Posamezna številka 30 cent. Pogtno ček, račun. - Conto corrente con la posta. ' r Izhaja vs<*k četrtek. tFsce ogni giovedi) - Uredništvo in upra\nišfvo v Gorici, Via C. Favetti 9. - Tiska Narodna Tiskarna. - I/daj. in ogd. ured. FRANCE BEVK Cena oglasom: 1 milim, visočine v šiiini enega stolpa L. .80, za trgovske rekleme, bančna obvestila poslana, vabila, naznanila, itd. vsaka vrsta L. 1.— Celoletna naročnina L. 15.—. Za inozemstvo L. 22.50 Leto IV. GORICA, četrtek dne 26. novembra 1925 - GCRIZIA, giovedi li 26 novembre 1925. Št. 48 Nevarnost, da se ženske pomladijo« Časopisi so prinesli, če je le resnica, da si lahko naše dame, pomladijo lioa. Medicina da ie draga, ali ie uspešna, če jo kupiš, tvoja stara bo kot rdeča češnja. Samo eno misli bega, in lase ježi nam. kaj pa bo, če tudi tašča zdaj se pomladi nam. Skrii novost to, saj ni treba, da raztrobi se novica, kar stori ti roka desna, naj ne ve levica. i di SV. Mri Ghisčile Narodno Knjigarno v Goric Gorica, 26. nov. 1925. Trg sv. Andreja! Brrr! To bo spet »ščavarski« halo po Gorici! Kot po-vodenj se ta dan usuje v italijansko Gorico vse kar leze »anu po slovenski šraja«, tako, da bodo v nevarnosti vse — italijanske barke, ringel-špili, kajti ko stopi slovenski fant s svojo Mico na »ringelšpil«, je res nevarnost, da se okroglo motovilo sesuje — Trgovci se že sedaj pripravljajo, kako bodo merili, rezali, usiljevali svoje blago ter klicali: Pejte ga notar! Ga damo dobra kup! — Kar je bolj »švah« slovenskega, se bo popo-ludne vozilo na ringelšpilih in »cingu-lalo« na barkah; kar ja zavedno slovenskega, bo vse drlo v veliko dvorano »Trgovskega Doma«, kjer bo smeha in zabave na mernike, kajti ta dan uprizori ob 4. uri popoldne »Dramsko Društvo« res komedijo za poč't: »Ulica št____~ 15«. Čuk, ki je obiskal sobotno predstavo, je skoraj hlače pardon perje zmočil od samega krohota. Druga zanimivost v Gorici ta dan bo to, da tudi moj »Čukov Koledar« za leto 1926. izide. Takega me še niste videli, ljudje slovenski! Ko sem se pogledal v zrcalo, sem bil tako »paf«, da nisem sam sebi veroval, ali sem jaz, ali nisem jaz. Pomislite: »kana«, nova svetla »kana«, kljun ošp-cen, frak čisto po najnovejši pariški modi u-ezan, hlače »speglane« »na riju« »šnlni« na »biks«, »v aržetu« pa »niks«. In tudi »dohtarsko« torbo nosim pod pazduho. Sem res ponosen na samega sebe. Kdor me bo zagledal, vsakemu bom všeč. »Sakrabclt« pa so me takrat res lepo »nanfalal?«. Na trg sv. Andreja bom stal v izložbenem oknu »Narodne knjigarne«. Fantje, punce, mladina, pridite pogledat »Čuka« v novi uniformi. »Čuk na pal'ci« sporoča nadaljs, da književna zadruga »Goriška« Matfci.« je novostrujarjem glavo zmešala. Kdor ne verjame, naj prečita članek v »Zborniku svečenikov sv. Pavla« ki je namenjen edino duhovnikom, in sicer zadnjo. Vse kar se zbira o-koli »Matice« je liberalno, brezver-sko, proticerkveno, protikatoliško itd. Laži kar mrgoli v celem članku. »Zbornik« pa je vendarle eno resnično povedal, ko piše v uvodnem članku, da ne dela on (»Zbornik«) nobene časti duhovskemu stanu. Za poč't! Pa še hujše. Na platnicah »Zbornika« priporoča »Zbornik« brivca, ki brije, striže in frizira tudi dame! Za počt! Kar je v »Zborniku«, je vse Čista katoliško! Na platnicah priporoča »Zbornik« notorične brezverce, med tem ko peha delavce okoli »Goriške Matice« v žakelj liberalstva in brez-verstva! Gospodje novostrujarji, recite, da liberalce vi sami kujete! Kdor ne trobi v vaš rog, proglasite vsakega za liberalca, med tem ko so fantje ala Petrovič in »compagnia bella« uzor katoličani! Kljub vsem tem klevetam bo »Matica« šla svojo pot dalje in širila med slovensko ljudstvo v Julijski krajini narodno, vzgojno beiilo in berilo moralne vsebine po nizki ceni, pa če strujarji jeze po- čijo! Na delo za razširjenje knjig »Goriške Matice«! Nov važen »svetoven« dogodek je ta, da se slovenski državni poslanci v italijanskem parlamentu prepirajo. Jih je namreč 200. Ni čuda, če tako o-gromno število slovenskih veljakov ne more eno in isto misliti. Joj, joj, žalostna nam majka! Dva imamo, in še ta dva jo vozita vsak po svoje! Tretjega so pa fašisti, revčka komunista Pepeta iz Solkana, lastnoročno vrgli iz parlamenta na hodnik! Kleta usoda slovenskih državnih poslancev! Spet prihaja »Čuku« na misel star pregovor, ki velja posebno za prva dva: Pišče hoče več vedeti kot koklja! — Grda nevoščljivost nekaterih strujarjev ne da miru ter se trudijo, da bi omalovaževali dejstvo, da je bil na zborovanju evropskih narodnih manjšin v Švici izvoljen Slovenec dr. Wilfan za predsednika zastopnikov 35 milijonov ljudi. Kdo pa je kriv, da si je dr. Wilfan pridobil s svojo sposobnostjo sloves svetovnega diplomata! Važni svetovni dogodki so tudi tU 0 intervivih. Umetnost intervijuvamja za* hteva nekoliko neizbežnih o-riginalnih potez: Treba je biti malo nesramen, malo zvit in malo lažnjiv. V privatnem življenju je lahko oni, ki hodi na intervi* juve najpoštenejši človek, lahko je. častni meščan, ki govori samo resnico in lahko je vzoren družinski oče. Pri »de* lu« pa se morajo pri njem pojaviti vse one lastnosti, ki sem jih navedel zgoraj in ki končno počivajo na dnu vsake, tudi najvzvišenejše duše. Čuli smo o ubijalcih, ki so bili najbolj ljubeznivi ljudje, ali kar jih med tem ni motilo, da vrše svojo sveto dolžnost in da odkrivajo glavo kot ka? pucin.... Predmet intervijuva je postranska stvar. Potres v A* meriki, eksplozija smodnika v Bukarešti, parlamentarni dvo* boj v skupščini, umor, vse nam je voda na mlin. Oseba, ki io prosimo za juter vi jev, absolutno ni povsem postranska stvar. Minister, alasovit pesnik, znan učenjak, nrima balerina... Glavno jes da ie novinar sprejet. »Javite gospodu ministru, da bi rad z niim govoril«. »V kateri zadevi?