ŠTEVILKI 35
upaja ypKylEMjE éiep. msicev
n ° f^ESTMI OPBOit UUBLJRMR ° D ° D UREJI áosiav STRMlIa ° °
UNDERWOOD IDEAL • ERIKA
pisalni stroji.
• OPALOGRAPH • SCHAPIROGRAPH
razmnoževalni aparati so najboljši.
•••
:: THE REX CO. ::
Ljubljana,
Gradišče 10. Telefon 268.
Spored za 35. teden.
Drama
Sreda, 7. junija — Svečana predstava v proslavo poroke Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. — Prolog. — 1. Jugana, vila najmlajša. — 2. Semberijski knez. Izven.
Četrtek,	8.	junija	—	Zaprto.
Petek,	9.	junija	—	Svatba	Krečinskega.	B	D
Sobota,	10.	junija	—	Svatba Krečinskega.	C
Nedelja,	11.	junija	—	Liliom. — Gostovanje
g. Trbuhoviča.	Izven.
Poned.,	12.	junija	—	Svatba	Krečinskega.	ft	E
Torek,	13.	junija	—	Zaprto.
Opera
Sreda, 7. junija — Svečana predstava v proslavo poroke Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. — Državna himna. —
Tretje dejanje „Luize“. — Peta slika „Borisa Godunova**. — Prvo dejanje „Prodane neveste**.	Izven.
Četrtek, 8. junija — Svečana mladinska predstava v proslavo poroke Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. — Državna himna. — Tretje dejanje „Luize“. —
Peta slika „Borisa Godunova**. —
Prvo dejanje „Prodane neveste**. —
Začetek ob treh popoldne.	Izven.
Ob osmih zvečer priredi „(Jdruženje gledaliških igralcev** v proslavo poroke Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. slavnostni koncert.	Izven.
Petek,	9. junija	— Zaprto.	
Sobota,	10. junija	— Triptychon.	ft E
Nedelja,	11. junija	— Triptychon.	Izven.
Poned.,	12. junija	— Zaprto.	
Torek,	13. junija	— Lakmé.	B D
Sreda,	14. junija	— Triptychon.	C
_ 1 _
Začetek ob 8.
Konec po 10.
Svečana predstava v proslavo poroke Njegovega Veličanstva kralja ftleksandra I.
PROLOG
Zložil R. Peterlin - Petruška.
Deklamacija..................................g	Medven.
3ugana, vila najmlajša
Dramska vizija v enem dejanju. — Spisal M. Korolija. — Prevel R. Peterlin - Patruška.
Režiser: O. ŠEST.
..............  .	ga	Šaričeva.
..................g.	Železnik.
..................g.	Šubelj.
Vojaki.
SEÍ1BERDSKI KNEZ
Zgodovinski prizor. — Srbski spisal Branislav Nušič.
Režiser: Z. ROGOZ.
Ivo Kneževič, knez Semberijski.............g.	Peček.
Peronije ŠiSo, sluga Ivov..................g.	Medven.
Milič, pandur Ivov.........................g.	Smerkolj.
Kulin, kapetan.............................g.	Danilo.
Boja, mati Ivova...........................ga	Danilova.
Stanka, zarobljena Jadranka ...	.... gna M. Danilova.
Prvi kmet..................................g.	Gregorin.
Drugi kmet.................................g.	Gaberščik.
Tretji kmet................................g.	Strniša,
Prvi starec................................g.	Kumar.
Drugi starec...............................g.	Markič.
Kmetje, Turki, Kulinovi pandurji, sluge, robovi.
Vrši se v začetku XIX. stoletja v selu Popovo v bjeljinski nahiji, kneževini Semberiji.	,
Jugana .	.	.
Ranjeni komita Drugi komita .
Začetek ob 8.
Konec ob 10.
Svatba Krečinskega
Komedija v treh dejanjih. — Spisal f\. Suhovo - Kubilin. Převel R. Peterlin - Petruška.
Režiser: B PCJTJflTfl. Peter Konstantinovič Muromskij, bogat
jaroslavski posestnik .	.	-9-	Šest.
Lidica, njegova hči ..........................gna. Gorjupova.
f\na flntonovna Mtujeva, nje teta . gna. Rakarjeva. Vladimir Dmitrič Nelkin, posestnik	.	.	g	Šubelj.
Mihael Vasiljič Krečinskij ...................g.	Kralj.
Ivan Antonjič Raspljujev .	.	.	g	Putjata.
Nikanor Savič Bek, oderuh	g.	Kuratov.
Sčebujev, trgovec.............................g.	Kuratov.
Fjodor, strežaj Krečinskega...................g.	Medven.
Tiska, vratar pri Muromskih	,	.	g.	Murgelj.
Policijski uradnik ........ g. Bitenc.
Sluge.
Dejanje se vrši v Moskvi v dobi osvobojenja ruskih
kmetov.
Začetek ob 8.	*	Konec	po	11.
LILIOM
Predmestna legenda v sedmih slikah. Spisal Franc Molnar. Prevel iz nemščine Osip Šest.
Liliom ....
Julka................
Marička .... Gospa Muškat
Liza.................
Gospa Bezeg .	.
Fičur................
Mladi Bezeg .	.
Wolf Breitfeld .	.
Strugar .... Lincmann .	.
Policijski komisar Berkovič .... Policijski koncipist Stari stražnik .	.
Prvi policaj .	.	.
Drugi policaj .	.
Budimpeštanski stražni Prvi detektiv .	.
Drugi detektiv .	.
Zdravnik .	.	.
Doktor Reich	.	.
Štefan Kadar	.	.
Režiser: OSIP ŠEST.
g. Trbuhovič k. g.
ga. Wintrova. ga. Rogozova. ga. Danilova, gna. Gorjupova. gna. Rakarjeva. g. Rogoz, g. Železnik, g. Plut. g. Lipah, g. Gregorin, g. Šubelj. g. Smerkolj, g. Danilo, g. Šubelj. g. Medven. g. Cesar, g. Gaberščik. g. Kralj, g. Drenovec, g. Šest. g. Strniša, g. Markič.
Štiri hišne, dva detektiva, dva delavca, lajnar. Dejanje se se vrši v budimpeštanskem „pratru".
Po prvi, tretji in peti sliki daljša pavza.
_ 4 _
Začetek ob pol 8.
Konec ob 11.
