slovensko ljudstva na ta vero dom c.;>sn/ t IX letnik. V florici, dno 'JI. fobnivarijn 1901 Uhaja \ vil-.i». ICokopist' n|»ieji-ni.i iiiediilStvo \ (iolici, ilvoiiJčo SV llll.llij.l slov. 7. Z u i o d ii ikoni jr mogočopovrnili v.->,ik il.in ml S IJ ilopol-upiavništvi i Izdajatelj in odgnv trni vrelim,: | v a II It a j I v Gorici. Tiska „\an>(lna liskama'' (odgov. J. Marušič) v 8. številka. v. , li li I I Nl.-.llko so . I.ij M- \ i »i)a I, i, v Sol .ki ulici, Xiiii‘.\i ulici in n.i Km i-iijskctn I)k;;ii (Kn .i < /iiiio) 't. II po .S VIII Oglasi In poslanico M' 1,11'Ullljo |lll potit Vi stali, in sii't'1: Cc sc li>ka enkr.it II vni., Jvakial U vin., tnki.it U) vin. VeiS ki U po p.>_;.).ll»i. N a i o c ,i i n o i.i M 14 I .1 '. O jO pi.ic Iti v I ioiICl. Gorici. Napeljavanje v staroverski obred. m. Unijaiom okolo »Edinosti" kratek odgovor. »Edinost" z dne !>. I. tu. je objavila nekak odgovor, ki ptiča, da je nje pisec zelo konfttzen mož. Najprt j pravi, da je vsem znano, kaj umevamo mi Slovenci pod „staro vero", poleni pa nas pozivlje, naj jej povemo, kaj je „ sla ra vera". Radi ji to povemo. „Slara vera" je razkol ali pravoslavje, za katero agitirajo Podgornik in njegovi tržaški učenci. Odpadnik in razpop Jakič v Trstu je vedno v družbi s tržaškimi politiki. Ti politiki tržaški so lansko leto v HO. in 154. št. ..Edinosti" hujskali ljudstvo za pravoslavje. Letos pa so v šl. 18. „Edi-nosti" za Podgornikom izpovedali ,.staro vero“ pišoč: „Razum Slovanom kaže pogostoina druge boljše poti (pravoslavje), nego so tiste, na katere jim je možno krenuli jo od slučaja do slučaja. Tudi v pogledu na razna v e r o i z p o v e d a n j a • (na vero) jim je vezala zgodovinska sila roke in tudi današnja verska svoboda ni pri njih dejanski laka, da bi se mogli z lahka odločiti za to, kar bi jim bilo j najljubše (pravoslavje). . . . „Proti pravoslavju bi postopali obe oblasti, jedna iz politiških, druga iz verskih vzrokov. O tem dejstvu ni preverjen le tisti, ki namenoma zapira oči in maši ušesa glede na prošlost in sedanjost. Svcčeništvo v obče pa je tudi samo zase sila, ki suče tudi še d a-n es veči del širokih množic, kakor jej drago". (Upajo, da se bo ta sila zmanjšala in takrat pride zaželjeni čas za pravoslavje!) ..Edinost" govori tudi rada o »Ciri- lo-Meiodijski“ cerkvi. Kaj je to? To besedo je vpeljal v ta grešni svet Franc Podgornik. Ali ..Edino-t" soglaša ž njim? Govorite enkrat iskreno! ■ 1,1 Si K K. Stolna cerkev goriška. Naša stolnica so počasi in previdno popravlja. Bila pa je ž«1 res skrajna potreba. zakaj odleta 1H;M- se znolrnnjščine njene nobeden ni dotaknil', tako da ji* bila vsa zakajena in je strop prelil podreti se. Vzrok tej nevarnosti pa jo bila slaba streha. Zalo sla se streha in pod strešje že lansko poletje temeljito pre-j iskala in popravila. To delo sla izvršila renška zidarska mojstra brala Mozetič. Nerazumljiva rokuje bodisi i/, štedlji vosti ali nevednosti bila prevlekla stebre, ki delijo srednjo ladijo od stranskih. /. neko grdo navlako. Poskusilo se je slehre sklesali in ohladiti in glej! prišel je na dan najlepši sivkasti školjkasli marmor, kakoršen se dobiva v Kraškem Dolu. Lie; antni, vitki stebri, ki nosijo galerije in sli op, se sedaj svelijo kakor v kaki rimski baziliki in so stolnici pravi kras. To kamenursko delo sla izvršila goriška podjetnika Furlani A Ilc vrla k. \ rh tega sla očistila in oglmliln so po-lustehre pri glavnih vratih, baliMrado pred prevhilerijem, kipe na glavnem oltarji itd. »Edinost" hvali sv. Petra in Pavla, da sta »maševala v Jeruzalemu kakor v I Aulijoliiji, kakor v Rimu". Nam se to j ‘udi zdi, če udi nimamo za to nobenega j podatka; ali »Edinost" bi ju ne smela hvalili, da sta v istem jeziku maševala Hebrejcem, Grkom in Lalincem. Ali ni to proti narodnim načelom »Edinosti"? »Edinost" ve, da laže, ko nas dolži, da smo imenovali grško-katoliški obred slaroverski, ko smo ravno nasprotno rekli, da je lep krščanski obred in ne grško-naiodcti. Mi imenujemo starover-, ski obred grško -raz k o I n i obred, v kateri Podgornikovi učenci naš narod napeljujejo. • »Edinost" pobira za Podgornikom željo po grškem obredu tudi za to, ker je daljši 'o latinski i u bi t e d n j Slovenci več molili, uko bi imeli grški obred. Tako torej: liberalcem je naša božja služba prekratka, želijo si več molitve I Skušnja pa uči, da je liberalcem vsaka mašica predolga, h drugi božji službi ilak ne hodijo! Ni res pa, da je rimski obred krajši od grškega, le s v. m a š a latinska je krajša ko grška; o drugih obredih ta trditev ne velja. Vrh lega ima naš obred polno novih pobožnosti, katerih stari grški ne pozna. Tudi imamo mi »latinski" duhovniki veliko več nauka in govorov v cerkvi ko grški duhovniki, tako da je naša božja služba zjutraj in popoldne še daljša ko grška. Ob koncu nam napoveduje »Edinost" tožbo radi krive vere in sicer »na k o m p e l e n t u e m mesili" I, j. pri škofu ali papežu, kaj ne ? Dobro. Mi pričakujemo, da izpolnite dano besedo, sicer porečemo, da je vse to le pesek 'v oči nerazsodnih čitateljev. Do svidenja torej pred škofom ali papežem! Poštenim Ricmaiijcem pa kličemo: Budite pametni! Ostanite zvesti veri in obredu svojih očetov. Tistim hujskačem pa, ki vas zapeljujejo, recite: Vi presto- Mojsler lila/. I! i t e / n i k pa je iz razbitih udov štirih marmornih kipov, ki so nekdaj stali na stranskih oltarjih pred prezbiterijem, sestavil prvotne podobe in je tako lepo opilil, da se zde novi kipi iz finega kararskega marmorja. Najlepši umotvor, kterega hrani goriška stolnica, l. j. velika opresna slika na ravnem stropu predstavljajoča nebeško glorijo, niojstersko delo Julija (J ti u j; lin iz l.aina pri Romu, ki je tudi na Krasu (v Komnu) in v Ljubljani (pri sv. Miklavžu) krasil s svojim čopičem , cerkve, dovršeno I. 1702, je prelilo razpasti. Kakor znano, se jo pred 4 leti odtrgal kos strupa in ž njim del k sreči neva/en — le klasične slike. Tudi so zazevali* razpokline pa celem stropu, da sc jo marsikdo zba-l hoditi v ,,veliko cerkev". A tudi la strah je zdaj zginil. Strop se je preiskal, rahli deli slikarije mi se z vijaki pribili in odpadli kos nadomestil in pobarval tlelo sliko je očistil znani goriški ornamentik KI. Del n eri, da sc zdaj kaže v prvotnih