« »Jaz sem novinar«. V tem slučaju gospod tajnik običajno izgubi dar govo* ra. V njegovi glavi se prične vrteti kot se suče železno kolo okoli rotacijskega stroja v sijajni palači »New York He« ralda«. »Sluga ponižen, gospod mi* nister!« le: Sedaj nabiramo prostovoljne doneske za »revčke« amerikanske strice, ki ne vedo, kam z denarjem. — Videinski prefekt je bil v Idriji in v Cerknem, kjer so mu priredili Slovenci svečan sprejem. Prefekt se je na lastne oči prepričal o lepoti slovenske zemlje in o poštenosti, pridnosti in izobraženosti našega ljudstva. — Dodatne ure za slovenščino na goriških ljudskih šolah so šle — rakom žvižgat. Sedaj čakamo prepoved, da tudi v slovenskih družinah se ne bo smelo slovensko govoriti, ns slovenska pisma pisati in ne slovensko — kihniti. — Radič je prišel v Ljubljano ter hoče imporčirafi Hrvatskega v Slovenijo — idejo hrvatske republike. Sicer pa pravijo, da odkar je Radič prišel h koritu je nehal tolči na republikanski boben! Je že tako: Če hočeš naspro nlka pobiti, mu moraš z denarjem »gobe« zamašiti! To je trdil, trdi in bo trdil »Čuk na pal'ci« do svoje posled; nje smrtne ure. Amen. jalno priznavajo tudi stranske opozicije.) »Kakšno ie vaše mišljenje o glasovih po svetu, ki so krožili o tem napadu? Ali more to po* vzročiti mednarodne komplikacije?« »Kaj vendar mislite, da sem jaz prorok?« (V zapisnik: Na to vpraša* nje se je minister diplomatsko »Zdravo. Kaj želite?« (Novinar piše v notes: Minister me je zelo prijazno sprejel in se pred vsem zanimal za vzrok mojega obiska). »Prišel sem, da vas vpra« šam, kaj vi mislite v zadevi nameravanega napada na Mussolinija?« »Kakšno vprašanje? Napad je pač napad«. »Sijajna izjava«. (V zapisnik: Gospod minister je izres kel svoje naj glob okejŽe obža= lovanje nad tem, da so slični dogodki v tem kulturnem času sploh mogoči1.) »Mislite li gospod minister, da je vsled tega omajen položaj vlade?« »Lahko da je omajen, a lahko da ni omajen«. (V zapis« nik: Minister je opozoril na absolutno nejasnost situacije, v katero ie zašlo framazon-stvo. Izrazil je, da je treba računati z velikimi komplika« cijami, dasiravno z nasprotne strani ne more priti do preo« kreta. ki bi ogrožal obstoj kogarkoli.) »Gospod minister, ali obsojate tak način borbe?« »Kako ne bi, to je prava svinjarija«. (V zapisnik: Slovi* ti politik je na oster način obsodil metode opozicije.) »Dovolite m.i še eno vpraša« ni«. Kaj mislite o Mussolini* ju?« »Kaj Vas briga MussoKni? On ni nikogar ubil?« »Nato pač nisem pomislil«. (V zapisnik: Minister je izrazil svoje prepričanje, da je položaj Mussolinija čvrst, ker ie njegova nastopajoča alinija na potu prerojeni a Italije kot velesile neprenosljiva, kar lo- «Čisto jasno je bilo - bup -ko sem prišel iz gostilne — bup — toliko časa stojim pred bišo — da je pričelo pošteno liti - bup - kaj bo še iz tega ?» PIJANEC DOMA. m nasmejal in se oprostil tekoč, da je to vprašanje take važne* sti, da bi presojanje končnih posledic lahko dpvedlo komplikacij, ki si jih v tem trenot-ku ne želimo.) Minister je vstal in priponi« nil: »Ali je prenehalo deževa« ti?« »Da, ne dežuje več«. »Torej na svidenje!« (V zapisnik: Potem ko je upoštevani politik tako karak-teriziral diplomatski in politč-ni položaj v Evropi, smo se razgovorih še o nekaterih ak* tualnih vprašanjih, o katerih ni nemogoče poročati, nakar se je minister prisrčno poslovil.) To je torej potrebno za do« ber interviv. Kmet in kavke. Prišel fe kmet v Moskvo. Postavi se kraj zvonika Ivana Velikega in začne šteti kavke. Na straži, v K remiju pa je stal prebrisan vojak. Ta zakiiče kmetu: »Kaj delaš?« — »Kav* ke štejem, gospod!« — »Ali so res kavke cesarske?« — »No, jaz se ne bom s teboj pogovarjal, kar brž z menoj na po« licijo!« — Prosim vas, gospod, zakaj na policijo?« — »Kako, zakaj? Zaradi kavk seveda!» — »Oprostite!« — »Ali misliš, da bova barantala. Kar brž z menoj,, drugače te primem za ovratnik!« — »O. moj Bog, vsaj denarno globo mi naloži* te!« — »Koliko pa je bilo kavk?« -— »Samo 20 prosim!« — »Po deset kopejk vsaka!« — Kmet seže v žep, izvleče mošnjo, odšteje vojaku dva rublja in se vrne domOv. Doma pove, kaj se mu je pripetilo, se reži in smeje. Domači pa mu začno ugovarjati in ga vprašajo, kaj je smešnega na tem, kar je doživel. Kmet pa odgovori smeje se: »Kili, kih, kih, saj sem nabrisal vojaka. Naštel sem okoli 200 kavk«. JESEN V PARKU! (Mariborska.) Od kadar klopotec s Kalvariie odmeva veselo življenje v Parku mineva, romantično ni več — so prazne klopi zaljubljenih parov več videti ni. Je listie odpadlo, prehladen je zrak kar našim mladenkam je neugoden znak; in punčke sede zdaj pri mami doma, ki vedno jim trobi naj vzame moža. Preveč pa so moški napredni, moderni zvestobo prisego pri vsaki Iaterni, drug dan pa mladenka žalostno ihti, ko zve, da prisega čez noč ne drži. Kaj fantu danes za taščo je mar ie gluh za poroko, ne gre pred oltar, le v parku »pohaja«, tam ljubi srčno V mračnem kotičku, kjer slavčki pojo. Sedaj tam mineva ljubezen in sreča. Spomladi pa sije spet solnce gorko in zopet v parku romantično bo! »Nočni pt!S«, Spomin na birmo v Košari Kaj čuda se neki godi, da Cuk na hoji čepi? tri hiši bogati samotni, v reški dolini krasotni. Bistro mirno gleda, z očesom globoko sega dično botro mlado, ki je doma za zgago, botra na birmo se odpravlja, pred pragom ošabno se postavlja, v prelestni obleki do kolen, z rokavmi kratki do ramen. Sam škof v Košano je prispel, da birmancem bi greh otel, zato vse'praznično je stalo v cerkvi lepi. pelo slavo. Daleč naokrog