St. 29. V Trstu, \ sredo 21. julija 1880. A Tečaj V. EDINOST Glasilo slovenskega političnega <1 rušiva za Primorsko. ' V islillinli {h 111045 „KIUNOST" i/ln»jj vsak. areiloj o.-na *a leto j« t «1.1, tO kr., /v polu kta 1 rM. >o kr., r.i (Hrt l.tu I kIJ. »o kr. — 7.a otnaniln, kakor tudi /a (»mlitulco m« |.|a«uj.' za navailno trinto|..... vrsto: 11 kr. ?<• a« liska 1 krat. M, te m liiku i krut, 1« te w> trnka 5 krnt. Za ve¥jd Crkt ju prostoru. Pri vePkrat.-in ti.sknnji jn cona v primeri manjlo. Samenln« naj hh polil j a uprerniltfii (V „h,t« n„ma»<, K. I Ulj. - V s.' .lniK.» nn-lniltvo. - Nt-fonkimn* pbiu« u m M.r,'i>n.ajo Rnknpiai hri'/ po^bii- vp..ln.>nti ha n- v raCjo. - P,maim>iiif lt.-vilk.< s,, .lobivaj.i po lu kr. v okolici: Na Općinu!,, na Pr-iM-ku v II .r-Mi, v Ha*nvin, v Sk.iliiji in M. MlgiUlnni itr. Čestitim našim naročnikom! »nivo poliilrljo «o jo nž«» ilnvno prln'lo. a innotfo nabili naročnikov Jo do«llimal x naročnino zaostalo t nokaforl |ia so sv na*l dolžniki /a prvo polnlotjo. da«l *o „EdliioKl" radi In rodno projomall. Iloljrovo popraviti, mora vsakemu poftlonjakti < asina sadova l»MI! LIM prlzadova innovo i roškov In mc lodaj ne mor«* i ilar pošiljali. Todaj nujno opoiiiliijamo doat. go- wpodo. Morili Imoiin š« Mojo v na Mej ilnl«ivNkrj (dolžnoj) knjlirl. naj nam naročnino «lo konca lr*a me»«rw počlojo. »Kor «o jim ll«l iinimI. .»BiIIiiomI** volja za crto lolo I I). lo kr.. za polu lota 1 H. »O kr.. za čolrl lo«a I n. *» kr. OI'OHR.11 (Jprnvnltfivo *o jo pro«olllo v Via dollo po«lo. ( asa lllor«ohol. IO 1.1 piano. Lo aja naj »o dona rji pošiljajo. Deželni zbori. OoriSki deželni zbor. C, seja, ihte ,70. junija. 0 preuredbl srednjih sol govori še več poslancev, u nazadnje obvelja Tonkli-jev predlog, oziroma peticija polit, društva .Sloga«. Na vrsto pride deželnega odbora načrt postave zastran razvrščenja nekaterih skladovnih cest. I. Izrekati se za skladovni cesti: a. nadaljevanje ceste kraj Idrijco od sv. Lucijo skozi Modrejce in Kozariščo do državno ceste; b. cesta držeča od Divačo naravnost v Lokov. JI. Izbrišejo se iz vrste skladovnih cest: a. cestna či la držeča od sv. Lucije na desnem bregu Sočo do erarske ceste »pri Platarju«; b. cesta od Storij skozi Kazijo in Avber do skladovne ceste Kobdil-Občinu; c. kos cesto od Divačo skozi Ležeče do skladovne cesto Škoflje-Naklo-Lokov. Sprejeme se načrt postavo zastran razdelitve občinskih zemljišč šlovrenskih v hiljanski županiji. Po predlogu deželnega odbora ustanovi zbor štipondij 400 gl. za sposobnega rezlarja in strugarja, bivajočega v deželi, kateri bi se hotel v zimskem tečaji 1880—81 deležiti poduka v rezlarstvu in strugarstvu v teiinologičnem muzeji na Dunaji, ter popolnoma izobraziti se v svojem rokodelstvu. Daljo ustanovi zbor drug štipendij 300 g. za pleteničarja, kateri bi hotel obiskati posebni tečaj za izdelovanje košev, jerbasev itd. in za obdelovanje bele, ki se začne v zimskem polletji 1880—81 v teiinologičnem muzeji na Dunaji. Pravila o zdravju. Z ozirom na l'tusti: Kosti nosijo celo težo človeškega telesa in so mu trdna podpora. Zavoljo tega so mora v otročji mladosti otroke tako rediti, da posebno kosti rastejo; h krati pa naj so otrok preveč ne napenja, dokler neinajo utrjenih kosti. Zelo majhni otroci toraj ne smejo prezgodaj po koncu sedeti ali hoditi se učiti, Prav tako je zelo škodljivo, da otroci pri pisanju iu ročnih delili pošev pripogneni sede. Stari ljudje se morajo varovati, da ne padejo, ker se jim rade kosti zlomijo. Pa tudi pri mladih ljudeh je treba vselej previdnosti, kedar se ucvaruo gibljejo, kedar plezajo, vskakajo, ali pri telovadbi teške vaje izpeljujejo, zato tla se kosli no poškodujejo. Včasih se kosti v sklepih šiloma izpah-nejo ali izrinejo. Vselej potrebuje tak nesrečnež počitka in ovijanja z mrzlimi pokladki, potom pa mora zdravnik vsikdar iz-palmeno kost nazaj vravnati. Zdravnika jo pa tudi treba, Če se zlomijo ali poškodujejo kosti, ali če ima človek kakoršne koli bolezni v kosteh, sklepih itd. S zobmi ima človek pogostoma, časi prav velike in nevarne bolečine, t že otrok, ko zobe dobiva, čuti splošne slabosti. Kedar otrok zobe menjuje, naj so pazil da mu novi zobje krivo ne rastejo ali da se zobje med seboj v rasti ne ovirajo. Potrdi so strošek 1961 gl. ti I kr. za nekatera dela, dovršena v letih 18"/!) in I88H v bolnišnici milosrčnih bratov v Gorici in dovoli se, da sme dež. odbor potrositi še 13.000 gid. iz glavnega zaloga za uboge v namen, da se zvikša in razširi bolnišnično poslopje, da bo mogoče prihraniti v njem vse domače blazne. Itačunski sklepi za leti I8}8 in 1879 deželnega iu štipendijskega zaloga se potrdijo brez ugovora. Enako so odobre tudi proračuni za 1. 1880 in 1881 deželno-občinskega in zemljiščno- odveznega zaloga. Za zadnje .....enjeni zalog se bo tlrjala za obe leti doklada po 9% vseli državnih neposrednih davkov. Proračuna deželne gluhonemico goriško-isterske za I. 1880 in 1881 potrdita se tudi brez ugovora po predlogih finančnega odseka. Zbor dovoli dijakoma na vinarskej in sadjarskej šoli v Klo-stornouburgu Alojziju Baselli-ju in Josipu Rubbia vsakemu 60 gl. podpore za 1. 1880. Vpokojenemu učitelju bivše c. k. normalke v Gorici so dovoli 100 gl, podpore za 1. 188(1. Katarini vdovi ranjcega Valentina Planiscig-a, deželnega služabnika, dovoli se 25 gl. podpore za 1. 1881). Cestnemu odboru červinjanskemu so dovoli 1333 gold. podporo, da dožene s tem zneskom cestno delo mod Pradicijo-lom iu Treponti. Nadaljevanje costo Visco-Strassoldo do italijanske meje proti Castions-u delle Mura izbrise se iz števila skladovnih cest. Občinama Ruda iu Villesse so dovoli obrok 2 let, da povrneti 4000 gld., ki so se jima posodili iz deželnega zaloga za popravo jezov na. desnem bregu Sočo. Obrtnijski šoli v Marijanu odkaže zbor 500 gl. podpore in sicer 250 gl. za 1. 