DELAVSKA ENOTNOST
GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE ® ŠTEV. 17 ® 18. APRILA 1958 ® LETO XVII. • CENA 20 DIN
PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRUŽITE SE!

GospiidTsko razstavišče v Ljubljani, kjer bodo plenarna zasedanja VII. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije, je dobilo te dni povsem novo podobo. Urejena je že velika kongresna dvorana, zgrajena so upravna poslopja in okrašena ploščad pred razstaviščem.
OB BOBU VOLITEV V DELAVSKE SVETE
Mn Hf malini
V PRAKSI IN ZAVESTI DELOVNIH LJUDI
Predvolilne priprave so se približale koncu. V številnih podjetjih so delavske svete že izvolili, v ostalih drugih kolektivih pa jih bodo prihodnje dni-
Danes že lahko rečemo, da so volilne priprave in volitve delavskih svetov močno razgibale naše kolektive in prispevale precejšen delež h krepitvi delavskega upravljanja v praksi in zavesti delovnih ljudi. V kolektivih v teh dneh živahno razpravljajo o delu organov delavskega upravljanja, o njihovih uspehih, težavah, slabostih in perspektivah, pa tudi o problemih našega splošnega gospodarskega razvoja. Delovni kolektivi ocenjujejo preteklo dejavnost v podjetjih, razpravljajo o kandidatih za bodoče organe delavskega upravljanja in volijo tiste, za katere so prepričani, da bodo kos tej težavni nalogi.
Iz volilnih poročil, iz razgovorov v podjetjih in tudi iz še precej skopih statičnih podatkov lahko ugotovimo naslednje:
— Skoro vse sindikalne organizacije se v teh dneh zavedajo svojih nalog in s svojo dejavnostjo politično usmerjajo in vsebinsko bogate volilno aktivnost v podjetjih.
— Dosedanji volilni rezultati potrjujejo visoko politično zrelost delovnih ljudi, v kolektivih, kjer so volitve že izvedli, je volilo povprečno nad 90 "/o volilnih upravičencev.
‘—Kadrovski sestav novih delavskih svetov je boljši. V njih je več članov Zveze komunistov.
več mladih ljudi, pa tudi žena; odnos med delavci in uslužbenci, člani delavskih svetov, v glavnem ustreza razmerju med zaposlenimi delavci in uslužbenci v podjetju.
Ze ti podatki dokazujejo, da temelji volilna dejavnost na trdnih in zdravih temeljih, ki so pogoj za nadaljnji razvoj delavskega upravljanja in za še večjo sprostitev ustvarjalne pobude proizvajalcev.
Dogajajo pa se tudi napake in ne bi bilo prav, če bi jih zamolčali. Večinoma izvirajo iz nepravilnih pojmovanj, kakšni naj bodo odnosi med vodstvom podjetja in kolektivom, iz birokratskih teženj nekaterih ljudi v podjetju, iz podcenjevanja kolektiva in organov delavskega samoupravljanja, pa tudi iz nekaterih pomanjkljivosti v poslovanju podjetja, v nagrajevanju in tako dalje.
— V kranjskem okraju n. pr. ugotavljajo, da so se v nekaterih kolektivih dokaj formalno lotili volilnih priprav, v teh podjetjih sodijo, da gre le za izvolitev novega organa, ne pa tudi za temeljito oceno dosedanje dejavnosti, za jasno perspektivo bodoče dejavnosti delavskih svetov, za čim večjo politično aktivizacijo proizvajalcev. Zato se dogaja, da ponekod
ie poslušajo poročila, o kandidatih pa razpravljajo predvsem s stališča, kakšni so kot posamezniki. Ne govorijo dovolj o problemih in odnosih v podjetjih, ne grajajo napak in zato tudi ne izbirajo kandidatov po trezni presoji, kdo bi boljše in kdo slabše reševal takšne ali 1 drugačne gospodarske in družbene probleme. V Zireh so na primer sestavili dve kandidatni listi in potem so se spraševali, katera naj odstopi, niso pa ocenili razmer v podjetju in na podlagi takšne ocene ugotovili, kdo cci predlaganih kandidatov bi 1 'i.iljši.
— nekaterih podjetjih se nuč k..j ne ogrevajo za sproščeno razpravo, ker še verjetno boje, da bi delavci grajali nepravilnosti. V teh kolektivih se skušajo izogniti razpravi o najbolj perečih problemih s tem. da govorijo o delovanju organov upravljanja zgolj načelno. V Celju so na primer ugotovili, da sindlikalna podružnica v Tovarni emajlirane posode ni dovolj prisluhnila mnenju delavcev, ni dovolj odločno podprla delavcev, zato tudi ni bilo zadosti odkrite in široke razprave o vseh problemih v tovarni in tudi o tistih, ki so nastali zaradi nepravilnega odnosa med kolek-(Nadaljevanje na 4. strani)
SEJA PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA SINDIKALNEGA SVETA
PBED VU. KONGRESOM ZVEZE KOMUNISTOV lUOOSlBVUE
ZGODOVINSKI DNEVI
Samo štirje dnevi nas še ločilo od zgodovinskega dogodka — Vil. kogresa Zveze komunistov Jugoslavije, v prostorih Gospodarskega razstavišča v Ljubljani se bo v torek začel kongres. 1807 delegatov bo poslušalo poročilo »O nalogah Zveze komunistov v zvezi z mednarodnim Položajem in notranjim razvojem socialistične graditve Jugoslavije«, ki ga bo prebral generalni sekretar Zveze komunistov Josip Broz Tito. Delegati bodo razpravljali o dosedanjem delu, uspehih in slabostih, o načrtu programa in predlaganih spremembah in dopolni-^vah statuta organizacije, sklepali bodo. o bodočih nalogah Zveze komunistov Jugoslavije
To bo zbor, ki ho pomenil zaključek določenega obdobja v našem razvoju, ko smo že izbojeval; odločilno bitko za prihodnost, prihodnost, kakršno si šelimo sami in jo ustvarjamo s svojimi rokami. Seveda pa bo na kongresu tudi odkrito povedano, da še nismo zadovoljni z današnjim stanjem čeprav smo
dosegi; zavidljive uspehe.
Kakšna je bila prehojena Pot, kakšni so dosežki?
V. kongres Zveze komunistov Jugoslavije je določil, da velja v prihodnjem obdobju še nadalje razvijati in krepiti mateni-alno osnovo socializma in nadalje krepiti in razvijati demokratični mehanizem samoupravljanja delavskega razreda in delovnih ljudi sploh. Ob izpolnjevanju teh dveh temeljnih nalog se je Zveza komunista-Izredno učvrstila in idejno-pr Htično okrepila. To sta bili n; l®Si, ki jih niso izpolnjeva samo komunisti, temveč nalor hi so Jih izpolnjevali milijo' naših delovnih ljudi. Milijor naših državljanov so s konkre' nim reševanjem družbenih ir Političnih vprašanj krepili or gane upravljanja, tako da jf
Phi na® v praksi uresničen'
Leninovo načelo:
»Spreminjanje oblasti v ime nu delovnega ljudstva v obla« delovnega ljudstva.«
>1807 delegatov bo razpravljalo in sklepalo o načrtju programa. Ta razprava	ne-
dvomno izredno P?km,embna za ves maš nadaljnji rjtavoj. Zakaj? 'Po bo namreč najpomembnejši dokument te vrste, ki so ga
Imeli koim’!rv = ! Jugoslavije v svoji 40-letr■	- ■ lovini. V na-
črtu programa so razloženi pogledi jugoslovanskih komunistov za minulo obdobje. Ocenjen je revolucionarni boj delavskega razreda d® narodov Jugoslavije, preštudirana je praksa graditve socializma v Jugoslaviji fn našteta so načela boja za socializem v naših pogojih. V programu so vsebovani odgovori na vsa osnovna vprašanja našega notranjega razvoja, na pomembna vprašanja, ki se tičejo boja za socialistično demokracijo jn graditjv našega sistema socialistične demokracije. V mj©m je zelo jasno določena vloga zavestnih
socialističnih sil v graditvi novih družbenih odnosov v naših pogojih, določeno je mesto Zveze komunistov kot najzavest-nejše sile družbe. In v načrtu so tudi razloženi pogledi jugoslovanskih komunistov na probleme mednarodnega delavskega gibanja, kot tudi na vlogo delavskega gibanja Jugoslavije v sodobnih pogojih boja za zmago sil socializma in za popoln poraz starega kapitalističnega družbenega sistema.
To je manifest socialistiičine demokracije, manifest samouprave delavskega razreda m delovnih ljudi sploh zato, ker se
v njem zrcali teorija in praksa našega socialističnega razvoja v obdobju po zmagovito zaključeni revoluciji.
Samo štirje dnevi nas. še ločijo od zgodovinskega datuma-Da, zgodovinskega datuma. Lahko trdimo, da bo imel VII. kongres zgodovinski pomen, kaJti nad 1800 delegatov bo ob prisotnosti naših gostov in gostov iz tujine razpravljalo o tako pomembnem dokumentu kot je »program Zveze komunistov Jugoslavije in o statutu organizacije, o nalogah, ki so še pred nami, o nalogah, ki seveda niso majhne.
Dne 14. aprila je bila v Ljubljani prva seja novoizvoljenega predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov. Na dnevnem redu so bile naslednje točke:
1.	Volitve delavskih svetov.
2.	O nekaterih gospodarskih vprašanjih.
3.	Notranja organizacija republiškega sveta.
Iz referata tovariša Babiča in iz razprave, ki mu je sledila, je bilo razvidno, da so volilne priprave Im volitve delavskih svetov močno razgibale delovne kolektive. Dosedanja volilni izidi potrjujejo visoko politično zrelost naših delovnih ljudi. Vidne pa so -tudi nekatere slabosti, ki večinoma izvirajo Iz podcenjevanja kolektiva in iz nekaterih pomanjkljivosti v poslovanju podjetij.
Po razpravi o volitvah delavskih svetov je predsednik republiškega sveta tovariš Stane Kavčič razložil nekatera pereča tekoča gospodarska vprašanja Med drugim je opozoril na hitro rast investicijskih sredstev in na
neskladnosti v investiranju. Zaradi tega so potrebne določene omejitve in odločnejša usmeritev investicij na področja standarda, kar bi zlasti morala upoštevati podjetja in občine ter okraji.
Tovariš Stane Kavčič je opozoril tudi na nepravilne težnje v nekaterih delovnih kolektivih ki se kažejo v samovoljnem in špekulativnem zviševanju tarifnih postavk.
Predsedstvo je nato potrdilo predlog tajništva c imenovan,u naslednjih odborov in .komis:' pri republiškem svetu:
1.	Odbor za politična in organizacijska vprašanja.
2.	Odbor za gospodarstvo
3.	Odbor za komunalno politiko.
4.	Odbor za socialno politiko in delovna razmerja.
5.	komisija za družbeno in delavsko upravljanje.
6.	Komisija za kulturo, prosveto in tisk.
S tem je bila seja predsedstve zaključena.
akoj po prvi svetovni vojni se je znašel jugoslovanski delavski razred v novo nastali državi v obu: nih razmerah. Na železnicah pa so postale te razmere še posebej neznosne. Uvesti so hoteli sistem, ki je obstojal v predvojni Srbiji in ni poznal nobene socialne zakonodaje. Železničarji so takoj ugotovili, da se morajo — če si hočejo izboljšati gmotni položaj — urediti službene pogoje. Za njihove pravice naj bi se borila novo ustanovljena Zveza železničarjev In transportnih delavcev Jugoslavije.
Spomladi leta 1920 je takratni prometni minister Korošec sklical konferenco s predstavniki železničarjev, češ da bo sam rešil spor. Toda Komunistična partija je pravočasno opozorila na manevre buržoazije in Zveza železničarjev je organizirala generalno stavko, ki se je začela v noči med 10. in 17. aprilom.
»Železničar«, glasilo Zveze železniških in transportnih delavcev, je dne 17. aprila zapisal tole:
»Sila je prekipela do vrhunca in proir»r*no
osebje se bo moralo poslužiti . eh razpoložljivih sredstev za obrambo svojih pravic proti nasilju, pa naj pride od katere koli strani.«
Promet je bil ustavljen, vlada je izdala ukaz, naj se stavka zatre In mobilizira železničarje. Le-ti pa so kljub temu vztrajali. V Zidanem mostu In drugih mestih je prišlo do krvavih spopadov s policijo in žandarmerijo. Podobno se je dogajalo tudi v nekaterih drugih krajih Srbije, Hrvatsk" in Bosne. Tudi ostali delavci so podprli borbo železničarjev. V Trbpvljah so rudarji ustanovili sovjetsko oblast. Grafični delavci niso hoteli ilskati buržoaznih listov, ki so klevetali železničarje. V Bosanskem Brdu je 19. aprila prišlo do spopada, v katerem je padlo več ljudi. Podobni spopadi * bili v Nišu, Sarajevu, Kragujevcu in drugod.
LJUBLJANA, ZALOŠKA CESTA,
24. APRILA LETA 1920 Velike skupine železničarjev, ki so se jim družili tudi drugi delavci, so se zbrale na Zalo«* 1''
cesti in se napotili v mesto. Zandarmerija in po licija je Zaloško cesto In vse prehode v i icr zaprla in brez opozorila streljala na neoboroženo množico. Na Zaloški cesti je za zmeraj obtaž"1« 14 ljudi, 75 pa je bilo ranjenih.
LJUBLJANA, 15. APRILA 1958
Deževen dan ni oviral neštetih ,. di, ki so v povorki odhajali na Zaloško cesto. Vsi ti rieštr'! — med katerimi so bili tudi člani Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Miha Marinko, Franc Leskošek in Djuro Salaj — so se poklonili spominu borcev, ki so darovali svoja življenja za delavske pravice. Ob tej priložn tl je tovariš Franc Leskošek odkril spomenik, na katere- je na večjem reliefu s podobo udeležencev stavke zapisano , ile: »Hrast vihar izruje, človeka stre sovrag. Množica vihri kljubuje, z ranjenimi prsi hiti od zmag do zmag.«
Na manjšem reliefu pa so vklesane tele besede: »Iz teme in žalosti sužnih dni skozi plamen v lepši svet.«

KAKO BOMO PRAZNOVALI
letošnji prvi maj
Koliko lepih, nepozabnih, enkratnih spominov se tri-nja, ko pričakujemo 1. maj, praznik bojev in zmag delavskega razreda, praznik veselja, pomladi in zaupanja v srečo delavskega razreda. Danes, ko proslavljamo 1. maj svobodni, v svobodni domovini, se nam zdi, da je bilo vedno tako, da so ga vedno delavci pričakovali z žarečimi očmi. Pričakovali pa so ga s hrepenenjem po življenju, ki bo vredno človeka.
Vsak 1. maj pomeni novo zmago delavskega razreda, pomeni nov k k k dokončni zmagi delavskega razreda iad vsemi izkoriščevalci.
Prav zato je tudi vsako praznovanje lepše in vsebinsko bogatejše; navdaja nas z večjo sproščenostjo in gube na Čehi se umikajo veselemu smehu.
In kako bodo letošnji 1. maj praznovali naši delavci? Po pripravah sodeč, lahko zaviše-mo, da ga žele proslavljati v naravi, v naših planinah. Pred vojno, ko je bilo proslavljanje največjega delavskega praznika trn v peti takratnim oblastnikom, ki niso dovolili proslav v delavskih središčih, so se napredni delavci zbirali v gorah. Na predvečer so zagoreli skriti kresovi, v naselju so stari in mladi prepevali revolucionarne pesmi, proti nebu so švigale rakete. Zoro pa je pričakovala rdeča zastava, izobešena na vidnem, a težko dostopnem mestu, da so imeli potem žandarji obilo dela, preden so lahko sneli »to sramoto« svoje kraljevine. Medtem pa se je iz naselij valila reka ljudi v bližnje pl /inske postojanke. Rdeč nagelj, rdeča bluza ali ruta so spominjali na prelito delavsko kri, spominjali so na zadnji boj. ki go bo moralo delavstvo izbojevati, da bo lahko svobodno kovalo svojo usodo.
V planinah pa so delavsko prosvetna društva pripravila svojstven program. Godbe so razposajeno igrale, pevski zbori, pomešani z delavci s i-sluhom in tudi brez posluha, so prepevali borbene pesmi. Nikogar ni motila neubranost takšnega zbora, saj delavci niso peli za kritičnega poslušalca, peli so, kar jim je narekovalo srce, in zato je njihova pesem segla v srce. Kdo bi se spomnil številnih razposajenih iger, kdo bi pozabil na veselje in smeh, ko ie odmeval 1. maja po vseh naših planinah!
In če se tako zazremo v preteklost in primerjamo priprave , za letošnje vraznovanje 1. maja, lahko ugotovimo, da je med njimi precej sorodnosti. Seveda pa je ta sorodnost pogojena v -azmerah, v katerih živi naš delavski razred.
Tako nameravajo delovni kolektivi v dneh pred 1. najem prirejati »o tovarnah mitinge, na katerih bodo politični voditelji govorili o uspehih zadnjih volitev v ljudske skupščine, o kongresu Partije, o svojih delovnih uspehih in uspehih komun. Na mitingih bodo sodelov le Svobode in prosvetna društva. S svojimi nastopi bodo prikazala uspehe * lastnih prizadevanj na kulturnem pod 'očju, hkrati pa se bodo oddolžila vsem delat can za njihovo ra umevanje in pomoč.
Podobne proslave bodo or-ytnizirale tudi sindikalne podružnice v svojih naseljih. Največji poudarek pa bo dan proslavam na predvečer delavskega praznika. Svobode bodo na teh praznovanjih nastopile i revolucionarnir-i nesmimi, z borbenimi koračnicami, odlomki iz dramskih del, plesi in recitacijami.
Za temi pro,' .vami bodo na hribih zagoreli kresovi, marsikje pa se bodo ob kresu, ki bo zagorel na vidni vzpetini de-lavs!:jga naselja, zbrali delavci in skupaj z godbo, pevskem zborom przpevali delavske in vartizanske pesmi. Prižigali bodo rakete, plesali in vriskali od veselic nad svojimi 'magami.
Prvomajsko jutro bodo pozdravile rdeče zastave, izložbe bodo okrašene z diplomami, mstavami in grafikoni naših uspehov, godbe bodo igrale 'udnice... Marsikje so se odločili, da bodo odšli z godbo
(Nadaljevanje na 2. strani)
PRVO ZASEDANJE NOVOIZVOLJENIH DELAVSKIH SVETOV
Kot predvidevajo Navodila za volitve v delavske svete (Ur. 1. FLRJ 8/56), morajo novoizvoljeni delavski sveti prvič zasedati 15 dni po volitvah. Na prvem zasedanju poslušajo poročilo predsednika volilne komisije, izvolijo predsednika delavskega sveta in nov upravni odbor, medtem ko dotedanji predsednik poroča o delu prejšnjega upravnega organa.
Funkcija predsednika delavskega sveta je zelo pomembna, zato je prav, da sindikalne podružnice in delavski sveti posvete temu vso skrb. Novo izvoljeni člani delavskega sveta volijo predsednika javno, lahko pa tudi tajno. Lani so mnogi kolektivi v svojih poslovnikih predvidevali, da se poleg predsednika voli tudi namestnik. Smatramo, da je to pravilno in koristno, v tem primeru se namreč delo nemoteno nadaljuje, četudi je predsednik odsoten. Na prvem zasedanju naj bi delavski sveti izvolili tudi predvidene komisije delavskega sveta in sprejeli poslovnike dela. Zelo pomembno vprašanje je tudi poročilo predsednika prejšnjega upravnega odbora. Čeprav so prav letos na predvolilnih sestankih vodilni ljudje zelo izčrpno poročali o gospodarjenju v podjetju in so bile tudi razprave o tem zelo razgibane, mora
biti poročilo predsednika upravnega odbora konkretno in mora prikazati, kakšno je bilo finančno poslovanje, kako so uporabili finančna sredstva. Prav zaradi zelo obširne obravnave in tudi kritike v dobi predvolilnih priprav bodo upravni odbori lahko izčrpno poročali in nakazali tudj
bora. Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili po vrstnem redu največ glasov.
Pri volitvah v upravni odbor je važno opozoriti tudi na določilo, da ne more biti izvoljenih več kot tretjina članov iz prejšnjega leta. Ce se ugotovi, da volitve niso pravilno potekale, se je mogoče pritožiti v treh dneh neposredno okrajnemu sodišču. Zato je treba točno sestaviti zapisnik o izidu glasovanja, sam volilni material pa shraniti.
To so le glavna določila glede volitev upravnih odborov in je vredno na njih opozoriti, ker je že večkrat prišlo do
PRAVNE PISARNE PRI ^ SINDIKALNIH SVETIH ^
NOGAVICE Z LASTOVKO
konkretne probleme, ki naj jih raznih nepravilnosti. Prav je, rešujeta novoizvoljeni delav- se novoizvoljeni člani na ski svet na svojem prvem za- Prvih zasedanjih delavskih sedanju, potem pa naj preide svetov seznanijo s svojimi na volitve novega upravnega pravicami in dolžnostmi, odbora. Kot je znano, štejejo Novoizvoljeni upravni odbo-upravni odbori 3—11 članov, ri morajo sklicati prvo sejo
vključno z direktorjem podjetja, ki ga ne volijo, temveč je po svojem položaju član upravnega odbora. Glede na razne nepravilnosti pri volitvah upravnih odborov morda ne bb odveč, če opozorimo, da mora biti v upravnih odborih tri četrtine delavcev iz neposredne proizvodnje. Na to je treba misliti, ko predlagamo kandidate za upravni odbor. Da je razmerje pravilno, pa skrbi volilna komisija. Predlaga lahko vsak član delavskega sveta. Volitve v upravni odbor so tajne. Ce se po glasovanju ugotovi, da več kot četrtina izvoljenih kandidatov ni iz neposredne proizvodnje v temeljni gospodarski panogi podjetja, jih pride v novi upravni odbor samo toliko, da tvorijo četrtino upravnega od-
najkasneje 15 dni po izvolitvi, na kateri prevzemajo upravne posle. Najkasneje 8 dni po prvi seji upravnega odbora pa mora zasedati delavski svet, ki potrdi poročilo o prevzemu uprave podjetja. Zaradi vsega tega ne smemo zapostavljati prvih zasedanj delavskih svetov in volitve upravnih odborov. Sindikalne podružnice naj poskrbe, da bodo zasedanja skrbno in vsestransko pripravljena. Prav je, da na ta zasedanja povabijo tudi člane delavnega kolektiva kakor tudi zastopnike občinskih in okrajnih zborov proizjalcev ter predstavnike političnih organizacij, da se seznanijo z delom in nalogami novoizvoljenih delavskih svetov
France Flazar
Nova oblika zaščite delovnega človeka
K sestavku »Mimo zakona«. objavljenem v 14. številki Delavske enotnosti, nam je tovariš L. C. iz Izole poslal pismo, v katerem daje dobre pobude za to, da v prihodnje ne bi bilo več podobnih napak, kot so opisane v omenjenem članku. Med drugim piše:
Delavci in večina uslužbencev v podjetjih navadno nimajo dovolj možnosti, da bi se poučita o novih predpisih neposredno iz uradnega lista ali iz strokovnih revij in mesečnikov. V več podjetjih prirejajo kratka predavanja, na katerih pojasnjuje io delavcem nove predpise. To opravi pravnik ali pa sekretar podjetja. Toda vsa ta predavanja niso vselej dosti vredna, kar je pač -predavatelj član kolektiva. Zaradi lastne varnosti se vseh takih določb novega zakona ali uredbe, še bolj pa vseh napak, ki jih novi zakon odpravlja, previdno ogne oziroma se jih dotakne tako, da prizadetim ne bi preveč odprl oči. Seveda ostane potem vse pri starem.
Vse to dokazuje, da bi kazalo organizirati javna predavanja o novih predpisih izven podjetij, recimo na sedežih občinskih sindikalnih svetov. Delavci bi z zanimanjem poslušali taka predavanja. Tudi vprašanj ne bi zmanjkalo. Odveč je poudariti.
da za talka predavanja ne bi smeli pobirati vstopnine.
Prav s tem v zvezi bi omenil še vprašanje pravne pomoči delavcem in uslužbencem. Res da imamo odvetnike, toda novi zakon o odvetništvu omogoča ustanavljanje pravnih posvetovalnic in pisarn za pravno po-rft6c "tildi V okviru ljudskih odborov in družbenih organizacij. Mislim, da bi lahko sindikalne organizacije na sedežu vsake občine, na primer pri občinskem sindikalnem svetu, odprle prazno posvetovalnico. Odprta naj bi bita popoldne, da bi jo lahko delavci obiskovali v prostem času. Morda bi kazalo imeti uradne ure tudi ob nedeljah dopoldne. To pa je že stvar same organizacije in neposredno pogodbe s pravnikom, ki bi prevzel to delo. Denarna sredstva bi morala biti drugotna skrb.
Vodstva gospodarskih organizacij bi potem vedno pomislila, da bo morda njihove odločbe pregledal od njih neodvisen strokovnjak in bo morda vložil proti njim pritožbo ali tožbo; zato bodo veliko bolj pazili na zakonitost. S tem bi pomagali tudi inšpekcijam za delo. Ce bi imeli sindikalne pravne pisarne, bi tudi te skrbele za zakonito izvajanje zakona o delovnih raz-
merjih, zaključuje svoje pismo tovariš L. C. iz Izole.
Pobuda za odpiranje pravnih s veto vadnic je res dobra in bi jo kazalo uresničiti, kjer se le da. Ponekod že imajo pravne posvetovalnice. Pred kratkim smo poročali, da so jo odprli v TAM. Od 1. februarja dalje ima pravno posvetovalmjco tudi republiški zavod za socialno zavarovanje LRS, ki daje pravne nasvete predvsem glede pokojninske prevedbe na zahtevo, kasneje pa bo dajala nasvete v vseh zadevah socialnega zavarovanja. Podobno je pri nekaterih okrajnih zavodih.
Pravne nasvete o delovnem razmerju dajejo tudi vsi inšpektorati za delo.
Na eni izmed svojih sej je tudi tajništvo republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo razpravljalo o podobni službi pri sindikatih. »Delavska enotnost« že nekaj let brezplačno odgovarja na vsa pravna vprašanja glede delovnih razmerij, delavskega "upravljanja in socialnega zavarovanja, v načrtu pa so še nove oblike, tako na primer urad za pritožbe pri republiškem svetu Zveze Sindikatov, da bi pomagali delavcem in uslužbencem, ki bi jim kdorkoli skušal kratiti njihove pravice.
r ' t
I '
»POČAKAJTE,
BOM VPRAŠALA...«
Običajen telefonski poziv: ►Je tam pekarna Ajdovščina? Ali v vašem podjetju danes volite delavski svet?-« Tako sem po telefonu vprašal tovarišico Z. A.
»■Počakajte, prosim,« je dejala, "bom vprašala.«
Ni mi bilo treba dolgo čakati. Z odgovorom sem bil zadovoljen, toda zbodlo me je tisto: "Počakajte, bom vprašala.«
O pripravah na volitve v delavske svete smo veliko pisali, še več pa govorili o tem, da mora vsak član delovnega kolektiva poznati uspehe podjetja, da mora dobro vedeti, kako je delavski svet gospodaril itd. Toda, ali je bilo povsod tako? Ali so bili res vsi delavci, vzemimo v pekarni »Ajdovščina«, seznanjeni z volitvami? Ce so bili, ali ni potem čudno, da je tovarišica Z. A. oklevala z odgovorom, ko smo jo vprašali, če danes volijo delavski svet?
Nace Borštnar
Letošnji prvi maj
Nadaljevanje s 1. strani
tudi na podeželje, kajti 1. maj ni samo praznik delavcev, marveč vseh delovnih ljudi. V zgodnjih jutranjih urah pa bodo priredili množične izlete v planine. Izletnike bodo spremljale godbe, pevski zbori, zabavni orkestri, telovadci Partizana, športniki, taborniki, ki bodo za izletnike pripravili pester program.
Ta program bodo izvajali na najbolj obiskanih planinskih postojankah. Sledile mu bodo različne športne igre. Eni se bodo pomerili v nogometu, drugi v odbojki, tretji v kegljanju ali streljanju z zračno puško. Možnosti in prilik za sproščeno zabavo je obilo. Prepričani smo, da jih bodo naše organizacije znale izkoristiti.
Pozabiti p.t ne smemo na ljudi, ki bodo ostali v naselju. Tudi zanje moramo poskrbeti.
Toda nraznovcnje 1. maja traja dva dni. Tt ll za naslednji dan bodo prosvetna društva pripravila program. Igralske skupine, lutkovna gledališča, kinematografi in športna društva bodo poskrbela, da bodo delavci tudi ta dan veselo preživeli.
Tako bo tudi letošnji 1. maj Izvenel kot največji praznik delavskega razreda, kot praznik vsega naprednega človeštva, ki si vse močneje prizadeva, da bi postalo življenje delovnega človeka lepše in bogatejše.
Kako živimo?
Velika anketa Zveznega zavoda za statistiko bo zajela v Sloveniji več
kot 10.000 gospodinjstev
Zvezni zavod za statistiko že dalj časa zbira podatke o življenju jn življenjskih stroških delavcev in uslužbencev. Zato tudi naš republiški zavod za statistiko prejema vsak mesec zelo natančne odgovore o življenjskih stroških 280 delavskih in uslužbenskih družin. Pri tej anketi sodelujejo štiričlanske družine, v katerih je zaposlen samo en član, zapisujejo pa vse svoje izdatke. Zraven tega še redno anketirajo 230 kmečkih gospodinjstev.
Povprečna družina v Sloveniji šteje 3,7 članov. Torej prevladujejo štiričlanske družine. Zato so napravili teoretično listo življenjskih stroškov vsake družine, v kateri so zajeti vsi življenjski stroški od stanovanja do obiska kulturnih ali športnih prireditev, vse te izdatke preračunajo mesečno po trenutnih cenah, da bi dobili indeks življenjskih stroškov. Doslej pa še nismo imeli statističnega pregleda o izdatkih veččlanskih družin in samcev. Zato je Zvezni izvršni svet naročil statističnemu zavodu, da izpelji veliko anketo, v kateri bi zajeli 10 odstotkov vseh v industriji zaposlenih delavcev in uslužbencev, ter zaposlenih v javni upravi.
V tej velikopotezni akciji bomo samo v Sloveniji anketirali okoli 10.000 družin, v Mariboru 2400, v Ljubljani približno 2300, v Kranju 1000, v Celju 900, na Jesenicah 700, v Trbovljah 600, v Kopru in Izoli 400, v Šoštanju in Velenju 400, v Tržiču 300, v Zagorju 300, v Ravnah 250, v Mežici 200 in v Hrastniku 160. Anketirati so pričeli 15. t. m., zaključili pa bodo delo 31. maja. Organizatorji ankete bodo v naštetih krajih na temelju spiskov po posebni (v tem primeru slu-čajnostni) statistični metodi anketirali na primer vsakega desetega delavca in njegovo družino. Vprašanja so zelo podrobna in številna. Podatki bodo toliko več vredni, kolikor iskrenejši bodo odgovori. Sam na sebi en sam odgovor ni videti pomemben, toda po statistični obdelavi v vsej Jugoslaviji jih bo čez 100.000, zato bodo odgo-
vori toliko bolj pomembni, kolikor bodo točnejši. Ni vredno posebej poudarjati, da so posamezni odgovori anketirancev anonimni.
Posebno dragoceni bodo podatki o življenju samcev, ki bodo odgovorili med drugim na vprašanja, če pomagajo svojcem, ali pa sprejemajo pomoč od njih, kje in kako stanujejo, koliko plačajo za stanovanje, kaj jedo, v kakšnih pogojih delajo, kako se vozijo na delo. kako so oblečeni, kratko malo za
kaj pčtrošijo plačo in druge dohodke. Pravzaprav naj bi samci dali nekak zaključni račun vseh svojih dohodkov in prejemkov. •
Vprašanj za veččlanska gospo- '	' ■'
dinjetva pa je še več.
Delavci in uslužbenci so odgovarjali že na številne ankete, koristne in nekoristne. O koristnosti te ankete menda ni potrebno posebej govoriti. Zavod za statistiko pričakuje veliko razumevanja in pomoči tudi sindikalnih podružnic v posameznih delovnih kolektivih. D. D.
PRIZOR Z
TTEV DELAVSKEGA SVETA
»AJDOVŠČINA« V LJUBLJANI
S , I s
V PEKARNI
Najprej, lahko celo rečemo v rekordnem času, so izvršili uradno prevedbo pokojnin okrajni zavodi za socialno zavarovanje v Ljubljani, Mariboru in Celju, v najkrajšem času pa bo uradna prevedba pokojnin končana v vsej Sloveniji. Doslej so v Sloveniji prevedli že okoli 60.000 osebnih in družinskih upokojencev.
Pozanimali smo se, kako je potekalo delo pri uradni prevedbi pokojnin na ljubljanskem okrajnem zavodu za socialno zavarovanje, kjer so najprej opravili to delo. Prevedbo je opravljalo 19 referentov za pokojnine in invalidnine, tem pa sta priskočila na pomoč še dva, pregledovalo njihovo delo, v arhivu jih je delalo devet, 18 strojepisk pa je tipkalo nove odločbe.
Po tej prevedbi sprejemajo osebni upokojenci ljubljanskega okraja povprečno za 17,3 odst večje pokojnine Prej so prejemali mesečno 108,120.214 dinarjev, doslej pa okrajni zavod z& socialno zavarovanje nakazuje vsak mesec upokojencem 126,927 tisoč 949 dinarjev za osebne po-
kojnine. To je za 18,807. 735 dinarjev večl 'T'udi družinske pokojnine so večje, povprečno kar za 30.1 odst. ali skupno za 9,520 tisoč 118 dinarjev mesečno. Prej so družinski upokojenci prejemali 31,596.998 dinarjev, po prevedbi pa prejemajo vsak mesec 41,117.116 dinarjev. Na splošno so vsi ti zneski višji, kot je, kazalo ob izidu novega zakona o pokojninskem zavarovanju.
Novi zakon upošteva tudi prevedbo pokojnine na zahtevo upokojenca. Te prevedbe morajo biti opravljene do junija tega leta. Republiški žavod je izdal poseben pribočnik, v katerem so vpisane vse, v novem zakonu zajete možnosti, da bi upokojenci sami lahko vložili prošnje za
željo upokojencev, ki so opravljali delo, za katero je bila predpisana višja kvalifikacija ali višja šolska izobrazba, kot so jo imeli. Znano je, da so pokojnine po prejšnjem zakonu slonele ha šolski kvalifikaciji, novi zakon pa priznava pokojnine na temelju delovnega mesta, to je dela, ki ga je delavec ali uslužbenec opravljal pred upokojitvijo.
Za zdaj okrajni zavodi za socialno zavarovanje še niso pričeli s prevedbo pokojnin po zahtevi. Trenutno šele pripravljajo tn urejujejo spise. Pokojnina bo namreč odvisna predvsem od uradne ocenitve delovnih mest, kar bodo opravljale posebne komisije; za delavce
prevedbo pokojnin/ Največ pre- pri pristojnih tajništvih za delo, vedb bodo morali opraviti na za uslužbence na sekretariat ».a
občo upravo. Oceniti bodo morali delovna mesta za mnogo let nazaj, torej bo to veliko in pomembno delo.
Na ljubljanskem okrajnem zavodu za socialno zavarovanje so doslej prejeli že čez 5000 vlog za -prevedbo po zahtevi. Upokojenci bodisi zahtevajo višji zavarovalni raz ed v skladu z delovnim mestom, ki so ga opravljali, ali pa dokazujejo delovna leta nad predpisano delovno dobo, ki doslej niso bila upoštevana. Posebna komisija bo pregledala vloge tistih, ki so bili v internaciji ah pa so v ujetništvu aktivno sodelovali proti okupatorju. Zastopniki socialnega zavoda in občimskiih odborov Zveze borcev pa bodo pregledali tiste vloge upokojencev, ki sc sodelovali v NOB.	D-o
DROBMe Novice
L E ČEMU?
Dobro se še spominjam, da so na občnem zboru neke sindikalne podružnice pozabili izvoliti nadzorni odbor. Ko jih je neki delegat opozoril na to, so tovariši iz delovnega predsedstva zamahnili z roko, kot bi hoteli reči: le čemu, saj ni tako važno ... V teh dneh pa sem zvedel, da se je v sindikalni podružnici LIG Straža zgodila neljuba nevšečnost: blagajnik po-
DELAVSKA ENOTNOST __
Glasilo sindikatov Slovenije. — Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. — Odgovorni urednik Ivo Tavčar. — T-isk Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani. — Naslov uredništva In uprave: Ljubljana, Čufarjeva ulica 3, poštni predal 284. — Telefon uredništva 32-538, uprave 30-048, skupni za uredništvo in upravo 32-031.	— Račun pri
Mestni hranilnici v Ljubljani 601-606-1-221.	— List izhaja vsak
petek. — Rokopisov ne vračamo. _ Posamezna številka stane 20 dinarjev. — Naročnina v predplačilu je mesečna 80 dinarjev, četrtletna 240 dinarjev, polletna 460 dinarjev in celoletna 900 din.
družnice je poneveril okrog 60.000 dinarjev.
Vsiljuje se mi kopica vprašanj Kdo je kriv? Morda samo blagajnik, ali pa tudi oba člana nadzornega odbora? Zakaj so člani sindikalne organizacije molčali, ko so vendar vedeli, da za plačano članarino niso prejemali znamkic? In vendar je v tem podjetju občni zbor potekal mirno, čeprav sindikalna blagajna ni bila v redu.
Naj ob tem primeru povemo, da nadzorne odbore volimo zavoljo tega, da nadzorujejo delo blagajnika in izvršnega odbora podružnice. Pa tudi odbori občinskih sindikalnih svetov bi morali biti bolj dosledni pri izvajanju svojih dolžnosti. Praksa namreč kaže, da vse preveč zaupamo, premalo pa pazimo na točnost poslovanja.
Janez Gabrovšek
Celje
Za delavski praznik 1. maj je okrajni sindikalni svet v Celju razpisal strelsko tekmovanje z zračno puško, ki naj bi se ga udeležile ekipe vseh sindikalnih organizacij. Zmagovalec bo prejel pokal okrajnega sindikalnega sveta, 5 • najboljših ekip zračne puške, ostali pa diplome in praktična darila.
Strelska družina sindikalne organizacije »Kovinotehna« je na invalidskem tekmovanju v streljanju z zračno puško dosegla prvo mesto 'h Prejela pokal v trajno last.
Jesenice
Prejšnji teden je bilo v jeseniški železarni 27 predvolilnih sestankov, na katerih so člani tovarniške sindikalne organizacije, delavskega sveta in upravnega odbora poročali delavnemu kolektivu o uspehih, pa tudi o slabostih podjetja. Izbrali so tudi 102 kandidata za bližnje volitve v delavski svet jeseniške železarne.
U. 2.
Ptuj
V Ptuju in okolici so precej živahno razpravljali pred volitvami novih delavskih svetov. Predsedniki delavskih svetov so kolektivom poročali o gospodarskem stanju podjetij, o organizaciji dela, tehnični zaščiti itd. Ponekod so prisotni opozarjali na vprašanja, ki se tičejo zdravstva. Povedali so, da morajo pogosto po več ur čakati, preden pridejo na vrsto pri zdravniku.
J. D.
Šoštanj
V Šoštanju bodo letos zgradili okrog 500 stanovanj. Zgradili bodo zdravstveni dom, zregulirali bodo reko Pako od Šoštanja do Soteske, uredili novo šolo v Velenju itd. Sredstva za gradnjo šole bodo dobili tudi iz občinskega stanovanjskega sklada.
Brežice
Tudi pri nas se že pripravljamo na proslavitev 1. maja. Manjše proslave bodo v Do: bovi, Kapeli in na Globeh. Osrednja prireditev pa bo na
brežiškem stadionu, kjer bodo med drugimi nastopili člani telovadnega društva.
Kranj
V	tovarni »Iskra« so priredili dva tečaja za kvalificirane in visokokvalificirame delavce. Tečaja obiskuje trikrat tedensko 150 delavcev.
Ljubljana
V	Tovarni dekorativnih tkanin v Ljubljani so nedavno izvolili 36-članski delavski svet,
Maribor
Tudi v Mariborski tovarni avtomobilov so že izvolili delavski svet, v katerem je 73 delavcev, 16, mladincev in 3 ženske.
Hrastnik
V hrastniški steklarni so izvolili 51-članski delavski svet, v katerem je 6 mladincev jn 10 žena.
Slovenske Konjice
Kmalu bo vsako podjetje v konjiški občini dobilo nekaj stanovanj v upravni zgradbi nekdanjega okrajnega ljudskega odbora, ki so jo sprva namenili za sedež sodišča, šele kasneje pa so se odločili, da jo bodo zaradi občutne stanovanjske stiske preuredili v stanovanjsko zgradbo.