barvali. Stene in oboke strunskih ladij in galerij je omenjeni slikar spretno obnovil in dal pogladiti. Doslej se prav za prav ni nič novega naredilo, nego le cerkev popravilo pite kamor hočete, saj že tako nobene vere nimate, a plačajte sami stroške za to. Mi pa ostanemo kar smo bili! Pokorni hočemo bili svojemu škofu, kakor so bili naši očetje. M i s m o p r e pr i č a n i, d a s v. O č e L e o XIII. s p r e m e m b e obreda na ljubo nekaterim hujskačem ni dovolil in je ne bo dovolil. Ric-manjci pa bodo sv. Očetu ue le iskreno vdani, ampak tudi hvaležni zato, nevoljni pa na tiste, ki jih pred svetom smešijo ter jim z obredom hočejo vzeti tudi vero! Interpelacija poslanca dr. Gregorčiča in tovarišev do c. kr. skupnega ministerstva radi kozje paše v gorenji soški dolini na Primorskem. Zemljiški kulturi neugodne razmere v gorenji soški dolini na Primorskem so krive, da tamošnje ljudstvo ne more živeti od pridelkov svoje zemlje, temveč da si mora iskati drugih virov svojim dohodkom. Možki se bavijo s krošnjar-stvom, delajo v rajbeljskem rudniku, ali pa iščejo in nahajajo zaslužka v rudnikih in premogokopih na Nemškem, daleč: od svoje domovine, med tem ko ženska mladež skuša večinom v Trstu dobiti si zaslužka. Domači gorati in nerodovitni svet ni niti za živinorejo v razsežni meri posebno pripraven; visoko, jako razsežno in strmo gorovje je le kozi dostopno, brez katere ne bi moglo vzdržavali on-dašnje prebivalstvo svojega trudapolnega življenja, ozimma bi bilo oropano naj-zdatnejšega vira svojim dohodkom. To velja posebno o županijah: Drežnica, Žaga, Kal (Bovec), Soča in Trenta v po-litiškem okraju tolminskem, v katerih so od nekdaj redili in pasli kozo brez ovire. Žal, da sc je začelo v zadnjem desetletju od državnih oblastnij tako pre- iti očistilo. Glavna prostora, kjer je središče-božje službe, namreč gotiški prez-biteFtj in'kapelica Najsvetejšega z relikvijami, čakata še mojstra. Ker stolnemu župniku ni bilo pri roki dovolj denarnih sredstev yi umetniških močij, se je obrnil do c. kr. centralne komisijo za ohranjenje umetnih in zgodovinskih spominkov na Dunaju. Vodstvo omenjene komisije je obljubilo, kakor čitatno v tržaškem uradnem listu, poslati dva izvedenca na pomoč, da sestavila načrte in vrh lega predlagata še dena ni pridevek. Naša starodavna in zanimiva stolnica pa tudi zasluži, d/t se jej pomore. Na Dunaju znajo ceniti njeno zgodovinsko in umetniško vrednost, a domačini ne. Malokdo ve, da hrani kapelica Najsvetejšega zad zii onim pozlačenim omrežjem dragocen zaklad i Domschalz) kakor: dve škofovski palici, jedno leseno, zelo staro, nenavadne oblike, baje izročeno sv. Mohorju od sv: Petra, drugo srednjeveško, sestavljeno iz kristalnih cilindrov, menda iz časa Popa ali verjetnejše iz časa Markvarda (1305—1381), palrijarha oglejskega; štiri umetno dovršen« doprsne kipe iz srebra, v katerih so relikvije sv. Mohorja, Lavrenciju, kralju in ganjanje koz, ki je enako uničevaluj vojski zoper to žival. Kazen je sledila kazni, katera se je zahtevala od posestnikov koz v denarju ter se je iztir ja vala potoni izvršbe, pri kateri .je prišla navadno koza prva na vrsto kol rubež. Le redko in izjemoma se v novejših časih preminjajo globe v zapor. Tako se je pahnilo prebivalstvo deloma v revščino, deloma se mu je odvzel najboljši vir dohodkov in lotila se ga je stalna razdraženost, ki še vedno traja in ki je z ozirom na državne koristi obžalovanja v redna. Ako se zdi c. kr. vladi potrebno, da z ozirom mi gozdorejo omeji kozjo pašo, je dolžna, predno to stori, da odpre ljudstvu nove viri* dokodkov, n. pr. s tem, da uvede primerne obrtne stroke, da povzdigne rejo goved in ovac, da ustanovi uzorne mlekarnice, da zgradi ceste v smeri od Bovca do Kranjsko gore na Gorenjskem, da zgradi potrebne železnice, ki bi vezale podolgoč vso deželo, da uredi gorenji tok Soče, hudournik Učejo, itd. — Malo resnosti je v tem, če vladni organ navaja kol nadomestilo za odpravljene koze košarsko šolo, ki se je ustanovila na Žagi, ali čipkarsko šolo, ki obstoji v Bovcu. Nit vsak način bi morala c. kr. vlada prenehali z eksekiitivnim izlirja-vanjem zastarelih glob ter odpisati jih popolnoma, ker zadevajo ubogo, stradajoče ljudstvo, katero jih v mnogih slučajih nikakor ne zmore, tur bi morala uredili kozjo rejo na lak način, da bi imela pred očmi ne le gozdorejo, ampak v prvi vrsti, kako ohraniti ondašnje kremenito in zvesto ljudstvo. Do tedaj naj bi se dovolila kozja paša pod istimi pogoji in na isti način, kakor je bilo to še pred desetimi leti. Z ozirom na to. kar je tukaj rečeno, stavljajo podpisani do c. kr. skupnega ministerstva naslednja vprašanja: I. Ali je voljno prenehati z ekse-kulivnim iztirjavunjem zastarelih glob mučenika Sigismunda in sv. Felicite in ki se ob večih praznikih stavijo naglavni oltar, neštevilo drugih relikvij, posebno oglejskih svetnikov; dva srebrna križa z relikvijo sv. križa, itd. Marsikdo ne ve, da je slika, ki je obešena nad glavnini oltarjem, delo Ti utore to v o, dTfiga krasna na desni galeriji, delo J Tominčevo, slike na stranskih oltarjih od Palme, Buttigu, Stralte itd. Lepi so nebrojni marmornati stranski oltarji, pravi kras in umotvor pa tabernakelj na velikem oltarju, ves iz raznobarvanega marmorja, sredi dveh klasičnih kipov i sv. Mohorja in Fortunata). Nedosežna glede sestave, izvršbe in svežih barv je opresna slika na stropu, vredna, da se fotografira in tem polom razširja. Poprava stolnice goriške stane že zdaj okoli 5000 kron, a glavni trosek še le pride pri obnovljenju prezbiterija in kapele Najsvetejšega, ki morata bili najlepša in v umetniškem obziru dovršena. Vrh tega pridejo pomladi tudi nove orgije. Zato priporočamo, da bi ne samo Goričani nego tudi drugi verniki naše nadškotije prispevali, da dobi naša mati-eerkev spodobno in lepo obleko. radi kozjo paše v olx':iii»ih• Drobniču, Žaga, K n I {Movec), Sora in Tienlii v po-litiškem okraju tolminskem na Primorskem ? 