1880, iu enaki znesek za I. 1881 Juliji vdovi Ivana Jiadalič iz Useka dovoli zbor zaradi izrednih rodbinskih nesreč 30 gl. podpore. Prošnja lokavške občine, da se odpusti dol-otllški občini znameniti znesek komisijskih stroškov v zeinljlščno-odveznili zadevah, odstopi se deželnemu odboru za nadaljno ravnavo. Prošnja vodstva malega semenišča v Gorici, da se podare zalogu Werdenberških štipendijev oskrbništveni stroški, odstopi se deželnemu odboru z naročilom da naznani prosivcu ugodno rešitev vsled dotičnoga zborovega sklepa, sprejetega v seji 30. junija t. I. Kranjski deželni zbor, 7. seja, dne i. julija. Narodni poslanci podajo to-le interpelacijo do kranjske deželne vlade. Občni sodnijski red od 1. 1870 ukazuje v 13. % da imate pri sodnijah obe stranki iu njiju pravdosredniki v svojih govorih (ustnih iu pismenih) rabiti tisti jezik, ki je v deželi navaden v govoru ljudstva. L. 1807 je pravosodni minister Hye izdal ukaz predsedništvu c. kr. višje sodnije v Gradci dne 5. septembra st. 8530 iu !)3l)(i, s kterlm je dopolnjeval pravosodnega miuisterstva Zobje trpe uže jio znotranjih vzrokih, ki prihajajo od hrane; posebno pa se od zunaj večkrat poškodujejo s tem, da se ranijo, ne snažijo, da se temperatura v zobeh neprevidno menjuje, nasledek tega pa je, tla zbole, da očrne, zvotle se in razdrobe. Naj se torej ne grize trdih orehov in drugih trdih reči, naj se no pije in je no prevročih in ne premrzlih pijač iu jedi, posebno pa naj na inerzlo ne hodi vročo ali nasprotno; na prostem naj se zapirajo usta prod mrzlim, ostrim vetrom, naj se varuje slaščic In jedil, ki se lcliko vrinejo v poškodovane in votle zobe, kder delajo bolečine. Snaženje zoli s ščetjo, vodo ali zobnim prahom še ne zadostuje. Zobje naj se po vsakem jelu ali vsaj enkrat na dan izplaknejo, zato da se ostanki jedi med zobmi, ki so največji vzrok votlih zob in neprijetnega duha, iz ust spravijo, najboljše s kako žestoko ali opojno tekočino, ker vinski cvet umori male živalco in glive, ki se narede ob zobeh. Ob zobeh se večkrat naredi zelenkasti ali črukasti zobni kamen, ki naj se previdno oddrgno. Varujo naj se pa preveč drgnoti ali celo zobno sklenino poškodovati. Posebno so pa taki zobni prahovi in taka zobna sredstva, katera zobe zelo naglo pobelijo, navadno sumljiva iu večkrat škodljiva. Ako se rabi prava sredstva, dajo se tudi Škodjivi zobje se dalje časa rabili; zato naj se ne dil pri vsaki bolečini zob kar ruvati, ampak naj se praša prej izvedenega zobnega zdravnika za svet. V zadeti mišic aH mesa. Mišice je treba ne le dobro rediti, temuč rreba je tudi na to gledati, da se delo, vaje iu počitek pravilno menjavajo. Da se mišice čvrsto rede, zalo so boljše živalske nogo rastlinske jedi. naredbo od 15. marca 1862 št. 865 gledć rabe slovenskega jezika pri sodnijah ter ukazal, da ima slovenski jezik ustno in pismeno rabili v tožnih iu netožuih civilnih rečeh pri zaslišanji samo slovenskega jezika zmožnih prič. Za politične in finančne c. kr. urade pa je c. kr. kranjsko deželno predsedništvo, oziroma c. kr. predsedniško finančnega vodstva z ukazi od 23. avgusta in 20. septembra I8ii!)., št. 2229 in 2450, od 14. jauuarlja in in ■„>'». julija 1870, št. 69, 856 iu 902, in od 1818 šl. strogo ukazalo, da imajo c. kr. uradi s slovenskimi strankami uradovati v slovenskem jeziku. Vsi* to ministorijalne naredbe iu vsi ukazi pa so dan danes na Kranjskem večinoma niso praktično izvrševali. Pri sodnijah so ne samo v civilnih, ampak celo v kazenskih pravdah slovenskim strankam nemška vabila in razsodbe pošiljajo, pri zaslišanji nemški zapisniki spisujejo in pri obravnavah ne rabi skozi vso obravnavo jezik, kteri je zatoženceni razumljiv. Ravno lako prezirajo gori navedene naredbo In ukaze tudi c. kr. politični iu IluanČni uradi. Ker jo tako ravnanje c. kr. uradov nasprotno zakonu iu vsacemu narodu prisojenim pravicam, ker se vsled tega lahko velika materijalna škoda pripeti slovenskim strankam iu ker je v interesu državnega reda iu vladno avtoritete, da so r. kr. uradi strogo ravnajo po zakonih in po ukazih, iz zakonov izvirajočih, usojamo si podpisane! vprašali blagorodnega gospoda c. kr. deželnega predsednika: 1. Ali je c. kr. vladi znano, da se naredbe in ukazi c. kr. justlčnega miuisterstva od 5. sept. 1867 št. 8t»3li iu 9396, potem ukazi kranjskega dež. predsedništva od 23. avg. In 20. sept, 1869, št. 2229 in 2450, od 14. jan. 21. in 24. jul. 2870 št. 69, 856 in 902 ter od 13. sept. 1878 št. 651 zastran rabe slovenskega jezika niti pri političnih in finančnih uradih praktično niso izvrševali. 2. Ali hočo c. kr. vlada gori navedene uredbe in ukaze ponoviti ter primerno potrebam slovenskega naroda razširjati in za to skrbeti, da se vsi c. kr. uradi na Kranjskem strogo po njih ravnajo? Poslanec F. Potočnik stavi v imenu svojih narodnih to-varsev predlog, da bi se po Dolenjskem delale ozke železnice, s Čemer bi se najbolje pomagalo ubogemu ljudstvu. Zbornica pritrdi predlogu in voli se odsek za pozvedovanje in pretres te reči. Solskej občini Šmartno pri Liliji se dovoli za popravo novo zidano šole proti obrostim 1500 gld,, iu »podpornemu društvu pravnikov« na dunajskem vseučilišči 30 gld. podpore. Prošnji občino Višnja gora, naj bi so c. kr. uradi iz Zati-čine premestili v Višnjo goro, zbor jednoglasno pritrdi. Osma seja ti, julija. Več občinskih priklad so po kratkom razgovarjanji posameznim občinam dovoli. Sprejme se tudi predlog deželnega