LUIZA
Muzikalni roman v 4. dejanjih in 5. slikah. Besede in glasbo zložil Gustav Charpantier. Převel dr. Ivo Šorli. Dirigent in režiser: F. RCJKňVIMft.
gna. Zikova, gna. Štěrková, g. Romanowski. g. Sowilski. ga. Lewandowska. gna. Kallinova. gna. Kalouska, gna. Koreninova. ga. Trbuhovičeva. g. Bekš.
ga. Smolenskaja. ga. Ribičeva, gna. Mišičeva. gna.Smolenskaja. gna. Pretnarjeva, gna. Ponikvarjeva, gna. Pompejeva. ga. Puhkova. gna. Svobodova, ga. Lumbarjeva. gna. Jeromova. g. Kovač, g. Zupan, g. Bratuž, g. Mohorič, g. Perko, g. Terčič. g. Drenovec, g. Povše. g. Filipov, g. Simončič, g. Gostič. g. Jelnikar, g. Rus.
Luiza ....
Mati Luizina Oče Luizin Julij ....
Irma .... Kamila .... Gertruda . , . Vajenka . . .
Eliza .... Pocestni paglavec Blanka .... Suzana .... Pometavka .	.
Mala cunjarica .
Prva delavka Mlekarica .	.
Margerita .	.
Magdalena .	.
Plesalka .	.	.
Prodajalka premoga Kolporterka ... Potočnjak, kralj norce Cunjar .... Prodajavec obleke Pevec .... Krošnjar .	.	.
Prvi filozof .	.
Slikar .... Mladi pesnik Student .	.	.
Prvi stražnik .	.
Drugi filozof Kipar .... Drugi stražnik
Prodajalci in prodajalke, gospodinje, delavci in 'delavke, umetniki, grizete, postopači, berači, pohajači, paglavci, ljudje iz predmestja, občinstvo na veselici. Dejanje se vrši dandanašnji v Parizu. Deloma nove dekoracije izdelal g. V. Skružny.
- 5 -
Začetek ob 1/2 8.
Konec po 11.
BORIS GODUNOV
Muzikalna ljudska drama v 7 slikah. Vglasbil M P. Musorgski, predela! in instrumentiral M. Rimski-Korsakov. Besedilo po Puškinu in Karamzinu poslovenil C. Golar.
Dirigent: F. RUKAVINA.	Režiser:	BORIS PUTJftTfl.
Boris Godunov, ruski car (bariton) .	g. Levar.
Feodor ] njegova I (mezzosopran) .	gna. Kalouskova.
Ksenija j otroka \ (sopran) ...	gna Kalinova.
Dojilja................................ga. Smolenskaja.
Knez Vasilij Ivanovič Šujski (tenor) .	.	g. Sowilski.
Pimen, kronist, menih (bas) .	.	.
Napačni Dimitrij, Grigorij Otrepjev (tenor)
Marina Mnišek, hči vojvode iz Sandomira Varlaam |	,	,	(	(bas)	.	.
Misajil / vagabunda	j	(tenQr)
Krčmarica (mezzosopran)................
Blaznik (tenor)........................
Telesni bojar (tenor)...............
Lovicki	1	.	(	(bas)
Cernjakovski	/	Jezul a	j	(bariton)	.	.
Stotnik (bas)..........................
Glasovi iz ljudstva, bojarji, otroci bojarjev, strelci, straže, stotnik^ magnati; poljske plemkinje, deklice iz Sandomira, romarji, narod. Godi se 1598 — 1605 — Prva vprizoritev
I.	1874 v Petrogradu.
g. Zathey. g Kovač, ga. Thierry-Kavcnikova.
g Zupan, g Mohorič, gna. Štěrková, g. Trbuhovič. g. Bratuž, g. Zorman, g. Perko, g. Zorman.
Nove dekoracije deloma po načrtu g. Sadikova, deloma po lastnem načrtu naslikal g. Skružný. Nove kostume po načrtu g. Sadikova izdelala ga. Waldsteinova in g. Dobry.
Začetek ob 8.
Konec ob 11
PRODANA NEVESTA
Komična opera v treh dejanjih. Besedilo spisal K. Sabina, převel f\. Funtek. Vglasbil B. Smetana.
Dirigent: F\. Bf\LMTKf\.	Režiser:	F.	BUČňR.
Krušina, kmet.............................g. Trbuhovič.
Katinka, njegova žena.....................gna Kalouskova.
Marinka, njiju hči........................gna Kalinova.
Miha .....................................g. Zorman.
Neža, njegova žena..................... ga Smolenskaja.
Vašek, njiju sin..........................g. Mohorič.
Janko, Mihov sin iz prvega zakona . g. Drvota.
Kecal, mešetar............................g. Zathey.
Vodja glumačev ...........................g. Simončič.
Esmeralda, plesalka.......................ga Trbuhovičeva.
Indijanec...............................'	.	g. Drenovec.
Godi se v večji češki vasi v sedanjosti. — Balet priredil baletni mojster Pohan. Plešejo gne. Svobodova, Vavpotičeva in Moharjeva ter g. Maliatsky. — Dekoracije naslikal g. Skružny. — Prva vprizoritev I. 1866 v Pragi.
I. Žegnanje. Mešetar Kecal pregovori Marinkine starše, da obljubijo svojo hčer bedastemu Vašku. Marinka ne privoli v možitev, ker hoče ostati zvesta svojemu Janku.
II. Vašek se snide v krčmi s prisojeno mu nevesto, ki je ne pozna in ki mu izvije prisego, da Marinke ne poroči, ker ta ljubi že drugega. Janko proda Kecalu za tristo srebrnikov Marinko s pogojem, da postane žena Mihovega sina.
III. Vašek se zagleda v plesalko Esmeraldo, ki ga pregovori, da nastopi zvečer pri ghimaški predstavi. V medveda preoblečenega ga vidijo starši in Kecal in ga hočejo pregovoriti za svoj načrt. Vašek pa jim uide, češ, da Marinke ne mara. Ko Marinki pripovedujejo, da jo je Janko zapustil in prodal, jo prepriča šele pismena pogodba, ki ji jo pokaže Kecal, o Jankovi nezvestobi. Zato obljubi vzeti Vaška. Naposled se izkaže, da je tudi Janko Mihov sin in da je po pogodbi Marinka njegova. Oče z veseljem pozdravi svojega dolgo pogrešanega sina in rad privoli v ženitev.
- 7 -
Začetek ob 8.	Konec	po	10t
(Jdruženje gled. igralcev, mestni odbor Ljubljana
priredi
slavnostni koncert
v proslavo poroke svojega visokega pokrovitelja Njeg. Vel. kralja Aleksandra I. SPORED:
I. del.
Dr, G. Krek: ňli veš? \
n. Lajovic: Pesem o tkalcu / P°je 9a Lovžetova.
Michl: Pevcu _	I
Michl: Napis na velikem zvonu sv. Jošta | P°je 9- Zupan
ň Lajovic: Razdvojenost )
I. Hatze: Pastaurelle	P°ÍC	9a Thierry - Kavčnikova.
Wagner: Opowiodanie Lohengrina	^
M. Swierzynski: O dziewcze piekne i hoze | P°ie ^ovilski. Kačerovski: Bosanske	^	poje gdč. Štěrková, spremlja na
sevdalinke / harfi gdč. Doubravska.