je znano, da ženskam ni več dano, kazat, v božjem hramu Lepoto svojo tu in tamo. Kliub odredbi strogi in množici mnogi, ošabna botra je prišla, da na birmo se poda. V cerkev je vstopila, da' mater božjo bi molila, klobuk na glavi je nosila, ter mlado dekle ie vodila. Al' škof ki služi Bogu udano, nagovori ošabno botro ubrano: Vstran izgini, Evina hči, poberi se nam spred oči, da nagota Tvoja ne okuži, kar verno Bogu cerkvi služi! Odšla je botra mlada potuhnieno iz cerkve sama, v kratkili krilah do kolen, z rokavmi kratki do ramen. Proti domu jo je ubrala« ker Košane se je zbala. In od jeze hude same si klobuk raz glave sname, da si pamet ohladi, spominov birme iznebi. Cujte Čuka glas, Bujanke brhke in čvrste Košanke, da sramota je velika, ki oblakov se dotika. Svarilo nai zato Vam bode, slučaj ošabne botre od voea! Opustite globoko zrezarn decoite in današnji fini combine. PODLEŠKIM DEKLETOM. Fara v podleški vasi stoji, o njej je dosti praviti, ker v vasi mnogo je deklic in poleg marsikateri stric. Res mnogo je od teh deket. ki imajo preveč že let. So včasih se preveč držale, zdaj reve same so ostale. Je res, so raje kratkih kril. ; marajo vam gnojnih vil, nališpane so vse na biks, če tudi v »aržetu ni niks. Če Bog jim dal bo tisoč let, se morda bo obrnil svet. bo voda tekla čez gore, takrat se fantje še dobe. Izgubljen ženin. «Ti si jokala? Vse oči imaš solzne. Kaj se je zgodilo?" «lzgubila sem ženina." «In si imela samo tega ? KAKO SODI MARIBORSKI NOČNI PTIČ O LEPEM SPOLU. Ženska je bitje, ki je vredno, da se jo ob vsaki priliki prevari z drugo; je živa nesreča za vsakega moškega, ki nima sredstev na razpolago, da ji najmanj enkrat na teden kupi kaj novega po najnovejši modi; je stvor, ki se sramuje dolgih las in kratke pameti ter pusti za mesečnih 100 Din. na moške stroške pri brivcu negovati svoj » Bubikopf« v nadi, da dobi s ča.5 som daljšo pamet kot nadomestilo za kratke lase; je emnacipiran, moški spol posnemajoč in motorna kolesa jahajoč nestvor, katerega se ukroti le s kavo, torto, cigaretami in ljubeznijo. najhitreje pa z denarjem; je liitro se spreminjajoč modni žurnal; ie moške v zakon vlačujoče strašilo, itd. KAKŠNE ZDRAVNIKE IMAJO NA KITAJSKEM. »Ali imate dobre zdravnike na Kitajskem?« je vprašal nek potnik svojega kitajskega slu* žabnika. »Oh, dobre, dobre, dobre!« je ogdovoril Kitajec »Doktor Han Kan je rešil življenje mojemu prejšnjemu gospodu!« »In kako?« »Gospod zelo bolan, jaz iskati doktor San Sing, on dati gospodu medicin. Gospod še slabši. Nato jaz vzeti doktor Tšun Tšang, on dadi medicin, gospod še vedno slabši. Tedaj jaz vzeti in pdklicati doktor Han Kan; on ne imeti nač časa, nič pritu in gospod v treh zdrav biti. Velik doktor, ta doktor Han Kan!« Za poč' 11 Na trg Sv. Andreja, t. j. prihodnji pondeljel* dne 30. novembra izide v „ NARODNI KNJIGARNI" v Gorici, Via Carducci štev. 7 ČUKOV KOLEDAR za leto 1926. Cena L- 3.20, po poŠti l 3.50, za JugosMo D, 14.- fr?rko C iS o w h 6 e ^ iu O OIN <* „ o 28* C > 3x ® ' rt w X n c* « £.5 > . « o m £ >M & o " CIO w.„ e c iM »« o >M m C O "s« M N ° > O S S?« i — 2 r 3 e b ci £ o T3 ®.2 tO 'Q> c O _ w - C •r '5 - o 2 n N m > 01 : -O ® Z c cj ** rs 01 02 > «9 Ož C* 19 Velika ofenziva proti zajcem. v Budanjskem lovskem okrožju. Stare tetke in klepetačke so se načele nekega dne kar križati in dopovedovati ena drugi, da je vojska, ker se je slišalo strašno streljanje v Lli-y.ini. Pokalo je, kakor nekdaj na Sa-botinu, tako, da so res bile prepii-cane, da je zopet vojska. Toda, ko so zagledale oboroženo četo, so se vendar pomirile in so vse enoglasno vzkliknile: jagri so. Bilo jih je res lepo videti, so res pravi mesojedci. Imeli so vse potrebno s seboj. Oboroženi so bili tudi s težkimi puškami, tako, . da sta do dva eno nosila in tretii v rezervi je zadaj sline cedil. Sanitejci -so bili oboroženi z žakljami. Moderni lovci tudi zajce ubivajo z žakljami, ki so večji kakor vreče. Od nasprotne stranke se ne sprejema ranjencev, smrt vsem dolgouhežem. Kakor se splošno sodi, postane mesojeJna družba tudi družba debelubarjev. ■Družba sestoji iz samih inozerncev. Streljanili zajcev ne jedo v Bu-danjah. Meso transportirajo v diuge občine, kjer imajo cele magacine in umetne sušilnice. Ker so res taki •strastni lovci, gotovo postanejo letošnjo zimo sami trebušniki. Ko greš po Vrhpolju in po Ajdovščini, ti aiši celi dan iz kuhinj samo zajčji toč. V Budanjah bodo pa ob zajčii rod, od kje bomo pa drugi zarod dobili? Menda ne boio zrastli zajci iz starih •zajčjih bobkov. _' SAMCU IZ CERKNICE. Odkar se ve, da biva Čuk na Vel'ki gasi, Vse bolj previdno gre in pa počasi, Se Adi si ne upa s hiše, Ker ve. da ga lahko kedo nabrise. Čuk vse obira in ošlata. Se ne ozira ne na mamo ne na ata. Tudi stare babnice ie on razburil Da d'jale so, al' b' ga nakuril. In s parčki mladimi se poigrava, To vse zato, ker on sam nima para. Po noči se okrog potika, Vse vidi in od hudega sovika. Zdi se mu, da to ni prav, Ce fant in punca se držita za rokav. Frizurca »Bubi« je že. luštna »piska«, Ona vesela je, njen fant pa vriska. Čuk na Vel. gasi pa joče ino fiksa In od same jeze doma reči z behnom — biksa. Rešena" uganka Rešitev zadnje uganke je sledeča: B s ■ H N m T 0 L M I N H • I'k H B L J m B K m ■ R H Z A ro 1R E B B N H ■ B 1 H Ugnako so prav rešili: Ivan Melink, Sv. Lucija ob Soči 45; Ivan Ščuka, Guardiella 533; Frančišek Bartnika, uazovica 5; Vincenc Frelih, Idršek 14; Franc Roth iz Bovca; Henrik Ukmar, Trst, Via Udine 69; Peter Sever, Hradice pri Postojni; Josip Ben« k j, Trst, Via Luigi Ricci 4; Elvira Okretič, Nabrežina 205; Štefan Tinta, Servola pri Trstu 331; Janko