odbora o napravi ceste iz Idrije v Vrščevo potoni, ko je deželni predsednik gosp. NVinkler obljubil, da jo bo delala tudi vlada. Predolgo iu napeto telesno gibanje in delo tako škoduje, kakor dolga nedelalnost. Pri samovoljnih gibanjih se po gostnem po-navljenjo iu polaganom, vedno večjem napenjanji doseže velika spretnost, hitrost, trpežnost iu moč v gibanji, kakor vidimo to pri različnih ročnih izurjenostih (n. pr. pri goditi, v obrtniji) iu pri različnih stanovih (vojakih, mornarjih, lovcih, kovačih i.t.il.) Primerno delo iu gibanje pospešuje telesno in duševno zdravje. Prav koristna samovoljna telesna vaja je telovadba. Pa tudi pri tem in drugem gibanji škoduje preveliko napejanje mišic. Ogiba naj se jih, ako posebne telesne prikazni nevarno postanejo n. pr., ako srce premočno in prehitro bije, ako se prehitro in prekratko sope, ako je človek v obraz zelo rudeč, ali pa nasprotno zelo bled, ali pa ako se barva lic naglo spreminja. Tudi tedaj naj se z gibanjem in vajami preneha, ako se človek hudo poti, ako ima neprijetne občutke, vtrujenost, glavobol, omotico, tesnobo v prsih itd. Po močnem utrujenju naj se ne gre naravnost k počitku, I. j. naj se mahoma ne miruje, tudi naj se na to no je niti ne pije poželjivo iu naj se no oliladi prehitro. '/, ozirom na žicce. Kakor mišice tako potrebujejo tudi živci po daljšem naporu počitka n. pr. vidni čut očesa. Za premočnim in predolgim napenjanjem nastopi slabost ali onemoglost. Nekateri ljudje so lehko in moćno razdražejo, a potem zelo opešajo ali obnemorejo; takim pravimo, da imajo slabe živce ali da so nervozni. Taki ljudje naj se posebno varujejo, da ne preobkladajo iu ne dražijo inožgan; tudi naj možgane ne vznemirjajo z močnimi iu omamljivimi pijačami in naj se varujejo, glavo močno protresti -Poročilo finančnega odseka o ustanovah pprejme po nasvetih deželnf^A odbora; potem poroča ilr. Poklukar o sirotišnici baronice Lichtenturnove v Ljubljani ter stavi te le predloge: I. Deželnemu odbora se nalaga, za naprej od dohodkov sirotiuakega zaklada tri Četrtim- obraćati v podporo domaČih sirot približno vernikih svotah za vsaki spol — ter samo eno četrtino dohodkov nalagati v pomnoženje ustanovnega zaklada, i. Dc-/i lili odbor na) krl• i za In, da se število prostorov za irote deklice \ tukaj nji Ijehlentm novi n< >11 ni< j n.i tro le ir-otin-kega zakladi) pomnoži, obenem pa podpora sirot deklic na roko polagoma opu ti. ;{. Deželni odbor naj za to skrbi, da red u .miljeu ih sester v lukaj'nji sirotišnici sedajno letno pl.n o KMI z;i vsak prostor vsaj v razmeri s pomnoženjem iislanovskih prostorov primerno zniža. Deželni o« I bor naj tudi obstoječi dekliški sirotišnici podobne naprave za dečke s b*m podpira, «• deželnemu glavarju vil. Kallcneg^erju izreče zahvala kranjske dojele za trud iu marljivost, ki jo je imel pri reservislnem zakladu. I'rvi se zoper ta predlog oglasi poslanec Svetee, ki se po vsi pravici čudi lemu predlogu, Naša dežela ni nehvaležna ali skopa s pohvalo, toda vedeti mora, zakaj jo da, in da jo tisti, komur jo da, res tiiili z.iislnži. Za kaj pa se ima tu izreči zalivala' Ali za nabiranje? Ne, le za ravnanje s tem denarjem, klerega je bilo vsega skup JINIH) ^>1., razdelilo se ga je pa 8GOO gld., IQOO gld. je ostalo. To ni bilo laku težko nili lako Ziislužno, da 1*1 zalivalo morala dajali vsa dežela. l.V bi In bilo, morali bi hvalo izrekati prej se tajniku in blagajniku, ki sla imela pri tem še več opravila. Vsi pa so storili le svojo dolžnost, nič druzega. Imamo pač med seboj moža — dr. Illeivvci.su—, ki je res vreden zahvale vse dežele po svojih delih. Njegovo delo je odprava najdeiiMiice, po kteri je deželi prihranjenih že dobrih liO.OOO gld., pa lemu, (bi nam je od države pridobil '»">,000 gld. na leto, ker dežela dobiva zdaj namestu 150.((00—175.(KH) gld. Tak mož je vreden zahvale, |>a mi nismo nikdar mislili na-njo, ko smo bili v večini. Zakaj bi se zdaj komu kadilo? Predlog je le strankarsk manever, vi hočete zahvalo dati svojemu načelniku v imenu kranjske dežele. Njegovo delovanje je premalenkostno, zato naj se prestopi na dnevni red. Dr. Poklukar jo enakih misli, da zaupnica jc čisto nepotrebna, vit, Kaltenegger pri lem delu nema nobenih posebnih zaslug. Poslanec Navratil isto lako povdarja zasluge dr. Blehveisa, pa nihče mu ni hvale votiral. Ako bi hoteli uže dežela hvalo izreči komu, izrekli bi jo presvitlemu cesarju, ki tako želi mir med narodi iu je nastavil lake ministre, potem našemu deželnemu predsedniku. Dokler vil, Kalleneggor ne dobi zaupnic z dežele iu svojih zaslug ne dokaže, ni mu votirati zahvale I D. SchalTer, brani Kalteneggerja, dr. Zamik pa pravi, da je netaktno, da hočejo zdaj hvalo votirati svojemu privržencu, ko so v večini: naši tega dr. Hleivvcisu niso hoteli, če tudi je polu leta opravljal posel deželnega glavarja iu takrat prihranil deželi I ,"i( M > gld, na svoji plači. Poslanec Svetee pravi, daje vendar prav slutil, da je namreč ta nasvet le strankarska demonstracija, in ostane pri svojem predlogu. Dr. Vosnjak pravi, da nemškularji ne morejo votirati hvale v imeuu dežele, ker ne zastopajo dežele, marveč le kliko v njej. Zbor la je »illegaleii«. nepostaven zavoljo nepravilnosti pri volitvah. Naj se le zbor razpusti, bodo že videli, kdo bo večina. Pri glasovanji nemškutarji zavržejo Svetčev predlog, na to se narodni poslanci vzdignejo vsi in gredo iz dvorane, občinstvo pa jim kliče za lo »dobro«, »živijo« iu ploska z rokami. Ustali nemčurji potem votirajo svojo zahvalo svojemu glavarju. Sprejela se je še prenarejena postava o obdelovanji ljubljanskega močvirja, potem pa potrdilo več