Published and distributed under permit No. 728) autKor. by tbe Act of October 6, 1917, on file at tbe Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Byrleson, Postmaster Gen. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST medium TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." *^OLUME IV.—LETO IV. CLEVELAND, 0., ČETRTEK (THURSDAY), AUG. 25, 1921 ŠT. (NO.) 199. Copy 3c. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c. I? AMERIKMCEV IN 27 ANGLEŽEV UBITIH V GROZH ZRAKOPLOV-SKI NESREČI NA ANGLEŠKEM. STRAHOVITA NESREČA SE JE PRIPETILA PRI PREIZKUŠANJU ZRAKOPLOVA. — VSI ZASTOPNIKI AMERIŠKE MORNARICE, KI SO SE VDELEŽILI POLETA, SO MRTVI, -h SAMO PET OSEB OD VSEH JE OSTALO PRI ŽIVLJENJU. Parnik "Leviathan" v plamenih. HULL, Anglija, 24. avgusta, — Sedemnaj'slt članov ^^eriSke mornarice in 27 članov angleške mornarice je ^ašlo smrt, 'ko se je danes nad mestom Hull primerila ®^®p'lozija velikega zrakoplova ZR—2. Ponesrečeni zra-^l^lov je toil "dirigible" tipa, ki je podoben Zepi3eli>no-zrakoplovom. V kolikor se je moglo dognati nocoij, mi niti eden iz-Amerikancev, ki so se nahajali na zrakoplovu, ostal življenju. Samo pet oseb izmed 45, ki so se nahajale na zrako-Wovu, je bilo rešenih. ■ Amerikanci so«se nahajali v zrakoplovu vsled tega, se je po poizkušenem poletu mislilo izročiti zrako-ameriški mornarici, ki ga je kupila od Anglije za ^ojo uporabo. Med mrtvimi Amerikanci so tudi Marcus H. Esterly . %a i'z Youngstowna, O,; poročnik Emery Coil, Ma-I^etta, Ohio, in Louis H. Maxfield, Wa'shington, D. C., ;^^se je učil zrakoplovstva v Akron, Ohio. ^ Med m-rtvimi Angleži je tudi sloveči zrakoiplovec, v|^gadir general E. M. Maitland, in vsi drugi častniki ^ izjemo poročnika Wann, ki je poveljeval na ZR-2. .. Polet se je pričel v torek zjutraj v Howden. Ko se I® pripetila nesreča, ki je ena najgrozovitejših, kar se Jih pomni v mirovnem času, je bil v zraku že 34 ur, bil ^0 Ha pdti v zrakoplovno pristanišče v Pulhamu. Ko je velikanski zrakoplov plul približno 1000 čev-visoiko nad mestom Hull, so ljudje opazili, 'da se je ^oldnji konec začel povešati, nakar je zralkoplov z veli-naglico treščil v reko Humber. , . Ena teorija o nesreči je, da se je pri preizkušanju '^I'ekoplo^mih krmil napravilo prehiter ovinek, vsled če-se je ogrodje preveč napelo, nato pa da je prišla eks-Wozija gasolinskega tanka, ki je tragedijo dovršila. Seveda, to je samo domnevanje. Kaj pa je bil res-^'H^ni vzrok nesreče, najbrže ne bo nikdar dognano. Že dni se je v zrakoplovnih krogih govorilo, da je bilo ^Wdje zrakoplova precej slfbotno, toda to se zanikuje Vseh merodajnih mestih. Več deset tisoč oseb je opazovalo, ko je več onih, ki 'Se nahajali na zrakoplovu, splezalo iz balona, in po-^^%alo iz padajoče mase, ki je bila zavita v dim, med-; ^ ko so drugi skočili v reko Humbert, ko je zrakoplov ', nadn'jo I Zrakoplov je tudi padel v reko. Se tudi po padcu v ■ .Odo je ogrodje bilo še vedno v plamenih, tako da so ' oni, ki so se nahajali pod njim, jako malo prilike za ^^kev. , Na lice mesta so takoj prišli čolni ter pripeljali na New York, 24. avg. — Tu je danes izbruhnil požar, ki je nekaj časa grozil uničiti vse armadne pomole v Hobokenu, velikanski potnižki parnik Levithian, ter celo prekoračiti River ulico ter vpa-sti v mesto samo. Na delu je bila vsa požarna bramba iz Hobokena, Jersey Ci-ty-ja in New Yorku. Boj ognje-gascev je bil eden izmed najtežavnejših, kar se jih {pomni, če se izvzame veliki pristaniški požar pred petindvajsetimi leti. Ogenj je docela uničil pomol št. 5, medtem ko je pomol št. 6 deloma uničen. Precej je poškodovan parnik Levithian, in uničena so pospolja armadnega glavnega stana' in vojašnice. Nekaj časa so bila v nevarnosti tudi trupla 1500 mrtvih vojakov, ki so se nahajala na pomolu št. 5, toda sprememba vetra je rešila tako trupla kot parnik Levithian pred uničenjem. Iz gorečih vojaških skladišč na pomolu se je rešilo s pomočjo civilistov, ki so prišli na pomoč, velike količine blaga. Plameni so bili tako mogočni, da je bila obala na eno miljo okrog vsa razsvetljena. V vojašnici se je nahajalo tudi dosti patronov, toda nihče ni bil ranjen vsled eksplozij, kajti vojašnica je bila zidana. Ljudje, ki so prišli na pozori-šče, so v začetiku napovedovali, da požar ne bo napravil nič manj škode, kot oni pred leti, ki je u-ničil pomble severo-nemškega Lloyd a. Takrat so zgoreli par-niki Maine. Salar in Bremen, in tudi več ljudi je zgubilo življenja. Pomola, ki sta zgorela danes, sta bila edina lesena pomola, ki sta ostala od takratnega po-žarja. Kako se je začel nocojšnji ogenj, se dozdaj še ni dognalo. -O- Socijalistični poslanec za pomoč brezposelnim. Washington, 22. avg. New-yorski socijalistični poslanec Meyer London je vdanes vložil v kongresu resolucijo, v kateri se priporoča, da vfeda porabi $500-000.000 za pomoč onim, ki so brez dela in trpe pomanjkanje. Socijalistični-poslanec je prišel s svojo predlogo pred zbornico ravno takrat, ko se je zbornica pripravljala, da glasuje glede predloge, glasom katere se izroči $500.000,000 podpore železniškim družbam. "Poslanska zbornica glasuje za $500.000,000 podpore železniškim d;-užbam," je izjavil London, "medtem ko bi bilo veliko bolj primerno od kongresa, da bi dovolil aprovizacijo $500,000.000 za pomoč onim, ki trpe pomanjkanje vsled brezdelja. Zadnja resolucija poslanca Londona je že njegov četrti po-sfkus, da bi pripravil kongresno zbornico do tega, da bi pod vzela kak korak za odpomoč brezposelnega položaja. Boj za pomoč brezppselnim bo vodil soišjalistični poslanec tudi na posvetovanju tozadevnega odseka, kjer se pričakuje, da se bo-bo pridružili zahtevi za pomoč tudi zastopniki organizirnega delavstva, progresivnih organizacij in socijalistične stranke. , % ti'ste, ki so bili še živi, nakar so bili takoj poslani v ^kiignico. ^ Med temi je bil tudi ameriški moct^nariški jih častnik 0. Walker, ki je umrl v "bolnišnici za opeklinam, ki /— Dva moška sta bila sinoči