II. del.
St. Lipski: Jesienia	i
S. Moniuszko: Spiew Hrabiny / P°je 9a Lewandovska.
Mussorgsky: Balada Mefista o bolhaču )
Schubert: Deklica in smrt	| P°^e 9- Zathey.
fl. Balatka: Besede sladke )
L. M. Škerjanc: Beli bezeg | po-*e ^ Drvota.
Novak: Pod tym našim okenečkom i
Novak: Diewča, diewča	) P°je Zikova.
0. Dev: Vzdih
St. Moniuszko: O matko moja	I poje g. Romanovski.
M- Lysenko: Ide Jarema, na Dnipr pohladaje J E. Adamič: Nocoj je pa svetla noč )
1. Hatze: Da sam bogat	( P°je 3- Kovač.
Na klavirju spremljata kapelnika gg. fl. Balatka in fl. Neffat.
'
■. ♦ >4
I.	del.
Pastuškin. — Dr. Gojmir Krek.
Mii veš?
flli veš: ta hišica Krog jezero, gozd, poljé? fl na straži poleg nje Stari hrast.
flli veš: ta sobica Majcna kakor kajbica,
V	njej le miza stol in pa Kanapé.
flli veš: ta tihi mrak?
V	samostanu že zvoni „Večno moja sreča ti 1“ flli veš?
Burus-Župančič. — Anton Lajovic.
L
Pesem o tkalcu.
Kjer lije reka se v morje, kjer cvetke pisane žare, tja moje si želi srce, tam lep prebiva tkalec.
Naj oče le besedo da njemu, ki več sveta ima.
Ne dam jaz roke brez srca, srce sem dala tkalcu.
Imela snubcev sem devet, blago in svoj denar neštet, vsak mi ponujal je razvnet; srce pa lepi tkalec.
Dokler cvetice še cveto, dokler še setve v klas gredo, dokler mi je srcé gorko, ljubila bodem tkalca.
Michl.
Pevcu.
Kdo zna noč temno razjasnit, ki tare duha.
Kdo ve kragulja odgnati ki kljuje srce,
od zore do mraka, od mraka do dne . . . . Kdo ve izbrisat spomine nekdanjih dni brez up prihodnjih odvzet spret oči praznoti vbežati ki zdanje mori ....
Kako bit hočeš poet,
in ti preteško je v prsih nosit
al’ pekel, al’ nebo.
Stanu se svojega spomni trpi, trpi brez miru.
-	9	-
Michl.
Napis na velikem zvonu sv. Jošta.
Moj bron je najden bil v dnu morja
Ko Turčiji kraljestvu v Heladi
končal je Navarin
ga kupi romar, ga Samassa
v zvon prelije
glasim zdaj božjo čast iz
sv. Jošta lin
moj bron je najden bil
v dnu morja.
Razdvojenost.
Moja duša žaluje neutešljiva, bolesti njene je ženska kriva.
Karkoli storim utehe ni, čeprav srce več ne služi nji, čeprav moje duše in moje želje pot, kam, o kam od te ženske pelje.
Karkoli storim, utehe ni Čeprav srce več ne služi nji.
Srce občutljivo zdrhteva vroče, vprašuje dušo: „Mar je mogoče? fll mora biti razpotje ust uporno tak in tak zgolj bolest?"
In duša srcu tako odgovarja:
Mar sama vem kaj to žalost vstvarja, da blizu se čutiš in vendar, o kje, trpiš odtrgan, ko gori srce.
„Pastaurelle.“
Milo pjeva mladi pastir čuvajuči stado bjelo, on ne pozna što je bolno, što je tužno neveselo.
On ne čezne za draguljem, za Ijepotom njeg’va sjaja, On je sretan sred milenog svoje drage zagrljaja.
On joj ljubi rumen lice, on ju grli oko vrata, u toj sreči sto on želje, od biserja i od zlata?
O	pastirče, ja bih cjelo Žiče svoje pregorio. kad bi samo jednim časkom kano i ti sretan bio.
— 10 —
R. Wagner
Opowiadanie Lohengrina.
Gdzie tnorski wal o brzegi fale miota, tam starý gród zwanv Monsalvat,
Swiqtynia wzniosíd bíyszczy tam od zlota,
Od drogich kruszcow z oceanu dna.
W niej znajdziesz urn§ o cudowriej mocy.
Swigtošci tej z najwi^kszíí strzeg^ czcíji,
Anioióv orszak wóród burzliwej nocy, vv tem švi§tem miejscu ongi wložyí jq.
Corocznie z niebios biaiy golijbek wzlatuje by w niq moc cudownq tchn<jč,
On zwie si§ Qral, on swiatu znów przyšvieca,
Rycerstwu wzbrania w baívochvalstvo brtuč.
Wybrancy swemu cudná ta ptaszyna tižycza čudem swych nadziemskich sil,
Niestrasznq jemu šmierci posíač syna, a piekiel zíowrogij sieí w mamy kruszy pyi;
Nawet gdy wyslan cnocie ku pomocy
i	Božq mocii wsparty spelni šlub,
Nigdy on cudnej nie postrádá mocy, ješli z nim pójdzie tajemnica w grób. —
Lecz skoro zdrada stamie go zuchvata wyjavi wszystko czego wiernie strzegi, posluozny wladzy, która go wyslaía,	1
on wracač ma nad Monsalvatu brzeg. —
Wi§c wiedzciež, kogo moc zesíala Boža to Gral ten šwi§ty^ ptak mig zedal wam,
Mym ojcem Parcival Wíadca Pomorza,
Jam rycerz jego zwany Lohengrin.
M. Swierzyňski.
O dziewcze pi?kne i hože.
O	dziewcze pigkne i hože,
Czemuž tak stronisz odemnie.
Czyliž twe serce nie može
Ach ! nigdy mnie kochač wzajemnie.
W každej dotrwalem ci próbie,
Tyle lat žebrzqc miíošči,
Kamieú bym wzruszyi ja w tobie,
Ach ! nie mog§ wzbudzič Iitošci. — Možesz to przez czarów wladz§
Urok ten na mnie rzucila;
Cóž wtedy biedny poradz§,
Jakaž Ci oprze si§ sila.
Gdy vi§c odbierasz, odbierasz nadziej^, Spraw, niech nie cierpig daremnie, Niech serce me skamienieje.
Ach! albo zdejm urok ten zemnie.
— 11 —
Kačerovsky
Bosanske sevdalinke.
Svu noč mi soko . . .
Svu noč mi soko prepjeva, of aman.
Oj cvječe moje . . .