računskih sklepov raznih zakladov. ali v preveliki vročini bivati (vnetje možgan — Sonnenstich), marveč naj skrbe za naravno prehranjevanje, za enakomerni krvolok in dovolj dobre krvi, katere možgani najbolj trebajo. V spanji imajo možgani najnuravnejši odpočitek. Zdravi odraslli človek potrebuje 7 do H ur spanja. Spi naj se precej dolgo, mirno, trdno in nepretrgoma, Spalnica naj bo prostorna, primerno topla in tiha, zrak v njej čist iu suh. Zelo škodljivo je izhlapo-vanje mnogih ljudi, nečistega in mokrega perila, nesnažnih po-nočnih posod, smrdljivih in kadečih se svetllnic in luč; prav lako pa škodujejo v spalnici tudi prijetno dišeče rastline in cvetice. Posebno pa naj se ogiba pri kurjavi v spalnici ogljen-čevega izldapovanja. Postol je naj bodo primerno dolge in široke, ne pretrde in ne premehke, ne pretopio in ne premrzle, in vedno snažne. Debele pernice (zlasti po leti) iu zaduhle visoke postelje so škodljive; to veija pa tudi o spalnicah, ki so premajhne ali prenapolnjeno, ali pa o takih, katerih se ne more lehko prezračiti. Ako živci zbole, ima to mnogotere slabe nastopke, telesne in duševne bolezni. Stalno motenje duševnega delovanja možgan so razne dušev ne bolezni, ki se imenujejo blaznost, norost, slaboumnost ali topoglavost; začasno pohabljenje možgan je vzrok telesnim boleznim, brezzavestju, omedljenju, omotici iti /mešanemu govorjenju (fanfaziranju). Ako poči žila v možganih ali v njih bliživi, tedaj se krv razlije, nastopek tega je ono-moč posameznih delov ali polovice telesa, časih pa tudi nagla smrt (kap v možganih.) I jruiktm de žrl k t m zbor* <0 slovenski poslanci vlado tako le inter pelirtli: I. Ali visoka c. k. vlada hoče vse potrebno strogo ukre-noli, dii se bode v slovenskem delu Štajerske s prebivalci slo-vetiske narodnosti občevalo pri uradih in sodnijah pismeno ter u-dno v slovenščini .' \». Ali hoče visoka c. k. vlada na srednjih solati najprej n:i slovenskem Štajerskem, potem pa v obče, kamer m-ga slovenski jezik i na grnškrm vseučilišči urediti tako, da bodo oni, ki se nadeja jo jav ne .-lužbe mej slovenskim -tanov ni'tvom, mogli doseči enako zmožnost, iiradovati v lovenskem i neiii-kcm jeziku? k. deželni namestnik je na lo interpelacijo odgovoril, dii uradniki zna jo slovenski i da z Slovenci urndn.jejo slovenski, če ludi je dobro znano, da se skoro samo nemški uraduje; za- slran šol p:i je po-lanee tolažil, da se pripravljajo preuredite. -->---- Dopisi. T«>llllll€'ll. H julija. Ker se bliža v mestih šolsko leto svojemu koncu, naj par nujnih v kratkem povemo mladini. Ki ima zapustiti K gimnazijski razred, v ozblljen preudarek. Iz skušenj vemo, dii gimna-zialec, dospevši do konca gimn. študij, nko niso posebne oko-Jjšrine vplivale, navadno uij se še popolnem odločil z:i svoj prihodnji stan. Tak izbor je pa tudi :a nami te/epomemlen, saj v mladini počiva ves up njegov. Mladenič je sedaj v letih, da nauke, prejete iz verozakona, iz zgodovine in sijajnih izrekov staročastilljivih klasikov lahko ozbiljno pretrese v svojo korist i ono svojega naroda. Jalovo jc namreč vsako znanje, ako je le pusta šara v glavi. Mladeniču pa, ki je dosegel uže 20. leto, ako uij prišel še do one zrelosti, vsled katere more človek iz skušenj, i naj so tudi pluje, posneti blagih naukov i vodil za svojo bodočnost, moralo bi se gotovo zameriti. Koliko nesrečnih je pa uže storil napačen izbor poklica, tega ni skoro dopovedati. Da se to zve, ni treba romanov; trezni pogledi v živenje ti to dopovedć. Hipohondrija v različnih podobah, revščina, nepri-ljudnost, temna nezgoda i celo samomor so žalostni nastopki. Dobro i prijetno je, da gleda mladina z jasnim čelom v bodočnost; a pametno i koristno je, ako so fantazija, ki v teh lotili gori i silovito prodira, nekoliko obrzda i v spodobno meje zavrne. Ogenj služi, dokler ga Imamo v oblasti; neskončno slrašen je, kedar v neugasljive plamene zvablja i vse človeške verige prežge. Po takem je s živo fantazijo nadarjeni v največji nevarnosti zgrešili pot v izboru pravega i njemu primernega poklica. Pozor mu, pozor! Vse ceste, poti, steze i brvi človeškega živenja so mu nasute z rožami. Kader prido vladar v kako mesto, hitro vse berače poskrijo mestna gospoda, Češ, v tem mestu nij slromaČije; enako mu zapeljiva fantazija zagrne vsa brozdna i kaluže, vse reve i bolečine živenja. Lep videz ga mami, krokodilov z odprtim žrelom i preŽečega tigra ne vidi; le na maestetične pahne je obrnen njegov pogled. Ker je mladeniču, zapustivšemu najvišji razred srednje šole izbor poklica določi len za njegovo srečno ali nesrečno bodočnost, ne bode odveč, ako še to le pristavimo. Mnogo se govori o nagibih, o ljubezni do kacega stanu itd.; a to so bolj srčne lasti, i srce — samo na sebi i neskončno kakor morje — ne zna onih tesnili i natančnih črlfc i mej v praktičnem živenji. Srce jemlje rado vso bolj na dolgo mero: tako ljubezen kakor sovraštvo. Najmanj je pa verjeli tako zvanim v liskom, prejetim i/, kacega berila ali iz kacega srcu vgajajočega položja. Tisll stan je naj primerniši, ki se duševnim močem i skupnoj no-tranjej naravi naj bolj prilega. Treba toraj nujpred pogledati v se, potler na svet, kakoršen je v resnici, ne v idealih, i nazadnje spraviti kolikor moč srce s pametjo, ki jo res mrzlotna, a veliko dobrega sadu rodi človeku posebe i za društvo sploh. Vsi stanovi so ros za vse ljudi; a vsak slan ni za vsacega; ali vsi, do katerih ima mladenič po še dovršenih študijah pravico, častitljivi so ter imajo ko vse drugo na svetu svojo solnčno i senčno slran. V katerem samo rože cveto? V katerem ni tudi 7. oziram na krvotok. Človok naj gloda na to, da se