nevarno obrezana od dinamitne eksplozije, ki se je pripetila na stopnicah domovanja Josipa/D. Vincendo, 10517 Hudson Ave. kot pripovedujeta, sta videla kako je nekaj prasketalo na Vincendo vih stopnicah in prisedši $2.000. bližje, sta videla, da gori dina-mitna žica, in da je nevarnost, da se eksplozija pripeti vsak čas; hitela sta v hišo, da posvarita Vincendotovo družino, toda eksplozija se je pripetila ravno, ko sta bila še na stopnicah in oba sta zadobila precejšnje poškodbe. Vincendo se je s svojo družina srečno rešil iz hiše. Oba moška pa je odpeljal leteči škadron najl^rvo v bolnišnico, kjer se jima je obvezalo rane, nato pa na policijsko postajo, kjer se ju bo še nadalje izprašalo. Vencindo je povedal detektivom, da je prejel več pisem, v katerih se mu je pretilo s smrtjo, če ne prine se na neko določenb mesto Kolera v Rusiji je ustavljena. Moskva, 24. avgusta. — (Poroča John Graudenz.) Sovjetski Rusiji se je navzlic lakoti, ki je zadela njeno prebivalstvo, uspešno ustavila razširjenje kolere, ki je nekaj časa vsak teden zahtevala 1500 do 2000 človeških življenj. O tem mi je danes pripovedoval dr. Saul Sanet, ki se je pravkar vrnil iz province Samara, kjer je bila smrtnost vsled kolere najvišja; zdaj se je tamkaj -število smrtnih slučajev znižalo od 50 na 40 oseb na teden. Dr. Sanet, ki je nasproiten komunistom, je priznal kot drugi, s katerimi sem govoril o pravem položaju Rusije, da se razmere izboljšujejo. ^ Rusija z izrednim samozataje-vanjem prenaša trpljenje revščine, lakote in bolezni. V deželo sem prišel na razbitem vlaku, ki je sam na sebi pripovedoval stisko, v kateri se nahaja ruski narod. Toda navzlic vseh težav in vsega trpljenja prizadetih pokrajin pa ljudje ne mislijo na to, da bi zapustili svojo zemljo. O tem se strinjajo vsi, s katerimi sem govoril o položaju Toda eno je, kar se mora sov jetski vladi priznati: za otroke k/G i po svojih najboljših močeh Toliko vsaj lahko rečem za otroke Moskve. Smeh otrok mi udarja na ušesa po moskovskih ulidah ravn» tako kot v kateremkoli drugem mestu na svetu. Obiskal sem razne dele Moskve, pohajal sem ulice brez nadlegovanja, obkoljen včasih od gruč veselih in smejočih otrok, na katerih ni bilo opaziti nikakih znamenj lakote. V revnejših delih mesta sem o-pazil, da sicer otroci rifso tako dobro preskr^bljeni, kot bi človek rad videl, toda za deželo, ki se nahaja v taki stiski kot Rusija, se gosto naseljeni deli mesta lahko uspešno primerjajo z onimi vsakega drugega Večjega mesta na svetu. Tu pa tam sem videl krušne vrste, kjer se je lačnim razdeljevalo živež ali pa mleko za otro- Kongres odgodil, ne da bi sprejel pivsko predlogo. IRZ AVSTRIJO IN Washington, 24. avgusta. -Sedeminšestdeseto zasedanje a-meriškega kongresa, ki se je pričelo zli. aprilom, je prenehalo PODPIS POGODBE V EERLI- J6 dolbil pri nesreči. Rešilni čoln je potegnil iz vode še enega Amerikan-poveljnika Maxfielda, ki pa je bil že mrtev. Prva l^^^oČila BO tudi dejala, da je rešen tudi ^ ameriški po-'^^nik Esterley, toda to 'se je izkazalo neresničnim, k Ko so rešilni čolni prišli do balona, je bila ena stran J skoro čisto cela. Rešilni delavci so skočili na zrako-ter pričeli trgati zavoj, medtem ko se je druge dele '^Senega zrakoplova trgalo s pomočjo vrvi. . To delo je bilo izredno nevarno, kajti eden izmed u^^njih balonov je bil še vedno napdnjen S plinom, in ^ Se je bati vsak čas nove eksplozije. V notranjem ogrodju se je videlo viseti truplo ne-ameriškega častnika. Nekega druzega se 'je našlo M zadnjerti koncu balona skoro čfeto nepoškodovan, 'ji pa je plaval po vodi. Oba sta bila rešena. Medtem pa se je začel razbiti zrakoplov cflbračati '^rog, nakar so se morali rešilni delavci vrniti nazaj ^I'egilne čolne. Nesreča se je pripetila ob pblšestih popoldne. Prebivalci Hulla so videli, ko se je zrakoplov nenadno zganil v sredi. Takoj nato je bil zrakoplov že v plamenih ter treščil p^oti zemlji. Med padanjem je bilo slišati strahovito eksplozijo. Ko pa je zrakoplov padel v reko, je sledila še ena eksplozija. Nato se v vodi ni moglo videti druzega kot veliko maso dimu. . Eksploziji na zrakoplovu sta bili tako siloviti, da so v Osrednjem delu mesta in ob pristanišču Hulla popokale šipe. Washington, 24. avgusta. — Vladni uradniki globoko Obžalujejo uničenje zrakoplova ZR—2, pri čemur je izguibiilo življenje 17 Amej*ikancev. Zrakoplov, katerega je kupila Amerika, je imel poskusiti s prekoatlantiškim poletom. Toda vladni uradniki navzlic nesreči niso iz-guibili zaupanja v uspešnost zrakoplovov "dirigible" tipa, in nanjeravajo v najkrajšem času začeti z gradnjo sliČ-nega zrakoplova v Zedinjenih državah. Tudi zrakoplovni izvedenci pravijo, da nesreča ne dokazuje neuspešnosti emenjenega tipa zrakoplovov. Opozarjajo na dejstvo, da je Nemčija zgradila in uspešno operirala 140 zrakoplovov sličnega tipa, od kaJterih je 'bila večina ravno tako velika, medtem ko se je na An gleškem zgradilo 10 zrakoplovov te vrste. Edina slična nesreča, kar se jih pomni v mirovnem času, je bila nesreča zgodnjega nemškega Zeppelina, ki se je pripetila nad jezerom Constance, in pa nesreča angleškega R-34. Vzrok nesreče sicer ni dognan, toda tukaj se sodi, da kriva je najbrže slabotna gradba, o čemur so že preje ameriški zastopniki poročali, vsled česar je prišel vroči plin v stik s hidrogenom, kar je povzročilo eksplozijo. ke. Washington, 24. avg. — Danes se je vršila tukaj konferenca med posameznimi dobrodelnimi organizacijami in Her^berit Hoover jem, ter se je napravilo načrte za sodelovanje teh organizacij z ameriško rešilno administracijo pri pomožnem delu v Rusiji. Na konferenci so bile zastopane sledeče organizacije: Pomožni ko-mitej ameriških prijateljev, ki je že na delu v Rusiji; Ameriški rdeči križ; Zvezni koncil krščanskih cerkva v Ameriki; Judovski skupni pomožni komitej; Kolumbovi vitezi; Zveza krščanskih mla deničev (Y. M. C. A.) in Kato-lišiki dobrodelni komiteij. Na vse te organizacije se je obrnil predsednik