraj ostane v postelji pri dedku, prva naj gre v kuhinjo mami. Nima tako hude sladkorne, da bi ji že navsezgodaj padel nivo sladkorja v krvi; 2. dedek naj redno jemlje zdravila za prostato, da bo bolj mirno spal, za njegove težave niso krivi prepihi; 3. oči naj neha kaditi, nima astme, ampak ima kronični bronhitis. Naj bo vesel, da si je mami vzela čas, da vama pripravi topel zajtrk; 4. mami si nalaga preveč dela, obveznosti in odgovornosti, tako doma, kot verjetno v službi. Vprašaj jo, kaj si je privoščila v zadnjih nekaj letih in če je res potrebno, da v življenju ne vidi nobene sprostitve, zabave ali česa podobnega, ampak samo garanje; 5. vidva s sestrico sta pa poglavje zase. Bodita strpna drug do drugega, s pretepi bosta dosegla samo to, da bosta oba kaznovana. Enkrat pač dobi darilo ali denar eden, drugič drug. V življenju bo ko odrasteta pomembno le tisto, kar bosta sposobna zaslužiti sama. Ti Mihec, pa ko boš šel k birmi ne misli samo na darila, ampak na tisto, kar si se učil pri verouku, z motorjem pa nikar ne divjaj, je preveč nevarno; 6. za celo družino pa nasvet za nedeljo. Po petju in kosilu pojdite v naravo na sprehod ali drugo aktivnost, kjer bo veliko gibanja. Za nedeljsko popoldne vam odsvetujem televizijo, računalnik, štedilnik in hladilnik. Mobilni telefon pa naj vam služi v nedeljo samo za to, da povabite na izlet še prijatelje ali sorodnike. ♦ __.--i:, ■ Piše: mag. Rok Pelc, dr.vet.med. Vnetje tetiv pri konju Vnetje kit oz. tetiv in tetivnih ovojnic je ena izmed najpogostejših poškodb konj. Pogosto prihaja ob poškodbi tetiv tudi do raztrganine kitnih vlaken. Najpogosteje so prizadete globinska in površinska upogibalka prstov na prednjih nogah. Na zadnjih nogah so poškodbe le teh praviloma redka. Prav tako je poškodba globoke upogibalke prstov bolj pogosta pri delovnih vlečnih konjih kot pa pri jahalnih konjih. Pri jahalnih konjih je tako bolj pogosta poškodba površinske upogibalke prstov. Največ poškodb je na srednji in spodnji tretjini tetive. Slika 1; Shematski prikaz anatomskih delov prednje noge konja Slika 2; Shematski prikaz anatomije spodnjega dela noge konja Vzroki za nastanek poškodbe Zgradba Tetivna vlakna so zgrajena iz tisočev kolagenskih vlaken. Vlakna so razporejena vzdolžno in jih v grobem lahko primerjamo z vlakni vrvi. Vlakna so med seboj povezana s kratkimi »mostički« molekul, ki prečkajo vlakna in jih držijo v pravilni razvrstitvi ter povezanosti med seboj. Tetivo obdaja po celotni njeni dolžini tanka vezivna membrana - tetivna ovojnica. Podobnost v zgradbi vrvi ni naključna, saj tudi pri tetivi obstaja točka, ki ne prenese preobremenitve (preiztegnjenosti bic-Ijevega in kopitnega sklepa) in posledica je poškodba tetive. Kot je bilo že omenjeno se najpogosteje zgodijo poškodbe v srednji tretjini. Le to je posledica poteka tetive, ki je v sredini ožja kot na vrhu (zapestni sklep), ko se približa biclju pa se ponovno razširi in splošči. Tudi prekrvavitev tetive igra določeno vlogo pri razvoju vnetja. Zgornja tretjina tetive je oskrbljena z žilami iz zadnjega dela zapestnega sklepa, spodnja tretjina pa z žilami iz biclja in kopitnega sklepa. Vlakna na sredini tetive so relativno slabo oskrbljena, saj poteka oskrba s krvjo preko tankih žilic iz tetivne ovojnice. Slaba pre-krvavljenost tega področja pa je tudi eden izmed razlogov počasnega okrevanja. Ostali dejavniki Pogostokrat je vnetje tetive pogojeno z intenzivnostjo konjevega dela. Zato so poškodbe pogostejše pri tekmovalnih konjih npr. galoperjih in konjih za preskakovanje ovir, torej pri vseh aktivnostih pri katerih gre za izredno velike obremenitve na kite upogibalke. Slednje pa se še poveča, če pred večjimi obremenitvami ne poskrbimo za zadostno ogrevanje konja. Obstajajo pa še drugi dejavniki, ki povečujejo možnost nastanka omenjene poškodbe. Ti so: * Kopitna deformacija; lahko posledica tudi nepravilnega kovanja npr. »dolgi prsti in nizke pete«. * Slaba stoja nog; npr. »poležen« bicelj (stanje ko se bicelj pri hoji skoraj dotika tal). Tetive upogibalke so zato preveč raztegnjene (stalna obremenitev tetiv). * Pomanjkanje kondicije konja, kar vodi k utrujenosti mišic upogibalk. marec 2005 Veterinarski nasveti 15 * Zelo neraven ali drseč teren po katerem jahamo. * Nastop prednje tetive z zadnjo nogo; običajno ob tem ni prisotno raztrganje kitnih vlaken, so pa prisotne manjše krvavitve in vnetja znotraj tetive. * Pretesno bandažiranje lahko povzroči oteklino v področju tetive. Največkart ne gre za pošklodbo tetive, temveč le za prizadetost kože in podkožnih tkiv. Znaki Znaki so značilni za vse procese vnetja. Tako je prisotna oteklina, prizadeto mesto je izredno toplo in boleče. Največkrat je prisotno tudi šepanje. Seveda pa je intenzivnost naštetih znakov odvisna od stopnje poškodbe. Blažja oblika vnetja se kaže s povečano toploto in bolečino med tipanjem prizadetega področja. Stopnja šepanja je majhna (stopnja 1-2, na lestvici do 5), prav tako pa ni izrazite otekline. Poškodovana tetiva je nekoliko trša kot normalno. Že rahel pritisk na poškodovano mesto povzroča bolečino. Ob pregledovanju poškodovane tetive je najbolje opazovano primerjati z drugo zdravo nogo, saj je običajno prizadeta samo ena noga. Na ta način lahko primerjamo velikost, temperaturo in strukturo tetiv. Težje oblike vnetja imajo prisotne vse elemente vnetja, kljub temu pa ni nujno da je šepanje bolj izrazito. Pogosto se zgodi, da kljub zdravljenju ostane poškodovana tetiva trša in zadebeljena. V večini primerov gre za zapolnitev defekta z tkivom, ki je veliko manj prožno od normalne zgradbe tetiv. Ugotovitev obolenja Običajno nas že bolezenski znaki opozorijo na opisano vnetje. To dopolnimo še s doslednim tipanjem področja tetive obeh nog. Blažje oblike vnetja lahko zaradi odsotnosti nketerih bolezenskih znakov tudi spregledamo. V tem primeru se prizadetost tetive ob nadaljnem obremenjevanju konja stopnjuje. Pogosto se za ugotavljanje stopnje in obsežnosti poškodbe tetiv poslužujemo pregleda z ultrazvokom. Le to je še posebnega pomena za nadaljnje zdravljenje, saj nam pogosto začetno zdravljenje prikrije dejanske poškodbe tetive. Slaba stran ultrazvoka je, da zelo majhnih poškodb ne odkrijemo. Zdravljenje Proces zdravljenja Tetivne poškodbe se zdravijo pošasi predvsem iz dveh razlogov in sicer zaradi: * Slabe prekrvavitve še posebno v področju, ki je najpogosteje prizadeto. * Stalnega pritiska in ustvarjanje napetosti poškodovanega področja, medtem ko konj stoji ali se giblje. Proces zdravljenja lahko pri zmerni do hudi obliki traja tudi več mesecev, da se defekt sanira. Poškodovana vlakna tetive se nadomeščajo z novimi vlakni, katera pa niso tako močna kot prvotna. Za to obstajata dva razloga. Nova vlakna se razlikujejo od prvotnih po zgradbi, saj je le ta bolj podoben vezivnemu tkivu, ki ni tako močno in elastično. Drugi razlog pa tiči v strukturi novih vlaken. Le ta se nalagajo ena preko druge (navzkrižni vzorec) in ne več vzporedno kot prvotno. Tako sanirana tetiva je občutljivejša in bolj dovzetna za ponovno poškodbo. Zato sta čas in počitek bistvena elementa zdravljenja. Ukrepanje V prvi vrsti se v vseh primerih poslužujemo ohlajanje prizadetega področja, seveda če poškodbo ugotovimo dovolj zgodaj (kmalu po nastanku). Za to imamo več možnosti. Najbolj pogosto uporabimo za hlajenje kar tekočo vodo, ki jo pustimo teči na prizadeto tetivo 10 do 15 minut. To ponavljamo nekajkrat na dan. Druga možnost so ledeni obkladki v obliki tovarniško pripravljenih vrečk z ledenimi zrni (ki jo predhodno damo v zamrzovalnik) ali pa vrečko z ledenimi kockami. Prva je za uporabo pri konju veliko bolj praktična. V obeh primerih pa vrečke pritrdimo z ban-dažo. Pri tem pazimo na redno menjavanje vrečk. Tretja možnost so mokre banda-že, za kar uporabimo kar hlevske banda-že pod katero namestimo debel sloj vate ali drug primeren material, ki ga predhodno namočimo v hladno vodo. Ko se ban-daža segreje jo zamenjamo. Pri nekaterih poškodbah pride v poštev menjavanje hladnih in toplih bandaž. Gre predvsem za zamujene akutne primere. Takoj, ko ugotovimo ali posumimo na vnetje tetive moramo prenehati z obremenjevanjem konja. Doba mirovanja je zelo različna, povsem pa je odvisna od stopnje poškodbe. Pri blažjih oblikah je to minimalno 8 tednov, pa vse do 12 mesecev pri hudih poškodbah. V povprečju traja popolna zacelitev poškodovane tetive kar nekaj mesecev. Šele ko smo povsem prepričani (po možnosti potrditev z ultrazvokom), da se je poškodba sanirala, lahko začnemo s postopnim obremenjevanjem konja. Kot vodilo za postopno delo naj nam bo dolžina konjevega mirovanja. Npr. če je konj miroval 2 tedna potrebuje najmanj 2 tedna postopnega naraščanja obremenitev do popolne obremenitve. To ne dovoljuje samo tetivi, da po zdravljenju pridobiva moč, ampak zagotavlja tudi konuju postopno pridobivanje kondicije. V vmesnem obdobju je priporočljivo sprehajanje konja na roko in sicer dvakrat na dan po cca 10 do 15 minut. Sprehajanje izboljša krvni pretok, zmanjša se možnost nalaganja vezivnega tkiva ter spodbuja nalaganje novih vlaken v smeri pritiska. V vsakem primeru poškodbe tetive je priporčljivo, da takega konja pregleda veterinar, ki bo predpisal tudi ustrezno pro-tivnetno terapijo. V primeru hudih oblik vnetja obstajajo tudi določene operativne tehnike, katerih namen je pospešitev celjenja defekta. Prognoza in preventiva Prognoza opdvisna od stopnje poškodbe ter hitrosti, učinkovitosti in načinih zdravljenja. Prognoza za nadaljnje delo s konjem je dobra v kolikor ni prišlo do obsežnejšega raztraganja vlaken. Pri težjih oblikah je prognoza 50 do 60 %, da bo konj še lahko opravljal svojo prejšnjo funkcijo. Pojav vnetja tetiv upogibalk lahko preprečujemo na naslednje načine: * Z rednim in pravilnim porezovanjem kopit ter kovanjem na minimalno 6 do 8 tednov. * Preverjanjem tetiv pred in po uporabi konja. * Opustitev aktivnosti s konjem ob pojavu prvih znakov vnetja. * Pravilno ogrevanje konja pred polno obremenitvijo. * Uporabo delovnih bandaž, ščitnikov idr. ♦ Misli Bodi prijazen — vsakdo, ki ga srečaš, bije težek boj. John Watson Modrost pomeni, da se zavedamo zmotljivosti svojih nazorov in mnenj ter negotovosti in minljivosti stvari, na katere se najbolj zanašamo. Gerard Brown 16 Podjetništvo in finance marec 2005 Moje finance > Piše: David Jakopič, uni.dipl.econ. Kratek komentar dogajanja na kapitalskih trgih V današnjem prispevku bom poskušal nekoliko pokomentirati aktualno dogajanje na kapitalskih trgih. Zavedam se, da je komentirati finančne trende in dobre investicijske priložnosti in nevarnosti precej tvegano in nehvaležno področje. Iz teorije vemo, da prihodnjega gibanja delniških tečajev ni mogoče napovedovati. Tečaji se lahko gibljejo pozitivno, lahko pride do neke naravne katastrofe in vse lahko strmoglavi v trenutku. V enem izmed prispevkov v lanskem letu (Naš kraj, september 2004) sem komentiral dogajanje na slovenskem kapitalskem trgu in napovedoval, da je vlaganje v slovenske vzajemne sklade precej tvegano, in sicer zaradi zelo visoke ravni delniških tečajev na borzi. Takrat sem priporočal tuje vzajemne sklade. Glede tega sedaj po pol leta ugotavljam, da se do sedaj napovedi uresničujejo. Res je, da je polletna doba precej prenizka za ugotavljanje pravilnosti napovedi, predvsem zadnje tri mesece pa zaznavamo približno tako dogajanje. Vrednost Slovenskega borznega indeksa SBI20 je bila v septembru 2004, z dne 17.9.2004, 4924 indeksnih točk, danes 14.3.2005, pa je 4891. Po septembru se je indeks sicer še dvigoval vse do vrednosti 5131 indeksnih točk, potem pa zdrsnil do današnje najnižje vrednosti. Za primerjavo vzemimo indeks S$P 500, ki meri povprečje 500 največjih svetovnih podjetij, ki je pred 6 meseci znašal nekaj nad 1100 indeksnih točk, danes pa znaša 1200 indeksnih točk. Rast svetovnega indeksa predvsem ovira negotovost glede cene nafte in dolarja. Gospodarska rast leta 2004, predvsem v Ameriki, je bila visoka in lahko se pričakuje postopna rast na kapitalskih trgih. Delnice so še vedno poceni, saj je njihova vrednost, gledano po omenjenem indeksu, na ravni vrednosti iz leta 1999. Na tej podlagi bi še vedno bolj kot vlaganje v slovenske vzajem- ne sklade, vsaj za na srednji rok priporočal tuje sklade. Kdor se odloča za dolgoročno varčevanje (več kot 10 let), pa lahko še vseeno razmišlja o slovenskih skladih. Ameriški trg kapitala je trenutno primeren za vse investitorje, ki so nekoliko manj naklonjeni tveganju. Vstopne provizije pri vlaganju na tuje trge so nekoliko višje od domačih, saj skoraj ni sklada, ki bi imel vstopno provizijo nižjo od 5%. Vstopna provizija tudi ni merilo za uspešnost sklada. Vsem bolj drznim pa bi priporočal razvijajoče se azijske trge, predvsem Kitajsko in Rusijo. Obstaja tudi nekaj vzajemnih skladov, ki vlagajo na omenjene trge. Kitajska je hitro rastoče gospodarstvo in pričakuje se visoko rast tudi na delniških trgih. Tudi tu so vstopne provizije običajno nad 5%. Za najbolj željne tveganja so trenutno »vroča roba« delnice in skladi na trgih JV Evrope, predvsem trgi bivše Jugoslavije: Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna gora in v zadnjem času tudi Makedonija. Rasti na omenjenih borzah so v zadnjih treh mesecih rekordne, saj so nekatere delnice samo v dveh mesecih zrasle po več kot 100%. Pri vstopanju na te