URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 31_____ Ljubljana, torek 2. novembra 1981____________________ Cena 17 dinarjev Leto XXXVIM 1476. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1981 do 1985 Razglaša se zakon o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1981 do 1935, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 21. oktobra 1981 in na seji Zbora občin dne 21. oktobra 1981. St. 0100-161/81 Ljubljana, dne 21. oktobra 1981. , Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1982 do 1935 1. člen S tem zakonom se zagotavljajo sredstva za plačilo dela prispevka SR Slovenije v letih 1982 do 1935 za odpravo posledic potresa, ki je prizadel območje SR Crne gore v letu 1979, v skladu z zakonom o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic katastrofalnega potresa, ki je prizadel območje Socialistične republike Crne gore v letu 1979 (Uradni list SFRJ, št. 36/79) in zakonom o sredstvih za odpravo posledic katastrofalnega potresa, ki je prizadel območje SR Crne gore v letu 1979 (Uradni Ust SFRJ, št. 15-282/80). 2. člen Sredstva za izpolnitev obveznosti SR Slovenije po tem zakonu se oblikujejo iz dodatnega prispevka solidarnosti, ki ga plačujejo: 1. delavci — iz osebnega dohodka^ iz delovnega razmerja po predpisih o delovnih razmerjih, razen od izplačil iz sredstev skupne porabe; 2. delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov in delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost, in se jim ugotavlja dohodek — iz osebnega dohodka po 10. členu zakona o davkih občanov; 3. kmetje in drugi občani, ki so zavezanci za davek iz kmetijske dejavnosti in se jim ne ugotavlja dohodek, razen tistih, ki so oproščeni plačevanja davka iz kmetijske dejavnosti oziroma katerih katastrski dohodek ne presega 10.000 dinarjev — in sicer od osnove, od katere plačujejo davek iz kmetijske dejavnosti; 4. občani — iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, in sicer od osnove za davek iz avtorskih pravic; > " 5. občani — od posameznega dohodka, doseženega s priložnostnim opravljanjem gospodarske in negospodarske dejavnosti (od katerega se obračuna davek po odbitku); 6. občani — od posameznih dohodkov od iger na srečo, razen od dobitkov, od katerih se ne plačuje davek od iger na srečo; 7. upokojenci — od starostnih, družinskih in invalidskih pokojnin, razen od pokojnin, ki so enake mejnemu znesku najnižjih pokojninskih prejemkov ali nižje od tega zneska. 3. člen Dodatni prispevek solidarnosti se obračunava v letih 1982 do 1985 po stopnji 0,8 odstotka od osnove iz prejšnjega člena, in sIčer~KEfati z davki in drugimi prispevki iz osebnega dohodka oziroma od pokojnin. Dodatni prispevek solidarnosti obračunavajo, odtegujejo in neposredno vplačujejo izplačevalci osebnih dohodkov in drugih dohodkov oziroma izplačevalci pokojnin s sedežem na območju SR Slovenije. 4. člen Sredstva dodatnega prispevka solidarnosti, ki ga obračunajo in odtegnejo izplačevalci — uporabniki družbenih sredstev, razen prispevka iz 6. točke 2. člena tega zakona, se evidentirajo in vodijo na posebnih računih pri teh izplačevalcih. 5. člen Dodatni prispevek solidarnosti se vplačuje na poseben račun pri Službi družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji. 6. člen Sredstva dodatnega prispevka solidarnosti iz 4. člena tega zaKona vplačujejo izplačevalci — uporabniki družbenih sredstev med 18. in 23. dnem v mesecu po vplačilni stopnji, s katero se določa, kolikšen del obračunanih in še nevplačanih sredstev do konca preteklega meseca se vplača v tekočem mesecu. Vplačilno stopnjo določi republiški sekretar za finance. Vplačilna stopnja mora biti objavljena v Uradnem listu SRS, in sicer pred začetkom meseca, v katerem se vplačujejo sredstva dodatnega prispevka solidarnosti. Ce vplačilna stopnja za tekoči mesec ni objavljena v roku iz prejšnjega odstavka, vplačajo izplačevalci — uporabniki družbenih sredstev sredstva dodatnega prispevka solidarnosti po vplačilni stopnji za pretekli mesec. i 7. člen Sredstva dodatnega prispevka solidarnosti, ki ga obračuna in odtegne nosilec samostojnega osebnega dela, ter sredstva dodatnega prispevka solidarnosti Iz 6. točke 2. člena tega zakona, se vplačujejo v rokih in na način, kot je določeno za pobiranje davkov občanov. 8. člen Dodatni prispevek solidarnosti iz 2. in 3. točke 2. člena tega zakona se odmerja in pobira po predpisih o davkih občanov ter se vplačuje v rokih, ki so določeni za praznitev zbirnih prehodnih računov davkov občanov. 9. člen Služba družbenega knjigovodstva opravlja nadzor nad obračunavanjem dodatnega prispevka solidarnosti pri izplačevalcih — uporabnikih družbenih sredstev ter vodi evidenco o vplačanih sredstvih. 10. člen Podrobnejše predpise o vplačevanju in evidentiranju dodatnega prispevka solidarnosti izda republiški sekretar za finance. 11. člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predloži poročilo o doseženih vplačilih sredstev po tem zakonu in o izpolnjevanju obveznosti SR Slovenije za plačilo prispevka brez obveznosti vračila Skupščini SR Slovenije vsako leto do 31. marca za preteklo leto. 12. člen Ce se z vplačili dodatnega prispevka solidarnosti v letih 1982 in 1983 zbere več sredstev, kot znaša obveznost SR Slovenije za plačilo prispevka SR Crni gori brez obveznosti vračila za ti leti, se tako dosežena razlika uporabi za plačilo prispevka SR Slovenije kot kredit SR Crni gori. Pogodbo o dodelitvi kredita iz prejšnjega odstavka sklene za SR Slovenijo republiški sekretar za finance. Sredstva, dosežena z vračilom kredita iz prvega odstavka tega člena, so prihodek sredstev solidarnosti SR Slovenije za odpravljanje posledic naravnih nesreč. 13. člen Obračunana in še ne vplačana sredstva dodatnega prispevka solidarnosti na dan 31. januarja 1986 se uporabijo za izpolnjevanje obveznosti SR Slovenije v letu 1986 po zakonu o sredstvih za, odpravo posledic katastrofalnega potresa, ki je prizadel območje SR Cme gore v letu 1979. 14. člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 1982. St. 244-29/81 Ljubljana, dne 21. oktobra 1981. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1477. Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, zadnje alinee prvega odstavka 24. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 21. oktobra 1981 sprejela ODLOK o financiranju graditve stanovanj za nosilce družbenih funkcij v SR Sloveniji v letih 1982 do 1985 1. člen Socialistična republika Slovenije zagotavlja s tem odlokom v letih 1982 do 1985 sredstva za financiranje graditve stanovanj za potrebe nosilcev družbenih funkcij v SR Sloveniji, ki jih voli oziroma njihovo izvolitev razglaša Skupščina SR Slovenije in voljenih funkcionarjev republiških vodstev družbenopolitičnih organizacij, ki za opravljanje funkcij v teh organizacijah prejemajo stalno nadomestilo osebnega dohodka, kakor tudi funkcionarjev in vodilnih delavcev v republiških upravnih organih in organizacijah ter v drugih republiških organih, ki jih imenuje Predsedstvo SR Slovenije, Skupščina SR Slovenije ali Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, ter funkcionarjev in vodilnih delavcev, ki so po predlogu SR Slovenije na delu v zveznih organih in organizacijah (v nadaljevanju: nosilci družbenih funkcij). Nosilcem družbenih funkcij se stanovanja dodeljujejo v uporabo za čas opravljanja družbene funkcije. Izjemoma se lahko sredstva po tem odloku, ob pogojih zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81), namenijo tudi za trajno reševanje stanovanjskih vprašanj nosilcem družbenih funkcij v okviru družbeno usmerjene stanovanjske gradnje. Stanovanja, zgrajena s sredstvi po tem odloku, se lahko vodilnim delavcem v republiških upravnih organih in organizacijah ter v drugih.republiških organih, ki jih imenuje Predsedstvo SR Slovenije, Skupščina SR Slovenije ali Izvršni svet Skupščine SR Slovenije dodelijo v uporabo le za čas, dokler njihovo stanovanjsko vprašanje ni rešeno v skladu s samoupravnimi splošnimi akti delovnih skupnosti, ob upoštevanju 6. člena odloka o sofinanciranju programa gradnje družbenih najemnih stanovanj za delavce republiških organov v obdobju od leta 1982—1985 in zagotovitvi sredstev za odplačilo posojil, najetih za stanovanja, zgrajena v obdobju 1975—1981. Stanovanja in stanovanjska posojila dodeljuje komisija pri Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije (v nadaljevanju: komisija). V komisiji sodelujejo organi in organizacije iz prvega odstavka tega člena. 2. člen V obdobju 1982—1985 bo zgrajenih 6400 m2 površin v skupni vrednosti 128,000.000 dinarjev pri planirani ceni 20.000 dinarjev za m2 stanovanjske površine. Strukturo stanovanj ter razmerje med številom stanovanj, ki bodo nosilcem družbenih funkcij dodeljena v uporabo za čas opravljanja funkcije oziroma, ki bodo namenjena za trajno reševanje njihovega stanovanjskega vprašanja, določi komisija v skladu s kadrovskimi potrebami organov in stanovanjskimi potrebami nosilcev družbenih funkcij v obdobju 1982—1985. 3. člen Socialistična republika Slovenija zagotavlja fi" nančna sredstva za realizacijo gradnje stanovanj iz prejšnjega člena tega odloka v višini 85,000.000 di- narjev, in sicer v letnih zneskih v obdobju 1982—1985 po 21,250.000 dinarjev. Zneski iz prejšnjega odstavka so določeni ob upoštevanju cene 20.000 dinarjev za m2 stanovanjske površine v letu 1980 in se bodo od leta 1982—1985 vsako leto valorizirali sorazmerno z zvišanjem cen m2 stanovanjske površine v razmerju do izhodiščne cene. 4. člen Razlika do višine potrebnih sredstev za gradnjo stanovanjske površine iz 2. člena tega odloka bo zagotovljena — s sredstvi stanovanjskega prispevka nosilcev družbenih funkcij in drugih upravičencev iz 1. člena tega odloka; — z lastno udeležbo pri pridobitvi stanovanjske pravice; — s sredstvi anuitet od dodeljenih stanovanjskih posojil. ‘ * 5. člen Organi in organizacije iz prvega odstavka 1. člena tega odloka sporazumno določijo osnove in merila ter način dodeljevanja stanovanj in stanovanjskih posojil, pridobljenih s sredstvi po tem odloku, ob upoštevanju vloge, položaja in nalog organov in organizacij, načel kadrovske politike, značaja posamezne funkcije oziroma del in nalog, ki ^ opravljajo v okviru funkcije. Dokler ne bodo določene osnove in merila iz prejšnjega odstavka, najpozneje pa do 31. decembra 1983, bo stanovanja in stanovanjska posojila, ki bodo pridobljena s sredstvi po tem odloku, dodeljevala nosilcem družbenih funkcij komisija na podlagi posebnega pravilnika. 6. člen Za izvajanje tega odloka skrbi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije poroča Skupščini SR Slovenije o izvrševanju tega odloka ob predložitvi zakona o proračunu SR Slovenije za naslednje leto. 7. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o oddajanju stanovanj, zgrajenih z republiškimi sredstvi (Uradni list SRS, št. 24/67, 6/70). 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-241/81. Ljubljana, dne 21. oktobra 1981. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1478. Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, zadnje alinee Prvega odstavka 24. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 21. oktobra 1981 sprejela ODLOK o sofinanciranju programa gradnje družbenih najemnih stanovanj za delavce republiških organov v obdobju 1982—1985 in zagotovitvi sredstev za odplačilo posojil, najetih za stanovanja, zgrajena v obdobju 1975—1981 1. člen Socialistična republika Slovenija zagotavlja s tem odlokom sofinanciranje programa gradnje družbenih najemnih stanovanj za delavce republiških upravnih in pravosodnih organov, ki se financirajo iz republiškega proračuna, ter strokovnih služb Skupščine SR Slovenije, Predsedstva SR Slovenije in Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije (v nadaljevanju: republiški organi) v obdobju 1982—1985 in sredstva za odplačilo posojil, najetih za gradnjo družbenih najemnih stanovanj za delavce republiških organov, zgrajenih v obdobju 1975—1981 (v nadaljnjem besedilu: srednjeročni program). 2. člen Srednjeročni program je ovrednoten 311,000.000 din, od tega je predvideno za — gradnjo družbenih najemnih stanovanj skupne neto stanovanjske površine 9000 m2 s planirano ceno 20.000 din/m2 — posojila delavcem za gradnjo, nakup in rekonstrukcijo stanovanj in stanovanjskih hiš — posojila drugim organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim za sofinanciranje gradnje družbenih najemnih stanovanj — odplačilo posojil najetih, v obdobju 1975—1981 — odplačilo posojil, ki bodo najeta v obdobju 1982—1985 v višini: din 180,000.000 54,000.000 10,000.000 52.000. 000 15.000. 000 Struktura družbenih najemnih stanovanj, ki bodo sofinancirana s sredstvi po tem odloku, bo določena na podlagi kadrovskih potreb republiških organov, ki izhajajo iz njihovih nalog po programih dela teh organov, ob upoštevanju standardov stanovanj glede na število družinskih članov, v skladu z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15/81). 3. člen Finančna sredstva za realizacijo srednjeročnega programa zagotavljajo v višini 71 •/« ali 221,000.000 din delavci delovnih skupnosti republiških organov na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev republiških organov za stanovanjsko gradnjo, in sicer z združevanjem stanovanjskega prispevka v višini 3,175 •/» bruto osebnega dohodka, z lastno udeležbo delavcev pri pridobitvi stanovanjske pravice, z bančnimi posojili ter posojili organizacij združenega dela in delovnih skupnosti za sofinanciranje gradnje družbenih najemnih stanovanj. 4. člen Socialistična republika Slovenija zagotavlja s tem 1 odlokom razliko sredstev do srednjeročnega programa, in sicer v višini 29 °/o ali 90,000.000 din v naslednjih letnih zneskih: din v letu 1982 v letu 1983 v letu 1984 v letu 1985 26,800.000 26,800.000 18,200.000 18,200.000 Zneski iz prejšnjega odstavka so določeni ob upoštevanju cene 20.000 din za m2 stanovanjske površine v letu 1980 in se bodo od leta 1982 do 1985 vsako leto valorizirali sorazmerno z zvišanjem cen m2 stanovanjske površine v razmerju do izhodiščne cene. X 5. člen Družbena najemna stanovanja, ki bodo zgrajena s sredstvi po tem odloku, in stanovanjska posojila bodo republiškim organom dodeljena v skladu s pravilnikom o osnovah in merilih za dodelitev stanovanj in posojil sklada združenih sredstev republiških organov za stanovanjsko gradnjo in v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije oziroma organom, ki ga ta določi. 6. člen Sredstva iz prvega odstavka 4. člena tega odloka se za leti 1982 in 1983 zagotavljajo skladu združenih sredstev republiških organov za stanovanjsko gradnjo, za leti 1984 in 1985 pa neposredno republiškim organom v sredstvih za delo teh organov v skladu z njihovimi programi dela tako, da se tudi z reševanjem stanovanjskih vprašanj delavcev zagotovijo kadrovski pogoji za opravljanje funkcij, del in nalog teh organov. 7. člen Za izvajanje tega odloka skrbi Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije poroča Skupščini SR Slovenije o izvajanju tega odloka ob predlo-/žitvi zakona o proračunu SR Slovenije za naslednje leto. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-201/81 Ljubljana, dne 21. oktobra 1981. nije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 21. oktobra 1981 sprejela ODLOK o sofinanciranju programa zagotavljanja stanovanj delavcem organov za notranje zadeve v obdobju 1982—1985 1. člen Socialistična republika Slovenija zagotavlja s tem odlokom sofinanciranje programa reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev organov za notranje zadeve v letih 1982—1985. 2. člen Program zajema gradnjo 1042 družinskih, 53 službenih in 132 samskih stanovanj v višini 1.257,650.000 din po povprečni izhodiščni ceni 20.000 din/m2. Stanovanja bodo zgrajena na celotnem območju SR Slovenije. Sredstva za realizacijo programa se zagotavljajo iz sredstev skupne porabe delavcev organov za notranje zadeve, iz stanovanjskih posojil, iz soudeležbe delavcev, iz soudeležbe drugih organizacij združenega dela in drugih sredstev enotnega stanovanjskega sklada. 3. člen SR Slovenija bo zagotovila sredstva za sofinanciranje programa iz svojega proračuna v višini 290,000.000 din, in sicer: —. dm v letu 1982 v letu 1983 v letu 1984 v letu 1985 80,000.000 70,000.000 70,000.000 70,000.000 Sredstva iz prejšnjega odstavka se bodo letno valorizirala sorazmerno z zvišanjem cen kvadratnega metra stanovanjške površine v razmerju do izhodiščne cene iz prejšnjega člena. 4. člen Sredstva iz prejšnjega člena tega odloka se za leti 1982 in 1983 zagotovijo enotnemu stanovanjskemu skladu organov za notranje zadeve, za leti 1984 in/ 1985 pa v okviru sredstev za delo Republiškega sekretariata za notranje zadeve v skladu z njegovim programom dela. 5. člen Za izvajanje tega odloka skrbita Republiški sekretariat za notranje zadeve in Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1479. Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, zadnje alinee prvega odstavka 24. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) in druge alinee 134. člena zakona o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 28/80) je Skupščina Socialistične republike Slove- 6. člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenije poroča Skupščini SR Slovenije o izvajanju tega odloka ob predložitvi zakona o proračunu SR Slovenije za naslednje leto. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-210/81 Ljubljana, dne 21. oktobra 1981. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1480. Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega odstavka 59. člena zakona o pravni pomoči (Uradni list SRS, žt. 23/79), 14. alinee prvega razdelka 71. člena, tretjega odstavka 243. člena in 308. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 21. oktobra 1981 sprejela ODLOK o soglasju k statutu Odvetniške zbornice Slovenije Daje se soglasje k statutu Odvetniške zbornice Slovenije, ki ga je sprejela skupščina Odvetniške zbornice Slovenije dne 26. junija 1981. St. 024-27/81 Ljubljana, dne 21. oktobra 1981. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1481. Na podlagi 5. točke drugega odstavka 286. člena in 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega razdelka 71. člena, 75. člena, tretjega odstavka 243. člena in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 21. oktobra 1981 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o postopkih za izdajanje uvoznih dovoljenj Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o postopkih za izdajanje uvoznih dovoljenj, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije. St 0101-355/81 Ljubljana, dne .21. oktobra 1981. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan L r. 1482. Na podlagi 299. člena in prvega odstavka 300. Člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 335. člena in prvega in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega razdelka 71. člena, 75. člena, tretjega odstavka 243. člena in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 21. oktobra 1981 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Kraljevino Dansko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Kraljevino Dansko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije. St. 0101-356/81 Ljubljana, dne 21. oktobra 1981. ( Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1483. Na podlagi 5. točke drugega odstavka 286. člena in 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 346. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega razdelka 73. člena, 75. člena, tretjega odstavka 243. člena in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 21. oktobra 1981 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o uporabi VI. člena splošnega sporazuma o carinah • in trgovini Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o uporabi VI. člena splošnega sporazuma o carinah in trgovini, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije. St. 0101-360/81 Ljubljana, dne 21. oktobra 1981. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik ' Milan Kučan 1. r. 1484. Na podlagi petega odstavka 279. člena, 4. točke drugega odstavka 286. člena, 299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 4. točke 326. Člena, 335. člena in prvega in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. alinee drugega razdelka 71. člena, 75. in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 21. oktobra 1981 sprejelr ODLOK ' o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o gospodarskem in tehničnem sodelovanju pri graditvi in rekonstrukciji industrijskih in drugih objektov v SFR Jugoslaviji, sklenjenega med Zveznim izvršnim svetom Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije in vlado Zveze sovjetskih socialističnih republik ' Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o gospodarskem in tehničnem sodelovanju pri graditvi in rekonstrukciji industrijskih in drugih objektov v SFR Jugoslaviji, sklenjenega med Zveznim izvršnim svetom Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije in vlado Zveze sovjetskih socialističnih republik, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije. St. 0101-362/81 Ljubljana, dne 21. oktobra 1981. Skupščina Socialistične republike Slovenije > '. Predsednik Milan Kučan JL c. 1485. Na podlagi 16. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) ter 196. in 271. člena zakona o ssitemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) izdaja Izvršni svet Skupščine SR* Slovenije ODLOK o spremembi odloka o določitvi in vplačilu razlik v cenah, vsebovanih v prodajnih cenah motornega bencina in plinskega olja — dieselskega goriva L člen V odloku o določitvi in vplačilu razlik v cenah, vsebovanih v prodajnih cenah motornega bencina in plinskega olja — dieselskega goriva (Uradni list SRS, št 4/81 in 7/81) ae 1. člen spremeni tako, da se glasi: »Iz prodajnih cen motornega bencina in plinskega olja — dieselskega goriva se od 10. oktobra 1981, izločijo in se vplačujejo na vplačilni račun št 842 39960 pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Ljubljana, naslednji zneski: dinarjev od litra 1. pri motornem bencinu: 86 oktanov ,0,664 93 oktanov in več -0,483 .1 2. pri plinskem olju — dleselskem gorivu D-l 1,187 D-2, ' 1,317 D-3 1.530« 2. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 426-03/80-7/27 Ljubljana, dne 22. oktobra 1981. ( Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Jože Florjančič L r. 1486. Na podlagi 35. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in 21, člena samoupravnega sporazuma o temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 5/81) je skupščina Skupnosti( otroškega varstva Slovenije na 16. seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev, dne 20. oktobra 1981. leta, sprejela SKLEP o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov * za program skupnih nalog družbenega varstva otrok 1 Ta sklep v skladu z določbami zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 3^/80) določa osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov .delovnih ljudi, ki se jim ne ugotavlja dohodek, in delaVcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih. Prispevki so namenjeni za uresničevanje .programa skupnih nalog, ki so jih delavci, drugi delovni ljudje in občani določili s samoupravnim sporazumom o temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 5/81). 2 Za uresničevanje programa skupnih nalog družbenega varstva otrok v Skupnosti otroškega varstva Slovenije po načelu vzajemnosti združujejo sredstva tudi: — delovni ljudje, ki z osebnim delom samostoj110 opravljajo gospodarsko ali poklrcno dejavnost kot stalni pokUc, ki se jim ne ugotavlja dohodek, kot denimo književni prevajalci, plesalci, pisatelji, oblikovalci, likovni umetniki, gledališki umetniki, filmski umetniki, glasbeni umetniki, skladatelji, arhitekti, rejnice, duhovniki, izumitelji in avtorji tehničnih izboljšav, športniki, železniški in ulični prtljažni nosači, novinarji, zdravstveni delavci, simultani in konsekutivni prevajalci, artisti, manekeni in modni delavci, fotografi, znanstveni in tehnični prevajalci, gradbeni inženirji in tehniki ter drugi (v nadaljevanju: delovni ljudje), — delavci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih- / 3 Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz dohodka za delovne ljudi je enaka osnovi, za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 4 Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz osebnega dohodka za delavce, zaposlene pri zasebnih delodajalcih, je osebni dohodek, vštevši vse prispevke, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. 5 Znesek osnov iz 3. in 4. točke tega sklepa ne more biti nižji od zneska najmanjšega osebnega dohodka po zakonu o najmanjšem osebnem dohodku. 6 Prispevek za program skupnih nalog družbenega varstva otrok plačujejo delovni ljudje in zasebni delodajalci v rokih, določenih v zakonu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti. 7 V občinah, kjer uprava za družbene dohodke še ne obračunava in pobira prispevkov (od 1. 1. 1981 dalje), ampak opravlja ta dela in naloge druga samoupravna interesna skupnost, mora le-ta v skladu z zakonom in določili tega sklepa obračunavati in pobirati prispevek od vseh delovnih ljudi in zasebnih delodajalcev. 8 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi V Uradnem listu SRS. St. 28-3-21-81-4 Ljubljana, dne 18. avgusta 1981. Predsednica skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije Marjeta Potrč 1. r. ORGANU IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1487. Na podlagi 21. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 10/78) sprejmejo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Mo-ste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik SPREMEMBE IN DOPOLNITVE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA o ustanovitvi Zveze samoupravnib interesnih skupnosti za varstvo pred požarom mesta Ljubljane 1. člen 4. člen samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo Pred požarom mesta Ljubljane se spremeni tako, da se glasi: »Naloge zveze skupnosti so: — zagotavlja in izvaja enotno politiko varstva pred požarom in drugimi elementarnimi nezgodami, — povezuje občinske skupnosti za varstvo pred Požarom z namenom, da zagotovi usklajen razvoj in enotno financiranje požarnega 'varstva na območju ljubljanskih občin, — načrtuje razvoj požarnega varstva v mestu ter sprejema in zagotavlja izvrševanje ukrepov, ki so skupnega pomena za mesto, — izvršuje pravice in obveznosti ustanovitelja gasilske brigade, — spustanavlja delovno skupnost skupne službe Požarnih skupnosti, — skrbi za uspešno izvrševanje nalog izvajalcev Požarnega varstva v mestu, zagotavlja financiranje ter nadzoruje njihovo delo, — predlaga enotna merila in kriterije za financiranje požarnega varstva v mestu, — zagotavlja preventivno vzgojo delovnih ljudi in občanov in pospešuje razvoj družbene samozaščite na tem področju, — spodbuja samoupravno sporazumevanje na področju varstva pred požarom v mestu po načelu vza- jemnosti in solidarnosti ter sklepa samoupravne sporazume o združevanju sredstev za izvajanje nalog požarnega varstva, ki so skupnega pomena za mesto, — predlaga Skupščini mesta Ljubljane sprejem predpisov s področja požarnega varstva, — skrbi za utrjevanje samoupravljanja in uveljavljanje organiziranega družbenega vpliva na področju požarne varnosti.« 2. člen 11. člen se spremeni tako, da se glasi: »Skupščina zveze skupnosti: — v soglasju s Skupščino mesta Ljubljane sprejema, dopolnuje in spreminja statut zveze skupnosti, sprejema poslovnik o delu zveze skupnosti in druge akte skupnosti, — v soglasju s Skupščino mesta Ljubljane sprejema razvojne in letne načrte nalog požarnega varstva, ki so skupnega pomena za mesto, — določa načela in merila delitve ter uporabe sredstev s katerimi razpolaga ter sprejema finančni načrt ter zaključni račun zveze skupnosti, 1 — predlaga enotna merila in kriterije za financiranje požarnega varstva v Ljubljani, — odloča o najemanju posojil za zvezo skupnosti, — sklepa samoupravne sporazume o združevanju sredstev za uresničevanje in financiranje programa nalog požarnega varstva, ki so skupnega pomena za mesto, — potrjuje programe dela gasilske brigade in drugih izvajalcev požarnega varstva v mestu, njihove finančne načrte in zaključne račune ter splošne akte, — organizira izvajanje strokovnih n^log in opravil za zvezo skupnosti in sodeluje pri ustanovitvi delovne skupnosti skupne službe požarnih skupnosti, — obravnava poročila o delu izvršnega odbora in drugih organov zveze skupnosti ter izvajalcev požarnega varstva v mestu, — voli predsednika in podpredsednika zveze skupnosti, predsednika in člane izvršnega odbora in drugih organov, ki jih določa statut, — imenuje sekretarja skupščine zveze skupnosti in vodjo skupne službe, — imenuje poveljnika gasilske brigade, — predlaga Skupščini mesta Ljubljane sprejem predpisov in tehničnih normativov s področja požarne, varnosti, — izvaja druge naloge določene z ustavo, zakoni, tem sporazumom, statutom in drugimi samoupravnimi akti ter po dogovoru in pooblastilu občinskih skupnosti za varstvo pred požarom.« 3. člen V 12. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se za besedo »večina« doda beseda »navzočih«. Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Zadeve takšnega pomena so: — statut in drugi splošni akti skupščine, — razvojni in letni program dejavnosti, — finančni načrti in zaključni računi, — določanje načel in meril delitve ter uporabe sredstev s katerimi razpolaga zveza skupnosti, — najemanje posojil, — sklepanje samoupravnih sporazumov.« . 4. člen V 13. členu se za drugo alineo doda nova, tretja alinea: »skrbi za izvajanje' samoupravnih sporazumov, ki jih je sklenila oziroma h katerim je pristopila skupščina«. Tretja alinea se spremeni v četrto in se v njej za besedo »statuta« doda besedi »samoupravnih sporazumov«. Doda se nova, enajsta alinea, ki se glasit, »skrbi za obveščanje delegatov«. 5. člen V jjrvem odstavku 17. člena se besede: »sprejetega programa dela« nadomestijo z besedami: »nalog požarnega varstva, ki so skupnega pomena za mesto«. V drugem odstavku se črta beseda: »poslovni«. 6. člen 18. člen se črta. 7. člen V 20. členu se doda nov drugi odstavek: »Na predlog katere od podpisnic tega sporazuma oziroma na predlog zveze skupnosti se lahko ustanovi skupna služba tudi za potrebe vseh skupnosti požarnega varstva, ki delujejo na območju mesta Ljubljane.« 8. člen V 21, členu se na koncu drugega odstavka dodajo besede: »in Zveza skupnosti«. 9. člen V 22. členu se črtajo besede: »sprejme skupščina zveze skupnosti«. 10. člen Te spremembe in dopolnitve se objavijo v Uradnem listu SRS. St. 7/81 Ljubljana, dne 29. januarja 1981. Podpisniki: samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine: Ljubljana Bežigrad, dne 6. februarja 1981. Predsednik skupščine Franc Rozman L r. Ljubljana Center, dne 30. marca 1981. Predsednik skupščine Mirko' Kušar 1. r. Ljubljana Moste-Polje, dne 11. februarja 1981. Predsednik skupščine Vlado Ternovšek 1. r. Ljubljana Šiška, dne 9. februarja 1981. Predsednik skupščine Julijan Černe 1. r. Ljubljana Vič-Rudnik, dne 6. februarja 1981. Predsednik skupščine J Franc Sever L. r. LJUBLJANA 1488. Na podlagi 2., 4. in 5. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75) 15. člena zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 49/55) 5. člena odloka o pokopališkem redu za pokopališča na območju Ljubljane (Uradni Ust SRS, št. 40/73, 29/76), je delavski svet komunalne Temeljne organizacije združenega dela Zale Ljubljana na svoji seji, na skupnem zasedanju z delegati uporabnikov, dne 29. julija 1981 sprejel SKLEP o spremembi sporazuma o cenah za klasični in žarni pokop, upepelitev ter uporabo poslovitvcnega in gospodarskega dela novih objektov na Zalah 1. člen V sporazumu o cenah za klasični in žarni pokop, upepelitev ter uporabo poslovitvcnega in gospodarskega dela novih objektov na Zalah (Uradni list SRS, št. 18/80) se spremeni cena, ki je določena za klasični pokop, žarni pokop, cena upepelitve in storitev za tiste koristnike, ki se vršijo za druga pogrebna podjetja. 2. člen Cene za klasični in žarni pokop, upepelitev' ter uporabo poslovitvcnega in gospodarskega dela objektov na Zalah so naslednje: din A. Klasični pokop a) opravila pred pogrebom: — dela v zvezi s pokojnikom 619 — izkop jame 1.400 b) pogrebna opravila: — pogrebno moštvo 1.225 — zasutje jame 380 c) opravila po pogrebu: — prva ureditev groba 217 d) uporaba poslovitvenih objektov 1.645 e) uporaba gospodarskega dela objektov 452 B. Žarni pokop al11 a) opravila pred pogrebom: — dela v zvezi s pokojnikom 619 — izkop jame 280 b) pogrebna opravila: — pogrebno moštvo 1.225 — zasutje jame 70 c) opravila po pogrebu: — prva ureditev groba 95 d) uporaba poslovitvenih objektov 1.645 e) uporaba gospodarskega dela objektov — f) upepelitev 3.560 C. Cena upepelitve in storitev za tiste koristnike, ki se opravijo za druga pogrebna podjetja a) cena upepelitve 4.013 b) cena za uporabo poslovitvenega dela objekta — enkratna uporaba 1.645 c) cena za uporabo gospodarskega dela objekta — enkratna uporaba 452 3. člen • Kilometrina in režijska ura delavcev znaša: din A. Kilometrina 1 a) Avtoturgon mali: — cena za km brez spremljevalca ' 9,40 — cena za km s spremljevalcem 13,80 — cena na uro brez spremljevalca 167,85 — cena na uro s spremljevalcem 246,35 — cena za km za tujino 14,00 b) Avtofurgon veliki: — cena za km brez spremljevalca 10,70 — cena za km s spremljevalcem 15,20 — cena na uro brez spremljevalca 185,15 — cena na uro s spremljevalcerri 263,75 — cena za km za tujino 15,50 B. Režijska ura delavca 140,00 4. Člen Materiali (oprema), ki se uporabljajo pri pogrebnih storitvah, se zaračunavajo po ceni materiala (opreme), ki ga izbere naročnik. BREŽICE 1489. Na podlagi 150. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. oktobra 1981 sprejela ODLOK “ o prenosu ustanoviteljskih pravic in dolžnosti do Doma počitka Impoljca na občinske skupnosti socialnega skrbstva 1. člen Ustanoviteljske pravice in dolžnosti občin, Brežice, Krško, Novo mesto, Trebnje in Sevnica do Doma počitka Impoljca, se prenesejo na Občinske skupnosti socialnega skrbstva Brežice, Krško, Novo mesto, Trebnje in Sevnica. 2. Člen tf Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o ustanovitvi Doma počitka Impoljca (Uradni list SRS, št. 14/72). 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-D31-1 Brežice, dne 22. oktobra 1981. Predsednik Skupščine občine Brežice Stanko Rebernik 1. r. 1490. Na podlagi 152. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78), 62.. člena zakona o sistemu i državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela, dne 29. septembra 1981 sprejela 5. člen ■ta sklep oziroma cenik je potrdila Skupnost za , cene mesta Ljubljane pod št. 20/2 z dne 15. oktobrom 1981. 6. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sporazum o cenah za klasični in žarni pokop, upepelitev ter uporabo poslovitvenega in gospodarskega dela hovih objektov na Zalah (Uradni list SRS, št. 18/80). 7. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik delavskega sveta TOZD Zale Ljubljana Peter Kokošinek 1. r. ODLOK o pooblastitvi Posavskega veterinarskega zavoda Brežice za opravljanje veterinarsko-sanitarnih pregledov iz 22. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) V 1. člen Za opravljanje veterinarsko-sanitarnih pregledov izvoznih pošiljk živali, ki se nakladajo ali prekladajo na železniški postaji Dobova je pooblaščen Posavski veterinarski zavod Brežice. 2. člen Veterinarsko-sanitarni pregledi izvoznih pošiljk živali se opravljajo vsak dan, tudi popdldne in ob sobotah jn nedeljah. Na izvoznem certifikatu mora biti žig Medobčinske veterinarske inšpekcije občine Brežice, Krško in Sevnica. 3. člen 5. člen Stroški za opravljanje veterinarsko-sanitarnih pregledov izvoznih pošiljk živali se krijejo iz sredstev proračuna Skupščine občine Brežice, ki so namenjena za zatiranje kužnih bolezni živali. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v ^Uradnem listu SRS. St. 312-5/81-1 Brežice, dne 29. septembra 1981. Predsednik Skupščine občin« Brežice Stanko Rebernik 1. r. CELJE 1491. Skupščina občine Celje je na podlagi 35, člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) na seji vseh treh zborov dne 8. in 15. oktobra 1981 sprejela ODLOK o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Celje (občinskega proračuna) za leto 1989 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Celje, (občinskega proračuna) za leto 1980. 2. člen Prihodki so bili doseženi in razporejeni pri bilanci občinskega proračuna za leto 1980 takole: — skupni prihodki •— skupna razdelitev prihodkov — sredstva izločena na posebno partijo žiro računa proračuna občine — prihodki za razporeditev dtn 210,924.744 198,188.548 12,257.380 478.816 3. člen Prihodki za razporeditev iz prejšnjega člona v znesku 478.816 din se razporedijo v proračun za leto 1980 na ustrezne postavke prihodkov oziroma splošnega razporeda prihodkov za: din 04 — končni obračun investicije UNZ Celje 215.387 17-2 Sredstva izločena na posebno partijo žiro računa proračuna občine 263.429 4. člen Sprejme se zaključni račun za sredstva stalne rezerve, ki izkazuje: • v din skupnih prihodkov 6,595.556 od tega: ^ — stanje v gotovini 6.595.556 Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-14/79-2 Celje, dne 15. oktobra 1981. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. ' l 1492. Skupščina občine Celje je na podlagi 152. člena statuta občine Celje na seji vseh treh zborov dne 8. in 15. oktobra 1981 sprejela ODLOK o določitvi organa občine Celje, ki je pristojen za odločanje o ukrepih za dajanje ekonomske in druge pomoči organizacijam združenega dela, ki zaidejo v izjemne ekonomske težave 1 . 1. člen Izvršni svet Skupščine občine Celje (v nadaljnjem besedilu izvršni svet) se določi kot pristojni organ občine Celje za odločanje o ukrepih za dajanje ekonomske in druge pomoči organizacijam združenega dela, ki zaidejo v izjemne ekonomske težave (160. člen zakona o združenem delu). 2. člen O tem, kaj je ukrenil za ekonomsko in drugo pomoč organizaciji združenega dela, ki je zašla v izjemne ekonomske težave, mora izvršni svet obvestiti Skupščino občine Celje na prvi naslednji seji po sprejetih ukrepih. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 021-29/81-2 Celje, dne 15. oktobra 1981. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 1493. Skupščina občine Celje jo na podlagi drugega odstavka 40. člena zakona o razlastitvi ih o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni lisi SRS, št. 5/80) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 15. oktobra 1981 sprejela ODLOK o določitvi odstotka od povprečne gradbene cene m1 stanovanjske površine, ki služi za določ'tev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Celje 1. člen Korist za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v višini 0,8 "/o od povprečne gradbene cene za en m2 stanovanjske površine, ki se je v letu 1980 oblikovala v družbeni gradnji na območju občine Celje in ki znaša 11.736 dinarjev. 2. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi odstotka od povprečne gradbene cene m2 stanovanjske površine, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče (Uradni list SRS, št. 25-1284/80). 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 46-1/80 Celje, dne 15. oktobra 1981. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt L r. 1494. Skupščina občine Celje je na podlagi 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št-13/74) na seji zbora združenega dela iii seji zbora krajevnih skupnosti dne 15. oktobra 1981 sprejela ODLOK o določitvi vrednosti elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Celje 1. člen S tem odlokom se določa vrednost elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v družbeni lastnini, ki se prodaja občanu ali civilno pravni osebi. 2. člen Povprečna gradbena cena za en m2 stanovanjske Površine znaša 11.736 dinarjev. Stroški za komunalno urejanje zemljišča znašajo 15 % od povprečne gradbene cene, ki je navedena v Prvem odstavku, 3. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Celje (Uradni list SRS, št 25-1285/80). 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 46-1/80 Celje, dne 15. oktobra 1981. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 1495. Skupščina občine Celje je na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 15. oktobra 1981 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem načrtu Celja 1. člen V odloku o urbanističnem načrtu Celja (Uradni vestnik Celje, št. 26/68 in. Uradni list SRS, št. 15/74, 6/75, 18/76, jB/78 in 15/80) se za 7.a členom doda nov 7.b člen, ki se glasi: I Urbanistični načrt Celja se spremeni in dopolni po lokacijski dokumentaciji št. 12/79, ki jo je izdelal Razvojni center Celje, TOZD Planiranje, v januarju 1981. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 351-521/77 Celje, dne 15. oktobra 1981. . Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 1496. Skupščina občine Celje je na podlagi 3., 4., 5. in 6. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno gradnjo (Uradni list SRS, št. 19/76) in 131. člena, statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 11/74) na' seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 15. oktobra 1981 sprejela ODLOK o določitvi zemljišč, namenjenih za kompleksno stanovanjsko izgradnjo v območju ZN Polule 1. člen S tem odlokom se določijo zemljišča, namenjena za kompleksno stanovanjsko izgradnjo v območju, ki je urejeno z ZN Polule — dopolnitev, ki ga je izdelal Razvojni center Celje v elaboratu št. 8/79 v avgustu 1979 in je objavljen ž istoimenskim odlokom v Uradnem listu SRS, št 25/80. 2. člen Zemljišče, predvideno za realizacijo celotnega ZN Polule — dopolnitev, je na severu omejeno z mej« zaščitnega območja črpalnice, naprej po zahodnih mejah parcel obstoječe pozidave, na jugu ob globeli in dalje ob mejah obstoječih kmetij, na zahodu pa se nadaljuje ob obstoječi poti. Predmet tega odloka so le zemljišča, ki se nahajajo zahodno od obstoječe ceste. Meja zemljišča poteka na vzhodu po obstoječi cesti v smeri sever—jug, na severozahodu po parcelni meji med parcelama št. 46/3 in 46/7, kjer se obrne proti zahodu. Na tem delu se meja nadaljuje po parcelnih mejah med parcelami št. 44/2 in parcelami št. 46/7, 46/6 in 46/5, kjer se na jugozahodni strani nadaljuje po parcelni meji med parcelami št. 46/2 ter parcelno št. 46/5, 46/8 in 47/2 do izhodiščne točke. 3. člen Na območju iz 2. odstavka prejšnjega člena tega odloka ležijo parcele z naslednjimi zemljiškoknjižnimi in katastrskimi podatki: Tek. st. St. pare. Kultura Površina VI. št. Lastnik » 1. 48/1 travnik 470 m2 420 Lokar Silva, por. Uršič, Senovo 4a 48/5 travnik 17 m2 2. 48.2 travnik 378 mz 404 Topole Janez in Leopoldina, Celje, Japljeva 11 48/6 travnik 161 m2 3. 48/3 travnik 238 m2 421 Lokar Katarina, por. Hauptman, Gotovi j e, p. Žalec 48/7 travnik 36 m2 48/8 travnik 274 m2 48/9 cesta 25 mJ 4. 46/4 travnik 807 m2 468 Lokar Albin, Celje, Vegova 34 46/5 travnik 746 m2 46/6 travnik 145 m2 46/7 travnik 471 m2 46/8 travnik 593 m2 46/9 travnik 12 m2 46/10 travnik 31 m2 46/11 travnik 164 m2 46/12 travnik 37 m2 46/13 cesta 23 m2 48/4 travnik 220 m2 422 48/10 cesta 196 m2 5. 47/2 travnik 170 m2 253 Lokar Danica, Celje, Vegova 34 Vse parcele se nahajajo v k. o. Košnica. 4. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastninska pravica in druge pravice na zemljiščih, navedenih v prejšnjem členu ter postanejo družbena lastnina, občina Celje pa pridobi na njih pravico uporabe. Prejšnji lastnik zemljišča ima pravico uporabljati zemljišče do dneva, ko ga bo moral po odločbi uprav- 1497. Skupščina občine Celje je na podlagi 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 15. oktobra 1981 sprejela ODLOK o zazidalnem načrta »Ostrožno - sever« 1. člen Sprejme se programski del zazidalnega načrta »Ostrožno - sever« (v nadaljnjem besedilu: zazidalni načrt), ki ga je v maju 1981 izdelal Razvojni center Celje, TOZD Planiranje pod št. elaborata 19/80. 2. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam pri pristojnem občinskem upravnem organu. nega organa, pristojnega za premoženjskopravne zadeve izročiti občini. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 45-1/81-2 Celje, dne 15. oktobra 1981. ' Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 3. člen Lokacijska in gradbena dovoljenja za gradnjo stanovanjskih in drugih objektov skladno z zazidalnim načrtom izdaja pristojni občinski upravni organ. Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta dovoljuje izvršni svet občinske skupščine na podlagi strokovnih mnenj in soglasij pristojnih strokovnih organizacij. 4. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija občinskega inšpektorata Celje. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 6. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljavnost naslednjih odlokov: — odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Ostrožno (Uradni vestnik Celje, št. 30/68), s spremembo Uradni list SRS, št. 12/78 — cona la) — odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske 3 in 4 na Ostrožnem (Uradni vestnik Celje, št. 30/68 s spremembo Uradni list SRS, št. 41/71) — odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Ostrožno 5 (Uradni list SRS, št. 15/74). St. 350-8/74-5 Celje, dne 15. oktobra 1981. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 1498. Skupščina občine Celje je na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 15. oktobra 1981 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu Otoki 1. člen Zazidalni načrt Otok (Uradni vestnik Celje, št. 28/63 in 5/70 ter Uradni list SRS, št. 42/72, 10/74, 15/74, 24/75, 3/76, 22/77, 24/77 in 16/79) se spremeni in dopolni po projektu, št. 789/80 (problematika realizacije izgradnje objekta in dovozne ceste v južnem delu med Prežihovo ulico, Kopitarjevo ulico in Savinjskim nabrežjem), ki ga je izdelal Razvojni center Celje, TOZD Planiranje, v decembru 1980. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 350-12/78-5 Celje, dne 15. oktobra 1981. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt L r. 1499. Skupščina občine Celje je na podlagi 7. Člena zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17/78) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 15. oktobra 1981 sprejela ODLOK o načinu oplojevanja živali na območju občine Celje 1. člen Na območju občine Celje se za oplojevanje živali poleg določil zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17/78) uporabljajo tudi določbe tega odloka. 2. člen Oplojevanje živali opravljajo organizacije, ki jih za to pooblasti izvršni svet občinske skupščine (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena organizacija). 3. člen Oplojevanje goveda se opravlja z osemenjevanjem na dogonskih mestih, z osemenjevanjem na domovih rejcev ter s pripustom. 4. člen Oplojevanje goveda s pripustom je dovoljeno v naslednjih naseljih: Lipa, Lindek, Beli potok, Zabu-kovje, Crešnjice, Podgorje, Bdrce nad Dobrno, Strmec nad Dobrno, Kanjuce, Svetli dol, Svetina in Javornik. 5. člen Osemenjevanje goveda na dogonskih mestih j« obvezno v krajevnih skupnostih Frankolovo, Strmec in Dobrna. Dogonska mesta v teh krajevnih skupnostih morajo biti v naslednjih naseljih: Frankolovo, Ivenca, Strmec, Razdelj, Socka, Lemberg, Lokovina, Parož, Klanc in Vizore. 6. člen V vseh naseljih ki niso navedena v 4. in 5. Senu tega odloka, se osemenjevanje govedi opravlja na domovih rejcev. 7. člen Osemenjevanje se opravlja vse dni v letu, razen L januarja, 1. maja, 1. novembra in 29. novembra. Za osemenjevanje na dogonskih mestih mora pooblaščena organizacija organizirati osemenjevalno progo, po določenem časovnem zaporedju, s tem, da je čas osemenjevanja na posameznem dogonskem mestu vidno označen. Pooblaščena organizacija je dolžna preko sredstev javnega obveščanja seznaniti rejce živine z do-gonskimi mesti, časom osemenjevanja ter z vsemi spremembami v zvezi z osemenjevanjem. Rejci živine, pri katerih se osemenjevanje opravlja na domu, morajo prijaviti potrebo za osemenjevanje pooblaščeni organizaciji najpozneje do 9. ure, ob nedeljah in praznikih pa do 8. ure istega dne, ko naj bi bilo osemenjevanje opravljeno. Ce z osebnim avtomobilom ni mogoče priti do rejca živine, mora ta ob prijavi potrebe za osemenitev obvestiti pooblaščeno organizacijo o kraju, kjer je bsemenitev možna in ob dogovorjeni uri prignati žival na ta kraj. Rejec živali mora osemenjevalcu nuditi pomoč pel osemenitvi. 8. člen Osemenjevanje govedi se opravlja v skladu n potrjenim pasemskim programom za določeno območje. Ce je žival druge pasme ali križanec, se jo osemeni s semenom bika mesnega tipa. »- čl CM Zaradi pospeševanja živinoreje, zlasti v oddaljenih in težje dostopnih območjih, občina sofinancira o«e-menjevanje govedi na domovih rejcev. Sredstva za ta namen se zagotovijo v občinskem proračunu in sicer v višini 10 »Z* od veljavno določene cene za osemenjevanje na domovih rejcev. Osnova za sofinanciranje je število osemenjenih govedi na domovih rejcev, sredstva pa se nakazujejo pooblaščeni organizaciji polletno. Pooblaščena organizacija mora voditi evidenco osemenjenih govedi na domu rejcev, ločeno od naselij. 10. člen Oplojevanje svinj se opravlja s pripustom. Na zahtevo rejca živali je pooblaščena organizacija dolžna svinjo tudi osemeniti. 11. člen Merjasci za pripust morajo biti v naslednjih naseljih: Dobrna, Socka, Strmec, Lipa, Podgorje, Vojnik, Trnovlje, Škofja vas. Store, Svetina, Dobrova, Zagrad in Šmartno v Rožni dolini. 12. člen Nabavo bikov in merjascev za pripust, vodenje predpisane evidence, skrb za njihovo pravočasno zamenjavo ter izbiro primernih rejcev plemenjakov se poveri pooblaščeni organizaciji. 13. člen Stroški reje plemenjakov se pokrivajo s skočnino in prirastom. Skočnin.b določi pooblaščena organizacija v soglasju z občinskim upravnim organom, pristojnim za kmetijstvo. Pooblaščena organizacija ureja s pogodbo z rejcem plemenjaka vsa medsebojna razmerja v zvezi z nabavo, zavarovanjem in obračunom skočnine. 14. člen Odbiro plemenjakov (licenciranje) opravi dvakrat letno komisija, ki jo v skladu z zakonom o ukrepih o živinoreji imenuje občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo. 15. člen Oplojevanje konj in drugih domačih živali se opravlja le s pripustom. 16. člen Nadzorstvo nad izvrševanjem tega odloka opravlja občinski upravni organ pristojen za veterinarsko in kmetijsko inšpekcija 17. člen s Z denarno kaznijo od 2.000 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela aU druga pravna oseba, če oplojuje živali v nasprotju z določbami 4., 5., 6., 8-, 10. in 15. člena tega odloka. 18. člen Z denarno kaznijo od 50 do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik ki stori kakšno dejanje iz VI. člena tega odloka. 19. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-32/80 V Celje, dne 15. oktobra 1981. Predsednik ■ Skupščine občine Celje Jofc Marolt L r. . HRASTNIK 1500. Na podlagi 12. člena statuta Samoupravne komunalne interesne skupnosti Radeče je skupščina skupnosti na skupnem zasedanju obeh zborov, ki je bilo dne 17, aprila 1981 sprejela naslednji SKLEP ^ 1 Skupščina samoupravne komunalne interesne skupnosti Radeče ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih planov Samoupravne komunalne interesne skupnosti Radeče za obdobje 1981—1985 sprejet, ker ga je sprejela večina udeležencev sporazumevanja za območje SKIS Radeče. 2 Skladno s sporazumom o temeljih plana bodo udeleženci, ki so ga sklenili, združevali naslednja namenska sredstva: — za financiranje komunalne infrastrukture 1,45 ‘V« od bruto OD v obliki prispevka iz, dohodka. Od tega prispevka 0,40 Vo za komunalno dejavnost krajevnih skupnosti in 1,05 "/o za potrebe SKIS Radeče. Prispevek v tej višini plačujejo tudi občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, in sicer od dela dohodka, ki se jim šteje kot njihov bruto osebni dohodek in od izplačanih bruto OD pri njih zaposlenih delavcev; — za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč bodo podpisniki združevali 0,900 °/o iz, stanovanjskega prispevka, čigar višina je odvisna od planov TOZD oziroma DS, vendar pa računajoč in C Vo. Sredstva v ta namen se združujejo iz čistega dohodka in se izdvajajo na žiro račun SKIS po sprejetem zaključnem računu TOZD oziroma DS za preteklo leta 3 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981. St. 613/81 Radeče, dne 21. oktobra 1981. Predsednik skupščine Samoupravne komunalne interesne skupnosti l Radeče Pavlina Plaznik, inž. L r. KOČEVJE 1501. Na podlagi 6. točke prvega odstavka 107. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74), 52. in 201, člena zakona p ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76) in 126. člena statuta občine Kočevje je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. septembra 1981 sprejela 1 ODLOK o organizaciji in delovanju civilne zaščite v občini Kočevje I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok ureja ustanavljanje, organizacijo in delovanje občinskih enot in občinskega .štaba za civilno zaščito, enot in štabov civilne zaščite v krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. 2. člen Civilna zaščita temelji na samozaščiti delovnih ljudi in občanov ter njihovi pripravljenosti, da po načelu vzajemnost^ in solidarnosti pomagajo drug drugemu ter varujejo in rešujejo svoje in družbene materialne dobrine in druge vrednote. 5. člen V občini Kočevje se kot posebno organiziran ter tehnično in strokovno usposobljen in opremljen del civilne zaščite ustanovijo specializirane in splošne enote civilne zaščite namenjene zaščiti in reševanju ljudi ter materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih 4. člen Za organizacijo, usmerjanje in pripravljanje delovnih ljudi in občanov za samozaščito, za vodenje in usposabljanje enot civilne 'zaščite ter za odrejanje in usmerjanje zaščitnih in reševalnih ukrepov so ustanovijo štabi za civilno zaščito. II. OBČINSKE ENOTE IN OBČINSKI ŠTAB ZA CIVILNO ZAŠČITO 6. Člen Za zahtevnejše in obsežnejše naloge in ukrepe pri zaščiti in reševanju prebivalstva in materialnih dobrin se ustanovijo občinske specializirane enote civilne zaščite. Te enote ustanovi izvršni svet skupščine občine in delujejo pod vodstvom občinskega štaba za civilno zaščito. «.čfen Na podlagi ocene ogroženosti ter v skladu s potrebami in možnostmi se v občini ustanovijo specializirane enota civilne zaščite s področja: 1. prve medicinske pomoči, 2. gašenje požarov, 3. reševanje iz ruševin in odstranjevanje ruševin, 4. radiološke, biološke, kemijske zaščite, 5. prve veterinarske pomoči, 6. socialnega dela, 7. uničevanje eksplozivnih teles, 8. identifikacije mrtvih, 9. zvez v civilni zaščiti, 10. in za izvajanje drugih ukrepov civilne zaščite 7. člen Občinske specializirane enote iz prejšnjega člena ustanovijo tiste temeljne in druge organizacije zdru- ženega dela, ki jih določi Izvršni svet Skupščine občine Kočevje, na predlog občinskega štaba za civilno zaščito. Pri tem se določi tudi velikost enote. 8. člen V dejavnost civilne zaščite se za odpravljanje posledic vojnih akcij, naravnih in drugih hudih nesreč in v drugih izrednih razmerah vključujejo komunalne, zdravstvene, veterinarske in druge organizacije, ki so posebnega pomena za zaščito in reševanje ljudi in imetja. Te organizacije določi Izvršni svet Skupščine občine Kočevje in delujejo pod vodstvom občinskega štaba za civilno zaščito. 9. člen Za množično izvajanje ukrepov civilne zaščite lahko izvršni svet občinske skupščine odredi mobilizacijo delavcev in sredstev organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in vseh drugih občanov in njihovih sredstev na območju občine. ^ Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovni ljudje in občani morajo dati občinskemu štabu za civilno zaščito na voljo'strokovne kadre, prostore, in materialna sredstva za reševanje in odpravljanje posledic vojnih akcij, naravnih ali drugih hudih nesreč ali drugih izrednih razmer. 10. člen Občinski štab je operativni in strokovni organ za organizacijo, pripravljanje in vodenje civilne zaščite v vojni, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v izrednih razmerah. Imenuje ga izvršni svet občinske skupščine. Za svoje delo je Odgovoren Izvršnemu Svetu Skupščine občine Kočevje, v strokovnem pogledu pa republiškemu štabu za civilno zaščito. 11. člen Naloge občinskega štaba za civilno zaščito so določene z zakonom. Občinski štab ima poveljnika, načelnika in člane katerih število se določi ob imenovanju. Poveljnik, načelnik in člani štaba za civilno zaščito imajo namestnike. Ožji štab sestavlja poveljnik, načelnik, operativec in član štaba za zveze s svojimi namestniki. 12. člen Strokovne in administrativne zadeve za občinski štab aa civilno zaščito opravlja občinski upravni organ za ljudsko obrambo. TEL ENOTE IN ŠTABI ZA CIVILNO ZAŠČITO V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH 13. Sen V krajevnih skupnostih se ustanovijo splošne in specializirane enote civilne zaščite. Te enote ustanovijo sveti krajevne skupnosti V mestnih in primestnih krajevnih skupnostih se formirajo sledeče specializirane enote: L za prvo medicinsko pomoč, 2. gasOsba 3. za RBK zaščito, 4. za socialno delo, 5. za vzdrževanje reda, 6. po potrebi pa še: — tehnično reševalne enote, — za prvo veterinarsko pomoč, — za zveze. Ostale krajevne skupnosti formirajo naslednje specializirane enote: 1. za prvo medicinsko pomoč, 2. gasilske, 3. za socialno delo, 4. za vzdrževanje reda, 5. po potrebi tudi: — za RBK zaščito, — za prvo veterinarsko pomoč, — za zveze. Naselje z gasilskim društvom formirajo sledeče specializirane enote: 1. za prvo medicinsko pomoč, 2. gasilsko, 3. po potrebi tudi za prvo veterinarsko pomoč. 