Harding, ter jih prosil, da sodelujejo z ameriško rešilno administracijo pri reševanju življenj ruskih otrok, ter s tem pospešijo skupno delo brez vsakega separatnega poibiranja prispevkoy in organizovarija svojih rešilnih komitejev. Polkovnik Haslkell, 'ki bo načel j eval ameriški rešilni akciji v Rusiji, je danes izjavil, da bo odpotoval v Anglijo najbrže prihod nji teden; tam bo najprej govoril W. L. Brownbm, ki je evrop ski ravnatelj ameriške rešilne administracije, nato pa bo liemudo ma odšel v Rusijo, da prevzame vodstvo' nad rešilnim delom. z zborovanjem nocoj ob polnoči za en mesec počitnjc, ne da bi se bilo sprejelo predloga proti medicinski pivi, ki je zadnji teden povzročila senatni in poslanski zbornici toliko krika in vika. Zborovanje kongrefea se je kon čalo med največjim parlamentarnim razburjenjem in razjarjenih protestov suhaških voditeljev, kajti proti-pivska predloga je o-stala v senatu nerešena, kar pomeni predpisovanje medicinske pive tekom kongresnih počitnic, ako zakladniaki department izda potrebne regulacije. Suhači v senatu so si ves dan nadvse prizadevali, da bi spravili predlogo na glasovanje, ttoda njeni nasprotniki so govorili brez prestanka od 12:30 popoldne, ter s tem preprečili glasovanje. Senat je zaključil svoje zborovanje ob navzočnosti Mrs. Harding, ki je prišla poslušat na galerijo, medtem ko je njen mož spodaj v predsedniškem uradu podpisoval predloge. Predsednik in njegova žena sta prišla v kongresno zbornico ob polenajstih zvečer, ko je predsednik dobil obvestilo, da je tudi poslanska zbornica sprejela resolucijo za enomesečne- počitnice, 'katero je sprejel senat že par dni nazaj, Poslanska zbornica je z izjemo predloge za podaljšanje prepovedi uvoza barvil od 7. avg. do 27. nov. za protekcijo barvarskih industrij, rešil ves zakonodajni program, ki je bil določen za to zasedanje. Senat je tudi skončal zakonodajnim programom z izjemo barvilne predloge in pa proti-pivsfke predloge, ker ni hotel odo briti konferenčnega poročila, ki je določalo, da z izjemo stanovanj zvezni prohibicijski uradniki lahko brez posebnih dovoljenj preiskujejo vso privatno lastnino, kot avtomobile, kovčeke, itd. Suhači so si sicer prizadevali pripraviti poslansiko zbornico, da bi ne privolila v zaključitev zborovanja, dokler ne bi senat odobril konferenčnega poročila prohibicijski predlogi, toda želja poslancev po počitnicah je bila oči-vidno večja kot pa atjUv suha- NU JE ODLOŽEN, MEDTEM KO JE MIR Z AVSTRIJO ŽE PODPISAN. cev. Kriza v poslanski žbornici je dosegla vrhunec, ko je republikanski vodja, poslanec Frank W Mondell vstal in predlagal, da zbornica glasuje, da se zborovanje zaključi. ^ Tedaj je vstal poslanec Volstead in zakričal: "Ali mi niste obljubili, da ne bomo odgodili, dokler ne bo sprejeta pivka predloga?" "Da," je odgovoril na to Mondell, "kolikor se tiče poslanske zbornice, toda poslanska zbornica ne more diktirati senatu, kaj naj stori/' Mr. Volstead se je se nekaj časa jezil in sikusal zadevo odgo-denja spraviti v debato, toda je bil z 217 proti 55 glasovom poražen. Medtem ko se je poslajoska zbornica pripravljala na zaključitev, pa se je v senatu še vedno vršil hud boj proti konferenčnemu poročlu. Senator Reed je govoril proti sprejemu od poledne do devetih zvečer, nakar je z bojem nadaljeval senator Stanley iz Kentucky. Onadva sta pokazala, da sta, ako treba, pripravljena govoriti do polnoči, vsled Washington, 24. avg. — Ze-dinjene države so zaključile mirovna pogajnja z Nemčšjo, Avstrijo in Madžarsko. Besedila teh pogodb bodo podana ameriški javnosti kakor hitro dobi državni department u-radno obvestilo, da so podpisane. Besedil q, nemške mirovne pogodbe je bilo že izročeno senatnemu odseku za zunanje zadeve. Ako bi bila Nemčija danež' podpisala pogodbo, kot se je mislilo, tedaj bi bilo besedilo že podano v javnost, toda ta možnost je bila izključena, ko je nocoj dospelo kabeljsko poročilo, da Nemčija še ni podpisala. Separatna mirovna pogodba z Avstrijo pa je bila že podpisana, in sicer se je podpis izvršil na Dunaju ob 1. uri popoldne. Toda ker državni department še ni dobil uradne potrditve podpisa, se tudi besedila avstrijske pogodbe ni moglo dati v javnost nocoj. Mirovno pogodbo, ki Jo je sklenila Hard/ingova admjinSsttaci-ja mesto versaillwke mirovne pogodbe, je danes popoldne preči-tal državni tajnik Hughes pred celotnim senatnim odsefkom za zunanje zadeve. Kot izgleda, so z njo zadovoljni senatorji obeh strank. V nasprotju s versaillesko pogodbo, ki je izredno dolga, so pogodbe z Nemčijo, Avstrijo in Madžar<>c»o<»o<><><>c>oooo<><><>o<><><><><>< Opravičujoč pred sodbo svoj pregreSek, opisoval je Jurič z živimi barvami obleganje Krškega mesta in žalostne razmere nekdanje ondotne kmetske vojske in njeno konečno znano osodo, , "Gubec je zakrivil gorje. Njega sodite, meni ate štejte v greh, da so me preslepile njegove zapeljive ob. ljube in ponudbe. Dva dni pred zmago nad Krškim mestom je bilo," nadaljuje tajnik Jurič svoj zagovor. "Naša -vojska je bila zbegana in brez upa, ko se je prepričal o dbločnem razporu kmetskih ustašev in njihovih poveljnikov. V tej največ jej sili pohval me je beg Gubec ter mi r^kel: Znanp.ti je, Jurič, da je pri vojski očr-njeho po Iliji Gregoriči moje ime. Nepotreben vam torej jaz in v napotji. Tebi izročam svojo vrhovno oblast. Skušaj, da se ubraniš sovražniku. Prepričal sem se jaz, da so .uničeni vsi moji visokoleteči črteži; zara, ditega prostovoljno zapuščam kmetsko vojsko." Tako je pripovedoval ujetnik. Rudečica je silila sodnikom v obraz radi moža, ki eeje imenoval nekdaj zaščitnika ubožcem in bil zvezda kmetske bodočnosti. Izgovorili bi bili kratko sodbo nad človekom, ki je ponudil svojo pomoč takovemu breavestniku, ako bi jih ne bil zadržaval sodbeni prvomestnik Ilija Gregorič "Veselimo se, prijatelji," dejal je poslednji, "da se je strgala ob pravem času, dokler še ni uničen zadnji naš up, krinka našemu zavezniku. S gvojo složno-stjo in