trge pa je potrebno biti precej previden. Na trge lahko vstopimo samo s prepričanjem, oz. zavedanjem, da je možna izguba premoženja. Predvsem v zadnjem času se dogaja, da nekateri celo dvigujejo prihranke iz slovenskih vzajemnih skladov in jih popolnoma nekritično vlagajo v te trge. Tudi rast na teh trgih je trenutno predvsem posledica velikega povpraševanja s strani Slovencev, vendar pa so v nasprotju s slovenskimi delnicami »tam dol« delnice še vedno poceni. Mnoga podjetja dosegajo zadovoljive rasti in dobičke, vrednost delnic pa se še vedno giblje okoli njihove nominalne vrednosti. Tako da je nek del premoženja vsekakor priporočljivo plasirati tudi na te trge. Provizije vlaganja na teh trgih se običajno gibljejo okoli 10%. ♦ Učenje za Stane Škulj jodjetništvo V decembrski številki 11/2004 sem objavil članek z naslovom Učenje za življenje. Prikazati sem hotel, kako pomembno je pričeti z učenjem tudi drugih vsebin znanja, ki so potrebna za življenje. Na koncu članka sem izrazil upanje, da bomo v naslednjih številkah že pisali o sodelovanju med dobrepoljskimi podjetji in šolo. Žal so moja pričakovanja ostala na začetku razmišljanja o načinu sodelovanja, tudi zato, ker sem s posebnim pismom pozval dobrepoljskega ravnatelja in se na pismo ni odzval. Moj interes ni motiti utečeno in zavzeto delo na šoli, saj vem, da so učni programi natrpani z vsemogočo dobro in slabo vsebino in obremenjujejo tako učitelje kot učence. Zamisel o sodelovanju lahko temelji na najrazličnejših oblikah in ni nujno, da posega v utečeno kolesje sprejetih programov. Če se malo ozremo naokoli in preberemo članke iz drugih okolij, lahko hitro najdemo v šolah podjetniške krožke, razpise raznih natečajev za najrazličnejše oblike sodelovanja med šolo in okoljem. Očitno je v okolju, v katerem širijo velik podjetniški naboj med občani, gospodarstvom in mladim rodom. Lokalna skupnost, starši in učenci v teh okoljih skupaj ustvarjajo določeno energijo, da potem nastajajo uspešne podjetniške občine, središča tehnološkega razvoja in s tem velike možnosti kvalitetnega zaposlovanja. V naši občini je precej drugače. Občina, kot da bi se branila razvoja in podjetnikov, saj že desetletja ustvarja industrijsko cono in zapravlja naš denar za makete, papirne zasnove in spremembe urbanističnih načrtov. Župan v svojih tolmačenjih govori, da podjetništvo ni pomembno za delovanje občine, saj sredstva za delovanje dobi iz izravnave, ki jo občina pridobi od države. Kaj pa če se država odloči, da ne bo dajala občini sredstev in bo občina prepuščena sama sebi. Mogoče zato večkrat beremo o potrebi po samoprispevku, ki ga sedaj župan že vrsto let omenja kot rešitev pri investicijah. Nad takim razmišljanjem in delovanjem se je resno zamisliti, saj za razvoj kraja in za ustvarjanje novih delavnih mest ne prinaša nič dobrega. Ob pobudi za ustanovitev podjetniškega kluba v občini sem poprosil župana za spisek podjetnikov, katerega še do danes nisem dobil. Očitno tak odnos kaže na nezainteresiranost za nove temelje razvoja občine ali pa na ignoranco do pobudnika. Ne delam si posebnih iluzij, da bi spreminjal utečeno kolesje občinske smeri razmišljanja, saj za to skrbijo odgovorni, ki jim je zaupan mandat. Kot marec 2005 Iz društev 17 občana in gospodarstvenika pa me skrbi nadaljnji razvoj občine, saj se ne morem sprijazniti z dejstvom, da odgovorni sanjajo o tem, da bodo naši učenci visoko izobraženi in bodo imeli službe v državni upravi (op.p.birokraciji) Verjamem, da so v občini ljudje, ki želijo sodelovati na raznih ravneh razvoja, zato za njih, njihove osnovnošolce, dijake in študente v naslednjih številkah Našega kraja pričenjamo z nagradnimi vprašanji, ki bodo le kamenček k mozaiku nove podobe razpoznavnosti obrti in podjetništva v občini. Z veseljem povabim k sodelovanju tudi druga podjetja, ki se ne bojijo izstopiti iz občinske sivine. NAGRADNO VPRAŠANJE NA TEMO UČENJE ZA PODJETNIŠTVO Od kdaj deluje lesno podjetje pod sedanjim imenom Stolarna Dobrepo-lje? □ 1. od leta 1948 □. 2. od leta 1926 □ 3. od leta 1976 Pravilni odgovor obkrožite in pošljite po pošti na naslov Stolarna Dobrepolje d.d. Podgorica 21 1312 Videm Dobrepolje Pravico do sodelovanja imajo osnovnošolci, dijaki in študentje iz občine Dobrepolje, ki napišejo svoj naslov, letnico rojstva in svoj status. Izmed pravilnih odgovorov bomo izžrebali tri in jim podelili praktične nagrade. Do konca leta bomo izvedli 4(štiri) razpise nagradnih vprašanj. Na zaključnem žrebanju bomo podelili tri bogate nagrade. Na zaključnem žrebanju ne morejo sodelovati otroci zaposlenih v podjetjih, ki sodelujejo kot darovalci nagrad. Lep pozdrav Sejem DPŽ Dobrepolje - Struge Tekst: M. Steklasa, fotografiji: M. Glavonjič_ Sv. Anton, 13. marec, 2005 Potem, ko je že kazalo, da bo vreme pokvarilo sejem na Zdenski rebri, se je čez noč otoplilo, pokazalo se je sonce izza oblakov in snežna odeja je bila iz minute v minuto tanjša. Članice DPŽ iz Dobrepolja in Strug so ob pomoči zdenskih gasilcev pripravile stojnice in ko so bile te obložene z domačimi velikonočnimi jedmi, pecivom, butaricami in zelenjem, prelepimi prti in raznimi drugimi dekorativnimi izdelki, se je tudi na zunaj videlo, da je praznični velikonočni čas dokončno tu. Videti je, da so se ljudje na sejem pri sv. Antonu zelo navadili. Pogrešali bi prazničnega vzdušja pred cerkvijo ob prihodu in prijetnih nakupov ter klepeta z znanci ob stojnicah po maši. Poleg oživljanja starih običajev in nekdanje tradicije so namreč sejmi pomembni tudi zaradi družabnosti, saj ta vse bolj izginja iz vaškega življenja. Seveda pa vsega tega ne bi bilo brez pridnih rok naših članic Društva podeželskih žena, ki za svojo dejavnost zaslužijo vse priznanje. ♦ 18 Občni zbori marec 2005 OBČNI ZBOR DPŽ DOBREPOLJE - STRUGE Marija Zrnec dobila soglasno podporo Kompolje, 18. 2. 2005 Rednega letnega občnega zbora se je udeležilo nekoliko manj članic kot običajno. Od gostov pa so bile prisotne predstavnice iz DPŽ Grosuplje in Ivančna Gorica. v Strugah na zahvalno nedeljo — je društvo sodelovalo na proslavi ob občinskem prazniku in na koncertu dobrepoljske godbe s pripravo domačih dobrot in pogostitvijo. Skupaj s Turističnim društvom Dobrepolje ter s šolo in vrtcem so v okviru občinskega praznika pripravile razstavo Dobrepoljski podobnjaki — stari in novi. Značilno za društvo je povezava s podružnično šolo v Kompoljah, s katero vsako leto pripravijo kakšen skupni projekt. Letos ga bodo za velikonočne praznike. Članice se izobražujejo na strokovnih ekskurzijah in predavanjih, ki jih bodo organizirale tudi v letošnjem letu. Zanje še zbirajo predloge. Namesto običajne razstave na zahvalno nedeljo v novembru bo letos društvo pripravilo razstavo v tednu evropske kul- t Ai Predsednica DPZ Marija Zrnec in ena od članic UO Jelka Samec M. Steklasa_ Na dnevnem redu so bile redne volitve, na katerih je za vodenje društva v naslednjih štirih letih dobila soglasno podporo sedanja predsednica Marija Zrnec. V upravnem odboru pa je prišlo do nekaterih sprememb. Poleg Nade Lun-der, ki bo tudi podpredsednica društva, so bile izvoljene Pavla Hočevar, Aleksandra Štokovnik, Dragica Ivanc in Jelka Samec.V nadzorni odbor so bili imenovani Štefka Francelj in Fani Cimerman, v častno razsodišče Marija Žnidar-šič in Fani Pugelj, blagajniška dela pa so članice ponovno zaupale Cvetki Kra-šovec. Društvo je bilo v letu 2004 zelo aktivno in je v celoti izpolnilo plan dela. Poleg dveh samostojnih aktivnosti — sejem pri Sv. Antonu in razstavo na Vidmu in Gostje iz sosednjih dveh občin ture, ki v v Dobrepolju v mesecu septembru. V plan dela pa so uvrstile tudi zbiranje receptov in pripravo na izdajo brošure o kulinariki v Dobrepolju in Strugah. Predvidoma jo nameravajo izdati ob občinskem prazniku v naslednjem letu. Poleg delavnosti in opaznosti delovanja je za to društvo značilno še nekaj kvalitet. Mednje lahko štejemo dobro sodelovanje in pripravo skupnih projektov s sosednjimi društvi podeželskih že- marec 2005 LAS Dobrepolje 19 na, s Kmetijsko svetovalno službo in njihovo strokovno delavko Irmo Lekan, pa tudi z ostalimi občinskimi društvi in ustanovami. Zelo pomembno pa je tudi dejstvo, da društvo uspešno združuje članice iz Dobrepolja in Strug. Letošnji občni zbor je potekal v gostilni Pri Zori v Kompoljah. Poleg dobrega vzdušja na zboru naj omenim še eno zanimivost. Slišali smo društveno himno, ki pa ni čisto nova, izvira namreč iz leta 1939, avtorica pa je ta- kratna učiteljica Francka Andoljšek, našli pa so jo v župnišču. Druženje, skupni interesi in dejavnosti združujejo več ali manj stalne članice iz Dobrepolja in Strug. Pogrešajo pa vključevanje novih, predvsem mlajših članic. Zato vabijo v društvo vse, ki jih zanima pestra dejavnost društva. Ob prijetnem druženju in skupnih aktivnostih se boste naučile veliko novega in koristnega. ♦ LAS Dobrepolje Uživanje drog kot odsev mladostniškega iskanja identitete Cvetka Tavželj Mladostništvo je čas intenzivnega razvoja, v katerem se ne oblikuje samo telo mladega človeka, temveč zori tudi njegova osebnost. Lastnosti, ki jih prinese na svet, sposobnosti in šibkosti, ki jih nosi v sebi, se povežejo z dogajanji v družini, ki mu ponuja prve življenjske izkušnje. Prva sporočila o tem, kdo je, kje je njegovo mesto v družini in kdo ga ima rad, dobi otrok od staršev. Najpomembnejše je otroštvo. Če prihaja preveč ranljiv iz otroštva, premalo odporen in brez zadostne opore v ljudeh, ki so zanj pomembni, je mogoče, da bodo zahteve in pritiski okolice prehudi. Mladostništvo bo zanj huda preizkušnja. Njegov osebnostni razvoj bo ogrožen, pasti, prek katerih vodi pot v odraslost mu bodo še nevarnejše. V obdobju mladostništva postane najpomembnejša družba vrstnikov. Prijatelji in sošolci so tisti,ki mu sporočajo, kako naj se obnaša, kakšno vedenje je primerno za druženje z njimi, kako naj se obleče. Družba vrstnikov je zrcalo, v katerem včasih ne prepozna niti samega sebe. Bližnji ugotovijo, da je podoben vrstnikom v načinu oblačenja, kretnjah, poslušanju glasbe in ima podobne vzornike. Občutek pripadnosti skupini in enakosti z vrstniki mu povečujejo samozau-panje. Čuti, da ravna prav in iz tega čr- pa zaupanje. V iskanju lastne identitete mora mladostnik postati neodvisen od staršev in drugih vzgojiteljev. Mladi postajajo zrelejši , iščejo odgovore na vprašanja; kdo pravzaprav sem, kaj komu pomenim, od kod prihajam, kam grem ... Starši vse prevečkrat ob njihovem osamosvajanju občutimo hudo izgubo. To bolečino in strah otroku tudi sporočamo. Ob dovoljenih večernih izhodih ne zaspimo, dokler se ne vrne in mu to tudi povemo. Mladostniki pri starših iščejo napake in pomanjkljivosti, katere izrabijo sebi v korist. Menim, da ima družina pri čustvenem razvoju in socializaciji mladostnika nenadomestljivo vlogo, nato sledi šola in ostale javne ustanove. Mladostnik bo težko odraščal, če ga družina ni podprla z občutkom spreje-tosti, če ga starši nismo naučili izražati in sproščati čustva na način, ki je njemu v zadovoljstvo, njemu sprejemljiv; če mladostnik ni uspel razviti potrebnega zaupanja vase in pozitivne predstave o sebi in temeljnega zaupanja v ljudi, ki so zanj pomembni. Zato ima večjo možnost, da bo v svojem identitetnem iskanju ubiral pota, ki ga bodo vodila k vedno novim stiskam. Družina je pomemben dejavnik pri gradnji otrokovega zaupanja vase, sposobnosti samostojne presoje, obvladovanja čustvene napetosti in drugih lastnosti, ki so lahko odločilne pri srečanju z vsakr- šno izkušnjo v življenju - tudi z drogo. Žal pa obstajajo tudi izjeme. Slaba družba mladostnika dobesedno posrka v svoje jedro. Mladostnik postane nemočen, saj je njihov vpliv in pritisk prevladujoč, zabrede v čedalje večjo krizo, kar vodi tudi v drogo. Starši se ne zavedamo, koliko vzgojnih sporočil prevzemajo otroci in mladostniki iz našega vedenja in navad. Otroci se že zelo zgodaj seznanijo z vlogo, ki jo ima alkohol - »droga generacije staršev«. Prek tega posredno uravnavajo tudi svoj odnos do drugih drog. Od malega naprej lahko opazujejo; koliko, kdaj in ob kakšnih priložnostih se pije. Pije se na veselje, na srečo, ob rojstvih, porokah in smrtih. Pije se ob praznikih in ob delavnikih. Pije se doma - v družini in na javnih mestih. Pije se , da se razvedri, da se človek umiri. Alkohol domuje v domoljubni pesmi, je darilo za praznik, nagrada za uspeh, je prestiž in je sredstvo tekmovanja: kdo ga nese več ... Še in še bi lahko naštevali ... V teh danih okoliščinah in dejanjih pa se ne zavedamo, kakšen vzgled dajemo, kam nas vodi tak način življenja! Postajamo bolni posamezniki, družine in posledično družba. Povečuje se kriminal in ogrožena je naša varnost. In zato, dragi starši, potrudimo se, da bodo naši otroci v naših družinah imeli občutek varnosti, pripadnosti, identitete, smiselnosti in možnosti zdravega in srečnega odraščanja in osamosvajanja. Prizadevajmo si za zdravo samopodo-bo, da se bodo imeli radi, se cenili in spoštovali, takšni, kakršni so. Trudimo se, da jim bomo s svojimi dejanji dajali dober vzgled in da bomo seznanjeni z vsemi oblikami drog, poznali njihove učinke in posledice. Najpomembnejše pa je, da bodo naši otroci drogi znali reči: NE ... ♦ 20 LAS Dobrepolje; duhovna stran marec 2005 V A B I L O LAS DOBREPOLJE vabi na okroglo mizo z naslovom: »Prepoznajmo drogo« v četrtek, 7. aprila 2005, ob 19. uri, v sejni dvorani Občine Dobrepolje. Tema okrogle mize bo: Prikaz posameznih substanc prepovedanih drog; prepoznavanje, učinki in posledice uporabe. Gost okrogle mize bo: Tomaž Štolfa, kriminalist iz sektorja kriminalistične policije v Ljubljani in Robert Bradač, policist policijske postaje Grosuplje. Vljudno vabljeni vsi občani, predvsem starši, ki vam ni vseeno, kakšna bo prihodnost in življenje vaših otrok! UKREPI PRVE POMOČI V PRIMERU PREDOZIRANJA Z DROGAMI: 1. ČE JE BOLNIK NEZAVESTEN IN DIHA, HKRATI JE PRISOTEN SRČNI UTRIP, GA POSTAVIMO V BOČNI POLOŽAJ IN POKLIČEMO 112 (BREZPLAČNA LINIJA) 2. ČE NE DIHA, SRČNI UTRIP JE PRISOTEN, PREVERIMO PREHODNOST ZGORNJIH DIHAL IN SPROSTIMO MOREBITNE OVIRE V USTIH IN ŽRELU (BODIMO PREVIDNI, DA SE NE RANIMO - ROKAVICE!). 