NVLON, PERLON, ENKALON, CREPPE-NVLON
Osebni družinski upokojenci
prejemajo zvišane pokojnine
Ribarjenje v kalnem
Leta 1955 so v podjetju TESAR v Ljubljani najeli kratkoročno posojilo in zgradili stanovanjsko hišo. Obvezali so se, da bodo več kot 30 milijonov dinarjev vrnili že v treh letih. Od takrat je minilo precej časa. V podjetju s0 medtem ugotovil!, da so se prehitro odločili za kratkoročno posojilo in da ga v tako kratkem času ne bodo mogli v celoti vrniti. Zato so zaprosili občino (mimogrede povedano — precej pozno), naj jim dovoli, da bodo posojilo odplačevali deset let. Občina je prošnji ugodila. Toda pred tem se je v podjetju zgodilo še marsikaj.
Ko so letos sprejemali zaključni račun, so sklenili, da bodo iz dobička delili še po eno plačo. Člani komisije, ki so v »Tesarju« pregledovali zaključni račun, pa so se pozanimali za obveznosti, ki jih ima ta kolektiv do občine. In tedaj so v podjetju začeli govoriti, da so na občini ustaviiii izplačevanje plač iz dobička, da delavci ne bodo dobili ničesar itd. Predstavniki podjetja, delavskega sveta in sindikalne organizacije ter občine so se sporazumeli, da bo vprašanje dolgoročnega posojila zadovoljivo rešeno. 4. aprila, ko so to stvar pretresali na občini, pa so delavci v zgodnjih jutranjih urah v obeh obratih »Tesarja« ustavili delo in ponovno zahtevali natančnih pojasnil o preseženi plači, češ da so do njo upravičeni, pa četudi na občini ne bi zadovoljivo rešili »Tesarjeve« prošnje.
V podjetju so dobro vedeli, da dobička ne bodo mogli izplačati, dokler jim občina ne podaljša posojila. Prav tako so delavski svet, vodstvo sindikalne organizacije pa tudi vodstvo podjetja dobro vedeli, da bo njihova prošnja zadovoljivo rešena. To so povedali tudi delavcem, vsaj tistim, ki delajo V obratu v ^Parmovi ulici. Tako pravijo.
Čudno pa se nam zdi, kako to, da so delavci še enkrat zahtevali pojasnil in da so dogodki (zadeva s posojilom, razprave na občini in zahteva delavcev, da jim še enkrat povedo, zakaj v podjetju ne delijo dobička) sledili drug za drugim. Dozdeva se nam, kakor da so »nekateri« hoteli podpreti prizadevanje podjetja, da bi prošnjo na občini čimugodnejše rešili. To pa smrdi po izsiljevanju. Zato je njihovo dejanje vsfe obsodbe vredno.
Nace Borštnar
Tezenčani pred prvim majem
Tudi letos se Tezenčani pripravljajo, da bi kar najlepše proslavili prvi maj. Na večer pred prvim majem bodo priredili baktedo. Zbrali se bodo pred tezensko občino, nato pa na čelu z gasilci in obvezniki pred-vojaške vzgoje ter s šolsko mladino, ki bo nosila lampijončke, krenili na stadion Kovinarja* Tam bodo zakurili velik kres, tezenski gasilci pa bodo že dan poprej postavili majsko drevo. Po svečanem govoru bodo na osvetljenem in ozvočenem stadionu nastopili moški in mešani pevski zbori iz Miklavža, Pobrežja in Teznega. Sodelavala bosta tudi mladinska godba na pihala in tamburaški zbor tezenske Svobode; prvega maja zjutraj bosta igrala budnice po tezenskih ulicah.
Prvomajske proslave pripravljajo tudi v tezenskih kolektivih. Povečini bodo 30. aprila pred zaključkom delovnega časa. Člani delovnih kolektivov v Metalni in TAM pa bodo n? Ptujski cesti postavili velike slavoloke.
V mnogih mariborskih kolektivih bodo sindikalne organizacije priredile športna tekmovanja. Sindikalna organizacij* TAM pa se je to pot odločil* še za širše tekmovanje. Dvainštirideset najboljših športnikov iz TAM se bo 26. in 27. aprile pomerilo s športniki iz kranjske ISKRE. Tja bodo odpotovali s posebnimi avtobusi, tekmovali pa bodo v nogometu, odbojki, šahu, namiznem tenisu, streljanju in kegljanju. Povratno srečanje bodo priredili prihodnje leto pred prvim majem v Mariboru.	d. G-
PRISFEVEK K RAZPRAVI O INVESTIRANJU