Makarovič, Avče (Hvala za pozdrave!); Aleksander Herkov, Devin 62 (Vašo naslikano rešitev bi se videlo iz Berlina do Solkana); Severinček Hvala, Gorica, Viale XX sett. 10; Ugo Simčič, Gorica, na Katarimje-vem trgu 2; Vidomir Plesničar, Gorica; Frank Cesnik, Selce pri Pre-s.raneku; Ivan Vodičar, Deskle; Olga Madon, Bukovica nad Skofjo Loko; Rudolf Potrata, Lesce, Gorenjsko. (Ta ie mož na mestu. Piše: Ker nimam orobiža pri sebi, ti pošiljam kar 10 Din. Za ostali znesek kupi si, ljubi »Cuk« črno kavo, ko letaš okoli! Žival Potrata); Rudolf Vodušek, Golnik na Gorenjskem; Janko Rapač, Tržič, Gorenjsko; Ivan Jamnik, Puštal pri Skofji Loki; Franc Benedik, Stranišče pri Kranju; Franc Gabrijelčič, Ložice 137; Beno Anderwald, Kranj 177; Avgust Kuljat, Grgar Dol. 3; Lovrenc Čak, Boršt pri Trstu; Karla iapelj, Trbovlje I; Josip Kranjc, Rakek; Jernej Sesek, Ljubljana, Židovska steza; (Iz Slapa ob Idriji nam je nekdo poslal rešitev uganke in prl-dejal znamko za 1 L., a je pozabil na« »pisati svoj naslov. Zato dotičnemu pozabljivcu ne moremo dostaviti Čuko-vega koledarja); Ivan Mlakar, Gora nad Idrijo; Stanislav Grilanc, Barko vije pri Trstu; Franc Dougan, Bo-logna, 4. ragrup. genio; Alojzij Gabri-jjlčič, Škorkola pri Trstu; Vlado Sko-r Robič 48; Jožef Drnovšek. Plave; Rezika Strle, Janeževo brdo; Marija Žeuko, Trst. Via Lavatoio 3—4: Albin Škodnik, Kozaršče 14; Vincenc Stojkovič, Trst, Rojan; Marij Vižin, Piacenza; Mirko Vičič, Opčina; Marija Anžlovar, Trst, Via G. Gatteri 44; Frančiška Zerjal, Trst, Šalita Conto-vello 797; (Vi ste celi arhitekt! Vaša risba-rešitev uganke spada v arhi-tektonični muzej; Ti pišeš: Zdravo, Čuk! Jaz tebi: Na zdar, Francka! Pa še kaj se oglasi!); Ivan Filipčič, I-drija; Marija Bertoncelj, 'Skedenj v Trstu 1234; Ignacij Mohorič, Korita pri Idriji; Lampe, Trst, Via Ugo Fo-scolo 31; Jakob Poženel, Kačjavas pri Postojni; Josip Gaberščik, Trst pri vrdki Rarisi; Angela Kožuh, Servola Ronco pri Trstu 835; Ivan Rijavec, Crniče (ne dobite letošnjega Čukovej ga koledaria, ker pisma niste fran-kiral. Cuk je moral plačati za Vašo pismo L 1.20 kazni, v pismu pa je našel znamko za L. 1.—. Torej zgu-ba 20 cent. in še natis teh vrst po vrhu. Hvala lepa za take ugankarje); Srečko Kodrič, Bilje; Ivanka Kocjan, Sežana; Janko Prek, Vrhnika 286; Andrej Vilhar, Postojna (ker niste p smu znamke priložili, Vas koledar ne obišče. Capito?); Davorina Vilhar, Veliki Otok pri Postojni; Ferdinand Ipavec, Koševnik pri Črnem Vrhu; Slavica Pavlin, Maribor, Koroščeva AD MEMOR1AM. TU« POČIVA i. |m ni „ l< VOJNA 0D5K0; Samo zato,da na pozabimo: Vssm bralcem Čuka, ki čakajo zaman. ulica 2; Klara Placer, Trst, S. Giovan-ni Timignano; Jakob Komac, Kal pri Bovcu; Anica Kariš, Trst, Servola; Rudolf Kukanja, Via Rojano 2, Trst; Alfonz Kuštrin, Trst (koledarja Vam ne moremo dostaviti, ker ste napisali, da stanujete v Trstu. Kje? V katerem okraju, ulici, številki, nadstropju, vrata? Vprašate, koliko bi Vam dali za eno humoresko. Odgovor: Čuk in njegova palca sta suha! Ce hočete iz dobre volje, kaj poslati in da bo kaj vredno, Vam poreče Čuk: Bog lonij! Ce pa ne bo zanič, zažene v koš in še — pljune po vrhu! Servus!); I. Ladič, S. Saba, Trst; Danilo Gorkič, Via Lunga, Gorica; Prosvetno društvo »Sloga« v Sedlu; Jernej Cvek, Ko-ritnica 103; Josip Klammer, Dolenja vas; Viktor Cvek, Kneža pri Pod-melcu; Maks Žitko, Kačjavas; Avgust Kolman, črkostavec v Postojni; Anton Mekinda, Postojna; Kati Leban, Veliki Otok; Ivan Miklavc, Postojna; Maks Vilhar, Postojna; Ivan Podboj, Postojna; Janko Kateru, Postoj« šna: Feliks Štrukelj, Logaro pri Bologni; Franc Kurct, Narin; Angel Vidič, Ročinj; Ziži pri Livellari v Gorici; Angela Fabjan, Guardiella pri Trstu; Marija Ščuka, Trst, Via S. Cilino 456; Marija Seražin. Guardiella pri Trstu; Marija Kosič, Skedenj pri Trstu; Anton Marcola, 2. Regg. ar t., Modena; Josip Jelen, Opatjeselo; Josip Kastelic, S. Giovanni v Trstu; Franc Ukmar. Trst, Via Ponziana i 63: Viktor Mašnik, Kal pri Št. Petru I na Krasu; Franc Mravlje, Čeplez pri Cerknem; Peter Briško, Št. Andrež; Andrej Lango, Koprivišče pri Kalu; Ignacij Šturm, Kneža; Emil Širca, Prosek; Franc Eržen. Zabakorje pri Št. Juštu na Kranjskem; Francka Serajnik, Kranj; Vihtor Lipušček, Reg. 92, Comp. 8., Torino; Anton Rejec, Bukovica; Ivan Šinigoj, Gorica, Via S. Antonio; Blaž Kokošar, Koritnica; Vladi Golob, Sv. Ivan pri Trstu; Vladimir Tavčar. Sežana; Štefanija Plesničar, Cepovan; Josip Gombač, Trst, Via Torre Bianca; Viktorija Maslo, Pendice Scorcola, Trst; Poldi Kralj, Slivno; Andrej Brovč, Koritnica; Leopold Rovan, Kačjavas; Ivan Bratina, Štomaž; E-milija Jakin, Sv. Petra cesta, Ljubljana; Alojzij Hafner. Stari Dvor pri Škofji Loki; Ivan Sršen, Dunajska cesta, Ljubljana; ■'< Rudolf Udovič, Vrazova ulica, Maribor; Miha Leg-vart, Aleksandrova ulica, Maribor; NAJBOLJŠE BO TAKO. Štefanija Tome, Koroška cesta, Maribor; Marija Runko, S. M. Mad. Inf., Trst; Franc Bazaga, Krajska ulica, Ljubljana; Engelbert Straunik, Drav-gorod; Lina Skrinjar, Vittorio Vene-to (Pošljite L. 15.— v priporočenem pismu ali pa po nakaznici, nakar Vas bo Čuk celo leto obiskoval in zabaval); Ivan Wolf, Knutange Moselle, Francija; Karol Tavčar, Postojna; Franc Fende, Primskovo pri Kranju; Danilo Pipan, Postojna; Mirica Tr« bovc, Trbovlje II; Rudolf Bezek, Sežana: Alojzij Strah. Kopališka uiica, Maribor; Ivana Groebner, Planina pri Rakeku; Miroslav Wigele, Majš-Derk; Anton Fretze, Celje; Marinka Marušič, Frankopanska ulica, Maribor; Silvij Tanko, Planina. PREDZADNJO UGANKO SO ŠE REŠILI: Alojzij Ziherl, Dedorovci v Prek-murju; Alojzij F. Leskovec, Kostanjevica pri Krškem; Ivanka Štrukelj, Lagaro pri Bolonji; Zdrav ko Štrukelj, Lagaro pri Boloniji; Miroslav VVigele, Majšperk; Alojzij Sušek, Lajtersberg pri Mariboru: Štefanija 5 Plesničar, Cepovan 48; Andrej An-drejašič, Brezovica pri Ljubljani; Al. Špacal, Trst, Via Torre Bianca 34. Franc Nemic, St Peter pri Gorici; Mimi Jerič, Opčiine; Danica Jerič, Op-čine; Zinka Mgajna, Zidanimost, S. H. S.; Alojzij Kodrič, Škrbina; Stojadin Djordjevič, prometnik, Zidanimost S. H. S.; Angela Batjel, Ljubljana; Mal-či Vrlinškova, Ljubljana. SE JE ZMOTIL. Ječar: »Ali bi šli v čakalnico? Vaša žena hoče govoriti z vami!