primerno živi, da dobi krv potrebne snovi ln da ima človek dovolj dobre krvi. K temu največ pripomore pravilno in pametno živenje iu skrhljivost v zadevi hrane in zraka. Zastanki v kolobarjenji krvi so prav nevarni za trebuh, prsa in možgane; neprenoliano pravilno kolo-barjenje krvi se pospešuje s primernim gibanjem. Ako zastane kolobarjenje, ali ako se žile preveč napolnijo, počijo žile lehko v telesu in nastane krvavljcnje v možganih (mrtvoud v možganih), v plučah (bruhanje krvi); v prsili počijo lehho velike Žile ali celo srce (srčni mrtvoud, čemur nastopi nagla smrt. Večkrat se nabirajo v krvi slabe snovi, katere je treba odstraniti (p. žolč pri zlatenici), ali pa manjka v krvi kakošno snovi (p. železa pri bledici). Krv se more ostrupiti in onočisliti tudi s živalskim strupom, (gnjilobo l. dr,). Pri hudih boleznih je opaziti hitrejši trip in večjo toploto (vročnica). Srce samo večkrat hitreje in močneje bije in trlplje brez zunanjega vzroka. V obMi teb slučajih je potrebno, da se k malu zdravnika za svet praša. Zrak naj bodo kolikor mogoče dober in čist. Dober jc zrak tedaj, ako ima kislica, duSca iu vodenega hlapa v pravi meri; čist pa je tedaj, ako ni v njem družili snovi v podobi zraka, prahu in dima. to nos nam naznanja takih zračnih primesi, kakoršni so škodljivi plini, p. ogljeučev okis (ogljenčev plin In hlap), svetilni plin, jamski plin, plin iz blatnih kanalov; škodljive, kisle, ostre rudninske pare (pare klora, brona, amonijaka, fosfora, solitarna in žveplena kislina, arsenika, živega srebru itd.), močan duh cvetlic, izlilapovanje nekaterih ljudi. Ne- muugo trnja? Povsod pride človek v dutiko z dobrimi t hudobnimi ljudmi, v prijetne i nevsečne razmere; zdaj so sladke, zdaj grenke ure, zdaj sije milo solnce, zdaj buči strašen vihar; zdaj je človek povzdigovan i veličan, zda| suvan, palian, i zaničevan, zdaj je ozbiljnost, zdaj šala, zdaj hvala, zdaj zamera itd. To uči 11111 i zgodovina.Vsacega kralja životopis obrneš lahko na-se. Nekterim se zdi sitno i čudno, ko tožijo starikasti ljudje, da je denašnje živenje diugačno, radi pristavljajoči, da je bilo nekedaj bolje. V marsičem pa imajo ti prav, ako se ozremo le na neka minola desetletja. Hazmere so se res presuknole. Do-gajajo se. očevidno v namenu nadsvetovne oblasti, prepogostoma grozovite katastrofe v naravi, pa tudi v človeških naredbah: vsepodirajoči poloinljaji, neusmiljeni točosipi, velikanske povodnji; plodov ilost zemlje pojema, mirijade prej neznanih mrčesnih spak preže na ljudokrušue pridelke; da, premaknoli so se — ako je spodobno i ne presmešno izreči — celo letni časi; ne-Številno samomorov, pogostne vojne, bolezni, draginja, pomanjkanje, glad; blizu hliščivega bogastva večkrat obup i skrajna revščina. I na celo nerazumljiv način raste z duševnim napredkom v nekterih narodih neverstvo, nezaupanje i spridenoat. Vsak mislec mora vsled tega slutiti na tihem kak presuk i skoz i skozno izprcinembo nevšečnih teh razmer. Kar se tiče vedno se ponavljajočih elementarnih i drugih neprijaznostij, te so grozoviti i nedotakljivi poslanci Božji; ali mejnarodne i društvene razlike ljudje med sabo nekoliko poravnajo, da se le po-razume. Ali kdaj? O da pridejo enkrat bolji časi, bolj mirni, manj pohlepni, bolj zmerni ljudje 1 To, i če prištejemo še v resnici veličanske izjave človeškega uma v vseh strokah umotnij i znanostij, povedali smo nekoliko o značaji sedajnjega časa, s kojim se je treba mladeniču seznaniti. Toda veselje ni še pomrlo, še se objemajo zvesti i odkritosrčni prijatelji, še se javlja — i marsikdaj na sijajin način-srčna Idagost v dobrotvornih naredbah; uže se oni mrzli razinnovaški duh umika čedaljebolj spomladanjskim žarkom podedovane i dušogrejoče vere, prvi ogledniki bližajočega se reda začinjajo so kazati; a pri vsem tem še grozno vihar! v živenji, še je hrupno i slrašivno, tu manj, tam več. Trd boj čaka toraj mladeniča, samemu sebi izročenega. Dobro mu bode premislili na razpotji, kod i kam naj ide. Oz-bilnjost časov je velika, ona terja enako odločnost, terja pogum, žrtovalnost, trud i značaj. Ako mu je v resnici do sreče, bode preudarjal i pretehtal svoje moči, z mirnim očesom na milo zanjo kreposlij. obračajo hrbet neumnim pritiskom i sitnim povzdigovalcem ali črnilcem tega ali onega stanu. Zadovoljuost srca, ki jo vrhunec vse sreče, bode mu vedno pred očmi, kakor tudi narodov blagost. To je stališče teh vrstic i njihov namen. Vendar še nekaj: Videčim pa, kako se duhovniška semenišča zmerom bolj praznijo, v tem ko so drugi stanovi n. pr.: zdravniški, odvetniški prenapolnjeni, ne bode menda nikdo zameril razen tistih, o kojih apostol .Tuda govori, ako tukaj svoj osup v nekoliko blagomenjenih besed oblečemo. Nerazmerje je večje, nego bi prvi pogled sodil. Med toliko temperamenti jili je res tuko malo inagnenih brezhrupnemu duhovenskemu ži-venju? O svojem času je bilo n. pr. v velikanskem semenišču goriškem nad 100 i tik pred 1M0. letom še okoli HO seme-niščnikov, sedaj jih ,jc menda iz vseli doličnih diecez 34. Facta loquunturl Pomanjkanje duhovnikov na Primorskem je uže naravnost žalosteče, da ne rečemo vznemirjajoče. Vzroki pa, da se jili sedaj tako pičlo malo poprijema tega zares zelo odgovornega — a v vstm vendar preblazega i lepega Stanu, utegnoli bi hiti tile. Nerazmerje v plači proti drugim stanom, i sosebno nemara najnovejše neprestano bojevanje sv. cerkve s posvetnimi oblastniki i njegove navidezne posledice, med lemi presvobodno i nepoklicano kričanje i hujskanje židovskih koragov; zadnji rujoveči politični valovi zoper nekatere pravice sv. cerkve; prazna skrb za duhovensko dostojanstvo itd. Zgolj