S’
. *
Z VSKLAJEVANJEM NAČRTOV ZA OBNOVO IN RAZŠIRITEV PODJETU
STROKOVNA ZDRUŽENJA NAJ BI BILA RAZEN BANK OBLIKA DRUŽBENEGA NADZORA ZA SMOTRNO INVESTIRANJE — ORGANI UPRAVLJANJA PODJETIJ NAJ BI Z AKTIVNIM DELOM V ZDRUŽENJIH ZAGOTOVILI, DA SE TA NE BI IZRODILA V ADMINISTRATIVNE ORGANE
V prejšnji številki smo v članku »Cim širše proizvodno sodelovanje« govorili o prednosti kooperacije in o ustanavljanju skupnih skladov podjetij. Tokrat pa velja spregovoriti še o drugi stranj proizvodnega sodelovanja, to Je o vsklajevanju načrtov za obnovo in razširitev Podjetij, Zakaj kaže razmisliti tudi p tem? Do takšnega, da tako rečemo, medsebojnega kreditiranja nd moč priti, če tisto, ki da denar, ne ve, koliko več polizdelkov bo dobil za svojo proizvodnjo, ko bo kooperant moderniziral svoje naprave. In če hoče to vedeti, mora kooperantu sporočiti svoje potrebe ne samo za eno leto, ampak za leta naprej. To pomeni, da morajo kooperanti sodelovati med se,boj tudi pri sestavljanju načrtov za obnovo in razširitev podjetij-
Pri vsem tem gre še za nekaj več. Trošenje denarja, namenjenega za investicije, nadzirajo PH nas finančni organi. Toda ali je ta nadzor že tudi zadosten porok, da vložimo denar vselej tja, kjer je najbolj potrebno, ali nam ta nadzor omotgoča pravilno sestavo investicij? Praksa nas opozarja Oa določene slabosti v investiranju. Posamezna podjetja razširjajo svojo zmogljivost ne, glede na to, da je drugod ne izkoriščajo popolnoma. Drugod zopet razširjajo proizvodnjo ne glede na zmogljivost kooperantov, ki jim dobavljajo nujno potrebne sestavne dele. Ker podjetja v primeru premajhne kooperativne zmogljivosti ne morejo razširjati proizvodnje, zaprosijo za kredit, zSrade nov oddelek, obrat, novo tovarno. T; izdatki bi bili lahko manjši, če bi podjetoa, ki izdelujejo sestavne dele za drugega proizvajalca, vsklajevalla načrte za obnovo in razširitev.
Izdatke za gospodarske investicije povišujejo še tako '.me-novane »divje gradnje«. Ce ugotavljamo, kako so izkoriščene proizvodne zmogljivosti v posameznih panogah in podjetjih, koliko brez potrebe gradimo, kako naraščajo izdatki za gospodarske investicije v primerjavi z negospodarskimi, lahko pridemo do Zaskrbljujočih številk.
V članku »Kontrola investicij v industriji«, ki ga 3e objavil Privredni pregled v 846 Številki, je naštetih nekaj podobnih primerov.
Minulo leto so na primer začeli graditi v Jegulovcih pri Skoplju tovarno karbida, razen tega so tudi predvideli zgraditev obrata za ciainimild, čeprav proizvodna zmogljivost tovarne »Dalmacija« in tovarne dušika v Rušah še ni izkoriščena, V Ljubljani in Zemunu sta bili lan; obnovljeni tovarni kleja, kljub temu pa so v Vlasotincih začeli graditi novo tovarno kleja. V Novem mestu so zgradili tani nov obrat za konfekcioni-r«nje antibiotikov, zmogli ivosti
za ta proizvod pa v naši tovarni niso izkoriščene niti za eno izmeno. Zmogljivost milarake industrije izkoriščamo komaj 60-odstotno in kljub temu nastajajo iz obrtnih delavnic nove »tovarne«, hkrati P« razširjamo stare. Zmogljivost sta povečali tovarna »Cvetan Dimov« v Skoplju in »Vededrogerija« v Ljubljani.
Kot pravi pisec tega sestavka, združenja niso vedela za razširitev in novogradnjo v teh podjetjih. Ob zaključku pa predlaga, da bi bilo treba pred izidom predpisov o umerjanju razvoja investicij v industriji izdati: »Začasni predpis o obveznem evidentiranju in kontroli investicij v industriji — podoben nedavno objavljenim predpisom, ki se nanašajo na politiko cen«. Razen tega pravi, da br bilo treba predpisati, da morajo investitorji prijaviti strokovnim združenjem vse odobrene investicijske programe za graditev novih in za rekonstrukcijo oziroma razširitev starih objektov, če presega, vrednost investiraj 20 milijonov din. To naj bi bil Prvi filter družbene kontrole o upravičenosti investicij. Te prijave pa naj bi združenje s svojimi Pripombami poslalo Zvezni industrijski zbornici oziroma Sekretariatu za industrijo republiškega Izvršnega sveta. Le-ta naj bi v krajšem času objavil svojo sodbo o upravičenosti predvidenih investicij.
To pobudo je vsekakor treba pozdraviti, saj bi vnesla več reda v investiranje. Toda ali ni izrečena pobuda nekoliko enostranska? Iz prakse vemo, da znašajo stroški za načrte 100 tisoče ali. celo milijone. Kaj se bo zgodilo, če bo združenje ugotovilo, da je novogradnja ali razširitev oziroma rekonstrukcija nepotrebna? Podjetje bo brez haska plačalo denar za načrte in stroški zanje, ki bodo presegali 100 tisočake in milijone, bodo bremenili materialne stroške proizvodov.
Pobudo avtorja tega sestavka bi veljalo po mojem dopolniti takole: »Vsak investitor naj bi pred odločitvijo o gradnji nove tovarne, oddelka ali obrata pred odločitvijo o razširitvi proizvodnje oziroma o obnovi svojih proizvodnih zmogljivosti poslal svoj predlog strokovnemu združenju. Šele ko bi ga strokovno združenj,e odobrilo, naj bi dal sestaviti investicijski načrt.
Mogoče bo kdo dejal, da bi pomenilo to vmešavanje v pristojnost organov upravljanja, krnitev njihove samostojnosti. Na takšne prigovore velja reče tole: vloga strokovnih združenj je dvojna. To so organi podjetij in skupnosti. Ustanovili smo jih zaradi potreb gospodarstva in skupnosti. Vsebino dela so ji narekovale potrebe podjetja in skupnosti. Strokovna združenja so višja oblika združevanja gospodarskih orga-
nizacij, ki poslujejo kot samoupravna organi, toda istočasno so tudi organizacije družbenega samoupravljanja, ker opravljajo določene družbene funkcije. Ena izmed njihovih družbenih funkcij in nedvomno najpomembnejša je v vsklajevanju proizvodnje, vsklajeva-nje razvoja posameznih industrijskih panog. Zal so doslej združenja in zbornice le pre-pogostokrat podpirale samo zahteve posameznih investitorjev glede investicij, niso pa vskla-jevale razvoja posameznih panog. Te (funkcije pa združenja tudi poslej ne bodo mogla uspešno opravljati, če bo vsako podjetje po svoje razvijalo proizvodnjo, če bo investiralo ne glede na potrebe trga, razširjalo naprave ne glede na že obstoječe in vendar ne polno izkoriščeno zmogljivost itd.
Ce bi vsklajevali načrte (za nove tovarne, za obnovo ali ra,zšiiritev sitanih tovarn) prek združenja ali vsaj med kooperanti, bi denar za investicije nedvomno smotrneje trošili in ne bi še bolj povečevali neskladnosti v razvoju panog in neskladnosti med rastjo gospodarskih in negospodarskih investicij-
Eno izmed načel družbenega plana o gospodarskem razvoju LRS ja le,to 1857 —1961 je tole:
»Bruto investicije v družbe-
nem sektorju bj se tako y naslednjem razdobju povečal© za 44°/o, in sicer gospodarske investicije za 34% in negospodarske investicije za SV/o. Negospodarske investicije morajo naraščati hitreje, ker so v preteklem razdobju zaostajale glede na prirast in strukturo prebivalstva. Negospodarske investicije se bodp vlagale predvsem za izgradnjo stanovanjsko-komunalnih objektov in objektov za obvezno in strokovno šolstvo v mestih ter industrij-skih središčih.
Toda podatki o trošenju investicij v minulem, t. j. v prvem planskem letu in letos v prvih mesecih oziroma podatki o zahtevkih kažejo, da naraščajo gospodarske investicije hitreje kot pa negospodarske. To nas opozarja, da še niso vsi 6i-nitelii v podjetjih, občinah in okrajih doumeli, da velja spremeniti sestavo investicij. Spremeniti jo velja zato, da se gospodarstvo ne bo več razvijalo enostransko, da bomo lahko več vlagali za razvoj komunalnih naprav, za gradnjo stanovanj itd., skratka za vse, kar neposredno in hitro vpliva na rast življenjske ravn; zaposlenih. K takšnemu načinu investiranja lahko nedvomno v dobršni meri pripomore vsklaje-vanje investicijskih načrtov.
D. P.
Minuli teden se je prvič sestala novoizvoljena ljudska skupščina LR Slovenije. Ljudski poslanci so tovariša Miha Marinka znova izvolili za predsednika skupščine, Borisa Krajg-herja pa za predsednika Izvršnega sveta. Za podpredsednika ljudske skupščine sta bila izvoljena Stane Kavčič in dr. Helij Modic. Republiški zbor je izvolil za svojega predsednika ing., Pavla Žaucerja, zbor proizvajalcev pa Lojzeta Ocepka. Ljudski poslanci so izvolili izvršni svet, ki se je na prvi seji konstituiral takole: predsednik Boris Krajgher, podpredsednik Viktor Avbelj, sekretar Peter Zorko ter člani Julij Beltram, Tone Bole, Tone Fajfar, Milko Goršič, Jože Ingolič, Boris Kocjančič, Miran Košmelj, inženir Viktor Kotnik, Ada Krivic, Vladko Majhen, Matija Maležič, Mitja Ribičič, Janko Rudolf, Niko Šilih, Vida Tomšič in Janez Vipotnik. — Na sliki: poslanci predajajo poverilnice.
Lažna pri
Ce kdo izgubi staro delovno knjižico in tako ne more dokazati svojih zaposlitev, s katerimi bi utemeljil pravico do pokojnine, naj ne obupa zaradi tega. Poišče naj dve priči, ki vesta, da je tovariš ali tovarišica ta in ta bil takrat in takrat polno zaposlen tam in tam. Priči na pristojnem zavodu za socialno zavarovanje podpišeta izjavo in zadeva je urejena.
Prav je tako. Za nami je druga svetovna vojna in marsikdo je izgubil poleg vsega drugega tudi svoje dokumente. Bilo bi nepravično, če bi zaradi tega moral trpeti, bodisi da ne bi dobil pokojnine ali pa bi prejemal manjši znesek, kot mu gre. Zato zakon dovoljuje dokazovanje delovne dobe s pričami.
Prej so priče dajale izjave odgovornim uslužbencem na pristojnih ljudskih sodiščih. Je že tako, da ima sodišče velik ugled, naj rečemo avtoriteto, in zato so priče pazile na to, kaj izjavljajo. Na okrajnih zavodih za socialno zavarovanje pravijo, da je bilo tedaj zelo malo krivih pričevanj. Zadnje čase pa, kot rečeno, podobne izjave sprejemajo in potrjujejo zavodi za socialno zavarovanje. In tedaj ugotavljajo, da je neresničnih pričevanj veliko več. To pokažejo kasnejša preverjanja ali pa dokažejo, naj se tako izrazimo, »protipriče«.
Zadnjič sem slišal zgodbo, resnično zgodbo o dveh sosedih, ki sta dolgo živela v miru in
slogi. Potem pa sta se sprla zaradi tega, ker je prvi sosed zaprl pot čez svoj travnik, čeprav so sosedje, odkar pomnijo, hodili po tej poti. Spor je bil tu. Prvi sosed se je hotel maščevati. Ne glede na to, da je bil vzgib zelo grd, je vendarle storil prav, ko je zavodu za socialno zavarovanje sporočil, da ta in ta sprejema tako pokojnino na temelju dokazane delovne dobe, ki je pravzaprav ni imel, saj je delal na posestvu svojega brata, pravzaprav na sedanjem svojem posestvu.'Zakaj ni tega prej povedal? »Ja, bila sva soseda in sva se dobro razumela.« In priče, s katerimi je »dokazal« svojo delovno dobo? Niso vedele, da se to ne šteje. Zakaj ne bi človeku pomagali, če mu lahko koristijo, njih pa to »nič ne stane«! Tudi krivo pričevanje ne!
Pa ne gre samo za ta primer, na žalost je več podobnih in še bolj kričečih primerov. Nekdo je končal tako imenovano Ma-rovo trgovsko šolo in zaradi ne-popolneg predpisa so mu pred leti priznali popolno srednjo šolo. Pozneje je s pričami dokazal razne svoje zaposlitve, tako da so mu priznali deveti pokojninski razred. Se in še se je pritoževal, hotel je imeti še razliko za nazaj itd., dokler končno niso na socialnem zavarovanju ugotovili med drugim tudi to, da Marova šola ni veljala kot popolna srednja šola. Ugotovili so še, da je bil pred vojno za-
sebni trgovec, po vojni pa sploh ni bil polno zaposlen. Vprašanje je, ali je sploh upravičen do pokojnine. No, njegove spise še proučujejo.
Sicer pa, ali je sploh potreb no naštevati podobne primere?!
Ali je potrebno poudarjati, da morajo priče govoriti resnico?
Ali se takšne priče zavedajo da tedaj, ko skušajo »prijateljsko« pomagati znancu do pokojnine ali do drugih dajaiev so cialnega zavarovanja, goljufajo skupnost in jo oškodujejo za skupna sredstva?
In ali se ne zavedajo, da za vsako krivo pričevanje kazensko odgovarjajo, mimo tega da bedo morali na sebe prevzeti del povračila vseh nezakonitih prejemkov, ki šo bili izplačani na temelju njihovega krivega pričevanja. Stvar zavodov socialnega zavarovanja pa je, da podvzamejo v vseh primerih krivega pričevanja energične ukrepe. To je posebej še dolžnost uslužbencev Zavoda za socialno zavarovanje, ki se morajo prav tako zavedati, da gre za družbena sredstva, ki nas še kako stanejo!
Čeprav je omenjenih primerov več, na srečo niso splošen Pojav, potrebno pa je takim posameznikom povedati, da so tudi sredstva socialnega zavarovanja last skupnosti," skupnost pa ni »molzna krava«, ki bi jo izkoriščali tako, kot se komu zljubi in še celo z izgovorom, »da nas to nič ne stane«. D. D.
Razumljivo je, če delavec toži obratovodjo zato, ker ga je ta pretepal in polival z vodo ...
Težko pa človek razume, da upravno vodstvo podjetja prigovarja delavcu, naj ne toži obratovodje..., da le-ta ni prišel pred disciplinsko sodišče ...
Še bolj nerazumljivo pa je, da vodstvo podjetja v poslovnem poročilu pripiše takšnemu obratovodji izredne zasluge za uspeh podjetja...
Im še bolj težko človek razume, da obratovodja, ki je pretepal delavca, kandidira za člana delavskega sveta...
Povsem razumljivo je bilo, če bi upravni odbor podjetja postavil takšnega obratovodjo pred disciplinsko sodišče...
Nerazumljivo pa je, zakaj tega ni storil...
In še bolj nerazumljivo je, da je pred disciplinsko sodišče poklical člana kolektiva — sindikalnega odbornika, predsednika občinskega sindikalnega sveta — ker je ta na okrajni konferenci sindikatov grajal nepravilnosti v svojem podjetju.
Vse to je nerazumljivo in nerazumljivo se je dogodilo v ribniškem lesno-industrdjskem podjetju. Obratovodja Kersnič je tepel delavca in ga polival z vodo. Zato ni bil disciplinsko kaznovan, pač pa so ga pohvalili v poslovnem poročilu podjetja, pohvalili za delovne uspehe. Delavec je umaknil tožbo, sedaj pa obratovodja
njega toži.
Obratovodja Kovačič je prav tako fizično obračunaval z nekim delavcem. Zaradi tega ni prišel pred disciplinsko sodišče, pač pa je kandidiral za člana delavskega sveta.
Bivši obratovodja Košir, predsednik občinskega sindikalnega sveta Ribnica, je na konferenci, ki jo je pred nedavnim sklical sindikalni svet, opozoril, da v nekaterih podjetjih le posameznikom pripisujejo zasluge za deiovne uspehe. Mislil je na podjetje, kjer je zaposlen. Novinar je njegovo javno kritiko zapisal, upravni odbor pa je sklenil, da Koširja pokliče pred disciplinsko sodišče, ker je obrekoval podjetje.
To in še marsikaj drugega se je dogajalo v Ribnici pred volitvami v delavski svet. Toda o teh notranjih nezdravih odnosih in še o marsikateri nepravilnosti ni bilo v poslovnem poročilu in v poročilu, ki bi analiziralo razmerje v podjetjih, napisano niti besedice. Ali so delavci razpravljali o vsem tem. Mogoče so, toda na tihem za vogali. Do nedavnega si kaj takega nobeden ni upal javno grajati, kajti lahko bi doživel to, kar sta doživela Košir in tajnica Socialistične zveze.
Eden izmed članov občinskega komiteja Zveze komunistov je o tem dejal tole: Tajnica Socialistične zveze je podvomila v pravilnost upravljanja v podjetju Vodstvo podjetja jo je poklicalo na zagovor in ji zagrozilo s tožbo.
Ali so dvomi, do se je delavsko
upravljanje v tem podjetju utrdilo in da imajo delavci odločujoč vpliv, neupravičeni? Nekaj tehtnih razlogov govori o nasprotnem, o podcenjevanju organov upravljanja in kolektiva.
Delavski svet je na primer sklenil, naj se v drugi blok, ki so ga zgradili, vseli novi lekarnar. Toda v stanovanje, namenjeno lekarnarju, se je vselil nekdo tretji. Kdo mu je izročil ključe? Direktor zatrjuje, da gradbeniki! Nekateri člani kolektiva pa trde, da se je vselil v stanovanje z odločbo, ki jo je podpisal direktor podjetja — delavski svet pa o tom ni sklepal.
Navidezno nepomembna stvar, vabilo na neko konferenco, ki naj bi se je udeležil predsednik delavskega sveta, tudi kaže na odnos do organov upravljanja. Na konferenco ni odšel predsednik delavskega sveta — za vabilo je zvedel šele čez nekaj tednov — pač pa komercialist. Tajnik podjetja, ki ni član delavskega sveta, je pa član več komisij, se tega »ne spominja«, čeprav se k njemu steka vsa pošta.
Tudi izbira kandidatov za delavski svet osvetljuje odnos do kolektiva. Nekoč so se slučajno znašli na direkciji tajnik podjetja, predsednik delavskega sveta in neki obratovodja. Razpravljali so o volitvah, Menili so se tudi o bodočih kandidatih. Predsednik delavskega sveta je mislil, da se pogovarjajo na splošno, da bodo o stvari pozneje podrobneje razpravljale organizacije, toda ... Ko so ieiavci na obratih predlagali kandidate za delavski svet, se je tajnik podjetja jezil, ker niso »upoštevali« na direkciji sestavljene liste.
Strokovni kolegij se sestaja vsako jutro. Včasih po pol ure, včasih tudi Po dve uri. In čeprav se strokovni kolegij sestaja, delo kdaj pa kdaj za-
šepa. Direktor podjetja je na primer več dni na žagi prebiral deske, češ da za to nimajo strokovno veščih ljudi in da je s svojim zgledom usposabljal.
Pred dvema mesecema so vgradili polnoj armenik, sedaj ga bodo nadomestili z drugim. Stroški? Samo dve sto tisoč dinarjev. Pravijo, da bodo dobili boljšega, da pred vgraditvijo sedanjega polnojarmenika niso imeli dovolj deviz. To bi delavci razumeli! Kot je videti, pa jim tega ni nobeden razložil. Upravičeno sprašujejo, zakaj novi stroški?
In vzroki za vee to? Več jih je. Sindikat je premalo delaven: Predsednik sindikalne podražnice in predsednik občinskega sindikalnega sveta, oba zaposlena v ribniškem lesno - industrijskem podjetju, sta skregana. In skregana sta tudi predsednik in tajnik podružnice. Mar potem lahko pričakujemo, da bo sindikat temeljito razpravljal o razmerah v podjetju, o odnosu vodilnih ljudi do delavcev, o zapostavljanju organov upravljanja.
Na nedavnem sestanku v ribniškem lesno-industrijskem podjetju je bilo vse prepogosto slišati: »Mi uslužbenci na direkciji, vi, delavci.« Ali pa: »Mi delavci v obratu, in vi, na direkciji.« Videti je bilo, kot da je med direkcijo in obratom, kitajski zid. Kdorkoli od delavcev bi čezenj pokukal, bi se utegnil znajti pred disciplinskim sodiščem. Prav v tej nedelavnosti sindikalne organizacije, v tem ločevanju kolektiva na tiste, ki so zaposleni na direkciji, in na tiste, ki delajo v obratih, je zarodek vseh sporov, »podcenjevanja« organov upravljanja in še marsičesa drugega, kar bodo morali v ribniškem lesnoindustrijskem podjetju odstraniti. In za to še ni prepozno. Peter Dornik
KRITIKA
»KRITIKE«
Ne mislimo razpravljati o pomenu in nujni potrebi kritike in samokritike, kajti o tem je bilo povedano že mnogo besed, navsezadnje pa kritiki tudi nihče ne oporeka njene posebne vloge. Tudi s filozofskim razpredanjem misli ni treba več dokazovati, da je kritika ena osnovnih oblik razvozlavanja družbenih protislovij, da je in v kolikšni meri je gonilna sila v socializmu. Seveda ji pa tudi ne mislimo dajati obeležja mističnih faktorjev, ki sodelujejo pri razvoju brezrazredne družbe. Na krdtko se mislimo ozreti nanjo samo z etičnega stališča, in sicer prav v pogojih, ko ima človek vedno več pravic in svobode. Zanima pa nas tudi, kako se je ljudje v naši demokraciji poslužujejo.
Naši državljani imajo — to je že vsem znano — vse polno možnosti, da se v praksi, v vsakdanjem življenju, borijo za svoja stališča, da lahko objektivno opozarjajo na marsi-kako pomanjkljivost in človeško slabost. V tem vsekakor naprednem sistemu pa nekateri posamezniki izkoriščajo pravico do obrambe pred neutemeljenimi pripombami. Po vsi sili se otepajo tudi utemeljene kritike in se pri tem sklicujejo na nebistvene ugotovitve, samo da bi obšli jedro stvari. Kadar gre za neizpolnjene naloge, ki jih prevzemajo člani ali funkcionarji sindikata, Socialistične zveze in drugih organizacij, se takšni posamezniki najraje zatekajo k izgovorom: da so preobremenjeni, da jim tovariši niso dovolj pomagali, da se ljudje ne zanimajo za to ali ono, da je nastal nekakšen nov -oložaj, ki zahteva drugačno reševanje problemov itd. Ce takšne tovariše kritiziramo malo ostreje, se navadno zagovarjajo s čisto drugimi argumenti, češ da jih napadajo, da so takšne metode nepravilne in da so opazke preveč ozkosrčne. Ob takšnih prilikah so potem zgodi, da se drugi člani zborovanja umaknejo, kajti nočejo se »vmešavati« in navsezadnje vse skupaj izzveni tako, da se čuti krivega prav tisti, ki je opozarjal na neizpolnjene naloge. Na naslednjih sestankih se ljudje počasi sprijaznijo z napakami, kritika jim postane deveta briga; zaprejo se vase in v svoj svet. Neopazno se v ljudi prikrade popolnoma individualistična in oportunistična miselnost, češ, najbolje je skrbeti samo zase, kdor se vtika v napake drugih, ima sam težave in nevšečnosti. Prizadevanje, da bi za vsako nepravilnost našli opravičilo, pripelje do tega, da se borba različnih mišljenj sprevrže v advokatsko zagovarjanje. Najnovejši primeri, ki so prišli na dan v debatah političnih organizacij ob pismu Izvršnega komiteja ZK Jugoslavije, pričajo, da takšni in podobni pojavi še vedno niso izumrli.
Opozorili bi še na nekatere ugotovitve ob debatah o nolo-žaju, o poslovanju in o odnosih v nekaterih naših podjetjih in ustanovah. Na sestankih nekaterih delovnih kolektivov visoko načelno razpravljajo o problemih in pomanjkljivostih. Ozračje je kar prisrčno, ljudje razkrivajo napako za napako in človeku se kar srce topi, ko sliši, kako zavzeti so za probleme, podjetja, ustanove ali organizacije. Zdi se, ko da bi tekmovali, kdo bo globlje in bolj načelno obdelal napake ter vsakemu postavil določeno mesto, tako kritiki kot kritiziranim. Naj bo tako ali drugače, takšnemu sestanku na svlošno pravimo, da je uspel. V nekem pogledu je to tudi res. Vendar pa takšna načelna debata ni razkrila konkretnih pojavov in tudi ni pokazala, kdo je osebno odgovoren, da ta ali ona naloga ni bila izpolnjena. Zato se takšna kritika največkrat sprevrže v
akrobacijo manir, včasih pa t! pravo visoko modrovanje.
Podobno se dogaja tudi ntt zborih političnih in družbenih organizacij, na posvetovanjih in letnih sestankih kulturno-prosvetnih delavskih društev, umetnikov, novinarjev itd. Na takšnih občnih zborih redkokdaj slišimo konkretne pripombe o delu organizacij in kolektivov. Referenti in disku-tanti samo na splošno govorijo o pomanjkljivosti idejne in strokovne izobrazbe, o problemih pouka, učnih načrtov in programov, o moralni podobi pedagogov, profesorjev, zdravnikov itd. Včasih se zgodi, da je kritika celo zelo ostra, toda ta pretežno prihaja od zgoraj, samo načelno in v glavnih potezah. Da se takšni kritiki ne bi zamerili drug drugemu, da ne bi drugim »solili pamet«, obravnavajo samo splošne probleme, najraje pa modrujejo, kaj »bi bilo treba storiti«, in kaj »je bilo treba storiti«. Ali pa drugi primer: V našem dnevnem in periodičnem tisku se večkrat pojavljajo tudi slabi članki, pisci delajo reklamo za knjige, ki tega ne zaslužijo, uredniki podlegajo malomeščanskemu okusu, samo da bi si zagotovili večjo naklado. Naš današnji tisk je boljši, kot je le kdaj bil, o tem ni dvoma — vendar pa ljudje takšne članke redkokdaj kritizirajo. Dopuščanje negativnih pojavov, predvsem takšnih, ki so subjektivnega značaja, spregledovanje očitnih napak na naših zborovanjih, sestankih, konferencah in v stolpcih našega tiska začenjajo nekateri prikazovati kot pozitivno potezo razvoja pri nas, kot eno izmed pomembnih značilnosti naše demokracije.
■k
Opozarjamo seveda samo na nekatere pojave, ki še prodirajo v naše družbene odnose in ki še vedno najdejo plodna tla za razrast. Ze zaradi tega ker še nismo povsem izkoreninili marsikaterih ostankov stare miselnosti, in zato, ker gospodarski pogoji še niso dovolj izkoriščeni, še vedno prihaja do osebne pristranosti ali naklonjenosti, z eno besedo, še vedno preti nevarnost različnih oblik individualizma. Vse to se najraje kaže v težnji, da bodi osebnost, osebna korist nad splošno, nad zahtevami splošne morale in nad sprejetimi etičnimi principi. Kdor pred tem zapira oči in hkrati ne čuti socialističnega bistva v razvoju medsebojnih odnosov v naši skupnosti, kdor se ne bori za čistost in humanost tega bistva, pripravlja plodna tla marsikaterim negativnim pojavom.
Nedvomno je najvišji smisel demokracije vr v v tem, da človek lahko svobodno izraža svoje misli, svoje poglede in kritiko, seveda če ga *fc temu spodbuja želja po pozitivnem reševanju sporov in problemov, po izpopolnjevanju socialističnih odnosov. Večkrat pa človek s to pravico in dolžnostjo spregleda splošne cilje in misli samo na interese posameznikov; tudi to se pravi zatisniti oči pred napakami in se izmikati pravi in jasni kritiki. In prav tu je tudi izvor malomarnega odnosa do odpravljanja napak. Sicer pa človek, ki se v vsakdanji praksi ne drži načel socialistične etike, ki nima poguma in se zato ne more zanjo boriti, je vedno pripravljen, da ob nezdravi pojavih v družbi pogleda skoz prste.
A ne samo to. Kdor dopušča takšne slabosti in nepravilnosti, postavlja zapreke vsemu tistemu, kar je bistvena vsebina naše demokracije: odkrito izražanje misli, nasprotovanje vsem moralnim in volitič-nim zmaličenostim ter z načelno borbo prepričanj reševanji konfliktov v naši družbi ilt življenju.
M. F. P.
»Naša skupnost« j
Škodljiva samovolja
Sindikalne organizacije naj se upro samovoljnemu zvišanju tarifnih postavk
V	nekaterih podjetjih si v zadnjem iasu precej prizadevajo, da bi zvišali tarifne postavke. Gre predvsem za tarifne postavke vodilnih uslužbencev. Pri tem uporabljajo najrazličnejše načine in utemeljitve — od zatrjevanj, da so njihove sedanje tarifne postavke »prenizke« in da »niso v skladu s tarifnimi postavkami na enakih in podobnih delovnih mestih v drugih podjetjih«, od tega, da enostavno preimenujejo nekatera delovna mesta in tarifne postavke »prilagodijo« višjim nazivom.
Značilna je, da v mnogih podjetjih, kjer zvišujejo tarifne postavke, kaj radi pozabljajo na zakonitost in sklepajo o novih plačah na dokaj nedemokratičen način. In značilno je tudi, da so skoro vsi ukrepi o zvišanju postavk premalo ekonomsko utemeljeni (ali pa sploh niso) — zapišejo le novo številko in ponekod zraven nje tudi nov naziv; vidijo le nekatere tarifne postavke, celotnega tarifnega pravilnika pa ne.
V	našem listu smo v minulih tednih že nekajkrat pisali o takšnih primerih in jih grajali ter povedali, zakaj so škodljivi. In vendar jih je še vedno precej.
V	preteklem tednu smo n. pr. zvedeli, da so v mariborskem podjetju »Semena« preimenovali upravnika v direktorja in mu zvišali tarifno postavko za 9000 dinarjev; računovodjo pa so preimenovali v šefa računsko-gospodarskega sektorja in mu v skladu z novim imenom zvišali tarifno postavko za 6000 dinarjev. V istem podjetju so preimenovali tudi nekatera druga delovna mesta in zvišali še nekaj tarifnih postavk, ne da bi to svoje zvišanje in preimenovanje ekonomsko utemeljili. Na podoben način so zvišali tarifne postavke in preimenovali nekatera delovna mesta tudi v ljubljanskem »Jugoreklamu«. V mariborskem gozdnem gospodarstvu so zvišali plače precejšnjemu številu uslužbencev in tudi nekaterim delavcem (uslužbencem najmanj za 2000 dinarjev na mesec, delavcem pa za 2 dinarja na uro).
V	nekaterih podjetjih si prizadevajo, da bi z reorganizacijo dela in delovnih mest zvišali tarifne postavke, čeprav delovna mesta le preimenujejo in nič drugega.
V	vseh omenjenih podjetjih trde, da njihove dosedanje tarifne postavke niso bile uravnane s tarifnimi postavkami na enakih in podobnih delovnih mestih v drugih podjetjih.
Komisije za potrjevanje tarifnih pravilnikov pa njihovih sklepov vendarle niso potrdile.
Zakaj?
Kes je, da tarifne postavke v gospodarskih organizacijah še vedno niso povsem urejene, da so med njimi precejšnje razlike, čeprav veljajo za enaka delovna mesta. In res je tudi, da takšno stanje povzroča nego-
dovanje, težave in slabosti v poslovanju podjetij (v nekaterih kolektivih primanjkuje strokovnjakov in kvalificiranih delavcev, ker le-ti odhajajo v podjetja, kjer imajo boljše pogoje), obenem pa tudi vnaša določena nesorazmerja v vse naše gospodarstvo.
Teh problemov pa nikakor ne moremo rešiti z enostranskim zviševanjem tarifnih postavk v posameznih podjetjih, kjer sodijo, da so te prenizke. Saj so se razlike pojavile prav zaradi tega, ker je bilo doslej pri sprejemanju in potrjevanju tarifnih pravilnikov odločilno predvsem mnenje vsake posamezne gospodarske organizacije ali občine, splošni kriteriji pa so bili premalo jasni. Vsako enostransko in neučakano zviševanje tarifnih postavk torej lahko povzroča le zmedo, razlike še povečuje in onemogoča prizadevanja, da bi uveljavili enaka načela gospodarjenja za'vsa podjetja in zagotovi enotna izhodišča za nagrajevanje v posameznih panogah gospodarstva.
V podjetjih, kjer bolj ali manj samovoljno zvišujejo tarifne postavke, prav gotovo vedo, da bo zvezna tarifna komisija, ki je bila ustanovljena marca letos (s pomočjo tarifnih komisij v republikah, okrajih, občinah in podjetjih), proučila način nagrajevanja in na podlagi proizvodnih, gospodarskih in družbenopolitičnih kriterijev določila splošna načela, osnove in metode za določanje osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu ter okvire za razprave tarifnih postavk v podjetjih, med podjetji in med gospodarskimi panogami. To bo obsežno in veliko delo in pri njem bomo morali sodelovati prav vsi — od sindikatov in strokovnih združenj do delavskih svetov in vseh delavcev. Druge poti ni. Kdor sedaj samovoljno nekaj »ureja«, povzroča še večja nesorazmerja in škoduje sebi in skupnosti.
Zato so na posvetovanju predsednikov republiških svetov in centralnih odborov strokovnih sindikatov, ki je bilo pred nedavnim v centralnem svetu ZSJ v Beogradu, sklenili, da višine sedanjih tarifnih postavk ni treba spreminjati dokler zvezna tarifna komisija ne bo ugotovila in določila enotnih jugoslovanskih kriterijev za sestavljanje tarifnih pravilnikov, razen v primerih, ko gre za uvedbo novih delovnih mest in za začetek obratovanja novih obratov v podjetjih.
O teh problemih je razpravljalo tudi predsedstvo republiškega sveta sindikatov Slovenije, na seji 14. aprila v Ljubljani, in podprlo sklepe beograjskega posvetovanja ter naročilo vsem sindikalnim organizacijam, naj onemogočijo sleherni .poskus samovoljnega zviševanja tarifnih postavk, zlasti še zato, ker se v ozadju tega zviševanja skrivajo tudi špekulativne težnje. Očitno je, da bi nekateri ljudje v podjetjih radi izigrali predpise o plačevanju prispevkov iz osebnega dohodka in zvišujejo tarifne postavke, da bi si zagotovili boljši položaj. Proti takšnim težnjam naj sindikati odločno nastopijo in jih pravočasno preprečijo.
Janez Voljč
HIŠA V 28 DNEH
Krepitev delavskega upravljanja
Nadaljevanje s 1. strani tivom in vodstvom podjetja. In zato se je zgodilo, da je od 1999 volilnih upravičencev v tej tovarni glasovalo le 1774 volivcev in da je bilo neveljavnih 245 glasovnic, od lega 88 praznih, 157 pa prečrtanih.
— Ponekod pa pozabljajo na zakonitost. V podjetju za popravilo strojev v Mariboru sta sindikalna organizacija in organizacija Zveze komunistov sestavili kandidatno listo, na kateri
je bilo 32 kandidatov. Na sestanku kolektiva pa so predlagali še 5 kandidatov. Ker pa so se sindikalni odborniki zbali, da sestav novega delavskega svete ne bi bil pravilen, ker bi bilo v njem preveč nameščencev, so samovoljno črtali pet kandidatov, kar seveda ni bilo zakonito.
Takšne im podobne pomanjkljivosti so resda zelo redke, vendar ne bi bilo prav, če jih ne bj omenili kot opozorilo, kaj se lahko zgodi, če sindikalne or-
ganizacije ne prisluhnejo mnenju kolektiva, njegovi kritiki din njegovim problemom, če ne podprlo vsega tistega, kar je v tej kritiki pozitivnega, če pozabljajo na zakonitost in se ne zavedajo, da volitve nisio zgolj for-malnost-pravni akt, ampak tudi in predvsem politična vzpodbuda in aktivizacija delovnih ljudi za reševanje gospodarskih problemov podjetja, pa tudi za odpravo nepravilnosti in slabosti.
J. V.
Delavci podjetja BETON so lani takole gradili stanovanjski blok za Gozdno upravo: zidarji so čez dan pozidali vzdolžni zid s prečnimi zidovi, tesarji so zaopažili četrtino ali celo tretjino stropne križne armirane plošče, železokrivci so na zaopaženem delu položili in zvezali armaturo. Ponoči so delali betonerji... Hišo so zgradili v 28 dneh.
Zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Celje bo v mesecu maju razpravljal o načelih stanovanjske izgradnje. Razpravljal bo, kako naj bi organizirali gradnjo stanovanj v naslednjem letu. Nedvomno bo tudi upošteval izkušnje kolektiva Beton.
V	Celju so lani gradili 653 stanovanj. Do konca leta so jih zgradili 233, letos pa jih morajo dograditi še 120. Posamezni investitorji so dobili iz občinskega sklada ga gradnjo hiš 494 milijonov dinarjev posojila, toda 116 milijonov niso izkoristili.
Letos bodo začeli graditi 120 stanovanj. Za dograditev 420 stanovanj bodo morali investitorji prispevati še 120 milijonov dinarjev. Iz skladov za stanovanjsko komunalno graditev je namenjeno za gradnjo stanovanj 493 milijon dinarjev. Tako bodo letos v Celju porabili za stanovanjsko graditev 613 milijonov dinarjev.
Razumljivo, da je potreben določen družbeni nadzor nad uporabo teh sredstev. Pred dnevi je že izšla uredba o družbenem nadzoru nad gradnjo stanovanj, ki daje ljudskim odborom široka pooblastila. Toda videti je, da se je ljudski odbor celjske občine teh dolžnosti zavedel že, ko je’ bila uredba mogoče šele v osnutku. To je mogoče soditi po dveh stvareh, in sicer;
1.	po zahtevah, ki jih vsebuje osnutek družbenega plana za letošnje leto in
2.	po predvideni posebni seji zbora proizvajalcev, kjer bodo razpravljali samo 0 načelih stanovanjske- gradnje (na drugih dveh predvidenih sejah pa bodo člani zbora proizvajalcev razpravljali o urbanističnem načrtu mesta in komunalnih investicijah, kar pa tudi sodi k obravnavanju stanovanjske problematike).
V	družbenem planu Občinske-
ga ljudskega odbora Cedje za leto 1958 je zapisano, da je naloga gradbenih podjetij in podjetij stavbinske obrti predvsem, da pravočasno dokončajo nove stanovanjske stavbe. Zbor proizvajalcev pa bo proučil vse probleme, ki Ovirajo delo in ufcre-DE 16. aprila	Sm — 5
nil vse potrebno, da bodo ovire pravočasno odstranili.
Občinski ljudski odbor Celje kot celota in posebej zbor proizvajalcev bosta torej letos razpravljala o stanovanjski gradnji. Pa ne samo to: Občinski ljudski odbor bo že prihodnji mesec razpravljal o stanovanjski gradnji v novem letu in zato naroča v osnutku družbenega plana tole:
»Biro za stanovanjsko izgradnjo Celje mora opraviti letos vse priprave za racionalizacijo stanovanjske izgradnje v letu 1959. Na podlagi zahtev stanovanjskih prosilcev mora ugotoviti, kakšna stanovanja so najbolj po-
trebna. Sestaviti mora program stanovanjske izgradnje za prihodnje leto in proučiti, kako bi gradili cenejša prehodna stanovanja.
Biro mora opraviti vse organizacijske priprave za gradnjo po načelu velikega gradbišča. Gradbeniki in opekarne pa naj skupno pnouče možnosti za racionalizacijo transporta opeke, za specializacijo in gospodarsko sodelovanje. Večji obrati stavbnega pohištva naj letos opravijo vse potrebno za prehod na serijsko izdelavo tipiziranih predmetov, zato naj specializirajo posamezne obrate. Eden izmed obstoječih projektivnih birojev pa naj bi se specializiral v celoti za projektiranje stanovanj.«
To so v grobem vsa naročila, ki se tičejo stanovanjske izgradnje v letošnjem in naslednjem letu. Kot vidimo, je Občinski ljudski odbor Celje že v osnut-
ku družbenega plana razmišljal o tipizaciji stanovanj, specializaciji gradbincev itd.
Zakaj je ljudski odbor sklenil naročiti biroju, naj pripravi vse potrebno za gradnjo stanovanj po načelu velikega gradbišča?
Zakaj svetuje gradbenim podjetjem, naj se specializirajo za posamezna dela?
Najbrž zato, ker so lani v Celju kaj hitro ugotovili, kaj pomeni delitev dela v gradbeništvu, kaj pomeni specializacija ■posameznih gradbenih skupin za dolečena opravila. Na tem področju je začelo orati ledino celjsko gradbeno podjetje BETON in nedvomno so tudi uspehi tega podjetja prispevali k temu, da bo zbor proizvajalcev na eni izmed svojih sej širše kot doslej razpravljal o načelih stanovanjske izgradnje..
Splošno gradbeno podjetje BETON je lani zgradilo deset vrstnih hišic v štirih mesecih in pol. Pet in pol etažno poslopje za gozdno upravo v Celju pa je zgradilo v rekordnem času 28 dni, kar pomeni, da je gradilo vsako nadstropje samo pet dni. Kje so skrivnosti teh uspehov?
To gradbeno podjetje je začelo lani uporabljati novo metodo v organizaciji gradbenih del, ki je sicer v tujini že precej časa poznana in ji pravijo
Tole hišo so delavci »Betona« zgradili v 28 dneh
verižni sistem gradenj oziroma delo v »taktu«. V čem je bistva nove organizacije dela?
Delo stalnih delovnih skupin je organizirano tako, da le-ta opravljajo točno določena diela. Delovne skupine brez presledka opravljajo vedno iste posle. Tako recimo zidarska brigada samo zida, montažna brigada samo opažuje, polaga in veže železja in betonira. Posamezne skupin« imajo torej že vnaprej določeno delovno zaporedje in slede druga drugi. Ker je delovna skupina zaposlena vedno pri istovrstnih delih, se zanje res izuri, doseže veliko strokovnost in delovno storilnost. Za neovirano delo v taktu je seveda izredno važen transport materiala, skratka, vse mora biti vnaprej dobro preračuno, kajti drugače pride do zastojev in vrstni red se zamota.
Takšno organizacijo del bi lahko uvedli skoraj pri vseh nekoliko večjih novogradnjah, še bolje pa se obnese, če gradi podjetje več enakih objektov oziroma stolpnice g številnimi enakimi nadstropji. Ce gradi podjetje hkrati več enakih stavb, se selijo brigade, ki delajo v taktu, iz objekta v objekt ali iz nadstropja v nadstropje.
Kolektiv gradbenega podjetja BETON se je lani oprijel takšnega načina dela. Tako je gradil vrstne hiše in zgradbo Goadf nega gospodarstva. Čeprav niti organizatorji proizvodnje niso imeli dovolj izkušenj za novi način dela in tudi stroknivnost delavcev ni primerna tej metodi, so vendarle dosegli zavidanja vredne uspehe: hišo so zgradili v 28 dneh.
Ko je delavski svet tega podjetja letos analiziral delo, uspehe in pomanjkljivosti, je na enem izmed zasedanj sprejel poziv kolektivu, v katerem je rečeno, naj bi uprava podjetij« upoštevala naslednja načela:
a) delo v tek tu naj organizira prj gradnji vseh novih visokih gradenj, kjer je le mogoče;
h) delo naj organizira v -specializiranih brigadah...
Za takšno organizacijo dela so namreč poleg zidarjev potrebne še zidarske skupine za omete, strokovni delavci za montažo opažev, odrov, za montažo betonskega železa in za gamo betoniranje. Delavski svet se je odločil za takšno organizacijo del zato, ker se delavci pri tem posebno izurijo in dosegajo visoko delovno storilnost, višja delovna storilnost znižuje lastno ceno proizvodnje in režijo ter povečuje dohodek. Večja delovna storilnost In večji dohodek pa 'upravičujeta tudi: večje zaslužke v specializiranih brigadah.
Zbor proizvajalcev, ki bo meseca maja razpravljal o načelih stanovanjske izgradnje, 0 specializaciji podjetij, bo nedvomno v organizaciji gradbenih del upošteval izkušnje, ki jih je kolektiv Betoma pridobil lani, ko se je odločil za novo metodo.
P. D.
Pokojnina
Z. F., Koper: Pri očetu-upokojencu živi sin, star 19 let, ki pa je za delo trajno nesposoben. Oče dobiva zanj otroški dodatek. Vprašujete, zakaj sinu ne priznajo pokojnine.. — Odgovor: Dokler živi oče, sin ne more dobivati pokojnine, ker nima samostojne pravice do nje. Lahko jo bo dobil po očetovi smrti, in sicer iz naslova očetovega zavarovanja. Razen družinske pokojnine pa bo prejemal tudi pripadajoči otroški dodatek, seveda če bo njegovo zdravstveno stanje še vedno takšno, da bo trajno popolnoma nesposoben za kakršnokoli delo.