« Jetnik: »Ali mi napravite to uslugo in ji rečete, da me ni doma!« »Mola! Ravnoprav, da vas srečam. Čujte, napravite mi uslugo! Pozabil sem doma denarnico, ali bi mi mogli posodi« ti deset lir?« »Veste kaj, tu vam darujem petdeset stotnik, stopite na tramvaj ib se popeljite domov po denarnico.« Spomin na občni zbor »Bratstva« v Mariboru dne 13. nov. 1925. I. Čujte gore in bregovi da vrši se občni zbor, bratsko društva se obnovi in voli se nov odbor; star'mu ura ie odbila v pokoj se bo podal, samo Gabrovšek ostane on bo zdaj predsedoval. II. Izključene sestre Pivka bile tudi so navzoč, govorile — klepetale se v odbor zaganjajoč; ker jih isti je izključil po nedolžnem — to se ve, da se jezik jim zaveže članstvo jih nazaj sprejme. III. Strašna burja se polega sestre zadovoljne so, Gabrovšek se srečno smeje oh! kako lepo je to; Škraba — stara klepetulja v društvu Ti bo še hudo, ni zadeva še rešena nekdo Te blamiral bo. Nočni ptič. Napev: »Po jezeru, bliz' Triglava...«) IZ VOJNIH ČASOV. V7 vojnem času se zelo rado je slanino. Nekoč je prišla v trgovino neka služkinja in je slišala, kako je rekla neka gospodična prodajalcu: »Za gospo Mastenovo pol kile slani« ne!« In takoj ga je dobila. Ta« koj drugi dan je tudi sama poizkusila na tak način, rekoč, da je za gospo glavar'eo Mastenovo! In dobila je! Ta služkinja je povedala domačim in kadar vedo služkinje ve kmalu celo mesto. Nekega dne pride zopet res« nična služkinja gospe MaLe« nove in vpraša za slanino. »Zal gospodična! Gospa Mastenova je poslala danes že šestdeset služkinj po slanino!« - Nova uganka. LJUDSKO GLEDALIŠČE V GORICI TRGOVSKI DOM. Na dan trga Sv. Andreja ob 4. uri pop. vprizori goriško »Dramsko društvo« v Gorici v Trgovskem domu velezabavno burko v 4 dejanjih »Ulica... št. 15". Vsi obiskovalci semnja, ki se hočejo pošteno nasmejati in pozabavati naj obiščejo »Ulico_____ štev. 15«, Vsi oni, ki jih tarejo; skrbi in nadloge in ki se hočejo duševno razvedri; ti naj se podajo k »Ulici.____štev. 15«, Vsi oni, ki ljubijo zdravo zabavo naj pridejo k »Ulici.____ štev. 15«, Kedor obišče »Ulico _____štev. 15« se ne bo kesal. Za ta dan so določene ljudske vstopnine tako, da lahko prav vsak obišče naše gledališče. Da ne bo drenja pri blagajni, naj si vsak preskrbi vstopnico že vnaprej, ki jo dobi v »Narodni knjigarni« v Gorici., Via Carducci štev. 7. Opozarjamo, da prične predstava točno ob 4. pop. Pravijo. S j >1 ll stsi zj i§ 1 ! 1 __ o o 0 0 1 1 1 1 M — MM M RAZLIKA. Pravijo, da se ie Micka iz pod Gmajnice hodila k Repci srce hladit, in skušala katerega izmed fantov v mrežico vlovit Sedaj pa jo močno jezi, ker nobenega od nikoder ni. Pravijo ubeljski fantje, da je Frati-celj zelo ponosno hodil proti Stranjam. Sedaj pa se prav kislo drži, ker do Lojzke priti mu moči nI. Praviio na Srpenici, da misli R..., sedaj, ko je odprta nova cesta, napraviti kavarno na »Žarah«. Pa ni nobenega upanja da bo kaj »kšefla« ž njo. Praviio. da se Dolfe že nekaj dni pritožuje, da ga na levi strani prs boli. Pa vendar ima še upanje, da se ga ni lotila srčna bolezen. Pravijo, da se bo R ... predlagalo v imenovanje za obč. »potešta«. To radi velikih zaslug, ki si jih je stekal za odpretje nove ceste. Praviio v Barkovljah, da so sove pri nas zelo vznemirjene, ker je čuke preteklega tedna preveč iznenade-no med nje priletel, zato pa sedaj mlade sovice, po vseh vogalih čivkajo in kukalo, da bi jih mladi Čukec zopet ne presenetil. Pravijo v Iderskem pri Kobaridu, da fant K., mora imeti grozovito veliko srce. V treh letih ie ljubil 9 punc. Bogve, koliko jih bo še prej ko bo zadnja njegova ženkica. Mogoče, Počez in navzdolž se bere glavno mesto Slovenije in mesto v Bosni, ki ima pol- imensko sorodnost z nekim moškim krstnim imenom. V malem štirikotniku na sredi, kjer vidiš štiri o, namesti še z drugimi črkami da ti dajo križane besede: 1. tečno sočivie; 2. imaš v glavi. Kdor prav reši in pošlje Lir 2.— ali Din. 6.— dobi poštnine prosto 15 razglednic s sliko S. Gregorčičevega na-.vbnega spomenika pri Sv. Lovren-u na Libušnjem. da sploh ne bo nobena, ker zmanjka prostora v srcu. Praviio v Kobaridu, da bankirji nameravajo postati »škofje«, ker vidijo, da je boljši »kšeft«, kakor pa se u-kvarjati z banko. Pravijo, da v Kostanjevici na Krasu, sta dve gospodični nekoliko v letih, ki si pojeta vedno to pesmico: Če bom mameo poslušala, ne bom nikdar fanta imela. Praviio v Postojni, da Polai izpod »kavarne« zelo milo pogleduje za fanti z juga. Čuk pa jo že delj časa opazuje s hruške pred hišo in upa, da v dolgih zimskih večerih tudi kaj vidi. Praviio na Banjšicah, da so neka5 tera dekleta imela tajno sejo, zaradi »frizure«. Sklenile so. da si bodo lase ostrigle. Praviio, da je na Rakeku neki Dzimbale, kateri se ženi vseprek. Sreča mu je pa malokdaj mila. Enkrat mu spodleti v Pulju, drugič pri »Španu«, tretjič v Predvoru. Kot naj-resnejša kandidatinja pride v poštev za sedai baje neka zala Amerikanka, ki sliši na ime Mery. Vendar se pa tudi tukaj že ohlaja navdušenje in ljubezen do njega, ker je precej neroden in drven. Famozni Džimbale, pa