Oj cvječe moje šareno, što si mi tako uvelo, nije te rosa škronula, pa ti je glava klonula.
Sinoč mi dragi dolazi, s konjem mi cvječe pogazi, oj cvječe moje šareno, dodji mi dragi veselo.
II.	dei.
St. Lipski.
Jesienia.
Žolte listki brzoz dygoc n Bo je dzisiaj ,not% Zwarzyl siwy mróz.
[ padajq zdrzew Jak ulewa zlota.
Po ziemi je miota Wiatru zimný wiew Žle tym lišciom, žle Co zlecieíy z drzewn Wicher je rozwiewa.
Na deszczu we mgle. Lecíl z ostrým tchem Wzawiejq okrutnq.
Jak tym lišciom smrtno Ja najlepiej wiem.
St. Moniuszko
Spiew Hrabiny.
Zbudžič si§ z uludnych snów, stíumie j§k co wsercu wref wracač wi§c. samotnie znow, w madny tlum, w to žycie czcze . . .
, La chwilkg sziilu straszna oliara, za kapjys gniewu zbyt sroga kara, bo kochám go! bo kochám go,
1	bo b§d§ ach ! kochaiu go !
— 12 —
Ale žal okazač mu, wstydu lzy wylewač tu,
byl by to ponižen kres F chyba že gniew, lecz nigdy lez.
Cieszq si§! . . . smiejq si§! ra] dla nich áwita
a dla mnie bolešč gorzka ukryta, bo kochám go!
bo bede ach! kochala go !
Može moj žal okazač mu ? wstydu lzy wylewač tu . . . bylby to ponižen kres, chyba Ž3 gniew, lecz nigdy lezl
iMussorgsky:
„Balada Mefista o bolhaču.“
Bil kralj nekje je davno bolhača je i mel ni ljubil ga malo ravno za sina ga je štel. Poklical je krojača pristopil je krojač.
„Plašč stori za bolboča ureži kroj mu hlač“!
In v žamet je in svilo naposled bil odet.
Imel trakov obilo in tudi križ pripet.
Minister bil je hkrati, je nosil red zvezdat.
Bil vsak je tudi med brati na dvoru mož bahat.
Pa grizli so gospode gospe napadali kraljico so brez škode in hišno zbadali.
Nihče ni smel jih treti ne praskati ta čas a mi jih smemo mleti če eden pikne nas . . .
Ha, ha, ha, ha, ha! —
Schubert:
„Deklica in smrt.“
Deklica: Odidi, ah odidi, ti strašna smrt odtod,
sa| mlada sem, in rada uživam smeh povsod! Odidi stran odtod?
Smrt: Podaj roko! Nikar se me ne boj!
Prijatelj tvoj naj te objame, nedolžni, sladki angel moj, pri tebi večno naj ostane. —
Tekst: Igo Gruden.	Glazba : Ant Balatka.
Besede sladke . . .
Besede sladke draga mi šepeči in tihe, naj jih čuje le srce.
Tako potoki v daljah žuboreči, v najtišjih urah srcu govore.
V	naročje tvoje sem položil glavo, med tvoje dlani skril sem svoj obraz, utonem ves v valovje naj sanjavo kot list, ki pal v tolmun je nočni čas.
O	vé še list, s katerega drevesa, s katere veje veter ga je snel . . . šepeči draga tiho kot zavesa, da tvojih bi besed ncrazumel . . .
- 13 -
L. M. Škrjanc.
Beli bezeg.
Dež je rosil, čez pot so polži lezli, ko je pokril poljane nočni mrak, se je predramil bezeg na vrtovih, čez vse zidove visel je težak.
Čez vse zidove kapljali so tiho od bledih grozdov svetli biseri vse naokoli v vonj noči prelestne je slavec srkal zlatih melodij.
Pod tym našim okenečkom.
Pod tym našim okenečkom byva velký mraz, a v tej našy studenečke nieto vody zas; vezmeiti si ja sekerečku, prerubem tu studenečku, a v tej našy studenečke bude voda zas.
Pod tym našym okenečkom zbielej ruže kvet, povedzže mi, moja mila čota mrzi svet ?
„A m a svet ten nič nemrzi,
A m a svet ten nič nemrzi, len můa moje srdce boli, plakala bych hned."
Pod tyin našim okenčkom biela lalija povedzže mi moja mila. kto k’ vam chodieva ?
„A k’ nam nikto nechodieva. kbo sa mna každý boji, že sem chudobná.“
Dievča, dievča.
„Dievča, dievča, čože to maš ?“ „Ružu, ružu.“ — „Komu ju daš ?“ „Tebe, tebe, šuhajičku, našla sem ju na chodníčku.“
„Dievča, dievča, bielej tvari, čo tu hladaš kolo fary ?“
„Hladam teba, šuhajička bo som tvoja frajerečka.'1
„Dievča, dievča, bielij anjel kde ja teba večer najdem?" “Najdeš ty ma v zaliradačke pod jablonou na lavičke.“
^	14	—
Oskar Dav.
„Vzdih.
(Slovenska.)
Rasti mi, rasti travica, trava zelena ti,
Bolna je tvoja gflaivca v srcu radosti ni Zemlja oj zemlja rodna ti, kakor od jablane cvet,
Jaz sem od tebe ločil se, moral sem v tuji, tuji svet. Težko živeti je težko brez vernih tovarišev,
Težko trpeti je daleč od bratov, od starišev.
Kadar utrujen po cesti greš, nihče ne Praša te, kam — sredi vrveče množice,
Čutiš najbolj kak si sam.
St. Moniuszko.
„O matko moja"
(Polska.)
0 matko moja, matko rodzona na co mnie byío pieácič dzieci^ciem, naco mnie býlo do swego iona, takiem serdecznem
tulič ubigciem —
Naco mnie bylo pocalunkami, serce dziecimie moja rozgrzewač
1 uczyč dumač swemi dumkami i pllakač przy mnie plakač a ápiewač i piakač przy mnie piakač, a spiewač.
Spiw Jaremy; urywok z hajdamakiw Tarasa Szewczenka.
Muzyka : M. Lysenka.
Jde Jarema, na Dnipr pohladaje."
(Ukrajinska.)
Oj Dnipre, mij Dnipre, szyrokyj ta dužyj ! bahato ty, batky, u more nosyw, kozačkoi krowy; szcze ponesesz, druže ! czerwonyw ty synie, ta ne napoiw ;
A siu nicz upiesz sia.
Pekelneje swiato, po wsij Ukraini siu nicz zarewe ; potecze bahato, bahato, bahato, szlacheckoi krowy, kozak ožywe; Ožywut hetmany b zclotim župani; prokýnetsia dola; kozak zašpiwa : ni žyda, ni lacha, ni žyda, ni lacha, a w stepach Úkrainy, daj to Bože myiyj, biysne bulawa.