Kvalifikacija
B. F. Preddvor: Ste perica in bi radi vedeli, kdaj bi lahko postali polkvalificirana delavka. — Odgovor: Vaše delo zahteva le nekaj spretnosti in telesne sposobnosti brez znanja, ki bi ga bilo treba pridobiti s priučenjem in s prakso. Zato je pač težko govoriti o neki stopnji kvalifikacije pri navadnem, stalno ponavljajočem se fizičnem delu. Če pa je treba pranje prilagoditi posameznim vrstam perila in oblačil glede na vlogo, in če je treba pri delu uporabljati kakšne naprave itd. potem je seveda stvar zavodovega vodstva, da s posebnim postopkom ugotovi, ali si je pri takem delu zaposlena oseba pridobila znanje in izkušenost, ki dovoljujeta, da se ji prizna stopnja polkvalificiranega delavca.
ODSTRANITEV Z DELA
I. V. Vrhnika: Kakšne pravice ima dela/ec, ki je odstranjen z dela, ker je zoper njega uveden disciplinski postopek zaradi hujše kršitve delovne discipline? — Odgovor: Med tako odstranitvijo z dela ima delavec pravico do nadomestila za osebni dohodek. Višina tega nadomestila je enaka tarifni postavki za redni delovni čas in zavisi od tega, v kolikšnem sorazmerju dobivajo obračunane osebne dohodke v tem času drugi delavci. Ce namreč drugi delavci dobe osebni dohodek v znesku, ki je manjši od njihovih tarifnih postavk, ker gospodarska organizacija ne dosega dovolj čistega dohodka, se v istem razmerju zmanjša tudi nadomestilo odstranjenemu delavcu. Ker prejema nadomestilo, prejema za čas odstranitve tudi otroški dodatek.
Zaposlitev
Kranj: Vaša žena je zaposlena s skrajšanim delovnim časom pri podjetju v hiši, kjer ima prostore tudi društvo. Zena snaži tudi poslovne prostore tega društva. Dela ima toliko, da je povprečno mesečno zaposlena najmanj 220 ur. Radi bi vedeli, ali ima na podlagi novega zakona o delovnih razmerjih kakšno možnost za pridobitev pokojnine — Odgovor: Pravica do pokojnine se presoja po zakonu o pokojninskem zavarovanju in ne po zakonu o delovnih razmerjih. Treba pa je ugotoviti, da Vaša žena ni v takem rednem delovnem razmerju, ki je podlaga za pravice socialnega zavarovanja. Po zakonu o delovnih razmerjih pa pra'" tako omenjenih njenih zaposlitev ni mogoče smatrati za redno delovno razmerje,
Postopki za praktično proučevanie
skarnah). pa prav tako ni treba posebej izdelovati klišejev za risane znake.
Namesto znakov lahko uporabljamo tele črke:
			Tiiaoiosiu Laf;
SŽD/.VJA K3TCDA |	| msuCAM y.i_l OvUlk				
pSEDLZT fritCtfCfcVANJA V TCVI.iNl...			
(Ai	US	M	1	CHS CSOCSSi
		O 1 CViOiKJ! T-KSTIU IZ SKU-liCA	
		6 1 d0’ N C htiNAtAf.jS T-KSTIU M LIZt ZA KISANJE	
		n	(CCS T.tOLt IS ZLAGANJE TiSSTIU
		Q	KlSANJi rO SABLCUI
;		$	rtOCHC HENhLANJS DO V.IZZ ZA KEZkhJE
		Q	~-zanje: lo lab losi
		o	ZAVIJANJE
			i-OCM M.0S TikSTIU DO jniULi
			VZKtADfSLENJE v I h ZDAil
			DVIGANJE IN KCTTHCU Ti KS TILA
R			hOČNI r.-li'CS DO EIVALM«:
		TT	Lir LEN JE fCDUOE / ALI G.-.C jl Cfi.tnC.Ji/
rAHR ZA OliCTAVRiJS
DRŽAJ
55 T Prenesti na rezanje
0 Sazreaati
5 T Prenesti do tSrostora za orctanje
4
M T Prinesti Istre
0 Razrezati i dolžino dri
4 t Prinesti do rezlcalnega
»troja
fosjetez
STARA	NOVA	HAZlIRA J
O 7	7	0
o 4 .210l <«	6 b -19< i j
V 1	I	=
n o	z	♦2 . J
1	0 Rezkati po
šablcni
2	T Prinesti do
horizontalnega rez.stroja
RnZIlO
j
ZAKOVICE {
15 T Prinesti jeklo
0 Izsekati obliko noža
o T Prenesti -kaljenj?
15 T Prenesti do
Kontaže
0 Kaliti rezilo
?5 T Prinesti ccnt»1;
Iz povzetka na obeh tehnoloških kartah (v zadnji številki smo objavili skico tehnološke karte o uveljavljenem delu načina, danes pa objavljamo skico o predlaganem načinu dela) lahko razberemo, v čem je prednost novega načina dela. Iz skice št. 2 lahko razberemo, da je pot, ki je potrebna za prenašanje blaga, 16 m krajša in da se zaradi tega ni zmanjšalo število postopkov. Še več, uvedeni sta dve kontroli, ki ju ni bilo pri starem načinu dela. Prenos pa je bilo moč skrajšati, ker so bila delovna mesta bolje razporejena.
Pregled postopkov ima razen znakov samo besedilo in številke. Takšen pregled navadno natipkamo s pisalnim strojem. Ker stroj nima potrebnih znakov, le-te posebej včr-tujeipo. To je seveda zamuden posel. Priročneje in hitreje ga lahko opravimo, če uporabljamo namesto znakov črke. To je izvedljivo, kajt; tudi za terblige uporabljamo črke. Tako lahko natipkamo s pisalnim strojem hkrati ves pregled postopka. Pri tiskanju tehnoloških kart (v ti-
D Vrezati zarezo zs rezilo
Is T Prinesti do montaže
K»0 Vstariti razilo » zarezo držaja in izvrtati
2 T Prinesti do c?o-atora ze zaicoranje
Povzetek
Doeracija 0	«10
Transport T * 13 •= Kontroliranje K »	2
Ležanje	l
133 i
0 Zakcrati tri zakovice 12 T Prenesti na bru.Vnj« 0'Brusiti 8 T Prenesti na č 0 Čistiti
lo T Prenesti na oec.,, ,j
—I
K Kontrolirati 0 Omotati
Za operacijo — O z atransport — P za ležanje — L za kontrolo — K
Tu so našteti samo štirje postopki, ker sta čakanje in vskladiščenje združena in ju zaznamujemo s črko — L kot isti postopek.
Pri bolj zamotanih procesih, ko je predmet sestavljen Iz več delov, pa moramo prikazati pregled postopkov za izdelavo vsakega posameznega dela proizvoda in sestavljenje delov v celoto. Takšen pregled postopkov lahko razberemo iz skice št. 3.
V poglavjih pregleda so našteti posamezni deli proizvoda (v tem primeru del kuhinjskega noža). Za vsak del je sestavljen poseben pregled, ki vsebuje tele podatke: oddaljenost v metrih, znak in opis postopka. Iz povzetka na tej skici vidimo, da je za izdelavo kuhinjskega noža potrebnih 10 operacij, 13 prenosov na skupno daljavo 180 m in dve kontroli. Ena izmed kontrol je združena z operacijo, ko delavec vstavlja rezilo v držaj.
Pregled postopka lahko sestavimo za ves tehnološki proces ali pa samo za posamezni del proizvoda. Če je proizvod sestavljen iz več delov, sestavljamo pregled postopkov samo v grobih črtah — pogostokrat opuščamo krajše ali manj važne postopke. V takšnih primerih sestavljamo posebej pregled za izdelavo vsakgga sestavnega dela. Pri tem se pokažejo vse podrobnosti. Na skici št. 4 vidimo podroben pregled postopkov za izdelavo rezila kuhinjskega noža Iz povzetka tega podrobnega pregleda vidimo, da je potrebno za dve proizvodni operaciji 11 postopkov transporta in manipulacij in da so štirje zastoji pri strojih. Od skupnih 100 minut, kolikor je določeno za operacije in ročno manipulacijo, odpade na ležanje materiala 90 minut. Vse to nas opozarja na nepovezanost procesa in na slabo mehanizacijo.
UČNI NAČRTI
AHILOVA PETA
strokovnega šolstva
Ze precej dcflgo ugotavljamo, da je sistem stroiovnega usposabljanja delavcev pri nas še dokaj neurejen in da ne ustreza razvojni stopnji našega gospodarstva ter novemu položaju delavca — upravljavca. Strokovnim šolam pripisujemo odmaknjenost od praktičnih potreb industrije — očitamo jim, da dajejo presplošno in predvsem obrtniško znanje in da učence premalo praktično usposabljajo za industrijsko proizvodnjo. Se bolj neurejen pa je sistem pridobivanja strokovnih kvalifikacij s priučevanjem v proizvodnji, tako namreč pridobiva poklice večina industrijskih in rudarskih delavcev.
Po dosedanjih predpisih in programih je pridobitev kvilifikacije s priučevanjem često gola formalnost, pač zato, da si delavec pridobi pravico do višje tarifne postavke oziroma do višjega pokojninskega razreda, gospodarske organizacije pa do večjega plačnega sklada na osnovi višje kvalifikacijske strukture po prejšnjih predpisih o oblikovanju obračunskega
plačnega sklada. Gospodarske organizacije, ki Organizirajo tečaje in seminarje za opravljanje strokovnih izpitov, se pogosto pritožujejo nad okorelimi in neživljenjskimi programi in nad togimi izpitnimi kriteriji. Name-st<H da bi na teh tečajih svoje delavce strokovno usposabljali za boljše in racionalnejše delo, ki ga opravljajo oziroma, za katei-ega žele opraviti strokovni izpit, se tečaji marsikje sprevržejo v pripravo delavcev na formalni izpit, ki pogosto ne ustreza konkretnim zahtevam delovnega mesta in potrebam industrijskega delavca. Nekatere izpitne komisije zato sproti sestavljajo izpitne programe na podlagi dela, ki ga mora delavec poklicno opravljati v določeni industrijski stroki. Zaradi neurejenosti programov in izpitnih kriterijev prihaja večkrat do čudnih popačenj, delavci hodijo n. pr. k strokovnim izpitom v drug kraj, kjer je komisija popustljivejša, in podobno.
Da v pridobivanju strokovnih kvalifikacij s proučevanjem pri nas ni nekaj v redu. kažejo tudi statistični
Shakespeare
v bohinjskem kotu
Svobodarji iz Boh. Bistrice so nas povabili na predstavo Shakespearovega »Romea in Julije«. Čeprav sem vedela, da ima njihovo društvo že bogato gledališko tradicijo, me je to precej začudilo. Shakespeara se naše amaterske igralske družine ne lotevajo dostikrat, ker pač zahteva številen igralski zbor ter dobršno mero potrpežljivosti in vztrajnosti pri študiju. Zato naj priznam, da me je bilo skoraj malo strah, preden sem si ogledala predstavo.
Po na novo zapadlem snegu smo se komaj nekaj minut pred začetkom popoldanske predstave pripeljali v Boh. Bistrico. Majhno dvorano so prav ob uprizoritvi »Romea in Ju. lije« ljudje že šestič napolnili do zadnjega kotička. Z majhno zamudo se je zavesa dvignila in mojim presenečenim očem odkrila tako majhen. skorajda že miniaturni oder, da do konca nisem mogla prav verjeti.
»Ko bi padli oživeli« in druga odrska dela. Spričo takega repertoarja nam ni težko razumeti, da so se letos odločili za Shakespeara. Dobro so vedeli, da se je okus njihovega občinstva v nekaj letih že tako izostril, da bo lahko dojelo tudi to delo iz zakladnice klasičnih dramskih stvaritev. In niso se zmotili. Četudi bodo igrali sedmič in osmič, bo verjetno dvorana polna, kot je bila pri premieri. Sicer pa ni prav nič čudno, če žanjejo take uspehe. V ilustracijo naj navedem samo dve številki: dramska sekcija Svobode v Boh. Bistrici šteje šestdeset aktivnih članov in ima pet domačih režiserjev.
Kljub tako visokemu številu članstva pa se ne uspavajo, kot v marsikaterem prosvetnem društvu na Slovenskem, ampak pritegujejo vse več in več mladih ljudi. Tako je ansambel pri »Romeu in Juliji« skoraj izključno sestavljen iz mladih igralcev. Taka skrb za vzgojo mladih kadrov je nedvomno vredna posnemanja! S študijem predstave so se ukvarjali skoraj pol leta. To ni dolgo, če pomislimo, da dela večina igralcev v tovarnah in podjetjih, in to v različnih izmenah. Tako jim je bilo res težko najti čas za vaje. Zdaj niso nič manj požrtvovalni: v nedeljo so imeli kar dve predstavi. Popoldansko, ki je bila namenjena okoliškim obiskovalcem, in še večerno. Dvorano so si uredili iz bivše pralnice in ledenice. Tega še danes ne more skriti: mrzla je, obiskovalcem pa grozi, da se jim bo lepega dne strop sesul na glavo. Domačini so mi povedali, da je v Boh. Bistrici več precej bogatih podjetij. Ali ne bi mogla ta podjetja pomagati marljivim svobodarjem, da bi si postavili nov kulturni dom? To bi jih gotovo spodbudilo pri delu. Drugim našim prosvetnim društvom pa naj bo to dokaz, da se da tudi v skromnih razmerah, z majhnimi sredstvi doseči lepe uspehe. Treba je samo volje in veselja do dela! In tega jim v Boh. Bistrici, kot vidimo, ne manjka.
M. T.
podatki o kvalifikacijski sestavi delavcev v industriji. Po podatkih republiškega zavoda za socialno zavarovanje je bilo lani v Sloveniji v industriji in rudarstvu 56,6 odstotkov visokokvalificiranih in kvalificiranih delavcev, po čemer bi lahko sklepali, da so potrebe po kvalificiranih kadrih v gospodarstvu krite. Dejstvo pa je. da večina naših gospodarskih- organizacij nima dovolj sposobnih strokovnih delavcev. Ob globlji analizi dejanske usposobljenosti strokovnih kadrov, ki so si strokovnost pridobili s priučevanjem, pa bi verjetno ugotovili Me druge pomanjkljivosti.
V nekem visoko organiziranem podjetju v Sloveniji so pred nedavnim preizkusili znanje 34 delovodij, ki so si ta naziv pridobiti z izpitom za visoko kvalificirane delavce. Čeprav so vsi dobri strokovnjaki z večletno prakso v proizvodnji, je njihovo ekonomsko znanje dokaj porazno. Na vprašanje, kaj obsegajo režijski stroški in kakšen pomen imajo v proizvodnji, je bilo 54 odstotkov -dgovorov nepravilnih, 27 odstotkov testnih in le 18 odstotkov pozitivni Na vprašanje, ali spadajo izdelavne plače v režijske stroške, 60% anketirancev ni pravilno odgovorile!. Na vprašanje, katere postavke vsebuje kalkulacija dp lastne cene obrata je odgovorilo pozitivno le 12%, zadostno 18% in negativno 69°/o devolodij. Predpise, ki urejajo delovne odnose, plačno politiko in socialno zavarovanje v podjetjih, pozna le 9«/0 delovodij, delno le 15%, medtem ko je 75% delovodij odgovorilo povsem negativno. Praktičen izračun izplena v proizvodnji je pravilno sestavilo le 15%, zadostno 6%, negativno pa 78l>/o delovodij. Podobni rezultati so bili tudi pri izračunavanju učinka dela po normi,, kjer je enostaven praktičen primer pravilno izračunalo le 15 %, zadostno 9%, nepravilno pa 75% anketiranih delovodij.
Čeprav po enem primeru še ne moremo posploševati, nam vendar rezultati te ankete (ki se je v nekaterih drugih podjetjih skoro enako končala) kažejo na dokajšnje slabosti v usposabljanju strokovnih kadrov v industriji. Če že od nek v alif i c inan ega in polkval.ificiiranega delavca pričakujemo, da se bo aktivno vključil v upravljanje in gospodarjenje v podjetju, potem je nemogoče dopustiti, da kadmi, ki jim je poverjena skrb za organizacijo in nadzor pri delu, za pravilne delovne odnose pa tudi praktično strokovno vzgojo delavskega naraščaja, ne bi znali sestaviti osnovnih ekonomskih izračunov. Rezultati te ankete ponovno potrjujejo splošno ugotovitev, da so učni programi strokovnih tečajev in sami izpiti precej tehnokratski, enostranski in odmaknjeni od' dejanskih potreb gospodarstva in delavskega upravljanja. V interesu našega gospodarskega razvoja in samih delavcev je, da je v šoli ali v strokovnih tečajih pridobljeno znanje tako, kot zahteva praktično delo v proizvodnji in v delavskem upravljanju. Tem zahtevam je treba prilagoditi učne programe rednih šol in dopolnilnih tečajev ter jih izpopolniti s tistim osnovnim družbeno-poliitičnim in ekonomskim znanjem, ki je nujno za uspešno uveljavljanje delavcev v delavskem in družbenem upravljanju.
Rezultati ankete pa so poučni še za drugo stran naših vzgojno-izobraže-valnih prizadevanj. Pri .pas še marsikje prevladuje mnenje, %a je potreba izobraževati predvsem nekvalificirane in poBcvalificirane delavce, ki so brez osnovne splošne in strokovne izobrazbe. Omenjena anketa pa je pokazala,
HORIS KALIN: SPOMENIK PADLIM ŽRTVAM, KI GA JE NA ZALOŠKI CESTI ODKRIL FRANC LESKOŠEK - LUKA
da je tudi višjim strokovnim kategorijam delavcev potrebna sistematična družbeno-ekonomska izobrazba in vzgoja. Ce nekvalificirani delavec ne pozna organizacije dela, ekonomskih izračunov in podobno, ni tako hudo, kot če tega ne ve delovodja, ki mora skrbeti za pravilno organizacijo dela v obratu, za tehnično izpopolnitev in ekonomsko učinkovitost proizvodnje. Kvafilicirani in visokokvalificirani delavci tvorijo tudi jedro večine DS in od njihove družbeno ekonomske razgledanosti in sposobnosti so odvisne odločitve, ki jih sprejemajo DS. Zato se z dobro strokovno kvalifikacijo
nujno veže tudi večja družbena odgovornost za• celotno gospodarjenje in upravljanje v podjetju. Prav za to funkcijo pa so ti kadri često premalo usposobljeni, tega jim ne dajo niti redne šole, niti dopolnilno izobraževanje.
Namesto nepotrebnega pregovarjanja, ali so komisije za strokovne izpite prezahtevne ali ne, in očitkov, da ne znajo spraševati, bi bilo bolje čimpreje temeljito pregledati učne programe za strokovne izpite in jih prilagoditi dejanskim potrebam naše proizvodnje in družbene ureditve.
Tilka Blaha
NE DRŽIMO ROK KRIŽEM!
Prešernova družba že pet let opravlja pomembno izobraževalno in kulturno poslanstvo, saj nam po izredno nizkih cenah posreduje dobra in tudi napredna leposlovna in poljudnoznanstvena dela. Prav zato, ker omogoča, da si tudi preprost delovni človek nabavlja dobre knjige, naj bi sindikalna vodstva podprla prosvetljevalno delo Prešernove družbe. Na sindikalnih sestankih naj bi priporočala članstvu njene knjige in pomagala širiti krog naročnikov, posamezni člani pa naj bi prevzeli poverjeništvo za zbiranje novih članov Prešernove družbe, ki za redno letno članarino 320 dinarjev dobe poleg letnega koledarja še štiri leposlovna in poljudnoznanstvena dela.
Ob koncu letošnjega leta bodo člani Prešernove družbe prejeli poleg koledarja za prihodnje leto še najnovejše delo plodovitega pisatelja Ivana Ribiča »Sin«, ki slika boj malega človeka za obstanek, dalje »El Verdugo« in druge zgodbe francoskega pisatelja in družbenega kritika svoje dobe Honorčja de Balzaca, roman o cirkuških ljudeh »Velika gala predstava« priljubljenega mladinskega pisatelja Toneta Seliškarja in poljudnoznanstveno delo »Pustinske in puščavske živali«, ki nam približa mikav -> in hkrati skrivnostno življenje živali v nepoznanih deželah. Ce člani doplačajo še 150 dinarjev, bodo poleg omenjenih knjig dobili tudi knjigo »Lepo vedenje« ali »Moj vrt«, obe pa za 230 dinarjev. Prva daje bogate nasvete o vedenju doma in v družbi, druga pa je priročnik za vrtičkarje in za vse, ki zunaj ali znotraj doma gojijo okrasne rastline.
Zanemivo odkntie
PRI NIK8ICU SO ŽIVELI SODOBNIKI KRAPINSKEGA ČLOVEKA
Velikim odkritjem pogosto botrujejo gola naključja. Tako približno je prišlo tudi do odkritja sledov o najstarejšem človeškem bivališču na Balkanu, ki je pritegnilo pozornost naših najvidnejših erheologov, glas o tem pa je prodrl v tujino.
Kevija pesmi in glasbe v Kopru
da se bodo na njem lahko zvrstili vsi nesmrtni junaki te najbolj znane Shakespearove tragedije. Med predstavo-me je vedno znova presenetila domiselnost režiserja, ki je nastopajoče tako razvrstil po odru, da se niso zakrivali ali bili drug drugemu v napoto. Lc» v množičnih prizorih, ko se Capuleti in Montegi sabljajo, je marsikdo čakal, kdaj se bo kdo od igralcev znašel v parterju.
V podrobnosti predstave se ne bi spuščala, povem naj le, da sem bila prav prijetno presenečena. Igralci in režiser so bili kos nalogi, ki so si jo zastavili. Posebno razveseljivo je dejstvo, da se je v svoje vloge vživela tudi cela vrsta mladih igralcev, ki so bili tokrat prvič na odru. Verzi, ki so amaterjem pogosto trd oreh, so vsem razmeroma gladko tekli, le tu in tam se je vrinila kakšna bolj po domače povedana beseda. Sceno in kostume so jim posodili v Kranju. Predstava je lep uspeh domačega društva. Seveda ni bila brez pomanjkljivosti, ki pa se mi zde v Primeri s celoto, s trudom nastopajočih in z uspehom, ki so ga dosegli, majhne.
Važnejša se mi zdijo dejstva, mimo katerih ne rmjreš brez besede. Prosvetno društvo Svoboda »Tone Godec« ima, kot sem že omenila, bogato kulturno tradicijo. Tako so v preteklih sezonah igrali »Jakoba Ru. do«, »Kralja na Betajnovi«, »Hlapce«, »Desetega brata«, »Drago Ruth«.
Okrajna zveza Svobod je 12. aprila priredila v koprskem gledališču II. revijo pesmi in glasbe. Nastopili so člani devetih društev koprskega okraja.
Prvi so nastopili člani Svobode iz Izole v sestavi instrumentalnega kvinteta. Vsi so člani godbe na pihala in se v prostem času posvečajo tudi temu kvintetu. Po nastopu dveh pionirjev iz Postojne je recitatorka Karla Otoničar, uslužbenka komunalne banke v Postojni in članica tamkajšnje Svobode recitirala pesem Matija Bora »Ljubezen v viharju«. Recitatorka je z velikim smislom za liriko res umetniško poustvarila to Borovo pesem. Svobodo Sečovlje je zastopal rudar Jože Flere; zapel je lastno pesem, ki mu jo je uglasil skladatelj Vinko Vodopivec. V prvem delu programa so nastopali še Odineja Cupin, članica MKUD Koper, harmonikar Tone Gojkovič z lastno skladbo »V oljčnem gaju« in oktet piranske Svobode, ki ga vodi profesor Miran Hasl. Oktet je s tremi točkami programa — z Danila Bučarja »Tam, kjer pisana so polja«, z Vasilija Mirka »Drugim stavkom iz Suite o Anici« in z Emila Adamiča »Lucipeter Banom« dokazal, da raste v Piranu mlado vokalno delo, sestavljeno iz lepih glasov, ki bo s pridnim delom lahko doseglo lepe uspehe in častno zastopalo piransko Svobodo na raznih revijah republiške zveze Svobod. Sežanska Svoboda je poleg zabavnega orkestra, ki je nastopil v drugem delu sporeda, prispevala še zabavno točko; izvedel jo je Ivan Kjuder, poznan pod imenom »kraški 'očka«.
V drugem delu programa pa so nastopili; zabavni orkester iz Seža-
ne s pevcema Odinejo Cupinovo iz Kopra in Leom Čukom, dalje recitatorka Metka Prelovec iz Kopra, tenorist Rafael Rojc, ki je zastopal Svobodo iz Portoroža, iz Sežane pa še Lea Hreščak z dvema popevkama in Marijan Pogačnik, ki je pokazal vrsto improvizacij v spretnosti. Celovečerni spored pa so zaključili člani postojnske Svobode — Saša Tuma, Lojze Bajc in Abel Reščič z odlomkom iz Gobčeve operete »Hmeljska princesa«.
Iz celotne prireditve je bilo razvidno, da se je okrajna zveza Svobod pri sestavi programa odločila predvsem za lažja dela. Razen dveh točk — recitacije Karle Otoničarjeve iz Postojne in nastopa tenorista Rafaela Rojca, ki je z lepim glasom osvojil obiskovalce, so bile vse točke izbrane s premalo kritičnim okusom.
Naj omenim na primer samo pevce zabavnih popevk. Prav je, da se taka glasba goji in podpira tudi v okviru Svobod, vendar naj se goji v čimboljši obliki in tako, da človeka, ki jo posluša, razvedruje, ne pa zaskrbljuje zaradi nekritičnosti izvajalcev. Res da Sežana in Koper mejita na Italijo in da so popevke, ki prihajajo od tam, zelo blizu tamkajšnjim prebivalcem, vendar mislim, da bi bilo bolje, če bi prav v teh krajih propagirali naše, slovenske zabavne popevke; če pa že pojejo tuje, naj bi vsaj poslovenili besedilo. Prepričan sem, da Prosvetni servis razpolaga z vsem tem materialom ali pa bi vsaj lahko priskrbel besedila in notni material, tako da ne bi bilo treba posegati po stvareh, ki so vse prej kot koristne za razvoj in popu-
larizacijo slovenske zabavne glasbe.
Ustavil bi se še pri zadnji točki tega večera, to je pri odlomku iz Gubčeve operete »Hmeljska princesa«. Danes si močno prizadevamo, da bi zborovska glasba z novimi sredstvi dobila nov izraz, novo miselnost in da bi nam dela iz naše glasbene preteklosti služila le kot prikaz o razvoju naše glasbene ustvarjalnosti. Menim, da bi mogli ta prizadevanja razširiti še veliko bolj na področje lahke glasbe, v tem primeru operetne glasbe. Zaradi enostavne sestave jo naš preprost človek lahko dojema, zato tudi kaj lahko kvarno vpliva na njegov okus. Preživeta, plehka in neaktualna besedila takih in sličnih operet ne sodijo na programe v času nove miselnosti in novih prizadevanj. Mogoče bi našli kako boljše nadomestilo za ttovrstno glasbo, nadomestilo, ki bi s svojo kakovostjo bolj koristilo poslušalcem.
Iz celovečernega programa pa je bilo razvidno, da je delovanje Svobod v koprskem okraju precej živahno in da ta društva razpolagajo z dobrimi elementi. Prav zato se izplača vložiti veliko truda in pažnje
V usmerjanje njihove programske politike, kajti le pod veščim nadzorstvom bi lahko dosegla lepe uspehe. Pohvala gre tudi predsedstvu okrajne zveze Svobod v Kopru ,ki s takimi revijami omogoči, da člani oddaljenejših Svobod nastopijo v kulturnem centru Primorske, da pokažejo uspehe svojega dela pred novim občinstvom in da se ob takih prireditvah spoznajo med seboj in izmenjajo misli, ki jim nedvomno koristijo pri nadaljnjem delu. M. V.
■miiiiiiiiiMmimmiiimimiiiiimMiiimiuHiMiiMiMHiiimiMiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiMinMU
.OHO - AHA“
1 V zadnjem času se kaže red-| no večja želja, da bi poživili 1 kulturno in zabavno življenje 1 v mestih in delavskih sredi-1 ščih. Vse bolj čutimo vrzeli,
1 radi bi jih pretuostili, a pogo-1 sto omagamo že pri prvih ne-I uspehih. Vsekakor pa se bomo I morali spoprijeti s težavami,
1 kajti ne samo želje po zabavi l in sprostitvi, tudi nagli tok \ življenja nujno zahteva,. da se | delavec in uslužbenec po 1 opravljenem poslu razvedrita,
1 Odveč bi, bilo znova nače-I njati razpravo o humorju, raz-1 pravo o že tolikokrat zastavil Ijenem vprašanju — ali ima-l mo Slovenci smisel za humor I ali pa smo tako zresnjen in l puščoben narod, da zmoremo l le nekaj dobrih šal. Znana 1 stvar je, da je humor družab-i na zadeva, da je smeh doma ] pri svobodnih ljudeh in da se, I kot je nekje zapisal Karel Ča-| pek, dva zidarja desetkrat več 1 presmejita kot deset filistrov, j Zelo edini pa smo si v tem, da \ je smeh družbena potreba in I da ima v družbi, kakršna je { naša, desetkrat več prostora, 1 kot kjerkoli drugje.
Pred dnevi smo prisostvovd-■ ti otvoritvi zabavnega gleda-i lišča »OHO — AHA!«, ki se je J v dvorani Doma sindikatov pr-? pikrat predstavilo ljubljanskemu občinstvu. Razveselili smo
Do odkritja pa je prišlo takole:
Kmet in arheolog — amater, raziskovalec iz ljubezni do davne preteklosti, Dušan Vasiljevič iz vasi Petroviči je pred leti opazil na svoji njivi čudne predmete: ostanke nekakšnega orodja iz kamna, ki je bilo sicer grobo obdelano, vendar pa zanimivo. Najdene predmete je pridno zbiral ter kdaj pa kdaj o tem obvestil muzej v Nikšiču.
Strokovnjaki so postajali pozorni. Leta 1954 sta se direktor muzeja v Nikšiču Jovan Ivovič in znanstveni sodelavec Iz Sarajeva dr. Alojz Venac naposled le odločila in obiskala Petroviče. Vasiljevič jima je pokazal, kje je našel starine, in ju posebej opozoril na Rdeče pečine, ki se raztezajo na strmo dvigajočem se svetu nad Tre-bišnjioo, blizu železniške proge Nik-šič—Brleča. Pod temi pečinami je 24 m in 15 m globoka zijalka, kamor se je pračlovek zatekel pred divjimi zvermi in vremenskimi nepriHkami,
Znanstveniki so se z vso vnemo lotili raziskovanja te zanimive pečine. Trud ni bil zaman. Odkritja so postala svetovno pomembna prav zato, ker je v eni sami jami moč proučevati življenje predzgodovinskega človeka stare, srednje in mlajše kamene pa tudi bronaste dobe. Svetovno znana arheološka odkritja v Krapini (krapinski človek!) so samo iz starejše kamene dobe, v Rdečih pečinah pa se v 12 zemeljskih slojih — doslej so se arheologi prikopali 9,5 m globoko — razkrije celo 800 tisočletno razdobje človeške prazgodovine. 2e to, kar so doslej odkrili, dokazuje, da je v jami pod Rdečimi pečinami živel sodobnik krapinskega človeka, toda zameljski sloji z zanimivimi ostanki orodja segajo še globlje in znanstveniki upravičeno sodijo, da gre za starejša naselja, kakor je bilo v Krapini.
Doslej so izkopali razne predmete iz kremena, okostja srne, jelena, merjasca In koze, ostanke ognjišč, lončeno posodje, žal pa še niso odkrili človeških kosti. Ifckopamime (primerjajo znanstveniki z najdbami iz drugih krajev in tako dobivajo vedno jasnejšo predstavo o prvotnih naseljencih naše domovine. Tako so n. pr. že ovrgli tezo, da v srednji kameni dobi ni bilo ljudi na teh področjih.
Z raziskovanjem bodo še ta mesec nadaljevali. Pri tem bodo sodelovali najvidnejši jugoslovanski arheologi pa tudi tuji strokovnjaki.
se prepotrebne pobude, kakor se človek pač razveseli vsake novotarije, od katere si obeta korist in veselje.
Kdor je pričakoval veliko, je I bil razočaran, kdor malo, je f odšel zadovoljen s predstave.
| Program zabavnega gledali-| šča je imel dve značilnosti:
\ znane popevke je pela Jelka | Cvetežarjeva in parodije na-I nje — Klasinc, Čuk, Marinc;
I druga značilnost — improvizi-| rane, nenavadne komične situacije iz našega življenja. Osnovni motiv: aktualne teme ni, v življenju pa je kup 1 majhnih slabosti, ki jih kaž'' osmešiti. Izvajalci: pomnože-1 na ekipa radijske igralske I družine.
| Razumljivo je, du je z zna-| no, šegavo popevko nekako | teže zgrešiti cilj kot z aktual-| nim skečem. Znana popevka I je ljudem že prišla do srca,
1 ogrela jih je. radi se je spo-I minjajo in so ji zato na-1 klonjeni.
| Težava pa so s skeči. Veliko-S krat smo se že prepričati, da I je najžlahtnejša karakterna | komika. Se pravi — najraje in I najbolj od srca se nasmejemo | smešnim značajem, na primer | razstresenim ljudem, skopu-! hom, namišljenim bolnikom, i bolestnim ljubosumnežem, kaj-i ti le-ti so žrtve svojih strasti | in zato pogosto zaidejo v zelo | smešne položaje. Prav karak-| terne komike pa smo v vseh 1 skečih tega zabavnega gledali-| šča pogrešali. Preveč rutiner-| stva, pregretosti je bilo v | zgodbah, seveda pa jim ne gre j odreči marsikatere ostre bodi-1 ce, ki je zadela v živo. Večkrat 1 smo se tudi od srca najsmejali. I Zal pa predstava ni bila enot-I na. Marsikaj bi lahko brez l škode odpadlo, . pr. zgodba o 1 kavi, ki je že tolikokrat pre-| greta, da že podvomimo v nje-i no resničnost, zgodba o aktu-| alni temi, o prezaposlenosti | direktorjev, ker probleme pre-1 splošno obravnavam. Nas bi I bolj zanimalo, zakaj je direk-I tor takšen, slabosti njegovega I značaja, vpliv okolja, ne pa | zgolj naštevanje njegovih pre-I številnih sej. Tudi v zabavnem | gledališču nas zanima človek, 1 ne pa zgolj registracija in I smešenje nekaterih njegovih I zunanjih slabosti. Humorist, | dober humorist nikdar ne | ostane pri površju, marveč se | poglobi v človekovo duševnost | in smeši globlje vzgibe njego-$ ve dejavnosti.
| Zdi se nam, da bo v tej | smeri treba iskati pravo pot. | Ob skromni dediščini sloven-| skega humorja bo treba zbrati I več sil, da se bomo v prihod-I nje nasmejati od srca in za | marsikatero spoznanje boga-| tejši odhajati iz zabavnega 1 gledališča Vinko Trinkhaus.
IIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllHIIHIMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIlMIIHIIIlIft
Nova v »ojja strokovnega
šolslva
V	našem novem, reformir- I
nem sistemu izobraževanja in I vzgoje bo med drugim dobilo I ustrezno mesto tudi strokovno I šolstvo in izobraževanje od- I raslih. Načrt zakona o šolstvu, 1 ki je te dni v razpravi, pred- f videva bistvene spremembe v š položaju, vlogi in vsebini stro- § kovmh šol ter v doslej ne- 1 uzakonjenem pošolskem izo- | braževanju.	|
Predvsem je treba poudariti, j da se bo vse strokovno šolstvo 1 uvrstilo v drugo stopnjo šola- | nja. Splošnn in strokovno izo- 1 braževanje mladih delav v I bo organizirano na solidnih I temeljih predhodnega osem- f letnega splošnega izobražena- | nja, kar bo omogočilo, da bo f struktura pouka v strokovni | Sr” sodobnejša in na išji | ravni kot dosLj. Osnovne tipe | strokovnega šolstva bodo tvo- I rile strokovne šole s praktič- 1 nim poukom za šolanje kvali- S ficiranih in visokokvalificira- | nih delavce j, ki trajajo en,o do § tri leta, nadalje tehniške, eko- 1 nomske in sorodne strokovne | šole. ki tr	dve do štiri f
leta. ter. višje strokovne šole. |
V	našem družbenem sistemu | ustvarjamo pogoje za to, da bi I odstranili podedovane razlike { med umskim in fizičnim de- f lom Ta nroces je nujna posle- j dica razvoja poteka vzpo- | redno z razvojem delavskega | samouprav .. ija i.i socialistič- | nih družbenih odnosov, v ka- f terih da se spremenila druž- 1 beni položaj i fiziognomija | ročnih in umskih delavcev. 1
Na temelfh tega procesa bo | nujna tudi vsebinska pre- i obraz' i šolstva, ki bo strokov- 'i nem.u šolst z reformo do- f končno priznala isti položaj l ko* gimnazijam. Reformni zakon bo na široko odprl vrata do najvišjih kvalifikacij tudi mladini iz strokovnih šol ter sposobnim kvalificiranim, de- I lavcem. ki o končali tndu- | strijske, tehniške in druge po- | dobne šole ter čutijo sposob- f nost in voljo za nadaljnje izo- f braževanje. Zahteve sodobne f tehnike narekujejo, 'da je reba | ob primernih povojih orriogo- j čiti visoko izobrazbo tudi ab- f solvantom strokovnih šol, ne f pa samo dijakom gimnazij f
V	spremenjenih družbenih I
odnosih se je nujno moral izo- l blikovati nov položaj gimnazij | in strokovnih šol, ki sp bile f prej očitno zapostavljene. Dru- | gačni razredni odnosi, nova 1 družbena ureditev, sodobnejše 1 proizvodne sile nov odnos [ med ročniv n umskim delav- j cem ter njun nov socialni po- | ložaj kakor tudi drugi činite^i | so bistveno spremenili ■ in | utrdili vlogo strokovnega šol- | stva	1
Po novem zakonu bodo stro- | kovne šole dolžne predvsem f zagotoviti stalen dotok raznih | strokovnih kadrov: kvalifici- | ranih delavcev, tehnikov in l drugega strokovnega osebja | na taki strokovni ravni, ki bo g omogočala stalno izpopolnje- f vanje ter skladen napredek | gospodarstva h družbenih | služb. Morale pa bodo tudi na- | dalje umsko, telesno, moralno g in družbeno vzgajati in izo- g braževati učence za njihovo g aktivno družbeno, zdravo in g kulturno oseb,:'' življenje,
V	sodobnem življenju se je |
treba zavedati dejstva, da si \ vedno več ljudi pridobiva | ustrezno splošno ali strokovno | izobrazbo izven tradicionalne- g ga šolskega pouka . in študija. | V naših družbenih pogojih Jn | z razvojem, sistema izobraže- | vanja odraslih bo ta pojav | vedno bolj pooosten. Kdorkoli | bo dokazal svoje znanje, se bo lahko vpisal v ustrezno Šolo, j čeprav ne bo prej formalno g redno obiskoval in končal šolo, I ki daje zahtevano predizobraz- g bo. To vprašanje bo v prihod- g nosti vedno bolj pomembno, g zato bomo izgrajevali prožen j šolski sistem in izpopolnjevali g ustanove za izobraževanje od- g raslih, da bo moč uresničiti j načrte.	i
Osnutek zakona o šolstvu j predvideva, da bg treba izdati g že poseben zvezni zakon o | strokovnem šolstvu, ki bo po- | drobneje urejal organizacijo | in vsebino dela strokovnega |
šolstva	k- |
*
Dva dokumentarna filma | o graditvi avtomobilske | ceste Ljubljana-Zagreb
Viba-film v Ljubljani je iz- | delal že dva dokumentarna fil- | ma o letožnji delovni akciji na | avtomobilski cesti Ljubljana— 1 Zagreb. Prvi film nosi naslov g »•Prva izmena«, drugi pa “Pred | veliko bitko«. Filma sta bila | izdelana v rekordpem času. |
“Prva izmena« prikazuje | odhod prvih desetih mladin- | skih delovnih brigad na avto- | mobilsko cesto. Film so po- | sneli in pripravili za premiero f v 48 urah.	f
Film “Pred veliko bitko«, ki I eo ga posneli in izdelali v f enem dnevu, pa prikazuje sve- 1 čan začetek del na avtomobil- 1 ski cesti in svečanost v No- | vem mestu. Oba filma sta iz- f delala Ernest Adamič (režiser) | Is Ivan Marinček (snemal*:).
Priprave na festi val
voboda Kočevje - Rudnik bo 3. julija odmrla rudarski dom
Nekatera mesta na Slovenskem so v zadnjih letih močno spremenila svojo zunanjo podobo. Mednje sodi tudi Kočevje. Spominjam se ga Se, ko so na glavnem trgu zevale razvaline gradu ko so po blatni cesti hrumeli tovorni avtomobili, do vrha naloženi z bogastvom kočevskih gozdov. Takrat bi človek potreboval splav, da bi čez blato in luže priveslal na drugi konec mesta. Razvaline gradu so izginile, na njihovem mestu stoji veličasten spo-menih, blato je zamenjal asfalt in tudi zunanja podoba tedai zanikrnih his ie m očn o polepšana V Paški vasi raste novo rudarsko naselje, v Paški vasi gradijo tudi nov Rudarski dom. v katerem bodo dobili potrebne prostore Svoboda, sindikalna podružnica, godba na pihala, v njem bodo zasedanja delavskega sveta in
Že 50 tel pojejo
Ob 50-letnici pevskega zbora Svobode 11 iz Hrastnika
Povsem razumljivo je, — je dejal profesor Radovan Gobec na proslavi 50-letnice pevskega zbora Svobode II iz Hrastnika, — da imate v vaši dolini danes tri pevske zbore, dve godbi na pihala, orkester in glasbeno šolo, saj ste začutili potrebo po glasbenem udejstvovanju že v začetku našega stoletja. Petdeset let ljubezni do delavske borbene pesnv kaže ljubezen do svobode, do lepote ki je v naših ljudeh, in željo, da b to lepoto posredovali drugim.
Nabito polna dvorana, zastopstva pevskih zborov iz Zagorja, Trbovelj, iz Zgornjega Hrastnika, so izpričali veliko ljubezen do zborovskega petja in hkrati izkazali največje priznanje za požrtvovalno delo hrastniškim pevcem kakor tudi pevovodji Francu Peitlu. Posebna odlika tega zbora je bila v tem, da je deloval ves čas z napredno pesmijo v okolju, kjer sp bili pred prvo svetovno vojno posebno močni vplivi nemških oblastnikov, ki so si prizadevali, da bi zbor služil njihovim političnim ciljem. Zbor pa se je temu ves čas odločno upiral. Ker ga zaradi tega nihče ni hotel podpirati, so ga vzdrževali hrastniški steklarji sami, s prostovoljno nabiralno akcijo so zbrali sredstva za nakup harmonija not itd., z rednimi mesečnimi prispevki so omogočili njegov nadaljnji obstoj. Pestra in bogata je bila njegova vsebina. Kot vsem naprednim pevskim zborom, ki so pred vojno delovali v Svobodah, tako tudi temu leta 1935 ni bilo prizanešeno. Iznajdljivo je obšel znano prepoved o delovanju Svobod in z borbeno pesmijo spodbujal steklarje k solidarnosti in jim vlival vero v svetlejšo prihodnost delavskega razreda.
Na koncertu je zbor nastopal v treh sestavah, in sicer kot ženski, moški in mešanj zbor, ter nam posredoval narodne in borbene pesmi. Zbor odlikujejo mladi, sveži glasovi, ki bodo z vztrajnim delom lahko ponesli svojo pesem tudi izven hrast-niške doline.	M.
kar me je še posebno razveselilo, v njem bo tudi prostor za knjižnico in čitalnico. Lani je Svoboda rudnik Kočevje preuredila gledališko dvorano in oder, letos, pa bodo 3 julija odpri; Rudarski dom
To priložnost bodo izkoristili za organizacijo festivala, na katerega bodo povabili okoliške igralske skupine in verjetno še eno igralsko družino in pevski zbor iz Ljubljane ali iz sosednjih okrajev.
Kakor je ureditev dvorane in odra pomenila veliko pobudo za tamkajšnje igralce, saj so v pretekli sezoni pogosto nastopali, gostovali pa so v Fali, Osilnici. Kočevski reki in Vidmu, tako smo prepričani, da se bo z otvoritvijo čitalnice prav tako močno razplamtela tudi želja po izobraževanju.
Doslej smo pogosto slišali, da med Svobodo iz rudnika in med Svobodo v mestu ni pravega sodelovanja, v zadnjem času pa lahko zasledimo resna prizadevanja po zbližanju in željo po skupnih nastopih. Tako nameravajo za festival skupno naštudirati Cankarjevo Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, Prav tako so si porazdelili skrb za organizacijske priprave.
V želji, da bi svojemu občinstvu nudili med sezono obilo dobrih dramskih predstav, so se pri Svobodi v mestu dogovorili s poklicnim režiser-
jem, da je z njimi naštudiral 5 dram skim del. Njihova skrb za občinstvo pa je bila enostranska. Skrbeli so predvsem za kvaliteto uprizoritve, zapostavili pa so — vsebino, uprizorili so »Utopljenca« »Pravo ljubezen« in »Našo kri«, dela, ki današnjemu de lavcu skoraj nit ne povedo
V Kočevju me je močno zanima.a poklicna občinska knjižnica, saj. premore blizu 10.000 zvezkov. Lani je izposodila 27.000 knjig. Zanimivo je, .da so med njenimi obiskovalci na drugem mestu delavci. Knjižnica posluje v pretesnih prostorih in imajo bralci Ja prebiranje časopisov na razpolago le majhno mizico. Začudilo pa me je, ko sem zvedel, da ta močna poklicna knjižnica doslej še ni ničesar storila za okoliške vaške knjižnice, ki se bore z denarnimi težavami. Z dobro voljo in z manjšo podporo bi lahko ta knjižnica opravljala pomembnejšo kulturno vlogo po vsej občini. Knjižničarka mi je povedala, da je že razmišljala o potujočih knjižnicah in da bo še letos skušala organizirati podružnice v najbolj obljudenih vaseh svoje občine.
Pri obeh kočevskih Svobodah Je čutiti veliko skrb za organizacijo festivala, ki naj bi postal tradicionalen In vsako leto pomembnejši. Upamo, da