ne zgubi korajže, ter pridno stika za nežnim spolom. Kaj Džimbale, Džimbale? Živjo čviček in teran! Praviio, da je rakovški »Trebušnik« na pragu resnih dogodkov. Na otvoritvi se je pokazalo, da sa kmalu pokličejo na zakonske orožne vaje. Ja, ja, die Frauen sind so siiss!? Praviio. da so grosspapana Župana spravili z združenimi močmi proti jutru domov. Tako se ni mogel vde-ležiti običajne budnice po Rakeku. Praviio, da je P. P. na Rakeku gin-jenosti nad obilno vdeiežbo pri otvoritvi postal tako ginjen plesalec, da ni zamudil niti enega plesa s svojo novopečeno izvoljenko. Viel Gliick! Vergiesmeinnicht! Pravijo, da je »Šior Miro« z Rakeka enkrat za par uric opustil svoje šped. posle, ter se posvetil z vso vnemo /eneri« na otvoritvi. Proti jutru se ie pa prepričal, da vsak živ človek lahko doživi razočaranje v obliki »korbce«. Pravijo, da ie prokurist »Ante« prinesel na otvoritev na Rakeku škatljo medicinskih »Amour dozzz«, katere se mu pa žalibog niso obnesle. Ja, ja! Medicina napreduje, mi se pa sta- ramo- ^ - , Praviio, da je »Simi Tone« začel gledati nekam na visoko, To se ie «Čujte, gospica. Vaš gospod in gospa gresta pogosto v gledališče.« «Da, gospa gre radi tega, da vidi, kaj nesijo igralke na sebi, gospod pa radi tega, da vidi, kaj ne trosijo na stbi.» na Rakeku opazilo na otvoritvi ko ie gledal v iasno nebo »carinarsko«, ter bi si pri tem »hecu« kmalu pokvari! tilnik. Praviio, da se .ie »Ember Ask« zadržal na prireditvi jako solidno. Pre5 pustil je dve delnici v medsebojno parmesečno poravnavo, sam pa vstopil kot novi delničar in akcijonar pri mlajši in dobro stoječi tvrdki. Pravijo, da je rakovški »Veliki Konj« drugi dan po prireditvi, imel tako velike, lepe, rudeče oči, da je nehote zapel v izbranih akordih: Ma, ma, ma, »Bandiera rossa triumfera!« Praviio, da je v Ljubljani v neki hiši več gospodičen, ki se skavsajo za žive in za mrtve, kadar katera le meni, kaj je bilo na plesu, ki se je pred kratkem vršil. Praviio v Ljubljani, da se neka gospodična iz R.ožne ulice smrtno boji, da bi Čuk zvedel za njene »izpreho-de«. Le nič se ne boj, saj te Čuk ne bo snedel, čeprav bi ga ti rada. čuk bo šel raje na kislo zelje v Trnovo, tebi pa privošči kranjsko klobaso, ki zraven spada. Praviio, da je na Dolenjski cesti v Ljubljani neka gospodična, ki bi rada spoznala, kaj sploh pomeni imeti fanta, Cuk ve, da dekličica ni tako nedolžna. Kaj šuštijo bukve tam na robu, kai nasip ob progi? Praviio v Trbovljah, da tam redno nekateri ob ndeljah vse zapijejo, kar med tednom zaslužijo, pa so tudi deseta taka. Pravijo v Trbovljah, da se ljubezen ne prodaja za dinarje, ampak še za stare goldinarje. Praviio pri Sv. Ani, da imajo tam ne samo ženske ampak tudi moške klepetulje. Pravijo v Hlebcah, da so tam dekleta. katera obliubliajo svojim fantom zvestobo do groba, a čuk jih ie pa videl, kako so se sprehajale in zabavale z drugimi fanti. Praviio v Trbovljah, da je tam par gospodičen, ki bi se rade seznanile s Čukom, da bi na ta način postale bolj renomirane. Čuk bo želji ugodil. Praviio v Kranju, da tam neko dekle prav razposajeno izziva fante, nr.ibrže zato, ker ji fantje ne morejo več vzeti tega, kar ja zgubila. Praviio v Ljubljani, da pred Mestnim domom stanuje neka družina kar na sredi trga; na r r. -stejši na-I čin rešena stanovanjska kriza. Praviio v Črnučah pri Ljubljani, da je tam najimenitnejši časopis, Čuk na oal'ci; vsak ga rad bere, kar trgajo c zanj. Kar pa Črnučanje želijo, namreč, da bi jih Čuk! pustil pri miru, tega Čuk seveda ne bo storil, ampak pravi, da se bomo zopet kmalu videli. Pravi Čuk na pal'ci, da so Črnučanje prebili led njihovega molčanja, ko so Čuku eno zagodili; radi bi zvedeli tudi, kje se čuk stika; sumijo na levo in na desno. Čuk je pa ie na varnem in opazuje, kako se med seboj pogovarjajo: Ah, to bi pa zopet bilo za v Čuka! Tudi več materijala imajo tam zbranega, pesmice seveda e manjkajo. Pa seveda na naslov »laži« Čuka. Dokler bodo pa Črnučanje iskali čuka med bodeljčki, bo on seveda nemoteno opravljal svoj posel. Pravijo v Ljubljani, da že dolgo ni imel kak politik takega sp'ejema, kot ga je imel minister Štefan ski cesti »aeroplani«, kateri pa niso metali bomb, pač pa poljubčke nekemu danskemu dekletu. Praviio, da bosta Mirko Pirjevcev in bivši sežanski general »Nemec ne da nič« napravila v Mariboru podružnico za prodajanje čebule in rno-tovilca. Pravijo v Kačji vtasi, dai je z tamoš-i'jo gospodično večni križ. Dopuste si sama i zbira otroci pa brez šole. Do-sedaj dopoldanskih ur ni imela. Zakaj ne? Pravijo v Merčah, da so vse punce, žalostne^ ker Janez Godcev pelje vso medvedjo mast k Tinetu v Sežano in zato ne morejo nositi ozkih čevljev. Pravijo, da je v Senožečah neka nova šivilija. ki se ošabno^ drži, pa vseeno fanta ne dobi. — Če hoče ji Čuk enega preskrbi. Pravijo, da so v Mariboru »izvrstni« lovci. Zadenejo prav dobro, in si-er ne zajca, temveč vsakokrat gou-iača. V nedeljo 22. novembra je bila mariborska lovska elita in 120 goničev na lovu, in vsi so streljali na vse nretege, zajci so skakali sem ter tje in celo se vzdignili na zadnje noge — toda niti eden lovec ni ustrelil enega zajca. Pravijo, da je v Mariboru v neki kavarni neki Nemec vpil na vse grlo: »Die windischen Leut machen glei die Pappen auf, wenn man ihnen was zeigt«. Pravijo, da koštrunaste natakarice v Mariboru niso posebuo zanes'j!ve, zato ker gostom stole spodrivaio, da se vsedejo na tla namesto na stol. Praviio. da v Mariboru da nek bogataš svoji ljubici vsaki mesec po 10.000 Din. Ko so ga pa vprašali, če podpiše delnico Mariborske Avto* omnibus-družbe za 400 dinariev, je odgovoril: Za take neumnosti