3. ČE NE DIHA IN NIMA PRISOTNEGA SRČNEGA UTRIPA, TAKOJ POKLIČEMO 112, ČE IMAMO PRIMERNO DIHALNO MASKO ZAČNEMO Z UMETNIM DIHANJEM, ZUNANJO MASAŽO SRCA. Je rešitev iz težav? Franc Škulj_ Kot duhovnik se pogosto srečujem z raznovrstnimi težavami in problemi, ki tarejo današnjega človeka. Sedanji čas je do precejšnje mere odpravil materialen stiske, nastopile pa so duševne in duhovne, ki so težje od materialnih. Vsak človek pa želi biti zadovoljen in srečen, zato išče rešitve. Prav je, da vsaj do neke mere poznamo vzroke najrazličnejših stisk in težav, ki jih doživlja sodoben človek. GREHI NAŠIH PREDNIKOV Grehi naših prednikov lahko od spočetja naprej ogrožajo našo notranjost. Če se morejo telesne bolezni prenašati na potomce, potem se podobno dogaja tudi s prenosom ali dedovanjem najrazličnejših čustev in celo duhovnih bolezni. Dobro je vedeti, ali so bili naši predniki predani kakim težkim grehom ali neredu: zasvojeni z alkoholom, ali kako drugače odvisni. Prešuštvo, spolni razvrat, ločitve zakonov in abortusi imajo tudi pomembne vplive na nas in na naše potomce. Prav tako ne smemo omalovaževati svojih prednikov, ki jim je bilo brezpravno odvzeto premoženje in so bili mučeni ali celo umorjeni v zaporu ali podobno. Še posebej so bile hude smrti v koncentracijskih taboriščih ali množičnih pobojih. Pomembne so duševne bolezni naših prednikov in različne obsedenosti, posilstva, pedofilija in krvoskrunstvo. Marsikdo, ki ve za kako težavo svojih prednikov, težko živi z njo ali se z njo obremenjuje. Tudi potlačiti vsega v sebi ni dobro, ker to vedno udari nekje na dan. Za kristjana bi tu ne smelo biti posebne težave. Vera v usmiljenega Boga, molitev in predanost Kristusu, ki nas neizmerno ljubi, nas osvobaja in nam želi samo dobro, izredno pomirjujoče deluje na človekovo notranjost. Zelo rad se spomnim besed vietnamskega škofa Van Tuana, ki je bil 13 let zaprt v ječi in od tega 9 let v samici, ki jih je pridigal leta 2000 na duhovnih vajah papežu in njegovim sodelavcem. Kristusa je tudi v ječi razodeval svojim nevernim sojetnikom in ječarjem. Ko so ga vprašali, zakaj se ni odpovedal veri v Jezusa, jim je moral zelo razumljivo in preprosto povedati, da zato, ker je Jezus Kristus Bog, ki rešuje človeka najhujših stisk. Povedal jim je, kako se je desni razbojnik obrnil k Jezusu na križu, naj se ga spomni, ko bo prišel v svoje kraljestvo. Jezus mu ni odgovoril, da bo moral pač za svoje velike zločine, ki jih je storil, toliko in toliko časa trpeti, pač pa: »Še danes boš z menoj v raju.« Jezus, sam v tolikem trpljenju je toliko bolj razumel trpljenje hudodelca in ga odrešil dušnega trpljenja in mu obljubil srečno večnost. In to kristjani vedno doživljamo v dobri spovedi! Bog neprestano zagotavlja: Vse delam novo in starega se ne spominjam več. Težje, ali sploh nemogoče pa se je rešiti teh problemov sam. Jezus je tudi danes sočuten in usmiljen do vseh naših stisk in težav, ki jih doživljamo. Priti pa moramo k njemu z največjim zaupanjem in ga prositi. Za svoje prednike moramo tudi veliko moliti, posebno, če so imeli kake večje težave ali napake. OKULTIZEM, EZOTERIKA IN PREKLETSTVA Vedno, v današnjem času pa, ko je prave vere vedno marec 2005 Duhovna stran 21 manj in zlasti mediji nenaklonjeno gledajo na krščanstvo, hvalijo pa vse druge duhovnosti, mnogi ljudje iščejo notranji mir in duševno ravnovesje v nevarnih duhovnih ponudbah. Pozabljajo, da je naš Bog ljubosumen Bog, ki ne prenaša malikovalstva, ki ga je v današnjem času veliko. V kaj vse danes ljudje ne verujejo, kaj vse na poskušajo, nekateri pa se udeležujejo celo spiritističnih srečanj, kjer kličejo duhove, se udeležujejo črnih maš, častijo Satana, se ukvarjajo z magijo, numerologijo, horoskopom in sploh napovedovanjem prihodnosti. Huda so tudi prekletstva, ki jih nekateri starši ali drugi zagrešijo nad človekom. Vse to povzroča veliko trpljenja in stisk, ki smo jih morda tudi mi podedovali, ali pa jih bodo podedovali naši potomci. Varujmo se takih stvari. PRENOVA V DUHU V Katoliški Cerkvi je po koncilu gibanje, ki mu pravimo Prenova v duhu. Zelo poudarja notranje ozdravljenje. Pred dvema letoma je bil v Sloveniji znani indijski pater James Manjackal, ki je imel seminar za prenovo v Duhu. Pripovedoval je, kako je na letališču v Indiji srečal Evropejca, ki je hotel na avion s kačo okoli vratu in podgano v naročju. Ti dve živali je od nekega guruja sprejel za svoja božanstva in se ni hotel ločiti od njiju. Ker ga na letalo niso pustili s temi živalmi, in je dolga vrsta nestrpno čakala, je omenjeni pater začel za tega človeka moliti. Sveti Duh mu je razodel, da je to Jožef iz Nemčije. Pristopil je k njemu in ga nagovoril: »Jožef, moj sin!« »Kako me nagovarjate z moj sin in kako sploh veste, da sem Jožef, nikoli se nisva videla.« »Katoliški duhovnik sem, zato so mi vsi ljudje sinovi in hčere. Sveti Duh pa mi je razodel, da ste vi Jožef iz Nemčije.« Pokazal mu je križec in dejal: »Glej to je najin Bog, ki je za tebe in zame umrl na križu.« Odvedel ga je iz čakajoče vrste in mu začel govoriti, naj odloži živali, kar je res storil. Šla sta v avion in fant mu je razlagal svoje življenje. Rojen je bil v katoliški družini. Toda kmalu po njegovem rojstvu sta se starša razšla. Mama se je čez dve leti ponovno poročila in očim mu ni nikdar rekel sin, pač pa ga vedno preziral in sovražil. Živel je v internatu, kjer so ga spolno zlorabljali. Prejel je sicer prvo obhajilo in birmo, bil celo nekaj let ministrant, toda v njegovem srcu je bilo toliko ran, da je neskončno trpel. Nekdo mu je svetoval naj gre v Indijo, kjer se najde vsakovrstna duhovnost. In tam je po raznih templjih iskal in nazadnje srečal guruja, od kate- rega je sprejel tudi ti dve živali kot svoji božanstvi. Po dolgem pogovoru je po 17 letih ta fant opravil spoved. Po skupni molitvi za notranje ozdravljenje, za odpuščanje vsem, ki so mu prizadejali gorje v življenju, je našel mir srca. Danes je goreč kristjan, ki deluje v Saudski Arabiji, kjer so za kristjane najtežje razmere. Hvaležen za svoje ozdravljenje, želi tudi drugim pomagati iz najrazličnejših stisk. PRIPRAVA NA ZAKON Vsak človek mora sprejeti posledice izvirnega greha, ki smo ga podedovali od svojih prednikov. Zaročenci morajo te posledice vključiti v pripravo na zakon. Od kakovosti njihovega dosedanjega življenja in odnosa do Boga bo odvisna sreča njihovih otrok. Zavedati se morata, da kot mož in žena nosita vsa bremena svojih prednikov. To so številne brazgotine njunih notranjih ran, kakor tudi vsa bremena nesrečno umrlih prednikov. Zato je priporočljivo, da pred poroko opravita zaročenca dobre duhovne vaje ali seminar Prenove v Duhu, vsekakor pa dobro spoved in veliko molita za notranje ozdravljenje vseh ljudi svojih družinskih debel. Na žalost so zaradi »bolnega družinskega debla« tudi mnogi krščanski zakoni že na začetku obsojeni na propad. Bog človeka nikoli na zapusti. Vsak greh pa je zavrnitev božje ljubezni in vzrok vsega hudega. In Bog, ki nam je dal največji dar »svobodno voljo«, ne more nikogar prisiliti v svojo ljubezen. Vsakogar pa vabi in čaka, da nam in našim prednikom odpusti in pomaga do rešitve in notranjega miru. ♦ Stiska Ali vidimo stisko soseda? Stanko Kostanjšek Zadnje čase slišimo v poročilih veliko o naravnih nesrečah. Prizadeti ljudje ostanejo v trenutku brez vsega, brez stanovanja, mnogi brez možnosti za preživetje. Ljudje iz celega sveta ob takih nesrečah prispevajo pomoč. Vse dobrodelne organizacije organizirajo pomoč. Vesel sem, da je ob nesreči v Posočju in Aziji veliko ljudi prispevalo svoj dar. Vse humanitarne organizacije so zbrale precejšno vsoto denarja, prepričan sem, da so tudi ljudje iz naše doline prispevali veliko. Za vse dobre ljudi se Bogu zahvaljujem. Tukaj pa želim predstaviti stisko našega soseda iz župnije Struge iz vasi Četež. Za prvomajske praznike lansko leto sta šla oče in sin podirat suho drevo. Padlo je tako nesrečno, da je zadelo sina Matija Turka v hrbet. Posledica te nesreče je, da je postal pri starosti 34 let invalid na vozičku. Matija je oče dveh sinov, starejši ima 4 leta, mlajši pa leto in pol. Živi na domačiji svojih staršev. Zgradil je prizidek k obstoječi hiši, kjer naj bi živel s svojo družino. Tukaj pa se začne posebna stiska. Njegova domačija je v hribu in vsi vhodi so dostopni le preko stopnic. Dvorišče je kamnito, tako da Matija brez pomoči ne more nikamor iz svoje sobe. Njegovo stisko je opazil sosed Peter in začel iskati izhod iz te stiske. Začel je zbirati sredstva in šel v župniji Struge od hiše do hiše in zbral kar nekaj sredstev, kar je pa še veliko premalo za vse potrebno. Podjetniki v Dobrepolju so mu svetovali, da bi se denar lahko zbiral na račun Karitas in s to prošnjo je prišel k nam. Odprli smo poseben račun pri Ljubljanski banki. Ljudje dobre volje boste lahko v cerkvi dobili položnice z oznako Četež in nakazali svoj prispevek. V Aziji je veliko ljudi prizadetih, vendar pa stisko čuti vsak posameznik, tako tudi naš Matija. Na obisku pri Matiju Turku v Četežu 6 sem to stisko občutil na poseben način. Matija je z ljubeznijo zgradil lepa domačijo, ki je pa sedaj ne more koristiti, kakor je načrtoval. Potrebno je preurediti hišo, zgraditi dvigala in razširiti vrata, da se bo Matija lahko gibal v njej, nujno pa je treba asfaltirati dvorišče, da se bo lahko vključil tudi v življenje na vasi. Premislimo danes, ko smo zdravi, kaj se nam lahko pripeti jutri. Kdo mi bo pomagal? Sem tudi jaz kdaj komu pomagal? Ali lahko računam na pomoč, ko bom v stiski? ŽK Videm-Dobrepolje 22 Duhovna stran marec 2005 Premagana je smrt nemila in pekla moč se je zdrobila! Anton Jakopič Mnogo ljudi v današnjem času se smrti boji, boji tako močno, da si ne upajo niti pokropiti pokojnika, niti iti na pogreb. Še zlasti ta strah navdaja mlade ljudi. Če pa že ne strah, pa vsaj neko strašno nelagodje. Mnogo ljudi mi je že reklo: ne hodim kropit ne hodim na pogrebe, težko mi je, ne počutim se dobro. Jasno, da se ne počutiš dobro, nihče se ne počuti najbolje, toda če bomo tako razmišljali, bo prišlo do tega, da bodo na pogrebih samo še tisti najbližji, sami s svojo bolečino, čeprav takrat še najbolj potrebujejo sočutje bližnjih. Sodobni človek hoče smrt nekako ignorirati, se ne pogovarjati o njej in se delati, kot da ne bo prišla. Pa vendar pride, pride neizogibno in to običajno nepričakovano, sredi načrtov, sredi življenja. Pregovor pravi, ne vemo ne ure ne dneva, kdaj nas pokliče Gospod. Smrt je torej sestavni del življenja, kot rojstvo, vsak človek se telesno rodi in umrje. In zakaj potem ig-noranca smrti. Ne misliti na smrt in je ne bo. Iluzija. Seveda je bistveno težje govoriti o smrti in misliti o njej, brez Kristusove obljube: »Človeško oko ni videlo in uho ni slišalo, kar je Bog pripravil za tiste, ki ga ljubijo«. V luči te obljube je smrt sicer še vedno neizpodbitno težka, vendar mnogo lažja. Ves strah pred smrtjo namreč izvira prav iz neverova-nja tej obljubi. Tu namreč takoj nastane vprašanje, ali je človek samo telo ali je kaj več, ali je tudi duh in kot duh nesmrten, brezčasen. Prav ta dilema v vseh časih in še posebej prav v današnjem času na veliko okupira filozofe vsega sveta. Nesporno je človek poleg telesnega tudi duhovno bitje. Duhovna razsežnost je celo pomembnejša. Človek je namreč srečen ali nesrečen, če je duhovno zadovoljen, če je njegov duh pomirjen, čeprav je na videz srečen, če ima telo vse pogoje bivanja. Pa povejmo to s primeri, ki jih lahko opazimo v svoji okolici. Nekdo je silno zadovoljen, da ima čas, da prebere lepo knjigo, drugi da lenari in nič ne dela, tretji, da sedi pred televizijo, četrti, da gre na morje in uživa v valovih, peti, da ureja svojo hišo, čisti in popravlja, šesti, da gre v gozd in pripravlja drva ali čisti gozd in ga neguje, sedmi, da usmerja vse svoje napore v svoje podjetje, ki uspešno napreduje, pa čeprav ti zadnji trije sploh nimajo časa za vsa tista početja kot ostali. In če vzameš čisto konkretno, je neko delo ali rekreacija lahko pravzaprav mučenje telesa in napor. Toda če nekdo v tem svojem početju uživa, v drugem pa ne, je telesni napor popolnoma postranska zadeva. Uživa zato, ker je njegov duh pomirjen, duh uživa, ne telo. Telo se lahko celo muči, lahko je celo bolno ali invalidno, pa je vendar človek zadovoljen, ali pa obratno telo lahko počiva in nič ne trpi, lahko ima vse fizične pogoje bivanja, pa je človek vendar nezadovoljen. To so vedeli ljudje vseh časov od začetkov do da- nes. Vedno so bili vmes odkloni in zanikanja, toda vedno so se k temu vrnili. In tudi danes je tako. Čeprav so