■sna
bodo te lepe uresničili
pobude v Kočevju tudi V. M.

PONEKOD SO SE POTUJOČE KNJIŽNICE ZE ZELO UVELJAVILE. — KRANJSKA OBČINSKA KNJIŽNICA OSKRBUJE TAKO ZE 20 KNJIŽNIC
V	SVOJI OBČINI Z NAJRAZLIČNEJŠIM BRANJEM, PRAV LEPO POSLUJEJO POTUJOČE KNJIŽNICE V KOPRSKEM IN NOVOMEŠKEM OKRAJU, ZLASTI PA V METLIKI, DOBRO PA SE OBNESEJO ŠE NA RAVNAH IM
V	KAMNIKU. NA SLIKI VIDITE DEL METLIŠKE POTUJOČE KNJIŽNICE.
Usmerjanje v poklice
naj se začne že v osnovni šoli
Nekateri starši že zgodaj razmišljajo, kaj naj bi postal njihov otrok, kljub temu pa pogostokrat izberejo poklic, za katerega otrok nima veselja. In res je danes kar precej mladih ljudi nezadovoljnih s svojim delom. Večkrat pride do tega tudi zato, ker takrat, ko so se mladi ljudje odločali a svoji življenjski poti, ni bilo nikogar, ki bi jim svetoval, kod in kam. Nekateri zavoljo tega tavajo iz enega poklica v drugega, izgubljajo veselje do dela, postajajo zagrenjeni in podobno. Prav tu je vzrok, da smo v naši državi začeli mladino poklicno usmerjevati.
V Sloveniji ima poklicno svetovanje že tradicijo, saj je bila prva posvetovalnica ustanovljena 1938, leta Po vojni (leta 1955) so okrajne posvetovalnice za delo dobile posebne referate, ki so pozneje prerasli v poklicne posvetovalnice. Le-te so doslej opravile že kar precej dela. Leta 1956 se je že okrc^g 20°/o mladine, ki je končala obvezno šolanje, posvetovalo glede izbire poklica. S predavanji o izbiri poklicev ter o možnosti za vključevanje v razne poklice 'pa so se po zaključenem obveznem šolanju seznanili 40 odstotkov mladincev, Lani se je s poklici seznanilo že 50 odstotkov mladine, 5000 pa jih je bilo psihološko pregledanih. S poklici so ob zaključku šolskega leta seznanila tudi precej dijakov. Strokovnjaki so svetovali tem mladim ljudem, kje naj se zaposlijo
itd. Toda s tem stvar še ni končana! Mlademu človeku je treba najti še ustrezno delovno mesto, sicer poklicno svetovanje ne bi imelo pravega pomena. Mimo tega bi bilo treba spremljati razvoj vsakega vajenca, zasledovati bi morali, kako se strokovno izobražuje, kako mu pomaga mojster itd. 2e večkrat se je izkazalo, da ima učenec smisel za ta ali oni poklic, vendar ne uspeva, ker je prepuščen sam.
Učitelji bi poklicnim svetovalnicam lahko marsikaj pomagali pri delu. Na vsaki šoli nsj bi se vsaj en učitelj poleg svojega rednega dela ukvarjal 8 poklicnim usmerjanjem učencev
Učence bi kazalo vse leto opazovati in opažanja zapisovati v posebne mape, ki bi učenca spremljale od prvega razreda osnovne šole naprej. Učitelj pa bi moral biti tesno povezan z okrajiio posvetovalnico za delo in s svetom za šolstvo. To so sicer precejšnje dolžnosti, ki jim pa nekateri učitelj še ne bi bil kos. Zato bi le kazalo na učiteljiščih in na univerzi uvrstiti nov predmet: poklicno svetovanje. Usmerjanje v poklice naj bi torej ne ostalo samo stvar peščice strokovnjakov. Poklicne svetovalnice naj bi sodelovale z gospodarskimi in z drugimi organizacijami, z društvom
Razstava amaterjev
železničarjev
Ob pripravah za praznovanje dneva železničarjev nas je veselo presenetila vest, da bodo v počastitev tega praznika odprli v stekleni dvorani železniške direkcije slikarsko razstavo železničar) ev-ama ter jev iz vseh ljudskih republik. Zdaj so vrata v to dvorano že odprta in vabijo mimoidoče, da se za trenutek srečajo s prostimi urami železničarjev, s tistimi urami, ki jih
vsakdo
delu.
posveti svojemu najljubšemu
Ko greš skozi razstavne prostore, se ti zdi, da si se popeljal z vlakom čez Bosno, Makedonijo, Srbijo, Hrvatsko do naših lepih planin. Pelješ se mimo postaj, po temnih enoličnih železniških pragih, skozi gozdove do majhnih temačnih naselij, pa zopet na zadimljeno postajo. Srečaš se š kurilnico, lokomotivo, z vagoni... z okoljem, v katerem prebijejo po ves dan železničarji, z okoljem, ki je njihovo tudi, kadar niso v službi. Takšni motivi se na razstavi največkrat ponavljajo. Manj je tihožitij, še manj pa portretov.
To Je že tretja razstava, ki so jo priredili slikarji železničarji iz vse Jugoslavije. Na njej razstavlja 39 amaterjev 114 slik — olj, temper, akvarelov, lesorezov in risb. Če si prikličemo v spomin amaterske razstave, ki smo jih videli v zadnjih letih, nas ta prav prijetno preseneti, tako po motiviki kakor tudi Po mnogokrat kvalitetni slikarski obdelavi. Čeprav so barve temne, sive in rjave v vseh odtenkih, takšno je pač vzdušje železnic, so pri večini del čiste in jasne, kar ravno na amaterskih razstavah redko vidimo. V rastavo so vključeni tudi obiskovalci slikarskih •krožkov, ki jih prirejajo železničarska društva, vendar so povečini razstavljena dela železničarjev in železniških uslužbencev
Peterica članov kulturnoumetniške-ga društva »Branko Cvetkovič« iz Beograda pa je izdelala velik mozaik, ki prikazuje dogodke na Zaloški cesti v Ljubljani pred 38 leti in daje razstavi še prav poseben poudarek
prijateljev •mladine in z žensko organizacijo.
V	zadnjem času se tudi industrij*./ vedno bolj zateka po pomoč k okrajnim posvetovalnicam. Sodobna proizvodnja namreč terja na vsakem delovnem mestu ustreznega človeka. Zato je seveda treba do potankosti dognati psihično in fizično zmogljivost posameznika in njegovo sposobnost za t® aL ono delovno mesto.
V	nedeljo so v Kranju ustanovili slovensko sekcijo jugoslovanskega združenja za poklicno usmerjanje. Nedvomno bo ta organizacija pripomogla, da bomo tudi na področju poklicnega usmerjanj-1 dosegli zadovoljive uspehe,
KNJIGA, KI SMO JO DOLGO PRIČAKOVALI
Ze dolga leta smo smotrno pričakovali prevod Reinachovega »Apolona«, knjige, ki nam poljudno in lahkotno pripoveduje o razvoju likovne umetnosti, od prvih začetkov upodabljanja na jamske stene pa do impresionizma. Zdaj smo jo dobili v prevodu Janeza Doklerja in z dragocenim do-dafeom o moderni umetnosti, ki ga Je napisal sam prevajalec, še posebej pa o umetnosti slovanskih narodov izpod peresa dr. Frana Sijanca. Knjiga je izšla pri Cankarjevi založbi v Ljubljani.
To delo, napisano v obliki predavanj, ki jih je imel avtor na Ecole du Louvre v Parizu, ni namenjeno samo študentom umetnostnih akademij in profesionalcem, temveč predvsem širokemu krogu ljudi. Zato j* razumljivo tudi tistemu, ki umetnostno zgodovino prvič prebira.
Ker je bila knjiga napisana pred pol stoletja in ker je naša izdaja točen prevod originalnega dela, bi bila brez dodatka nepopolna. Ker je pisal ob začetku tega umetnostnega obdobja, seveda ni mogel imeti niti jasnega niti celovitega pogleda in zato tudi ne pravilnega odnosa do te umetnosti. Knjigi ne moremo šteti v slabo, da ja avtor gledal na celotno umetnostno zgodovino statično, ne glede na življenjski nazor umetnika in preko njega na življenjski nazor dobe in družbe, da ni iskal lepote v skladu med tem občutkom in med likovnim izrazom, kajti s tem nam je orginaini del knjige že sam dokaz in izraz časa, v katerem je živel avtor. Zato dodatek o moderni umetnosti ni samo dobrodošel, ampak dobesedno potreben.
Modema umetnost je mnogim nerazumljiva in jo zato neutemeljeno odklanjajo. Prepričani smo, da bo marsikateri bralec prav zaradi tega posegel po knjigi In da bo v njej tudi našel, kar si želi. Moderne umetnosti ne moremo razumeti, če nam ni znan celoten razvoj likovne umetnosti, če ne vemo, kako in zakaj so nastale določene oblike v upodabljanju in če ne vemo, da je vsaka likovna forma zrcalo dobe, v kateri je nastala. Do tega spoznanja nas pripelje tudi Reinachova knjiga »Apolon« in dodatki naših umetnostnih zgodovina-ri e v
Skrbno pripravljajo
Proslava 40-letnice Cankarjeve smrti
mimmimiiiiiiiiiimimimiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiniimiHiimiiiiiiiiinnmiii
III! IM
V. Serov; DEKLICA Z BRESKVAMI
REPRODUKCIJA IZ KNJIGE »RUSKA UMETNOST«, KI JO JE NAPISAL V POLJŠČINI NAS ROJAK . SLAV MOLE IN JO JE TE DNI IZDALA V PREVODU FRANCETA VODNIKA SLOVENSKA MATICA. KNJIGA NAM NUDI OBŠIREN PREGLED ZGODOVINE RUSKE UMETNOSTI, OD NAJSTAREJSIH ZAČETKOV PA DO VELIKE OKTOBRSKE REVOLUCIJE, DO DOGODKOV, KI SO ODLOČALI O NOVEM ŽIVLJENJU IN SO POMENILI KONEC STARE IN ZAČETEK NOVE DOBE TUDI V UMETNOSTI.
KNJIGO POŽIVLJA 233 REPRODUKCIJ IN 4 BARVNE PRILOGE KI SO RAZVRŠČENE MED BESE-DTLOM
Pretekli teden se je na Vrhniki že tretjič sestal pripravljalni odbor za proslavo 40. obletnice smrti največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. Po živahni razpravi so navzoči sklenili, da bodo skušali dati tej proslavi širši značaj, kot so sprva mislili.
Na sestanku so sklenili, da bodo za občinski praznik v začetku maja priredili razstavo Cankarjevih del. rokopisov, fotografij; nadalje bodo skušali v to razstavo vključiti čim-več fotografij iz uprizoritev njegovih del na jugoslovanskih poklicnih in amaterskih odrih, hkrati pa posredovati tudi uspehe, ki so jih njegova dela žeia v tujini. Razstava bo odprta celo poletje. Pripravljalni odbor si bo prizadeval, da bo na to razstavo opozoril vse slovenske šole n prosvetna društva ter jih povabil ra ogled razstave in Cankarjevega "ojstnega kraja. V ta namen bodo iz-iriali vodič po Vrhniki, označili
predvsem tiste kraje, ki se jih bralci spominjajo iz njegovih del, in jih, kolikor še niso — zaščitili. Od zgodnje jeseni pa do konca novembra bedo vabili v goste najboljše slovenske amaterske igralske skupine in tudi poklicna gledališča. Svoj višek pa naj bi dosegle prireditve v tednu pred 13. decembrom. Tedaj naj bi tako amaterske kot poklicne igralske družine na Vrhniki prikazale najboljše predstave Cankarjevih del. Razmišljali so tudi o tem, da bi v tem tednu priredili posvetovanje slovenskih dramatikov na Vrhniki in tako počastili spomin največjega slovenskega dramatika. Nadalje so sklenili, da bodo skušali v pripravljalni odbor pritegniti tudi zastopnike slovenskih književnikov, univerzitetne knjižnice, dramskih umeitni* kov in Cankarjeve založbe in tako preko njih zainteresirali za proslavo najširšo slovensko javnost.
Tr.
Zakaj Janezek jeclia?
Janezku se je začel govor za-ikati že prej, ob vstopu v šolo p& je začel zares jecljati. Z.akaj? Poskušajmo si to podrobneje razjasniti, da bomo vedeli, česa se moramo varovati pri lastnih otrocih.
Janezkov oče je bil strog mož. Posebej strogo pa je ravnal z Janezkom, češ fant potrebuje tršo roko kot dekleta; mislil je na svoje tri hčere. Četudi se je mati trudila, da bi nekoliko ublažfla očetovo ravnanje, ji to le ni povsem uspelo. Janezek je bil že kot štirileten otrok izredno boječ. Zlasti se je bal tujih ljudi, s fantki njegovih let se n: rad igral, ker je oče menil, da Ima že sester dovolj za igro. In res se je tja do četrtega leta z njimi kar lepo igral. Potlej pa
je opazil, da ga sestre pri igri zapostavljajo im se vesele njegovih neuspehov. Kmalu se je nehal igrati tudi z njimi, zlasti potem, ko mu je starejša sestra nekajkrat očitala, da se »s tako neumnim otrokom, kot je on, že ne bo* igrala«. Odtegnil se je njihovi družbi im postajal vse bolj samotarski.
Oče se kajpak ni spremenil. Kolikor bolj je Janezek odraščal, toliko bolj je odgovarjal na očetov pritisk s prikrito upornostjo im kljubovalnostjo. Ko ga je oče nekoč poslal po žemlje, je med potjo dve pojedel. Težko je reči, ali samo zaradi želje po lepo zapečenih žemljah ali tudi zaradi prikrite želje, da bi se očetu nekako maščeval. Vsekakor se ga je lotil
O SPOMI mAMSm
Se zmeraj slišimo nasvet, da si moramo spomladi prečistiti Itrj z raznimi čaji iz svežih zelišč. tSasvet ni brez pomena, *aj ga lahko znanstveno pod-Ifrepimo. Proti koncu zime uživamo namreč zelo malo vitaminov im rudninskih soli ali, loakor pravimo, zaščitnih soli, Iseir pohajalo zaloge sadja in selemjave, glavna vira teh snovi- Tudi v sadju im zelenjavi, ki sta mam še ostala, je teh snovi vedno manj, ker je večina vitaminov že propadla.
Vse to vpliva tudi na naše telo. Postajamo utrujeni, boli nas glava, vedno manj smo odporni proti raznim boleznim, Prehladom itd. Vsa ta razpoto-ženja radi pripisujemo spomladanskemu soncu in toplejšemu, vremenu. V resnici pa jih povzroča nepravilno sestavljena drama, ki nima zadosti vitami-tvov in rudninskih soli.
Nekateri si skušajo pomagati z že omenjenimi čaji. To je sicer že nekaj, vendar pa hi dovolj. Vitamina je v čajih dosti premalo, zato moramo uživati več zelenjave. Tudi zgodaj spo-mlladi je dovolj izbire, siamo zelenjavo moramo poznati in io redno uživati.
Naj samo na kratko naštejem, kaj vse lahko dobimo na vrtu pa tudi na travniku. Začnimo kar z regratom, ki raste za vsakim plotom. V 100 g oči-, ščemega regrata j© 12 tisoč enot vitamina A in 36 m,g vitamina C, veliko rudninskih snovi, kot »atrija, kalija, kalcija itd. Vsebuje celo več vitamina C kot teta količina mandarine. Radi ga imamo tudi zato. ker malo greni. Prav ta grenkoba vpliva »a naše prebavne organe, ro-sehno pa na izločanje žolča. Ker je trd, ga za otroke in stare ljudi sesekljamo.
Nekoliko grenka solata je budi vodna kreša, ki je pri nas •halo poznana. Raste v potokih te včasih popolnoma prekrile
strugo. Naibiraimo jo pa le v čistih vodah. Vsebuje toliko vitamina C kot pomaranča.
Izmed divjih rastlin uživamo še mlade vršičke pekoče koprive in kislico. Oboje pripravljamo kot špinačo- V koprivi j« veliko železa, ki je zelo važno za tvorbo. krvi.
Na pol divja solata je še motovilec, ki raste po mnogih njivah pa tud; na vrtu. Poleg vitaminov A, B in C ima še važne rudninske soli. Ker je prijetnega okusa, gre vsakomur v tek.
Na vrtu nam je že odgnala prezimili ena šp inača, ki j o cenimo zaradi vitaminov in železa. Špinačo prenesejo tudi tisti, ki so bolni na želodcu, črevesju, jetrih, žolču in je zato sestavni del njihove prehrane.
Mlade špinačne liste uživamo tudi kot solato, bodisi samo ali pomašeoo z drugo. Med zgodnje grenke solate štejemo še zeleni radič, ki že odganja po vrtovih in njivah. Cim večkrat ga porežemo, tem mehkejša in okusnejša je solata. Radič je enakovreden regratu.
PREHRANI
peteršilj je sicer priljubljena dišavna rastlina, • malokdaj se pa zavedamo, da je v tej rastlini in sicer v zelenih delih, nakopičeno obilo vitaminov in rudninskih snovi. V 100 g mandarine je 25 mg vitamina C, v peteršilju pa 90 mg. Vitamina A je v mandarini 520 enot, v isti količini peteršilja pa 18 tisoč, zato naj ga ne manjka na solatah, v juhah, raznih omakah itd. Dodamo ga šele, preden postavimo jed na mizo.
V prvih pomladanskih dneh nam nudi prijetno spremembo tudi hren. Dodalamo ga. mesu-uživamo ga v jajčni omaki ali pa tudi kuhanega. Pospešuje prebavo, ker vsebuje veliko eteričnih olj, pa tudi veliko vitamina C, več kot enaka koh-čina pomaranče.
Tudi spomladanske redkvice ne bi smeli zanemarjati. V šopku redkvic je toliko vitamina C kot na primer v eni manda-

^ .
''lilli
KLJUB POZNI POMLADI JE NA ŽIVILSKEM TRGU ZE PRECEJ ZELENJAVE, S KATERO POŽIVIMO SPOMLADANSKO PREHRANO
rini, mimo tega je redkvica veliko cenejša.
Na trgu je še veliko pora. Sedaj je še prav okusen, kmalu pa bo začel poganjati cvet. Tedaj mi več za kuho. Po okusu je sličen čebuli, vendar je milejši. Ne uporabljamo ga samo kot začimbo, temveč ga uživamo v solati in kot prikuho. Vsebuje veliko rudninskih soli in eteričnih olj. Vzbuja tek, pospešuj© delovanje žlez slinavk, jeter, žolčnika itd. Pospešuje izločanje vode iz telesa, kar ugodno deluj© na ledvice.
Pogosto uporabljamo tudi mlado zelenje drobnjaka, jn sicer v juhah in na solatah ter v kislih jajčnih omakah. Tudi ta drobna dišavnica daje telesu oblilo koristnih snovi.
Vse naštete rastline imaj© še to prednost, da niso drage in mnoge izmed njih lahko kar mimogrede naberemo te,r si tako prihranimo izdatek za zelenjavo.
Andreja Grum
neznanski strah, ko se je jasni zavedel, kaj je storil. Ni sd upai domov. Mračilo se je že, ko se je vrnil, in oče ga je zaradi tega strašansko namlatil, g tem je fantovo kljubovalmosit do kraja zlomil. Očetu si ni upal več kljubovati, zato pa si je na skrivaj zmeraj bolj želel, da bi se mu maščeval, da bi se mu zgodilo karkoli hudega.
Zaradi prestroge očetove kazni se je fantova upornost na videz zmanjšala, toda v resnic; se je še poglobila in se začela kazati drugače. Nekaj tednov po tem dogodku se je namreč začel fantu govor zatikati. V začetku le v razgovorih z očetom in s starejšo sestro, ki ga je pogosto zmerjala z neumnežem.
Zaradi težav pri govorjenju se je fant še bolj izogibal ljudi. Ure in ure se je zabaval le s svojimi igračami. Jasno je, da tako ni imel priložnosti, da bi se vračali v skupnost. Potlej je začel hoditi v šolo. Lahko si mislimo, kako slabo je bil pripravljen nanjo. In tako ni »čudno, da so se priložnostne motnje v govoru prav Po vatopu v šolo razvile v pravo jecljanje. Za fanta, ki se v predšolski dobi ni navadil na ljudi, je pomenila šola pravo muko. Ne samo, da se j© učitelja tako bal kot očeta, izogibal se je tudi sošolcev. Zato je postal kmalu tarča njihovih posmehovanj in zbadljivk.
Pot, ki bi ga edina lahko osvobodila te mučne razvade, je več kot jasna, če veono, da je nastala iz občutka negotovosti, iz plašnosti in strahu in zato, ker se ni diružil z ljudmi.
Starši zelo zgrešeno mislijo, da gre pri jecljanju za kakršno, koli organsko napako. Možno je seveda tudi to, vendar jecljanje večidel izvira iz občutka negotovosti in strahu pred okolico. Zato je jasno, da moramo z jecljajočim otrokom ravnati skrajno mirno in obzirno. Nesmiselno je, če besedo, ki jo otrok izgovori jeclja j e, pravilno izgovorim© te potem zahtevamo, naj jo ponovi za nami. Četudi se zdi tako ravnanje na prvi pogled povsem pravilno, skriva dvoje nevarnosti: otroka 'ob takih vajah odvračamo od tega, da bi razmislil, kaj mora povedati, marveč ga navajamo, da razmišlja — kako mora izgovoriti. Razen tega pa se lahko začne ob takem trudu svojih staršev kaj hitro zdeti sam sebi silno pomemben-Ce si torej ne želi, da bi njegova »cena« pri starših padla, lahko jecljanje tudi namerno podaljšuje.
Proti koncu četrtega leta starosti je najbolj nevarno, da se jecljanje spremeni v »slabo navado«, če so otroka izkušnje spravile ob pogum. Navadno preide jecljanje samo pb sebi. Ce pa z otrokom ravnamo tako, da izgublja še tisto pičlo mero samozavesti in poguma, ki jo ima, postane jecljanje trdovratna razvada.
Vidimo torej, da je jecljanje samo vzporeden pojav, katerega prave korenine so v otrokovi duševnosti. Odpravljati ga je moč v prvi vrsti s hrabrenjem, ne pa z govornimi vajami.
Helena Puhar
AH gremo v Ljubljano ali na okraj?
H	— Ves sl premočen. Ali nisi imel dežnika?
H	— Jas sem ga že Imel, toda šef ga je pozabil.
illRHIffiiIIIIIHIillilillill!ilillllHIIIIIIIIII!ltl!ill!llllllllttl!llltllll!i!inillllllllllIIIIIIIIIUIHIIIIIilHlllllil!ll!lll!!lllllllll!llillllii!llin
OB RAZPRAVI O STAREM VPRAŠANJU
Gospodinjstvo ali podjetje ?
Mnoge stanovanjske skupnosti zadnje čase resneje razmišljajo o ustanavljanja raznih servisov, s katerimi naj bi olajšali življenje zaposlenim ženam in drugim članom stanovanjske skupnosti. Vendar so pri tem naletele spet na vprašanje, o katerem teče razprava že dve leti: kaj so servisi?
Nekateri menijo, da so servisi, n. pr. pralnice, likalnice, menze itd., prav tako uslužnost-na podjetja kot druge obrtne delavnice, n. pr. krojačnice, kemične čistilnice, brivnice itd. Zakaj naj bi torej prav pri servisih napravili izjemo?
Drugi pa pravijo, da predstavljajo servisi pravzaprav več združenih gospodinjstev, saj opravljajo usluge, ki so sestavni del gospodinjskih poslov, če plačujejo gospodinjstva po dva dinarja za kilovatno uro, bi morala tudi za servise veljati ista tarifa.
Do danes razprava o tem vprašanju še ni zaključena, tarifa elektrogospodarske skupnosti, ki ima zakonito moč, pa tega ne upošteva. Pravijo tudi, da elektrogospodarska skupnost ni dolžna skrbeti za servise, zlasti še, ker so le-ti samo v nekaterih večjih mestih. To je stvar komun.
Res so nekatere občine že sa-
me proučevale ta vprašanja in omogočajo servisom razne olajšave. Tako plača ponekod občina razliko v ceni elektrike, drugod pa se tega še niso lotili večidel zato, ker nimajo denarja.
To vprašanje bo vsekakor treba urediti, saj si s servisi ne bomo kaj prida pomagali, če bodo njihove usluge dosti dražje, kot če bi vse to sami opravili.
V. J.