— 15 —
Emil Adamič.
Nocoj je pa svetla noč.
(narodna.)
Nocoj jo pa lep večer, nocoj je pa svetla noč mesec sije vso noč, spati ni mi moč. —
Jaz pa pojdem na vas jaz pa zapojem na glas, zavriskam čez tri gore, da me bo slišala moje dekle.
Hatze.
Da sam bogat.
Da sam bogat, biserjem i zlatom od milošte, prekrio bi tebe, pa bi zato samo jedan pogled kao prosjak molio za sebe;
da sam vladar svieta vasiona, sve bi zeml|e darovo ti svoje priestol svoj i krunu bi ti dao i tad bio rob Ijepote tvoje ah! Da sam Bog, svu svoju moč nebesku pustio bi kojem višem Bogu, pa bi opet smrtan čovjek posto samo zato, da te ljubit mogu.
— 16 —
Začetek ob 8.	Konec	okoli	11.
TRIPTYCHON.
Uglasbil G. Puccini.
PLAŠČ.
Besedilo zložil po Didiera Golda „La Houppelande“ G. fldami. Poslovenil M. P.
Michele, gospodar čolna
Luigi, težak.................
Tinea, „	.............
Talpa, „	.............
Giorgetta, žena Michela Frugola, žena Talpe Prodajalec pesmi .	.	.
Ljubimec.....................
Ljubimka
Dirigent in režiser: F. RUKňVINfl.
g Romanowski. g. Sowilski g. Mohorič, g. Zorman, gna. Thalerjeva, gna. Štěrková, g. Banovec, g. Bratuš, ga. Ribičeva.
Težaki, lajnar, dekleta. Dejanje se vrši na čolnu.
SESTRA ANGELIKA.
Besedilo zložil G. Forzano. Poslovenil dr. I. Šorli Sestra Angelika .
Teta kneginja Prednica . . .
Penitencijarka Predstojnica novic Sestra Genovefa .
Sestra Ozmina .
Sestra Dolcina
Sestri nabirslki
Novici
I
Sestra ključarica
Dejanje se godi
gna. Zikova, ga. Thierry-Kavčnikova. gna. Smolenskaja. gna. Sfiligojeva. gna. Kalouskova, gna. Lewandowska. gna. Pretnarjeva, gna. Ponikvarjeva, gna. Ribičeva, gna. Jeromova. ga. Trbuhovičeva. gnu. Mišičeva.
. . .	•	.	ga.	Lumbarjeva.
koncu 17. stoletja v samostanu.
GIANNI SCHICCHI.
Besedilo zložil G. Forzano. Poslovenil dr. I. Šorli.
Gianni Schicchi.................
Lauretta, njegova hči ... .
Zita, nazvana „Stara", sorodnica Buosa Rinuccio, nečak Zite ....
Gherardo, nečak Buosa	.	.	.
Nella, njegova soproga	.	.	.
Gherardino, njun sin ... .
Betto iz Signe, svak Buosa .
Simon, sorodnik Buosa	.	.	.
Marco, njegov sin...............
Ciesca, njegova soproga	.	.	.
Maestro Spinelloccio, zdravnik nmantio plemeniti Nicolao, notar
Pinellino, čevljar.................
Guccio, barvar ....................
Dejanje se vrši v Firenci leta 1299. — Dekoracij
g. Levar, ga Lovšetova. gna. Štěrková, g. Kovač, g. Bratuš, gna. Koreninova. g. Habič, g. Zorman, g Zupan, g. Bagrov, ga. Smolenskaja. g. Perko, g. Terčič. g. Erklavec.
. g. Ribič, je naslikal g. Skružny.
Plašč. Michele, lastnik čolna, ležečega zdaj v kanalu Sene pred Parizom, ima lepo mlado ženo. Med težaki, ki nalagajo in razkladajo blago njegovega čolna, služi tudi Luigi, mladostni prijatelj njegove žene. Med njim in njegovo ženo vzplamti ob spominih na otroška in svobodna leta ljubezen, ki konča s tein, da zadavi Mi-cliele svojega tekmeca ter skrije truplo pod svoj plašč.
Sestra Angelik a. V velikem obzidju ženskega samostana. Solnčni zahod spomladi. Svetel žarek pada na curek iz vodometa. Nune so v cerkvi in pojo. Dve novici zapoznelki prideta čez oder, poslušata žvrgolenje v topolih in šele potem vstopita, dočitu sestra Angelika, ki pride tudi prekasno, v znak popolnega kesa poklekne na pragu in poljubi zemljo. Zato pa potem, ko pridejo malo za tem sestre iz cerkve, s. penitancijarka ukori oni dve, njej pa odpusti zamudo. Ko je kaznovala še dve drugi sestri, dovoli ostalini odmor, ter se nune razidejo po dvorišču in vrtu. Tu ena opozori druge na solnčni žarek nad vodometom. Vse se razveseli, ker pridejo sedaj edini trije večeri, takozvani »zlati večeri«, ko solnce prisije v klavzuro do vodnjaka. Pa že jih tudi obide globoka otožnost, ker je to znak, da je spet prošlo eno leto. Ko ena predlaga, da bi orosile s to »zlato vodo« grob zadnji umrli sestri, jih gre mnogo na pokopališče, ostale pa se zamislijo v to, ali imajo še kako željo v srcu. Ena bi po tolikem času spet rada videla in pogladila jančka, druge dražijo sladkosnedo tovarišico, da si želi kak dober pregrizek. Ne brez nekoliko ženske zlobnosti vprašajo s. Angeliko, ali ona res nima nobene želje, in ko ona to zanika, pa se odstrani med svoje cvetice, izražajo nad tem svoje dvome, češ, da si gotovo želi kakega poročila o svojcih, ki se je že sedem let več ne spomnijo, čeprav je visokega, da, knežjega rodu. Tu naglo priteče sestra strežnica, proseč s. Angeliko, naj ji da kaj za sestro, ki so jo opikale ose. ReS s. Angelika takoj najde rastlino, s katero naj si ona namaže rane, sok druge pa naj pije. Zdaj prideta dve sestri, ki sta bili šli pobirat k ljudem milodare in jih izročita sestri gospodinji. Ena teh sester obenem pove, da se je zunaj pred vrati ustavila sijajna kočija, in to spravi s. Angeliko v največjo razburjenost. Izkaže se, da velja poset res njej — prišla je kneginja, njena teta. Prednica pozove s. Angeliko v govorilnico, kjer jo čaka kakor kamen hladna in nepristopna starka. Teta ji je prinesla v podpis dokument, s katerim je razdelila vse premoženje Angeličine knežje hiše, kakor sta ji bila to pred 20 leti, ko sta tunirala, naročila Angeličin oče in mati. 1° razdelitev da je zdaj izvršila, ker je Angeličina mlajša sestra nevesta. In kdo je ženin? »Kdo drugi, ako ne On, ki je izbrisal madež, s katerim ste vi oskrunili beli grb naše hiše?!« ji teta kruto odgovori. Torej hoče teta žrtvovati tudi še sestro! A pove naj vsaj, kal je z njenim, Angeličinim sinkom, ki so ga ji iztrgali takoj po rojstvu-