se ljudje navidezno odvrnili od vere, recimo katoliške vere, pa doživljamo pravo poplavo verovanja in skoraj neko renesanso duhovnosti, kar neizpodbitno dokazuje, da je duhovna komponenta človeka izjemno močna in se jo ne da zanikati, je v človeku samem. V prah se sesipajo vse trditve o tem, kako bo človek srečen, ko bo zadovoljil vse potrebe telesa. Dogaja se prav nasprotno, saj so mnogi sodobni ljudje popolnoma zadovoljili svoje materialne potrebe, poskusili vse dovoljene in nedovoljene naslade sveta, pa ostali silno prazni in naveličani, lahko bi celo rekli žejni in lačni duhovne potešitve. Vera je izključno stvar duha. V luči duha pa tudi smrt izgubi svojo ostrino. Telo umrje, duh ostaja. Duh je večen. Duh je nesmrten, duh ne umrje, ker preprosto ne more umreti, ker je narava njegovega bivanja nesmrtna. Človek kot duhovno bitje je namreč ustvarjen po božji podobi in sličnosti. In prav to nam govori velikonočni praznik. Kristus Bog in človek, duh in materija. Bog je poslal svojega Sina, da nam je to razodel in s svojim zgledom, življenjem in vstajenjem izpričal. Čemu torej zanikati obstoj duha, čemu tudi iskati nove poti duhovnosti. Oprimimo se Kristusove poti, ta je znana, izpričana v dvatisočletni zgodovini. Kristus nas tudi sam vabi, odložite svoj jarem name. Odložimo ga in veselo zapojmo v velikonočnem jutru: Premagana je smrt nemila in pekla moč se je zdrobila aleluja, aleluja.....in v tem upanju imamo vse razloge, da smo lahko srečni. ♦ Iz društva upokojencev Piše: Konrad Piko Na zadnji seji smo razpravljali o določitvi kandidatov za predsednika Društva upokojencev Dobrepolje in o spremembi trajanja mandata. Predloga sta bila dva, in sicer Fani Kralj iz Zagorice in Milan Ahačevčič iz Podpeči. Odločili boste pa v z glasovanjem na občnem zboru. Po našem pravilniku je bil predsednik lahko tri mandatne dobe, vendar to ni v skladu s pravili ZDUS-a Po njihovih pravilih je lahko nekdo predsednik le dve mandatni dobi zaporedoma po štiri leta. Na dnevnem redu je bila tudi informacija o izletu v Gradež v Italijo. Ta izlet bo 2. aprila 2005. Ogledali si bomo Doberdob slovenskih fantov grob in še kaj. Izlet bo vodila Pavlina Novak, vozil pa nas bo kot ponavadi Vinko Zabukovec. ♦ Julki v spomin Prezgodaj si zapustila nas. Preveč usoda kruta bila je s Teboj in zdravje Te pogosto je izdalo, naporen zraven bil še delavnik je Tvoj. Spomini nate nam hitijo dan za dnem nazaj, saj aktivnost Tvoja v odboru DU Dobrepolja minila ni nikdar. Naj Ti večno šumijo gozdovi, mirno počivaj v zemlji domači, katero si ljubila in spoštovala. Namesto zahvale Ti to poklanja upravni odbor društva Upokojencev Dobrepolje. Tončka Kastelic marec 2005 Iz dobrepoljske zgodovine 23 Iščemo stare fotografije Dve novi maši v dobrepoljski fari sv. Križa na Vidmu med vojno, v nedeljo, dne 11.7.1943, Antona Polde in naslednjo nedeljo, dne 18.7.1943, Petra Goloba France Nučič Oba bogoslovca sta bila z Gorenjske, begunca pred Nemci. Za duhovnika sta bila posvečena dne 4.7.1943 v ljubljanski stolnici po škofu dr. Gregoriju Rož-manu. Anton Polda je živel pri Martin-čevih (Klinc), Peter Golob pa pri Rče-lovih (Erčulj) v Zdenski vasi. Novo mašo sta pela v farni cerkvi na Vidmu, in sicer Anton Polda v nedeljo, dne 11.7.1943, Peter Golob pa naslednjo nedeljo, dne 18.7.1943. Dobrepoljska dolina je bila takrat okupirana po italijanski vojski z bodečo žico ograjenimi postojankami z bunkerji na Vidmu, v Zdenski vasi, pri sv. Antonu in v Predstrugah (železniška postaja). Vozili so tudi potniški vlaki v Ljubljano, ljudje so pa morali imeti dovolilnice. Izdajal jih je italijanski major v Predstrugah. V Kompoljah in v vasi Ho-čevje sta bili postojanki vaških stražarjev, Dobrepoljcev. Partizanski napadi na te postojanke so bili najhujši meseca marca 1943, ko so s porazi napadalcev prenehali. Tako sta pomlad in poletje 1943 minila v relativnem miru, brez vsakodnevnih medsebojnih spopadov. Bo-goslovca begunca Anton Polda in Peter Golob sta s pomočjo župnika Antona Mrkuna in drugih v miru pripravila ter zapela vsak svojo novo mašo z novoma-šno pogostitvijo v Zdenski vasi pri družinah gostiteljicah. Ohranjena je fotografija nove maše Antona Polde z do-brepoljskimi veljaki pred Francetovim kozolcem, nadevanim s požetim ječmenom. Fotografija št. 1 (slika zgoraj) Nekaj prepoznanih obrazov s fotografije: v prvi vrsti od leve proti desni sedijo Rčelov oče, kaplan Franček, Ivan Šteh in njegova žena Ana, ratiški Drobnič, Franc Klinc, dva duhovnika od drugod, Klinčeva mama namesto prave mame, novomašnik Anton Polda, dobrepoljski kaplan Ivan Lavrih, Milan Klinc, Anton Mrkun, dobrepoljski župnik, Štajner iz Ljubljane in nepoznani. V drugi vrsti prva z leve Drobničeva Silva, naprej pa zdenske gospodinje, ki so kljub vojnim razmeram pripravile svečano pojedino in vaška dekleta, ki so stregla. Zadaj med dekleti stojijo zdenski gospodarji, bogo-slovci — begunci ter vaški fantje. Za no-vomašnikom Poldo stoji njegov prijatelj bogoslovec France Jakop, begunec pri Martinčevih, ki je imel novo mašo leta 1944 v Trnovem. Po vojni leta 1945 je bil duhovnik v ZDA in je kmalu umrl Fotografija št. 2 (slika desno) Fotografija Polda Antona in Klinčeve mame. Naslednjo nedeljo, 18.7.1943, je bila pod Rčelovim kozolcem nova maša Petra Goloba. Na tej novi maši pa so bili poleg dobrepoljskih veljakov in vašča-nov Zdenske vasi še italijanski oficirji z majorjem na čelu. Zvedeli so, da se je na prejšnji novi maši dobro jedlo in pilo, zato so postavili pogoj, da jih vaščani in gostitelji Rčelovi povabijo na novo mašo, v nasprotnem primeru pa slavja ne bodo dovolili. Navzoči vojaki so zvečer okoli 23. ure povzročili izpad električnega toka in nastala je tema. Ko so ga zopet vzpostavili, ni bilo na mizah nobene hrane in pijače, zmanjkali pa so tudi vojaki. Očitno so mize izpraznili za se- 7 *■ ■■/-i. - be in svoje kolege, ki so morali ves čas dežurati v bunkerjih. V teh poletnih mesecih ni bilo nobenih spopadov, ne med Italijani in partizani in ne med vaškimi stražarji in partizani. Dnevi so minevali mirno in spokojno. V zraku je visela italijanska kapitulacija. Že čez šest dni, dne 24.7.1943, so Italijani v Rimu izvedli državni udar. 24 Iz dobrepoljske zgodovine marec 2005 Kralj je ukazal Mussolinija aretirati ter odvesti na Apenine na goro Gran Sasso. Fašistična oblast je padla tudi v Sloveniji, kjer so prišli na površje kraljevi vojaki. Ti so že zaradi svoje varnosti iskali zavezništva s partizani. Iz bunkerja na Vidmu pri Mehletovih so prinesli Mus-solinijev portret z njegovo glavo pod zeleno čelado, ga obesili na bunker in vanj streljali. Bili so že vsega naveličani. Peter Golob je prejel novomašni križ od članice Marijine družbe Ljubice Strnad iz Podgorice pred vhodom v Jakličev dom, od koder se je razvil sprevod v farno cerkev. Fotografija št. 3 (slika spodaj) Njen oče, legitimni župan dobrepolj-ske občine Jože Strnad je bil tedaj v internaciji v Italiji. Še nekaj biografskih podatkov o Antonu Poldi: Anton Polda, roj 4.6.1916 v zaselku Zabrezno (zdaj Krnica) pri Zgornjih Gorjah. V kmečki družini je bil od šestih otrok tretji. Po ljudski šoli so ga napotili v Škofove zavode v Šentvid nad Ljubljano. Tam je končal gimnazijske študije, razen zadnjega razreda, ki ga je končal na klasični gimnaziji v Ljubljani, kjer je leta 1937 tudi maturiral. Odločil se je za teologijo. Na veliko noč 1941 je bil zadnjič doma, potem pa so Nemci zasedli Gorenjsko. Postal je begunec. Zatočišče je našel pri Klinčevih v Zdenski vasi. Po končanem študiju spomladi 1943 je bil enako kot njegov sošolec Peter Golob dne 4.7.1943 posvečen za duhovnika. Svojim domačim je mogel podeliti novomašni blagoslov le od daleč na šentviškem bloku kot meji med Ita- lijo in Nemčijo. Po kapitulaciji Italije se je z vaškimi stražarji umaknil na grad Turjak. Po ustanovitvi domobranstva je postal kurat v Rupnikovem bataljonu na Rakeku. Maja 1945 se je umaknil v Vetrinje, od koder je bil skupaj z drugimi domobranci vrnjen med zadnjimi, 30. maja 1945, v taborišče Teharje. Tu je v nečloveških razmerah na skrivaj opravljal duhovniško delo. Ko so ga komunisti odkrili, »da je en far Polde« so ga začeli pretepati in zasramovati. Na vztrajno prigovarjanje je skupaj z Ivanom Korošcem in Tinetom Mehletom in še osmimi drugimi ujetniki dne 21.6.1945 zgodaj zjutraj preplezal taboriščno ograjo in zbežal. Na Mrzlici so Poldo in Korošca zajeli oboroženi terenci, ko sta šla k nekemu kmetu prosit kruha. Šli so skozi dve gorski naselji proti Hrastniku. V prvi hosti sta skočila vsak na eno stran grebena. Korošec se je rešil in se skril doma v Bizoviku (še živi), Poldo so pa ujeli in ga ubili v neki grapi pred Hrastnikom. Ubit naj bi bil dne 23. 6. 1945. Gornje je opisano na str. 216 in 217 v knjigi »Palme mučeništva« (Mohorjeva družba, Celje 1995). V nekrologu o Petru Golobu ob njegovi smrti, objavljenim v škofijski okrožnici št. 10/1973, str. 84 in 85, je Peter Golob takole opisan: Umrl je 17.9.1973 v Dobu pri Domžalah, kjer je bil župnik in dekan dekani-je Domžale - Moravče. Njegova smrt je presenetila vse in povzročila veliko bolečino pri faranih in sobratih duhovnikih, saj je bil rajni dekan tako posebna osebnost, da ga je moral vsakdo imeti rad. Po značaju veder, hudomušen, odkrit, delaven, nesebičen. Rodil se je v župniji Naklo na god sv. Alojzija 1918 v veliki družini s šestnajstimi otroki. Nje- gova dobra in verna mati mu je vtisnila v značaj svoje poteze. Imel je tudi brata duhovnika, ki je tudi umrl mlad kot župnik v Mavčičah. Rajni Peter je študiral v škofovih zavodih, maturiral leta 1937 in nato vstopil v ljubljansko bogoslovje. Posvečen je bil 4.7.1943 in imel novo mašo v Dobrepolju, ker zaradi meje ni mogel domov. En mesec je bil kaplan v Mirni peči, nato se je vrnil v Dobrepo-lje in tam ostal do l. 1946. Za dve leti je šel za kaplana v Črnomelj, po smrti dekana Markeža pa ga je škof Vovk postavil za upravitelja velike zagorske župnije. L. 1957 je prišel v Dob kot vikar namestnik, kasneje upravitelj in zadnjih šest let župnik te zahtevne župnije. Tukaj je razvil z veliko vnemo veliko pastirsko skrb za vse farane. Njegova pridiga je bila vedno nazorna in jasna. Pri verouku je imel nad 600 mladih src. Njegova župnija je bila ena prvih glede verskega in drugega dobrega tiska. Bil je res »vsem vse«. L 1968 so ga sobratje izvolili za dekana kamniške dekanije. Ko je bila l. 1970 moravška dekanija združena z delom kamniške, je bil spet izvoljen za dekana nove dekanije Domžale - Moravče. Svojim sobratom je bil moder svetovalec, predvsem pa prijatelj, ki jim je vedno rad skočil na pomoč. Na dan smrti je skrbno opravil verouk na podružnici v Krtini, nato se podal k podružnici v Škocjanu, kjer opravljajo obnovitvena dela. Pridružil se je delavcem, prijel za macolo in krepko pomagal, čeprav so mu branili. Rekel jim je: »Tudi jaz moram kaj za škocjansko cerkev narediti«. Naenkrat je omagal, zadel ga je srčni infarkt. Še je imel toliko moči, da je sedel v svojega fička in se odpeljal domov. V žup-nišču se je zgrudil in bil takoj mrtev. Njegov pogreb je pokazal njegovo priljubljenost. Zbralo se je več tisoč ljudi, nad sto duhovnikov, oba škofa. Lepo gesto sta naredila tudi oba mariborska škofa, ki sta ga na poti iz Ljubljane prišla pokropit. Pogrebne slovesnosti je opravil nadškof dr. Jože Pogačnik. Kratko a nadvse jedrnato so se od njega poslovili mladi, ključarji, člani župnijskega sveta in zastopnik zagorske župnije. Vi so poudarjali, da so izgubili duhovnika, ki je med njimi opravljal herojska dela in ki ga niso bili vredni. Naj počiva v miru. Iz nekrologa pa so izpuščeni podatki o njegovem krivičnem zaporu. Dne 28.7.1948 je bil aretiran in v preiskovalnem zaporu ter dne 17.12.1948 obsojen na dve leti zapora, ki ga je prestajal vse do 28.7.1950, ko ga je komunistična oblast izpustila točno po dveh letih. Ponovno so ga zaprli dne 21.4.1964 in izpustili 11.5.1964. ♦ marec 2005 Mladinska stran 25 Mladinsko društvo Dobrepolje V mladinskem društvu je pestro, kot ponavadi. Jože Prijatelj_ MDD izziva Do danes smo že izpeljali tri izzive. Naslednja dva bosta še bolj izzivalna od prvih, in eden bolj izzivalen od drugega, tako da adrenalina gotovo ne bo primanjkovalo. Prvo naslednje tako izzivanje se bo zgodilo v noči iz sobote 2. 4. na nedeljo. Naslednji izziv, ki bo že peti po vrsti, pa bo predvidoma na državni praznik v sredo, 27. 4. 2005. Na tem izzivu se bomo šli »paintball«. Izziv št. 4 Gre za obujanje več stoletne tradicije be-žanja naših prednikov pred medvedi :). Ker medveda nismo mogli dobiti, bomo namesto tega organizirali zabavni nočni pohod/igranje slepih miši. Izziv se bo odvijal v soboto, 16. 4. 