14. člen Štabi za civilno zaščito krajevnih skupnosti ustanovijo v skladu z načrti civilne zaščite krajevnih skupnosti splošne enote civilne zaščite v posameznih stanovanjskih blokih in skupinah stanovanjskih hiš, ulicah, naseljih, zaselkih. 15. člen Velikost Specializiranih in splošnih enot krajevnih skupnosti se določi v načrtu civilne zaščite krajevnih skupnosti na osnovi ocene ogroženosti. 16. člen Štab za civilno zaščito krajevne skupnosti ustanovi svet krajevne skupnosti. Štab je za svoje delo odgovoren svetu krajevne skupnosti. V strokovnem pogledu je štab odgovoren občinskemu štabu za civilno zaščito. Štab za civilno zaščito krajevne skupnosti lahko ustanovi štabe za civilno zaščito tudi v naseljih ali za več naselij, v soseskah, v stanovanjskih in drugih blokih in so za svoje delo odgovorni štabu za civilno zaščito krajevne skupnosti. 17. člen Štabi za civilno zaščito krajevne skupnosti izdelajo načrte civilne zaščite, usmerjajo organiziranje in izvajanje ukrepov civilne zaščite, skrbijo za usposabljanje in pripravljenost prebivalstva za samozaščito in usposabljanje enot civilne zaščite ter vodijo reševalne akcije. Štab za civilno zaščito krajevne skupnosti usklajuje, ob reševalnih akcijah pa tudi vodi delo vseh štabov za civilno zaščito na območju krajevne skupnosti, sodeluje s štabi za civilno zaščito sosednjih krajevnih skupnosti in službami za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje v reševalnih pripravah in akcijah. 18. člen ■ Štab za civilno zaščito v krajevni skupnosti ima poveljnika, načelnika, določeno število članov ter njihovih namestnikov. Število članov se določi ob imenovanju glede na obseg nalog, velikost območja, števila prebivalcev ter števila in moči enot na območju krajevne skupnosti. IV. ENOTE IN ŠTABI ZA CIVILNO ZAŠČITO V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA, DRUGIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJAH IN SKUPNOSTIH 19. člen V temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ustanovijo delavski sveti oziroma drugi pristojni organi upravljanja enote in štabe civilne zaščite na osnovi ocene ogroženosti. V državnih organih ustanovi enoto civilne zaščite svet delovne skupnosti v soglasju s predstojnikom, štab za civilno zaščito oziroma komandirja enote civilne zaščite pa imenuje predstojnik organa. 20. člen Organizacije združenega dela in druge organizacije s preko 500 zaposlenih formirajo enote: 1. za prvo medicinsko pomoč, 2. gasilske enote, 3. za tehnično reševanje, 4. za RBK zaščito, 5. za vzdrževanje reda, 6. po potrebi še: — za prvo veterinarsko pomoč, — za zveze civilne zaščite. Organizacije združenega dela in druge organizacije s 150—000 zaposlenih pa formirajo enote: 1. za prvo medicinsko pomoč, 2. gasilske enote, 3. enote za vzdrževanje reda, 4. po potrebi še: — za RBK zaščito, — za prvo veterinarsko pomoč, — za zveze civilne zaščite. Delovne in druge organizacije, ki uporabljajo, skladiščijo ali proizvajajo večje količine vnetljivih snovi morajo, ne glede na dosedaj navedene kriterije, ustanoviti gasilske enote. Organizacije združenega dela in druge organizacije z najmanj 150 zaposlenimi formirajo samo splošne enote. V šolah, domovih, vzgojno varstvenih zavodih se formirajo splošne enote civilne zaščite ne glede na število zaposlenih. Kmetijske organizacije, ki se bavijo z živinorejo, formirajo ne glede na število zaposlenih ljudi veterinarske enote (PVP). Temeljne in druge organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki imajo manj kot 50 zaposlenih se lahko samoupravno dogovorijo o ustanovitvi skupnih splošnih enot civilne zaščite. Osnova za določanje vrste, velikosti in števila enot civilne zaščite v delovnih in drugih organizacijah je število zaposlenih na določeni lokaciji (objektu ali več sosednjih objektov, ki predstavljajo zaokroženo celoto glede na možnost nudenja hitre in učinkovite pomoči). 21. člen Štab za civilno zaščito temeljne in druge, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti je za svoje delo odgovoren organu, ki ga je imenoval. 22. člen „ Štab za civilno zaščito temeljne in druge organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ima: poveljnika, načelnika, ih določeno število članov ter namestnike. 23. člen Štabi za civilno zaščito v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in štabi za civilno zaščito v državnih organih izdelajo načrte civilne zaščite, usmerjajo organiziranje in izvajanje ukrepov civilne zaščite, skrbijo za samozaščito, usposabljajo enote civilne zaščite in vodijo reševalne akcije. Štab sodeluje in usklajuje dejavnost s štabi za civilno zaščito sosednjih temeljnih in drugih organizacij združenega dela, s štabom za civilno zaščito v krajevni skupnosti in občinskim štabom za civilno zaščito ter ob reševalnih akcijah, tudi izvršuje naloge štaba za civilno zaščito krajevne skupnosti in občine. V. KONČNE DOLOČBE 24. člen Izvršni svet občinske skupščine izda potrebne predpise in druge akte za izvajanje določb tega odloka, ter o drugih vprašanjih, pomembnih za delovanje civilne zaščite v občini. Občinski upravni organ za ljudsko obrambo skrbi za izvajanje tega odloka in. po potrebi izdaja strokovna navodila. 25. člen Za kršitev določb tega odloka se uporabljajo kazenske določbe zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74) in kazenske določbe zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76). 26. člen S tem 'odlokom se razveljavi odlok o ustanovitvi in organizaciji civilne zaščite na območju občine Kočevje (Skupščinski dolenjski list, št. 17/70). 27. člen , Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 8-2/81-2/1 Kočevje, dne 29. septembra 1981. Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak L r. 1502. Na podlagi četrtega odstavka 95. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni Ust SRS, št. 1/81) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. septembra 1981 sprejela ODLOK o družbenih pravnih osebah in društvih, katerih arhivsko gradivo bo prevzemal Zgodovinski arhiv Ljubljana 1. člen Družbene pravne osebe in društva, ki imajo sedež na območju občine Kočevje in katerih arhivsko gradivo bo v skladu z zakonom o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81) prevzemal Zgodovinski arhiv Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: arhiv), so: Itas Kočevje, Melamin Kočevje, Tekstilana, Kočevje, Tiskarna »Kočevski tisk« Kočevje, ZKGP Ko-'čevje, Osnovna šola zbora odposlancev Kočevje, Osnovna šola Vas-Fara, Gimnazija Kočevje, Zveza kulturnih organizacij Kočevje, Zveza lovskih družin Kočevje, Skupščina občine Kočevje, SDK podružnica v Kočevju, Temeljno sodišče Ljubljana, enota v Kočevju, Temeljno javno tožilstvo Ljubljana, enota v Kočevju, SIS za vodno gospodarstvo Kočevje, SIS za gozdarstvo VIGGO Kočevje, Kmetij skozeml j iška skupnost občine Kočevje, Samoupravna stanovanjska skupnost Kočevje, SIS za komunalno in cestno dejavnost Kočevje, Občinska SIS požarnega varstva Kočevje, Občinska izobraževalna skupnost Kočevje, Kulturna skupnost Kočevje, Teles-nokulturna skupnost Kočevje, Skupnost otroškega varstva Kočevje, Občinska skupnost socialnega skrbstva Kočevje, Samoupravna skupnost za zaposlovanje Ljubljana, enota v Kočevju, Občinska zdravstvena skupnost Kočevje, Komite občinske konference ZKS Kočevje, Občinska konferenca SZDL Kočevje, Občinski sindikalni svet Kočevje, Občinska konferenca ZSMS Kočevje, Občinski odbor ZZB NOV Kočevje. Arhiv bo prevzemal tudi arhivsko gradivo pravnih predhodnikov in pravnih naslednikov zgoraj navedenih pravnih oseb in društev. 2. člen Družbene pravne osebe in društva, ki imajo sedež na območju občine Kočevje in niso vsebovani v 1. členu tega odloka, morajo izročiti arhivu arhivsko gradivo, ki ga določi arhiv, če arhiv ugotovi, da je to potrebno zaradi dopolnitve prevzetega arhivskega gradiva iz določenega časa ali v zvezi z določenimi vprašanju 3. člen Družbene pravne osebe in društva morajo izročiti arhivu tudi arhivsko gradivo, ki so ga prevzeli od družbenih pravnih oseb oziroma društev, ki so prenehali z delom in so imeli sedež na območju občine Kočevje, če arhiv ugotovi, da ima to gradivo posebno kulturno, znanstveno, zgodovinsko ali estetsko vrednost. 4. člen Družbene pravne osebe in društva morajo izročiti arhivu tudi dokumentarno gradivo ki ga imajo in je nastalo: — do 9. 5. 1945, — do nacionalizacije 5. 12. 1946 oziroma 28. 4. 1948. kadar gre za gradivo gospodarski« podjetij, — do 18. 7. 1946, kadar gre za gradivo zadrug. 5. člen Družbene pravne osebe in društva iz 1. do 4. člena tega odloka morajo sodelovati z arhivom pri ugotavljanju, odbiranju in izročanju arhivskega gradiva ter pri vodenju evidence o njem in morajo za izvajanje obveznosti po določbah zakona o naravni in kulturni dediščini zagotoviti potrebna sredstva in strokovno usposobljene delavce. 6. člen Družbene pravne osebe in društva, ki imajo sedež na območju občine Kočevje, a ne izročajo arhivskega gradiva arhivu, morajo to gradivo trajno hraniti, ga varovati in omogočati njegovo uporabo drugemu imetniku lahko odstopijo arhivsko gradivo le s pristankom arhiva. Kot arhivsko gradivo je razumeti dokumentarno gradivo v smislu 58. člena in odbrano po prvem odstavku 59. člena zakona o naravni in kulturni dediščini. 7. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi. St. 032-2/81-2/1 Kočevje, dne 29. -septembra 1981. Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak L r. LAŠKO 1503. Na podlagi 5. člena statuta Samoupravne komunalne interesne skupnosti Laško je skupščina skupnosti na skupnem zasedanju obeh zborov, ki je bilo dne 23. septembra 1981 sprejela naslednji SKLEP 1 Skupščina komunalne interesne skupnosti Laško ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih planov Samoupravne komunalne interesne skupnosti Laško za obdobje 1881—1985 sprejet, ker ga je sprejela večina udeležencev sporazumevanja v Laškem in Rimskih Toplicah. 2 I Skladno s sporazumom o temeljih plana bodo udeleženci, ki so ga sklenili, združevali naslednja namenska sredstva: —r za financiranje komunalne infrastrukture 1,45 °/o od bruto OD v obliki prispevka iz dohodka. Od tega prispevka 0,40 "/o za komunalno dejavnost krajevni skupnosti in 1,05 %> za potrebe SKIS Laško. Prispevek v tej višini plačujejo tudi občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in sicer od dela dohodka, ki se jim šteje kot njihov bruto osebni dohodek in od iz-1 plačanih bruto OD pri njih zaposlenih delavcev, — za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč bodo podpisniki združevali 0,900 «/11 iz stanovanjskega prispevka, čigar višina je odvisna od planov TOZD oziroma DS, vendar' pa računajoč iz 6 0/c. Sredstva v ta namen se združujejo iz čistega dohodka in se izdvajajo na žiro račun SKIS po sprejetem zaključnem računu TOZD oziroma DS za preteklo leto. 3 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981. St. 172 Laško, dne 23. oktobra 1981. ^ Samoupravna komunalna interesna skupnost Laško LJUBLJANA SISKA 1504. Na podlagi 181. člena v povezavi s 183. in 283. členom statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78), statutarnega odloka o spremembi določbe 121. člena statuta občine (Uradni list SRS, št. 10/81) in statutarnega odloka o spremembi določbe 186. člena statuta občine (Uradni list SRS, št. 27/80), je Skupščina občine Ljubljana Šiška na skupnem zasedanju zbora združenega dela,, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 21. septembra 1981 po javni razpravi sprejela SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA I občine Ljubljana Šiška 1. člen V VI. točki temeljnih načel se doda drugi in tretji odstavek,. ki glasita: »Vsi organi oblasti in samoupravljanja In drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so dolžni v okviru svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti zagotavljati pogoje za uresničevanje interesov delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v družbenoekonomskih in političnih odnosih, socialističnega samoupravljanja, zlasti pa v delegatskem sistemu, in za uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti delovnih ljudi in občanov v samoupravnih in drugih organizacijah in skupnostih in v družbenopolitičnih skupnostih. Organizacijo, sestavo in način dela kolektivnih organov oblasti in samoupravljanja se ureja tako, da se zagotavlja kolektivno delo, odločanje, odgovornost in enakopravnost članov teh organov pri uresničevanju pravic, dolžnosti in odgovornosti, določenih z ustavo oziroma s statutom in zakonom«.. 2. člen Črtajo se členi od 10 do v poglavju ITI/1 Družbeno planiranje in sc nadomestijo s členi od 10 do 20: »10. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovni ljudje v samoupravnih inte- resnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v katerih upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije, imajo pravico in dolžnost, da, opirajoč se na znanstvena spoznanja in na njih temelječe razvojne možnosti in upoštevajoč ekonomske zakonitosti, samostojno sprejempjo plane in programe za delo in razvoj svojih organizacij in skupnosti. Te plane in programe usklajujejo med seboj in z družbenimi plani družbenopolitičnih skupnosti ter na tej podlagi zagotavljajo usklajevanje odnosov v celotni družbeni reprodukciji in usmerjanje celotnega materialnega in družbenega razvoja v skladu s skupnimi, na samoupravnih temeljih določenimi interesi in cilji. 11. člen Pravico in dolžnost sprejemati plane samoupravnih organizacij in skupnosti imajo delavci, delovni ljudje in občani: — v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih organizacijah in sestavljenih organizacijah združenega dela, — v skupnostih organizacij združenega dela in drugih oblikah združevanja organizacij združenega dela in dragih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki so povezane z interesi trajnejšega vzajemnega sodelovanja in združevanja dela in sredstev in so oblikovale ustrezne skupne samoupravne organe, — v bankah, — v skupnostih premoženjskega in osebnega zavarovanja ter v drugih finančnih organizacijah, — v delovnih skupnostih v organizacijah združenega dela, organizacijah poslovnega združevanja, skupnostih premoženjskega in osebnega zavarovanja v bankah, — v samoupravnih interesnih skupnostih, kot tudi v njihovih enotah in temeljnih skupnostih, če uporabniki in izvajalci v njih sprejemajo poseben program in zanj zagotavljajo tudi sredstva, — v krajevnih skupnostih, — v pogodbenih organizacijah združenega dela, — v kmetijskih in drugih zadrugah z zakonom določenih oblikah združevanja in kooperacije delovnih ljudi, ki delajo z delavci, s katerimi združujejo svoje delo na področju kmetijskih, obrtnih in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov. 12. člen Srednjeročni plan je temeljni plan družbenega razvoja in se ga sprejme za obdobje petih let. Nosilci družbenega planiranja sprejmejo srednjeročni plan za enako obdobje. Sprejetje srednjeročnega plana jc obvezno za vse nosilce planiranja. Zn spoznavanje dolgoročnejših možnosti za družbenoekonomski razvoj se sprejme dolgoročni plan za obdobje desetih in več lot. 13. člen Oblikovanje in sprejemanje planskih aktov v postopku družbenega planiranja si shdi, upoštevajoč načelo sočasnega planiranja, po naslednjem zaporedju: — sprejemanje odlokov družbenopolitičnih skupnosti oziroma sklepov samoupravnih organizacij in skupnosti o pripravi planov, — določanje smernic za družbeni plan družbenopolitične skupnosti, — določanje smernic za plan temeljne organizacije in elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih planov kot predhodne faze sprejemanju temeljev plana temeljne organizacije; določanje smernic za plan in elementov za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana krajevne skupnosti, — usklajevanje elementov in oblikovanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti, — sprejemanje temeljev plana temeljnih organizacij ter sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti, sprejemanje dogovorov o temeljih plana družbenopolitičnih skupnosti ter osnutkov plana družbenopolitičnih skupnosti, — sprej emanje planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti. 14. člen Z dogovorom o temeljih družbenega plana občine udeleženci opredelijo svoje materialne in druge obveznosti ter ukrepe za realizacijo nalog skupnega pomena zlasti na področju gospodarske infrastrukture, razvoja kadrov komunalnih dejavnosti, kmetijstva, preskrbe občanov, drobnega gospodarstva, urejanja prostora in varstva okolja, zemljiške politike, priprave zemljišč za stanovanjsko in drugo gradnjo, urejanja pogojev življenja občanov in razvoja krajevnih skupnosti. Dogovor o temeljih družbenega plana lahko vključuje tudi kriterije, ki jih bodo udeleženci upoštevali pri svojih odločitvah v zvezi z uresničevanjem družbenega plana občine. Pri oblikovanju dogovora o temeljih družbenega plana občine se upošteva tudi obveznosti, ki jih je občina prevzela z dogovorom o temeljih družbenega plana republike, z dogovorom o skupnih temeljih planov oziroma v okviru medobčinskega dogovarjanja. 15. člen Z družbenim planom občine se usklajuje materialne in družbenoekonomske odnose pri uresničevanju ekonomskih, socialnih, prostorskih, kulturnih, stanovanjskih in drugih potreb delavcev in vseh delovnih ljudi in občanov o katerih le-ti odločajo v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih ter se usmerja in usklajuje družbeni razvoj v občini. Prostorski, del srednjeročnega družbenega plana občine se izvaja s programi, projekti in drugimi izvedbenimi akti, ki jih določajo ustrezni zakoni v skladu z družbenim planom občine. 16. člen Delovni ljudje in občani v občini v skladu s svojim statutom in statutom mesta Ljubljane na samoupravni način določajo skupne interese, ki jih bodo usklajevali in uresničevali v mestu Ljubljani, in postopek planiranja. Občina lahko sklene dogovor o skupnih temeljih plana z drugimi občinami. 17. člen Organi upravljanja in njim ustrezni drugi organi samoupravnih organizacij in skupnosti, pristojni organi družbenopolitičnih skupnosti ter družbeni pravobranilec samoupravljanja so v mejah svojih pravic in dolžnosti dolžni spremljati uresničevanje planov samoupravnih organizacij in skupnosti, oziroma družbenih planov družbenopolitičnih skupnosti, kot tudi izpolnjevanje obveznosti, ki so jih samoupravne organizacije in skupnosti, oziroma družbenopolitične skupnosti prevzele s samoupravnimi sporazumi in dogovori o temeljih teh planov. Ti organi so dolžni v okviru svojih pravic in dolžnosti nastopati z ukrepi oziroma predlagati izvedbo ukrepov, potrebnih za uresničevanje oziroma izpolnjevanje planov ter obveznosti iz samoupravnih sporazumov in dogovorov. 18. člen Na podlagi poročila izvršnega sveta in stališč, ki jih ob poročilu sprejme skupščina občine, pripravi izvršni svet skupščine občine osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine v prihodnem letu in ga dostavi skupščini občine najpozneje do iconca oktobra tekočega leta. Hkrati z osnutkom resolucije predložijo pristojni organi samoupravnih organizacij in skupnosti ter občine osnutke spremljajočih aktov ter osnutke potrebnih ukrepov oziroma predpisov in dogovorov, ki jih je treba sprejeti za uresničevanje družbenega plana občine v prihodnjem letu. 19. člen Na podlagi razprav v skupščini in v samoupravnih organizacijah in skupnostih, v družbenopolitičnih organizacijah in Medobčinski gospodarski zbornici pripravi izvršni svet skupščine občine predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine v prihodnjem letu s predlogi spremljajočih aktov in predlogi potrebnih ukrepov. Skupščina občine sprejme resolucijo najpozneje do konca tekočega leta. 20. člen Plan samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbeni plan občine se spremeni in dopolni po postopku, ki ga določata statut in zakon za njegov sprejem.