pogumom pokažimo, da smo boljše osode vredni. Zaraditega napiSimo sodbo, v katerej se oprošča izdajalec in ovaduh tajmik Jurič." Mrmrali so sodniki in zbrana vojska zaradi take nepričakovane razsodbe, a ugovarjati si nikdo ni upal. Pol ure pozneje peljala je četa kmetske vojske ujetnika iz tabora, da bi ga osvobodila, kakor je bilo razso-jeno po vojnej sodbi. Nikflar hi omahoval naj'zadnji kmetski vojak, ke-dar je veljalo pokazati pokorščino in disciplino svojim poveljnikom. A današnji posel jim je bil najtežji, k-puščati brez kajzni človeka, ki je ujet kot tihotalpee in izdajalec kmetske vojake, ža ktero se je prej sam navduševal, dozdevalo se jim je nemožato. Izrekli sicer niso spremljajoči go kmetje te sodbe, ali na obrazu se je vsem bralo, kako sodijo oni, ki so zaipustili sami domov-je in družino ter se izročili tem ne j bodočnosti. In kakor blisk šine jim pri tem premišljevanji nova misel v glavo: kdor je zmožen izdati koga enkrat, stori to lahko v drugo irj tretje. Izdajal bi ta lopov brez dvoma tudi še v bodoče vse naše namere in vojsko." Tem besedam, ktere je govoril četni vodnik polglasno samemu sebi, odgovori hitro ,in glasno kore-njaški kmet poleg ujetnika: "Prijatelji, jaz pravim, da ne bode izdajal več. Kdor je m.ojih misli j, povzdigne naj orožje!" Dobro je razumel ujetnik poslednje besede in zbledel je. Porabil je torej ta važen trenotek in poskušal uteči. Poslednje pa je zdivjalo popolno njegove čuvaje. Kmet,'ki je prej govoril besede: Prijatelj, jaz pravim, da ne bode izdajal več, dohitel je prvi beguna in zagnal svojo helebardo na Juričevo glavo, da se j« zgrudil poslednji hipoma na zemljo in kmalu potem izdih-nol svojo izdajalsko dušo. Šestnajsto poglavje. Nezapusti nobeden ga v ti sili, Molče orožje svoje vsak si vzame. Prešeren., Kakor jame drevo povešati vrhove, ako se je v njegovem telesu utaiborila strupena zalega, ki razjeda nepreatano na izvirih njegove moči jn pritokih življenja, enako mora opešati vsako najbolj navdušeno podvzetje, ako se je uselilo izdiajalstvo in zavist v njegovo vodstvo. Dobro je čutil Hi j a Gregorič poslednje. Videl je, kako se zbirajo od dne do dne vedno bolj temni oblaki nasiprotstva nad njegovo vojsko. A premožat in prepo-gumen je bil, da bi bil to nevarnost odkril svojim pod-poveljnikom. Prehajajoč iz kraja v kraj in z iznenadje-njem hotel je utruditi nasprotstvo in zakriti svoj sen ter tja obupni položaj. Pomanjkovalo mu je malo da ne vsega, kar je dobre j vojski neObhOdno potreba. S silo si je moral pridobivati živeža, kjer je bila prva in najboljša priložnost. Poslednje pa je neizmerno škodovalo Ilijevemu imenu in vsemu uporu. Plašilci, ki niso imeli poguma pridružiti se ustašem, zabavljali so skrivajo kmetskej vojski, svarili pred njo in jo črnili prideva j oč jej nečiste, sebične namene. /V takem položaji, osObito pa ker ni mogel ll'ija zaznamovati odločnega uspeha, prehajalo je mnogo kmetov k nasprotne j vojski, misleč pridobiti si s tem odpuščen ja zaradi prvega upora. Izdan je bil, to je naravno in lahko umevno v takih razmerah, bojni Ilijev načrt nasprotnim poveljnikom, ki 80 jeli prodirati od mnogih strmiij proti njegove j vojski, hoteč prisiliti jo k boju na ravnem poli. Dobro so preračunali, da le jasna in odločna zmaga nad km^'-stvom uniči na eden pot ves Ilijev upliv ter mu prekriža vse daljne črteže. Pripomočkov za ta namen pa so imeli plemenitaši obilo. Ogerska plemenitaša Zriny jn Allapi sta jim ponudila svoje čete. Pričela sta bila namreč poslednja dva na svojo roko boj proti upornemu kmet-stvu in popolno uničila pri Kerestinaci osem sto mož broječo l^metsko. četo. Na severu zbr^l je celjski stotnik Juri plemeniti Schrattenbach veliko vojsko in prodiral z njo proti Celju. Od jugozahoda bližal se je povsod zmagujoči Jobst Thurnski s svojo zmage pijano geto. Med poveljniki poslednjih čet najdemo tudi graj-š^aka Tahyja in njegovega slavehlepnega oskrbnika Crniča. Bilo je sedmega svečana iatega leta. Hi jeva vojska je taborila pri Sv. Petru poleg Kunsperga. Ze v jutro Istega dne dobil je Ilija Gregorič po svojih prijateljih poročilo, da je od treh stranij obkoljen od plemenitaš- ke vojske. Naznanila se mu je pa tudi bila nesreča usta- | šev pri Kerestinaci. | Preveč izkušen voditelj bil je Ilija, da bi ne bil ra^ | godil v takem položaji, da ga more sedaj rešiti le še od- | ločna zmaga in da je primoran meriti se z nasprotni na ravnem polji. Precenil ni za takov boj proti dobro : ganizovanej in dobro oboroženej vojski svojih skioj^ nih moči j. Jasno mu je bilo, kako malo zmorejo orožJ. nevajeni, po zadnjih borbah in notranjem razburjenj^ utrujeni kmetje, če bi bilo njihovo število tudi od nasprotnikov. A niti poslednje ni bila istina. Več tisoč mož oropala mu je dosedanja borba brez onih, so zapustili skrivaj e njegov tabor ali se pridružili ^ vražniku. Le nenavadno junaštvo, posebna vojna ali sramoten beg more rešiti kmetsko vojsko. To 3 vedel tudi Ilija in zaraditega čutil, da ne sme daljo Z krivati pravega razmerja svojim cvetam. . Na večer sedmega svečana zbral je vso svojo vojj sko in njene podpoveljnike ter ustmeno naznanil slede vojni manifest:' "Vojaki! Deset celih dnij preliva se že naŠa P° maščevanju kričeča krv za naše pravice, a žalibože br pričakovanega uspeha. Izdajalstvo, zavist in večja " sprotna moč prekrižala je do sedaj že mnogo naših raenitih črtežev. Bliža ge. priložnost, ko se pokaže ja^ kje je pogubljenje, kje zmaga, kje pravica, kje krivi ' Možje sovražnik je zvedel po naših kukavicah bojni n črtež in razprostrl vso svojo moč, da nas uniči. Naznanjam Vam,, da smo obkoljeni od naspro ^ kov okrog in okrog. Od juga bliža se Jost Thurn® i našim največjim krvoločnikom Tahyjem." ^ Prenehal je govornik pri teh besedah; kajti nep^' pisljiv hrup je nastal pri poslednjem imenu. "Od zahoda obkoUl nas je," nadaljuje polena • "Allapi in Zriny, ki sta prelila toliko naše krvi pn ^ restinaci. Od severa pa se bliža Juri Schrattenbac veliko iz