2005, od osmih pa predvidoma do enajstih, oziroma dokler bo tema:). Zbrali se bomo ob osmih zvečer pred klubom. Nato bomo razdelili opremo in se odpravili proti lokaciji izziva, to je Gorici. Na koncu se bomo v klubu zbrali in ob vročem čaju predeba-tirali taktiko tekanja med podrastjem. Morebitne dodatne informacije so dosegljive na spletni strani društva, forumu društva, e-poštnem naslovu andrejznidar-sic@email.si ali telefonski številki 031/420502. Vtis 3. Izziv Ob 8h smo se zbrali pri podpeški cerkvi, kjer je bil teren za mesarsko klanje že pripravljen. Udeleženci smo se razdelili v dve skupini, organizator igre, Tomaž Šuštar pa je povedal pravila in že smo se pognali v boj. Igra je temeljila na principu »capture the flag« - zavzetje zastavice le, da smo ga malo priredili. Namesto zastavic smo imeli bakle, ki smo jih na začetku igre prižgali. Cilj je bil, da smo nasprotniku ugasnili baklo. Med mesarskim klanjem ni manjkalo bušk, krvi, zvinov gležnja, udarcev s koleni itn. Poleg poškodb smo videli, da ni vse v mišicah, temveč v organizaciji igre, kako z šesti^ mi robustneži presenetiti nasprotnika. Čeod-M štejem poškodbe, je bila zamisel igre super!! Odbojka Vabimo te, da se nam pridružiš pri oblikovanju odbojkarske skupine MDD, ki se bo konec aprila ali v začetku maja udeležila odbojkarskega turnirja v Dolu pri Ljubljani. Če te zanima šport in druženje z vrstniki, je pred tabo priložnost, ki je ne smeš zamuditi. Vsi, ki bi radi sodelovali v odbojkarski skupini MDD, pa tudi tisti, ki želite z navijanjem glasno podpirati, se prijavite na telefonski številki 041 957-000 ali 031 458-486, v mladinskem centru Sion na Vidmu, ali na e-poštnem naslovu mdd@volja.net. Prijavi se, ne bo ti žal! Dejavnosti skavtov Šalo na stran, na mladinsko stran: Babica je imela tri odrasle vnuke, za katere je domnevala, da je nimajo preveč radi. iBa%i ugotovi^ kako radi jo imajo, jih je preizkusi^^l^^ PrvT dan je povabila prvega vnuka na sprehod ob reki. Naredila se je, kot da ji je spodrsnilo in »padla« v reko, nato pa zav-pila na pomoč. Vnuk je skočil v reko in jo rešil. Naslednji dan je vnuka pred hišo čakal nov Mercedes, za brisalci pa je bil zataknjen listek z napisom: »Hvala, ker si me rešil! Tvoja babica.« Drugi dan je na sprehod povabila drugega vnuka. Prav tako se je naredila, da ji je spodrsnilo in skočila v reko, nato pa poklicala na pomoč. Vnuk je skočil v reko in jo rešil. Naslednje jutro je drugega vnuka pred hišo čakal Mercedes z lističem za brisalci: »Hvala, ker si me rešil! Tvoja babica«. Naslednji dan je preizkusila še tretjega vnuka. Povabila ga je na sprehod ob reki in se zopet naredila, da ji je spodrsnilo. Skočila je v reko in poklicala na pomoč, toda tretji vnuk se ni niti ozrl, temveč je nadaljeval svojo pot. Naslednje jutro ga je pred hišo čakal nov Ferrari, v njem je bil kovček z desetimi milijoni dolarjev, za brisalci pa je bil zataknjen listek z napisom: »Hvala, ker si me rešil! Tvoj dedek!« Andrej se gre kaskaderja (3. izziv). Prvo zimovanje čete Doobrepolja 1 Sestavili: Gregor, Renata, Tadeja in Martina Tako. Zimovanje se je začelo. Kot je za četo značilno, smo se v petek popoldne zunaj zbrali, dvignili zastavo in v zimski idili začeli naš program Kre-menčkovih. Za začetek sta nam Fred (Peter) in Vilma (Barbara) izrekla dobrodošlico, pojasnila pravila in način dela. Prebivali smo v prijetni vasici pri Ribnici, natančneje v Dolenji vasi (25.02-27.02). Za prenočitev in polne trebuščke smo bili poskrbljeni v žup-nišču, ki sta nam ga župnik in gospodinjska pomočnica z veseljem »odstopila«. Res je, da je bila v teh treh dneh marsikatera zadeva obrnjena na glavo, vendar smo na koncu le počistili za sabo in dodobra popestrili »notranje« prostore. 26 Mladinska stran marec 2005 Prvi večer je minil v nastanitvi in ponovitvi morsejeve abecede. Zunaj smo zakurili ogenj in si po vodih izmenjali sporočila s prekrivanjem in odkrivanjem ognja. Seveda kakšna velika kepa za vrat ni manjkala, in tudi zanimivi šport »ribanje« je bil precej aktualen. Po dobri večerji (palačinke) smo imeli še malo družabnosti, in že so nas čakala tla, na katerih smo malo s »težavo« zasmrčali in zjutraj. Očki so se s težavo prebudili in se primerno in zelo hitro pripravili na nove dogodivščine. V mrzli noči smo poiskali Fredovo izgubljeno pijačo in na- to sebe nagradili s kraljevsko/sadno pojedino. Prespali smo še preostanek noči. Zadnji dan je potekal v pripravi na sveto mašo v cerkvi, v pisanju zlatih knjižic in pospravljanju. Minilo je zelo hitro, naši trebuščki niso bili lačni, bili smo tu pa tam premra-ženi, a vsekakor vedno nasmejani in polni energije. Popili pa smo tudi neverjetno veliko čaja, brez cedevite. Preživeli smo krst in čudovito druženje. Tako da gre zahvala vsem nam, ki smo se zimovanja udeležili, staršem za zaupanje, g. župniku za gostoljubnost, voditeljem za vodenje in navsezadnje Bogu za veliko snega in blagoslov našemu delu. ♦ zasanjali v novo jutro. Drugi dan je bil delaven. Dopoldne smo začeli z sveto mašo, katero smo lepo pripravili v prisotnosti našega kaplana. Takoj zatem pa je potekala velika igra in nekakšno tekmovanje med vodi. Sledilo je skavtsko kosilo (makaroni) in nekaj časa počitka. Drugi del dneva pa smo se izmenjavali po delavnicah, kjer smo ustvarjali zapestnice, modne kreacije, sekire iz siporeksa in navsezadnje tudi snežni bivak - iglu. Večer je minil v imenovanju vodnikov (Matjaža, Tanje, Janeza in Alenke ), kvizu in poslušanju izvedbe repa »v dolini tihi«! Dan je bil res naporen, zato smo tokrat brez težav vsi hitro zaspali. Ker pa brez alarma pač ne gre, smo nov dan začeli že ob 3. uri Človeška ljubezen do našega najboljšega prijatelja Marija Strah V gozdu nad Dobrepoljem je med sprehodom s svojim kužkom našel učenec osmega razreda dva majhna kužka v zaboju za kruh, in to v pokritem zaboju, da nista imela nobene možnosti zateči se h kakšni hiši. Kužka je najditelj vzel k sebi domov, kjer je zelo lepo poskrbel zanju. Priloženi sta fotografiji, kjer sta bila najdena, in zavetišče, kjer sta na toplem nahranjena in odžejana. Menim, da komentar ni potreben, kajti tudi žival ne more biti tako kruta, kot je ravno človek! Pogovor z rešiteljem pasjih mladičkov Pripravila M. Steklasa Le kdo bi bil rešitelj dveh pasjih mladičkov, me je pošteno mučila radovednost. S podatkom, da je učenec osmega razreda, mi ga ni bilo težko najti. Bila sem prijetno presenečena, ko sem ugotovila, da je psička rešil krute smrti Sandi Zupet z Vidma, ki je, kot mi je povedal v pogovoru, velik ljubitelj živali. Nov gospodar Do- na in Lole je bil pripravljen o svojem lepem dejanju povedati nekaj več. Psička je nekdo sredi gozda ob poti nad Vidmom zaprl v večjo rumeno košaro, iz katere nista mogla pobegniti. Našel sem ju, ko sem šel neko zimsko popoldne na sprehod s psičko Taro. Psička sta cvilila v košari in se tresla od mraza. Če jih ne bi našel, bi zagotovo zmrznila. Bila sta tudi lačna, na tleh sta imela le zmrznjen kos kru- ha. Odložena sta morala biti že nekaj časa, saj v novo zapadlem snegu ni bilo videti nobenih svežih sledi. Prepričan sem, da ju je odložil nekdo iz kakšne bližnje vasi, ki pozna gozdne poti. Kako sta te sprejela? Najprej sta bila zelo nezaupljiva in bala sta se Tare. Ko sem jo odpeljal malo stran, sta nehala cviliti in psiček se je prvi umiril, šele nato psička. Taro sem odpeljal domov, nato pa sem se vrnil po oba psička. Kako ste se doma odločili glede najdenih psičkov? Poskrbeli smo zanju. Bila sta sestradana in žejna. Vode jima sploh ni bilo dovolj in tudi pojedla sta precej. Oba sta še vedno pri nas, psička bo vzela k sebi sestra Maja, za psičko bomo pa dali oglas. Ne moremo jo obdržati, ker imamo že enega psa in pet muc. Torej, imaš rad živali? Seveda. Poleg psičkov in muc sem imel tudi druge živali. Nekaj časa sem imel polhka. Ker je ponoči grizel in bil zelo divji, sem ga nesel nazaj v gozd. Imel sem tudi ribico in slepca. Najbolj pa si želim hrčka, da bi ga lahko vzel k sebi in pobožal. Te starši podpirajo pri tem? Zakaj pa ne? Vsi imamo radi živali. Te pa kot da čutijo, že veliko psov se je zateklo k nam. Pred časom smo odpeljali enega psička v Grosuplje, kjer so ga sprejeli v veterinarski bolnišnici in zanj poiskali nove lastnike. Žal pa ni vedno tako. Pred nekaj dnevi se je znašel pri nas še en pes z rdečo ovratnico. Ko smo dali obvestilo na radio Zeleni val, se ni nihče odzval in tako je še vedno pri nas. Že nekaj časa pa se zadržuje pri nas klatežki pes, ki se je potikal po Vidmu od hiše do hiše. Živali imamo radi, vendar pravijo doma, da naša hiša ne more biti pasje zavetišče. Kako razmišljaš o ljudeh, ki tako grdo ravnajo z živalmi? Ne morem razumeti tistih ljudi, ki tako brezvestno ravnajo z živalmi. ♦ Pisma bralcev Nekaj malega o objektivnosti Zvonimir Zabukovec_ Citiram: »naj zaključim. Če kdo vidi stvari drugače kot je napisano v časopisnem poročilu, je njegov problem. Prav tako kot je njegov problem, če se najde v »pritlehnih« komentarjih.« Konec citata. Gornji navedek sem prečital v časopisu »Naš kraj« iz februarske številke z naslovom »Nekaj pojasnil bralcem«. Podpisana je urednica gospa Mihaela Steklasa. Ker trenutno nimam nobenega namena niti želje polemizirati o bilo čem z bilo kom, se kar nekaj časa nisem oglašal v časopisu. Navedeni citat pa me je spodbudil k razmišljanju o novinarski in tudi o splošni dopiso-valni objektivnosti. Iz moje prakse pisanja v ta časopis in druga občila, zadnje čase res nimam večjih pripomb. Želel pa bi tu opozoriti bralce, še posebej pa različno misleče pisce člankov in drugih publicističnih umotvorov na nekatere stvari, ki tudi spadajo k objektivnosti. Sam osebno sicer novinarskega kodeksa ne poznam prav dobro, pravzaprav ga poznam le v nekaj fragmentih, torej ga poznam slabo. Vendar pa je potrebno vedeti vsaj eno stvar o objektivnosti. Vsakomur mora biti dana enaka možnost predstavitve svojih pogledov in idej o isti stvari v istem časopisu. Po možnosti tudi na isti dan in isti strani, tako da se čitatelji sami prepričajo o piscih člankov istočasno in na istem mestu. Neki določeni stvari je potrebno torej omogočiti pisanje večznačno, oziroma mora biti podanih toliko pogledov na zadevo ali predmet, kolikor jih lahko sploh je. No tu pa naletimo na težave. Nobeden ne bi čital o isti stvari recimo trideset flancarij in dve ali tri resne debate. Zato mislim, da je potrebno podajati možnost vsaj dvema ali trem razmišljanjem o odprti temi. In to na enakopraven način z enakimi možnostmi. Sicer pa poglejmo malo to prakso v časopisih. Če recimo poročila iz sej občinskega sveta niso podana v celoti, ker fizič- no enostavno to ni možno, je to razumljivo. Če se v časopis napiše pomembna navedba, recimo župana ali pogled pozicije, izpusti pa se drugačno mišljenje enega svetnika ali celo opozicije, to že ni več objektivnost. Torej objektivnost pri poročanju je v takšnem primeru tudi navedba dveh (ali več) ali mogoče samo enega različnega mišljenja in pogleda na isto temo in reševanje ali rešitve določenega problema. Če se že navede in citira, recimo na osnovni in začetni predlog debate. Tako se bralec dokoplje počasi do spoznanja o delu v občinskem svetu, kaj torej kdo brani ali podpira. Brez navajanja osnovnih poudarkov in razmišljanj o določenem problemu, bralec ne more izvedeti, kaj je kdo na seji zagovarjal. In tako kot volivec tudi ne more dobiti objektivne slike seje in delovanja svetnika ali svetnikov, katere politično opcijo podpira na volitvah. Objavljanje glasovanja v občinskem svetu pa je potrebno zato, da vsi vemo, kaj se je sprejelo, kajti vsak sklep občinskega sveta prizadene vse občane, vendar je za objektivnost tukaj pomembno tudi, da se zapiše obrazložitve glasovanja svetniških skupin. Smatram, da je to osnova za objektivno poročanje. Vendar pa vem, da velike večine seje občinskega sveta enostavno ni možno prenesti na papir. Zato se pač na papir prenaša in se bo še prenašalo samo povzetke. Tukaj pa nastane velika težava za objektivnost samo, kajti od tu naprej se pa začenja politična manipulacija, prikrivanje dejstev, poudarjanje pozitivnosti nekoga, poudarjanje negativnosti drugega in podobno. Iz moje prakse s političnim življenjem pri nas pa vem, da postajamo vsi eksperti za prav vse. Vsi o vsem vemo najbolje in smo pravi strokovnjaki v zagovarjanju svojih idej in delovanja ter dajanju v nič nasprotnika na političnem odru. In mene skrbi ta nasilna strokovnost in zagovarjanje samo svojega prav. Ali mogoče veste, kaj meni o ekspertih in strokovnjakih Danny Kaye, pokojni ameriški komik? Za njega so eksperti ljudje, ki vedo vedno več o čedalje manj stvareh, dokler ne bodo naposled vedeli vse o ničemer in nič o vsem. Pa lep pozdrav. ♦ Nekaj pojasnil bralcem in urednici, ga. Mihaeli Ste-klasa Slavc Palčar Očitno nevede je urednica zašla iz prave smeri novinarskega kodeksa in poteptala delček področnega zakona o medijih s tem, kar je zapisala v članku »Nekaj pojasnil bralcem«. Tudi nekaj sprenevedanja in protislovja je bilo mogoče začutiti v njenem članku, zato naj mi bo dovoljeno, da odgovorim na njena ekspresno hitro dana »pojasnila«. Kot razumem zapisane besede, polemiziranje v pismih bralcev naj ne bi bila njena domena, saj je želela dati le nekaj splošnih informacij o poročanju. Toda če si prizna ali ne, je kljub vsemu čez celoten članek polemizirala in ji je bilo izhodišče prav članek z naslovom »Ali si iz poročil iz sej občinskega sveta lahko ustvarite sliko o delu občinskega sveta?