2. Ali jo voljno, popolno oilptislili omenjene zastarele globe. kor zadevajo ubogo I j n < Isl v« *. Iti sc Imri /. revščino V !i. Ali je voljno, urediti kozjo n*jo v navedenih občinah na lak način. da si' Ito pri lom jemal ozir n<* It' nit ko-nsti gozdorejc. ampak tildi na koristi prebivalstva in sicer prezpogojuu in v polni meri V i AIi je voljno, dovolili kozjo pašo v navedenih občinah, dokler se stalno ne uredi, pod istimi pogoji in na isti način, kakor je lo veljalo še prod dese-Ii ni i leti ? N a h n n a j n, 12. rehruarja 1901. (Sledijo podpisi.) Politični pregled. Naš avstrijski državni zbor. — V seji dne 1J3. t. m. so hiIi na dnevnem redu razni nujni predlogi »lede adreso na prestolni govor. Znano jo. da je levica se pro tivila sestavi adreso in jo predlagala samo izjavo lojalnosti do vladarja ter da hoče zbornica delali; desnica pa da želi. d« si' vrši adresna debata, v kateri sr pojasnijo politični položaj, razmere mej strankami in do vlade. Vitez Javvorski jo v imenu poljskega kluba izjavil, da je nujnost predloga utemeljena, ker večletna parlamentarna navada iu važnost predmeta samega zahtevala, da zbornica odgovori s primerno adreso na prestolni govor, v adrosnein odseku morejo stranke izraziti svoje mnenje iu pojaviti svoje stališči' Dr. Slranskv pa misli, da je odresiia debata zarrili lega potrebna, da si« označi -la- li-če nemških, strank, ki -u pod uplivmii Schonererjeve „vseneniške zveze'*, kajti la zveza ne prikriva svojih teženj glede z d r u ž e ii j a z n e m š k o .1 r ž a v o. Govornik navaja odstavke iz programa vsoneniške zveze, ki teži čez meji) v Meroliu. (.loški poslanci živahno pritrjujejo govorniku, dočim nemški radikalci strastni: ugovarjajo. \Volf kriči: Zhl govori v imenu češkega naroda. Steiu kliče: Osnujte klub Židov! Socijalni demokrat l)asynski je govoril v ime republikancev ter dejal, da so v vseh strankah, na desnici iu levici in v središču sami izdajalci, jodino mj cijalni demokratje so odkritosrčni Ijii Ije. Dr. Hnrnrcilhor pa je v imenu liheral nega veleposestva utemeljeval predlog, da naj predsedstvo zbornice izrazi cesarju čustva neom.i ne zvestobe in mla-nosti ter željo uspešnega dela. Predlogu se pridružujeta Kaiser v imenu nemške ljudske stranko iu dr. Kenkov ime nemških naprednjakov; Lueger pa je izjavil, da hočejo krščanski socijalisti glasovati za Uarnreitlierjcv predlog. Za adreso sla dalje baron Mallalti in dr. Ferjančič, dr Kalhrein pa izjavi v imenu „cenlra". da hoče glasovati za predlog vil. Ja\vorskega, ako pa bi ta propadel, za nasvet llarnrei-therjev. Na lo sla govorila Klolač iu llruby v češkem jeziku, kar je izzvalo velik hrup med nemškimi radikalci. Kor je za nujnost treba dvotretjinske večine, je ImI predlog Javorškega odklonjen. Za predb :: je 'lasovalo 17.) glasov iu sicer vsa s I a i.-1 desnica in Italijani, proti pa je bilo tod glasov na levici. Koriečno jo bil sprejet Diii nreitherjev predlog. \' četrtek I i. I m. se je nadalje vala debata o Parnreilliorjcvem predlogu (iovorili so razni govorniki, mej njimi tudi dr. Šušteršič. Včeraj je bila zopet seja Predlogi „slovanskegn con-i trmna“ v drž. zboru. Ze \ prvih sejali I so poslanci ,,slov cenlruma“ postavili i sledeče predloge: I, Da vlada zviša dr ! žavno podporo za obli ovi j« nje po i I rt n i uš i opiislošenih vinogradov iu da se . le podpore dovoljujejo ne glede na visokost | deželnih podpor. (Uorks in drugovi.) 2. Da država izdatno prispeva k Iroikom za k t re I | a n j e p r o I i I o č i iu da se odpravi lakozvana vinska k la ▼-z n I a. (I'leiter in dingovi.) 3. Da se vlada rosno loti zakoiisk« uravnave kartelov ter cim preji' zbornici predloži primeren mu'rt zakona išušlerčič iu di ngovi ) 4. : Dn vlada pri avstro-ogrski nagodbi, pri uravnavi avtonomnih carinskih larifov iu pri 11<>\ ih trgovinskih pogodbah z vnanjimi državami obrača vso pozornost na poljedeljske koristi in se odločno upre sebičnim težnjam industrije in prokupcev. iSiišleršič iu drugovi.i Na črt o državni žganj arini. Vlada je predložila drža vnemi; zboru načrt, da se po zakonu z dne 20. junija IMS* določena državna žganjarina pri produkciji in konsumii zviša od 70 na 1)0 vinarjev od litra špirita. Skupni veči dohodek se razdeli primerno posameznim deželam, toda s pogojeni, da se deželo odpovedo dosedanjim nakladam na žganju. Lij glede Kranjske, Štajerske in Koroške je vlada dovolila izjemo, da hi po novem načrtu ne bile oškojene. Primanjkljaj k dosedanjim deželnim dohodkom od žgu-njariiie v teli treh deželah ho pokrivala država iz skupnih dohodkov. Vojna v južni Afriki. Zadaje besede umirajoče angležke kraljice so bile: ..Naredite konec vojni v Alriki!“ Kaže se. da so šle ti' besede umirajoče kraljice k srcu angložkim državnikom, kajti tako resno, kakor v zadnji čas sc ni še govorilo o miru v merodajnih anglcžkib krogih delo oni fuklorjj \ državi, ki so vojno provzročili. so se sprijaznili z mislijo, naj bi se jelo raz pravljati o miru. 1’zrok temu pre-obralu pa so v poglavilneni razmere na južno afriškem bojišču samimi. Kajti le razmere so vse druge nego tolažilne za Angleže. Angleži so imeli v južni Afriki 21)70(10 mož vojaštva. Od teli jih je okoli 00.000. (drugi viri govore celo o 100,0(10), mrtvili, bolnih iu ranjenih ki so sc vrnili v domovino. Okoli 100.000 mož je raztresenih na raznih krajih, dn stražijo ceste iu železnice in več tisoč jih jo po raznih mestih, ki so važne postojanke. Kilehonerju ostane torej komaj 10.000 mož, a še od teti je polovica nerabnih. Najžaloslneji dokaz o položaju anglcžkib čet je pač ta, da umrje Angležem vsak d a n il o 3 00 vojakov. Vslod vsega tega se je skrčila angležka moč tako zelo, da je resnično število angbv.kega vojaštva že danes manjše nego ono burske armade. Angložki vojaki so z vso . vojno upravo in vodstvom jako nezado- „Zvonček“. l ist s podobami za slovensko mladino, leto II., št. 2. .»Kaj pa je tebe trdni tiilo -Fr. P r o i i- r n. Pa ne mislite, g. urednik, da uiis lini kritikovati „list s podobami za slov. mladino" -- liotr varni, ker pisati za mladino je ,.sveto delo": in „svetodelo*‘ napadati, Bog varuj. . . . ,.Zvonček" pesniku jo, če ne veste še, g. urednik! Pa da bi ga videli, kako? Ah, kako „hrepem", da bi pesen privrela na dan. pa mu noče in noče; zato mu ,.pere lica jok", zalo mu duh » . . . . vzilišf* nt*\rHs».