— 18 —
Brez posebnega oklevanja teta pove, da je dete umrlo. Zdaj je za nesrečnico vse končano. V brezupnem joku se zgrudi na tla, toda teta misli samo na svoj dokument, ki ga ji Angelika tudi brezčutno podpiše. Teta odide, Angelika pa obupno kliče svoje dete. Z migia-njem drobne zvezdice naj da znamenje, ali sine kmalu k njemu. In res je »Marija ta čudež storila«! Ko zapoje zvon, odide s. Angelika kakor zamaknjena v svojo celico. Cim pa je v samostanu vse tiho, sc njena vrata spet odpro, in ona pride na vrt, kjer si zapali ogenj, pristavi prsten lonček in si nabere vanj strupenih rastlin. Ves čas v misli, da jo je z Marijinim privoljenjem poklical sinček, izpije potem strup. Sedaj naenkrat spozna svojo grozno zmoto in svoj strašni greh. Obupno kliče Marijo, naj jo reši: naj je ne pusti umreti v smrtnem grelm in ji da znamenje, da ji je odpustila. In glej: nenadoma se razsvetli vsa cerkvica, in čudež sč prične: Vrata cerkvice se počasi odpro in v tajinstvenem svitu se vidi vsa polna angelov. Na pragu se prikaže Marija Tolažnica, slovesna in mila, pred njo plavolas deček v beli obleki. Marija napoti dete, ne da se ga dotakne, proti umirajoči, ki izteguje roke proti njemu. Dete počasi napravi prvi, drugi in tretji korak. Ko je dete že čisto blizu, se s. Angelika počasi zgrudi in umre. čudež ugasne.
Gianni S c hicc hi. Florentinski bogataš Buoso Donati je pravkar izdihnil. Njegovi sorodniki še kleče ob njegovi postelji in ga objokujejo. Tu zapazijo, da je najubožnejši izmed njih, Betto, po-šepetal nekaj Nelli, ženi pokojnikovega nečaka Gherarda, in da se je ta zelo prestrašila. Kaj je bilo? No, glas, ki se širi po bližnji vasi Signi, da je Buoso vse svoje premoženje zapustil nekemu samostanu. Sedaj je seveda konec žalovanju — preveč imajo opraviti z mislijo, kaj bo, ako se govorica uresniči. Naposled pogodi Simon, najstarejši, tole misel: ako je oporoka pri notarju, potem gorje; ako pa je še v ti sobi in jo najdejo, se izteče lahko še vse dobro. Mrzlično se lotijo iskanja. V neki omari res iztakne testament Rinuccio, nečak pokojnikove sestričine, stare Zite, in to srečo porabi v to, da bi od tete dosegel dovoljenje, naj bi se še letos smel poročiti z Lauretto, hčerko Gianna -Schicchija. Teta je bila namreč doslej odločno proti ti zvezi, ker ji je dekle presiromašno. Zdaj je stvar seveda drugačna, in starka meni: »Ako se vse dobro konča, vzemi si magari ciganko!« Celo sama pošlje malega Gherdrdina, Gherardovcga sinčka, po Gianna Schicchija in Lauretto. Prve besede oporoke: »Zapuščam ljubi Žiti in Simonu . . .« potrdijo veselo pričakovanje, in dediči začnejo govoriti že o tem, kaj bi vsak najrajši imel iz Buosovega bogastva. Tu naenkrat kakor strela: ko so se odločili, da berejo oporoko dalje, vidijo da jim pokojni res ničesar ni zapustil. Torej govorica ni bila prazna! Besen srd se polasti vse družbe, odduška pa si dajo v divjem psovanju na fratre, ki bodo zdaj »vse požrli«. A res
-	19	—
nobene pomoči, nobenega sveta? Ne, niti Simon ne ve ničesar, čeprav je bil celo župan v Fucecchiu! Edini, ki bi mogel pomagati, je Gianni Schicchi, človek namazan z vsemi žavbami, meni Rinuccio. Toda o tem pred vsem teta Zita ne mara ničesar slišati; sovraži ga že zato, ker je Laurettin oče. No, tudi ostalim se zdi za malo, da bi kak Do-nati vzel hčerko človeka, ki je prišel s kmetov. Zaman je vse opozarjanje mladeničevo na izredno prebrisanost očeta njegove ljubice in očitki sorodnikom, kako so smešni njihovi predsodki — ko Gianni Schicchi prispe na prejšnji Zitin poziv s svojo hčerko, ga zdaj ona prva sprejme vse prej nego ljubeznivo. Ker pa tudi Gianni ni izmed pohlevnih, se med njima uname prepir, ki konča z nebrojem psovk od obeli strani. Toda Rinunccijeve prošnje in hčerine solze Gianna le ganejo, da se loti zadeve. Z oporoko, ki mu jo je pokazala Zita, ni seveda nič. Toda že ima drugo misel v glavi. Ko pošlje prej hčerko domov, zabiči dedičem, naj brezpogojno skrbe za to, da nihče izven hiše ne izve za Buosovo smrt. Mrliča naj odnesejo v sosednjo sobo, pogase sveče, posteljejo posteljo in spravijo sploh sobo v prejšnje stanje. Predno pa jim more dalje razložiti svoj načrt, pride zdravnik Spinelocchio. Schicchi utegne samo še šepniti, naj ga ne pustijo k njemu, in že je smuknil za gardine pri postelji. Od tam potem prosi zdravnika z glasom pokojnega Buosa — glasom, tako dobro ponarejenim, da so se sorodniki sami v prvem hipu vsi prestrašili -naj ga pusti malo počivati, ko mu je mnogo bolje, ter da naj pride rajši zvečer še malo pogledat. Ko zdravnik, ponosen na uspeh svoje »šole«, odide, pošlje Schicchi enega izmed sorodnikov po notarja, češ, da želi Buoso Donati napraviti testament, si da prinesti pokojnikovo nočno srajco, globoko čez čelo segajočo njegovo nočno čepico, ruto za čez obraz in pozove Buosove sorodnike, naj porabijo čas do prihoda notarja, da se domenijo, kako si razdelijo.dediščino. Od začetka gre vse gladko: gotovino dobe vsi na enake dele, posestva pa ta to, oni drugo in tako dalje. Ko pa ostane še samo hiša v Florenci, mlini v Signi in Buosova mula, sc vname za to med dediči ljut prepir, ki kar ne morejo iz njega. Tu jih opozori od zunaj mrtvaški zvon, da je vest o Buosovi smrti najbrže že prodrla v javnost. No, po sreči je umrl samo neki krščeni zamorec, a strah jih je iz-treznil vsaj toliko, da prepuste odločitev glede spornih predmetov Giannu Schicchiju. Ta sprejme in obeča -vsakemu izmed dedičev (ki ga drug za drugim, vsak za hrbtom drugega poskušajo podkupiti), da bo dal mulo, mline in hišo njemu. Med tďm so našemili Gianna v pravega Buosa, proslavljajoč ga neprestano kot svojega rešitelja. Zdaj jih Schicchi opozori le še na posledice, ako bi prišla stvar na dan: zakon predpisuje za krivca in pomagača izgubo roke ter na to izgon! Naj torej dobro premislijo, predno bi se spet sprli med seboj! Toda dovolj — notar je tu in ž njim za priči čevljar Pinellino in barvar Cuccio. Sicer pa je vse drugo pripravjeuo; mizica za no-