«. Lahko bi ji tudi očital, da je s tem, ko je postavila svoja »pojasnila« pred moje pisanje, ravnala novinarsko netaktno. Bralce je s takšno razporeditvijo in vrstnim redom podajanja resnice spravila v manjšo zadrego. Neobičajno je, da bralcu najprej ponudiš odgovor oziroma pojasnilo in nekaj izgovorov, v nadaljevanju pa mu zastaviš vprašanje, na katere je odgovore že prebral. Pa urednica ni mislila le novinarsko netaktno, ampak je želela moje pisanje izničiti, še preden bi ga bralci uspeli prebrati in izluščiti poanto sporočila. Neobičajno in zelo redko videno je, da je odgovor podan v isti izdaji. Seveda to ne pomeni, da takšnih kiksov ni. So, toda v veliki večini primerov takšne metode uporabljajo predvsem režimski mediji. Ker v Zakonu o medijih piše, da se v isti izdaji ne sme hkrati s popravkom objaviti komentarja tega popravka ali odgovora nanj, smatram, da je urednica v tem primeru nekoliko skrenila od napisanih usmeritev. Ves srd do spodaj podpisanega in politične opcije, kateri pripadam (in še do nekaterih vztrajnih piscev) prvotno s strani urednice ni bil tako izstopajoč in odmeven. V veliki želji, da bi bilo lokalno glasilo čim bolj pluralno in da bi glasilo izgledalo »večbarvno«, je celo pozivala k pisanju. Nobenega nasprotovanja po podajanju različnih pogledov ni bilo zaznati. Nobene pripombe. Nekaj mojih »komentarjev na že zapisano«, in popravkov njenih pomanjkljivih navedb je bilo za urednico kar dobrodošlo, saj je dobila izhodišče in rdečo nit za pisanje nekaterih komentarjev. Tudi tehten in prefinjen izbor misli, katere je mogoče zaslediti kot prostorsko mašilo med članki je mogoče povezati. Ne po pravopisu in po oblikovanju stavčnih zvez, ampak po vsebini, s poudarkom v iskanju prave »misli« za diskreditacijo. In prišli so časi, ko je bežen pregled programske sheme predvideval, da bi rubriko pisma bralcev nekateri kar ukinili. V odloku o ustanovitvi lokalnega glasila je zapisanih mnogo visokoletečih besed o svobodi izražanja, svobodnem pretoku informacij in celo avtonomiji urednice. Namen ustanovitve lokalnega glasila je bil, da bi se poročalo predvsem o svetlih plateh občinske oblasti, da pa za kaj dosti novic, za katere je javnost še posebej zainteresirana (se pravi o vsem, kar je pač znotraj vsake občine lahko sporno), ne bo prav dosti prostora ali pa bodo informacije omejene na tisto, kar bodo pač (spet iz nekaterih drugih interesov) trobili na tistih straneh, ki bodo namenjene opoziciji. Prostor za opozicijo in za tiste, kateri se pač ne strinjajo z aktualno politično večino v občini, je v rubriki »pisma bralcev«. Moji dosedanji očitki in »pisarije« so se nanašali na različna področja delovanja lokalne skupnosti in voditeljev prav te iste skupnosti. Kot opozicijski član občinskega sveta želim opozarjati na nekatere nepravilnosti in prikazati stvari kot jih vidim. To pomeni, videti in predstaviti še drugo plat medalje. In zavedam se, da nekaterim to ni všeč. Med drugim sem se spotaknil ob prikrito in takrat, ko sem izpostavil vprašanje o očitani nepravilnosti, brezplačno oglaševanje v tem časopisu. Praksa prikritega oglaševanja se ni prekinila. Oglaševanje poteka naprej, brez zadržkov in kakšne slabe vesti. ^Kljub temu, da etični kodeks novinarjev govori o nedopustnosti hi-bridov med oglaševalskimi vsebinami in novinarskimi prispevki. Legitimnost takšnemu početju brez najmanjšega kančka dvoma slabe vesti daje uredništvo, saj brez zadržkov zapiše »da vabi tudi druge strokovnjake s finančnega področja k sodelovanju«. Ali je bil pripis uredništva, napisan v navednicah, iskren? Bolj verjetno in zato, da je »navidezno« prikazano, da se tudi ostalim občanom omogoči predstavljati »finančni inženiring« s pomočjo brezplačne propagande v lokalnem časopisu. Znesek za avtorski honorar v proračunu je namenjen za odgovorno uredni-kovanje lokalnega glasila. Znesek za tekoče leto, kakor tudi za pretekla leta pa je določil kar župan, čeprav je to v nasprotju z nekaterimi zapisanimi pravili. Pa to ni prvič in kolikor župana poznam, tudi ne zadnjič, da si vzame več pristojnosti, kot mu pripada. Sprašujem se: Ali je poročanje lahko avtonomno in svobodno o delu tistega, ki mu daje zaslužek? Nikoli. Še posebej je absurdno sklicevanje občinskega odloka o občinskem »časopisu« na novinarsko etiko. Novinar, ki primarno poroča o delu tistega, ki mu daje zaslužek, je že vnaprej v konfliktu interesov in s tem ruši svojo kredibilnost in kredibilnost glasila, pri katerem dela oz. za katerega piše. Moj dvom in pomislek o korektnosti podajanja sporočil je zato upravičen. Iluzorno bi bilo zato pričakovati, da bi se v lokalnem glasilu pojavili naslovi in z njimi povezani članki, kot so » Ignoriranje sklepov vaške skupnosti«, »Ugotovitve revizorjev bodo znane do konca meseca«, » Župan brez obrazložitve zadržal sklep občinskega sveta«ali pa »Vaš-čani podali pobudo na US za presojo prostorskega plana«. Več bi bilo naslovov tipa: » Industrijska cona bo zaživela v rekordnem času«, »Uprava opravila veliko in garaško delo« in »Do pitne vode z velikimi napori celotne uprave« . Seveda je tudi o tem potrebno poročati, toda temeljno načelo novinarstva je distanca do vsebin, o katerih novinarji poročajo. Upam, da bo urednica razumela in sprejela neizbežno resnico, da določeno število občanov z vsebino glasila ni povsem zadovoljna. Ker je vse v rokah urednice, tako vsebinska in programska vsebina, predvidevam, da krivcev ne bo iskala v piscih v rubriko pisma bralcev, čeprav je v nekem drugem prispevku že naredila izhodišče za prav takšno razlago. Zvrhano mero cinizma si je urednica privoščila, ko je napisala: cit »Če kdo vidi stvari drugače, kot je napisano v časopisnem poročilu, je njegov problem, ....«..(Nekaj pojasnil bralcem -Mihaela Steklasa -februar 2005). V poročilu, objavljenem v zadnji izdaji lokalnega glasila, katerega je velika večina občanov prejela v soboto, 26.fe-bruarja 2005 in pod katerega se je podpisala glavna urednica, je bilo objavljeno tudi vabilo za kulturne prireditve. In ker je napisanemu treba verjeti, drugače naj bi si bil vsak sam kriv, bi rad verjel tudi objavljenemu sporedu prireditev, a žal nisem mogel. Višek cinizma je, da me 26. februarja nekdo z javno objavo vabi na prireditve, katere so že bile 7,18 in 25 februarja, a se predhodno v nekem drugem kontekstu pisanja sklicuje, da je kakršno koli drugačno videnje napisanega bralčev problem.^ Nekaj (»ekspres«) odgovorov (»režimske«) urednice Mihaela Steklasa V zgornjem prispevku mi avtor članka očita avtorski honorar. In to ne prvič. Če pa ste prebrali natančno, iz izvajanja sledi celo to, da sem kot urednica ob vsem delu, ki ga na tem mestu opravljam (uredniško, novinarsko, lektorsko, tajniško in še kakšno drugo v eni osebi), obdolžena nič manj kot soudeležbe v neke vrste korupciji. Nizkotnost brez primere. Za isti ali celo manjši obseg dela so v marsikateri občini uredniki polno zaposleni, urednica tega časopisa pa dobiva dokaj skromen avtorski honorar, ki ga določi župan. Kdo drugi pa bi ga lahko, razen občine, ki je izdajatelj glasila? • Nekateri so obsedeni z raznovrstnimi podtikanji. Poštenih namenov nočejo ali niso sposobni videti. Povsod vidijo raznovrstna ozadja in politiko, govor je celo o cenzuri. Če bi bila, ne bi brali takih nekorektnosti, kot jih lahko v tej številki. Ob tem še informacija, da so bili do zdaj objavljeni še vsi podpisani prispevki, dobri in slabi. • O podtikanjih: Znani slovenski psiholog je dejal, da ljudje iščejo pri drugih tiste napake, ki jih imajo sami največ, zato sem prepričana, da pisec članka največ pove o sebi. • O navdihu: Pisca zgornjega prispevka pa moram vseeno potolažiti (ali pa razočarati), da ni edini, ki me navdihuje pri pisanju. • O »izbranih« mislih: Misli sem zbirala iz prebranih knjig že zdavnaj prej, preden se mi je sanjalo, da bom urednica. V našem časopisu imajo dvojno vlogo — pomagajo zapolniti prostor, če je potrebno; hkrati pa popestrijo vsebino, širijo življenjska spoznanja, potrjujejo naše izkušnje, spodbujajo k razmišljanju. Zelo redko služijo kakšnemu drugemu namenu. Če pa se kdo najde prav povsod, bi pa rekla, da mora že imeti hudo slabo vest in samopodobo. • Funkcionalna nepismenost? Ko sem po izidu zadnje številke še enkrat prelistala Naš kraj, nisem nikjer zasledila vabila na kakšno prireditev, ki je bila pred 26. februarjem. Če pa je kdo mislil na objavo koledarja prireditev JSKD Oi Ivančna Gorica za februar in marec, pa naj pojasnim, da je bila to le informacija o kulturnem dogajanju v teh dveh mesecih, ki pa se lahko razume tudi kot vabilo na prireditve, ki seveda še sledijo. • O objektivnosti: Za tistega, ki sprejema le svoj del resnice in zavrača vse druge argumente, ne bo nikoli dovolj objektivno napisano. • O vsevednosti: Res, popolnoma se strinjam, da nekatere zelo obremenjuje »vsevednost«. Ampak, kaj vsevednost! Jasnovidnost ali še kaj drugega bi lahko pripisali nekomu, ki že šest let ne sedi na občinskih sejah kot svetnik, pa vseeno ve, da je poročanje z naših sej neobjektivno. Kaj naj še rečem? Vsem, ki s tolikšno ihto in užitkom iščete same slabe stvari v našem časopisu, želim veliko veselja pri iskanju nepravilnosti in napak. ♦ Pisma bralcev Alojz Nučič_ Pravilno, da rubrika obstaja. Poleg določenih podatkov, obvestil, kar pričakuješ v tiskanih medijih, standardnih zapisov, so zanimiva tudi mnenja bralcev o različni razvojni tematiki. Z razširjanjem ekonomske nesamostojnosti se povečujejo nazaupanja z odrivanjem na obrobja, z umiki v razno razna omamljanja. Brez prispevkov, npr. Podgora skozi čas, Finančna svetovanja, Kolk r jabolk ...uvodniki, tudi pisma bralcev ... časopis ne bi bil kvaliteten. Vsekakor je čas, da občina podpre raziskavo o življenjskem delu Frana Jakliča na gospodarskem in ne zgolj literarnem področju v Dobrepolju. Ta je bila osnova, da so naši predniki v večjem številu in relativno uspešnejše kot marsikje obstali v tem okolju. S to raziskavo o takratnem naprednem razvoju in izvedbi prvega celovitega zadružništva; med obema vojnama; po vojni na drugačnih idejnih zasnovah z »razpustom« njenega lastništva, se pridobi neke vzporednice za sedanjost. Primerni nivo naj bi bil npr. magisterij. Zanimivo bo, kako je gospodarjem v vasi Podpeč uspela nabava tako kvalitetne mlatilnice. Kako so jih zaustavljali v nadaljnjem razvoju? Ali koliko prašičev so v podobnem mrazu kot v letošnji zimi, več let vozili v odprtih vagonih preko Krasa v Trst? Smiselna bi bila preverba upravičenosti mini klavnice tudi za okoliško živinorejo ob bodoči čistilni napravi, ko se je zaprla v Velikih Laščah? Po zapisih iz uvodnikov sledi, da vozači na delo v druge občine ogromno prispevajo za obstoj občine. Zjutraj hitijo kolone vozil v smer Grosuplja, popoldan nazaj. Iz spoštovanja do njihovega doprinosa je že čas, da se izvede ustreznejši pristop. Najprej z znižanjem nepregledne in neugledne berme pri železniškem nadvozu v Zden-ski vasi (nesreče); vsekakor pa mora v tem mandatu z lokacijsko in finančno podporo države (g. Janša, dr. Bajuk, dr. Podobnik) Do-brepolje končno pridobiti pristop mimo centra vasi primeren za avtobuse kot tovornjake podjetnikov, npr. Pekarno, Stolarno, kamnolom, Pogorelca, Jakiča, Žnidarši-ča, Strnada, Mix-a, kmetijstvo ... Stanovanjska gradnja se iz utesnjenih vasi končno seli na ustrezne lokacije. Bliže centrom, kjer je razvoj, in zlasti da omogoča gravitacijski natok kanalizacije skozi razbremenilnik v čistilno napravo. Prečrpavanja so tehnično izvedljiva, draga in ogrožena. Idealna, a ne zgolj obcestna pozidava, je v celotnem trikotniku Zdenska vas, Mala vas, Videm. Tudi pobočje nad Cesto, le povsod je nujno predvideti ustrezne ceste in linije kanalizacije. V uvodniku je sicer poudarjena pozidava v vaseh, a praviloma se mora »zredčiti«, da se zmanjšujejo nepotrebne napetosti. Podobno kot izvajajo že mnogi, se vzorno z razmiki objektov urejuje npr. Zagorica. Čeprav je tehnološko posodabljanje Zagorice zelo »razburilo« Franceta Kralja, je že čas, da se pri urejanju centra Vidma (že pisal) ob Jakliču pridružita še Tone in France. Primeren uvod v razstavne prostore Dobrepolja, okolja, iz katerega sta odšla v svet. Mogoče predlog stalne prakse ob slovesu pokojnika iz poslovilne vežice, kot je bil pri sošolki Mariji Novak. Zelo primerna spremljava zvonov naj se pridruži sprevodu po slovesu ob vežici, saj je komunikacija enostavna. In še predlog za ureditev prostora za posip pepela pokojnika. Ne za polemiko, pripravi se travno površino z ali brez napisa pokojnika. Predvsem je pomembno, da se pri tem spoštuje svobodo odločitve. Podobno je bilo pri izgradnji poslovilnih vežic; tisti, ki niso za, je pravilno, da še vzdržujejo tradicijo. Da sem jasen, sam izrazito podpiram vpis pokojnih na nagrobnike. Po možnosti še z dodatki, da bi bil spomin na obstoj Slovencev vsaj zapisan. Tako kot na Koroškem v Avstriji, kjer na starejšem delu pokopališč vidiš, kakšen delež prebivalstva so predstavljali. In to preko Velikovca celo do Št. Vida pred manj kot stoletjem. Mnenj, predlogov, pripomb s kulturnim dialogom je veliko. Brez širše javne besede tudi s posledicami (F. Jaklič, op. P.) se z lahkoto preide v pasivnost z opisovanjem preteklosti in sedanjosti v romantičnem slogu. ♦ Iskanje in vzdrževanje Luči Tina Shawish_ Za to razmišljanje sem dobila spodbudo. Če se ozremo okrog sebe, opazujemo, gledamo, poslušamo ali beremo različne medije, dobimo občutek, da nas pestijo le težave, problemi, saj so polni negativnih in alarmantnih novic, katerih vzrok so predvsem težki medčloveški odnosi. Priznajmo, kako težko se včasih v sami družini pogovorimo o določeni zadevi, kako težko uskladimo določena mnenja, pa smo to ljudje, ki se med seboj najbolj poznamo. Usklajevanje stališč pa postaja vedno težje tedaj in tam, ko se to odvija javno, kjer se lahko zares parlamentira. To so razne seje, in to ne samo na