*l I o vas, vu zelenele gruleči ti golubcr l»»*l i>a dvoru kraj »lom.uV* stivlie — « Ah, kako se mu obrača duh j m » t el)i, hišica dumama, ti s v ♦-* t iifkdanji lunj t»• > a 11 c Ali • vabljivih orešenj luisimdiljai. kak6 snu £»*jeii v;h *nluj! In t.iko dalje — do podpisa.............. Podpisal |ut se je Jgor : a ta podpis je nekemu vernemu čitatelju ..Zvončka" tako dopadel, da ga je spremenil v celo kitico, ki se glasi prav a lu Jgor. »Jgor, Jj'nr, .1 irin<*i-k. Ii si luleek naš: kilo otrok Ii' tu) uimj.• kur le-tu čimčaš?!« ’ ^, Pa zopet, g. urednik, m Itar ne mislilo. da hočem s tem krilikovati ,.Zvonč-kove" pesni — liog v ar n H Vreden bi bil pošten^ šolske palice, ali pa celo. da J bi poslal ..Jgoi.ek' in da bi me kot ta -j koga poslali v maškerado rekoč: „Tu jo ! dom zale!'1 Žito Hi ll1 obvaruj -11111 i i i i Lu kriti -j Ivinem Jul s podobami za slov. mladino"... | Lo povedal bi rad. da so v tem listu 1 tudi ,nole“, ki tako ..veselo in živo“ skaka|o, da kar od začetka poskočijo za j celo oktavo - če veste, g. urednik, kaj i je lo? \h, kak l,p*y, g. Podgornik Andrej župan v Cepovanu (»8, g. XI o n ari pl. Anton, župan v Šempasu ti7, g. Merce Kr., župan v Dornberku 01. g. S k < • Iti ris Anton, podžupan v Vipolžah (il. g. .Može tič Anton. župan v Solkanu m L o ca teli pl I- ra u c, podžupan v Vrtojbi, vsak po ;jli glasov, g. Lutman Andrej, župan v Sl. Andrežu. pri ožji volitfi o‘.) glasov. .Nasprotna narodno-napredna stranka je dobila največ M glasov! Ajdovski okraj je volil dne Iti I. m. Izvoljeni so vkljub ..Sočini" /dražbi skoro enoglasno: F. Trpin, župan križki z 69 glasovi. Fr. Gruntar, župan šmarijski z 68 glasovi, Josip Vidmar, župan lokavški z OS glasovi, Anton Lokar, župan ajdovski z (ii glasovi. Silvester Cigoj, posestnik v Gojačuh z oO glasovi, Marko Slokar, podžupan v Skriljah z 53 glasovi in Josip Pavlica, župan rihem-beriki z i-8 glasovi ; namestnikom pa : Henrik Čermelj, podžupan v ' Vrtovinu z 08 glasovi. Josip Slokar, župan kameiij-ski •/ r>7 glasovi, Josip Vovk, podžupan | v Sv. Križu z f)7 glasovi. Kot največji davkoplačevalec slopi v cestni odbor g, Leopold Itolko, župan črniški. Nove skladovne ceste. Nj. Veličanstvo ju potrdilo v d»žolnem zboru sprejeli načrt, po katerem sn uvrstite med skladovne ceste: I. cesta od d r-ž n v n e ceste v S o I k a u u s kozi K r o n h e r g d o I r ž a v n e or s le p ri Ajševici in 2. cesta od državne c e-s I o r G a h r j i skozi isto občino d o okrajne ceste v D u b i j a h. Srednje. Pri mu je Amerika ljudem prav glave zmešala. Vse sili tja, Dosedaj jih je iz naše duhovnije odšlo okoli 21; večina lob še ni spolnila vojaško dolžnosti. Janez Kos od Kosov je spremil .') mladenčov, med temi ludi svojega sina do Vidma. Kor je pa stopil nemara v zvezo z videmskim agentom, so ga dejali pod ključ. — Knaka nezgoda je zadela ludi Marijo Hvalica od Kuščarjev. Njen mož je že več let v Ameriki: prišel pa jo tudi menda domov pogledat — parkrat. Ker sla pa la dva zastonj pomagala agentu, da je več ljudi, posebno zdravih niladončev dobil za Ameriko — so prišli orožniki v spremstvu županovem h Kuščarjem in so Marijo Hvalica odvedli v preiskovalni zapor. Konca z Ameriko pa še ne bo! Da i>i imeli vsaj kake človeike coslu — potem hi ljudje ložje kuj prodali, bolj ljubili svoj, če tudi hribovit dom. Tako pa nas tlačijo slabe letine, grdo gledamo slabe kozje poti in želimo si v lepši svet. 1/. Tolmina. Tolminski zapori — šaljivci jim pravijo Kaviarjev hAtel — so prazni. Izobešena je bela zastava. Pač redek dogodek — o pustu! Potres. Soboto 16. t. m. ob 8. uri 57 min. zv. smo čutili v Tolminu močan potres, spremlja n z glasnim bobnenjem. Mislili smo, da nas vzdigne. Par minut pozneje se jo še enkrat potreslo. Tisti, ki slabo spe, so ga čutili spot ob 123/* po noči. O kaki škodi ni slišati. Enako poročilo smo dobili iz Pod-inelca. Otalož V soboto 16. t. m. je bil tukaj precej močan potres zvečer 10 minut pred 9 uro. Zlo je bobnelo in bučalo, močno se treslo, da je oprava v sobah tudi čutila. Snega imamo veliko. Mraza danes 17. t. m. 15° C. Takega mraza tukaj že ni bilo veliko let. I/, 1'rvarine IS). 1'ebruvarja 1901. „Mrene padajo z očij", lako je patetično zaklicala „Soča“ v svoji 20. št. z dne 16. I. m, ko sta baje dva Prvačkovea ,.Prim. List" vrnila z opazko: „Taka surova, inlainna lažnjivost, tako hudobije, lažnjivosti ni mogoče podpirali11. Kes mrene padajo ljudstvu z očij vedno bolj, ko spoznava nekatere ,,1'letne" „Sočine“ pristaše. Kaj vse ti „pošteni‘‘ naprednjaki uganjajo za kar Gabršcekova „Soi;r‘ še druge k posnemanju pridušuje s kli-coiii: »Posnemajte Prvačkovce in pokažite vrala „Pr. Listu'1, kadar vam v hišo pride1*, naj kaže naslednja i z j a v a : Na notico: „Veseli trenutki za urednika »Primorskega Lista1* v cenjenem Vašem listu z dne It. 1'ebruvarja t. I. št. 7., podpisana odgovarjava naslednje: . Nisva vrnila lista s takimi opazkami, kakoršne je citati ; sva popolnoma nedolžna. Istimi je tako-le : Nekoga dne pred nedavnim časom sta prišla dva učenjaka (?) iz Dornberga, ki sta poselila svojega „šimeljna,‘ v Prvačini, ki je ž njima vred zajedno član generalštaba „mirodno-napredno“ stranke v Gorici in nama vzela po sili „Pr. L.“ iz rok, kateri nama je bil ravnokar prinesel poštni ohhodnik v neko krčmo, ter ju odnesla. Kaj slu potem z listoma počela, nama ni čisto nič znano. Slišala sva, da sla ju na dornberški pošti vročila, ker prvaški poštar smatral je tako početje nepostavno — kor ne sine bili na zavitku pisano nič. razžaljivega — pač pa samo: Se ne sprejme, ali kaj sličnega. Ta dva „učenjaka** sta gg. Ivan Dudin I. č. še podžupan v Zaloščah in Jožef Šinigoj, siu ex-župana v Dornhergu p. d. gostilničar pri „Ueli Uršuli**. Konečno izjavljava vsemu svetu in vsem ljudem, ki ne posedujejo v svojih telesih hudobnega duha, da ostajava vedno zvesta svojemu narodu, Slovenca, ne hrigajoča se za strankarske hujskarije. V Prvačini, dne 18. febr. 1901. Franc Gregorič I. r. Vinko Tušar mesar I. r. I/, IIril. ..Primorski List*1 je v 3. št. I. I. v dopisu iz Zapotoka napisal: Naša uboga Idrijska dolina jo zelo zapuščena, in vendar si je upal prvak narodno- napredne stranko zadržali v 11<*?.