Previdnost
[arijca jc živela z materjo na kmetih. Hišo sti imeli sredi travnika. Necega dne se sprehaja Marijca po travnikn in ngleda lepo evetico, ' ki je bila Se v popku. Bila je poljska lilija. Vsa vesela jo ogleduje, ploska" z rokama ter liiti materi priporedorat o lcpej eretici.
Dan pozneje je bila cvetiea vže nekoliko bolj razevetena m mnogo lepsa; zna se, da je bilo tudi Marijčino v.^seJjc toliko večje. Ne morem vam povertati, otroci Ijubi, kako i"ada je imela Marij(?a to lepo cvetico.
Ali tretji dan se je vvcine iipveiueBilo.
Več meseeev tžo ni bilo dežja; solnce je pripekalo in bila veliks suša. A zdaj je prišel veter, potem dež, biisk in grom; ia dež jc lil neprestano clo rečera. Kadar je Marijca zopet mogla H hiše, da bi sidela svojo cvetieo, bila je lilija do tal upognjena od vetra in dež jo je zelo pokraril. Marijca se je jako razžalostila in iualo da ni jokala. Pomov jc hitela materi povedat o tej velikej nesreCi ter je godrnjala zoper nevihto, ki jc toliko kvare naredila njenej liliji.
Mati se jej nasmehnejo in reko: nTo ni lepo, kčerka ljuba, da ae žališ nad vctrom in dežjem, ki sta unieila tvojo evetico. (ilej, ako bi ne bUo vetra, ki raznaša scme od rastlin na vse kraje, tudi bi ne bilo toliko lepih evetic, ki jih vidiš skoraj v vsakem kotu naše zemlje; ako bi ne bilo rležja, ki na-maka zemljo in zaliva rastliue, požgala bi sobična vrofrina vst>. Dolgo vže nl bilo dežja. Ako bi bila še dlje tolika vi-očina, posušila bi se bila tudi troja lilija; in tudi drugib cvctic bi nc bilo, kev vsa zemlja bi se bila osnšUa; pridcklo bi se malo in ubogi kmetje bi gladovali. TOi se, Marijca moja, mirno prenaSati male nadloge, to posebno tedaj, kadar izvirajo \z dogodkoT, kateri bi pri-nesli dmgim TeKko kvare."              Pokokrjan