občinskem nivoju. Tu šele pridejo na dan pravi »interesi«, prava borba za prevlado mnenj, kot da to ne bi bila skupina ljudi, ki smo se samovoljno odločili, pri tem pa dobili zaupanje soobčanov, da naredimo čim več za nas skupni dobro. Zanimivo je to, da tu ne nastajajo problemi zaradi vsebine, pač pa zaradi samega načina podajanja mnenj. Nekateri pri tem uporabijo vso svojo agresivnost, vsevprek omalovažujejo, podcenjujejo, uporabljajo različne žaljive besede. Res je, da demokracija marsikaj dovoljuje, vendar še vedno deklarira kulturni in etični način komuniciranja. Nad temi verbalnimi napadi je človek vedno znova šokiran. Podobno se obnašajo le majhni, nedorasli otroci, ko gredo s starši v trgovino in hočejo z izsiljevanjem doseči svoje. Kakršen koli tehten argument tu namreč ne zaleže. Kdo in kakšni so ti ljudje, ki to počnejo?! To so ljudje, ki v sebi zadržujejo mnogo nerazčiščenih zadev in svoje notranje napetosti in neuravnovešenosti projicirajo navzven z žaljivim govorjenjem, blatenjem drugih in so res pomilovanja vredni, saj na ta način kažejo svojo nizko samopodobo. Tisti trenutek človeka res to žali, saj se človeško gledano počuti popolnoma razvrednotenega. Vendar takšni trenutki hitro hitro preidejo. Med nami se lesketajo drobne lučke, dobri, pošteni, delavni in vztrajni ljudje, ki enostavno svetijo, dobrohotno, tiho in nesebično ponujajo sebe in svoj delovni in prosti čas za nas, brez kakršnih koli pogojev. Dajati sebe za pomoč drugim je v današnjem razvrednotenem času velika vrlina. Takšni ljudje praviloma nikoli ne kom-plicirajo, niso dlakocepski in stvari vedno narede z dobro voljo, odgovorno, z vsem svojim vedenjem in znanjem. Pri tem se dogajajo tudi napake, kajti ni človeka, ki se pri svojem delu ne bi zmotil. Hvala Bogu, v naši okolici je takšnih »svetlih« ljudi veliko, čeprav so glasnejši prvo opredeljeni. V vsakem človeku je jedro, v katerem je nekaj dobrega. Največje dobro, ki ga lahko storimo za druge, ni to, da jim damo nekaj dobrega, ampak da dokažemo dobro, ki je v njih. Ljudje potrebujemo drug drugega. Drugega ne potrebujemo zato, da bi nam dajal nasvete, kaj in kako moramo kaj storiti. Ob drugem človeku se ti odprejo okna razmišljanja, šele ob drugem človeku doživiš sebe kot enkratno bitje,« pravi dr. Metka Klevi-šar. Pri posameznih ljudeh je pomembno, kako si razvrstijo življenjske vrednote. Za nas, kristjane, je prava Luč On, ki nam je s svojim življenjem, trpljenjem in vstajenjem dokazal, da je Božji sin, da je nase vzel vse naše grehe, jih premagal in tako postal kot človek neumrljiv, večen. Vsi ostali problemi in težave so zunaj te naše vere. Ko boste to brali, se bo postni čas, ki je duhovno potovanje kristjanov proti skrivnostim velikonočnega veselja, zaključeval. Naj nas vse vstali Odreše-nik obogati in nam da vere, da je le On prava Luč in da smo le z Njim in v Njem vse! ♦ Spoštovani starši in drugi občani! Razvoj prometa, ki je prinesel nesluten napredek, je spremenil tudi svet, v katerega stopajo otroci. Že prvi trenutki, ko starši z otrokom zapuščajo varno zavetje porodnišnic, so povezani s prometom na cesti. Vsak nov dan pa postavlja pred nas in otroke nove izzive, obveznosti in nevarnosti. V nekaj letih, ki minejo kot trenutek, moramo otroka pripraviti na samostojno sodelovanje v prometu. Vedeti moramo, da otroka hote ali nehote prometno vzgajamo vsak trenutek, ko smo z njim v prometu. Pri vzgoji otroka za samostojno udeležbo v prometu sodelujejo tudi drugi subjekti, kot so šola, policija in drugi, ki so prisotni v življenju otroka. Vendar pa se je potrebno zavedati, da so starši tisti, ki so prvi odgovorni, da otroka naučijo pravil prometne varnosti. To pa lahko dosežemo samo tako, da otroka vedno, pa naj bo to na sprehodu, na poti v vrtec, na kolesu ali vozilu, opozarjamo, pokažemo oz. naučimo pravilnega ravnanja v prometu. Otroci v prešolski dobi so žrtve prometnih nesreč kot potniki v osebnih avtomobilih, kot kolesarji ali pešci. Glede na to vam navajamo nekaj primerov sodelovanja otroka v prometu: - predšolskega otroka pri hoji na pločniku ali ob cesti vedno držimo za roko, - otrok naj hodi čim dlje od roba ceste, starši pa vedno med njim in vozili, - kjer ni pločnika, hodimo ob levem robu ceste, - v vozilu z vgrajenim varnostnim mehom za sovoznika ne smemo postaviti otroškega sedeža na prednji sedež, - za večje otroke je potrebno uporabljati jahače, - starši, bodite zgled otroku in se vedno pripnite z varnostnim pasom ...itd To je le delček pravil, ki jih moramo posredovati otroku. Pomembno je, da otroku povemo in razložimo posamezno pravilo takoj, ko se z njim sreča, vendar pa naj bo učenje postopoma in v taki obliki, da bo otrok razumel. Starši, vaš otrok je enkraten, neponovljiv in vreden vseh vaših naporov in prizadevanj, da bi bil njegov dan kar najbolj varen. Z dobrim zgledom in varnim ravnanjem mu boste zgradili prijazen svet prometa. POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE OBVESTILO Policijska postaja Grosuplje obvešča vse občane občine Dobrepolje, da od 1. 3. 2005 policijska pisarna Dobre-polje deluje na drugem naslovu. Nov sedež pisarne je v prvem nadstropju Kmetijske zadruge Videm. Uradne ure in telefonska številka (01/780-72-31) pisarne sta ostala nespremenjena. Če nas potrebujete, pokličite na telefonsko številko 113 ali na številko 01/7818380, kjer se vam bo oglasil dežurni policist Policijske postaje Grosuplje. V kolikor pa hočete ostati anonimni, pokličite na brezplačno številko 080 1200. marec 2005 Šport 31 Sankanje v Zagorici 2005 V Zagorici smo v okviru Športnega društva tudi letos, tretje leto zap sankanje na »Gmajnci«. Potekalo je v soboto, 5. marca. Za SD Zagorica Babič Jože Letos je bilo vreme odlično, tako da je Gmajnca privabila še več tekmovalcev in gledalcev kot prejšnja leta, ki so se vsak po svoje zabavali. Vesli smo, ker smo privabili veliko otrok, katerim je ta prireditev najbolj namenjena. Pridni člani ŠD Zagorica so pripravili odlično progo, prav tako tudi ambient okoli nje, kamor je spadal tudi šotor z dobro hrano in pijačo. Tudi letos smo tekmovali v treh kategorijah: - cicibani (do 11 let) - mladinci (od 12-19 let) - starejši (od 20 let dalje) Skupaj je tekmovalo 60 tekmovalcev. Videli smo odlične nastope od najmlajšega Žana Erčulja iz Zagorice, ki je komaj dopolnil 5 let, pa do najstarejšega Ju-lijana Vidmarja iz Predstrug (sicer Zago-ričana), ki pa tako ali tako na sankah sploh ni kazal svojih 66 let.Vsak je po prihodu v cilj prejel sladico, ki jih je prispevala Pekarna Blatnik. Najboljši so prejeli medalje, ki nam jih je tudi letos izdelal g. Jože Zalar iz Pred-strug, in pa tudi lepe praktične nagrade. Kot je že v navadi, smo tudi letos žrebali startne številke za praktične nagrade. Na Gmajnci je bilo veselo še pozno v noč. Kot vidite, so pri sankanju ženske povsem enakovredne moškim in marsikatera je povzročila moteno spanje katere- ga izmed sotekmovalcev. Seveda bi nekateri tekmovalci brez padca dosegli precej boljšo uvrstitev, ampak tako je pač pri športu. Pa drugo leto bolje. Na koncu kot vedno hvala vsem članom in vaščanom, ki so pomagali pri organizaciji hvala sponzorjem in nenazadnje hvala obiskovalcem, ki ste s svojim obiskom podprli našo prireditev. Že sedaj prisrčno vabljeni prihodnje leto. ♦ Na slikah: Nekaj utrinkov iz sankanja Sponzorji: Pekarna Blatnik Market TUŠ Videm Evro mojstar Levstek Ivan Prodaja plina Strah Franc Zalar Jože Rezultati tekmovanja: Cicibani Tekmovalec Čas(min) 1.mesto Katarina Volek 0.39 2. mesto Jaka Žnidaršič 0.44 3.mesto Martina Ljubič 0.46 4. mesto Tina Blatnik 0.48 5. mesto Janez Skulj 0.50 6. mesto Primož Oblak 0.52 6. mesto Saša Pevec 0.52 6. mesto Zala Erčulj 0.52 9. mesto Meta Blatnik 0.53 9. mesto David Levstek 0.53 11.mesto Kristjan Novak 0.55 12.mesto Sara Purkat 0.57 13.mesto Rok Blatnik 0.58 14. m es to Žan Erčulj 0.59 15. mesto Miha Blatnik 1.00 16. mesto Sara Vodičar 1.01. 17. mesto Denis Ćoralić 1.03. 18. mesto Grm Kristjan 1.10. 19.mesto Jure Blatnik 1.12. 20.mesto Sandi Ćoralič 1.15. 21. mesto Jernej Oblak 1.23. 22.mesto Jan Lenarčič 1.27. 23.mesto Adrin Levstek 1.31. 24.mesto Anja Hren 1.42. Mladinci Tekmovalec Čas(min) 1.mesto Janez Ljubič 0.33 2. mesto Ambrož Volek 0.35 3. mesto Primož Padar 0.41 V M-f V' 4.mesto Anja Kralj 0.42 5. mesto Anita Ljubič 0.42 6. mesto Lucija Volek 0.43 6. mesto Primož Kralj 0.43 8. mesto Andrej Škulj 0.44 9. mesto Miha Žnidaršič 0.45 10. mesto Luka Škulj 0.46 11. mesto Gregor Hren 0.50 Odrasli Tekmovalec Čas(min) 1.mesto Stojan Blatnik 0.37 2. mesto Drago Pevec 0.38 3. mesto Marička Žnidaršič 0.40 4. mesto Tadeja Kozja n 0.41 5. mesto Vinko Erčulj 0.42 5. mesto Jože Hren 0.42 7. mesto Matej škulj 0.43 7. mesto Gorazd Kastelic 0.43 9. mesto Tone Vidmar 0.43 10. mesto Milan Purkat 0.44 11. mesto Milan Padar 0.45 11. mesto Stane Škulj 0.45 13. m es to Andreja Škulj 0.48 14. mesto Janez Levstek 0.49 14. mesto Armin Ćoralić 0.49 16. m es to Joži Purkat 0.50 17. mesto Tanja Blatnik 0.51 18. mesto Damijan Blatnik 0.52 19.mesto Marija Erčulj 0.53 20.mesto Jože Kovačič 0.54 21.mesto Darja Blatnik 0.57 22.mesto Julijan Vidmar 0.59 22.mesto Edi Lenarčič 0.59 24.mesto Jože Grm 1.04. 25.mesto Slavc Palčar 1.07. KOMPOUE Občni zbor ŠD Kompolje V nedeljo, 20.2.2005, smo se člani ŠD Kompolje zbrali na rednem občnem zboru društva, na katerem je bilo prisotnih 54 članov. Za ŠD Kompolje: Janez NOVAK Po izvolitvi delovnega predsedstva občnega zbora in verifikacijske komisije je poročilo o delu v letu 2004 najprej podal predsednik društva Boštjan Grandovec, ki je poudaril, da je bilo društvo poleg aktivnega in uspešnega delovanja na športnem področju zelo dejavno tudi na drugih področjih. Tu velja posebej omeniti izgradnjo slačilnic ob igrišču pri OŠ Kompolje.Za omenjeno investicijo je občina namenila 1 milijon tolarjev, ostalo pa je bilo na bremenih ŠD (izračun materialnih sredstev, zbiranje ponudb, prošenj za materialno pomoč, vlaganje lastnih sredstev, opravljanje prostovoljnega dela ...) Člani smo tako opravili tudi prek 700 ur prostovoljnega dela, da smo omenjeni objekt spravili do celovitejše podobe. Kljub pripravljenosti opravljanja prostovoljnega dela pa smo za dokončanje projekta vezani na finančna sredstva s strani občine. Na športnem področju smo v februarju organizirali smučanje v Cerknem, katerega se je udeležilo prek 100 članov društva, junija pa tradicionalni mesec športa, ki je vključeval mali nogomet, košarko, namizni tenis in kolesarjenje. V juniju smo sodelovali pri organizaciji gasilske veselice, tradicionalno pa se je za žegnjanje odvijala tudi tekma stari - mladi, ki vsako leto privabi številne gledalce. Tekma je potekala v sproščenem ozračju, čeprav je bil boj za žogo na trenutke zelo zagrizen. Po tekmi je sledilo seveda druženje in dan je minil zelo prijetno. Na pobudo občine pa smo sredi decembra organizirali turnir v namiznem tenisu v počastitev občinskega praznika. Poleg obstoječih sekcij (mali nogomet, košarka, namizni tenis, joga), ki delujejo in tekmujejo po že usklajenih terminih, je bila v letu 2004 osnovana še sekcija aerobike, za katero vlada veliko zanimanje. V letu 2004 smo članice in člani dosegli veliko dobrih rezultatov, med najodmevnejše pa zagotovo sodijo: 1. mesto v občinski ligi v malem nogometu in košarki, posamično pa se je v namiznem tenisu v osnovnošolski kategoriji Gregor Prijatelj uvrstil med 16 najboljših v Sloveniji. Poročilo o finančnem delovanju društva je podal blagajnik Robert Brodnik, nadzorni odbor pa je na čelu s predsednikom Janezom Riglerjem poročal, da pri pregledu finančnega poslovanja ni bilo ugotovljenih nepravilnosti. Ena izmed točk dnevnega reda je bila tudi izvolitev novega vodstva. Ker je po statutu ŠD glasovanje organov društva tajno, je občni zbor sprejel sklep, da so volitve javne. Soglasno je bil izvoljen nov upravni odbor, nadzorni odbor in disciplinska komisija. Občni zbor je tudi soglasno sprejel nove člane, društvo pa bo tudi letos povabilo k članstvu še preostale dijake prvega letnika srednje šole, prav tako pa tudi vse ostale, ki se želijo včlaniti v naše društvo. Za leto 2005 je bil sprejet naslednji plan: Na področju namiznega tenisa bosta delovali dve vadbeni skupini, poleg teh dveh pa bo tudi letos delovala skupina šoloobveznih otrok, katera načrtno trenira pod vodstvom trenerja NTK Preserje. Omeniti velja, da se z namiznim tenisom ukvarja še veliko drugih članov društva. Cilji v letošnjem letu na področju namiznega tenisa pa so: organizacija turnirja v počastitev občinskega praznika v sodelovanju z občino, organizacija odprtega prvenstva Kompolj in društvenega turnirja. V malem nogometu bosta tudi letos dve ekipi zastopali društvo v občini in tudi izven nje (članska in srednješolska). Da zanimanje za ta šport ne pojenja, potrjujeta tudi dve vadbeni skupini osnovnošolskih otrok. Na tem področju ima ŠD v letu 2005 v planu organizacijo memorialnega turnirja Marjana Straha, osnovnošolski turnir in turnir veteranov. Ekipa v košarki bo letos nastopala v občinski ligi in na različnih turnirjih, organizirala pa bo tudi tradicionalni turnir trojk za prehodni pokal Kompolj. S svojim delom bosta nadaljevali tudi sekciji aerobike in joge, ker pa je bilo med omenjenimi članicami skupin in ostalimi članicami veliko zanimanje, je bil sprejet sklep, da se jeseni ustanovi še skupino, ki bi združevala aerobiko in odbojko. Sprejet je bil tudi sklep, da se ustanovi kolesarska sekcija, ki naj bi organizirala kolesarski maraton v okviru meseca športa in različne kolesarske izlete. Na športnem področju bo organiziran še mesec športa v juniju ter smučanje v Cerknem. Poleg športnih aktivnosti si je društvo zadalo za letos tudi dokončanje slačilnic. Po naših izračunih bi potrebovali še cca. 2 milijona tolarjev s strani občine in še cca. 500 ur prostovoljnih ur dela. V planu je tudi ureditev dvorane nad gasilnim domom in pomoč pri organizaciji gasilske veselice. Pod zadnjo točko pa je bil soglasno sprejet sklep, da se izdela spletna stran ŠD Kompolje. Uradni del se je po dveh urah končal, po njem pa je sledilo druženje v bolj sproščenem ozračju. ♦ marec 2005 Informacije 33 Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje objavlja na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98) in 5. člena Pravilnika o pogojih in merilih za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa iz javnih sredstev na lokalni ravni v Občini Dobrepolje, (Uradni list RS, št. 137/04) JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov na področju športa v Občini Dobrepolje za leto 2005 1. Naročnik: Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobre-polje. 