štajerskih nemških kmetov obstoječo voj (Daljo piih.) AUGUST, 25th, 1921. "ENAKOPRAVNOST" I 'LJU— ' STRAN s. ssm>! sme HARRY F. GLICK SLOVENSKI ODVETNIK nazncinja, da je preselil svoje ODVETNIŠKE PISARNE IZ SOCIETY BUILDING 102 ENGINEERS BUILDING Cleveland, Ohio. Prvega julija Devetnajst sto enoindvajset Central 812 Main 1865 IVAN CANKAR: SREČA. Kristjan Lozar 1100 GLASS AVE. IN, VOGAL E. 63. ST. KROJAČNICA Hi Izdelujem najboljše obleke, jih popravljam, likam in krpam. Kadar kaj potrebujete, se obrnite na mene in naredil vam bom dobro delo po nizki ceni. V zalogi imamo tudi nove vzorce, katere sem ravnokar dobil. Cene so različne. Se vam priporočam za obilen obisk. ZA KUHANJE PIVA DOMA. IMAMO V ZALOGI; SLAD — HMELJ — SLADKOR in vse druge potrebščine. POSKUSITE in se prepričajte, da je doma kuhani vedno le najboljši in najcenejši. DOBITI je tudi zbirko sodov, steklenic, velikih lončenih posod, itd. NAROČILA dostavimo po pošti točno in v vse kraje.— Grocerijam, sladščičamam, železnim trgovinam, primeren popust pri večjih naročilih. Pišite po informacije FRANK OGLAR 6401 SUPERIOR AVE. CLEVELAND. OHIO g w t II gg 9^ PODRUŽNICA: F. Kunstelj, 6117 St. Clair Ave. 4 3 MitGNIFIGENT'STEAMERS .3' *Im> Gr«at Ship "SEEANDBEE" — "CITY OF ERIE" - 'CITY OF BUFFALO" CLEVELAND — Daily, May lat to Nov. 15th—BUFFALO - StOOP. M. I Eastkrm ( Lwfe BUPPALO • 0:00 P. M. . 7:80 A.M.) Clkvklakd Atrlire Butp!ai.o Standard Tim* ( ArriTc CLnvBLAxn 3 A. M. ConMcHons at BufTulo for Niftffftra Falls and all Eastern and Canadian poIntB. RaHroad tickets between Cleveland and Buffalo ere good for transportation on our steanieM. Auk yoi^ agent or toarist agency for tickets via C. & B. Lino. New Toanct Automobile fiote-WO.OO jwund Trip, with 2 day# return limit, for cars pot exceeding 127 inch wheolbaac._ B#%utlfuUy colored sectional pascle chart of The Great Ship **S12EA14DB££" eent oa neaipfc of •jJwnts^^AJsojaakfwoOTK^iPjg^JctqrialM^kjeriptlg«^^ Clttvaluid & Buffalo -------jmpany Cleveland. Onto Kr&amit Com The Croat 8Mp 'SESAKDB^E Mweoger Steamer on Inlaa Wclty, 1500 1 . DR. L. E. SIEGELSTEIN ^avljenje krvnih in krofiičnih bolezni je nata specijaliteta. *^8 Permanent Bldg. 746 EucHd ave. vogal E. 9th St. . 'Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. J A.VTOMOeiLISXI! , ^adar ni vaš avtomobil popolnoma v redu, se priporočamo, da se , '^lete na nas. Smo strokovno izučeni in lahko se zanesete, da boste izpod naših rok le dobro delo. Naša delavnica je opremljena z potrebnim orodjem, in popravimo vam lahko kakoršnekoli vrste j^^'®mobil. Ce se vam mašina kje na potu vstavi in ne morete naprej. Pokličite po telefonu in takoj bomo prihiteli na lice mesta, da vam "žagamo. PRINCETON 1588 — RANDOLPH 5276. BONNA AUTO REPAIR CO. 1275 E.^1. ST. IN VOGAL SUPERIOR AVE. FRANK HOMOVEC. •■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■••■■■■I Ravnokar je izšla ^krinkani Habsburžani katero je izdala Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. Knjigo je spiaala grofica Larich, bivša dvorna dama na Dunaju. V knjigi opisuje vse podrobnosti vladajoče habsburške klike, kakor tudi snirt cesarjevima Rudolfa. Knjiga je jako iuteresantna in priporočani o rojakom, da si j p takoj naročijo. Cena knjige je samo 60c iL_ _ stal je Franc Riba na balkonu gvoje hiše, tiste hiše namreč, ki si jo je bir sezidal brez zidarjev in brez polirja. Vesela burja se je bila vzdignila od morja in lasje so mu po-vihravali nad čelom. Tam, glej, se razprostira domovina, lepa kakor paradiž. Zamolklo pesem pojejo gozdovi, pojejo in se priklanjajo nalahko, poigrava se burja s silnimi hrasti, kakor poletni veter z žitom na polju. Tam, glej, se razprostira ravan, okopana v solncu; iz zemlje same raste stotisočera luč, na drevju tam ob cesti so ob-viseli žarki, zlati cvetovi; razlili so 36 preko široke ceste, žareča bela reka se vije preko ravni. Tam, glej, se je vzdignilo mahoma, silno, od vzhoda da zahoda se je vzdignilo očt zemlje ao neba; ob rob ravni so se bila uprle silne roke, varastlo je truplo velikana — pogledala je domovina sama sebj v obraz in je zatrdela od radosti.. Fran Riba je stal na balkonu svoje hiše; lasje so mu povihra-vali nad čelom, v dolga, suha lica je bila stopila kaplja rdeče krvi, oči so gorele... Kaj' nisem jaz gospodar tej lepoti, ki ji ni kraja? Bog jo je bil ustvaril zaradi mene, uživam jo sam, ker je nihče ne uživa kakor jo uživam jaz. Kdo mi je povedal nekoč, v davnem času, v sanjah morda, da te ne ljubim, domovina? Takrat, ko sem klečal pred tabo, klonil glavo do tvojih grudi in jokal od sramu in od žalosti! Takrat, ko sem bil ob tvoje grudi z onemoglo pest-ja, zato ker sem te preveč ljubil! Kdo mi je povedal, da te ne ljubim, ker sem jokal zaradi tebe. . zaradi sebe, slabotnih svojih rok, jecajočega svojega jezika? Ti, ti tam doli pa si vedela, kako te ljubim, ponudila si mi prsi svoje in si me nadojila z mlado močjo!... Razmaknile so se mu rame, razprostrl je roke in bilo je, kakor da sega levica do onih gozdov, šumečih v burji, desnica dc gora, od veselja zardelih. Ob tisti uri je gorela poslednjikrat kri v njegovem obrazu... Zavidni so ljudje na svetu ir hinavski! Bolan sem bil, pa niso videli moje bolezni. Vedeli sc morda na tihem in so čakali — veselo pričakovanje! — in so si nam^iknili časih naskrivoma, ko sem šel mimo, bled in upognjen, srce polno žalosti ... Toda glej, nenadoma, vrača kri, vz plamtela sta kresova v mojih očeh. In zdaj hodijo mimo z dol gočasnimi obrazi, postajajo prec mano kakor skrbni zdravniki, streisajo z glavami, da bi jih zgrabil za lase in stresel še bolj!... Močnejše je zapihala burja Franc Riba, privihaj si ovratnik !... Zelo sem bil bolan; iz srca, iz grenkih sanj se je bila razlik težka bolezen po vsem telesu ii noge so se mi opotekale. 