«*lin1 ni odboru skozi (3 mescev vse ukle, ki zadevajo našo cesto! In >le.lnji»j vskliknil: in tak naj nam Ik> ljudski poslanec! - V Mirniku je pa baje g. < nekdo) priporočal vidilcom 5. kurije prvaka „narodno-napredne" stranke kul prijatelja cesto po lilrskej dolini, kleri je v deželnem zboru predlagal 20'/ za l" cesto, a dr. Gregorčič da je nasprotoval, češ da n* dovolil samo 10"/,,, tako da morajo občine same dodati 10 /„ kar bi ne bilo potrebno, ako bi dr. Tu v predlog obveljal. — Kdo ima bolj prav, ali g. dopisnik iz Zapotoka, kleri praSa: In lak naj bi bil ljudski poslanec!! ali (g. oni v Mirniku), kteri je ljudi v Mirniku našuntal proti dr. Gregorčiču za dr. Tuma V H a d o v e d n e ž. C. g. župnik v Kož bani je razpisal nagrado 100 K, ktero dobi dopisnik dolge klobase od beneške meje v ..Soči" ali kdo drugi, kteri dokaže, tla j«* resnično, kar je proti njemu v „Sočr zapisano. Upamo, da bode gosp. dopisnik z veseljem to storil, da mu ne ostane ime: lažnjivee in obrekovalec, še bolj pa, da dobi onih 100 K, ktere bi mu menda zelo prav prišle, (da bi ložje plačeval kvartinčke pri „Stelli benodeti") da bi vsaj nekaj svojih dolgov povrnil, klurili 11111 menda ne manjka. Javili shod v Hujskem. „Narodno-napredna" stranka se rada baba, da prireja v culi deželi ..javne shode", dočim se dr. Ant. Gregorčič skriva na zaupnih shodih. Mi smo vedeli, da je to laž kakor vse, kar „narodno-napredna“ stranka piše. Toda enkrat smo se hoteli prepričali prav na svoje oči. — Vže delj časa napoveduje „Snča", da hoče razsvitlili naše Brice, ker so se vdali črni temi. V ta namen je vodstvo „narodno-napredne" stranke napovedalo javni shod v Kojskem dne 17. t. m. pop. Šli smo torej na shod in povabili tudi somišljenike, da vidimo, če je shod res javen. Ob 3. pop. se je zbralo v kotu prostorne sobane peščica „narodno-na-prednib“ pristašev in nekaj dolžnikov „Ljudske posojilnice" in Trgovsko-obrtne zadruge — a skoraj celo dvorano so zagrnili naši somišljeniki, med kojiini smo videli iz Gorice g. dr. Jos. Pavlica, domačega župnika g. Pr. Mariniča, gg. župana Klanjščeka, Skolarisa iz Vipolž in več druzih. Dr. Tuma je začel zborovanje in napovedal svoj govor o programu in boju „narodno-napredne“ stranke. Tedaj se ga je prav prijazno opozorilo, da je treba pred vsem voliti predsednika shodu. Govornik se je takoj razgrel, na kar mu je g. župan Klanjšček rekel: „Mi smo čisto mirni, a predsednika moramo voliti1'. Tedaj pa je govornik spustil nanj celo pridigo. Na to se oglasi dr. Jos. Pavlica: „Prosim besedo k opravilniku. To mi morate dovoliti po poslavi in navadi. Jaz torej stavim predlog, da izvolimo shodu predsednika Dr. Tuma (.naglo): „Če je lako in če ima kedo drugi predsedovati ko jaz, tedaj ne bo danes javnega shoda ampak le zaupen shod. Jaz kot sklicatelj shoda hočem biti predsednik in hočem govoriti. Pripravljen sem pa dati besedo vsakemu, ki se bo oglasil.1'Klici: „To ne gre! Predsednika volimo mi na javnem shodu!1* Ur. Tuma: „Tedaj vidim, da hočete le zdražbo delati (klici: Nikakor) in zato izjavljam, da je javni shod za danes zaključen". Na to sta začela vpiti Gabršček in Tuma kakor iz sebe, a ko sta videla, da vpiti znajo tudi drugi, sta se potolažila. — Začelo se je razgovarjanje o prepirui točki. Ponujali smo dr. Tumi predsedniku nevtralnega, ki bi ne bil ne te ne one stranke, a on je ostal pri svojem: Ali jaz ali nobeden. (Madžarska ljudska volja !! Op. stavčeva.) Ta razgovor je trajal skoraj eno uro. Seveda bi si bili smeli izbrati predsednika in zborovati, ali peščica „na-rodno-naprednih" bi bili gotovo uprizorili škandal. Saj so tam v kotu — Tuma in Gabršček sta jih s hrbtom zakrivala — vedno bolj glasni postajali. Slišalo se je le: „Pri moji duši", „strela“, .,oštja", „kvak, kvak“, „drek" itd. po „narodno-naprednih“ pravilih. Tedaj je preč. g. župnik Marinič ljudi pomiril rekoč: ,,Prišli smo povabljeni na javni shod, a ker nočejo izbrati predsednika in sploh ne zborovati, vabim vas vse, ki ste še katoliškega mišljenja (burni „živio“ klici, vmes A. Gabršček: Saj to smo vsi!!) da se mirno razidete". Zborovalci so na to res mirno zapustili dvorano. Ostalo je le kakih 10—15„narodno-naprednih" pristašev in dolžnikov, ki so potem zvesto poslušali govor dr. Tume. Iz tega slučaja naj čilalelji sodijo, kaka laž so lako imenovani „javni shodi,, ..narodno-napredne" stranke Zakaj pa ni hotel dr. Tuma dru-zega predsednika? Ker je hotel najprej on sam govoriti 1 '1 uri, potem bi <]a- bršcok vezal otrobe I uro in za ii|im, ko In Inli vže vsi zborovalci zamorjeni, bi bili morda še komu dovolili besedo. nazailnje i,-.i o polunoci! nam seveda Molje nit: Iz Hov ca. Slučajno sem bil opomnjen na nek dopis v ..Primorcu" H. iobr., v katerem se ..neznani" dopisnik oblizuje, ker si je po Tavčarjevo zopet ..privoščil" onega kaplana za ..južino", in to še celo na — petek! V petek jo pa prepovedano požirati tudi — kaplane, ker so tudi oni iz mesa. Ne boš, knstijane! Ako sodite Vi, dopisnik in drugi, bodisi liberalčki, da je ona majhna notica v ,.Pr. L" potekla iz mojega peresa, ali da sem jaz vsaj moralni njen oče, se jako motite, ker sem o nji izvedel cel teden kasnej. No, z veliko večjo gotovostjo sodim pa jaz, kdo je ljubeznjivi „Primor-čev" dopisnik. Tista kopica napadov na me je imela svoje kolišče v krogu gg. učiteljev, katerim jako teknejo kaplani. Odkrito povem, da on« pevke Kristine ne poznam kot pevke, ker niti nisem vedel do zdaj, du hodi pol v „Nar. Čil.", kjer se izobražujejo pevci in pevke ne samo v petju, ampak tudi v zlatih liberalnih naukih na podlagi „Slov.(?) Nar.“, „Soče“ in „Primorca“, ki se šopirijo po čitalniški pevski sobi in so torej slednjemu obiskovalcu sobe »blagovoljno" na razpolago. Resnici na ljubo povem tudi, da mi ni bila ljuba ona notica v „Prim. L.", ker mi jo vedno le do s l v a r 11 e g a nastopanja in r o s 11 e g a delovanja, tor dostavjam, da ono Kristino in marsikoga drugega vi ..liberalčki" in „liberaluhi“ niti vredni niste, in da bi Vam mnogi, ako bi spoznali Vaše „blage" namene, — hrbet obrnili. Klofuta za kloluto, si mislite, in zalo hajd, udri po cerkvenem petju, ki je zdaj začasno vsled »prijaznosti" g. orglavca brez spromljovanja orgelj. Povem le, da so zdaj ljudje lOkrat zado-voljniši s potjem nego prej. No, ob kršč. socijalizem pa se mora vže vsakdo dregniti in ravno tako tudi iz Bovca ni niti dopisa niti notičiee, da bi ga prav po pasje ne „ponehu“. Ako psi lajajo, je znamenje, da mi Jaiemo". Pri nas se kaže ta prislovica v vsej istini. Pustite le