2. Predmet javnega razpisa iz sredstev proračuna Občine Dobrepolje za področje športa je sofinanciranje naslednjih programov: a) gibalna in športna vzgoja predšolskih otrok, b) športna vzgoja šoloobveznih otrok, c) interesna športna vzgoja mladine, d) športna rekreacija, e) kakovostni šport, f) šport invalidov, g) izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanja, h) športna dejavnost študentov, i) delovanje društev in občinske športne zveze, j) promocijske športne prireditve, k) vzdrževanje športnih objektov. 3. Vsi programi morajo biti izvedeni v letu 2005. 4. Na javnem razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci športnih programov: * športna društva, zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva za posamezna območja oz. panoge, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, vrtci in osnovne šole. Vsi izvajalci morajo prijavi priložiti: * dokazilo o registraciji dejavnosti, * izjavo o zagotovljenih materialnih, prostorskih in organizacijskih pogojih za izvajanje programa, * izjavo o organiziranju redne vadbe najmanj 36 tednov v letu, * predstavitev vsebine programa v skladu s Pravilnikom o pogojih in merilih za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa iz javnih sredstev na lokalni ravni v Občini Dobrepolje, * številko transakcijskega računa. Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju nacionalnega programa. 5. Izvajalci letnega programa športa se bodo sofinancirali na podlagi Pravilnika o pogojih in merilih za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa iz javnih sredstev na lokalni ravni v Občini Dobrepolje. 6. Rok za prijavo na razpis je 08.04.2005 do 8.30 ure, na naslov: Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Ponudbe morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova ponudnika in z oznako »PROGRAMI ŠPORTA- NE ODPIRAJ«. 7. Javno odpiranje ponudb bo 08.04.2005, ob 10.00 uri, v sejni sobi Občine Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Prisotni predstavniki ponudnikov morajo strokovni komisiji predložiti pisno pooblastilo za zastopanje na odpiranje ponudb. 8. Medsebojna razmerja med Občino Dobrepolje in izbranim izvajalcem športnega programa se uredi s pisno pogodbo. 9. Ponudniki bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v 15-ih dneh od dneva odpiranja ponudb. Občina Dobrepolje, župan Anton Jakopič Javno komunalno podjetje Grosuplje TELEFON: 01-7888 910 FAX: 01 - 7888 913 Odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev pomlad 2005 Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Dobrepolje, da bo v pomladanskem času odvažalo kosovne in nevarne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu: Plan kosovnega odvoza: Torek, 29.03.2005 Naselja: Ponikve, Predstruge, Vodice, Cesta, Zdenska vas, Hočevje_ Sreda, 30.03.2005 Območje Strug, naselje Kompolje, Podgora, Bruhanja vas, Podpeč_ Četrtek, 31.03.2005 Naselja: Videm in Mala vas, Podgorica, Zagorica_ Med kosovne odpadke sodijo pohištvo, sanitarni elementi, gospodinjski aparati in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstev. Izrabljene avtomobilske in traktorske gume ne sodijo med kosovne odpadke. Kosovne odpadke je potrebno primerno zložiti, povezati oz. zapakirati ter jih na dan odvoza do 7 ure zjutraj odložiti pri zabojnikih kjer običajno pobiramo odpadke. Plan zbiranja nevarnih odpadkov: četrtek, 21.04.2005 Struge,Parkirišče pri gasilskem domu 13.00 - 14.00 četrtek, 21.04.2005 Kompolje, Parkirišče pri gasilskem domu 14.30 - 15.30 četrtek, 21.04.2005 Videm, Parkirišče pri trgovini Tuš 16.00 - 17.30 četrtek, 21.04.2005 Ponikve, Parkirišče pri gasilskem domu 18.00 - 19.00 Med nevarne odpadke spadajo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, detergenti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi in podobno. Proti plačilu pa bomo sprejemali tudi manjše količine nevarnih odpadkov od podjetnikov. Naša prihodnost je čisto okolje! Javno komunalno podjetje Grosuplje KINOPROGRAM ZA APRIL 200 i KINO »DOBREPOLJE« VIDEM 34 DOLBY- DIGITAL ZVOK PETEK, 1. APRIL, OB 20.30 uri ameriška uspešnica - akcijska groz. HIŠA LETEČIH BODAL KRATKA OZNAKA: Propadajočo kitajsko dinastijo lahko reši le še junak, ki se mu bo uspelo infiltrirati v skupino revolucionarjev. A kaj se zgodi, ko se junak zaljubi v pripadnico nasprotne strani? Odgovor poiščite v novi scenaristič-no-režiserski mojstrovini režiserja, ki nas je pred kratkim že navdušil s sorodnim filmom Heroj. NEDELJA, 3. APRIL, OB 15. uri in 20.30 uri ameriška uspešnica - akcijska drama BRIGADA 49 KRATKA OZNAKA: Za najpogum-nejšega gasilca v mestu Baltimore se sreča obrne, ko se v reševalni akciji znajde ujet med plameni in stenami, edini up pa postanejo njegovi zvesti tovariši. V glavnih vlogah blestita John Travolta in Joaquin Phoenix. DOLŽINA 105 minut. PETEK, 8. APRIL, OB 20.30 uri ameriška uspešnica - akcijska groz. BLADE 3 KRATKA OZNAKA: Stripovski junak Blade je prvič leta 1998 zaži- vel na velikem platnu. Preden se je rodil, je njegovo mamo napadla skupina vampirjev, zato je njegova kri napol vampirska. Whistler, Bladov mentor, je iznašel serum in mu omogočil gibati se po dnevni svetlobi. V tretjem delu bo zopet reševal svet ... DOLŽINA: 109 NEDELJA, 10. APRIL, OB 15. uri in 20.30 uri ameriška uspešnica - komedija KRATKA OZNAKA: Hitch (Will Smith) je pravi mojster na področju ljubezni in tako z nasveti pomaga drugim moškim, ki jim primanjkuje samozavesti. Toda Hitch ob srečanju s prikupno Saro (Eva Mendes) spozna, da lahko ljubezen tudi največjega zapeljivca spremeni v popolnega bebčka, kar pa morda sploh ni tako zelo usodno. DOLŽINA 115 minut. Elektra ljen boj z nindžami, ki obvladajo številne smrtonosne trike in magi-jo^DOLŽINAj^S^INU^^^^ PETEK, 22. APRIL, OB 20.30 uri ameriška uspešnica - ljubezenska drama ZEL© D©L®A ZAROKA KRATKA OZNAKA: Prikupna Audrey Tautou oziroma nepozabna Amelie mora tokrat najti svojega zaročenca, ki je izginil sredi vojne vihre ... Se ena ganljiva ljubezenska zgodba o mračnih skrivnostih, nesmiselnosti vojne in večnem hrepenenju! DOLŽINA: 106 NEDELJA, 24. APRIL, OB 15. uri in 20.30 uri ameriška uspešnica - akcijski film PETEK, 15. APRIL, OB 20.30 uri ameriška uspešnica - grozljivka KROG 2 KRATKA OZNAKA: Novo nadaljevanje srhljive zgodbe o skrivnostni videokaseti, polni temačnih prizorov in telefonskem klicu, ki napove smrt gledalcu kasete ...Dolžina: 108 minut NEDELJA, 17. APRIL, OB 15. uri in 20.30 uri ameriška uspešnica - akcijski film ELEKTRA KRATKA OZNAKA: Skrivnostni red plačanih morilcev oživi skoraj umrlo Elekro (Jennifer Garner) in ji da nalogo ubiti Marka (Goran Višnjić) in njegovo najstniško hčerko. Toda Elektra kmalu spozna, da vpletene osebe obdaja temna skrivnost in še preden se dobro zave, je vpletena v neusmi- slala nazaj k njeni družini, čemur nasprotuje Ivan, ki je medtem ovdovel in si je že našel novo spremljevalko. Tudi drugim sorodnikom bi bila v njihovih novih stanovanjih le v napoto. Mit velike ruske matere, Babuš-ke, je v napoto hitro bogatečim 'novim' Rusom. DOLŽINA: 106 NEDELJA, 1. MAJ, OB 15. uri in 20.30 uri ameriška uspešnica - drama KRATKA OZNAKA: Akcijski film, v katerem ne napadajo policisti, ampak se morajo braniti pred napadalnimi zlikovci, ki želijo policijsko postajo zbrisati iz obličja PETEK, 29. APRIL, OB 20.30 uri ruski film(art) - dramo KRATKA OZNAKA: Po 12 letih v zaporu Walter (Kevin Bacon) prispe v neimenovano mesto, se zaposli v skladišču lesa in se v glavnem drži zase. Tolažbo najde pri Vickie (Kyra Sedgwick), ki obljubi, da ga ne bo sodila po njegovi preteklosti. A Walter preteklosti ne more pobegniti. Kot obsojenega spolnega prestopnika ga imajo vsi na očeh. Ko se v parku sprijatelji z deklico, se mora Walter spopasti s strašno negotovostjo ponovno zbujenih demonov. DOLŽINA: 97 min. KRATKA OZNAKA: V hiši pri jezeru stanuje živahna babica Tosja, ki vodi gospodinjstvo v hčerini družini. Ko hči postane invalidka, njen mož Ivan babico prisili, da hišo proda vnukom ter jo pošlje k sestri Ani. Tej povzroča preglavice pijanski sin, hči Liza pa se je že pred leti odselila v Moskvo. Potem si Ana zlomi kolk in odpeljejo jo v bolnišnico. Liza, ki prihiti iz Moskve, se trudi, da bi Tosjo po- marec 2005 Vabilo; utrinki 35 \ VABILO Vse občanke in občane občine Do-brepolje vabimo na naslednja predavanja: • Predavanje o zdravi pridelavi hrane v naših pogojih. Predavala bo specialistka na tem področju ga. Ana OGORELEC univ. dipl. ing. Predavanje bo v četrtek, 31. marca 2005, ob 19. uri, v sejni sobi občine Dobrepolje. • Ogled vrtnarije Frbežar Mali vrh, Šmarje Sap, v četrtek, 7. aprila 2005, ob 17.30 uri in nato ob 18. uri predavanje ga. Ruth PODGORNIK - REŠ dipl. ing. o balkonskih rastlinah, enoletnicah in mešanih zasaditvah. • Predavanje z diapozitivi v ponedeljek, 11. aprila 2005, ob 19. uri, v sejni sobi občine Dobrepolje na temo: Popotovanje med kmeti ob Nilu v Egiptu, kjer nikoli ne dežuje. Predavala bo ga. Jožica FABJAN. Na vsa predavanja prisrčno vabljeni! DPŽ in KSS Tega zares lepega sneženega moža smo fotografirali na Vidmu pri Jeršinovih. - Hi C? .JN MISLI Naučili so me, da pot napredka ni ne hitra ne lahka. Marie Curie Želim si, da bi opravljala velike in plemenite naloge. Toda moja glavna dolžnost je, da opravljam majhne, kot bi bile velike in plemenite. Helen Keller Ne hiti, ne skrbi, tu si samo na krajšem obisku. Ne pozabi se ustaviti in poduhati cvetlice. Walter Hagen Kadar storiš dobro delo, te preplavi čudovit občutek. Kakor da bi se nekaj v tvojem telesu odzvalo in reklo: Da, tako bi se moral počutiti. Rabin Harold Kushner Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje Glavna urednica: Mihaela Steklasa (tel.: 7807 069, GSM: 031 561 081, e-mail: mihaela.steklasa@guest.arnes.si) Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1270 izvodov. Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta lokacijska dokumentacija po starih predpisih - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28 Potujoča prodajalna MOBIPEK íú^bTN - X^^ÊlKÏ Začetki so bili tipajoči in veliko težji, kot smo pričakovali, na srečo pa smo imeli take prijatelje, da nismo potrebovali sovražnikov in zaradi takšne pomoči branžnih firm smo prodajo uredili po vseh predpisih: zdravstvenih, tržnih, davčnih in z veliko vloženega truda sedaj kot znamka jf;^y"jj|tudi nekaj pomenimo. Odločili smo se, da nastop na trgu še razširimo. Zato vas vabimo kot samostojne podjetnike (s.p.) ali organizirane v družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), da skupaj naredimo ta zadnji korak k odličnosti oz. popolnosti. Sedaj pokrivamo del Slovenije, prodajo pa bi radi razširili na celo Slovenijo. Izzivamo vas, da se nam pridružite na področjih: Notranjske, Istre, Slovenskega Primorja, Celotne Gorenjske , Celjske kotline, Koroške, Celotnega Zasavja, Prekmurja, Štajerske, Avstrijske Koroške, Avstrijske Štajerske, Furlanije - Julijske krajine in na Hrvaškem delu (Slavonija, Zagorje,...) Kontakt: Pekarna Blatnik d.o.o. Podgorica 25 1312 Videm-Dobrepolje tel: 01/7807-847(ga.Suzana) fax: 01/7807-836 e-mail: pekarna.blatnik@s5.net Pekarna Blatnik d.o.o. Hlebček d.o.o. Koroški Hlebček d.o.o Brumat d.o.o. Ledona d.o.o. VRTNARIJA ELANDA d.o.o. Plosovo 1, 1315 Velike Lašče V naši vrtnariji gojimo cvetlice, ki bodo kmalu krasile okenske police, balkone in terase vaših hiš, ter vaše vrtove in grobove vaših rajnih. Nudimo vam: ® pokončne in polviseče pelargonije različnih barv, ® enojne in polnjene bršljanke v rdeči, roza, lila barvi, ® pokončne in viseče fuksije, ® sončne in navadne vodenke, ® surfinije vseh barv in rdeče gorenjske nageljne, ® strukturne rastline: moljevka, lotus, ® velik izbor cvetočih rastlin za viseče posode in korita, ® enoletnice za zasaditev cvetličnih vrtov in grobov. NA ZALOGI IMAMO TUDI KVALITETEN SUBSTRAT IN GNOJILA. SPREJEMAMO VAŠE POSODE ZA ZASADITEV IN SVETUJEMO GLEDE OSKRBE RASTLIN. Naše cene so ugodne, veseli bomo vašega obiska. Lahko pa nas pokličete tudi po telefonu: 041/595 133 ali 01/ 788 18 23