« ' 3. člen V 24. členu v drugem odstavku, v 2. vrsti se za besedo »dejavnosti« vstavi besedilo: »z gospodarsko zbornico in splošnimi združenji v skladu z zakonom in«... 4. člen V 27. členu se doda novi odstavek: »Delovni človek, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, lahko na samoupravni podlagi združi svoje delo in delovna sredstva z delom drugih v okviru pogodbene organizacije združenega delali S 5. člen Za 28. členom se uvrstita dosedanja 109 in 110. člen tako, da postaneta 284» in 28i) člen. 6. člen Pred 30. členom se doda podnaslov, ki glasi: »2a Svobodna menjava dela«. 7. člen Za 30. členom se doda 30.a člen, ki glasi: »Delavci organizacij združenega dela, ko opravljajo dejavnost na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva in drugih družbenih dejavnosti, pridobivajo dohodek s svobodno menjavo svojega dela z delom delovnih ljudi, katerih potrebe in interese na teh področjih zadovoljujejo. Svobodno menjavo svojega dela uresničujejo delavci teh organizacij združenega dela neposredno z delovnimi ljudmi, katerih potrebe in interese zadovoljujejo, ali po njihovih organizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih oziroma v okviru samoupravnih interesnih skupnosti. Delavci organizacij združenega dela družbenih dejavnosti dosegajo s svobodno menjavo dela enak družbenoekonomski položaj, kot ga imajo delavci organizacij združenega dela drugih dejavnosti. Po načelih svobodne menjave dela pridobivajo dohodek tudi delavci organizacij združenega dela v drugih dejavnostih, v katerih delovanje tožnih zakonitosti ni edina podlaga za usklajevanje dela, potreb in vrednotenje rezultatov dela.« 8. člen Za 33.'Členom se doda podnaslov, ki glasi: »2a/l Družbene dejavnosti«. 9. člen Za 34. členom se doda nov 34.a člen, ki glasi: »Plan samoupravne interesne skupnosti sprejme skupščina te skupnosti. IJlan samoupravne interesne skupnosti, katere skupščina odloča enakopravno z zbori skupščine občine, sprejme skupščina te samoupravne interesne skupnosti v soglasju s skupščino občine.« 10. člen V 35. členu se na koncu prvega odstavka črta pika in doda besedilo: »V samoupravni interesni izobraževalni skupnosti v skladu z zakonom«. 11. člen Besedilo 36. člena se nadomesti z besedilom: »Delavci, delovni ljudje in občani skrbijo za razvoj raziskovalne dejavnosti in v ta namen določajo raziskovalno politiko, usmerjajo razvoj posameznih raziskovalnih panog in raziskav, zlasti za prakso. Skrbijo za vzgojo raziskovalnih kadrov v samoupravni raziskovalni skupnosti v skladu z zakonom. Delavci, delovni ljudje In občani v okvira samoupravne interesne raziskovalne skupnosti opravljajo tudi druge zadeve in uresničujejo skupne interese, kolikor se jih ne uresničuje v mestu ali širši družbenopolitični skupnosti.« 12. člen V 37. členu se na koncu črta pika in doda besedilo: »V samoupravni interesni kulturni skupnosti.« 13. člen V 38. členu se na koncu prvega odstavka črta pika in doda besedjilo: »V samoupravni interesni zdravstveni skupnosti«. 14. člen V 39. členu se za prvim odstavkom doda besedilo novega odstavka, ki glasi: »Delavci, delovni ljudje in občani v občini skrbijo na področju socialne politike za zaposlovanje, socialno skrbstvo, otroško varstvo, invalidsko varstvo in stanovanjske zadeve v okviru samoupravne interesne skupnosti za posamezno socialno področje v skladu z zakonom katerega politiko se usklajuje v okviru samoupravne inter.esne skupnosti socialnega varstva.« S tem postane dosedanji drugi odstavek tretji, dosedanji tretji odstavek pa četrti. 15. člen Za 41. členom se doda nov 41.a člen, ki glasi: »Delavci, delovni ljudje in občani se združujejo na podlagi svojih interesov v družbene organizacije in društva v skladu z zakonom.« 16. člen V 42. členu se v prvi vrsti drugega odstavka za besedama »v skladu« doda besedilo: »z zakoni in«. V 42. členu se črta 4. alinea tretjega odstavka, ki glasi: »Prispevajo sredstva za šolanje otrok udeležencev narodnoosvobodilne vojne«. V 42. členu se črta besedilo 5. alinee tretjega odstavka in nadomesti z besedilom, ki glasi: »Zagotavljajo reševanje nerešenih stanovanjskih vprašanj udeležencev narodnoosvobodilne vojne«. 17. člen V tretjem odstavku 43. člena se v predzadnji vrsti črta beseda »interesni« in nadomesti z besedama: »stavbno zemljiški«. v 18. člen V poglavju III/4 Urejanje prostora in varstva človekovega okolja se črtajo členi 44., 45. in 46. in se nadomestijo z novim 44. členom, ki glasi: »Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja, z namenom, da zagotovijo jSogoje za delo, stanovanje, počitek, kulturo in rekreacijo, kakor tudi preprečujejo zdravju škodljive posledice, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in prometu. Skupščina občine določa s prostorskim planom politiko urbanizacije, prostorsko urejanje in varstvo človekovega okolja. Območja, v katerih so zdravstvene, vzgojnoizo-braževalne, vzgojne in socialnovarstvene organizacije, občinska skupščina lahko določi kot posebno zavarovana pred hrupom in onesnaževanjem ter v ta namen sprejme ustrezne predpise in zagotavlja njihovo izvajanje.« 19. člen K besedilu 47. člena se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita: »Delavci, delovni ljudje in občani morajo zagotoviti, da se zemljišča, gozdove, vode, vodotoke in druga naravna bogastva ter druge dobrine v splošni rabi, nepremičnine in druge stvari posebnega kulturnega *n zgodovinskega pomena uporablja pod pogoji in na način, kot to določa zakon. Za smotrno izkoriščanje kmetijskih zemljišč in zagotavljanje drugih splošnih interesov na teh zemljiščih se v skladu z zakonom ustanovi kmetijsko-zemljiške skupnosti.« 20. člen V poglavju II1/5 Ljudska obramba, varnost in družbena samozaščita se črta besedilo 48. člena in se nadomesti z novim besedilom: »Delovni ljudje in občani se v občini organizirajo in pripravljajo za obrambo pred agresijo, za preprečevanje in odpravljanje izrednih razmer in drugih nevarnosti za državo, za reševanje ob naravnih in drugih hudih nesrečah in v ta namen organizirajo teritorialno obrambo, milico, narodno zaščito in civilno zaščito, usmerjajo obrambne priprave in druž-benosamozaščitno delovanje vseh delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti in državnih organov na svojem območju in določajo svoje obrambne in varnostne načrte v skladu z zakonom ter z obrambnimi in varnostnimi načrti širših družbenopolitičnih skupnosti. V primeru izrednih razmer ali drugih nevarnosti za državo sprejme skupščina občine ukrepe za njihovo odpravljanje, ob naravnih in drugih hudih nesrečah sprejme ukrepe za zaščito in reševanje ljudi in materialnih dobrin, v vojni pa organizira in vodi splošni ljudski odpor.« 21. člen Crta se besedilo 50. člena in nadomesti z besedilom: »Pravice in dolžnosti občine na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite izvršujejo v mejah svoje pristojnosti občinska skupščina in njen svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, izvršni svet, upravni organ za ljudsko obrambo, upravni organ za notranje zadeve in drugi upravni organi, štab za teritorialno obrambo in štab za civilno zaščito.« 22. člen Črtajo se 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58., 59., 60., 61, 62, 63. člen. 23. člen Doda se nov 51. člen, ki glasi: »Zaradi doslednega uresničevanja politike, ciljev in nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, je v občini ustanovljen Komite za- splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Občinski štab za teritorialno obrambo, občinski štab za civilno zaščito, organi občinske skupščine, krajevne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti so odgovorne občinskemu Komiteju za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občine za izvrševanje nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in mu morajo dajati podatke, obvestila in poročila, ki jih potrebuje za svoje delo.« 24. člen Crta se besedilo prvega odstavka 64. člena in se nadomesti z naslednjim besedilom: »V skladu z zakonom občina zagotavlja, da delavci, delovni ljudje in občani ustvarijo pogoje za varnost prometa, organizirajo in izvajajo prometno preventiv- no dejavnost in s svojo aktivnostjo preprečujejo prometne nezgode in druge nevarnosti.« 25. člen Besedilo 67. člena se črta in se nadomesti z besedilom: »Za dosego ciljev družbeno dogovorjene kadrovske politike se udeleženci družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov s področja kadrovske politike in Stipendiranja zavzemajo: — za načrtovanje vseh družbenih potreb po kadrih kot sestavnega dela razvojnih programov, — za ustvarjanje pogojev za razvoj kadrov, izobraževanje in nenehno izpopolnjevanje znanj in sposobnosti ter za zaposlovanje, — za zagotavljanje enotnega in organiziranega delovanja na področju uresničevanja in spremljanja kadrovske politike, opredeljene v družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih.« 26. člen Crta se OB. te m član. 27. člen V poglavju III/8 se naslov spremeni tako, da glasi: »Pravosodje«. 28. člen Crta se 81. člen. * . 20. člen Člene od 82 do 87 se prenese v poglavje TtttP te ""stanejo novi 106.a, 106^, 106.C, 106.d, 106.e in 106.f 30. člen Besedilo 100. člena se črta in se nadomesti z besedilom: »Postaja milice v občini: opravlja določene naloge s področja varstva ustavne ureditve; varuje življenje in skrbi za osebno varnost ljudi; varuje družbeno in zasebno premoženje; preprečuje kazniva dejanja, odkriva taka dejanja ter odkriva in prijema storilce kaznivih dejanj in druge iskane osebe; vzdržuje javni red in mir; nadzoruje in ureja promet na javnih cestah; odkriva krSilce cestno-prometnih predpisov in izvaja določene ukrepe; varuje določene osebe in objekte; pomaga, da se odpravijo .posledice, nastale zaradi splošne nevarnosti, ki jo povzročajo elementarne in druge nesreče; zagotavlja državnim organom, organizacijam združenega dela In dpugim samoupravnim organizacijam in skupnostim z javnim- pooblastilom izvršitev nalog, ki spadajo v njihovo pristojnost, če naletijo pri njihovi izvršitvi na fizično upiranje ali če ga upravičeno pričakujejo; nudi pomoč organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim ter krajevnim skupnostim na ’ svojem območju v zadevah varnosti in uresničevanja družbene samozaščite; seznanja delovne ljudi in .občane z vsebino, metodami in oblikami sovražnega delovanja in družbeno negativnimi in ''škodljivimi pojavi, ki jih odkriva ter z, vzroki in posledicami takih pojavov; nudi strokovno pomoč pri usposabljanju, organiziranju in opravljanju nalog' narodne zaščite; opravlja predpisana dejanja v predhodnem postopku pri smrtnih in hujših nesrečah pri delu; uresničuje naloge s področja varstva okolja ter zlasti preprečuje dejanja, ki pomenijo nevarnost ali škodo za ljudi, naravno in družbeno okolje; opravlja droge zadeve, ki Jih določa zakon, ali predpis izdan na podlagi zakona. Pri izvajanju svojih nalog se opira na iniciativo in pomoč delovnih ljudi in občanov, organizacij zdtuženega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, drugih organizacij in društev za sodelovanje z drugimi upravnimi organi.« 31. člen Za 100. členom se doda nov 100-a člen, ki glasi: »Občina v skladu z zakonom zagotavlja pravno pomoč občanom.« 32. člen V poglavju III/9 se naslov spremeni tako, da glasi: »Nadzorstvo nad zakonitostjo in družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine«. 33. člen Crta se 108. člen. 34. člen Člen 111. se prenese v poglavje X in postane 263ui člen. Cika m 212. etan. 36. člen Podnaslov: »2. Krajevna skupnost« se prenese za Ufi. čkn. 37. Han Dosedanji 117. člen postane 116. člen in dosedanji 116. člen postane 117. člen. 38. člen V 120. členu se črta 65trta alinea in nadomesti z besedilom: »skupščina krajevne skupnosti«. 39. člen K 121. členu se doda nov odstavek, ki glasi: »Kot del krajevne skupnosti se ne šteje posamezne zgradbe, parcele in popravki meja. V teh primerih se določa na način, kot ga določa statut krajevne skupnosti«. 40. člen V 123. členu se v drugi vrsti drugega odstavka za besedo »predloži« Črta besedi »zboru delegatov« in nadomesti z besedo »skupščini«. V četrtem odstavku se v prvi vrsti za besedo »sprejme« črta besedi »zbor delegatov« in nadomesti z besedo »skupščina«. V predzadnji vrsti četrtega odstavka se za besedo »vseh« črta besedilo: »članov zbora delegatov« in nadomesti z besedilom »delegatov skupščine«. 41. člen Crta se tretji odstavek 124. člena. < 42. člen Za 128. členom se doda nov 128.a, člen, ki glasi: »V krajevni skupnosti se občani in delovni ljudje organizirajo, pripravljajo in usposabljajo za opravljanje nalog družbene samozaščite, za oborožen boj in za druge oblike odpora, za samopomoč, zaščito in reševanj : ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah ter ob naravnih in drugih hudih nesrečah, za preskrbo oboroženih sil in prebivalstva, za varstvo človekovega okolja ter opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom, statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti ter z obrambnim in varnostnim načrtom krajevne skupnosti in občine ~ 43. člen Za 128.a členom se doda nov 128.b člen, ki glasi: »Pravice in dolžnosti krajevne skupnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite izvršujejo v mejah svoje pristojnosti: — skupščina krajevne skupnosti, — komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito krajevne skupnosti, — svet krajevne skupnosti. V vaseh oziroma naseljih, soseskah in ulicah opravljajo naloge s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite tudi vaški oziroma ulični odbori oziroma aktivi Socialistične zveze delovnega ljudstva.« 44. člen Črtajo se členi 131, 132, 133, 138, 141, 142, 143,'144 in 145. 45. člen V 47. členu se v predzadnji vrsti za besedo »skupščini« postavi piko in črta besbde »najmanj enkrat letno«. 46. člen Črta se besedilo 148. člena in nadomesti z novim besedilom: »Delovni ljudje in občani zaradi neposrednega uresničevanje pravic, dolžnosti in odgovornosti ter zaradi njihove organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture ter zdravstva in socialnega varstva, ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščin družbenopolitičnih skupnosti, oblikujejo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah svoje delegacije.« 47. člen V 149. člen se vnese besedilo nove tretje točke, ki glasi: »Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost«. Dosedanja tretja točka postane četrta in dosedanja četrta točka postane peta. 48. člen V 155. členu se doda novo besedilo sedme alinee, odstavka, ki glasi: »Postopek za izvolitev delegacij, postopek v zvezi z glasovanjem o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor občinske skupščine ter postopek za odpoklic vodijo volilne komisije in volilni odbori ter drugi organi po določbah zakona. Občinsko volilno komisijo Imenuj a občinska skupščina.« 49. člen V 155. členu se doda novo besedilo sedme alinee, ki glasi: »da so pravočasno seznanjeni s kvalitetnim gradivom, ki načeloma vsebuje tudi razumljive povzetke«. Dosedanja sedma alinea postane osma. 50. člen Črta se podnaslov »a) Zbori delavcev in zbori delovnih ljudi in občanov« in členi 166, 167, 168 in 169. 51. člen Pred podnaslovom »Referendum« se oznaka »b« spremeni v »a«. 52. člen Pred podnaslovom »Podpisovanje in posebne pisne izjave« se oznaka »c« spremeni v »b«. 53. člen V 181. členu se opravijo naslednji popravki: — v dvajseti alinei se beseda »podpredsednike« nadomesti z besedo »podpredsednika«, — v enaindvajseti alinei se beseda »podpredsednike« nadomesti z besedo »podpredsednika«, — v osemindvajseti alinei se črta besedilo: »sekretarja občinske skupščine« in nadomesti z besedilom: »vodjo skupne strokovne službe«, — devetindvajseta alinea se črta, — v enaintrideseti alinei se za besedo »samoupravljanja« podpičje nadomesti z vejico in doda besedilo: »njegovega namestnika in pomočnika«, — v triintrideseti alinei se za besedo »komandirja« doda besedilo: »in namestnika komandirja«. 54. člen Za 184. členom se doda nov 184.a člen, ki glasi: »Občinska skupščina sprejme odlok in druge akte s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, usmerja obrambne priprave in aktivnosti družbene samozaščite na območju občine ter obravnava vprašanja, ki so splošnega pomena za razvoj in krepitev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini, v Pri izvrševanju nalog iz prejšnjega odstavka občinska skupščina med drugim: — določa načrt organizacije in razvoja teritorialne obrambe, ustanavlja in imenuje občinski štab za teritorialno obrambo ter enote in zavode teritorialne obrambe, — določa organizacijo civilne zaščite in predpisuje način izvajanja ukrepov civilne zaščite. Med vojno občinska skupščina sprejme akte in ukrepe, s katerimi ureja zadeve, ki so pomembne za uspešno bojevanje in izvajanje splošnega ljudskega odpora, za zaščito prebivalstva hi materialnih dobrin ter za delo in življenje v vojnih razmerah. Med vojno občinska skupščina lahko prenese na krajevne skupnosti izvrševanje določenih upravnih pooblastil, zlasti za preskrbo oboroženih sil z neborbenimi sredstvi ter za preskrbo, nastanitev in zaščito prebivalstva«. 55. člen Za 184.a členom se doda nov 184b Sen, ki glasi: »Ce se občinska skupščina zaradi vojnih razmer ne more sestati, odloča o vseh vprašanjih iz njene pristojnosti predsedstvo občinske skupščine. Predsedstvo občinske skupščine predloži sprelete splošne akte v potrditev občinski skupščini, brž ko se ta lahko sestane,« 56. Sen V 186. členu se v prvi vrsti prvega odstavka črta število »55« in nadomesti > s številom »61«. V drugem odstavku se črta število »45« in nadomesti s številom »49«. V tretjem odstavku se črta število »4« in nadomesti s številom »5«. Za sedmim odstavkom se doda nov osmi odstavek, ki glasi: »1 delegat delovnih ljudi, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost«. Dosedanji osmi in deveti odstavek postaneta novi deveti in deseti odstavek. 57. člen V 189: členu se opravi naslednje spremembe: — osmo, deveto in deseto alineo se prenese v 190. člen, — petnajsto alineo se črta, — enaindvajseto alineo se črta, — v petindvajseti alinei se črta podpičje in doda besedilo: »in organizacijo skupnih organov, organizacij in služb«, — osemindvajseto alineo se prenese v 198. člen in popravi tako, da se glasi: »priznanje občine«, — v enaintrideseti alinei se beseda »podpredsednike« nadomesti z besedo » podpredsednika«, — v dvaintrideseti alinei se beseda »podpredsednike« nadomesti z besedo »podpredsednika«, — v petintrideseti alinei se beseda »sodnike« nadomesti t besedo »sodnika«, — besedilo podnaslova, ki se glasi: »Imenujejo in izvršujejo« se črta in se nadomesti z besedami: »Imenujejo in razrešujejo«, — v šestintrideseti alinei se v drugi vrsti za besedo »zakonom« doda vejica in beseda »statutom«, — besedilo sedemintridesete alinee se črta in nadomesti z besedilom: »vodjo skupne strokovne službe«, — v enainštirideseti alinei se za besedo »komandirja« doda »in namestnika komandirja«, — dvainštirideseto alineo se črta, — črta se šestinštirideseto alineo, — v zadnjem podnaslovu se za besedo »delegate« doda besedilo: »oziroma delegirajo delegate v skupine delegatov v:«, — v sedeminštirideseti, oseminštirideseti, devetinštirideseti in petdeseti alinei se črta besedico »za«. 