Podprite tudi vi človekoljubno akcijo:	zgraditi našim otrokom
sodobno okrevališče ob slovenskem Jadranu. Zato kupite že danes srečko denarne loterije Rdečega križa Slovenije. Žrebanje bo 20. aprila. Izžrebana bo vsaka četrta srečka!
Zaim mu je sedel nasproti. Opazoval ga je. Dolgo in molče, a ne kakor prej, nič več ni balo tistega čudnega, prezirljivega leska v njegovih očeh. In težko je uganiti, leaj se je godilo v Zatem — njegov pogled je odsvital kesanje, nič drugega kakor to-to so tako jasno feražale njegove oči, tako dolgo in nemo. Nato se je njegovo obličje spremenilo, omehčalo se je, še celo tisti trdi, otopli mozoljčki so s© širili ta se razblinjali v spodobne, izrazito človeške oblike.
Beseda mu je zastala v grlu: »Gjuro ...«
Gjuro se je rahlo obrnil. Odsev daljnega bliska na obzorju je planil dkoz okno. Zaim je čudno gledal Gjura in lomil prste na roki.
»Pregrešil sem se zoper tebe. Hudo sem se pregrešil...«
Gjuro ga ni razumel. Navadil se je gledati Zaima samo oholega, vzvišenega, mrz-kega, hladnega. A zdaj je drugačen, in da bi bil© nerazumevanje še večje, se Zaim drži zdaj ne samo skrušeno, krotko, kakor se drži kakšen krivec, človek, v katerem ni vse čisto, marveč je začel govoriti o nečem, kar j© Gjuro pravzaprav šele malo prej sam sebi očital.
Zaim je hotel razložiti, ampak izpočetka tbu ni šlo.
»Veš, ti si večkrat odhajal preoblečen v Romirje ... To sem slišal od drugih . . .«
Gjuro ga je še manj razumel. Kaj mu boče Zaim?
»To je bila moja naloga,« je začudeno odgovoril.
Tišina, ki je nastala, je pomagala Zaimu. da se je zbral. Gjuro je vnovič povesil oči, obrzdal svoje misli. Zaim pa je pretrgano začel:
»Da- naloga, to zdaj razumem .. . ampak *'rag rrvr- »o	nm*?* •'»■•9 m o
tel ,je pobral, nisem mogel drugače Misli! eem, da , tega ni bilo treba mislil sem, da nas bo to pogubilo .«
Gjuro ga je osuplo gledal, kakor da je
tel-oS«* i* ,	'7a vrt	‘n- " • —<	’
Poveljniku odreda, o svojih sumih in domnevah četudi ie moral vedeti, da so bre? Podlage in pomena Na to /daj sploh ne b* kilo treba misliti	ie vse to naposled
odveč tod-> gr>e 7a J drueesa- tako ie ravna’ sta - tovarn g«!o komika v bata 'tona, _ ali si je sme! dovoliti kaj takega
tako nizkotno in zahrbtno? Kaj je konec koncev ostalo od časti, tovarištva,, če 9» ljudje tudi tega zmožni? Aid res ni v nas ničesar stalnega, neminljivega, na kar se lahko zaneseš in v kar lahko veruješ, zdaj in vedno?
Gjuru se je prvi mah zazdelo, da vse to ni res, kar pripoveduje Zaim domala neslišno, mukoma in s takimi samega sebe prezirajočimi grimasama, kakor da bj trgal besede iz srca in bi po vsaki taki besedi brizgnil curek krvi, ki zapušča vroče, rdeče sledi na njegovem obličju. Gjuro je videl drhteti Zaimove ustne, videl je njegovo vznesenost, v kakršni ga še- nikoli ni videl. Ampak to ni mogoče, Zaim. Ali so to njegove besede?
Nato je zagledal pred seboj iztegnjeno roko, ki se je žalostno tresla, slišal je težki, neznosni šepet:
»Gjuro . . . Prosim te, odpusti.. .«
Zrak je bil soparen in gost. In kakor od strele zadet je Gjuro poskočil, zgrabi) Zaimovo roko, jo stisnil In prižel k srcu-ker se mu je zazdelo, da Zaim raste, raste vedno više, da postaja velik in svetal. Tole. ta druga plat Zaimove.ga značaja, kako velika je, plemenita!
Nekaj ga je dušilo v prsih. Prečuden trenutek. Oba se čutita - kriva, pa tudi ■ nmr	3	^plo 7pčn.
deno, kakor da sta se zdaj prvič spoznala Držala sta se kar naprej z.a roke in nista spregovorila.
Ko je vstopil Milan in povedal, da so konji nared, sta se molče ločila, poslovila sta se z dolgim pogledom, polnim vzajemnega spoštovanja in topline. Gjuro je čutil da se mu je Zaim približal zelo približal preprosto približal	«
Noč je bilr nabita z elektriko Bliski s< vedno pogosteje parali nebo, tu in tam je nadla debela kaplja in trdo udarila ob tla Bilo je hladno in vlažno. V gosto temo je
*
zdaj pa zdaj udaril peklenski grom. Trije konji so nemirno topotali s kopiti. Kurir je Gjuru pomagal v sedlo. Nato je še sam zajezdil, si namestil brzostrelko čez prsi in pognal konja. Milan je jezdil za njim. Gjuro za Milanom.
»Kam?« je vprašal kurir.
»V poveljstvo druge čete,« je odgovoril Milan.
18
Ivan jih je začudeno gledal.
Že se je zdanilo, oblaki so se razpodili, bledi mesečev kolobar je pijano taval med razcefranimi oblaki, obzorje se je dramilo v svetli sinjini, ko so trije konjeniki obstali pred poveljstvom druge čete. Nebo se je
naglo vedrilo, oblaki so se jadrno umikali Veter se še zmeraj ni unesel, majal je grmovje in mladovje, trava je valovila in dehtela v hladni drhtavici svitanja.
Pred poveljstvom je stala neka desetina borcev. Nenaspani so se zvrščali drug poleg drugega in šklepetali z zobmi. Najbrž so se nekam odpravljali, ker jijn je Ivan ravnokar delil strelivo. Stoječ pred vrsto, vitek in vzravnan, je jemal naboje iz torbice in pristopil k vsakemu posebej. Cista, še nov§ domobranska uniforma e mu je prilegala ob pasu, hlače so mu stiskale ovijalke, planinski čevlji, podobni gojzericam, so se očiščeni kar lesketali. Njegovi gibi so bili počasn4 in. mehki
Ko so prispeli konji in puhali skoz nozdrvi topli beli sopuh, se je Ivan obrnil Poznal je Milana, ki je skočil s konja in pristopil naglo, ne da bi pozdravil.
Tam spred je bila siva puščobna dolin, redki ostanki gozda, nad katerim je lebdela debela, negibna plast megle. Nekatere samotne hiše so bile videti, kakor da plavajo ~r megli. Iz neke domačije se je vil tanek steber dima. Triindvajseti maj, je pomislil Gjuro ko je stopal s sedla in se pri tem opiral nt kurirjevo rama.
Ivan je držal torbico s strelivom v levici. Rad bi bil v pozdrav spregovoril z Milanom, poznala sta se od prej, iz Romirja. Smehlja! se je s kotičko_m usten in pristavil desnico h grobo sešiti trirogelni čepici:
»Zdravo, tovariš Milan!«
Milan ga ni ne pogledal ne odzdravil. Togo je obstal precej daleč od njega in jezno vprašal:
»Kje je poveljnik čete?«
Ivan je začudeno mignil z glavo proti hiši ob cesti, pred katero so štrleli ostanki razbitega zidu.
»Notri je.«
Milan se je molče napotil tja. Ivan je stal in osuplo gledal za njim. Roka s torbico mu je omahnila.
»Razdeli strelivo tovarišem!« je vzkliknil Gjuro. »Saj vidiš, da prezebajo.«
Gjuro je stal ob strani, nedaleč od vrste, z roko v žepu. Za njegovim hrbtom je kurir, krepak, tepčast fant, čvrsto držal razbrzdane konje na uzdi.
Ivan se je zmeden vnovič obrnil k vrsti. Tak je bil, kakor da bi ga mučila zlatenica. Gjuro je opazil, da njegove roke niso posebno zanesljive. Ne vem kaj bi dal, kO bi bil mogel uganiti, kaj Ivan ta trenutek misli in čuti, kaj se skriva in dogaja za tem temnopoltim, jasnim in lepim obličjem. Skušal je to razbrati ,iz Ivanovih gibov; toda razen nekakšne zmedenosti, ki jo je povzročil Milan s svojim čudnim vedenjem, je bilo vse v redu, vljudno, kakor po navadi.
Gjuro ga je hladno vprašal:
»Dečko, kam pa gredo fantje tako zgodaj?«
Takoj se je zdrznil, kajti Ivan mu je nič manj hladno odgovoril:
»Ne vem. Ce bi rad vedel, vprašaj četnega poveljnika.«
Tedaj se je pokazal tudi četni poveljnik, ki ga je spremljal Milan. Oba sta prihajala naglo. Četni poveljnik je bil razpet, gologlav, široko je mahal z rokami, njegova lica so bila kakor dvoje sneženih kep, velikansko telo se je zanosno pozibavalo nat ankih, visokih nogah. Mimogrede je z enim očesom poškilil na Ivana in si pomenljivo božal mesarsko pest. Potem je Ivana rabeljsko in zloslutno premeril in rekel Gjuru:
»Najbolje bo, če to notri opravimo,« in z glavo pokazal na Ivana. »Brž ko je prišel v mojo četo, sem opazil, da imam opraviti
s potuhnjencem. Ampak jaz mu bom že pokazal .. .«
Nato je obrnil oči in precedil skoz zobe: »Ta me bo pomnil...«
Ko ne bi bilo Milana, bi bil Gjuro pokazal temule poveljniku zobe in bi bil drugače opravil z Ivanom, kajti tale nesorazmerni orjak, ki ga je narava ustvarila najbrž v trenutku raztresenosti, mu ni bil kar nič všeč. Videti je bil preveč divjaški, nevšečen in povrh še nasilen, tako da se očitno ni mogel ubraniti skušnjave, da ne bi bil pokazal, kakšen siljik je v svoji četi. Gjuro je dal svojemu obličju trd, odporen izraz in komaj je zinil, da bi razčistil to reč s poveljnikom, že se je vpletel Milan, preudarno kakor vedno:
»Ne tule, pred borci, stopimo v hišo, tam ga bomo razorožili.«
Gjuro je popustil in poveljnik ga je pokroviteljsko tlesnil po plečih, se togo vzravnal in slovesno stopil naprej, kakor kak general, spotomap a je prezirljivo in zviška rekel Ivanu:
»Stopi malo z nami.«
Gjuro je vedel, kako je bilo pred vojno, kadar so koga prijeli. Pridejo neznanci, navadno v dvoje, zmotijo te pri kosilu ali ti pokvarijo spanec, in brž ko jih zagledaš pred seboj, že zaslutiš, po kaj so prišli, ker jih že videz izdaja. To je lahko večkrat občutil na lastni koži. Toda vsakikrat jp bil v vlogi tistega, ki so ga odgnali, mu, z erfim samih! gibom ali z eno samo besedo, suhotno in rezko — v imenu zakona — vzeli pravico, da bi še dalje živel kakor človek, med ljudmi, v svojem domu; nikoli pa se ni vživi j al v vlogo tistih, ki to opravljajo, ki odganjajo drugega, marveč jih je gledal s prezirom te jih je imel za najhujše zločince. Seveda je motril vse to z zrelišča razrednega boja, s stališča preganjanega borca za pravico, bratstvo in tovarištvo — onkraj barikade pa so bili izkoriščevalci, nasilnih' in njihovi hlapci, ki se prav zato, ker so bili hlapci, tudi niso vedli drugače kakor psi. Zdaj se je vse to bistveno spremenilo. Nepreživeta in izgubljena leta, nesmiselno tavanje po brezpotju starih pojmov in zakonov grozljivega strahu, onemoglosti, zmed in ječanja, stoletja bede, ponižanja in tavanja po puščobnih, neosvetljenih prostranstvih, onemogle kletve in onemeli vzdihi bitij, ki so morala umirati, pre-

————g--	,
KDO JE IZDAJALEC?
^ -L:-«. ' » ' iv--,.- . ’ 4 rr	-   -
.ar. • iA. Atr
Samo še mesec dot
Partizanski pohod »Ob žici Okupirane Ljubljane« bo letos v nedeljo 11. maja. Udeležili se ga bodo lahko ekipe vseh množičnih organizacij, enot JLA, LM, odredov predvojaške vzgoje itd. Letošnji pohod bo drugačen od lanskega. Tekmovalci bodo morali ves čas hoditi in ne teči. Kdor bo tekel, bo diskvalificiran. Za tekmovanje vlada v delovnih kolektivih že veliko zanimanje in se jih je nekaj že prijavilo.
Vsi udeleženci tekmovanja bodo prejeli spominsko diplomo, katere osnutek pripravlja Vlasto Kopač. Prvoplasirane ekipe bodo prejele po 50.000 dinarjev nagrade, drugoplasi-rane 30.000 din, tretjeplasirane pa po 20.000 din. Tekmovalci vseh zmagovalnih ekip bodo dobili še po en fotoaparat znamke »Regula«, sama ekipa pa še pokal.
Prireditelji računajo, da se bo prijavilo okoli 600 ekip in
Vse naše bolehne otroke želimo odslej zdraviti v sodobnem morskem okrevališču na Debelem rtiču pri Kopru. Podprite tudi Vi človekoljubno akcijo Se danes kupite srečko IX, denarne loterije Rdečega križa Slovenije. Žrebanje bo 20. aprila v Ljubljani.
se organizacijsko temeljito pripravljajo, da bodo tekmovanja nemoteno potekala.
Sportn0 življenje v kranjski tovarni »Iskra« je sila razgibano. Po podatkih sdmdikalne podružnice goji šport 700 članov tega kolektiva. Izvršni odbor podružnice je namenil v svojem proračunu 780.000 dinarjev as šport, pred nedavnim pa so nakupili nov© opremo za vse športne sekcije v tovarni.
Športniki »Iskre« so navezali stike s številnimi kolektivi iz, Ljubljane, Jesenic, Trbovelj, Maribora, Vrhnike in Zagreba. Predvidevajo, da bodo letos priredili vrsto tekmovanj. V nedeljo so bile smučarske tekme na Vršiču.	xMilan	Djenadič
Kolektivi elektrogospodarske skupnosti tekmujejo
Kolektivi elektrogospodarske skupnosti Slovetnije so se dogovorili, da bodo tefemovaiM vse leto v »liga« sistemu. Teftomova-
aktivnih športnikov v Jskrt,,
Li bodo v odbojki, šahu, namiznem tenisu, kegljanju in streljanju. Prva tekmovanja se začno že prvega maja. '
( «
Letos spet na Okrešelj
Okraj™ sndikatai svet v Celju prireja vsako leto na praznik dela, prvi maj, tekmovanje v slalomu na OkrešLju nad Logarsko dolino.
Taka tekmovanja bodo tud letos. Tekmovanja v slalomu se bodo začela ob devetih dopoldne, v veleslalomu pa ob enajstih. V slalomu bodo nastopili tekmovalci prvega in drugega razreda ter nekateri iz tretjega razreda, medtem ko bodo članice, mladinci in člani ostalih razredov pomerili svoje znanje v veleslalomu. Prijave sprejema okrajni sindikalni svet do 25. aprila, ki bo preskrbel tudi prevoz iz Celja.
lil
III
NA DELAVSKI PRAZNIK BODO V 'AJDOVŠČINI
® OSEM TUJIH DRŽAV BO POSLALO SVOJE REPREZENTANTE NA KOLESARSKO TEKMO PO JUGOSLAVIJI
Ceiprav je do XIV. tekme »Po Jugoslaviji« še šest mesecev, vemo že sedaj, da bo na tej tekmi naiiimočnejša medinairodna udeležba. Organiiizacirjski odbor je povabil na ta tekmovanja 11 držav, od katerih j'i!b je že osem odgovorilo, da se bodo tekmovanja udeležile. Poleg naših tekmvalcev bodo na tej progi sodelovali kolesarji Avstrije, Belgije, Bolgarije, Holandce, vzhodne Nemčije, Madžarske, Poljske in Romunije. Vabilu se niso odzvali iz Egipta in Sovjetske zveze. Pričakujejo samo še od-g^vor iz Italije.
® NOV SVETOVNI REKORD V METU DISKA: 61:72 m
Olimpijski zmagovalec Al Oerter (ZDA) je na nedavnem tek-movamiju v mestu Fayettvnille v državi Arcansas vrgel disk 61,72 m daleč. Komaj nekaj dni prej je njegov rojak Richard Babika vrgel disk prvič v zgodovini športa čez 60 metrov. Sodniki se niso še niti sporazumeli, ali naj ta rezultat priznajo za nov svetovni rekord,,ker je disk padel v jarek in se zato daljine ni dalo točno izmeriti, že je presenetil Oerter z novim svetovnim rekordom.
® MEDNARODNA ŠPORTNA STAVA
Fred dnevi* je bilo v Budimpešti zasedanje zastopnikov športne stave na Madžarskem, Bolgariji, Romuniji, Vzhodni Nemčiji in CSR. Sklenili so. da bodo v maju organizirali mednarodno stavo za dirko Varšava—Berlin—Praga. Zadeti bo treba prvih šest kolesarjev in stavni listki bodo za vse države enaki. To je prvi primer »internacionalizacije« športne stavel
® MANCHESTER UNITED« V FINALU
Po letalski nesreči v Munchenu, pri kater>; te izgubila življenje večina, moštva angleškega kluba Manchester United, so pričakoval':, da je slava tega kluba v zatonu in da ne bo mogel kmalu preboleti te nesreče. Vendar je klub nesrečo le prebolel. Nedavno so premagali klub »Futem« s 5:3 (3:2) in se tako pasirali v imele za angleški nogometni pokal.
športne igre
V Ajdovščini sio že ustanovili občinski svet za telesno kulturo in šport, ki naj bi usmerjal vse športno življenje v občini. Najprej so se dogovorili, da bo svet upravljal vse športne objekte, potem pa so sporazumno določili, koliko dotacije naj dobi vsaka športna organizacija iz občinskega proračuna.
Svet jp tudi sklenil, da bodo prvega maja priredili delavske
Ptujski železničarji najboljši
Strelsko tekmovanji e druidu železničarskih delovnih kolektivov v počastitev dneva železničarjev se je končalo z nepričakovano zmago železničarjev iz Ptuja. Dosegli so 741 krogov od 900 možnih. Lanski zmagovalci s postaje Šiška so se morali zadovoljiti s sedmim mestom.
športne igre. To bo štirifooj reprezentanc Anhovega, Idrije, Nove Gorice in Ajdovščine-Občinski sindikalni svet je že razpisal izbirna tekmovanja aktivov sindikalnih podružnic, v kegljanju, odbojki, streljanju, nogometu in lahki atletiki. Tekmovanja bodo trajala ves april.
Savo Slokar
Soboški strelci v počastitev Dneva mladosti
V muirsko-isobošiki občini tek-•muje v počastitev dneva mladosti 13 strelskih družin, ki so razdeljene v dve skupini. V prvi skupini so natjMjše družine »Borec«, »Kovinar« in »Trgovec« v drugi pa družine »Roriis Kidrič«, »Obrtnik« in »Tekstilec«, ki se je šel© pred nedavnim u-stanovdla v tovarni »Mura«,
I! Manj okoreto&til
Teoretična razglabljanja o slabostih v našem športu so sicer koristna, saj bistre poglede na šport, toda samo z njimi, brez stvarnih analiz, najbrž ne bomo kaj prida napredovali.
Konkretnih podatkov in primerjav, ki pričajo o teh slabostih, imamo, žal, preveč. Ti dokazujejo, da smo o njih bodisi premalo razmišljali, ali pa smo se zadovoljili zgolj z ugotovitvami. Dolgo časa je bila najbolj priljubljena teorija, da se naša mladina ne zanima za šport, da so ji ljubši kino, gostilna, itd. Take teorije je mladina sama najtemeljiteje demantirala, o čemer pričajo delovne akcije, delo v raznih samoupravnih organih itd. Pa pustimo to in si raje oglejmo, kako je s športom v občini Ljubljana-Moste, ki je eno izmed ljubljanskih delavskih središč!
Na tem področju deluje troje telesno-vzgojnih organizacij: Partizan Moste, Partizan Zelena jama in športno društvo Slovan. Vsa tri društva štejejo po podatkih ob koncu lanskega leta 933 članov (od cicibanov do članov), Zal nisem mogel dobiti točnega števila prebivalcev te občine, na ljudskem odboru pa so mi rekli da je številka 15 tisoč realna, raje nekoliko prenizka. Če število aktivnih športnikov v tej občini preračunamo v odstotke, zvemo, da je v teh organizacijah komaj 6 odstotkov vsega prebivalstva, kar je daleč pod republiškim povprečjem in rgovoren dokaz, da itelesno-kultumo življenje tu ne poteka skladno z našim splošnim družbenim razvojem.
še slabšo podobo pa dobimo, če se zanimamo, koliko od aktivnih športnikov je de-
lavcev. V obeh Partizanovih društvih je včlanjenih vsega samo 26 delavcev (z vajenci vred), v enem 14, v drugem 12 — torej komaj dobre tri odstotke od skupnega števila članstva. Pri športnem društvu Slovan pa je podoba nekoliko drugačna. Med nogometaši je dobrih 46 odstotkov delavcev, kar bi ustrezalo razmeram, če nas pri tem ne bi motilo dejstvo, da se s to športno panogo organizirano bavi vsega skupaj le 92 ljudi. Med 60 rokometaši najdemo 92 odstotkov šolske mladine, 8 odstotkov uslužbencev, delavcev v tej sekciji sploh ni. V Slovanu deluje tudi devet igralcev namiznega tenisa, vendar nimamo podatkov, o socialni strukturi, vendar »o splošne slike zliti najmanj ne spremeni.
Ob teh številkah se vsekakor kaže zamisliti. Res je v tej občini sila malo športnih objektov, toda to vsekakor ne more biti zadostno opravičilo, kvečjemu dopolnjuje splošna dognanja o slabostih v našem športu.
Kako pomagati? Prepričan sem, da bomo krenili na bolje samo tako, če tako Partizan kot športno društvo opusti okostenele metode dela (telovadbo v ozkem pomenu besede in ekskluziven tekmovalni šport) ter se približajo delovnemu človeku. Upoštevati je treba želje in možnosti, vzbuditi je fareba pri ljudeh zanimanje za zakršno koM obliko športa, ne glede na to, ali je bolj ali manj »telesnovzgojna«. Tako usmeritev priporočata že nekaj časa Športna zveza in Partizan Slovenije, do istih spoznanj pa so prišli tudi zborovalci na nedavni ski>>»šfinj Partizana Jugoslavije.	DRAGO STEPIŠNIK
V	-	-J
PRED SVETOVNIM PRVENSTVOM V NOGOMETU
\
Pred Štirimi leti smo bili pred začetkom svetovnega prvenstva v Švici prepričani, da bodo favoriti Madžari zanesljivo zasedli prvo mesto. Zmagali pa so Zahodni Nemci, povsem nepričakovano in nezasluženo. Nezasluženo pravimo zato, ker so potem, ko so osvojili bleščeči 'naslov, izgubili kar kopico mednarodnih srečanj, tako da smo se vselej z nasmehom spominjali čete Fritza Walterja in ji pripisovali svetovno prvenstvo le na papirju.
In kakšen je danes položaj, ko nas do začetka finalnih tekem na Švedskem ločita le še dobra dva meseca? Zahodni Nemci bodo na Švedskem branili svetovno prvenstvo kot favoriti. Do tega prepričanja sem prišel, ko sem preteklo sredo v Frankfurtu gledal mednarodno nogometno tekmo med Zahodno Nemčijo in Španijo. Zahodni Nemci namreč niso igrali kvalifikacijskih tekem za svetovno prvenstvo, saj so se kot svetovni prvaki direktno plasirali za finalna srečanja. Kljub temu pa niso držali križem rok in so se sistematično pripravljali.
Tekmo med Zahodno Nemčijo in Španijo ne moremo uvrščati med velike tekme, toda vseeno so se nogometaši Zahodne Nemčije predstavili v tako odlični formi, da bi ta dan premagali vsako moštvo na svetu.
Kakšne so odlike nogometašev Zahodne Nemčije? Razen izredne kondicije, — z njo so pravzaprav zmagali v Švici — igrajo danes Sep Herbergerjevl izbranci modem. koristen in tehnično zelo dober nogomet. V Švici Nemci niso pokazali posebne tehnike v nogometu. Danes pa so v tem že zelo napredovali. Nogomet je moška igra, hočemo reči šport, ki dopušča zelo ostro borbo, toda preostra in že groba igra ni lepa — in tak nogomet so pokazali preteklo sredo v Frankfurtu Zahodni Nemci. Le majhen korak je med izredno ostro igro. ki jo sodnik lahko še dovoli, in med grobo igro, ki jo sodnik ne bi smel do-
voliti. Spanci so bili le v prvi polovici prvega polčasa tehnično cu.	■	roča ko j
nemška obrambna vrsta, v kateri se je levi branilec Juškovjak odlikoval kot pravi nogometni mesar. začela naravnost kositi špan-..	.. n.!.m st ‘ b
la 32-letni Dl Stefano In 31- letni Kub .. naidoljšc :<c sj Špane spoznali, da so v nevarnosti njihove dragocene noge, so znatno popustili. Sicer pa so me špaski napadalci spominjali na Jugoslovane. Fred golom so bili neučinkoviti. Po nepotrebnem so večkrat podajali žogo in Človek je imel občutek, da hočejo z žogo priti v gol. Saj so le redkokdaj streljali. Pa še pri streljanju so imeli smolo. Trikrat je bil Herkenratov gol prazen in trikrat so Spanci streljali mimo gola. V tem so prav
taki mojstri kot naši Izbrani reprezentanti.
Kljub temu pa zmagi Zahodne Nemčije proti Španiji z 2:0 ne gre ugovarjati. V zahodnoneijiški reprezentanci s povprečno starostjo 29 let je bil razen dobrega vratarja Herkenrata In odličnih ter zelo ostrih branilcev Juškovjaka in Stolenverka pravi nogometni umetnik v krilski vrsM Erkel, ki ga lahko primerjamo z našim Caj-kovskiim. Po dolgem času je spet nastopil Fritz Walter In dajal hitrima kriloma Klodu In Szieslar-cziku zelo koristne žoge. Fritz Walter je bil kot srednji napadalec res tudi pravi dirigent igre. Skratka, zahodni Nemci imajo danes odlično moštvo. Po vsem tem moramo Nemce prištevati med favorite, morda celo naj večje.
Beno Hvala
den so se sploh rodila, in vrh vsega velikansko oglušujoče bučanje, žvenketanje in blišč sile in denarja, neskončni pohod črnih kolon z zlagano vero v civilizacijo, kolon, ki so bobneče korakale čez zemljo in čas v znamenju verig in puškinih kopit — vse to je ostalo zadaj, za podrto pregrado, ki jo je porušilo in poteptalo celo pokolenje, da bi se z močjo in voljo usode dvignilo. In zdaj junaštvo, zvesto in nepreklicno vojuje svojo največjo bitko za življenje, za pravico in človečanstvo, da se zlo ne bi več povrnile* da človek ne bi več preziral človeka.
Zadaj, zadaj, zadaj za podrto pregrado ...
Gjuro se je prečudno počutil, ko je stopil v nizko, š.iroko hišo, kjer si že s hodnika prišel v nekatere izbe. Da, zdaj so se razmere spremenile. On ni več tisti, ki se skriva in na katerega prežijo, prihajajo ponj in ga ženo v tesno, smrdljivo celico za rešetkami, lačnega in prezrtega kakor kužno zver — zdaj stoji tu, na drugi obali, svoboden in neustrašen, v najzanosnejšem uporu svoje dobe, zdaj stopa v korak z milijoni po najtežji pa tudi po najslavnejši poti rdečemu svitanju novega življenja naproti, ki se tako nedopovedljivo jasno poraja in plamti na obzorju burnih, blaznih, dogodkov, nad rfepregledno vrsto razritih rovov, nad molčečim gozdom grobov in križev, nad strahotnp dramo taborišč in krematorijev, nad žarečim smodnikom in nad bruhajočimi žreli ognjenikov, ki zasipajo zemljo od enega konca do drugega s smrtjo in prekletstvom.
Razmere, so se spremenile, res, toda s tem še ni vse povedano. Vprašanje, ki ga je zdaj zajelo in ga spravlja v mučno razpoloženje, ne more biti bolj preprosto, kakor je — Gjuro namreč še nikoli ni nikogar aretiral. Ne pozna usmiljenja do sovražnika v odkritem boju, še manj, kadar gre za odpadnike in izdajalce, toda dejanje samo, tale — kakor se mu je to dozdevalo prejšnje čase — tale strahopetni napad na ostanke časti in dostoj nosti v človeku, da, pred tem je začutil nekakšen neznan nemir, nelagodnost. Predvojni spomini so butali vanj kakor vihar, vse to se I mu je dozdevalo nesmiselno poniževanje človeka. Ko bi se dalo to drugače izvesti, ne tako, kakor so prejšnje čase delali z njim in s tisoč drugimi! Zavedal se je, da je ned tem, kar se bo zdajle zgodilo, in tistim, kar je nekoč bilo, razloček v bistvu in namenu,
razloček je tudi v vlogah, ampak že sam ta postopek, — zavedal se je tega, a se kljub temu ni mogel otresti prečudnih sorodnih pojmov. Ivan zasluži ne samo kroglo, marveč tudi vislice in pekel, toda zakaj mora biti postopek prav tak kakor prejšnje čase? Ko bi le to moglo biti drugače!
Poveljnik je odprl vrata, spustil Ivana predse in ga takoj s praga sun?l z nogo v zadnjico, da se je Ivan zamajal in omahnil na sredo sobe. Za trenutek se je zanihal, kakor da bo padel, nato se je obrnil bled kakor prikazen, krčevito je skušal uganiti, kaj se je zgodilo.
Osuplo, hlipaj e je rekel:
»Ampak, tovariš komandir ...«
»Molči, garjavi pes!« mu je sovražno vrgel Milan in se mu nasršen približal.
Ivan je otrpnil, kakor iz uma je pogledoval zdaj tega zdaj onega.
Poveljnik je pritegnil okroglo glavo, dvignil široka ramena in stopil proti njemu z visoko dvignjeno pestjo, ki se je le malo razločevala od kladiva. Ivan se je začel umikati proti steni; pred očmi se mu je meglilo, kolena so mu klecala.
Vtem je šinila Gjuru kri v glavo, planil je nad poveljnika. Toda preden je mogel preprečiti, je smrtonosno kladivo že zamahnilo. Ivan se je skušal umakniti, roko je dvignil nad glavo, toda udarec je bil tako silovit, da ga je pri priči podrl na tla. Skrušil se je in naslednji trenutek strahovito zavpil.
Gjuro je pobesnel kakor bik. Razburjen in brez sape je z vso močjo odrinil poveljnika, da se je ta začuden zamajal, blazno pogleda! in prebledel. Gjuro' se je obrnil k Ivanu. Tedaj je obstal kakor ukopan. Lica so mu posinela.
Ivan, še vedno na tleh, bled kakor .nrlič, je držal v roki pištolo in meril v poveljnika. Gjuru se je vsaj zdelo, da meri vanj. In prepozno je bilo, da bi bil Gjuro posredoval. Strel je zadonel oglušujoče. Šipe so se stresle, nekaj je prasnilo v kotu sobe, tresk razbite šipe.
Ivan se je zvil in divje zaječal. Gjuro se je v trenutku znašel pri njem. Pištolo mu. je vzel iz roke. Ivan ga je gledal prepadeno. Oči so bile na smrt prestrašene. Šele pozneje je Gjuro dojel, kaj se je zgodilo.
Ustrelil je Milan, ki je stal za poveljnikom. Iz cevi njegove pištole se je še kadilo.
Strel pa ni zadel, marveč je komaj obliznil Ivanovo bluzo.
Nekateri borci so hrupno vdrli v sobo. Iznenadeni so širili oči.
»Zvežite ga!« je revsknil Milan in pokazal z roko na Ivana. »Poveljnika je hotel ustreliti.«
Nastal je silovit metež. Ivan se je onemoglo otepal in pretrgano vpil nekaj takega, kakor da zahteva pojasnila, ampak dva sta ga že čvrsto držala, tretji pa mu je z vrvjo povezal roke. Ko so Ivana izrinili ven, je Gjuro pristopil bled in drhteč k poveljniku.
»Za to boš odgovarjal,« je rekel. Čeljust mu je drgetala.
Poveljnik je od začudenja raztegnil usta.
»Zakaj, kaj pa je na tem?«
»Še vprašaš! Ti si vse to izzval. Tl si ga začel tepsti, mi pa nismo prišli sem zato, da bi kogar si bodi pretepali. Mar smeš koga udariti? Razumi, da tega pri nas ne smeš početi, za uho si zapiši, preden ne bo prepozno.«
Poveljnik se še ni mogel zbrati od osuplosti.
»Saj. je izdajalec!«
Gjuro ga je prestrelil s pogledom.
»Ne glede na to. Določeno je, kako je treba ravnati z njim. Mi nismo žandarji, razumeš?« — Nato je pokazal z očmi na Milana: »Temu se zahvali, ker si jo tako poceni odnesel. Ce bi bil jaz na njegovem mestu, te ne bi bil reševal.«
( Poveljnik ga je strme pogledoval In zardeval kakor puran. Gjuro je naglo odšel iz sobe, izročil Ivana kurirju in mu naročil, naj ga odžene v bataljonski štab.
»Pretiraval je,« je rekel Milan, ko je zajezdil konja. Mislil je na poveljnika.
»Da,« je topo odgovoril Gjuro, »ti pa še bolj. Kaj, če ga ne bi bil zgrešil? Zdaj bi imeli samo truplo, a truplo — to ni nič, mi potrebujemo živo Matildo!«
Nato je spodbodel konja.
Megla je valovila nad dolino. Danilo se je. Barve so postajale jasnejše, svetlejše Sivi oblaki so kopneli, izginjali za globokim sinjim ozadjem. Nebo sc je mahoma zvedrilo. Daljna svetlosinja vedrina. Drevje se je pojavljalo iz, srebrnkaste megle, visoko se je vzpenjalo. Pisan, valovit predel, zastražen s planinami, prazen in molčeč. Nekje blizu je
zalvrgolela ptica. Daljave so spokojno počivale.
Konj je hrzal, stresal grivo, obstal, dvignil rep in razkoračil zadnje noge.
Gjuro je vdihnil zdravi šum zemlje.
19
. Triindvajseti maj.
Dan je prelep, sonce močno in toplo. V Gornjem Gorovem dehti po gozdnih vijolicah in polni, jedri pomladi. Travniki se lesketajo, povsod čutiš rastje in brstje, debla so polna sokovja, popje poka, življenje se obnavlja v zemlji in listju, struji v višave in širjave, v obsijane vrhove in daljave. Nabrekla zemlja izpareva obilje moči, močne opojne vonje. Sonce jo moti in meša, da šumi v strasti in zanosu.
V štabu tretjega bataljona je razgibano. Komandant Stevan je še od sinoči na nogah. Iz štaba odreda je prispelo povelje, naj premestijo nekatere enote. Zasedali so nove postojanke, okrepili nove smeri; vse, kar je bilo odveč in nepotrebno, kar je obremenjevalo gibljivost enot, so poskrili. Stevan je mobiliziral v ta namen vsa vprežna vozila daleč naokrog.
Povelje odrednega štaba je opozorilo bataljon, da vsak dan pričakujejo sovražno ofenzivo v večjem obsegu in ker ni znano, kod bo krenila, mora biti bataljon nenehno pripravljen na urne, iznenadne premike, pripravljen tako za napad kakor za umik. Zlasti važno je, da zagotove nepretrgano zvezo s sosednim ravniškim odredom. Ranjence in vse druge, ki niso za dolge, naporne pohode, je treba zbrati na enem kraju.
Stevana je bilo povsod dovolj. Povelje je resneje jemal kakor drugi. Oči so mu gorele od nestrpnosti. Ljubil je tole svobodno, gibljivo nebo, tale svobodni košček svoje domovine, razrit in s krvjo prepojen, po katerem se giblje in svobodno diha, ljubil je vse te zapuščene, od granat preorane in raztrgane, toda svobodne in nezasužnjene njive in travnike, zlate in rodovitne v svoji divjini in zapuščenosti, ljubil ,.e dragi domači dim, ki se kljubovalno vije nad podrtimi in preluknjanimi strehami, se dviga z nezasužnje-nih pogorišč in ognjišč in se vzpenja kmečko trmasto in svojeglavo visoko, visoko, više od
samega neba, ljuti simbol moči in nepremagljivosti tehle nepismenih, trdoživih ljudi, ki so že zdavnaj živeli tu, stradali in umirali in bodo tu ostali in umirali, padali in spet vstajali in umirali, tu, pod svojim nizkim, svobodnim nebom, zdaj in vse čase in vsem in vsakomur nakljub.
Celo brki so se mu bojevito nasršili, kakor da rasto in kipe hkrati z močjo, ki jo Stevan čuti in nosi v sebi in ki zahteva od-duška. Sovražnika pričakuje in se vnaprej veseli spopada z njim.
»Bližajo se, bližajo!« reče in si mane roke, »saj je tudi že čas, da začne, čreva so se mi že skis&la. Bojim se, da se bom tu še sesiril.*
Gjuro je drugače sodil o vsem tem, a zaenkrat ni bil razpoložen za razgovor. Morile so ga drugačne misli. Zglasil se je za kratek čas, da bi se razgovoril in si oddahnil. Zaim in Milan sta ostala pri Ivanu. Gjuro je čutil zmedo v glavi.
Stevan je uganil njegove skrbi.
»Kako je, kako napreduje zasliševanje?«
Gjuro je zmajal z glavo.
»Se nič. Od davi se mrcvarimo z njim. rti je kakor kamen.«
»Nič zato. Bo že popustil. Pošteno ga je treba stisniti.«
»Stisniti? Komu pa to koristi? Poskušamo pa ne gre. Pa še nekaj drugega me moti. Ne vem zakaj, ampak ta fant dela name poseben vtis.«
Kakšen vtis, tega Gjuro ni povedal, ampak da te reči niso v redu, se je videlo na njem. Zamišljen je bil in negotov. Poldne se je že bližalo, iz Ivana pa niso mogli iztisniti niti zrnca priznanja. Samo priznanje Gjuru ni bilo tako važno, vsaj ne poglavitno, — kajti to se je razumelo po sebi. Nekaj drugega ga je grizlo — namreč možnost, da razpolagajo Nemci s celo mrežo agentov v odredu, za katero mora Ivan gotovo vedeti. Morda jo celo on vodi. Ivanova aretacija v tem pri- ‘ meru ne bi dosti koristila, če bo še nadalje molčal, dosledno molčal. Mreža bo delovala tudi brez njega, posledice ne bodo zato nič manjše, ofenziva pa je na pragu. In zadeva I je bila še bolj nevšečna, ker Gjuro ni imel posebnih dokazil, ki bi ga čvrsto utrjevala v tem prepričanju. To je le bolj sumil in slutil. Zato je gorel od nestrpnosti, kako se bo končalo današnje opazovanje osumljencev.
012 A N K Ji št. 14
S«1