- 20 —
tar ja v zatemnjeni sobi, zadaj za sardinami v postelji pa Gianni Schicchi, zdaj Buoso Donati. In z njegovim glasom Gianni narekuje oporoko: onim fratrom par lir (češ, kdor veliko zapusti samostanom in cerkvam, temu gotovo očitajo, da si je vse, kar ima, le prislepa-ril); ostalo premoženje pa, kakor so si dediči bili prej vse določili: ta posestva temu, ona tam drugemu in tako dalje — do mule, mlinov in hiše v Florenci. Seveda je vsakdo prepričan, da bo Gianni izpolnil obljubo in zapustil te reči njemu. Toda kdo dobi mulo? »Prezvesti moj dragi prijatelj Gianni Scliicclii«, narekuje »bolnik«. Prav tako hišo in mline! Po vsakem teh stavkov dediči po koncu, toda Gianni jim zapoje pesem, kako z ostanki svoje odsekane roke zadnjič in za vedno pozdravljajo lepo Florenco. Ne pomaga nič — treba je pogoltniti ves besni srd! Šele, ko je notar s pričami že odšel, se vržejo vsi nanj. Toda 011 jih z Buosovo palico požene iz — svoje hiše. V sobi sta samo še Rinunccio in Lauretta, ki se držita vsa ganjena v objemu. Sam Gianni je ganjen, ko ju gleda. »Sicer bi tne bil naš Dante za to lumparijo poslal v svoj pekel in izlil name tam vso svojo jezo; toda, upam, da mi vsaj vidva dasta odvezo . . .«, jima reče, predno pade zavesa.
— 21 —
Začetek ob 8.
Konec ob 10.
LAKME
Opera v treh dejanjih. Besedilo napisala E. Godinet in Ph. Gille. Uglasbil Léo Delibes. Poslovenil dr. Ivo Šorli.
Dirigent: ft NEFFňT.	Režiser: G. TRBUHOVIČ.
OSEBE:
Lakmé.....................:	.	.	.	.	ga.	Lovšetova.
Mallika.................................gdč. Kalouska.
Ellen.............................*	•	gdč. Thalerjeva.
Roza.......................................ga-	Ribičeva.
Benston....................................ga-	Smolenskaja.
Gerald..................................gosp.	Drvota.
Friderik................................gosp.	Bagrov.
Nilakanta  .............................gosp.	Zathey.
Hadži...................................gosp.	Bratuž.
Kitajski trgovec........................gosp.	Simončič.
Vračar..................................gosp.	Povše.
Kuravar.............................. gosp. J. Drenovec.
| gdč. Nikitina.
Bajadere................................I gj- Vavpotičeva.
Indijski narod. Angleške dame, častniki in mornarji. Brah-manski svečeniki in bajadere, prodajalci, fakirji itd.
Plese priredila ga. Poljakova.
Nove dekoracije po lastnem načrtu izdelal gosp. Skružny.
Nove kostume	izdelala	ga.	Waldsteinova in gosp. Dobry.
Prva predstava	v	Parizu	v	Opera-Comique 14. aprila 1883.
— 22 —
Prvo dejanje: Zjutraj ob zori. Hadži, sluga bramana Nl-lakante, in Malika, služabnica njegove hčere Lakme, sta pravkar odprla vrata na vrt Nilakantovega zavetišča, kamor se je bil Bra-min svečenik skril pred svojimi zasledovalci, angleškimi pod-jarmljevalci, ter spustita vanj Indijce, moške in ženske, ki so prišli molit pred pagodo, da bi sc njih razžaljeni bogovi zopet potolažili radi skrunitve njih templjev od strani sovražnikov, ter da bi pozdravili svojega prvega svečenika. Ko njegova hčerka odpoje molitev bogovom Brami, Šivi in Ganesi ter boginji Durgi, jih Nila-kanta odpusti in pove hčerki, da mora v mesto, kjer ga v še edini pagodi čakajo drugi verniki, ter jo izroči v varstvo služabnikoma. Lakme povabi zdaj Maliko, da gresta na drugi breg reke ter odpluje z njo tja. Nastopi angleška družba, oficirji in dame pred vsem Oerald in njegova zaročenka miss Elen, ki jih je privedla radovednost, ali je Lakme res tako lepa, kakor pripoveduje Geraldov tovariš Friderik, ki pa mu nihče, niti Gerald prav ne verjame. Dame so celo precej užaljene radi Friderikovega vzhičenja, in on mora opětováno zatrditi, da ni hotel primerjati. —• Po tem prizoru vidimo Geralda samega, ki je med tem očividno Lakme že videl in je nanj napravila globok vtis, čemur pa se še ustavlja. — Ko se prikaže ona z Maliko, se Gerald skrije. Lakme reče Maliki, naj bi se šle kopat. Malika izgine za drevesi, Lakme pa poje pesem, iz katere se sliši vsa njena sladka vznemirjenost radi novega čustva, ki se jo je polastilo. 'I'u se ji pokaže Gerald. Lakme najprej prestrašena pokliče služabnico, a ju spet odpravi in stopi naravnost pred Ge-rnlda, očitajoč mu njegovo predrznost, da se je upal, prestopiti ta sveti kraj in zalezovati njo, hčerko bogov, ki je v očeh svojih rojakov sama boginja. Ali ne ve, da je zaslužil s tem smrt? No, 011 ji pove, da brez nje ne more več živeti in da je pripravljen tvegati celo	smrt. Šele, ko ga opozori Lakme, da	se	je vrnil	njen
oče, se umakne. — Ves srdit opazi Nilakanta, da	je	bil med	tem
časom neki tujec tu in mu-zapreti s svojo osveto.