vzroki, ki hi bili zadosti trdni, ko bi bili tudi tako opravičeni. Ker je dalje razpravljanje o tej stvari predelikatne nature, rečemo le, da so saj glede nepokvarjenega slov. naroda skoz i skoz navidezni. Vsak pravi mislec jo uže sprevidel, da po tem potu ne ide I ne katere zračne primesi pa malo ali nedoločno diše, pa tudi celo nič, kakor ogljenčeva kislina, kar je še najnevarnejše, Nič manj ni škodljiv droban prah iu dim, (od tobaka), ki se nevidno ali pa tudi v vidnih oblakih po zraku dviguje. — Zelo pogostoma se nahaja v zraku neizmerno škodljiva ogljenčeva kislina in ogljenčev hlap. Ogljenčeva kislina nastane pri sopenju ljudi in živali, pri gorenju goriv in svetil, pri vrenju vina in piva, To jo najtežji plin iu so zato nabira v nizkih krajili, časili tudi v vodnjakih. Zato je treba prostore, kder se veliko ljudi dalje časa mudi (spalnice, šole, delalnice) pridno prezračevati. Ako se veliko ogljenčeve kisline v prostoru nabere, izgube goreče luči svojo svetlo svetlobo ali celo ugasnejo, ljudje ln živali pa se zaduše. Ogljenčev okis pa nastane, ako goriva počasi in slabo gore, naj večkrat pa, ako se pri gorečem ognju v peči zaklopnica prezgodaj zapre, nadalje pri ogljenili posodah in pri železnih likavni-kih, katere z gorečim ogljem belijo. Ta omamljivi plin je posebno spečim silno nevaren. V zaprtih prostorih se zrak čisti s tem, da se s premer-nim prepihom skrbi za menjavo z boljšim zrakom. Poglavitna reč pa je, da se zabranjuje novo onečiščenje. Po zimi se veliko hitreje prostori prezračijo, nego po leti, in to se zgodi tudi pri zaprtih oknih skozi špranje in luknjice. Ako so se pa tudi te zamašile, treba je pa še posebno za drugo prezračeuje skrbeti. Kaditi s prijetno dišečimi tvarinami nič ne pomaga, skoro bolj Je je nekoliko vporabiti klorove pare ali kisle pare (sežiganje žvepla. smodnika, očeta itd.), da se s tem ukončajo škodljive (orga-nišket primesi. more iti naprej, i teh mMec«v ni već malojajavim iidom umarana usta mašečih. Polteno časnikarstvo je povzdignolo -vuj pogumni gia . drugo pisatoljstvo umeteljnih i znanostnili hran', ostro pero kot stra no orožje v rokah drži . o, opa nje m> uie k občnemu navalu. Nij «'as daleč, ko napove k r canska inteligencija i/, svojih tahrov, v kojili je do sedaj morda preinirno prigledovala draslično razvijajočim se spletkom, hudo vojno prevzetnemu Semitu, ki je iz podlega maščevanja prevzel ter izvršuje rolo kljubestnega podirovalca i nagajalra ne le \ verskih, (emuč tudi v družahnili, uinetcljnih i vediiosluili zadevali. Red, normalen čas se povrneta, Bog daj prej ko prej. Zarad pomanjkanja duhovnikov pa narod iicd. F. Z. Pisateljeve prtopombe: Da ni vse zlato v sedanjosti, kakor tudi v minolosti ni bilo, o tem se vsak lahko prepriča, ako z bistrim očesom pogleda v stvari, i je nepristransk sodnik. Da se pa v velikih rečeh spodobi sedanjosti neokračena sovra-nitota nad vsem minolhn, o tem ne bode menda nikdo dvomil, Če se ni nže skregal s pravico, ali le po otročje — kljubuje! Denimo n, pr. le noveje iznajdbe, pred kojimi gre se odkriti, i koje daju poroštvo, da Božanstvo hoče izmeju tajnostind le one sebi pridržati, ki imajo ;a zmerom lotiti Stvaritelja od ustvarjen™, i da ostale v teku Bog vo kterih stoletij, ali v katerih dobah polagoma izroči zmerom bolj se vekšajočemu človeškemu umu. Zelo grešno pa ali neumo je, v črni nehvaleŽnosti i oholosti prezirati zasluge minolih časov; groše pa tudi oni, ki v neki trmi nočejo priznati sedanjosti v tem, v čemer jej gre, hvalo i zasluženega predstva. .lako spravljivo misel med starim i novim je rajnki pisatelj Hicinger — naj ga vendar enkrat Slovenci s6 spominkom počaste I — prav elegantno izrazil v pesmi: iStaro iu novo.. To je nepremakljivo stališče, nekatero naj se učeča se mladina spravi i na njem utrdi, no jenjajoča nikdar v prepričanji, da po hudem viharji — solncc še lepše sije! Iz llojuna. dne 19. julija. Tukejšna čitalnica jo praznovala včeraj svojo 18. obletnico s programom, ki je ljudstvo jako razveseljeval. Deklamacijo je izvršila 12. letna deklica gospica M. Muha jako dobro; stopila je prvič na oder, a pokazala, da na Slovenskem cvete nova dramatična cvetlica. Igra »Ktori bo» se je vršila sploh dobro; gospodičini Hakelj ste svojo nalogo jako izvrstno izvedlo, hvala gre gosp. Katalanu, ki je dobro pogodil, da si je svojo stroko Lipnjek še le v saboto ob »i. uri zvečer v roke dobil, ker je g. Košuta moral nemudoma odpotovali; g. Staro je dr. Bistro-glav-a dobro zadel iu g. G... se je vsem prikupil. Tudi g. Tosti predstavljajo Kovača, vedel se prav dobro, enako sta tudi gosp. Jerina i g. Grabrijan svoji roli dobro izvršila, še g. Peternel ni bil zadnji. Po igri je bila tombola z lepimi dobitki in ume-teljni ognji so ljudstvo zveseljevali; potem se je mladina en malo v dvorani zasukala, zunaj so nam pa fantje kakor slavci peli. Bog ohrani Še mnogo let rojansko čitalnico! Ker je pogostoma v navadnih stanovanjih manj dober in Čist zrak, zato je potrebno uživati večkrat prost zrak, ogibati se je pa treba prevelike vročino in prevelikega mraza, ostrili vetrov in prepihov, mokrote in prahu. Dihala no trpć škode le po nečistem (prašnem iu dimkas-tem) zraku, temuč tudi po vdihanju mrzlega zraka, in sploh po prehljajenju iu po neizmernem napenjanju. Da človek ne sope prašnega, dimkastega iu premrzlega zraka, temu so že pomaga za kratek čas z robcem, ki se pred usta drži. Za daljo časa pa služi respirator, t. j. priprava, katera prej ustmi zrak čisti: rabi naj se le v potrebi in na svet zdravnika. Jabelko ali grlo rado zboli nže po svoji legi ko gornji del zračnih potov; bolezni v grlu