Moj porotnik je bil zmerom "čen. Ce le ni streljal, je že tael me[3 zokrcu kos kruha, kru-s klobaso, krula z mastjo. *ps mesa ali slanine.
Ničesar pa ni jedel tako rad kakor golobe. Streljal je nanje, ko smo korakali skozi vas; in Se je kateri pokazal na strehi Mi v zraku. Tudi jaz sem se udeleževal lova. Imel sem puško 2 daljnogledom za merjenje in ®em zmerom zadel. Krogla pe-saške puške je bila pravzaprav Prevelika za malo telesce. Perje j® v kosmičih frčalo na vse strani in koža je bila po navadi vsa raztrgana.
Bil sem poročnikov strežaj in sem mu moral golobe tudi peči.
sem delal čisto po svoje. Očistil sem jih, oskubil, jih de, v lonec, v katerem sem raztopil usminko surovega masla, pa do-5al sol, poper in, če je bil v bli-Mni kak vrt, šop narezanega peteršilja Čez kakih deset minut zacej golob cvrčati. Obrnii sem ga: čez dvajset minut je bil fjav na obeh straneh in sopara je privzdignila pokrovko. PoJo-Ml sem ga na krožnik in odnesel poročniku. S koščkom kruha sem pomazal dno in obod lonca.
Bri Sevastopolu smo imeli že takoj prve dni hude izgube. Ko uas je bilo samo še dvajset, nas je poveljnik odpoklical in poslal na drugo stran Krima, tam uaj bi zasedli neki zaščitni po-Mžaj in si nekoliko opomogli.
Z vozil smo stopili v vasi Oso-vmi. Zraven ceste je stala ena tistih vodenomodrih pobeljenih fuskih hiš z bleščečimi okenskimi stekli. Kadar sem iskal stanovanje, sem vedno gledal ženska stekla: kakršna so bila, taki so bili tudi prebivalci in sobe v hiši.
Tudi poročnik je kakor hipnotiziran gledal proti hiši. »Poglej ho,« j8 rekel jn pokazal s palidi-co proti strehi. Na skodlah je sedelo kaka dva tucata dobro rejenih golobov z našopirjenim, tepi.
»Midva ostaneva tukaj,« mi je t®kel, drugim pa:	»Poiščite si
®aj v bližini!«
Ustavila sva vozilo, majhen voziček z dvema konjema, pred vrtnimi durmi, vzela svoje reči 2 njega in odšla «a dvorišče. Na Mvp je bila hiša, na desni vrt z rožnimi grmi, krompirjevimi Sredami in čebulo. V sredi, naravnost pred nama, je bilo zidano ognjišče in zraven njega s° bili nakopičeni posušeni kravjeki, ki -so jih uporabljali namesto drv.
Gospodinjo sva našla v kuhinji, Ko je dojela, kaj hočeva, je odpria leva vrata v veži, odšla noter in začela pospravljati sobo. Sicgf b| namreč midva ne bila mogla v sobo: na podu, na nrizi, na omari, na obeh poste-U-ah, po okenskih policah, povsod, kjer je bila kaka vodoravna ploskev, so ležali na belih kosih platna posušeni rožni lističi, iz katerih naj bi iztisnili olje.
V tej sobi sva ostala. Bila je velika, s šestimi okni, v njej sta mii dve železni postelji z visokimi blazinami, miza, stoli in si.dana peč. Na steni je viselo ugledalo, okrašeno s papirnati-hh cvetovi, svetniške podobe, svetilka in več vrst fotografij v okvirih. Slekla sva si bluzo in hlače in se vrgla na postelji.
Poročnik me je stresel, da m® je zbudil. »Lačen sem!«
Vstal sem in odpel svoje lon-06 s telečnjaka.
‘Saj si menda videl golobe?« J« dejal.
»Kajpada.«
»Naj bodo, recimo, štirje. Tri-j« zame ki eden zate.«
»Torej štiri golobe,« sem tekel.
»Stin golobe, da.«
Ko sem prišel na dvorišče, je gospodinja klečala pred zidanim ognjiščem in držala železen lo-hec nad ognjem. V njem se je kuhala nedoločljiva gmota razne Menjave. Gledal sem jo in povedal nekaj besed, ki naj bi jo Mie pripravile v smeh, pa se m ^smejala. Iz hiše je prišla deklica, njena hči, z lepim Smehom Tarzita. Z njo je prišel fant, Nikola, njem sin. Zijala sta vame, kakor se mi je to zme-tom dogajalo. Gospodinja je ‘lekla, <ja lahko malo dobiva i? hjenega lonca.
»Ne,« sem dejal, »midva bova J«dla nekaj boljšega!« S poroč-hifeom da se želiva ta večer lo-* ti golobov Začudeni, vprašujoči obrazi »Kaj je to?« so vprašali.
Govoril sem za silo rusko. Poznal. Ker so bili golobi v go-‘Obnjaku, nisem mogei pokazati vendar besede za goloba nisem ?fhje, zato sem jih posnemal To sem znal. Ze večkrat sem z hspehom posnemal živaili, pri ootnem praznovanju božiča, pr, astniških večerih v kazini. Res-jo bilo druge živali, ovce, oze aii 0piCe^ iage posnemati kakor ravno golobe. Pa vendar Sern poskusil. Spustil sem se v Počep, razkrečil prste v kolesu Podobni rep nad zadnjico, poskakoval po dvorišču in po go-toPJe grulil.
Toda žena z otrokoma se n smejala. In ko niso več dvomili na kaj mislim, so začeli vpiti kakor pobesneli.
Spet sem zavzel vsakdanjo držo in vprašal, kaj je v tem tako hudega, ali si niso tudi drugi vojaki, ki so bilj poprej tukaj, jemali tistega, kar so želeli?
Tarzia je rekla: »Vzeti smeš vse, kar imamo, samo golobov ne. Golobi niso naši. Mojega brata Uje so. ki se bojuje v Sevastopolu.«	i
Meni je že šlo to v glavo, ampak. kaj naj rečem svojemu po-
ni:, ir. priprt, drzen mornarsk »ogled
Prigovarjal sem poročniku. Rekel sem, da bi morda lahko zahtevali Iljo kot pomožnega kuharja ali kot delavca pri ko-painju položajev.
»Tj idealist,« mi je rekel.
Da. bil sem idealist. Ponoči, zjutraj in pred vožnjo v Baksi so mi vrvele nore misli po glavi, Namerjal sem Iljo osvoboditi s kako ukano, s kakim dejanjem, če bi bil poročnik reš tako nizkoten, da bi imel vso stvar le za šalo.
Rilo ir prelepo krimsko jutro.
ročniku? Pokazal sem družinici, da jo razumem. »Da, da, Iljevi golobi, jaz ne Iljevih golobov. Častnik! Razumete? Častnik jedel golobe!«
Nič nj pomagalo. Sel sem na gumno, ki je bilo odprto, da bi se po lestvi povzpel na ostrešje in od tam prišel do golobnjaka. Zena je opazila, kaj namenjam. Stekla je mimo mene, se postavila pred leslev in se z rokami od zadaj oprijela lestvenikov. Skušal sem jo potegniti proč, pa se ni dala. Najhujši odpor je bi! v njenih očeh. Tudi Nikola je razumel. Pobral je koso s tal .
Popustil sem.
Drugo jutro smo dobili povelje, da je treba vzdolž obrežja izkopati položaje. Poročnik je bil čez dan zdoma, zvečer se je utrujen vrnil. Ustrelil sem bil dva goloba z neke druge strehe in ju spekel, medtem ko so me Iljevi obletavali.
Te golobe sem ljubil in sovražil hkrati. Bili so last nekoga, ki je bil pravzaprav v enakem položaju kakor jaz. Bil je vojak, moral je zapustiti dom. Mati mu varuje golobe. Ne, nobenega bi ne mogel zaklati. Zdelo se mi je, da so golobi to sčasoma odkrili. Bili so predrzni, prešerni. Spuščali so se na dvorišče in mi sedeli pred nogami, prosili hrane in grulili. Zletavali so na vrtni plot, kljuvali po gredah, odletali na deščice pred golobnjakom, se vračali, sedali na zidano ognjišče in kukali v lonec, v katerem so cvrčali sosedovi golobi.
Med njimi sta se znala dva ali trije med letom preobračati. Bili so lepi, mladi golobi, gol-šarjl, pavji (n turški golobi, kakršnih nisem videl še nikoli.
Kakih deset dni sva bila s poročnikom v hiši, ko se je Nikola neko jutro odpeljal v Baksi Tam je namerjal obiskati sorodnike in jim peljati zelenjavo Do Baksija je bilo štirideset kilometrov. To je bil večji kraj, v katerem so bili naši štabi in oskrbovalna skladišča. Nikola se je peljal z našim oskrbovalnim avtom..
Zvečer se Je vrnil. Stekel je čez dvorišče v kuhinjo. Notri se je začelo veliko vpitje. Kmalu potem je prišla gospodinja v najino sobo, prvič, odkar sva stanovala tam. Z veliko besedi in gibi je pripovedovala! da je Nikola v Baksiju videl Iljo! Ujet je, Nemci so ga ujeli. V Baksiju je, v taborišču. V Baksiju, naj pomisliva. Tako blizu' In gospod častnik ga bo gotovo mogel spraviti dbmov. Ona želi videti svojega Iljo, želi ga objeti in ga ne pustiti več proč Dala bo vse, kar si gospod častnik želi. Dala mu bo kokoši in koze, krompir, moko. rožno olje in azerbajdžanski čaj. Tudi ikone. ki jih je skrila in ki si jih častniki tako želijo, in svileno ruto. zlato broško, da — golobe da. Iljeve golobe.
Poročnik mi je rekel:	»Česa
vsega mi falotje ne bi naredil' za golobe!« In gospodinji je-re-kel:	»Nehaj, starka, saj dobiš
svojega Iljo. Jutrj je nedelja Odpeljeva se tja pa tl ga pripeljeva Semkaj Da. semkaj, T pa boš medtem lepo prioravild njegove golobe, razumeš?«
Razumela je besede Samo ni razumela, kako so bile mišljene Padla je predenj na pod. se jokala in mu poljubljala škornje
Tarzia 1e prinesla Tlievn foto grafijo. Bil je v mornarski uniformi, v belo-modri' srajci in čepici s trakom črnomorske mornarice. Imel je štrleče Uč-
Jasno nebo, mrzle sence in plameneči sončni žarki. Na zahodu ves čas gorovje Jaila, kakor kočnjaki. Tudi Nikola se je peljal zraven, prosil ,je poročnika, da mu je dovolil. Bil je umit in počesan.
Izvedeli smo, da je v Baksiju štiri tisoč ujetnikov; spravili so jih v prejšnjo šolo.- Okoli plota je bila napeljana bodeča žica. postavljene strojnice. Ustavili smo se. Poročnik mi je vzel vajeti iz rok in rekel: »Zdaj pa dol, osvobojevalca, in poiščita si (istega. Cez eno uro bom nazaj.«
»Ali greste k poveljniku?« sem vprašal,
»Tebi se zdi vse tako preprosto,« je odvrnil in udaril po konjih.
Naju dva. Nikolo in mene, je
bil odložil pred vhodom v taborišče. Zamrežena vrata, zraven njih baraka in stražar, eden iz stražarskega bataljona, debeluh v posvaljkani uniformi, v čevljih in jahalnih hlačah.
»Kaj hočeš?« je vprašal.
»V taborišče moram, da poiščem nekega ujetnika.«
»Prepovedano.«
»To je poseben primer. Brat tega malega je v taborišču. Samo videti ga hoče.« sem dejal.
Stražar si je potrkal s prstom po čelu. »Teb; se najbrž meša?«
»Moj poročnik je pri poveljniku. Zahteval bo moža kot delavca.«
Vendar tudi s tem nisem nič opravil. Ko sva se še nekaj časa razdraženo prerekala, je poklical iz barake narednika. Ta naju je nagnal.
Sla sva ob bodeči žici in Nikola je odkril svojega brata. Po turško je sedel na tleh. Ko ga je Nikola poklical, je vstal in počasi prišel proti nama. Nikola mu je zaklical vznemirljive novice preko plota. lija ni dosti ~ govoril. Tu pa tam se je nasmehnil.
Čez nekaj časa je dejal: »Kako je mojim golobom?«
»Dobro, zelo dobro,« Je rekel Nikola. »Vsi še živijo, častnik jih je hotel pojesti, pa mama ni pustila.«
»Dobro jih hrani,« je rekel lija, »in če se ne vrnem, bodo tvoji.
Cez eno uro je prišel poročnik. Videlo se mu je, da je pil. Kadar je prišel iz oskrbovalnega skladišča, je bil zmerom tak.
»Zdaj pa le, vidva,« naju je sprejel, »gremo!«
»Kaj pa z njim?« sem vprašal.
»S kom?«
»Z Ujem! Morava ga pripeljati. Saj ne smeva brez Uje . .«
»Ujal lija! Daj mi že mir s tem.«
»Obljubili ste to njegovi materi.«
»Obljubil že. Ampak ujetnikov ne dobiš ven. Tisti časi so minili. Vrh tega jih nocoj odpeljejo. Proč. Domov v Rajh. Tam jim bo bolje. Razumeti, Nikola, tvoj brat lija v Nemčijo. Niks domoi. Germanski domoi.«
»Razumem, častnik,« je rekel Nikola.
Tudi lija za bodečo žico je razumel, kaj se dogaja. Obrnil se je in odšel v poslopje.
lijeva mati in Tarzia sta stali med vrti. ko smo se pripeljali. Bili sta v nedeljski obleki. Nikola jima je povedal, kaj se je zgodilo. Jaz sem izpregel, nahranil, napojil, očistil škornje, se umil, vse zelo počasi. Sele potem sem šel v sobo.
Poročnik je sedel pri mizi in jedel golobe. Iljeve golobe. Še dober tucat jih je ležalo na pladnju. Njegova mati jih je pobila, oskubla in spekla. Na omari so ležale še druge reči, ki jih je bila obljubila.
Poročnik mi je rekel; »Kadar ti pripravljaš golobe, so veliko okusnejši.«
Nisem mu. odgovoril
»Teka tudi nimaš?«
»Kako?«
»Kako? Kako? Najbrž hočeš, da začnem zgrda s teboj, kaj? Vprašujem te. ali nimaš nič teka, ker sam ne bom zmogel.«
Ne, za te golobe nisem imel prav nič teka. Ali bom sploh še kdaj lahko jedel golobe?
Drugo jutro sem moral poročniku zaviti preostale štiri golobe v časniški papir in jih vtakniti v torbo za zemljevide. Pojedel bi jih bil opoldne zunaj na položaju. Na poti tj^ pa ga je nekdo na nepreglednem kraju ustrelil.
Rekli so, da partizani.
Prevedel J. Gradišnik.
i	2	mm 3	1]	k	f	— 6		7	assfcffl 8	9	10	II	rFj	
iš			Ut					75~					0	
IčT-						s						a	IB	
^9~					a	20					a	21			j
w L				a						a	2k	1		1
25~			a	26					H	27				
t		m	29					a	30			"		
r	m	Sl					a	32						
										■ ,, r,				——	—■vrjjrrm	I	5		tenp
Vodoravno: 1- požirek, 4. znam-La, kolek, 13. vozač najbolj razširjenega vozila, 15. sprednji del glave, 16. del čevlja, 17. glas pri udarcu, 18. dve črki, ki se v nekaterih jezikih bereta kot »f«, 19. pritok, 20. predlog, 21, predlog, 22. nevaren rudniški plin, ki često povzroči eksplozijo, 23. najbolj naduti Nemci, 24. tkanina za podlogo oblek in delovne halje, 25. zaščitnik domačega ognjišča pri starih Rimljanih, 26. zapor, 27. določeni deleži, 28. pogostna končnica glagolov v 1- osebi ednine, 29. postava, stas, 30. majhnih dimenzij v dolžino, 31. deli besede, 32. rdečkaste barve kot neka kovina, 33. zrakoplovstvo, 34. skrajni deli polotokov.
Navpično: 1, posoda za pitje tekočin, 2. delam hrušč, 3. oskrbnik vinskih zalog, 4. zemeljsko delo pri gradnji železnic in cest, 5. . nevarna bolezen, 6. kemični znak za erbij, 7. neumnost, blaznost, 8. obljube, 9. oblika rastlinskega stebla (množ.), 10. poudarjena nikalnica, 11. pred-
log, 12. gradbeniki, 14. angleSko vseučiliško mesto, 17. kapitalistična velepodjetniška družba, 18. ugovor, pritožba, 20. preveč osivel, 21. izdelovalec ograj, 23. glavno mesto evropske države, 24. poškodba, okvara, 26. judovsko moško ime, 27. reka na Dolenjskem, 29. hudobija, 30. nedoločni zaimek, 31. kemični znsfe za cirkon, 32. pogojna oblika pomožnega glagola.
Meteorološka moda...
ČE GRE NAMVIJAČ NA TRG

1 - - 1 , v	1
*:*y§ir...

Zavedaj se, da kupujeva zase in ne nudi dvojne cene!«
... so pomlad 11958
REŠITEV KRIŽANKE ŠT. IS
Vodoravno; 1. kramp, 6. kongres, 13. ratar, 14. dvorane, 15. njene, 16. oa, 17. Knin, 18, kokarde, 21. Aca, 22. bt, 24. NIN, 25. Una, 27. ak, 28. ras, 30. sov-hozi, 33.-črta, 35. NL, 36. torek, 39. karnisa, 41. Erato, 42. ostanek, 43. nikar.
SKAR
RlS£-MAmNcTj^l£Č
91. Sneg je skopnel, sonce je bolj in bolj grelo In kmalu je bila trata pred kovačnico pokrita z rumenimi trobenticami in zvončki. Vsi štirje, pa tudi Srna, so bili na soncu. »Oh, zemlja pa bo ostala zaprta, ker ni ljudi, da bi jo zorali in posejali!« je vzdihnila babica. »A brez kruha ni življenja!«
92. Toda stiska napravi ljudi odločne. In zato so sklenili, da bo odšla babica z mulo v Belo krajino po seme, Martinček pa da bo popravil plug. Tinek in Mojčka sta hodila v bližnji gozd po dračje, pa tudi komisar brigade ni pozabil nanje; nekega dne je prinesla patrulja semenskega krompirja in vrečo moke, kajti v kovačnici je že lakota brenkala i svoje lačne strune.
93. In brž ko se je babica vrnila z otovorjeno mulo, ki je nosila seme za kruhek, so vsi štirje pričeli delati, da je bilo veselje. Mulo so vpregli v majhen voziček in tako so zvozili gnoj, ki ga je bilo v vasi dovolj, na njive. To so bile vesele vožnje! Tinek in Mojčka sta se vozila na gnoju, Martinček je vodil, babica pa se je veselila svojih vnukov.
91. Mula, ki se je ob zgodnji pomladni paši spremenila v prekrasno žival, je vračala z vnemo, kar so ji bili otroci pozimi žrtvovali. In tako so mulo zapregli v zarjaveli plug. Da ne bi uhajalo rezilo iz brazd, je visel na eni ročici Tinek, na drugi Mojčka. Martinček pa je vodil žival. Babica je z motiko drobila velike grude.
96. Pomlad je zagorela v tisočerih cvetovih. Pod na-puščem kovačnice sta si pričeli dve lastovici graditi novo gnezdo. Oh, kako so ju otroci z veseljem gledali! »Glej ju, glej, sirotici! Tu sta se rodili, tu je fašist požgal tudi njuno gnezdece. Nista obupali! Tudi mi ne bomo! Ojej, tudi mi bomo spet vse to na novo postavili, in lepše in trdnejše!«
96. Zemlja je bila posejana in vsi so se veseUli pomladi, ker pomlad vedno budi upanje. Na skromnem vaškem pokopališču so otroci vsak dan s cvetjem krasili grob padlih partizanov in babica, ]^i je vedno bedela nad njimi, jih je učila: »Kdo je ugonobil te mlade fante? Kdo je ustrelil očeta? Kdo je odgnal vašo mater?« »Fašisti!« so odgovarjali otroci.
DOGODmV SVETU
ODteDNA 00 TEDNA
V	Pragi so zunanji ministri CSR, Poljske in Vzhodne Nemčije na večdnevnem posvetovanju obsodili atomsko oborožitev Zahodne Nemčije in se zavzeli za uresničitev načrta o brezatomski coni v Srednji Evropi.
Predsednik Tito je odgovoril na pismo sovjetske vlade Hruščeva, v katerem ga je le-ta obvestil o enostranski ustavitvi sovjetskih poskusov z atomskimi bombami. V svojem odgovoru je predsednik Tito poudaril velik pomen tega koraka za vse človeštvo im za ohranitev miru. Jugoslavija pozdravlja ta sklep in upa, da bodo tudi druge odgovorne vlade pravočasno ukrenile vse, da ti poskusi prenehajo.
Trije japonski znanstveniki so izdali te dni poročilo o rezultatih njihovega raziskovanja radioaktivnosti vode v Tihem oceanu po ameriških atomskih eksplozijah. Ugotovili šo, da je morje okuženo z radioaktivnostjo v širokem krogu med Japonsko, Filipini in Havajskimi otoki.
Francoska vlada je po večdnevnih razpravah na pritisk Wa-shingtona pristala na predloge tunizijskega predsednika Burgibe za rešitev spora. Glavna sporna točka je bila zahteva Francije, naj sef med Tunizijo in Alžirom vzpostavi poseben pas pod mednarodnim nadzorstvom. Na to zahtevo Burgiba kljub anglo-ameriške-mu posredovanju ni pristal. Francoska vlada je sklicala izredno zasedanje parlamenta, ki naj bi sklepal o njeni odločitvi.
Sovjetska delegacija, ki jo je vodil Hru-*čev, se je pretekli četrtek vrnila iz Madžarske v Moskvo. V vseh svojih govorih na Madžarskem in ob prihodu v Moskvo je Hru-ičev ponovil poziv za prekinitev atomskih poskusov.
Na Kubi se nadaljujejo borbe med uporniškim gibanjem, k; ga vodi Fidel Kastro, in četami diktatorja Batista. Težko je dobiti pravo sliko o stanju v deželi. Po nekaterih poročilih pripada Kastro liberalni stranki in odbija sedelo vanj e levičarjev. Le-ti pa ga obsojajo zaradi raznih terorističnih dejanj.
V	Italiji se je pričela predvolilna kampanja. Vse politične stranke so vložile 330 kandidatnih list s 6059 kandidati.
V	Rimu se je preteklo sredo sestal nacionalni svet KPI, da bi pr,otresal in sprejel volilni program partije za bližnje volitve, ki bodo 25. in 26. maja. Med najvažnejše točke programa spada zahteva, da se Italija vključi v brezatomsko cono. V notranji politiki pa partija zahteva nacionalizacijo proizvodnje električne energije, izvedbo agrarne reforme in reorganizacijo socialnega zavarovanja.
V	ZDA se je število brezposelnih v mesecu marcu povečalo za 25.000. Po uradnih podatkih znaša sedaj število brezposelnih pet milijonov 198 tisoč, neuradni podatki pa računajo z nad šest milijoni brezposelnih.
Cangkajškova vlada je prekinila trgovske odnose z Japonsko, ker je le-ta pred nedavnim sklenila štiri trgovinske sporazume z LR Kitajsko. Oangkajšek očita Japonski, da je s temi sporazumi dejansko priznala Novo Kitajsko.
Tri sto tisoč francoskih rudarjev je začelo v soboto enodnevno stavko za zvišanje mezd.
V	Varšavi je na četrtem kongresu sindikatov sekretar poljske združene delavske partije Gomulka izjavil, da so delavski sveti dobro opravili prvi izpit. Predložil je ustanovitev novega telesa, ki bi se imenovalo konferenca delavskega samoupravljanja. Člani te stalne konference bi bili predstavniki delavskih svetov, upravnih odborov sindikatov in partijskih komitejev podjetij.
Sovjetska vlada e predložila za- — odnim državam, aj bi se 17. aprila estali v Moskvi eleposlaniki štirih C-',. V-v ■elikih sil. Raz-iravljali naj bi o asu in kraju ter* i udeležencih se- # tanka zunanjih mi-
listrov. Zahodne države so pristale na la ovjetski predlog.
Indonezijske vladne čete so globoko prodrle na severni strani Sumatre. Izkrcale so se na otoku Celebesu. Pričakujejo, da bodo vladne čete kmalu dosegle odločilne zmage nad uporniki.
Ameriški odbor za »zdravo jedrsko politiko« je zahteval od vlade, naj ustavi jedrske poskuse. Odbor je hkrati poudaril, da morajo ZDA začeti razgovore s Sovjetsko zvezo o splošni ustavitvi jedrskih eksplozij.
V Parizu so se za zaprtimi vrati sestali vojni ministri držav članic Atlantskega pakta. Razpravljali so baje o višini prispevka vsake države za »skupno obrambo«. V
V glavnem mestu mlade afriške države Gane se je začela konferenca neodvisnih afriških držav. Razpravljali so o skupnem sodelovanju in o razmerah v afriških državah.
Na izrednem kongresu KP Indije so sprejeli nov statut, ki namesto dosedanjeg CK postavlja na čelo partije nov organ,
Nacionalni svet. V resoluciji so poudarili
potrebo po enotnosti vseh levih su in spr jeli parlamentarno pot za osvojitev oblasti.
Francoski parlament, ki ga je vlada sklicala na izredno zasedanje, je z večino glasov izrekel vladi nezaupnico. Tako je v Franciji po petih mesecih nastopila sPet nova vladna kriza-