58. člen V 190. členu se opravi naslednje spremembe: — v drugi alinei se črta podpičje in doda naslednje besedilo: »ali vsi trije zbori enakopravno na skupnem zasedanju ali enakopravno s četrtim zborom«. — v deveti alinei se črta podpičje in doda besedilo: »posebnega družbenega pomena«. — v trinajsti alinei se črta podpičje in doda besedilo: »organizaciji združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti posebnega družbenega pomena«. — črta se besedilo šestnajste alinee in nadomesti z besedilom, ki glasi: »sprejmeta predpise o uresničevanju posebnega družbenega interesa pri opravljanju posameznih dejavnosti«. 59. člen V 191. členu se prvi in drugi odstavek združi tako, da se za besedo »stališča« črta piko in se stavek nadaljuje z »v zadevah«, v istem členu se v drugi vrsti zadnje alinee za besedo »svoboščin« doda vejica in besedi: »pravic in dolžnosti«. 60. člen Crta se tretjo in četrto alineo 196. člena. 61. člen V 197. členu se v peti vrsti za besedo »odloči« črta vejico in besedo »ter« in postavi piko. Nadaljnje besedilo se postavi v nov odstavek, kjer se pred besedo »samostojno« vnese besedilo: »Pristojni zbori občinske skupščine...«. 62. člen V prvem odstavku 204. člena se črta besedilo »enega ali dva«. Crta se besedilo tretjega odstavka tega člena in nadomesti z novim besedilom, ki glasi: »Kandidata za predsednika in podpredsednika sta izvoljena, ce sta dobila najmanj 2/3 glasov vseh delegatov vsakega zbora«. Crta se besedilo četrtega odstavka tega člena in nadomesti z novim besedilom, ki glasi: »Predsednik in podpredsednik sta voljena za dve leti in sta lahko izvoljena za to funkcijo največ dvakrat zaporedoma.« 63. člen Crta se besedilo 207. člena in nadomesti z novim besedilom: »Podpredsednik skupščine pomaga predsedniku pri delu in opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja. Podpredsednik skupščine nadomešča predsednika skupščine v primeru njegove odsotnosti.« 64. člen Crta se besedilo prvega odstavka 208. člena in nadomesti z novim besedilom: »Vsak zbor občinske skupščine ima predsednika, ki ga izvoli zbor izmed članov delegacij oziroma delegatov zbora z večino glasov vseh delegatov zbora na predlog občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva.« Doda se besedilo novega tretjega odstavka 208. člena, ki glasi: * »Predsednike zborov se voli za dve leti in so lahko izvoljeni za to funkcijo največ dvakrat zaporedoma.« 65. člen V 211. členu se za besedo »predsednika« črta besedilo: »ali namestnika predsednika«. 66. člen Crta se naslov nad 212. členom in 212. ter 213. člen in se številka »6« pred podnaslovom »Delovna telesa občinske skupščine« spremeni v številko »5«. 67. člen V 215. členu se v prvi alinei črta besedo »varnost« in doda besedilo nove štirinajste in petnajste alinee, ki glasita: »— komisija za odnose z verskimi skupnostmi, — komisija za administrativna vprašanja.« 68. člen Za 217. členom se doda nov 217.a člen, ki glasi: »Občinska skupščina ima svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Svet občinske skupščine za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima predsednika in člane, katerih število določi občinska skupščina hkrati z imenovanjem. Predsednik občinske skupščine je predsednik sveta za splošno ljudsko obrambo in družberfo samozaščito, člani sveta pa so delegati občinske skupščine in strokovni delavci s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter drugi delavci, ki imajo izkušnje s tega področja. Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine obravnava zadeve splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter opravlja naloge, ki jih določa zakon.« 69. člen Crta se besedilo 219. člena in nadomesti z novim besedilom: »Za popolnejše uresničevanje organiziranega družbenega vpliva na zagotavljanje demokratičnega samoupravnega družbenega odločanja z doslednim izvajanjem delegatskega sistema,»za organizirano ustvarjalno spodbujanje razvoja socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih in političnih odnosov, kot tudi za čim širši družbeni vpliv na uresničevanje funkcije oblasti ter določanje in izvajanje politike in upravljanje drugih družbenih zadev, lahko organi družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitične organizacije, posamezne znanstvene, strokovne in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter družbene organizacije (v nadaljnjem besedilu: udeleženci pri dolu sveta) za uresničevanje svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti ustanovijo družbene svete. Družbene svete se ustanovi kot obliko organizirane demokratične izmenjave in usklajevanja mnenj, medsebojnega sodelovanja in posvetovanja o načelnih vprašanjih določanja in izvajanja politike vin razvoja socialističnih samoupravnih odnosov, kot tudi za pomoč pri pripravljanju, sprejemanju in izvrševanju družbenih in samoupravnih odločitev. Delo družbenih svetov temelji na znanstvenih dosežkih, na samoupravni socialistični zavesti in samoupravni praksi, kot tudi na strokovnem znanju in izkušnjah.« 70. člen Crta se besedilo ,220. člena in nadomesti z novim besedilom: »Družbene svete se ustanovi kot družbene svete občine in kot upravne družbene svete za posamezna upravna področja ali za posamezne občinske upravne organe. Družbene svete občine in družbene svete za posamezna upravna področja oziroma občinske upravne organe se ustanovi pod pogoji, ki jih določa zakon in ta statut z odlokom občinske skupščine, po Poprejšnjem dogovoru udeležencev v delu družbenega sveta.' Družbeni sveti občine pri izvrševanju svoje funkcije sprožijo pobude in obravnavajo načelna vprašanja v zvezi z določanjem in izvajanjem politike ter pripravljanjem in izvrševanjem zakonov in drugih predpisov ter splošnih aktov, dogovorov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. Družbeni sveti za upravna področja ali za upravne organe obravnavajo vprašanja, ki se nanašajo na izvajanje določene politike, izvrševanje zakonov in drugih predpisov ter splošnih aktov, obravnavajo na Pobudo udeležencev pri delu sveta predloge predpisov in splošnih aktov, ki jih izdajajo upravni organi, ter Predloge predpisov in drugih splošnih aktov, ki se nanašajo na njihovo delo in obravnavajo pogoje in način uresničevanja pravic, obveznosti in interesov delovnih ljudi in občanov ter samoupravnih organizacij ini skupnosti, ki se jih uresničuje pri delu upravnih organov.« 71. člen Crta se besedilo 221. člena in nadomesti z novim besedilom: »Udeleženci pri delu družbenega sveta določijo v svojih splošnih aktih organe oziroma druga telesa, ki delegirajo delegate in urede način njihovega delegiranja ter postopek za oblikovanje smernic za njihovo delo v družbenem svetu. Delegati so odgovorni organom oziroma telesom udeleženca pri delu sveta, ki jih delegirajo in so jih dolžni obveščati o svojem delu v družbenem svetu.« 72. Sen V 222. členu se v zadnji vrsti petega odstavka za besedo »občine« črta besedilo: »In odloku o izvršnem svetu«. Doda se besedilo novega šestega odstavka: »Izvršni svet s poslovnikom in drugimi akti samostojno ureja svojo notranjo organizacijo, način, dela, in druga za svoje delo pomembna vprašanja v skladu z zakonom in statutom.« 73. člen V 223. členu se črta: osmo, deveto, deseto in šestnajsto alineo. 74. člen Za 223. členom se doda nov 223.a člen, ki glasi: »Izvršni svet občinske skupščine, v skladu z odlokom o pripravi družbenega plana občine, določi delovni program priprave družbenega plana občine, pripravi predlog smernic za družbeni plan občine, opravi vse postopke, ki so nujni za dogovarjanje o temeljih plana, ter pripravi osnutek oziroma predlog družbenega plana občine ter opravlja druge naloge na področju planiranja in spremljanja uresničevanja planov, ki jih določa ta statut, predpis ali sklep občinske skupščine.« 75. člen Za 223.a členom se doda nov 223.b člen, ki glasi: »Izvršni svet občinske skupščine izvaja politiko in odločitve občinske skupščine s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in opravlja zlasti naslednje naloge: — določa predlog obrambnega in predlog varnostnega načrta za dejavnost iz svoje pristojnosti in skrbi, da upravni organi pripravljajo in dopolnjujejo načrte svoje dejavnosti za delo v vojni in v izrednih Razmerah, — usmerja, usklajuje in nadzoruje delo upravnih organov in organizacij na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, — skrbi za izdelavo načrta pripravljenosti ter mobilizacijskega načrta občinske skupščine, izvršnega sveta in upravnih organov in za izdelavo drugih dokumentov obrambnega načrta občine ter usmerja in povezuje izdelavo načrtov pripravljenosti drugih družbenih subjektov in gospodarskih ter družbenih ^dejavnosti, — skrbi za urejanje območja občine za obrambo in zaičito ter sprejme ukrepe za zažčito in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah in v izrednih razmerah ter ukrepe za odprav-ianje nevarnosti in za preprečevanje širjenja posle-lic takih nesreč oziroma razmer, — skrbi za organiziranje, opremljanje in delovanje civilne zaščite v občini, ustanavlja občinske enote civilne zaščite ter imenuje občinski štab za civilno zaščito, — določa organizacijo vojnih zvez v občim ter način delovanja in uporabe zvez ob neposredni vojni nevarnosti, v vojni ter v izrednih razmerah, ,— določa predlog dolgoročnega in srednjeročnega načrta razvoja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in skrbi za njegovo izvajanje, — predlaga finančna sredstva, ki so potrebna za izvrševanje obrambnega načrta, za priprave teritorialne obrambe, civilne zaščite in vojnih zvez ter drugih dejavnikov splošne ljudske obrambe In družbene samozaščite, za zagotovitev blagovnih rezerv in za' financiranje določenih priprav v dejavnostih, ki so posebnega pomena za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, — skrbi za ustrezno razporejanje občanov in materialnih sredstev v oborožene sile in v druge sestavine splošne ljudske obrambe. Ob neposredni vojni nevarnosti in ob mobilizaciji izvršni svet skrbi za izvajanje načrta pripravljenosti in načrta mobilizacije. Med vojno izvršni svat skrbi za izvajanje politike in odločitev občinske skupščine oziroma njenega predsedstva ter občinskega komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri organiziranju in vodenju splošnega ljudskega odpora, zlasti še za mobilizacijo vseh človeških in materialnih zmogljivosti za oborožene sile in druge dejavnike splošnega ljudskega odpora.« 76. člen V 225. členu se v peti vrsti za besedo »organizacijami« postavi vejico in vstavi besedilo: ^ »z izvršnimi sveti občin in mesta Ljubljane«. 1 77. Sen Črta se besedilo 226. člena in nadomesti z novim besedilom: »Izvršni svet sestavljajo predsednik, podpredsednik in določeno število članov, ki jih voli občinska skupščina. Kandidata za predsednika izvršnega sveta predla-w ga občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva po prej opravljenem kandidacijskem postopku. Število članov izvršnega sveta določi občinska skupščina s sklepom na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta. ♦ Kandidate za podpredsednika in člane izvršnega sveta predlaga kandidat za predsednika izvršnega sveta po poprejšnjem mnenju občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva. Predsednika in podpredsednika izvršnega sveta občinske skupščine se voli ža štiri leta in za isto funk-• cijo ne moreta biti izvoljena dvakrat zaporedoma. Člane izvršnega sveta občinske skupščine se voli za štiri leta in so lahko izvoiieni„?° m funkcijo največ dvakrat zaporedoma.* IS. Sen V zadnji vrsti drugega odstavka 228. člena se za besedo »sveta« postavi pika in črta besedilo »ki ga sam določi«. TS.Čten Črta se 238. Sen. 80. Sen Za 239. Senom se doda nov 239.a Sen, M glasi: »Občinski sekretariat za ljudsko obrambo opravlja upravne in strokovne zadeve iz pristojnosti občine, kolikor posamezne zadeve niso dane s predpisom v pristojnost drugim občinskim upravnim organom. Občinski sekretariat za ljudsko obrambo opravlja strokovni nadzor nad izvajanjem zveznih, republiških in občinskih predpisov s področja ljudske obrambe.« 81. člen V 240. Senu se doda nov četrti odstavek, ki glasi: »Upravni organi so dolžni sodelovati z ustreznimi mestnimi upravnimi organi ter jih o stanju in pojavih v zadevah iz svoje pristojnosti sproti obveščati, obravnavati njihove pobude, mnenja in predloge, usklajevati programe dela ter z drugimi oblikami sodelovanja in dogovarjanja zagotavljati dosledno, pravočasno in strokovno uresničevanje programov dela.« 82. člen V 242. členu se v prvem odstavku črta besedilo »oziroma oddelki«. I V drugem ods.tavku se črta besedilo »oziroma oddelek«. V zadnjem odstavku se črta beseda »oddelki«. 83. člen Za 242. členom se doda nov 242.a člen, ki glasi: »Občinski sekretariat se ustanovi za področje obče uprave, ljudske obrambe, financ in proračuna. Občinsko upravo se ustanovi za področje družbenih prihodkov. Občinski komite se ustanovi za področje družbenega planiranja, gospodarstva, stanovanjskega gospodarstva, komunalnega gospodarstva, urbanizma, varstva okolja in družbenih dejavnosti«., , 84. člen Za 242.a členom se doda novi 242.b člen, ki glasi: «Za opravljanje strokovnih, organizacijskih, administrativnih in tehničnih nalog in opravil skupnega pomena za delovanje občinske skupščine, družbenih svetov in izvršnega sveta se ustanovi skupno strokovno službo.« 85. člen Crta se besedilo 243. člena in nadomesti z novim besedilom: »Z odlokom se ustanovi, določi organizacijo in delovno področje upravnih organov in skupne strokovne službe«. , 86. člen V 245. členu se doda besedilo drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka: »Predstojnik občinskega upravnega organa je lahko največ dvakrat zaporedoma imenovan za isto funkcijo. Občinska skupščina imenuje na predlog predsednika izvršnega sveta namestnika funkcionarja, ki vodi upravni organ ali strokovno službo po postopku, ki je določen za imenovanje funkcionarjev. Namestnik nadomešča funkcionarja, ki vodi upravni organ ?li strokovno službo, če je ta odsoten ali zadržan'z vsemi pooblastili in odgovornostmi ter ga zastopa v zadevah, ki mu jih ta določi. Ce ni imenovan namestnik, nadomešča funkcionarja, ki vodi upravni organ ali strokovno službo, če je ta odsoten ali zadržan, z vsemi pooblastili in odgovornostmi drug funkcionar ali vodilni delavec, ki ga določi izvršni svet« 87. člen Za 246. členom se doda novi 246.a člen, ki glasi: »Vodja skupne strokovne službe organizira in vodi delo skupne strokovne službe in skrbi za uspešno izvrševanje z odlokom določenih strokovnih nadog ter za pravilnost in zakonitost dela skupne strokovne službe. Vodja skupne strokovne službe je odgovoren za svoje delo in za delo skupne strokovne službe občinski skupščini in izvršnemu svetu. Vodjo skupne strokovne službe Imenuje občinska skupščina na predlog izvršnega sveta občinske skupščine za štiri leta in je lahko ponovno imenovan.« 88. člen Za 249. členom se doda nov 249.a člen, ki glasi: »Za opravljanje strokovnih opravil za področje družbenega planiranja se na podlagi dogovora z drugimi občinami oziroma z mestom Ljubljano z odlokom ustanovi skupne strokovne službe za planiranje, ki za občino opravljajo z dogovorom določene strokovne naloge.« 89. člen Za 263.a členom se doda nov 263.b člen, ki glasi: »Za pravočasno in pravilno seznanjanje javnosti o pripravi, sprejemu aktov in ukrepov ter izvrševanju nalog iz delovnega področja občinske skupščine ter o predlogu odločitev, ki zadevajo najširši krog delavcev, delovnih ljudi in občanov se v okviru skupne strokovne službe ustanovi informacijsko dokumentacijsko službo. Najširše Obveščanje delavcev, delovnih ljudi in občanov zagotavlja glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Javna tri- 90. člen V 268. členu se doda nov tretji odstavek, ki glasi: »Vsi organi oblasti, in samoupravljanja in drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so dolžni izvrševati svoje pravice in dolžnosti tako, da je mogoče uresničevati družbeno nadzorstvo nad njihovim delom.« 91. člen Crta se besedilo 270. Člena in nadomesti z novim. besedilom; »Funkcionarji občinske Skupščine so osebno Odgovorni za opravljanje svoje funkcije v okviru svojih pravic, dolžnosti in pooblastil. Vsak Član kolektivnega organa je osebno odgovoren za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo In odločitev tega Orgaha. Vsak Član kolektivnega organa, ki je dololon, da sodeluje Pri delu drugih organov in teles, jo dolžan ravnati po načelu delegatskega sistema Jv skladu s pooblastili, smernicami in stališči tega organa. V okviru politične odgovornosti in ocene njegovega dela lahko občinska skupščina funkcionarja odpokliče ali razreši funkcije.« 92. člen V 277. členu se črta tretji, četrti in peti odstavek. 93. člen V 279. členu se za drugim odstavkom doda besedilo novega tretjega odstavka: »Občina Ljubljana Šiška lahko sklepa prijateljstva z občinami SFRJ. O pobudi za sklenitev prijateljstva sklepa občinska skupščina«. 94. člen K 280. členu se doda besedilo novega odstavka: »Občina Ljubljana Šiška lahko sklepa prijateljstva z občinami oziroma ustreznimi skupnostmi v tujini. O pobudi za sklenitev prijateljstva sklepa občinska skupščina na predlog občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva«. • 95. člen V 284. členu se v prvi vrsti za besedo »zaradi« doda besedilo: »določbe zakona ali« in v drugi vrsti črta za besedo »dopolnijo« beseda »tudi«. 96. člen Crta se besedilo 285., 286., 288., 289. člena. XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 97. člen Odloke in druge splošne akte občinske skupščine je treba uskladiti s temi spremembami in dopolnitvami statuta najkasneje do 31. marca 1982. Ne glede na prvi odstavek tega člena se mora začeti delo izvršnega sveta skupščine občine in ustanoviti upravne organe ter skupno strokovno službo v skladu s temi spremembami in dopolnitvami statuta najkasneje do 31. decembra 1981. S tem dnem tudi preneha veljati odlok o Izvršnem svetu Skupščine občine Ljubljana Šiška, (Uradni list SRS, št. 34/74), 98. člen Določbe teh sprememb in dopolnitev statuta, ki se nanašajo na izvolitev in trajanje mandatne dobe občinskih funkcionarjev, ki jih voli in imenuje Skupščina občine Ljubljana Šiška in glede števila podpredsednikov in skupščine in izvršnega'sveta, se uporablja od dneva, ko se prvič sestane Skupščina občine Ljubljana Šiška po splošnih volitvah članov delegacij in glasovanju o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor skupščin družbenopolitičnih skupnosti v letu 1982. 99. člen Pri uporabi določb teh sprememb in dopolnitev statuta, ki se nanašajo na omejitev ponovne izvolitve • oziroma imenovanja voljenih in imenovanih funkcionarjev v občinskih organih, so šteje celotni čas oprava Ijanja iste funkcije neposredno pred uveljavitvijo teh sprememb in dopolnitev statuta. Določbe o omejitvi ponovne izvolitve oziroma imenovanja po tem statutu ne veljajo v primenij če je voljeni oziroma imenovani funkcionar opravljal isto funkcijo manj kot polovico mandatne doba. 106. Ben Z dnem uveljavitve teh sprememb in dopolnitev statuta preneha veljati statutarni odlok o spremembi določbe 121. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 10/80). Ta spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1-011-04/81 Ljubljana, dne 21. septembra 1981. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r. 1505. Na podlagi 189. in 243. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) in 45. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 42. skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 21. septembra 1981 sprejela ODLOK o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju upravnih organov in skupne strokovne službe občine Ljubljana Šiška I. SKUPNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ustanovijo občinski upravni organi in skupna strokovna služba ter določi njihovo delovno področje. •Upravni organi občine Ljubljana Šiška opravljajo upravne naloge iz občinske pristojnosti na upravnem področju, za katero so ustanovljeni, razen nalog, ki so poverjene mestu Ljubljana. Skupna strokovna služba opravlja strokovna in druga opravila za občinsko skupščino, izvršni svet in družbene svete. II. ORGANIZACIJA, DELOVNO PODROČJE IN VODENJE UPRAVNIH ORGANOV 2. člen Upravni organi so ustanovljeni kot individualni in kolegijski upravni organi. Individualni upravni organi so sekretariati in uprava. Kolegijski upravni organi so komiteji 3. člen Individualni upravni organi so: 1. sekretariat za občo upravo 2. sekretariat za ljudsko obrambo 3. sekretariat za finance ha proračun 4. uprava za družbene prihodke Kolegijski upravni organi so: 1. komite za družbeno planiranje in gospodarstvo 2. komite za družbene dejavnosti , 3. komite za urejanje prostora. 4. člen Sekretariat za občo upravo opravlja zadeve, ki se nanašajo na: — izvrševanje predpisov o upravnem postopku in druge zadeve obče uprave, — premoženjsko upravne zadeve, — volitve in volilne imenike, — pridobivanje in obnavljanje osnovnih sredstev, ki so materialna osnova za delo občinskih upravnih organov, — upravljanje nepremičnin v družbeni lastnini, ki jih uporabljajo občinski upravni organi, — organiziranje skupnih služb za opravljanje tehničnih in pomožnih opravil ter določenih strokovnih opravil za občinske upravne organe. V sekretariatu se kot notranja organizacijska enota ustanovi krajevni urad Medvode za krajevne skupnosti Medvode, Preska, Vaše - Goričane, Sora, Senica, Trnovec - Topol, Pirniče in Smlednik in krajevni urad Vodice za krajevne skupnosti Vodice in Bukovica -Sinkov tum. Krajevna urada opravljata zadeve v zvezi z matičnimi in državljanskimi knjigami in drugimi registri za občane na področju za katero sta ustanovljena, v drugih zadevah pa usmerjata stranke na pristojne organe. 5. člen Sekretariat za ljudsko obrambo opravlja zadeve, ki se nanašajo na: — obrambni načrt občine in strokovno usklajevanje obrambnih priprav, — ukrepe za pripravljenost in vojno mobilizacijo organizacij, skupnosti in državnih organov, — naloge v sistemu družbene samozaščite, ki so povezane z ljudsko obrambo, — vojne zveze in kriptografsko zavarovanje podatkov, — civilno zaščito in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, — usposabljanje prebivalstva za obrambo in za-, ščito ter na usposabljanje delavcev, ki opravljajo strokovna dela v zvezi z obrambnimi pripravami, — izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov na področju obrambnih priprav, — opravljanje strokovnih nalog za druge organe Iz svojega področja, — druge zadeve s področja ljudske obrambe. 6. člen Sekretariat za finance in proračun opravlja zadeve, ki se nanašajo na: — pripravo bilance sredstev splošne porabe, — analiziranje in ugotavljanje pojavov na področju javnih financ, — proračun in organiziranje računovodstva za izvrševanje občinskega proračuna, finančnega načrta upravnih organov in posebnih računov, — upravni nadzor nad uporabo sredstev uporabnikov občinskega proračuna. 7. člen Uprava za družbene prihodke opravlja zadeve, ki se nanašajo na: — izpolnjevanje davčnih obveznosti občanov, — izpolnjevanje obveznosti občanov v 'zvezi z zagotavljanjem sredstev za .skupne potrebe in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, — spremljanje pridobivanja dohodkov in trošenja sredstev pri občanih, — inšpekcijsko nadzorstvo nad izpolnjevanjem davčnih obveznosti občanov in obveznosti občanov v zvezi z zagotavljanjem sredstev za skupne potrebe. 8. člen Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo opravlja zadeve, ki se nanašajo na: — družbeni plan občine in dolgoročni plan občine, — oblikovanje tekoče politike razvoja v letnih smernicah in drugih aktih za uresničevanje družbenih planov ter njihovo izvrševanje, — medsebojna razmerja delavcev v združenem delu, ✓, — delovna razmerja med delavci in nosilci samostojnega osebnega dela ter osebno delo, — delovanje ukrepov ekonomske politike, — samoupravno organiziranost in integracijske procese na področju gospodarstva, — industrijo, gradbeništvo, gostinstvo, promet blaga in storitev, obrt, turizem, kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo, ribištvo in veterinarstvo. 9. člen 'Komite za družbene dejavnosti opravlja zadeve, ki se nanašajo na: — vzgojo in izobraževanje, otroško varstvo, socialno skrbstvo, kulturo, telesno kulturo, zdravstveno varstvo, zaposlovanje, raziskovanje in invalidsko pokojninsko zavarovanje, — varstvo borcev in vojaških invalidov, . — varstvo španskih borcev, predvojnih revolucionarjev, borcev za severno mejo in slovenskih vojnih dobrovoljcev ter za varstvo civilnih invalidov vojne, — urejanje grobišč in grobov borcev ter spominskih obeležij in spomenikov. 10. člen Komite za urejanje prostora opravlja zadeve, ki se nanašajo na: — celovito prostorsko in urbanistično urejanje prostora, — varovanje in celovitost naravnega in ustvarjenega človekovega okolja, — smotrnost izrabe prostora, — urejanje stavbnih zemljišč, — promet, stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, — naravne vire. 11. člen Sekretariat vodi sekretar, upravo direktor in komite predsednik. Sekretar, direktor in predsednik mora na podlagi ustave, zakona, statuta, drugih predpisov in splošnih aktov, smernic občinske skupščine ter načelnih stališč in smernic izvršnega sveta vestno opravljati funkcijo, ki mu je poverjena in je osebno odgovoren za njeno opravljanje kot tudi za delo organa, ki ga vodi ter za stanje na področju, za katero je ustanovljen upravni organ. 12. člen Sekretar oziroma direktor vodi in predstavlja sekretariat oziroma upravo, izdaja akte, za katere je pooblaščen, ter druge ukrepe iz pristojnosti sekretariata oziroma uprave in opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon ali drug predpis. Sekretar oziroma direktor vodi in organizira delo delavcev v delovni skupnosti sekretariata ali uprave ter odloča v skladu z zakonom o pravicah, obveznostih in odgovornosti delavcev. 9 13. člen Predsednik komiteja predstavlja komite, skrbi za pripravo sej komiteja, jih sklicuje in vodi. Predsednik komiteja podpisuje sklepe in druge akte, ki jih sprejema komite, ter skrbi za njihovo izvrševanje, izdaja odločbe v upravnem postopku, izdaja akte ter ukrepe, kadar je za to pooblaščen, ter izvršuje druge pravice in dolžnosti funkcionarja, ki vodi upravni organ, če zakon ne določa drugače. Predsednik komiteja vodi in organizira delo v delovni skupnosti komiteja ter ima v zvezi z uresničevanjem samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev pravice in dolžnosti funkcionarja, ki vodi upravni organ. 14. člen O izločitvi funkcionarja, ki vodi upravni organ, odloča izvršni svet. O izločitvi člana komiteja odloča komite. O izločitvi uradne osebe odloča funkcionar, ki vodi upravni organ. 15. člen Sekretar sekretariata, direktor uprave in predsednik komiteja imajo lahko namestnika. Namestnik nadomešča sekretarja, direktorja oziroma predsednika, če je ta odsoten ali zadržan, z vsemi pooblastili in odgovornostmi ter ga zastopa v zadevah, ki mu jih ta določi. Namestnika imenuje in razrešuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta. 16. člen Vodilni delavec v upravnem organu je pomočnik funkcionarja, ki vodi upravni organ. Vodilnega delavca imenuje in razrešuje izvršni svet na predlog funkcionarja, ki vodi upravni organ. s m. SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA 17 Za opravljanje strokovnih in drugih opravil za občinsko skupščino, njen izvršni svet in družbene svete se ustanovi skupna strokovna služba. 18. Bea Skupna strokovna služba opravlja strokovna, administrativna, organizacijsko tehnična in druga opravila, ki so potrebna za delo skupščine, zborov, delovnih teles, delegacij, delegatov, družbenih svetov ter izvršnega sveta in njegovih delovnih teles. Opravlja strokovna opravila, ki se nanašajo na sprejemanje in uresničevanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, h katerim je pristopila občinska skupščina ali njen izvršni svet, kolikor ni za te naloge pristojen na podlagi akta skupščine ali izvršnega sveta drug organ. Pripravlja strokovna gradiva, Id se nanašajo na delovanje krajevnih skupnosti. Pripravlja strokovna gradiva s področja kadrovske politike in vodi kadrovsko evidenco. Opravlja strokovne naloge s področja varnosti in družbene samozaščite. Opravlja Informativno in dokumentacijsko dejavnost 19. člen Skupno strokovno službo vodi vodja. Vodja vodi in predstavlja skupno strokovno službo in je za svoje delo in delo skupne strokovne službe odgovoren skupščini in izvršnemu svetu. Vodjo imenuje in razrešuje na predlog izvršnega sveta občipska skupščina. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 20. člen Upravni organi in skupna strokovna služba morajo svojo organizacijo in delo uskladiti s tem odlokom do 31. 12. 1981. 21. člen Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo z delom sedanji upravni organi in nadaljujejo z delom, imenom in delovnim področjem, določenim s tem odlokom. 22. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o organizaciji občinskih upravnih organov (Uradni list SRS, št. 21/78). 23. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1-011-05/81 Ljubljana, dne 21. septembra 1981. Predsednik Skupščine občine • Ljubljana Šiška Franc Dejak L r. 1506. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in ob smiselni uporabi 223. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška na svoji 224. seji dne 31. avgusta 1981 sprejel 8 K L K P o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za zazidalni otok SP 8 in ŠU15 (del) — SKIP t 1 Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za zazidalni otok SP 8 in SR 15 (del) — SKIP. Osnutek je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, Kardeljeva ploščad 23, Ljubljana, v mesecu maju 1981, šifra projekta 2875/79. 2 Navedena urbanistična dokumentacija se razgrne tretji dan po objavi v Uradnem listu SRS za dobo 30 dni in sicer v prostorih Skupščine občine Ljubljana Šiška, Trg prekomorskih prigad 1 in v prostorih krajevne skupnosti Gunclje. 3 Rok za pripombe na osnutek zazidalnega načrta poteče z zadnjim dnem javne razgrnitve. St. 3-350-030/78 Ljubljana, dne 31. avgusta 1981. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška Jože Dimnik L r. 1507. ( Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in ob smiselni uporabi 223. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška na svoji 228. seji dne 28. septembra 1981 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi sprememb in dopolnitev tehničnega dela zazidalnega načrta za zazidalni otok S S S/2 Nove Dravlje 1 Javno se razgrne osnutek sprememb in dopolnitev tehničnega dela zazidalnega načrta za zazidalni otok SS 8/2 Nove Dravlje. Osnutek je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, Kardeljeva ploščad 23, Ljubljana v mesecu juliju 1981 pod številko projekta 2720. 2 Navedeni urbanistični dokument se razgrne tretji dan po objavi v Uradnem listu SRS za dobo 30 dni, in sicer v prostorih Skupščine občine Ljubljana Šiška, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1 in krajevne skupnosti Dolomitskega odreda Rok za pripombe na osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta poteče z zadnjim dnem javne razgrnitve. s St. 3-350-05/79 Ljubljana, dne 28. septembra 1981. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška Jože Dimnik L r. 1508. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) m ob smiselni uporabi 223. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška na svoji 230. seji dn< 12. oktobra 1981 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi novelacije zazidalnega načrta za zazidalni otok SS 107/1 Šentvid 1 Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za zazidalni otok SS107/1 Šentvid. Osnutek je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, Kardeljeva ploščad 23, Ljubljana, v mesecu juliju 1981, številka projekta 2727. 2 Navedeni urbanistični dokument se razgrne tretji dan po objavi v Uradnem listu SRS za dobo 30 dni, in sicer v prostorih Skupščine občine Ljubljana Šiška, Trg prekomorskih brigad 1 in v krajevni skupnosti Šentvid. 3 Rok za pripombe na osnutek zazidalnega načrta poteče z zadnjim dnem javne razgrnitve. St. 3-350-02/81 Ljubljana, dne 12. oktobra 1981. Predsednik ^ Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška Dušan Brekič, dipl. oec. 1. r. LOGATEC 1509. Na podlagi 8. in 34. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77) in 133. člena statuta občine Logatec je Skupščina občine Logatefc na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. oktobra 1981 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Logatec 1. člen •' V odloku o opravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Logatec (Uradni list SRS, št. 14/78) se dopolni 10. člen z odstavkom: »Točkovno ovrednoteni kriteriji za oddajo stavbnih zemljišč so sestavni del tega odloka.« 2. Sen Crta se 15. člen odloka. / S. člen V 16. členu se besedilo 1. odstavka spremeni tako, da se glasi: »Brez javnega natečaja se neposredno s pogodbo odda urejeno stavbno zemljišče za gradnjo:« 4. člen Za 20. členom se doda nov 20.a člen, ki se glasi: »Investitor mora plačati upravljalcu stroške za Pripravo zemljišča in sorazmerni del stroškov za opremljanje zemljišča v skladu s 26. in 27. členom zakona ter sorazmerni del Stroškov za komunalne objekte in naprave, ki jih je upravljalec naknadno zgradil v skladu z zazidalnim načrtom oziroma jih je zgradil Potem, ko je bilo zemljišče oddano v uporabo.« 5. Člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 010-7/81 Logatec, dne 21. oktobra 1981. Predsednik Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl. inž. 1. r. Merila in kriteriji za oddajanje stavbnih zemljišč družbene lastnine v občini Logatec za gradnjo sta-, novanjskih hiš in obrtnih delavnic po 10. členu odloka k St. toea I. Za gradnjo stanovanj sluh hiš 1. Število članov družine do 2 člana 4 do 3 članov g do 4 članov 3 do 5 članov 10 za vsak.ega nadaljnjega še 2 2. Skupni poprečni mesečni osebni dohodek na družinskega člana v odstotku na poprečni mesečni osebni 'dohodek v SRS v preteklem letu do 30*/» 16 od 31 •/• do 40 •/, Il4 od 41 •/. do 50 % 12 od 51 "/o do 60*/» ' 10 od 61 o/o do 70 »/o s od 710/0 do 80 «/» * 6 od 81 »/o do 90 0/0 4 od 91 »/o do 100 •/. 2 nad 100 “/o __ 3. Zaposlitev v občini Logatec do 5 let . 2 od 5 do JO let 4 od 10 do'15 let 6 od 15 do 20 let , 8 nad 20 let , • 10 4. Stanovanjske razmere glede na površine, ki odpade na člana družine do 6 m2 12 od Cm* do 8m* m od 8 m* do 10 m* s od 10 m2 do 12 m2 6 od 12 m2 do 14 m2 4 od 14 m2 do 16 m2 2 nad 16 m2 1 . 5. Občan, ki izprazni družbeno najemno stanovanje 10 6. Mlade družine do 5 let zakonske zveze 20 7. Udeležba v NOB 10 8. Invalid — sorazmerno z odstotkom invalidnosti do 10 XI. Za gradnjo obrtne delavnice Poleg kriterijev iz L poglavja se upoSteva še naslednje: 1. Za dejavnosti, ki so opredeljene v programu razvoja drobnega gospodarstva v občini 30 SLOVENSKA BISTRICA ■% 1510. Na podlagi 11. in 207. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na 33. seji družbenopolitičnega zbora, 35. seji zbora krajevnih skupnosti in 36. seji zbora združenega dela dne 21. oktobra 1981 sprejela ODLOK o podelitvi domicila Društvu slovenskih pisateljev, podružnici Maribor — Srečanju pisateljev 1 v Štatenbergu, v občini Slovenska Bistrica 1. člen Podeljuje se domicil Društvu slovenskih pisateljev, podružnici Maribor — Srečanju pisateljev v Štatenbergu, v občini Slovenska Bistrica. 2. člen Društvo slovenskih pisateljev, podružnica Maribor — Srečanje pisateljev v Štatenbergu, prejme listino o podelitvi domicila. 3. člen Skupščina občine Slovenska Bistrica in občinska samoupravna interesna kulturna skupnost bosta Srečanje pisateljev v Štatenbergu vključevali v svoje letne in srednjeročne programe dela ter zagotovili pogoje za izvedbo srečanja na območju občine Slovenska Bistrica. 4. člen Za izvajanje odloka skrbi samoupravna interesna kulturna skupnost Slovenska Bistrica, ki skrbi za stalno sodelovanje z Društvom slovenskih pisateljev, podružnico v Mariboru, in sodeluje v odboru za pripravo Srečanja pisateljev v Štatenbergu. Pri tem upošteva možnosti in potrebe občine Slovenska Bistrica ter pobude družbenopolitičnih organizacij in Skupščine občine Slovenska Bistrica. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po olfiavi v Uradnem listu SRS. Št. 1/1-204-1/81 Slovenska Bistrica, dne 21. oktobra 1981. Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Mihael Špindler L r. 1511. Na podlagi 148. in 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80) in 45. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na 35. seji zbora krajevnih skupnosti in 36. seji zbora združenega dela dne 21. oktobra 1981 sprejela SKLEP o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske skupnosti otroškega varstva Slovenska Bistrica I Skupščina občine Slovenska Bistrica daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske skupnosti otroškega varstva Slovenska Bistrica, ki ga je skupščina občinske skupnosti otroškega varstva Slovenska Bistrica sprejela na seji dne 30. junija 1981. II Sklep o soglasju se objavi v Uradnem listu SRS. St. 1/1-022-2/81 Slovenska Bistrica, dne 21. oktobra 1981. Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Mihael Špindler 1. r. 1512. Na podlagi 148. in 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80) in 49. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na 35. seji zbora krajevnih skupnosti in 36. seji zbora združenega dela dne 21. oktobra 1981 sprejela SKLEP \ o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske izobraževalne skupnosti Slovenska Bistrica I Skupščina občine Slovenska Bistrica daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske izobraževalne skupnosti Slovenska Bistrica, ki ga je skupščina občinske izobraževalne skupnosti sprejela na'seji dne 26. junija 1981. II Sklep o soglasju se objavi v Uradnem listu SRS. St. 1/1-022-1/81 Slovenska Bistrica, dne 21. oktobra 1981. Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Mihael Špindler L r. 1513. Na podlagi 2X3. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80) in 21. člena zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok (Uradni Ust SRS, št. 5/80) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na 35. seji zbora krajevnih skupnosti in 36. seji zbora združenega dela dne 21. oktobra 1981 sprejela SKLEP o soglasju k statutu vzgojno varstvene organizacije Oton 2upančič Slovenska Bistrica I Skupščina občine Slovenska Bistrica daje soglasje k statutu vzgojno varstvene organizacije Oton Zupančič Slovenska Bistrica, ki so ga delavci vzgojno varstve-. ne organizacije Oton Zupančič Slovenska Bistrica sprejeli na referendumu dne 29. decembra 1980. II Sklep o soglasju se objavi v Uradnem listu SRS. St. 1/1-022-3/81 Slovenska Bistrica, dne 21. oktobra 1981. Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Mihael Špindler 1. r. 1514. Na podlagi 148. in 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80) in 68. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na 35. seji zbora krajevnih skupnosti in 36. seji zbora združenega dela dne 21. oktobra 1981 sprejela SKLEP o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Slovenska Bistrica I Skupščina občine Slovenka Bistrica daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Slovenska Bistrica, ki ga je skupščina občinske zdravstvene skupnosti Slovenska Bistrica sprejela dne 26. decembra 1980. II Sklep o soglasju se objavi v Uradnem listu SRS. St. 1/1-016-32/80 Slovenska Bistrica, dne 21. oktobra 1981. Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Mihael Špindler 1. r. 1515. Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), določil statuta krajevne skupnosti in izida referenduma z dne 5. julija 1981 je skupščina krajevne skupnosti Studenice na svoji redni seji dne iS- julija 1981 sprejela SKLEP 0 uvedbi krajevnega samoprispevka za uresničitev programa razvoja krajevne skupnosti Studenice 1. člen Za območje krajevne skupnosti Studenice, ki obsega naselja: Studenice, Brezje, Križeca vas, Novake, Kra-sno, Globoko, Hrastovec in Modraže, se na podlagi °dločitve občanov na referendumu dne 5. julija 1981 uvede krajevni samoprispevek za uresničitev programa razvoja krajevne skupnosti. 2. člen Krajevni samoprispevek se izvede za dobo pet Ist in sicer od 1. avgusta 1981 do 30. julija 1986. Samoprispevek se plačuje v denarju. 3. člen Od skupne predračunske vrednosti programa krajevne skupnosti bi se s samoprispevkom zbralo 3.000.000 din. 4. člen S samoprispevkom zbrana sredstva so namenska m se smejo uporabiti le za izvedbo programa razvoja krajevne skupnosti. 5. člen Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Studenice: 1. po stopnji 2,5% delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali na podlagi pogodbe o delu, oziroma, če prejemajo nadomestila osebnega dohodka, od neto prejemkov; 2. upokojenci od pokojnin; 3. delovni ljudje in občani, ki imajo dohodke od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih dejavnosti, kot postranski poklic od osnov, od katerih se odmerjajo davki in prispevki. 6. člen Po stopnji 6% plačujejo delovni ljudje in občani od dohodkov od kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka. 7. člen Poleg oprostitve iz prvega odstavka 10. člena zakona o samoprispevku ne plačujejo samoprispevka tudi: 1. delovni ljudje, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razmerja ali pokojnin, kateri ne presegajo zneska 4000 din; 2. kmetje za čas, ko imajo pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih, za tisti del katastrskega dohodka na katerega se oprostitev nanaša; 3. delovni ljudje in občani, ki opravljajo obrtno in drugo gospodarsko dejavnost, oziroma intelektualno storitev za čas, ko imajo pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih. Samoprispevek se ne plačuje od: — socialnih podpor, pokojnin z varstvenim dodatkom, priznavalnin, otroškega dodatka, štipendij učencev in dijakov, nagrad učencev v gospodarstvu ter regresa za letni dopust. 8. člen Sredstva samoprispevka se zbirajo na žiro račun pri SDK št. 842-048-822064 krajevni samoprispevek krajevne skupnosti Studenice. 9. člen Od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, od pokojnin in dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu obračunava samoprispevek in pri izplačilu odteguje izplačevalec. Od ostalih dohodkov navedenih v 5. in 6. členu tega sklepa odmerja in izterjuje samoprispevek uprava za družbene prihodke Skupščine občine Slovenska Bistrica. 10. člen Od zavezancev, ki obveznosti iz samoprispevka ne izpolnjujejo v redu, se ta prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo bo opravljala uprava za družbene prihodke Skupščine občine Slovenska Bistrica. 11. člen Za izvajanje programa sprejetega na referendumu, za zbiranje sredstev in njihovo uporabo sta odgovorna skupščina in svet krajevne skupnosti in istočasno o zbranih sredstvih na krajevno običajen način seznanjati občane. 12. člen Ta sklep začne veljati in uporabljati od 1. avgusta 1981 dalje. Studenice, dne 22. julija 1981. Tajnik sveta krajevne slčUpnosfT Studenice Janko Kidrič 1. r. SLOVENSKE KONJICE 1516. Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice je po 15. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67, 27-255/72 in 8-470/78) in 178. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na svoji seji dne 2. oktobra 1981 sprejel SKLEP o dovolitvi manjšega odmika od zazidalnega načrta »Rogla« v občini Slovenske Konjice I Dovoli se manjši odmik od zazidalnega načrta »Rogla« v občini Slovenske Konjice, ki je bil sprejet z odlokom o zazidalnem načrtu »Rogla« v občini Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 24-1261/80) in sicer na prostoru B7 po dokumentaciji, ki jo je izdelal Urbanistični inštitut v Ljubljani pod številko Ul 708 z dne 2. septembra 1981 in je sestavni del dokumentacije sprejetega zazidalnega načrta. 1! Nadzorstvo nad izvajanjem tega sklepa izvaja urbanistična inšpekcija Skupščine občine Slovenske Konjice. m Ta sklep prične veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 350-2/79-1 Slovenske Konjice, dne 2. oktobra 1981. Predsednica Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice Marija Poličar 1. r. 1517. Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice je po 6. členu zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24-1183/75, 23-1113/79 in 25-1266 /80), 178. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS št. 12-876/78) in sklepu seje z dne 14. oktober 1981 izdal ODREDBO o ureditvi prometa v mestu Slovenske Konjice 1. člen S to odredbo se razen enosmernih cest, ki jih določa odlok o ureditvi prometa na mestnih ulicah v mestu Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 22-513/ 72 in 25/72, določi kot enosmerno cesto tudi Skalsko cesto v Slovenskih Konjicah. ' 2. člen Na Skalski cesti v Slovenskih Konjicah se v smeri od semaforiziranega križišča do mostu čez Dravinjo na Mariborski cesti, določi enosmeren promet. ■''v ^ ' 3. člen Potrebno signalizacijo za realizacijo te odredbe predpiše občinski oddelek za urbanizem, gradbene in , komunalne zadeve. 4. člen Signalizacijo po 3. členu te odredbe postavi in vzdržuje upravljalec javne ceste, to je krajevna skupnost Slovenske Konjice na svoje stroške. 5. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporabljati pa se začne po postavitvi ustrezne signalizacije, vendar najpozneje do 1. novembra 1981. St 34-26/81-1 Sovenske Konjice, dne 14. oktobra 1981. Predsednica Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice Marija Poličar 1. r. ŠMARJE PRI JELŠAH 1518. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 8. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) ter 146. in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75) na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 21. oktobra 1981 sprejela SKLEP o razpisu referenduma * I Razpiše se referendum za podaljšanje samoprispevka za financiranje programov krajevnih skupnosti in dogovorjenega skupnega programa v občini Šmarje pri Jelšah. II Na referendumu imajo pravico glasovati občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku za območje občine in zaposleni občani, ki še nimajo volilne pravice za volitve v skupščine družbenopolitične skupnosti in še niso vpisani v splošni volilni imenik. III Referendum bo v nedeljo, dne 22. novembra 1981 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi občinska komisija za volitve. IV Glasovanje na referendumu je tajno. Glasuje se osebno z glasovnicami, na katerih je naslednje besedilo: Skupščina občine Šmarje pri Jelšah glasovnica za referendum dne 22. novembra 1981 o podaljšanju samoprispevka za financiranje programov krajevnih skupnosti in dogovorjenega skupnega programa, ki bo predpisan za dobo 5 let in sicer od 1. 1. 1982 do 31. 12. 1986 in s katerim bi se zbralo približno 142,461.000 din. Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo uporabljena za financiranje programov krajevnih skupnosti in dogovorjenega skupnega programa v občini Šmarje pri Jelšah. Samoprispevek bodo plačevali: 1. občani, ki imajo lastnost delavca v združenem delu in občani zaposleni pri zasebnih delodajalcih 2"A> od neto osebnega dohodka; 2. občani, ki s samostojnim osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost (intelektualne storitve) po stopnji 2 ®/o od celotnega dohodka, zmanjšanega za priznane odbitne stroške brez osebnega dohodka in občani, ki se jim ne ugotavlja dohodek (pavšalisti) po stopnji 2 °/o; 3. občani, ki imajo dohodke iz avtorskih pravic, po stopnji 3 °/o od dohodka, zmanjšanega za stroške, ki se priznavajo po zakonu/o davkih občanov; 4. upokojenci — po stopnji 2°/o od osebnih, družinskih in Invalidskih pokojnin; 5. lastniki, imetniki pravice uporabe ali uživalci zemljišča po stopnji 5*/« od katastrskega dohodka. Samoprispevka ne bodo plačevali občani: — od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroških dodatkov, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo; — delavci, katerih osebni dohodek ne presega z zakonom določenega zajamčenega osebnega dohodka; , — upokojenci, katerih osebna, družinska ali inva- ' lidska pokojnina ne presega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določa skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji; — lastniki in uživalci zemljišč pod enakimi pogoji, kot so oproščeni davka iz kmetijstva. glasujem »za« ‘»proti« Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »za«, če se strinja z uvedbo samoprispevka oziroma besedo »proti«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. V Sredstva se zbirajo na posebnem računu pri Skupščini občine Šmarje pri Jelšah. 55 odstotkov zbranih sredstev se uporabi za izvajanje programov krajevnih skupnosti v občini Šmarje pri Jelšah, 45 odstotkov zbranih sredstev pa se uporabi za program izgradnje osnovnošolskega prostora, investicije na področju otroškega varstva in naloge v Spominskem parku Trebče po posebnem programu. VI Za postopek ob referendumu se uporabljajo določbe zakona o referendumu In drugih oblikah osebnega izjavljanja, zakona o samoprispevku in zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. SKLEP o soglasju k statutu temeljne organizacije združenega dela Zdravstveni dom Žalec I Izvršni svet Skupščine občine Žalec da soglasje k statutu temeljne organizacije združenega dela Zdravstveni dom Žalec. II Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-2180-1/2 Žalec, dne 6. oktobra 1981. ' Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec Jože Jan 1. r. VSEBINA . SKUPŠČINA SR SLOVENIJE Stran 11476. Za ko kon o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1981 do 1985 1477. Odlok o financiranju graditve -stanovanj za nosilce družbenih funkcij v ŠR Sloveniji v letih 1982 do 1937 1985 1478. Odlok o sofinanciranju programa gradnje družbenih najemnih stanovanj za delavce republiških organov v obdobju 1982—1985 in zagotovitvi sredstev za odplačilo posojil, najetih za stanovanja, zgrajena v obdobju 1975—1981 1479. Odlok o sofinanciranju programa zagotavljanja stanovanj delavcem organov za notranje zadeve v obdobju 1982—1985 1480. Odlok o soglasju k statutu Odvetniške zbornice Slovenije f 1481. Odlok o soglasju k predlogu o ratifikaciji sporazuma o postopkih za izdajanje uvoznih dovoljenj 1482. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Kraljevino Dansko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja 1483. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o uporabi vi. člena splošnega sporazuma o carinah in trgovini 1484. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o gospodarskem in tehničnem sodelova- ' nju pri graditvi in rekonstrukciji industrijskih in drugih objektov v S FR Jugoslaviji, sklenjenega med Zveznim izvršnim svetom Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije in vlado Zveze sovjetskih socialističnih republik 1938 1939 1940 1940 1941 1941 1941 1941 IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 1485. Odlok o spremembi odloka o določitvi In vplačilu razlik v cenah, vsebovanih v prodajnih cenah motornega bencina in plinskega olja — dieselskega goriva 190 VII Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 014/1-81/1 Šmarje pri Jelšah, dne 22. oktobra 1981 Predsednik Skupščine občine' Šmarje pri, Jelšah Darko Bizjak 1. r. 1519. Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 236. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, ^t. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80 in 16/80) in tretjega odstavka 91. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) na svoji seji dne 6. oktobra 1981 sprejel DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 1486. Sklep o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za program skupnih nalog družbenega varstva otrok 19M ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1487. Spremembe in dopolnitve samoupravnega spora- zuma o ustanovitvi Zveze samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom mesta Ljubljane 1943 1488. Sklep o spremembi sporazuma o cenah za klasični in žarni pokop, upepelitev ter uporabo poslovitve-nega in gospodarskega dela novih objektov na Zalah (Ljubljana) 1944 1489. Odlok o prenosu ustanoviteljskih pravic in dol- žnosti do Doma počitka Impoljca na občinske skupnosti socialnega skrbstva (Brežice) 1945 1490. Odlok o pooblastitvi Posavskega veterinarskega zavoda Brežice za opravljanje veterlnarsko-sanitar- nih pregledov (Brežice) 1945 1491. Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Celje (občinskega proračuna) za leto 1980 1946 1492. Odlok o določitvi organa občine Celje, ki je pri- stojen za odločanje o ukrepih za dajanje ekonomske in druge pomoči organizacijam združenega dela, ki zaidejo v izjemne ekonomske težave (Celje) 194« Stran 1493. Odlok o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene m* stanovanjske površine, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občim Celje 1946 1494. Odlok o določitvi vrednosti elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Celje 1947 1495. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem načrtu Celje 1947 1496. Odlok o določitvi zemljišč, namenjenih za kom- pleksno stanovanjsko izgradnjo v območju ZN Po-lule (Celje) 1947 1497. Odlok o zazidalnem načrtu »Ostrožno — sever« (Celje) 1948 1498. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu Otok I (Celje) 1949 1499. Odlok o načinu oplojevanja živali na območju občine Celje 1949 1500. Sklep o ugotovitvi, da je sprejet samoupravni spo- razum o temeljih planov Samoupravne komunalne interesne skupnosti Radeče za obdobje 1981—1985 (Hrastnik) 1950 1501. Odlok o organizaciji in delovanju civilne zaščite v občini Kočevje 1950 1502. Odlok o družbenih pravnih osebah in društvih, katerih arhivsko gradivo bo prevzemal Zgodovinski arhiv Ljubljana (Kočevje) 1953 1503. Sklep o ugotovitvi, da je sprejet samoupravni spo- razum o temeljih planov Samoupravne komunalne interesne skupnosti Laško za obdobje 1981—1985 1954 1504. Spremembe in dopolnitve statuta občine Ljubljana Šiška * 1954 1505. Odlok o ustanovitvi, organizaciji in delovnem pod- ročju upravnih organov in skupne strokovne službe občine Ljubljana Šiška 1964 Stran 1506. Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za zazidalni otok SP 8 in SR 15 (del) — SK1P (Ljubljana Šiška) 1966 1507. Sklep o javni razgrnitvi sprememb in dopolnitev tehničnega dela zazidalnega načrta za zazidalni otok SS WZ Nove Dravlje (Ljubljana Šiška) 1966 1508. Sklep o Javni razgrnitvi novelacije zazidalnega na- črta za zazidalni otok SS 107/1 Šentvid (Ljubljana Šiška) 1966 1509. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Logatec 1967 1510. Odlok o podelitvi domicila Društvu slovenskih pisateljev, podružnici Maribor — Srečanju pisateljev v Štatenbergu, v občini Slovenska Bistrica 1968 1511. Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovi1 vi občinske skupnosti otroškega varstva Slovenska Bistrica 1968 1512. Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske izobraževalne skupnosti Slovenska Bistrica 1963 1513. Sklep o soglasju k statutu vzgojno-varstvene organizacije Oton Zupančič Slovenska Bistrica 1968 1514. Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Slovenska Bistrica 1969 1515. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za ure- sničitev programa razvoja krajevne skupnosti Studenice (Slovenska Bistrica) 1969 1516. Sklep o dovolitvi manjšega odmika od zazidalnega načrta »Rogla« v občini Slovenske Konjice 1970 1517. Odredba o ureditvi prometa v mestu Slovenske Konjice 1970 1518. Sklep o razpisu referenduma (Šmarje pri Jelšah) 1970 1519. Sklep o soglasju k statutu temeljne organizacije združenega dela Zdravstveni dom Žalec 1971 V založbi ČZ Uradni list SRS iri Gradbenega centra Slovenije ter v sodelovanju z Republiškim komitejem-za varstvo okolja in urejanje prostora in Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije, je izšel Priročnik o gospodarjenju s hišami ¥ družbeni lastnini V prvem delu priročnika so objavljeni izvršilni predpisi k zakonu o stanovanjskem gospodarstvu in družbeni dogovor o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SRS. Drugi del vsebuje strokovne osnove, navodila in pripomočke za določanje stanarin v občini (postopek — merila in praktični primeri), za ugotavljanje vrednosti stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov po metodi točkovanja (merila in način) in za uporabo normativov vzdrževanja stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini. V tem poglavju so še orientacijski normativi časa in stroškov za upravljanje stanovanj in stanovanjskih h'š v občini (s praktičnimi primeri). Tretji del obsega strokovne osnove gospodarjenja s stanovanjskimi hišami in stanovanji v družbeni lastnini in porabo sredstev stanarine (bilanca dohodkov in stroškov, osnove gospodarjenja, merila, uvajanje ekonomskih načel). Prednaročila sprejemamo do vključno 10. novembra 1981. Cena priročnika v prednaročilu je 450 din. Prednaročila sprejemata: ČZ Uradni list SRS, Ljubljana, Gradišče 14, p. p. 379/VII Gradbeni center Slovenije, Ljubljana, Streliška 12-A Izdaja časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone TomSli, ''s! v Ljubljani — Naročnina za leto 1981 4«o din, Inozemstvo GOO din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Gradišče 14 — Poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva 20 701, prodaja 23 579, računovodstvo, naročnine 24 482 — Žiro račun 50100-UU3-40323 — oproščeno Pro‘ metnega davka po mnenju Republiškega komiteja za Informiranje št. 421-1/72