lianam denarja! Pravijo, da so 20. novembra prijeli pri Sv. Kungoti Potočnika, ponarejevalca dolarjev in dinarjev in ga djali v zapor. Potočnik, prebrisana jflava, je dobro vedel, da Amerika ni prijateljica Jugoslaviji, in zato ie hotel te dve državi bolje združiti. Napravil je zato 50 in 100 dolarske kakor tudi 100 dinarske bankovce. Napravil jih je za okoli 300 milijonov. — Zvedeli na so to oblastniki, ga prijeli in vtaknile v luknjo. Praviio na Banjšicah: Podlešče majhna vas stoji; v njej mnogo je ue-klic, kakor v gorkih krajih letos ie oblic. Od osemnajstih let naprej do" trideset jih je 23, prav lepih, krepkih, če kateri se oženiti hoče. naj tja kar v kratkih dneh pribiti, da si izbere katera mu bo šla po misli: ali lepa mlada, ali pa stara grda, ali bogata, ali uboga. Če prideš h prav bolj ubogi, se ti bo zdela najbolj bogata v jeziku in laseh. Praviio, da na Loški Banjški Planoti ste dve stari sovi. ki veste od vsakega posebej, kakšne grehe ima. Sedaj nam ne bo treba več hoditi k spovedi, ker so naši grehi javni. Prosimo dotične klepetulje, da nam daste tudi javno odvezo. Prizadeti. Pravijo, da se je v Mariboru stvo-rila stranka svobodnomiselcev zato, ker je bilo dosedanjih 15 strank za Maribor premalo. Pravijo, da je 16. novembra neki Avstrijec peljal voz slame črez mejo, v kateri je bilo 800 revolverjev, katere je hotel vtihotapiti v Jugoslavijo. Ko so ga financarji zalotili, se ie izgovarjal, da slama je njegova, da pa ne ve, kako so prišli revolverji v slamo. i Praviio, da v Mariboru ne bodo o-besili Žlahtiča in Čiča po zimi, zato ker se bojijo, da bi jima kri zmrznila. Praviio, da dva grafologa v Mari5 boru ne smeta več prerokovati bodočnosti, zato ker imata že polne žepe. Miklavž prihaja ! Stariši razveselite svoje malčke za praznik sv. Miklavža s krasnimi slikanicami, katere je izdala in založila »Narodna Knjigarna« v Gorici, Via Carducei št. 7. Te=le so : 1. Kaj vse mali Tonček zna. 2. Oglejte si učene živali. i). Kaj vse znamo, kako se igramo. 4. Pisane podobe. 5, Ob, kako lepo... Pošilja se tudi proti povzetju. Zakaj? lato. Zakaj Zela pobira pošto po Sežani? Zato, ker Šnaiderca Francka je v Jmsko kopališče šla. Zi.kaj rozentalske punčure gleda-;o po strani? Zato, ker »škis« je sedai modern. Zakaj Janez Godcev iz Merč ne hodi več na lov? Zato, ker ni na Planini več medvedov. Zakaj gredo merčanske frajle v Sežano h maši? Zato, da po maši hodijo od hiše do hiše novice .pobirat in se barat do cesti, ker mislijo, da ni nobene lepše kot so one Zakaj je »Goriška Straža« v svoji predzadnji številki \napisalai, da se ie »Narodna Tiskarna« spremenila v »Tipografia Nazionale«. ter opomnila: »Živijo narod!« Zato, da je spet enkrat pokazala kje jo čevelj žuli. če bi »Straža« hof tela biti objektivna in resnicoljubna, bi morala povedati, da je goriški tri-bunal zavrnil prošnjo »Narodne Tiskarne«, ki je zaprosila, da bi se unesel v protokolacijo tudi slovenski naslov: »Narodna Tiskarna«. »Straža« je to dobro vedela. Saj je to razvidno tudi iz uradnega lista »Osser-vatore Triestino«. Gospoda okoli »Straže« pa resnici oči kolje! Zakaj so pa svojo tiskarno prekrstili v »Tipografia Consorziale«? A! LISTNICA UREDNIŠTVA: Dutovlje: Vrag razumi vaš kotel in glavo in vrabca in Marijo in -.idov-ca in ta starega hudiča! — R. A., C., Jugoslavija: Ne moremo kontrolirati vsakega dopisa, ki nam pride, če odgovarja čisti resnici. Zato je mogoče, da smo v C. preveč v črno zadeli. Vedeti morate, da Čuk dan k dnevu dobi okoli 60 pisem. Potem si >ahko predstavljate, kak trud ie samo pri odpiranju in čitanju pisem. Kaj le le, da bi kontroliral resničnost vsebine. Zato je Čuk na stališču: Če je kateri preveč v črno zadet, naj se oglasi s Drotidopisom, tako bo volk sit in ovca cela. Čuk pa zadovoljen. Pozdrav! — Idersko: Vaše pesmi ne razumemo. Pesnik še niste. Zato poskušajte odgovoriti raje v prozi. Mogoče se Vam posreči nasprotniku na ta način »gobe« zaflikati! — Domžale: Klo5 basa predolga, neužitna! Ce domžalske klepetulje, tercijalke in opravljiv-ke si brusijo jezičke po nepotrebnem, da obirajo, lažejo in obrekujejo, potem jim ie treba drugače zasoiiti. Poleg tega pa ste se pozabili podpisati. SL-.r ra t rk bi kaj rad tudi v Dom-žate pogledal. Bodite v pismih krai-ši in »kraftnejši«! — Brze: Vaša pesem je predolga. Tudi niste pesnik »po milosti božji«. Poglejmo, kako pojete: LUIGI CfiLISSANO & FIGLS IZDELOVANJE \?INA ALBA 3 .3 Bogata zbtra finega vina v steklenicah: Barbera, Freisa, Barolo, Bracchetto, Nebiolo, Usti spumante, Gran spumante Namizna vina: Grignolin belo vino navadno v steklenicah —-- in zaloga pri SfliFflTl G1US. ŽGANJARNA, Trg Ju. Antona 7. GOR CA ŽGANJE iz pristnih ktošmjli tropin N v izdelek a L 12. liter pri sfliFfln sms. ŽGANJARNA Tri S. Antona št. 1, Gi.rica ^Esr- Znižane cene ob priliki Sv. Miklavža Pomnite ! Predno začnete z nakupom igrač za Vašo deco, oglejte si bogato zalogo in izredno nizke cene pri A. FIEGEL Gorica, Via G. Carducci 9. Gorica Vstop dovoljen vsakomur brez obveze nakupa Nu karto pisala, pri njemu dremala, in tudi ljubezen si prvo priznala. »S teboj hočem biti, vse zate storiti jaz revica uboga do hladnega oroba«. Tako zdihovala in srečo uživala. A čas se spreminja, ko človek preklinja, zdaj m... je prazen oba sta narazen. Al ona zdaj reče če prav vest je peče: »Jaz nilsem več zanj nič več in nič manj...