Dulles: ^»O, to pa ne velja ...!«
tioik v fntneoskili rudnikih
Francijo spet zajema vrtinec stavk in razrednih spopadov.
V soboto je deželo pretresla enotna splošna stavka 300.000 rudarjev v francoskih premogovnikih. Razen njih je stavkalo še 150.000 delavcev v rudnikih železa, pepelike in štoriljevcev. Nad 320.000 rudarjev ostalih panog metalurgije pa je solidarno za krajši čas pustilo delo in organiziralo protestna zborovanja.
Kakšne so zahteve stavkajočih? Sindikati rudarjev terjajo predvsem v skladu z naglim povečanjem življenjskih stroškov v zadnjem letu splošno povišanje plač in mezd za 15 odstotkov. Razen tega zahtevajo tudi revizijo sistema rudarskih pokojnin. Povsem nove pa so njihove zahteve — in te so zbudile splošno pozornost — da bi delavci morali biti soudeleženi pri delitvi dobička, ki bi nastal zaradi zvišanja delovne storilnosti, ter da bi morale biti obvezne investicije za izpopolnjevanje tehnične zaščite in varstva pri delu.
Uradni predstavniki so vse te zahteve do zdaj odklonili, češ da imajo »prednost izdatki za Alžirijo« in zato vlada ne razpolaga s proračunskimi sredstvi za zvišanje mezd in delitev dobička. Večina francoskih premogovnikov je namreč podržavljenih in je zato vlada neposredno odgovorna za njihovo upravljanje. Sobotna stavka je prav zato imela tudi poseben značaj. Delavci niso stavkali proti zasebnim kapitalistom, ampak proti državi, lastniku premogovnikov. In ker je vlada v odgovor na delavske zahteve navedla politične razloge: velikanske stroške za vojno v Alžiriji, je sama stavka, zasnovana na gospodarskih zahtevah, imela močan politični prizvok. Sto tisoči francoskih rudarjev so z njo izpovedali, da ne odobravajo vladnega upravljanja premogovnikov, hkrati pa so s stavko izglasovali tudi nezaupnico vladni politiki do Alžirije. Čeprav je to na videz drugotnega pomena, ima za fran-
cosko politično življenje vendarle prvenstven značaj.
Do stavke rudarjev je prišlo komaj 12 dni po veliki enotni stavki poldrugega milijona delavcev v železniškem in mestnem prometu
ter delavcev v podržavljenih javnih službah.
V sedanji stavki je spet prišla do izraza enotnost raznih sindikalnih organizacij, od Generalne konfederacije dela. ki združuje skoraj
dve tretjini vseh sindikalno organiziranih delavcev, do katoliških sindikatov. Pridružili so se jim ponekod tudi voditelji socialistične
ndikalne centrale »Force Ouvri-ar«, dasi socialistično vodstvo, k: odeiuj-e v francoski vladi, odločno -.ahteva od svojih sindikatov, naj ne podpirajo stavkovnih gibanj, naperjenih proti vladi.
Sobotna stavka je povzročila za 250 milijonov frankov škode v devizah francoskemu gospodarstvu, medtem ko bi ugoditev rudarskim zahtevam veljala državni proračun skupaj le poldrugo milijardo frankov na leto. »Opomin« je bil močan in je napravil globok vtis. Ce ne bodo hoteli ugoditi postavljenim lahtevaim rudarjev pa bo v ponedeljek 21. aprila splošna stavka, ki bo trajala toliko časa, dokler ne bodo zadovoljili terjatev delavstva. Generalna konfederacija dela pa je hkrati pozvala vse sindikalne centrale, naj bi se dogovorili za pripravo »splošne stavke v vsem gospodarstvu«, če vlada ne bi hotela ustreči zahtevam delavskega razreda po povečanju plač v skladu s skokom cen na trgu.
Vlada se bo tako znašla nedvomno spet v precepu. Vanj pa jo bo spravila lastna nesmiselna politika nadaljevanja alžirske vojne, ki ne more prinesti niti miru v Severni Afriki, niti rešitve alžirskega problema, pač pa le vedno bolj peha Francijo v brezizhodne gospodarske in politične težave.
»Svareči prst« v Porurju
Cez noč, tik preden bi se morala začeti ena naj več j ih sfavk v povojni Nemčiji, so se končno le sporazumeli. 184.000 porurskih kovinarjev se je v sredo 9. aprila spet mirno napotilo k železarnam in jeklarnam. Popustili so delodajalci In sindikati. Oboji so sprejeli kompromis, ki mu je botroval socialnodemokratski minister za delo deželne vlade.
Razlika je bila res neznatna, šlo je še samo za 1 pfenig pri mezdi na uro. Sindikalno vodstvo se je premislilo in ni hotelo tvegati spričo tako majhne razlike tako velike stavke. Kajti stavka bi bila res izrednega pomena za vse zahodno-nemško gospodarstvo. Prizadejala
Našim naročnikom sporočamo, da bo izšla naslednja številka 28. aprila. To bo že prvomajska izdaja in bo izšla v pove-ianem obsegu. Letos padejo namreč prazniki prav na četrtek in petek, ko list tiskamo, pa smo morali rok izdaje zato spremeniti.
Adenauer: »Kaj se
neki toliko razburjajo, uporabili?«
saj nismo še nobene
bi 300 milijonov mark tedenske izgube in Zahodna Nemčija bi bila za ves čas trajanja stavke ob štiri petine proizvodnje železa in jekla.
To ne bi moglo ostati brez posledic za ostalo nemško industrijo, ki je odvisna od te bazične veje gospodarstva. Prizadeti pa bi bili tud: porurski premogovniki, saj so tamkajšnje železarne in jeklarne glavni odjemalec njihovega premoga. V premogovniških skladiščih pa se je spričo sedanjih znamenj gospodarskega zastoja že nakopičilo za nekaj milijonov mark premoga, ki ga ne morejo spraviti v promet. Zato so porurski rudarji s skrbjo gledali na morebitno stavko- svojih tovarišev kovinarjev, čeprav so jo
Britanska vlada v škripcih
sicer moralno podprli z vsemi silami.
Zahodnonemški delavci so že tako dolgo molče potrpeli. Medtem ko so kapitalisti kovali velikanske dobičke iz tako imenovanega »nemškega čudeža«, so delavci dobival: le majhen del. Kljub vsemu poletu | povojne nemške industrije in dvi- | gu zahodnonemškega gospodarstva | je vendarle res, da položaj tamkajš- % njega delavca ni tako rožnat v pri- | merjavi z drugimi evropskimi, raz- 1 vi tej šemi državami. Statistike ZN 1 jasno kažejo, da povprečna življenj- 1 ska raven nemškega delavca zaosta- 1 ja za švedskim, britanskim' ali f francoskim, medtem ko je neznat- 1 no nad italijanskim povprečjem. |
Toda če kljub temu ni prišlo do | večjih razrednih spopadov v Za- j namenjeno
■.iitiiiinmiimiitmiiiiiiitmmiiiiiniiiniimiiiiniiMiMmitinnnnm.niuiiMiiiiimfflimmilnifluuHjl
I Spoznavajmo svet I m domovino
| Pod tem naslovom uvaja Radio-! Televizija Ljubljana novo mladin*
| sko javno oddajo, ki bo na sporedu 1 vsakih 14 dni v Filharmonični dvo-| rani v Ljubljani. V tej oddaji se boji do tekmovalne skupine in posamez-I niki med seboj pomerili v poznava-| nju najrazličnejših področij, katera | jih zanimajo: razvoj narave, družba 1 in zmagovit človekov polet pri od-| krivanju nedognanih stvari.
I Komaj dober mesec je minil, kar j je RTV pripravila podobno javno 1 oddajo mladim volivcem v Veliki I unionski dvorani. Zanimanje za tek-| movanje je po tej javni oddaji tako | naraslo, da ni dneva, da nas ne bi it 1 pismu ali po telefonu prosili, naj . 1 jim pomagamo pri organiziranju po-! dobnega tekmovanja. Tega so se lo-| tile osnovne organizacije LMS, mla-1 dina, v podjetjih in šolah, celo otro-| ški vrtec v Šiški je že imel tekmo-| vanje, kjer so cicibani in pionirji | odgovarjali na najrazličnejša, njim | primerna vprašanja. Prav ta Vazgi-| banost mladine in njena želja po | tekmovanju, pa tudi pomanjkanje | naših ljudi, da bi sami povsod vo-| dili ta tekmovanja, so nas napotili,
| da smo uvrstili v naš spored tako 1 mladinsko oddajo — in to že 3. ma-| ja 1958. Oddaja bo omogočala, da bo | sodeloval širok krog mladih ljudi,
| skušali pa jo bomo pripraviti tako,
| da ne bo zanimiva le za mladino,
| ampak tudi za odrasle.
KAKO BO POTEKALO TEKMOVANJE?
| Skupina ali posameznik se pri*
| javi za eno izmed razpisanih tem,
| lahko pa se omeji na ožje področje | v temi. Iz teme »Iz povojnega reper-| toarja ljubljanske opere« lahko sku-j pina izbere samo vse italijanske ali | pa francoske opere, ki so bile na | sporedu po vojni v ljubljanski operi.
| Pred tekmovanjem mora skupina J opraviti avdicijo na Radiu, šele po-| tem sme javno tekmovati. To tek-| movanje bo obsegalo tri dele, ki ss | med seboj razlikujejo po težavnost-1 nih stopnjah. V prvem in drugem j delu odgovarja skupina na troje | vprašanj iz prijavljene teme, v tret-| jem — zadnjem delu pa le na dvoje | vprašanj. Po vsakem vprašanju ima | pravico do 30 sekundnega premisle-! !<a- Med eno oddajo tekmuje skupi-| na le v prvi stopnji. Ce dobro odgo-| vori na vsa vprašanja, se povzpne do | tekmovanja v drugi stopnji. S pra-| vilnitni odgovori v tretji — zadnji | stopnji si pridobi pravico do razpi-I sane nagrade. Le-te bodo praktična | darila, tehnični predmeti in aparati,
I izleti, potovanja, športni rekviziti in | podobno.
| Potne stroške bomo skupinam po-1 vrnili.
Preizkušanje znanja na tem tekmovanju je namenjeno mladim ljudem, ki jim delo ali študij izbranih
tem nista osnovno delo in poklic. Seveda pa ni rečeno, da bi se ne smeli prijaviti za druge teme.
Tudi otoška država — Velika Britanija — se ne more izogniti naraščajočim stavkovnim gibanjem. Te dni ji grozi nevarnost splošne stavke transportnih delavcev. V britanskih krogih opozarjajo na resnost položaja in celo predvidevajo, da bo vlada spričo tega prisiljena razpisati predčasne splošne volitve.
Med transportnimi in prometnimi delavci že dalj časa tli nezadovoljstvo. Te dni pa ga je še pod-pihnila odločitev arbitražnega so-diSča za mezde, ki je zavrnilo njihove zahteve po povečanju mezd in zmanjšanju delovnega časa.
Voditelji železničarskih sindikatov se še niso odločili, kaj bodo
zdaj storili, toda, kot poročajo, je njihovo razpoloženje zelo ostro. Nekatera znamenja govorijo, da se bodo odločili za splošno stavko 450 tisoč železničarjev na podržavljenih železnicah. Za vlado bo položaj toliko bolj neroden, ker se utegne primeriti, da se bo to zgodilo istočasno s stavko londonskih delavcev avtobusnih podjetij, ki je že predvidena za 5. maj.
Železničarski sindikati terjajo povišanje mezd za 10 odstotkov, sindikat strojevodjev in kurjačev pa razen tega zahteva še, da se zmanjša delovni teden od 44 na 40 delovnih ur.
Vlada pa se bo morala spoprijeti tudi z zahtevami drugih delavcev.
Štirje sindikati, ki zastopajo interese 100.000 pristaniških delavcev, so prav tako objavili zahtevo za povišanje mezd, ker so znatno poskočili življenjski stroški.
Vsi ti nemiri v delavskih vrstah so že zdaj nagnali vlado v škripce. Čeprav je predsednik vlade Mac-millan izjavil, da bo vlada vztrajala na oblasti vse do izteka roka, to je do leta 1960, bi morebitna podpora laburistične opozicije stavkovnim gibanjem lahko prisilila vlado, da se pojavi že letos pred volivci. Vse to so sicer še ugibanja, čeprav so glasne zahteve delavstva, podprte z otipljivimi protesti že resničnost.
hodni Nemčiji, je to pač predvsem zato. ker je vladi in tudi — žal — sindikatom uspelo prepričati delavce, da bo kmalu napočil čas, ko bodo tudi oni deležni splošne blaginje »nemškega čudeža«. Zdaj pa je »čudeža« malone že konec, delavci pa spregledujejo, da so ostati pravzaprav praznih rok. Od tod tudi njihove čedalje odločnejše zahteve, da je treba korenito in energično reševati spore z delodajalci.
MLADINKE, MLADINCI — PRIJAVLJAJTE SKUPINE!
Nova mladinska oddaja — nagradno tekmovanje je v prvi vrsti mladim ljudem do 25.
| leta starosti. Tekmovalci se lahko | sami odločijo, ali bodo tekmovali po-| samezno ali v skupini. Sami bodo i ocenili, ali je bolje, da se med se-I boj dopolnjujejo v znanju prijavlje-| ne snovi, ali pa so prepričani, da | sami dovolj znajo in lahko sami do-| bro odgovarjajo. Tekmovalne skupi-| ne lahko sestavijo politične in druž-I bene
organizacije, osnovne organizacije LMS, naselja, ustanove, pod-
„	...	, «	. •	•	„ i jetja, šole, skratka, povsod, kjer mla-
Poprejsnio mlačnost je zdaj zame- | dina živj jn de]a ^	‘
njala odločnost. Za nameravano | stavko v Porurju je glasovalo S2 odstotkov kovinarjev.
Nevarnost izbruha ene največjih stavk je trenutno odstranjena. Toda neme grožnje, ki so jih izrekli nemški kovinarji, vseeno ni mogoče požreti. To je svareči prst, resno opozorilo za v prihodnje. Zdaj ko trka tudi na nemške duri koščeni prst gospodarskega zastoja, bodo morali zahodnonemški kapitalisti to svarilo še bolj resno upoštevati.
s . Za Piro tekmovanje ki bo 3. ma-I ja 1958 ob 20. uri v Filharmonični | dvorani v Ljubljani, naj se mladina | prijavi do 20. aprila. Vnaprej pa 1 naj se tekmovalci prijavljajo najka-! sne.ie mesec dni pred oddajo, j _ Mladinke in mladinci! Preizku-| šajte svoje znanje prek mikrofona, | prijavljajte tekmovalne skupine! Ve-! seli bomo, če nam tudi poveste svo-| je mnenje o razpisu tem, kaj si še I želite in seveda — ko bodo oddaje | stekle — če so vam všeč.	R. T.
................................it  ............................n,.....»mn »n.............................................i......................................................................................"I""........................................................i n.................................................................................rammm........................n,>,.»,„»),T,n,,,,.....i........................................................................................
Pravijo, da je ameriški predsednik Eisenhower izrekel te dni na neki konferenci te-le značilne besede. Vlade so bolj nespametne Kot njihovi narodi, in dodal, da bi večji del mednarodnih težav izginilo, če bi imeli narodi tesnejše medsebojne stike. Nekaj dni prej je na nekem protestnem zborovanju proti atomski oborožitvi v Angliji sicer dosti manj pomemben mož kot je Eisenhovver, angleški pisatelj Philip Toynbee povedal v bistvu nekaj podobnega. Dejal je, da tisti, ki se ne bojijo vodikove bombe, ne kažejo s tem nadčloveškega poguma, pač pa neumnost, ki ni dostojna človeka. Nikogar ni, ki ne bi obojega, >to je tistega, kar je izjavil Eisenhovver in tistega, kar je povedal angleški pisatelj, podpisal z obema rokama. Ni dvoma, da se vsi narodi sveta bojijo vodikove bombe. In to ne samo v primeru vojne, marveč prav tako v mirnem času, ko te bombe preizkušajo. Prav gotovo tudi drži, da bi izginile mnoge težave, ko bi se narodi med seboj bolje poznali in ko bi bilo med njimi več medsebojnega zaupanja. Se več, do marsikatere teh težav sploh ne bi prišlo. Tudi bi bilo marsikje drugače, če bi v nekaterih stvareh imelo ljudstvo toliko besede, kolikor jo imajo kratkovidni, da ne uporabimo Eisenhovverjevega izraza, politiki in vlade.
O tem priča prav nazorno sedanji položaj v svetu.
Vsi narodi sveta so pozdravili zadnji ukrep sovjetske vlade, da bo prenehala z nadaljnjimi poskusi z atomskimi bombami. Tudi d .sti vlad in posameznih politikov se je pridružilo javnemu mnenju. Japonska vlada je na primer čestitala sovjetski vladi ! k njeni odločitvi in pozvala zahodne sile, 1 naj store isto. Cejlonski predsednik vlade
je ocenil sovjetski sklep kot »pravilen korak k mednarodnemu miru in razumevanju.«
Iz dneva v dan se širi po raznih deželah odpor proti atomskim poskusom in proti atomski oborožitvi sploh. Na Angleškem so organizirali protestna zborovanja in pohod proti vojaškemu atomskemu središču Alder-mastonu. Udeleženci teh protestnih zborovanj so zahtevali od vlade, naj se pridruži Sovjetski zvezi v ustavitvi 'atomskih poskusov. V Ameriki so priredili podobne pohode z istim namenom. Najbolj znani
at mski strokovnjaki v Ameriki in drugod po svetu so se pridružili protestom proti jedrskim poskusom. V Zahodni Nemčiji dela vladi razpr^loženje ljudstva za ustavitev brezatomskega pasu v Srednji Evropi vse težje preglavice. Ce pride do vojne, te ne bo nihče vprašal, ali si komunist, socialist ali krščanski demokrat, atomska bomba bo uničila vse po vrsti. S tem geslom je nemška mladina na nedavnem zborovanju v Vzhodni Nemčiji pozivala k enotnosti r boju proti atomski oborožitvi.
Tako je stališče narodov, za katere trdi Eisenhovver, da so pametnejši od njihovih vlad.
In kaj so ukrenile posamezne vlade glede splošne želje, da prenehajo z atomskimi poskusi? Ameriški državniki so bili prvi, ki so hiteli proglašati sovjetski ukrep za zvijačo in golo propagando. Potem so našli vrsto prigovorov, češ, Rusi so končali z svojo serijo poskusov, zato so zdaj prenehali z njimi. Potem so se sklicevali na to, da prekinitev poskusov ni moč nadzorovati. To njihovo izmikanje je šlo tako daleč, da je Hruščev ironično pripomnil, da v Ameriki vsak teden menjajo politiko. Vse to je bilo kajpada le opravičilo pred
ameriškim ljudstvom in pred svetom za nadaljevanje poskusov. In res, kaj kmalu so izdali uradno poročilo o poskusih v bližnji prihodnosti. Oznanili so, da bodo v kratkem začeli izvajati pomladni in poletni načrt jedrskih eksplozij. Hkrati so proglasili velikansko, nad milijon kvadratnih km obsegajočo površino Tihega oceana za nevarno področje. Da bi nekako opravičili svojo namero, so začeli propagirati teorijo o tako imenovani »čisti« atomski bombi, ki ne pušča za seboj radioaktivnega prahij. Ciste bombe pa še nikjer ni in baje jo bodo izdelali šele po kakšnih petih letih. Torej še pet let poskusov? Popolnoma pravilno je dejal te dni belgijski zunanji minister.
da bi Evropa želela, da bi manj govorili o »čistih« bombah, Ce pride do atomske vojr ne, je dejal, bo to vsekakor umazana vojna in nihče ne bo pred njo varen.
Človeštvo tudi brez vojne ni varno pred atomskimi bombami. Že zdaj predstavljajo jedrski poskusi, po ugotovitvah strokovnjakov, za vsa živa bitja tolikšno nevarnost, da ni dosti manjša od posledic dejanskega vojaškega spopada. Po mnenju znanstvenikov utegnejo že dosedanje eksplozije pu* stiti hude posledice na prihodnjih generacijah.
Prav zato so bile na mestu besede, ki jih je napisal predsednik Tito v odgovoru na pismo Hruščeva v začetku aprila. Izredno razburjenje in zaskrbljenost, ki vladata zaradi poskusov z jedrskim orožjem, je dejal predsednik Tito, sta popolnoma upravičena, kajti ti poskusi ne zastrupljajo samo mednarodnega ozračja in večajo oboroževalne tekme, temveč neposredno ogrožajo zdravje in življenje milijonov ljudi ter zdravje prihodnjih rodov. Zato pa je jugo-slovr aska vlada, po besedah predsednika Tita, odločno za to, da se takoj ukinejo vsi jedrski poskusi.
Da, ko bi vsi narodi sveta lahko odločilno posegali v odločanje o njihovi usodi, bi atomskih poskusov prav gotovo več P® bilo. Pravijo pa, da vztrajna kaplja sčaso-mo zdolbe še tako trd kamen. Čeprav ame-riš’ j državniki za zdaj še vztrajajo pri P^" skusih, vendar kaže, da je razpoloženje sveta po sovjetski odločitvi le nekoliko majalo njihovo trdnost. Prej ko slej se bodo morali le ukloniti pametnejši politiki* Vprašanju ukinitve jedrskih poskusov se ni mogoče več izogniti. Prav gotovo bo to en0 prvih vprašanj na prihodnjem sestanka državnikov na najvišji ravni
OB PRAZNIKU DELA l.MAJU, ČESTITAJO DELOVNI KOLEKTIVI;

NASI NOVI IZDELKI
I
»EGONOM« LONCI SOKOVNIKI ALU PEKAČI LONCI ZA MLEKO ETAŽNA POSODA VLOŽKI ZA PRANJE JEKLENKE ZA BUTAN PLIN
TRADE MARK
• ZAHTEVAJTE JIH PRI VAŠIH TRGOVCIH. Piti NAKUPU ZAHTEVAJTE TUDI NAVODILA ZA UPORABO IN PAZITE NA NAŠ ZAŠČITNI ZNAKI
CELJE
TOVARNA BARV IN LAKOV
MEDVODE



m


I I
■	I
■	^ H H H
I I
■	■
■- ■
TOVARNA PERILA
(Predfltfica m tkalnica
•Maribor
\
MURSKA SOBOTA
$
*
k
%
Mariborska...........
tekstilna tovarna
Maribor
i
OB PRAZNIKU DELA 1. MAJU, ČESTITAJO DELOVNI KOLEKTIVI:
,.IVVO R‘
TOVARNA VEZANIH PLOŠČ IN FURNIRJA
PIVKA
SLOVENIJA
Ob mednarodnem dnevu dela
čestita vsem delovnim kolektivom In jim žeti le več uspehov v nadaljnji izgradnji socializma!

OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
CELJE
OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO
ZAVAROVANJE CELJE
IHDDSIRIift DSlELimRII SIIRJEI
Ljiiilim, HiiteJt želnniti
Telefon 30-274. 30-972
PROIZVAJAMO:
*a
ELEKTRIČNE VRTALNE STROJE EKSCENTRSKE IN HIDRAVLIČNE STISKALNICE DIESEL IN BATERIJSKE VILIČARJE STISKALNICE ZA STISKANJE ODPADKOV HIDRAVLIČNE BAGRE
PRIPOROČAMO SE ZA CENJENA NAROČILA. DOBAVNI ROKI UGODNI, CENE KONKURENČNE.
OB PRAZNIKU DELA l.MAJU, ČESTITAJO DELOVNI KOLEKTIVI:
DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE GUMBOV KAMNIK ČESTITA VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU NASE SOCIALISTIČNE DOMOVINE K PRAZNIKU DELA!
DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA
»21C NIC A«
LJUBLJANA, TRŽAŠKA 49
čestita delovnim ljudem za praznik dela in se priporoča za izdelavo vseh vrst žičnic za turizem in industrijo in proizvodnjo kvalitetnih strojev za lesno obdelavo.
★
KAMNOSEŠKO PODJETJE
NARAVNI KAMEN, Ljubliana
čestita svojim odjemalcem in vsem delovnim ljudem k delavskemu prazniku 1. maju!
Delovni kolektiv
»S 0 R A«
TOVARNA SPECIALNIH MIZARSKIH IZDELKOV
MEDVODE
MLINSKO PODJETJE Celje
»HRAST«
Podjetje za izdelavo finega pohištva
LJUBLJANA
»USNJENI IZDELKI«
LJUBLJANA
Celovška cesta 14
TOVARNA AVTOBUSNIH KAROSERIJ
»KAROSERIJA«
LJUBLJANA
KAMNIŠKA ULICA 25
»SILVAPRODUKT«
•JUBUANl
Parmova 41
INDUSTRIJSKO PODJETJE
»VINOCET«, Ljubljana, Viška cesta 60
Tovarna za kis in predelavo poljskih pridelkov je največje domače podjetje te vrste. Vsako leto predela med drugim do 150 ton kumaric in 700 ton zelja, kar odkupi prvenstveno od domačih proizvajalcev. Zato tudi vi kupujte izdelke »VINOCETA«; kis za hrano in konzerviranje, gorčico, kisle konzerve, juhan ter koncentrat za golaž in juhe!
Iskreno čestita in mnogo uspehov vsem delovnim ljudem v izgradnji somalizma želi
OKRAJNI SINDIKALNI SVET CELJE
s
NAJTRPEŽNEJŠE IN ZATO NAJCENEJŠE je strešno kritje S CINK0V0 PLOČEVINO!
Projektanti in Investitorji, zahtevajte brezplačna pojasnilal TELEFONI: 2081, 2082, 2494, 2495
Cinkarna, Celje
METALURŠKO KEMIČNA INDUSTRIJA
.A. .a. .a. a a a a a.	^	^	^ a. a. a ^ a a ' 'a.	^ ^ a a ak .JL jK .JK -^k	^k a & a a ▲ a ^
OB PRAZNIKU DELA 1. MAJU, ČESTITAJO DELOVNI KOLEKTIVI:
-il	j m™
m, 'w*»S
MARIBORSKA
LIVARNA
Maribor
TESARSKO PODJETJE
TESARSTVO
LjnCJBLJANA Ižanska cesta 18
KMETIJSKA Z&DBUGA RIBMIC1 NA DOLENJSKEM
želi svojim članom in poslovnim sotrudnikom srečen 1. maj, praznik dela — In se še nadalje priporoča k sodelovanju!
Ob praznika dela čestitajo
Ob priliki 1. maja — praznika delovnega ljudstva
čestita delovni kolektiv podjetja
vem poslovnim prijateljem In ostalim tovarišem!

OBČINSKI SINDIKALNI SVET CELJE
VSEM PODROČNIM KMETIJSKIM ZADRUGAM IN ODJEMALCEM ČESTITA K PRAZNIKU DELA
KOLEKTIV
GOSPODARSKE POSLOVNE ZVEZE
LJUBLJANA
K MEDNARODNEMU PRAZNIKU DELA ČESTITA KOLEKTIV
LIP
SLOVENSKE KONJICE s svojimi obrati:
SLOVENSKE KONJICE, OPLOTNICA in SLOVENSKA BISTRICA
»KURIVO«
CELJE
»2 I M MI C A«
tapetništvo in dekoracije, Ljubljana, Tržaška e. 71 čestita vsem svojim odjemalcem k prazniku delovnega ljudstva, 1. maju!
Gozdno
gospodarstvo
MARIBOR
Tovarna
umetnih
brusov
MARMOR, Tržaška cesta 60
proizvaja umetne bruse vseh dimenzij in oblik z zaščitnim znakom
»TELA«
Tovarna električnih aparatov,
LJUBLJANA
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR
OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI ODBOR ZB NOV
CELJE
čestita svojim odjemalcem k PRAZNIKA 1. MAJU! Q Proizvaja: releje za zaščito, daljinska stikala, zračna do 100 A in oljna do 15 A s termično zaščito proti požaru, programska stikala vseh vrst, aparate jz področja industrijske elektrotehnike, merilne in specialne transformatorje, signalne naprave za elektro-gospodarstvo in industrijo.

REMONTNO PODJETJE - CERKNICA
čestita svojim odjemalcem, dobaviteljem in vsem delovnim ljudem k prazniku 1. maju!
Izvršujemo vse gradbene usluge, izdelujemo pa tudi kvalitetne cementne izdelke, kakor betonske cevi, okna, montažne stopnice, balkonske ograje, ploščice iz umetnega kamna ter terazzo tlak.

MARIBORSKA PLINARNA
KOMUNALNO PODJETJE
MARIBOR

BORIS KIDRHJ
<64
DELAVNICA ŽELEZNIŠKIH VOZIL
MARIBOR

»•■'MU -vjl

imiMOlM] P®IUiI0)1(U1C@¥
SLOVENSKA
BISTRICA