v miru kršč. socijalizem, ter ga raje proučujte in izvršujte, da ne boste čez kaj časa skesano trkali na svoja prsa: Bili smo „1 j u d s k i ‘, a smo delovali proti ljudstvu! Jos. Abram, kaplan. Iz kobaridskega kotu. Precejšnjo porcijo ošabnosti ali nevednosti kaže žu-ganje ..Sočinega" dopisnika se šol. svetom. (Palčnik: Mi orjemo !) Jejgas, jej-gas — to bo pa hudo! Vzamejo mi šolo, ko bo kak Tumovee minister! K sreči poznajo dozdaj še vedno postavo od 25. maja 1868 §2., kjer je rečeno: da verski pouk urejuje cerkev sama! — Duhovniku ni treba še le beračiti, ampak lahko zahteva, da se mu dajo šolske uro tudi pozneje — makari za en teden — v nadomestitev za izpale ure radi bolezni ali stanovskih opravil. (Minist. odlok 25. feb. 1875 št. 7465.) Vkljub temu se je moral pisec pritožiti rekoč, in šele potem je dobil v roko: da jo bilo očitanje gosp. nasprotnika „ne le nespodobno temuč tudi graje vredno". Dokaz, da je piscu vendar še mar za katekeze. Z obema volitvama je bil pisec sploh še zadovoljen. In pisal je bil v mesto po pravici; za spremembo drugje ni odgovoren; in tudi ne, če se je kak izvoljenec zbal pozneje vsled terorizo-vanja: „Vam preložimo šolo v drugo vas". Do zdaj je bila ukazana šol. sv. maša, in učitelji bi morali nadzorovati pri šol. maši, (če niso organisti) in pri šol. izpovedi (Minist. odlok 1872 in I88O1. No verjem, da bi se prekladalo šolo proč od cerkve. Manever! Kolikor mi znano, so bile volitve tajne; torej!... Laž je, kar se očita v ljubeznjivem dopisu glede cerkve in ključarjev. Pisec ne vč za kako krivdo. Pač — še vedno je premalo — sebičen, da zalaga včasih stranke in cerkva, da mu pozneje vrnejo. Ali to se menda sme, slav. gg. Rada-manti ? Ali du bi delal komu krivico (tako vsaj urnem dopis tist lepčeni)?! — 600 K., ki mi jih plača Tumova zadruga za 2 leti in po vrhu še 5998/* K tistemu, ki mi je r „štont" dokazati krivico 1 vinarja! (Samo križev pot je stal čez 600 gld., ne le, kar je morda referent „vrgel"j! Morda bo pa nasprotno res, da stori kdo kuj tudi i/, svojega, in zato pni' m treba polagali račune ne vam ne ključarjem! Saj 111 uprav baš potrebno, da bi moral vsak posnemali v revijah slavnoznanega A. Gabršeeka, čigar list je zagovarjal judo: ki me je varal, slepil — pardon! dražestno božkal toliko let z obljubo, da mi izplača lope denarje kot nagrado za razne prevode v njegove volonarodne namene, pa mi ni dal niti onega vinarja; pač pa so mu jo že ponovno povšočilo, da je lako malo z visokega poonegal z mano on, ta moj „veliki mecen" (pokrovitelj)! —Če pa pravi včasih 11. pr.: „Materino delo" se dobro prodaja, v drugo pa: snj knjiga itak le tu leži — ne vem, kje jo neresnica ! Iz Cerkna. V zadnjem času so Cerkljanski ..naprednj iki“ nagromadili v .,Soči" in ..Primorcu" toliko nesramnih lažij na mojo osebo, da ko bi holol vsako posebo zavrniti, bi no mogel iinoti druzoga dela. Da. da. strahovito napredujete v hudobiji. Ker toraj nimam ne časa ne voljo z vami prekljati se, kor imam druzegu nujnišoga, potrebnišega in bolj hvaležnega posla v izobilji, zato odgovarjam na vse vaše ostudno Obrekovanje samo to-le: Ali vas ni nič sram, da na tak način kradete čast duhovniku, ki vam ie n i k d a r ni nič žalega storil in ki vas še zdaj le pomiluje v vaši zaslepljenosti? Ali vas nič no peče vest radi toga? Če vas 110, poleni ste brezvestni ljudje. Pridite vendar k meni, in dokažite mi, da je resnica to, kar ste o meni pisali, in jaz sem pripravljen odstopiti vam vso svojo letošnjo hdro, katero mi tako zavidate in povrhu tega še „ofer", nad katerim se še le lotos tako spodtikalo, ko jo vendar v navadi že toliko in toliko slo let. Imate torej lepo priložnosi zaslužiti si nekaj! Če pa tega no dokažete, potom veste sami, kaj ste. Potu h 11 o 11 i hinavci ste, ki sc na videz hlinile, za drugih hrbet skrivate, da poleni v „80-činili" predalih toliko ložje udrihate čez duhovščino, ki vam jo povsod tako zelo na poti. „Soči“ da moram le častitati, da ima tako „resnicoljubne“ dopisnike, ki so n. pr. vže trikrat, reci trikrat s tako slastjo pogreli neslano laž, da sta tukajšnja gg. kaplana plesala! Kakorfien list, taki sotruduiki. „Gliha vkup štriha‘;. Murovec, dekan. Iz Jageršl. (Nesreča pri žouitnini). Dne 11. t. m. poročil se je v tukajšni farni cerkvi g. Tomaž Černilogar iz Še-brelj s tukajšno posestnico g.čno Lucijo Tušar. Pojedina je bila po stari navadi v vaški gostilni. Vsi gostje so bili veseli in dobre volje, ne da bi bil kedo vinjen. Ko je že odšla volika večina gostov, zgodila se je strašna nesreča. Posestnik Fr. Peternel se je podal sam po stopnicah iz prvega nadstropja, kjer je bilo še nekaj gostov, v pritličje v kuhinjo. Kar so začuli v kuhinji nahajoči se gostje ropot in so hiteli pogledati, kaj se je zgodilo. Tu se jim ponudi strašen prizor. Videli so g. Fr. Peternela ležati brez zavesti v svoji krvi. Neirečnežu se je gotovo spodrsnilo in padel je z glavo ob stopnice. Poklicani duhovnik mu je zamogel podeliti samo zakrament sv. poslednjega olja. Boril se je nesrečnež v neaavesti še cela dva dneva s smrtjo. 14. t. m. ob S. zjutraj pa je umrl in zapustil žalujočo udovo in dva nepreskrbljena otročiča. Pogreb se je vršil 16. t. m. z veliko udeležbo iz Jageršč in sosednjih Šebrelj. Požar. V Bači pri Sv. Lueiji je pogorel 16. t. m. Ivan Kovačič h. št. 41. Mej tem, ko je bil 011 v Tolminu po opravilu, začela mu jo popoldne hiša goreti in ko je prišel domov, je naiel žalostno pogorišče namesto hiše. Pogorelo mu je h krati mnogo sena, žita, svinjine in starejšemu sinu 40 gld. gotovine. Zavarovan je bil, a zadnjega obroka ni plačal, zato je zgubil pravico do zavarovane svote. Naj bi bil vendar vsakdo zavarovan, pa naj bi tudi obroke o pravem času plačeval. Rajši počakati z davkom, da se zavarovalnina plača. Nesrečnega Ivana Kovačiča priporoča ,,Primorski List" premožnim in dobrim ljudem, naj mu pomagajo. Kedarmore, naj pošlje naravnost njemu po nrkaznici. Vsaki dar bo nesrečni mož hvaležno sprejel. Nesreča. Na dan 18. t. m. sekali so drva na zemljišču cesarske graščine v Lipici na Krasu. Že so razžagali hrast ob robu neue doline in 62 letni delavec Josip Čok-Mavta iz Lokve hitel je hrast zagvozditi, da bi padel proti dolini pa nenadoma se hrast zaobrne, zzrne ter Čoka vjaine za noge, ga podere po do- lini navzdol, da 7. vso silo trešči s čelom na steno ler v hitm mrtev obleži. — Bolezen 111 lurscnkii isirku). V Furlaniji so napravile lansko lelo gosenice lupaline mnogo škode na turščaku. Ob žetvi se je pokazalo, da so klasovi bili v«i prevrtani. Železnica po B ilkami. Slovanske balkanske državice bo lo v kratkem imele železnico od adrijanskega morja do ruske moje ob črnem morju. Tako bo Basi ja zvezana z adrijanskim morjem! Sejmi na Primorskem: V Cerknem in Boljuncu 24. t m. v Gorici 28 t. m., Irpelju 111 v v Kobaridu 1. marci|a, v Ajdovščini 10 maivija. Nove knjige, katero toplo priporočamo so: l.