Drugo dejanje: Javili trg v Indijskem mestu, čas sejma. Prodajalci, indijski in kitajski, ponujajo svoje blago in opozarjajo kupce, naj se podvizajo, ker bo takoj poldne in se potem morajo raziti. Med	to družbo se meša tudi nekaj angleških	matrozov, ki
hočejo biti	prvi postreženi. Čez nekoliko časa	se	prikaže	tudi
Mistress Bentson, guvernanta guvernerjeve hčerke, ki se je izgubila od svoje družbe in se komaj še otepa vsiljivih ponujalcev, ko prihitita zanjo tudi še Friderik in njena gojenka Roza. Zdaj zazvoni poldan in matrozi razženejo prodajalce. Takoj na to se začne »veselica«, to je nastopijo plesalke-bajadere sredi množice drugih domačinov. Med njo se prikažeta Nilakanta, preoblečen v indijskega spokornika in Lakme. Prepričan, da se bo skrunilec njegovega zavetišča satn izdal, če zagleda Lakme, ji ukaže braman, naj zapoje »pesem o parijskem dekletu. Prvikrat izpoje na največjo očetovo jezo Lakme
- 23 —
pesem sicer brez uspeha, tu pa se prikaže Cierald. Ko aekle od strahu zanj skoraj omedli, priskoči mladenič in se s tem izda, čeprav ga Friderik opominja, naj bo oprezen. Braman pa opozori svoje sozarotnike, ki so se ined tem približali, da jim bo* zločinca z očmi pokazal, čim se razvije procesija na čast boginji Durgi, ki se ima zdaj takoj začeti. Brez hrupa naj ga odstranijo od njegovih in mu ga pripeljejo, ker ga hoče z lastno roko žrtvovati bogovom. Spremstvo hčerke odkloni in jo spet izroči v varstvo Hadžiju, ki ji takoj ponudi svojo pomoč, ako hoče prijatelja rešiti. Lakme namigne ljubimcu, kaj ga čaka in ga prosi, naj zbeži ž njo v kolibo, spleteno iz bambusa, onstran njenega doma, kjer bo varen pred vsem zalezovanjem. Še se Gerald bori sam s seboj, ali bi nečastno bežal, ko se prikaže Durgina procesija, pojoča molitve, ki jo gleda, čeprav s strahom, tudi angleška družba. Nenadoma krikne Gerald in pade: zadelo ga je bodalo. No, Lakme takoj spozna, da je samo ranjen in se zahvali boginji.
Tretje dejanje: Partije v indijskem gozdu z bambusovo kočo sredi cvetja. Gerald spi na postelji iz listja, Lakme mu poje vspavanko. Gerald se prebudi. Ne ve, kje je, a mu Lakme pove, kako ga je Hadži odnesel tu sem, ona pa ga je z zeljščinimi sokovi takoj ozdravila. Tu se začuje v bližini pesem. Lakme potolaži Ge-ralda, da ju tu nihče ne iztakne in da so to samo zaljubljeni pari, ki gredo k svetemu vrelcu vodo pit: čim dva izpijeta isto časo, sta združena za vedno. Ona ne smeta iti skupaj za onimi, zato pojde sama ter prinese kozarec te vode. Naj jo počaka tu. — Cim je odšla, se prikaže Friderik, ki je v skrbeh preiskal vso okolico, sledeč krvavim sledovom in misleč, da prijatelja ne najde več živega. Roti ga naj se ne šali z ljubeznijo dekleta iz naroda, ki ni ustvarjen za bolest, pred vsem pa naj ne pozabi, da je vojak in kaj mu veleva njegova čast, ki ga kliče še danes dalje, ker jutri začne boj. Temu pozivu Gerald ne more odoleti in svečano obeča prijatelju, da gre ž njimi. Pomirjen se Friderik odstrani; dospe pa Lakme s čašo svete vode. No, na mah opazi čudno izpremembo na ljubimcu. Kakor nalašč se v tem hipu začujejo vojaške trobente in petje angleških vojakov, ki pozdravljajo daljno domovino. Lakme spozna, da je v Geraldu ta čut močnejši od njegove ljubezni in skrivši zgrize cvet strupene cvetice. Zdaj ve, da bo ljubimcu njegovo prisego lahko držati: smehljaje se, srkne iz čaše in jo da tudi njemu, ki prevzet neke tajne grozne slutnje izpije in priseže, da bo njen za vekomaj. Lakme mu pove, da so njene minute štete, a 011 je ne razume in napiva njuni ljubezni. — T11 se prikaže Nilakanta, da dopolni svojo osveto. Gerald se ne brani, toda zdaj razodene Lakme tudi očetu, da bo bogovom njena žrtva dovolj. Še enkrat se s pojemajočim glasom zahvali ljubimcu za sladke sanje in umre, Nilakanta pa izroči njeno dušo bogovom.
_ 24 —
m Vizitke, kuverte, račune in druge tiskovine m izvršuje lično in poceni
|	Zvezna tiskarna	|
■	v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 1.	■
z oglašivanjem v „Gled. listu"!
li „Sokolski Zlet", zagreli in W\ml\ ii
ugodno priliko nudi p. n. tvrdkam ceno in uspešno reklamo
po izvirnih oglasnih cenah za vse tu-in inozemske časopise:
íiniopooiiw
Ljubljana, Gledališka ulica 2.
in
Parna pekarna Iflknh l/flvnr
Ljubljana, Gradišče štev. 5
Večkrat na dan sveže
in raznovrstno pecivo.
jjiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiL
ZA
d. z o. z.
g	priporoča svoje mlečne izdelke, kot surovo	1
1	maslo, razne vrste sira, zlasti pa pasterizirano	§
1	mleko, ki ga bo dostavljala v prihodnje na dom.	i
^IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlIllllllillllllllllllIllIlllllllllllF
OQQOQO
Q
<
Cl
O
O
LU
cQ
I
<
Z
<
cQ
<
lT)
z
<
Cl
O
<
r~d
I
a; •• CZ UJ
. u I r
Q >N
H 3
8 o
O o
O D-
m
c
Q
a;
c'
«o _
CD ^ ra uTN
li
^ <L>
*0 5
p,c/) a: *
o — to
^ a. z: .to □:
to „ q/
- S a
(D ^ pr*
.10 J •r u. ..
o ra «
m . .E,
<u >u o
u -c N
LU o i >
.o o K
3:9 ^ Q ra ra'* ra »
u S
*
£
n:
ca
k	"5.2.
Q	UJ
.. UJ O t-O tC H
- OS £ UJ
S w
díh
Í « Z H
cC w
OS Q
u. z
tc
-I
f-
cc
o
u
Natisnila „Zvezna tiskarna" v Ljubljani