2e koj od začetka iso se opotekale, ko sem bil komaj šele nastopil svojo pot. To je, bilo samo zategadelj, ker nisem videl cilja; in žalostna je pot, če hodi človek ir kloni glavo in prav nič ne upa da ugledal, naposled, o mraku, tam Za hribom, za ono staro jablano, zvonik prelepe farne cerkve! Dolga je bila pot, ali nič me ni strah, če se ozrem. Tam oti obzorja, kjer sem jo bil nastopil, pa do mojega podnožja se še po znajo krvavi sledovi mojih ranje nih nog. Nič to! Dovolj je še krv: v mojih žilah; Če bi bilo treba premeril bi tisto pot še enkrat, prelil še enkrat tisto kri!.. Gledal je preko ravni, v solncu okapane : tam daleč iz gozda, v solnčno meglo zavitega, v burji šumečega, je izvirala steza spuščala se je v doline, vzpenjala se je v hribe, grapava, kameni-ta; lepe rdeče rože so rasle izpod 3 kamnov. Širila se je gteza, trn jeva meja se je razmaknila, široka bela cesta se je izlila v ravan... Bil sem bolan; ali od tistega jutra ni še dolgo, ko sem se v,zdramil in sem pogledal skozi okno v jasno zoro in sem bil zdrav. Kakšna je bila moja misel, misel bolnika, pokrietega z ranami, v bridkolsti vlzdihujoče-ga? gel bi bil in bi zaklenil duri in bi se skril. Legel bi tam na posteljo, v gorki, prijetno zakurjeni izbi, zasnubil bi morda še dekleta, ki bi mi kuhala čaja. Tako bi bil umrl; plazila bi se leno moja ranjena duša po cesti, od dežja razmočeni, skoz žalosten meglen večer. Bolan sem bil in prikazala se mi je sreča v nedeljski kmečki obleki, široko so se smejale prepolne ustnice, svetila so se prepolna lica in tako prijazno in tako neumno so gledale drobne pametne oči; v desnici je imela velik dežnik, v levici pa molitvenik v bel robec zavit. Pozdravljena, sreča, in zbogom!... Višje se je vzdignilo solnce, v jadernem diru se je vozilo preko neba na burje drdrajočem, šumečem vozu in silne zlate grive V., vihrale do Obzorja. Zasvetilo se je žarno tam nad gQzdoiti; za_ plel se je plamen zlate grive v mogočne smreke Raskovca.... To si ti, domovina! Ti, kakoi te nikoli nisem videl, ko je bilo bolno moje trudno telo in si jc zaželelo malodušno srce vsakdanje seibične sreče! To si ti, ki sem jaz gospodar in suženj tvoj, ki sem ti dolžan življenja, kolikor ga je v meni. O sladka i^lž-nost, veselo trpljenje — pelje sc tam sveti Hi j a na burje drdrajočem volzu in jaz sam sem sveti liija in iz vtseh deseterih prstov mojih lije dol zlato bogastvo v širokih pramenih^ Svrkni, voznik, zamahni, poženi, še dalj t preko svetle ljubljanske ravni preko Raskovca, preko notranj-kih lazov, nad kameniti Kras! Trosi, sveti Ilija, tako da to vzklilo vsepovsod iz te lepe je, da bo zazorelo, v septembru vsepovsod kipeče bogatstvo. Zt-':aj blizu je že september, pozno e že in skoro bo setev zamujena!.... Balkon se stresa v burji, vi se :e bila vzdignila na jugu velnc^ vrna glava, tudi roke ao se ž; jrika'zale in temni se tam doli lebo. Zaipni si suknjo, Franc!. . v'olika črna glava se je bila vz lignila, prikazale so se re ke, ma-0 so se uprle in glej, že so s motovilile na zemljo tudi nog: Xobaca, nerodno kobaca dalje, jelo smešna stvar in zelo navadna. Po široki izvoženi cesti lodi in kakor hodi, temni nebo lad njim. Oblečen je človek v ':rno salonsko suknjo, ki mu je jreozka, zato ker je telo zelo za-/aljeno. Noge so tenke, oblečene / črne prekratke hlače, glava je lebela, bradata, naočniki vise na lOsu, a na glavi se sveti visok jilinder. Kako ti kobali! Pokaš-juje, kihne časih in kobali. Ve-ik je, do neba sega cilinder, ten-dm nožicam je široka cesta ko-naj dovolj široka; nerodni čre-'elj stopi časih preko komaj do-'olj široka; nerodni črevelj stop; :asih preko jarka — glej, zras-a je ljulika na rodovitnem po-ju; stopi na travnik, — glej; rava je ožgana, pomendrana, :omaj oslom še za pašo; zadene lerodni črevelj ob delo, ob gozd — glej, razglodano je drevje, >re:perelo ,., In gilna senca hodi )redrijim, plava nad njim. Ka-nor seže, kamor leže senca, za-;emni solnčna pokrajina, v one-noglem gnj«vu stokajo gozdi. \li on kobali dalje! Kobali že ■50 ljubljanskem polju, senca njegova že isega preko Kara-, ank!... Stopi, Franc Riba, sto-li zdaj z balkona; pozno je že ^enca že leži nad vso pokrajino, lega že preko Karavank in licji >0 jim obledela! Pokaži zdaj, če ie roka tvoja dovolj, močna, če i& res še krvi v tvojih žilah, viz-ligni meč!... . Stresel se je, napele so se mu pi'si, omahnil je ter se nalslonil ob ograjo. HiMiwuiwiuimiiwiuiaiuiwiininiiBmHiiiiiwuilwiwiiwiniMuiuiiiiiMiuHiuiwinii itlnnlnititilntitlfiiiilSttflfiiillTntin^ Varne in dobičkanosne inves-tacije vašega denarja. Varnost je najvažne jša stvar kadar investirate vaš denar, da dela za vas Ne dajte se zapeljati z obljubami, da boste kar čez noč obogateli. Kupite vame investacije, ki vam bodo nudile VARNOST VAŠE GLAVNICE PROSTO GLAVO PRED SKRBMI STALEN IN ZADOVOLJIV DOHODEK. Dobre in varne investacije, kot so mestni ter industrij ailni bondi, vam bodo služili od 6 do 8 odstotkov. Denar, katerega investirate v mestne bonde se lahko dobi vsak čas kajti taki bondi se lahko prodajo hitro vsak čas. Ce ste prijatelj vašega denarja, posvetute se z nami predno ga investirate. 216 SUPERIOR AVE. N. E. Nasproti pošte. Cleveland, O. Tujezemski investacijski oddelek pod vodstvom John F. Perko. •r I I wiiifiiiiinnwiiiBiinBiiifimamiwiiiBii as I I Foreign Investor« Dept. OTIS & CO., Cleveland Mene zanimajo varne investacije. Ime ....................I . Street .................... Mesto .................... iruw.n«nn»«ii«ininJISBnSSaB "Franc, kaj ti ni mraz?" Pogledal je in se je začudil in je sklonil glavo. "Ni mi mraz, Barica!" Z lenimi koraki se je vrnil v izbo. (Dalie prlh.) --O-- OTROCI GOVORE NICO. PAC RES. V neko kmetsko krčmo blizo K. je prišel nedavno meščan. Zahteval je vina i" vode. Oče kre-mar gre oiboje iskat. V sobi, kamor le po navadi kmetje zahajajo. pa običajno vode v krčmi ne tirjajo,'stal je med tem le radoveden in zgovoren deček, kateremu se je čudno zdelo, zakaj gospod k vinu vodo pije. Zato srčno in nedolžno vpraša: "Gospod čemu bode vam voda?" Meščan odgovori; "K vinu jo bom pil, da si bodem žejo prej pogasil." Deček pa na to zopet mirno pravi: "O tega ni treba; vsaj so oče sami včeraj dva škafa vode med vino telebnili." -o-— RIBNICAN V LJUBLJANI. Ribničan; Za pet ran božjih, kaj pa je to? Meščan: Čudež, čudež! Ravno sedaj je krava jajca izlegla! Ribničan: Iz jajca pa bode tele, kakor ste vi! ---O- RIBNICAN NA KAMNIŠKI ŽELEZNICI. isn KAM PA V NEDELJO? — — — gotovo na — VRTNI KONCERT — ki ga priredi — DRUŠTVO "EDINOST" na Kastelčevi farmi V nedeljo, 28. avgusta, 1921 PROGRAM: 1. Nastop pevcev. 