„Zbirka ljudskih iger", II. snopič, izdala slovenska krščansko-socijalna zveza". Naroča se v ..Katoliški bukvami" v Ljubljani. Cena mehko vezanemu snopiču 80 h, po pošti 10 h več. Za društva, ki vzamejo vsaj i izvodov skupaj, je cena (50 h. 2. „So c i j a I i z eni" spisal dr. Krek. To delo se bo izdajalo v snopičih po 30 h. Naročniki prvoga snopiča naj se oglasijo vsaj do konca februarja pri č. g. Luk. Smolnikarju, stolnem vikarju v Ljubljani. Iz Gorice. Na preludije k moji pesmarici so se preč. gospodje iz Kranjsko, Štajerske in Koroško lako pridno naročevali, da sem imel upanje, da bom mogel dotični zvezek brez znatne izgube obelodanili. Ker pa iz Primorske nisem vdobil voč nogo dve naročili, zalo sem primoran namerovani zvezek shraniti, dokler ne nastopijo ugodnejše razmero. Gg. naročnikom pa izrekam tem potom svojo zahvalo za zaupanje, koje so stavili name. Danilo Fajgelj. Zahvala. C. kr. priv. avstrijsko zavarovalno društvo „Dunav‘ (Danubio)je v mojo največe zadovoljstvo plačalo vso škodo, katero mi jo napravil dne 20. januarja 1901 požar na poslopju iu na blagu. Štejem si v dolžnost, da se prav iskreno zahvalim imenovanemu zavarovalnemu društvu. V Gorici, dne 14. februarja 1901. Jožef M a r k o č i č. Najdeno. Včeraj se je našla mašna knjiga. Kdor jo je zgubil, naj se oglasi pri tukajšnjem redarstvu. Naša društva. Občni zbor „Centralne Posojilnice" bo, kakor znano, v četrtek, dno 28. t. m., ob 11. uri, v posojilničnih prostorih. P. n. udje so naprošeni, da se ga vdeleže pelnoštevilno. II. Primorsko vojaško veteransko društvo za Gorico in Gradiško bo imelo občni zbor v nedeljo 3 marca ob 11. uri dopoludne v prostorih „R6tel Post" v Gorici. Dnevni rod: 1. Otvoritev zborovanja. 2. Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo o društvenemu napredovanju in poslovanju. 4. Poročilo društvenega blagajnika. 5. Drugi nasveti in predlogi. 6. Dopolnitev društvenega predstojništva. Vabilo k družbi sv. Mohorja. — (Dalje.) Književni dar, ki se udom pripravlja in deloma v družbeni tiskarni že pridno tiska, je za letos ta-le : 1. „Zgodbe sv. pisma4-, VIII. snopič. — Mnogo prerano nam je zamrl g. profesor bogoslovja dr. Frančišek Lamp6, ki si je pri Mohorjanih postavil neminljiv spominik s svojimi „Zgod-bami\ Krasnega dela ni mogel dovršiti. Nadaljuje to delo na isti način profesor bogoslovja v Ljubljani, preč. g. dr. Jan. Ev. Krek Delo se ne bo pretrgalo. „Zgodbe" bi pač ne smele manjkati v nobeni slovenski družini I 2. „Painet in vera". Slovenskemu n&rodu v potrditev sveto vere." Tega, našim časom jako potrebnega dela, katero spisuje g. župnik J. M. Seigerschinied, izide letos 1. zvezek. G. pisatelj v njem pojasnuje z umstvenimi dokazi in mnogimi izgledi temeljne resnice naše vero o Jezusu Kristusu, sveti cerkvi, o vstajenju mrtvih in božji previdnosti. Delo zasluži čim največ bralcev. — Naše častite poverjenike in družnike moramo opozoriti, da letos ne izide molitvena knjiga. Družbena knjiga ,.Pamet in vera" ni molitvenik, ampak poučna apologetična (bogoslovka) knjiga v večji obliki na 10 tiskanih polah, v obliki kakor lanska knjiga Anton Martin Slomšek Zatorej ni treba dodajati v e z n i n e za molitvenik. ^Konec pride.) Za krntok ni s. H a z v; I a s. ..Črna tiMim** sc Siri po vsej <>«‘/.<•1 i. Tomu je treba na vsak način «»«l|<<•uk»«■ i. Zato st: obrača glavni odbor naše slranke ilo vseli somišljenikov na debeli s lem le ukazom: I. Pri vseli sakristi.jali v * **li deželi naj oskrbe od nas imenovani zaupniki ključavnice s tremi ključi. Kden ključ dobi imenovani zaupnik, druga dva pa od njega določena dva uda ,.narodno-nupredne11 stranke, ki pa morala bili vduna z 1I11S0 in telesom naši stranki. 2. Skrb leb Ireb oseb bo. da po zapro črno temo ali po našem jeziku: ..proklete farje" v sakristijo in v cerkev, od koder se ne smejo ganiti ne po dnevu, ne po noči. 3. Z ozirom na to. da se dobe Se laki „norci“, ki hočejo iskali po vsej sili Se sveta pri ,,črni temi'1 — naj se jih dopusti Se v sakristijo po tem opravku, da se ne oplaSijo prezgodaj pa eden i/. med treli sakristijskili ključarjev naj skrbi za to, da »e ne mudi'; predolgo v sakristiji. 4. Za previdavanje v bolezni ali nred smrtjo se odredi, da ima „črna lema'1 imeti uradne ure od 8 —12 dopoldne in (>d 3—6 popoldne. V teli urah naj vsak smrtno in nevarno bolan pride v sakristijo — ali če tega ne more nikakor slo-i iti. naj se di\ prinesli. o. Da se vse lo natančno i/.vrSi. so odgovorni postavljeni zaupniki. Ako bi pa kaj prekršili v teh določilih — si; jih bo najostrejše kaznovalo. Vsakega drugega »naprednjaku*', ki bi se ne ravnal po tem. se bo slovesno izključilo iz te družbe, ter se ga izročilo na milost in ne milost „črni temi“. 0 d bo r ii a r o d n o - n a p r e d ne st r a n k e. oooooooooo Nova knjigoveznica, preskrbljena po najnovejSih zahtevah in z naJnoveJSimi pripravami v Gorici, v hiši „GoriSke ljudske posojilnice" tik „Kroja3ke zadruge". Priporoča se preč. duhovščini za prevezavo misalov; slavnim krajnim šolskim svetom in učiteljstvu za prcvezavo fcolskih knjižic in sploh za vsako delo, bodisi v popravo ali na novo izde-lanje, za kar zagotavlja trpežni izdelek in točno postrežbo po jako kulantnih cenah. Rojakom v mestu iu okolici se priporoča udani Ivan Bednarik, knjigovez. oooooooooo „Krojaška zadruga", vpisana zadruga z omejeno zavezo v Dorici, Gosposka ulica hiS, štev. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstnega manulakturnoga Idaga zn ženske in moške obleke, za vsak stan in vsak letni čas v naj večji izberi, kakor: sukno, platno, prle-nino, ChifTon, oksfort, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce. Jager itd. itd. Vse po naj nižji h cenah. Cene so »talne brez pogajanja. BI. 11* Op. •J Naznanja s«. da JAVNA DRAŽBA zastavil VI. 6 etr tleta t. j. mesecev oktobra, novembra in decembra 1899 začne v ponedeljek 4. marca 1901. t*r se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke. Od ravnateljstva zustavilnicc in /. njo združene hranilnice V Gorici, 1. tebruvarja l‘J01. Anton Obidič, čevljar Senioiiiška ulica hiš. sigv. 4 Gotica. priporoča m* za raznovrstna naročila po mori i. «:> ur*. I« i asiia ua i ml m a a iz 14krasnih dragocenih predmetov m sicer: I ura od niklja. Auker nmioul. >u:i željo tudi posrebr.i z lepo razi- ■ • /. I j a n i n i pokrovom, ločno urejena ' U-letniin jam slvoin in Akatijico. I krasna goldin ali nikljajta okropna verižica S privesom Pari/ki -dstem I »oblin igla za kravale z imilir briljanti. I par gumbov za nianse e. znamka ’ J la ranlie". I tfarutIilra |f) komadov jjumhov za srajce in ovratnike. 1 par uhanov iz prislnega-rebra ura !no puncir. I goldiii prstan S krasnim kameiiom 1 žepno ogledalo v eiviju \'seli li krasnih in vrednostnih predmetov z uro Aiikor-Hemont vred pošilja le za 2 glii. 95 ri^. ' povzetjem ali po naprej poslanem denarju, tvrdka Hrinlor II sin iz Krakovo - Stradam i 7. - Krakovo. Ni i)t!jj(iv.Trj:ii<'i''‘ sprrjoiiKMii v S il:n li na/:ij ill PUV1IK.M1I deli,:,. \ -.1. <1 i\'i.il illlll.i lui:>1*1 HiKU key;i li/ik.i. Ll0j4.it«> ilustiiinii cenili i;i/.;.>vislnili iliagi; ceilosti lue/ptafno in lianko. Razjirodajalci in agenti se sprejemajo. Vsak kupec dol>i v dar brezplačno krasen žepni alluni s l.‘> razglednic.i:ui mesta Krakovo. pripon>i•;i: i preč. duhovščini. ret 1,\e tlim ur Krl>iii'Ivoin in slavnemu p. n. občim Ivu. >1 ril garantiran relielni pi-taner najbolje vrsle na ilrolmu Ki:, pn K I .'JO. / odličnim spošlo\ ailjetn .1. kopne. sveear. i ulica sv. Antona J. Gorica. Anton Breščak Gori ca, gosposka ulica .št. 1 i. (blizu lekarne Gironr.ili). Ima v zalogi vsakovrslno po-11i^l\ o zn vsak slan. Oprava po m;i j 11 io< it‘i'1 i<‘i i 11 slogih, posebno za spalni', jedilne ill poselili' solu* je po nemškem slogu. linčala zaloga podob na plaluo j m >ipii z različnimi ok\ irji. Holgijska lu inena ogledala vsaki' voliko^li. |{az- j lirpo i>ol‘iatnejso solino opravo. na katero sr še posebej opo/arja p. n. olieinst vo! i om 5? Im d 9 * B C t H (I tl H 'onr—nu- , Jfi ’ CS i u sivhrar, « v iorioi, ulica Moreli 12. SS priporoča prečas!. duhovščini za lH izdelovanje eeiKvenih posod in oro*I|a. Pripravo cerkvenega o- ry rod|a olajšuje revnim cerkvam i™ s teni. da daje ludi na obroke. Obroke si pa preč. p n. sjospod ry valeč sam lahko določi t™ n.n i k i j Anton Kuštrin v Gosposki ulici h. štev. ‘23, priporoča častili duhovščini iu slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blai^a n. pr. kavo: Santos. Sandoniini!■>. .lava. (lejlon, Porlo-rieo i. dr. Olje: l.ueca, Sl. Angelo, Korlii, istersko in dalmatin-ko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrsle. .Moko št. 0, I, 2, 1, o. Več vrst riža. Miljsveeo prve in driiL,e vrste, namreč: po ’/» kila in od I rinita. Testenine iz tvornice Žnideršič »Si \'alcnčič v II liisliici Zveplenki1 družbe sv (arilu iu Melmla. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in /. .loebmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrsle. Po pošli se razpošilja v zabojčkih najinaiije po o Kg na vse kraje. G. Likar, Gohca, Semeniška ulica št. 10. Trgovlua |ii. .miških in šol. potrebščin. Haznovrslno papirnato blago, ige : molilvone. šolsk^* in vpisne. 1'iskovine iz ..Narodne tiskarne11 po enaki ceni. Preskrbuje tisk vizit n ic, računov, kuverti1 z napisi. Sprejemu v vezanje knjige. Vse po najnižjiii konkurenčnih cenah. ♦ ♦ i ♦ i I I i •# H (leviji S #i. i 'B i. • '■** ® ® * I > a z p i ■ I a i« i*t Kožni Ši ® K i j >1 # I? iz razne v en e i. iz por- iu '** kovine# $ podobe1*1 s eelaiia S* * * * 1 '*> >)fl W «kl®®®l*l®l3i-fc WWb 'H% i‘i*% 1*1 cizmi I 1 JOSIP OTJLiO.T v Raštelu st. 2 v Gorici. Velika /.nlogu vsakovrstnih igrač. Vsakovrstna sveža semenu za vrtnino. P i j' ‘i®® W hiizue iji % iiazne % * no- Veona luc! -®* Heilko kedaj se dobi prozornega, dobrega pristnega oljkiuega olja za „v»*ril» lili", marveč navadno le mešano, nesnažno olje. Naj^lahSe olje pa je tako. ki obleži na duu posode. Prodajalec da ludi tako olje za ..večno luč'1: da pa tako olje z nobenimi stenji, niti z navadnimi ,.dušeami" ne gori. je znano vsakemu iz skušnje. Da nf' bo več pritožb. da olje ne gori. ali pa da premočno gori. ali da stenj preveč olja pov-žije, omislil sem si troje vrst stenje;'. Priporočam torej, da se po dobroti olja rabijo Kofolovi stenji, katere g a r a n t i r a m za trajno ,.večno luč" ludi v najhujšem mrazu. Pouk s pošiljatvijo Za prodorno dobro ulje stenj O. za slabše I., najslabše (nesnažno II. Za visoka steula ..Glullonov Aparat" stenj O, I K 60 v., stenja I. in II. 3 K Za navadna nizka stekla stenj O I K . I. In II. 2 K 10 v. Šiatljiea stenjev zadostuje za eno leto. Stoklu vseli vrst in barv. Dolenčeve svefo ia pravega 6*obelnegfi voska po originalnih ueimh. Se priporoča preč. duhovščini Tim* Kotol, Cerkvenik v Kanalu i(!oiiš|ti®®®®®®®®«®®®®®®®«'®®®®®®®®®®®®®®®®®»®^®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®® 1*1 AA AA AA ^ *' * * ^A AA A, A. A A 1+| ®® 56®®®«!®®*®®®®®!» *'•*:•*« » ®«.-»® S® M<;» »® *i®®®®®® .vi' iii^i®®®®®®®®®®®®®®® ii®®6t® A- A. iX> AA iai v/projoniii z.ivarovniija vsnkovisinih poslopij, proinir-n i n in poljskili |»ri(l('lkov proti požarni škodi kakor ludi zvonov proli poškodbi. Pojasnila daje in vzpivjema pomidlu-* raVliat(.‘ljstVO zavarovalnict' \ ju illii-jii >1 od.jatov<3 liiss1 n:i Diunijski cesti v hjiililjani. a ludi po slovonskili de/.ebili naslav-Ijoni poverjeniki. „Vziijeinna zavaro>alni<‘a n Ljuliljani” jo edina sioV(kilsk;i zavarovalnica. Zavaruje pod tako ugodnimi jiogoji, da so lahko meri /. vsako drugo z.ivaiovalnico. Postavno vloženi iisianovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost. mr ROJAKI! Zavarujte svoje imetje pri domačem zavodu! ®*'*j®®®®®®®®®®®®®Ji*®®#®®®-* Mi®®®»'M ®*®® *.®®®« ®®®®®«®®*®®®#: ® BuMM ®*®®®®®®®!#®®®®l#®®®®®®®&®®®®®®®1Š®®®®>*l1*:®®®®®®®®®®®®<1®®®®®®®W®®®#