so hripavost, kašelj iu drugo bolečine, ki dihanje otežujejo, glasilko zožujejo in so zelo nevarne živenju. Uže pri majhnem bolehanji naj se ne napenja grla, naj so mnogo in glasno ne govori, ne poje in kriči, pa skrbi naj so za enakomerno topli čisti zrak, za mlačno pijačo, lahki mehki živež itd. Enako se je držati tudi, kadar zbolo pljuča ali sapnik. Posebno jo vse škodljivo, kar provzroči, da srce močno bije in dr. se hitro sope, toraj močno napenjanje telesa (tekanje, plesanje, telovadba, hoja na gore), močno pijače, zdražljivo strasti, miglo prehlajenje vsled mrzle pijače, močnega prepiha, mokrih nog. Da pa človek ni preobčutljiv pri prehlajenju, pomaga previdno utrjevanje, dokler jo človek zdrav. — Naposled naj se ogiblje vsega, kar jo vzrok, da se prsa preveč ne stisnejo, kakor je napačno držanje pri sedenji, pisanji, šivanji, pretesno vezanje pri deklicah, pretrdno zapenjanje obleke pri dečkih itd. {Dalje prih.) Iz Pod§;r«i \edeti, nek.ij pa jih u že bode: slovanskih imen smo našteli M. Statistični pregled o • mrazred.....Iržnvne dekli, ke o|e našleva 1 'iS Nemk, lni Italijank in 1,. Slovenk; da Imde tudi tukaj marsikatera Slovenka mej Nemkami in Italijankami, lo je gotovo. Na deškej ljudskoj oli je bilo H,»ti mencev, po narodnosti •"»Iti Italijanov, 21'» Nemcev in le Slovencev, čudno je tedaj to, il i je poduk iz la čine obiskovalo le 'i!)l, i/ doven Sadu, .losip Pipan, Martin /ivi«- in-žinir, Matija Žranut, trgovec, Vlah Manussi lekar. Nov odbor jo sestavljen iz teli le gospodov : Ivan Dolinar predsednik, Viktor Dolenec podpredsednik, Kerko Grabriau tajnik, Ivan Pošun blagajnik. Gdiior: Ivan Nabergoj, Matija Polic, Dr. Franjo Mandlč, Martin Živic inžinir, Franjo Žitko, N. Smid, .foslp Itezek, Matevž Črnivec, Matevž VonČina, Marliu Staro, Ivan Hafner, Ivan Padar, Anton Skabar, Ladislav Hain, Jakob Klemene, .lanez .lerina in .1, Kocijančič. — Pregledovale! računov so: Sadu, Richtig, Ivatalan; nadzornika društvenega premoženja sta gosp, Josip Rezek in Matevž Vončina, /. odborota seja, dne 7. julija ISHO. Predseduje gosp. .1. Dolinar. Ko predsednik pozdravi nov odbor, prosi stalnega delovanja i podpore, da so bodo moglo krepko napredovali. Poleni prečita imena novih odbornikov in preide so na dnevni red. Prva točka: volitev podpredsednika. Soglasno je bil izvoljen gosp. Viktor Dolence. Za knjigarnIčarja je bil izvoljen Ivan Padar, za knjigovodjo Ivan Hafner, oba soglasno. Za nadzornika društvenoga pohi'ja sla bila izvoljena: Josip Bezek in Matevž Vončina. — Gospod Polič nasvoluje, naj bi se ludi volil društveni zdravnik i priporoča gospoda Kranja Mandiča, ki je bil z živio-kliei soglasno izvoljen. Prošnja nečega gosp. Dragotina, naj bi mu društvo dovolilo enkrat na teden podučevati svoje pevce v diušlvoni dvorani, bila je odbita. Predlog predsednika, podpiran od gospoda Nabergoja, o praznovanji tisočletnice slovanskega bogoslužja, bil jo sprejet s tem dostavkotn, naj so vsa slovanska društva v Trstu o tem dogovore iu lisočlotuico skupno obhajajo. Sklenolo se je še, da se bodo društvenimi sprejemala vsako sredo i sabota od 7. do 10. uro zvečer, iu ob nedeljah od 1. I. m. so dobili čuvaji luknega ureda tri laško čolne pri Miramari 'i minute od brega pri ribjem lovu. Razpor mej dulalci. 11 I. m. so je zbralo več delalcev pri skupnem skladišči šl. 'i, ki so boleli lam najetim delalcom nagajati ter so zahtevali, naj so oni v delo vdinjajo. Vsi a I jo hrup, da so je delo za nekoliko časa ustavilo. Redarstvo je dva delalca zaprlo, drugi pa so se potem razšli. Delalcom gre hudo za kruli i mestni nas zbor bi dosti boljše storil, da bi se s lo iu onaelini rečmi pečal, nego da z dvomljivo politiko našemu prebivalstvu škodo dela. Slovstvo i književnost. »Naša Sloga« je s pomočjo »Matice Hrvatske, dala ponatisnoti iz « Naše Sloge » Istarske narodne pjesme hrvatske v posebno knjigo, katera ima v malej osmini 380 strani i se dobiva po 1 gld. pri odpravniŠtvu »Našo Sloge«. Cist dobiček je namenjen « Našej Slogi • iu Bratovščini hrvatskih ljudi v Istri. — Mi lo lepo knjigo prav gorko priporočamo. Filoksera. V nedeljo zjutraj je '\o z Llovdovim patnikom učencev kmetijstva v Piran ogledat trsno bolezen, ki j<* tu nograde napala. 1 njimi je bil tudi tajnik zagrebškega gospodarskega društva, g. Kuralt; prof. Mole pa je tako vedno v Piranu iu Izoli, kder preiskuje bolezen. — Tudi več posestnikov kmetov želi, da bi se na mestu podučili o trsnej im i tako lažje nesrečo odvrnoli, ako lii se bolezen sirila. i Marija Kalister, vdova rajnkega dobroznanega Janeza Kallstra, najbogatejšega Slovenca, ki je nam prerano umrl, preselil« se je v boljši svet dne 11». 1. m. v ;.'» letu živenja. Itajnka je mnogo dobrega storila iu upamo, da nje bogata zapuščina marsikatero solzo obriše. S. 19 in oKrajni sod na VolosKem. Sodni okraj na Yo-loskem ima zgoli slovansko prebivalstvo iu vendar vraduje v njem sodeč, ne Lah, ampak Kranjec po rodu, vse v italijanskem jeziku. Nedavno mu je kastavska občina poslala nekoliko tožeb v hrvatskem jeziku. A te tožbe je sodeč odbil sklicevale se na ;*,. U sodbenega reda. Kastavska občimi se je zarad lega pritožila na višji deželni sod v Trstu, kateri je zaukazal, da okrajni sod mora prijeti hrvatske tožbo i nanje odgovoriti pri objavljenem ininisterskeni ukazu od 1."». tnarcija 1862 št. 505, po katerem morajo sodnije prijemali vloge v jeziku, kateri se v deželi govori. Prav ta sod je nedavno dal italijanski oglas v «Osserva-tore Triostino., v katerem naznanja, da so pri njem izložene listine posestnikov katastralne občine »Studene«. —Tako delajo uradi s zvestim slovanskim prebivalstvom