4. Dirka moških po treh nogah. 2. Dirka žensk. 5. Vlečenje vrvi. 3. Dirka otrdk. 6. Licitacija. 7. izžresbanje krasne svetilke. Pri koncertu sodeluje godba Bled. Kakor je videti iz programa je precej obširen, torej ne pozabite fine in domače zabave ter krasnega petja v nedeljo /na Ka^telčevih farmah . K obilnemu obisku se priporoča DR. EDINOST. KEEPING WELL MEANS A CONSTANT FIGHT AGAINST CATARRH Marsikako bolezen imenujemo katarhično. Kašelj, prehlad, nosni Katarh, želodčni in črevesni neredi, so nekateri izmed številnih bolezni, katere povzroči katarh. Borite se napram njemu z zdravilom, ki ima že zagotovljene zasluge in ima ugled radi svoje vporabljivosti zadnjih 50 let. .DR. HARTMAN>i PE-RU-NA rmbimtm or i.kiuia Ribničan pride na Kamniško ■železnico in vpraša na postaji: 'No, koliko bodem pa plačal do Kamnika?" — "Osem grošev," odgovori mu uradnik. "Toliko ne jam, reče Ribničan, ako hočete 3 groše se peljem, drugače pa ne." — "Tukaj se ne da nič gli-lati," reče uradnik. — '{Kakor 'nočete, zavrne Ribničan, pa grem oeš. To Vam pa povem, še nazaj iTfle bodete klicali, jaz vam bodem pa figo pokazal." In res Ribničan jo useka peš proti Kamniku, Cez prav malo časa pridrda pa vlak za njim ter zapiska. Ribničan pokaže mu pa hitro navskriž fige, ter zaupije: "Le piskaj le, cruota, kaj ti nisem povedal, .da ne boš še klical? Zdaj se pa tudi ',a tri groše ne peljem. Le bajžj Bogom naiprej!" VELIKODUŠNOST. t! VESTE KAJ 801 - i iN 5. SEPT? ZA ZABAVO IN POUK — čl ta j te — V močvirju velemesta" Roman iz Življenja priseljenke v Ameriki CENA 50«. , Naročite pri Ameridko-Jutoslovanska Tiikovna Družim 64X8 ST. CLAIR AVE. Gost točaju: "Meni je denar ood mizo padel. Ako ga najdete, mi ga jutri nazaj daste, ako ga fia ne najdete, si ga obdržite za ae. -----o------ IZ OTROČJEGA ŽIVLJENJA. Števo: "Stavo! Danes se ne 1 smeš iti kopat, ker se pritožuješ, da te trebuh boli!" Števo: "Oj oče, to nič ne Škodi, saj znam na hrbtu iplavati." OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI". IVfl KAJ POTREBUJE VSAKA GOSPODINJA? Mnogo denarja prihrani gospodinja, ki dela obleko «ase in za svojo družino doma. ŠIVALNI STROJ ji js neobhodno potreben, zato ako ga §a nihate pridite v mojo trgovino in si oglejte naSe Singer-jeve šivalne stroje, ki so najboljši stroji, kaj jih je danee na trgu. Pri meni bo cene zmerne. Ce pa že imate ^stroj in se vam je kaj potrl, ga vam pri nas zopet popravimo, da bo delal kot nov. LOUIS LEVSTIK 6527St. Clair Av. STteAN 4. rENiAKaPRAyNOST* AUGUST, 25th, 1921. Qevelandske novice. Ker Mihael Pinter ni mogel dobiti roke 13-letne Minnie La-katos, hčerke farmarja Frank La-katos, stop 27, Bedford, Ohio, jo je v torek pred poldnem ustrelil in nato se sebe. Dekletu je u-mrla mati kako leto nazaj, in od tedaj je sama opravljala gospodinjske posle. Bila je edini otrok v družini, in ker se je oče večinoma mudil pri svojih poslih na polju, je bila Minnie največ sama doma. Par mesecev nazaj pa je prišel k njim na stanovanje Mihael Pinter, ki je bil uslužben pr McMyler Interstate Co, kot mašinist. Toda kmalu potem je prišel ob delo, in tako je bil sko-ro vedno doma okrog hiše; na polje je šel 1& redkokdaj pomagat dekličinemu očetu. Pred šestimi tedni pa je Pinter poprosil očeta za roko njegove 13-letne hčere. Oče ga je seveda zavrnil. Njegova hčer je bila še premlada za možitev. Tudi Minnie ga je zavrnila, ker ga ni marala. Toda on je bil vedno za- njo, navzlic temu, da mu je dekle odprto povedalo, da ji ne bo zanj nikdar in nikoli. Videti je bilo, kot da je vsaka njena beseda čimbolj netila ogenj v nljegovem srcu. "Če je jaz ne morem imeti, jo ne bo imel nihče drugi," je povedal svojim prijateljem. Vrhunec te drame pa je prišel v torek zjutraj. Minnie in Mihael sta bila sama doma. Minnie je ravno pomivala posodo v kuhinji, ko stopi on v sobo in jo še enkrat vpraša, naj postane njegova žena. Zopet ga je zavrnila . Pinter skoči k njej ter jo objame, ko pa ga je dekle pahne od sebe, je on potegnil revolver, ga pritisnil na njeno srce in sprožil. Dekle je s krikom padlo na tla, Pinter pa je pobegnil v svojo sobo, zaklenivši vrata za seboj: minuto nato ^e počil še en strel. Oče, ki je bil ves ta čas na vrtu, je slišal streljanje in je prihitel v. hišo, kjer še mu je nudil grozen prizor. Minnie, njego- va edina hčer, je ležala mrtva na kuhinjskem pragu, Pinterja pa je našel ležečega prestreljenega skozi glavo preko njegove postelje v zadnjih izdihih. Umrl je. na potu v bolnišnico. Po tem dogodku je povedala Mrs. John Kotonovič, sosedova žena, da jo je Pinter napadel v njenem stanovanju zadnjo nedeljo, ter ji v borenfu zlomil dvoje reber. Kot videti, je moral biti Pinter skrajno podivjan človek. — Včeraj popoldne se je pripetila strašna nesreča na železniškem križišču pri Willoughby. Expresni vlak New York Central železnice je zadel v avtomobil J. G. Cash en iz Parikersburg, W. Va., v katerem se je peljala cela njegova družina. Oče in njegove dve hčeri, 1 34etna Izabela in 9-letna Betty, so bili Vsi na mestu mrtvi ,sin Carlton, star 20 let, Mrs. Gashen in Roy C. Uhl, tudi iz Parkersburgha, pa so bili prepeljani v bolnišnice v opasnem položaju. Devetletno Betty je vlekla lokomotiva za seboj kake četrt milje, predno je bilo mogoče vlak ustaviti, avtomobil pa, ki je bil ena masa razmečka-nega železa, je vlekla za seboj kakih 200 yardov. Nesrečo je videlo več avtomobilistov, ki so čakali ob križišču. Ravno pred nezgodo so bile spuščene zatvor-nice preko cesto, ker je peljal mimo tovorni