« Za enkrat ie dosti pa drugič kaj več ako bo v mošni kaj znamk še odveč. Oj brze. Tvoja nesem kmalu zmrzne! BRZOJAV NAMESTO RIB. V neki dalmatinski kleti je 20. novembra nekdo vprašal, da-li imajo ribe. Natakarica mu je odgovorila: »Danes imamo brzojav, jutri pa ribe«. Qost: »Prinesite mi tedaj eno por^ijo brzojava«. NOV JEZIK NA VIDIKU. V Mariboru je videti na lepakih: Strahote morja — Die Schreckcn der See. Potop sveta — Die Weltflut. Izposojeni soprog — burro-Gatte. Po gostilnah pa: Vrelo vroče — Heisabgesotenes. Fleisch mit Beilage — Meso s prilogo (tu gotovo dotična natakarica misli na časopisno prilogo.) IZ ŠOLE. Nek učitelj je obiskal v neki vasici šolo in vprašal dečka: »Kako se pišeš?« Deček je odgovoril« »Debe* leveč Žani«. Ravnatelj: »Ne Žani, Gio-vanni (Žovani)! Govori prav! No, kako ti ie ime?« Deček: »Žnaf!« Učitelj (jezno): »Žosvani!« (Mu pripelje klofuto.) Nato vpraša naslednjega dečka: »No, kako se pa ti pišeš«. Deček odgovori: Žo^lo j--zali!« 1 Obnovljena prodaja tkanin na račun f J i i \ \ i i \ i i i PO ZNIŽANIH CENAH (AL RIBASSO) videm - Via savni 5 H Via tam) - udime l It l tr i i i 1 Kdor le prispeval za plačevanja dolga napram Ameriki, dobi 1O°|0 popusta za vsakršni nakup blaga, ako se 'predstavi s tozadevnim potrdilom v naši trgovini. c Kdor kupi za 250 L blaga, dobi povrnjen prispevek, katerega je izdal v goriomenjeno svrho, s tem, da dobi v našiti trgovini blago 10 °|0 cenejše. Obenem opomnimo, da pričnemo v pondeliek dne 30. t. m. z razprodajo druge serije vseh predmetov, vštevši sukno, f možke in ženske plašče, po najnižjih cenah. < Oglejte si našo razstavo z zaznamovanimi cenami! | Bogata zaloga moškega in ženskega sukna, žamet za lovce, izgotovljenega perila, bombaževine, platna in -bombaževine v vseh višinah, prti, brisače in opreme Fiandra. pletenine iz bombaževine in volne, preproge, Corsie, puta, Cocco, zavese, sukno za pohištvo, posteljna pregrinjala v vseh barvah, šivane odeje, opreme za neveste, popolne opreme za hotele in zavode, žimnice iz žime in volne. NB. Blago, ki ne ugaja, bodisi glede kvalitete ali cene selvzame nazaj. Govori se : slovensko In nemško I CENE STALNE. (SRSJ CENE STALNE, f Razprodajalcem poseben popust. | Vstop prost brez obveze nakupa. VIDEM - Via Savonrnana 5 - UiHNE vm IDILA V URADU. Šci slugi (mlademu fantu): »Mirko, kje sli bil?« »Ostrigel se,m si lase?« »Kaj sedaj, v uradnih iu raK • 5 'a, pa saj so tudi zrastli v:x ..tdnih urah!« Sp ejema se v popravilo: punčke iz porcelana in celuloida, lasne zaponke, torbice, vsakovrstne stvari iz celuloida, gumija, ambre itd. Trgovina igrač fl. FiEGL - Via Carducci 9 - GORICA Brzojav ! Goriške matere so telefonirale Sv. Miklavžu. Halo ? Kdo govori ? Sv. Miklavž. Želite ? Hotele bi vedeti, kje naj kupimo darov za naše malčke 1 SV. MIKLAVŽ Vi veste da sem v teh dneh silno zaposlen in da mi ni mogoče se ukvarjati z Vami — na vsak način pojdite samo v VEEIK<> ZALOGO IGRAČ fl. FIEGL - Via Carducci 9 - GORICA Tržaška slaščičarna Fratelli PIACENTINi tU M Uia Seminario 8 • Gorica • Via Seminario 8 Velika zaloga bombonov, karamel in čokolade. :-: | Likerji domačega in tujega izdelka. fef Biškoti kache z vanilijo. y Slaščice in torte. :-: :-: Pj Izvrši vssko narflčilo. Zalagatelji glavnih barov in kavaren tega mesta. 8 Zaloga mamifaktur* CARLO MALFATTI GORICA - Via Carducci štev. 5 ■ GORICA Bogato založena z vsemi novostimi sedanje sezije nudi si. odjemalcem najboljše ugodnosti pri nakupu. PRVOVRSTNI PREDMETI PO KONKURENČNIH CE IH Reklamna darila. Kdor nakupi za 100 -- 200 - 500 - 1000 L. blaga dobi v dar: 1. — 6 najfinejših nosnih rutic z ažurom; 2. — 3 brisače iz gobastega blaga, bele; 3. — 1 elegantno kombinacijo za nevesto, platneno in lepo vezeno*. 4. — 1 krasen prt za čaj z prtiči iz finega platna ..Fiandra", za 6 oseb. Moškat pasit, maršala, Turinski vermouth, Vermouth beli^Cipro, Malaga vino, punch, rum, žganje, razni sirupi. Specijsliteta: Krema maršala, Jajčna maršala, Jajčni konjak. Žpnjsrna 3 D SIP SULFATI GORICA, Trg Sv. Antona 7 RaKl^a avtorizirana DaUltCl sprejema noseče. - Govori slovensko. SLAVEC-TRST - Via Giulia 29 PO« VARNO NALOŽEN DENAR V JUGOSLAVIJI r. a. o. z. v novopreurejenih prostorih v Ljubljani Mestni trg. štev. 6 sprejema vloge rta hranilne knjižice in tekoči račun, jih obrestuje po «% ter jih izplačuje takoj brez odpovedi in brez odbitka. Večje hranilne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje pO -dogovoru. HM Trgovina 7 m» nufakturo ŠKODNIK ANTON Gorica - Via Seminario lO - Gorica Le zadovoljnost k pravi sreči vodi! Zapomni si, nevesta, to resnico, in preden sežeš ženinu v desnico, previdna pti nakupu bale bodi! Blago po nizki ceni, zadnji modi predaja za deželo, za Gorico pri semenišču v biši z desetico trgovec Skodnik Anton, znan povsodi. B. to se tiče tudi tebe, mati, in tebe, žena, ženin, fant, deklina, trgovec ki kupuješ mnogo hkrati cefiria, oksforda in etamina! „Sem zadovoljen z blagom !* vsak poreče in zadovoljnost ključ je že do sreče. ; Manufaktro, perilo, izdelane obi$ke po cenah brez konkurence kupile pri dobroznani Bratje Mose | Via Rasteilo 7 - GORICA ■ Via RasteUo 7 Pravim Vam samo to ! Predno kupite šivalni stroj ali dvokolo, oglejte si mojo veliko zalogo šivalnili strojev „Winselman - Titan" in „Anker" ter dvokoles dobroznane znamke »Atena". V zalogi imam nad lOO koles na izbiro. Priporočam šivalne stroje Titan n Anker, kateri so za umetno vezenje in šivanje najpripravnejši. V vezenju in šivanju pouk brezplačen. Edino slovensko zastopstvo Bianchi dvokoles Pred nakupom šivalnih slrojev in dvokoles, zahtevajte moj brezplačni cenik, v katerem se lahko prepričate, da je blago prvovrstno in najceneje in edino iz nemških tovarn. Priporoča se stara in dobro znana tvrdka Elija Čuk Gorica, Piazza Cavour št. 9. Lastna mehanična delavnica in popravljalnica via Duomo Št. 11. Spiejtn.a^ vsa fonavile, keteia se ločno in po.ceni iZMŽujejp