na Primorskem — Irredentarstvu v roko! :', 19 in gosp. deželni namestniK baron Pretiš. Ko se je nedavno gosp. deželni namestnik vozil po Krasu, dirjal je pred njim nek trabant i priporočeval: «Nur deutscb sprecben!» Potem je bil na ogledu v Istri, hrvatskim pozdravom je navadno besedo pretrgal rekoč: « La seusi, riou capisco rpiesta litigua«, ali nič ni odgovoril, ali pa zaliteval Italijanski nagovor; priporočeval je tudi učenje nemškega in italijanskega jezika, slovenskega i hrvatskega pa nlkder ne. »Naša Sloga« ga tedaj praša: Po katerem državnem zakonu imajo ljudje v čisto hrvatskih mestih pred svojimi poglavarji govoriti v italijanskem jeziku: Naj pristavimo Iu nekaj: Koje bil presvitli naš cesar zadnjič v Istri, sprejel jo neko hrvatsko deputacijo, govornika te deputacije so naučili lušk nagovor i ko je ta začel: «Šakra Maješta » i cesar videl, da govornik laški ne zna, potrkal mu je na ramo ter rekel: « Po svoje, p o svoju govorile!* — Komentara ni treba. Priporočanje laškega jezika podpišo vsi lrredentarji, i nemškega vsi Schotierji. Kranjski deželni zbor je imel predzadnji vtorek zadnjo jako burno sejo, o katerej bomo pozneje obširniše poročali. Poslanec gosp. Svetee je v tej seji odkril i se številkami dokazal sleparstvo nemSkutarskih poslancev. v Čestitanje. Vrlima poslancema Nahergoju in Gorjupu kličejo na Tirolah živeči Slovenci; živila! Slovesnost 1000 letnega slovanskega bogoslužja, kakor smo uže v predzadnjem listu omenili, obhajala se je tudi v I timu. Napravil jo je kanonik CrnčitS in obhajala se je 27. junija v cerkvi sv. Hironima. Duhovnik lvančevlč je z asistenco dveh mladih duhovnikov iz Dalmacije bral sv. mašo v staroslovenskein jeziku in mladi hrvatski duhovniki iz sv. propagande so peli na koru hrvatske pesmi. Po božjej služIli je bil obed pri kanoniku Crnčiču, ki je zbranim naznanil, da je papež o tej slovesnosti svojo vesolje razodel. Dopisnik, ki poroča •Obzoru* o lej slovesnosti, obžaluje, da se slovansko bogoslužje na Hrvaškem zanemarja i da se v senjskej škofiji, kder imajo duhovniki pravico brali sv. mašo v slovanskem jeziku, ta pravica ne rabi. Miroslav Hubmayer jo zapustil Ljubljano i šel skoz ltel-grad i Zotijo v gore Hodope na Macedonsko. Čuje se, da je bil tja poklican, ker je tam vse pripravljeno za vstajo. Nesreče. Iz Uorice se naiu piše 19 julija. — Nesreča za nesrečo! Komaj smo Jnalo pozabili tragičen konec treh mlade-ničev, koje so požrli deroči valovi divjo Tore na Furlanskem; uže Imamo mučenika Marlniča mekanika v Podgori, kateremu se je v sredo pod nogami uloinila slaba deska pri popravljanju parnih cevi, da je padel v kotel vrele vode — i zdilinol dušo po 48 urah nepopisljivih muk, zapustivši vdovo s tremi otroci. — Isti dan je usmrtil neki DrenavŠček z Brega v Brdih svojo sestro. Bila je namreč več let v Aleksandrijl i vrnola se je domu, da so na zdravju, ker boleli na, nekoliko okrepča. Tudi DrenavŠček je bil več mesecev z doma ua dolu i ko se je zopet povrati!, — nesrečna sestra pride mu nasproti iz zgornje sobe, da ga pozdravi, on pa zagrabi poleno, ter jo malino po glavi, da se mrtva zgrudi na tla, Morilec je uže v zaporu, a pravijo, da nije čiste pameti. Zdravnika dr. G., soprogo in svaka deli so pod ključ. Bila je ro » nekaka privatna banka na visoke obresti katerej žrtve so tudi uboge družine. Več dokaže sodnija. Do sedaj nedosegljiva morilka vinskih trt — filoksera, prestrašila je tudi naše ministerstvo. Naročilo je telegrattčno in sinoči so se napotili v Istro profesorji ln dijaki naše kmetijske Šole, — tako tudi gg. KerSovani in Štrekelj za kmetijsko družbo. Gospodarske stvari. BanKa • 10 90 I'|0 o •M'/,1 54 i 70 scifttbtijc sv. Člntcma itoiv^a Via Canale it. 7 - v Trstu - Via Canale it. 7 Nasproti zakristije Sv. ANTONA NOVEGA pri podružnici pogrebshega društva g. O. Zimolo Tovarnica umetnih cvetic Palme ln cerkvene rože za rabo pri ekonomičnih pogrebih — Kovinske in lesene rakve. Kupuje in prodaja se vosk na debelo in drobno. (2) Aristid Mosca vlastnik spremljalec. 0la;»ptoU z>abibtije s>v. Člntono novega OGLJE BUKOVO PRESEJANO je na prodaj m ladij] m y T/iagaslmi, Podpisani, ki je dobil izključljivo razprodajo oglja z ladlje gosp. M. Polich-a, naznanja Čestiteniu občinstvu, da se oglje z ladijo naravnost na dom pošilja, da se ga tako manj zmelje i se lahko pogode olajšave pri ceni. Kadar ne bo tukaj Indija, prodajalo se bo oglje iz magazina po 3 gld. 50 kr. k v i n t tt I na (lom pottlan. Ivan Pacor. Magazin t Via St. Lucia št. 2. Lailljas Riva Panflli, za novim ribjim trgom. / \ Najboljši isterski refošk po 1 gol d. bote\ja. Kdor ga želi kaj kupili, naj se obrne do Upravništva J MOSCA ARISTID Umetne cvetice in cerkvena, oprava V Trstu — Via Canale št. T — V Trstu. omnn^mnm PALME, — ZALOGA VOSKA«. Prijemljo se vsakovrstna naročila za cerkveno rabo, kakor so svetniki, vaze, svete posode, tabemakli, tvarina za opravo, tapete, mrtvaška obleka, srebrni, zlati osleci itd. po fabriških. cenah, PALME s finimi cveticami / voiien;m sadjem, zlatimi i srebrnimi ocesci. vinolte liroke ceuu ^ l Cent. 100 cent. 50 16 gld. 20 kr. i' . 78 * 3R 10 . — » 32 18 POLU FINE brez cvclic i brez zlata i srebra visoko liruktt mu« Cent. 100 cent. HO 18 gld. 10 kr. 78 » 30 10 » — • 08 » 32 ti » 05 » 40 ■ 18 5 » 05 » Za barvo i delo se daje poroštvo. ^ Izbrana zaloga i delalnica svete oprave po Ambrozijanskem (milanskem) obredu, tvarina in brokat iz ^ nemških, laskih i francoskih fabrik. Delalnica cerkvenega perila. Prijemajo so tudi zastori, da se popravljajo. JR NB. Za cerKve se pogojajo plačilni obroKi brez povišanja tarife. (5) J Tisk. Fran Huala v Trstu.