vlak, nakar so se dvignile in avtomobili so se pričeli pomikati preko križišča. E-nemu se je posrečilo priti na drugo stran, toda, ko pride aia progo drugi, t. j. Cashenov avtomobil, zagledajo kako drvi proti njim z največjo naglico ekspresni vlak. Videlo se je, ka:ko skuša strojevodja, ustaviti lokomotivo,; toda vozli je s preveliko brzino, da bi mogel tako naglo ustaviti. Čakajoči so videli, kako je vrglo avto kvišku, kako so bila vržena trupla nesrečnikov najprvo v zrak, in kako so na to padala na stran vsa razmesarjena ter brez življenja. Ko je vlak obstal, so prihiteli avtomobilisti na pomoč ter odpeljali nesrečne žrtve v bolnišnico ali pa v mrtvašnco. Nesrečo je očividno zakrivil čuvaj, ker je prekmalu dvignil za-tvornice. — Eden izmed onih, katere je na zvit način pripravila banada goljufov, katere so prijeli zadnje dni v Chicago, ob večje svote denarja, je tudi ClevelandčanZebu-lon W. Davis, predsednik Diamond Portland Cement Co. Včeraj je na kratko orisal poročevalcu tukajšnjega lista "Press" kako se ga je pripravilo ob denar. Med svojim pri povedan jem ni kazal jeze na avindlerje, ki so ga pripravili akoro ob vse imetje,temveč je popolnoma pro. stodušno pripove^val, kako je še pred 18 ali 19 leti srečal C. W. French-a, ki ga je potem na tako zvit način pripravil ob toliko denarja. French je bil tedaj 'še mlad in elegantno oblečen mladenič. Predstavil mu ga je eden izmed njegovih prijateljev, neki odvetnik. French je imel zelo prikupno osebnost, dobro podkovan v literaturi in je zelo zanimivo govoril o vsakdanjih dogodkih. Takoj ob prvi priliki je hotel nekaj prodati Davisu. Namreč družba, katere predsednik je Davis, ima tovarno kakih osem milj od Cantona in, Middlebrancha ali 62 milj od Clevelanda, ter je ob Wheeling železniški progi. Bile so vedno teškoče pri transporta-ciji radi pomanjkanja železniških voz in baš to stvar je znal izrabiti French in prišel je k Davisu s predlogom, naj si da druž. ba zgraditi kratko železniško progo, ki bo napravila konec vsem tem oviram pri tranšpor-taciji. Ideja je bila dobra, in Davis se je pričel zanimati. Železnica, katero je French orisal, je imela teči iz Akrona v Canton, kjer bi bila potem priklopi j ena glavni železniški črti. Vse je zgledalo sijajno, in Davis je bil prepričan, če bi se stvar iwedla, da bi bila dobičkonosna za družbo. French je bila sila zgovoren in ko se je včasih ob večerih mudil pri Davisu, je citiral enkrat llBi Tiskovna Družba American-Jugoslav Ptg. & Pub.l Company. 6418 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. liSI urn Tiskarna Tiskovine Dnevnik Tudi Vi Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo. Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene ia-ko primerne. Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Ce še niste naročnik lista, naročite se nanj. Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe. J THE AMERICAN-lUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. TEL. PRINCETON 551 6418 ST. CLAIR AVENUE, razna dela tega pisatelja drugič zopet od drugega in bil je silno zabaven. Včaisih je deiklamiral kako pesem, ki ga je \izela po cele tričetrt ure. Na ta način je pridobil premeteni French Davisa popolnoma na svojo stran in kmalu sta pričela delati načrte za železnico. Davis je dajal Fren-chu velike svote denarja in ta je zgledal silno delaven na pro-poziciji. Tako je šlo par let, toda kar nenadoma je moral slednji odpotovati na pacifično obalo. Predno pa je odšel, je še pripovedoval Davisu, da bi se dalo napraviti konkretno cestno med Clevelandom in Akronom, toda v to stvar se Davis ni vmešal. French se je poslovil in več ni bilo slišati c njem. Davis se je nato obrnil na tamkajšnje železniške oblasti in povprašal, če bi bila železnica, kot jo je zž^črtal French, koristna in ker je bil njih odgovor ugoden, je šel Davis z delom naiprej in sedaj je železnica v operacii že zadnjih deset let. Ko se je Davisa -vprašalo, kdaj je zopet videl Frencha ni hotel dati odgovora. Na vprašanje pa, če je v resnici on podpisal za $30,000 not katVre je prodajal v Chicagi neki Rudolf Kohn, katere mu je dal French Pa je rekel. "Izjaviti se rtečem niti da, niti ne." Koncem razgovora s poročevalcem je izrazil Davis bojazen, da je povedal preveč. Kot izgleda tudi Davis ni posebno vzoren poštenjak. ---O- ZAPRISEGA MARIBORSKE- , GA ŽUPANA. ' Maribor, 25. julija. — Ob šestih zvečer se je zbral v mestni dvorani novo izvoljeni občinski zastop, da prisostvuje prisegi župana Viktorja Grčarja. Navzoči so bili vsi odborniki razen dr. Verstovška (SLS), Vahtarja fj DS) in Hojnka (JSDS). Ob 6.10 je okrajni glavar dr. Lajnsič kot vladni zastopnik otvoril sejo. V pozdravnem nagovoru je nagla-šal važnost trenotka. S kratkimi jedrnatmi besedami se je obrnil nato okrajni glavar do novega župana in mu polagal na srce nepristransko skrb za dobrobit mesta njega prebivalstva. Povabil je nato župana, da položi zakonito prisego in prečital besedilo prisege, ki jo je župan ponovil za njim. Novi župan je nato zaprisegel tudi svojega namestnika podžupana Ivana Rogliča. Župan Viktor Grčar se je zahvalil o-krajnemu glavarju za njegove lepe besede in ga naprosil, da sporoči vladi prošnjo novega občinskega zastopa, da mu z vsestransko podporo gre na ro'ko v velikih nalogah, ki ga čakajo. V daljših izvajanjih je nato razvijal nov župan upravni program občinskega sveta. Naglašal je, da bo občinski odbor posvetil vse svoje moči dobrobiti in napredku mesta in prebivalstva. Težke razmere, v katerih živimo, morajo vsakomur obračati oči v bodočnost, ne pa v mrtvo preteklost. Govornik naglaša potrebo ureditve mestnega gospodarstva, ki je za deset let zaostalo, kakor tudi potrebo, da se kulturnim vprašanjem posveti vsa pozornost. Kot najvažnejši cilj delovanja 0'bčinske uprave smatra novi župan nujno stremljenje za zopet-no vzpostavitvijo omejene mest-H i ne avtonomije. To je potreba, da se omogoči mestu prost razmah v gospodarskem in kulturnem oziru. Tr