^v^dmru« sobot. nedelj nT in praznikov. t-ucd daUy e«»Pt Saturdajrs, Sunday» and Holidajrs. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški ln upravnilki prostori; 1667 South Uwtidala Are. Offlc« of Publication: 1657 South Lawndals Ave. Tslaphone, Rockwell 480« Zavezniki do zdaj ujeli 50,000 Nemcev in Italijanov v Tuniziji! Med ujetniki »o štirje nemški generali. Ostanki razbile osiščne armade v pasti na polotoku Cap Bonu, kamor so pobegnili po zavezniški okupaciji Tuniza in Bizerte. Ameriške leteče trdnjave bombardirale Palermo. ^Moskva naznanila prebitje nemške bojne črte pred Novorosiskom na kavkaški fronti. Rusi uničili in poškodovali 350 nemških bojnih letal.—Ameriške čete okupirale otok Amčitka pri Alaski ka Cap Bona. Proti temu pasu prodirajo francoske čete in oddelki osme britske armade dveh strani. Zavezniški stan, Afrika, 10. ija.—Zavezniki so ujeli 50,000 m^kih in italijanskih vojakov d zadnjega petka, med temi šti-n nemške generale, poveljnike aajste oklopne divizije, se p uradno naznanilo. Ostanki j^bite osiščne armade se na-tjajo na konici polotoka Cap ona in so tarča zavezniških na-■A s kopnega, morja in iz tata* Ujeti nemški generali so Bo-| tz, Weber, Mannteuffel in use. Trije so se podali gene- ilti Bradleyju, poveljniku dru- a ameriškega zbora. Drugo poročilo pravi, da je tfčna sila popolnoma desorga-nrana in da se več ne upira, tjaki se podajajo v masah. enja kažejo, da bo Tunizi-kmalu počiščena. Zavezniki zaplenili ogromne količine ■ožja, streliva in drugega boj-materiala. IKi Čez 400 ameriških letečih trd-v in bombnikov je včeraj me-ilo bombe na Palermo, italijansko v Sviluu m povzro-ie ogromno škodo. Pilotje iz-idniških letal so povedali, da so mogli videti mesta skozi lak dima in plamenov. To je il največji napad iz zraka na talijansko mesto izmed vseh, r jih je bilo doslej uprizor- Bih. Bombe so porušile pomole, kladišča. ladjedelnice, vojne tone in druge militaristične narave. Zmznlški stan, Afrika, 8. ma-— Zmagovite zavezniške ar-de so okupirale Tuniz, glav- mesto Tunizije, in Bizerto, rnarieno bazo, po 36 ur traja-i ofenzivi, v kateri je bila zad-Bja osiščna obrambna in trd-ijavska črta zdrobljena. Tunlz (okupirale britske oklopne kome po kratki in krvavi bitki v **dmestjih z Nemci in Italija-L Istočasno je ameriška armar ^ s podporo francoskih čet u- šrlii v lii/črto. Zadnje poglavje ■svezniških bliskovitih operacij Mko primerja nacijskim opcijam v Franciji 1. 1940. Oslšč-it iete nad Tunizom in Tebour-bile odrezane od ostale ar-k^t v nekaj urah. Ameriške čete so v ofenzivi, B >< "i K. okupaciji Mateura, milj daleč. Odpor o-• ie bil strt v bitkah viliu, sira leg itnem me-^^"»/apadnem obrežju jezera. Hm i,i | j * Ke,,- rift >,. ■U4 rtsk( Turu/ ], jS*Mf,., j k bru Kl|( ftl Afnki ' ;*Mi| n l*rr.aM, , [ekr,,.. •„„ W ,r •i k' m,,, m, _ . -j L • ( ' \k . k , f'izcrta sta padla šest ' i/krcanju ameriških '«t v francoski sever-1'adec teh mest Je za-1' ostankov osiščne 1 miziji, ki je štela vojakov. Ali se "'ki. ki so se umaknili 1 'toka Cap Bona, ali ' >ti ce$ morje, še ni ]'*tok je zadnja toč-« osiščna sila lah-pr i prsvi za obramba Tuniza Je avto- vso Tunizijo » '-meri. ' pas ozemlja med 1 Fshsom in Zagua i"s.topc do poloto- General Henri Giraud, vrhovni komisar francoske severne A-frike, je takoj po padcu Tuniza in Bizerte imenoval generala Charlesa Masta za governer j a Tunizije z glavnim stanom v Tunizu. Štiri naznanila, ki so naglo sledila, so orisala detajle o-kupacije Tuniza in Bizerte. Prvo se je glasilo, da so Angleži v predmestjih glavnega mesta, drugo, da so ameriške čete udr-le v Bizerto, tretje je omenilo bitke, četrto in zadnje pa je bilo, da sta obe mesti v zavezniških rokah in da Nemci beže v neredu proti polotoku Cap Bonu. V dveh dnevih je zavezrtiška sila izvedla povelje generala Harolda Alexandra, kl ga je izdal na predvečer ofenzive, da mora iti naprej in izvojevati zmago. , Zavezniške armade zdaj prodirajo proti polotoku Cap Bonu, ozemlju v obsegu 800 kvadratnih milj, ki je še v osiščnih roksh. Letalska site-je pospešila zdrobitev odpora sovražnika. Ta je v enem dnevu vrgla čez milijon funtov bomb na osiščne pozicije m sestrelila veliko število bojnih etal. Zavezniški letalci so razbili tudi 25 transportov in tri ru-šilce z Vojaškimi četami vred, ki so skušale pobegniti v Sicilijo. Alšlr, Alšerlja, 8. maja. — General Giraud je v proklamaciji, catero je naslovil francoskim četam, naznanil osvoboditev Tunizije. Proklamacija je sledila imenovanju generala Masta za go-vemerja Tunizije. Giraud je povedal vojakom, da bodo ameriške in angleške čete počistile ozemlje, na katerem se nahajajo ostanki osiščne armade. Moskva, 8. maja. — Silno topniško in letalsko bombardiranje je zdrobilo nemško obrambno črto pred Novorosiskom, mornarično bazo ob Črnem morju na kavkaški fronti, se glasi danes objavljen uradni komunike. Ru ske čete so ubile dva tisoč Nem cev v bitki v enem sektorju te fronte. Ruski leUlci so izvršili uspešne napade na nemške pozicije. V spopadih v zroku v zadnjih treh dneh so uničili in poškodovali 350 nemških bojnih letal, sami pa so izgubili 24 letal. Letalci so bombardirali nudi pemške ladje in transporte na Chiem morju Bombe so petopile tri transporte dva tankerja in štiri torpedne čolne. Waehln0ton. D. C« 8. maja. — Mnornarični department poroča da so smeriške čete okupirsle o-tok Amčitka v januarju brez odpora s strsni jsponske sile. Ta leži 70 milj proč od Kiske, otoka v Aleutski grupi pri Alaski, ki so gs Japonci zasedli preteklo leto Razdalja med Amčitko in Toki-jem. glavnim japonskim mestom 2200 milj. To je ie tretje naznanilo x zadnjih dveh tednih o ameriški okupeclji novih bsz na Pacifiku. Baze. ki so prišle pod ameriško kontrolo, so ns otokih El-lice, funsfuti in Russell. Poljska vlada obdolžena Špionuze Bivši poslanik priznal krivdo London. 8. maja. — Edvard Raczinsky, zunanji minister v poljski ubežni vladi, je dejal, da so obdoliitve, da so reprezentance te vlade vodili špionažo v Rusiji, fantastične in brez podlage. Obdolžitve je izrekel Ai.-drej J. Višinski, sovjetski pod-komisar za zunanje zadeve. Moskvs. 8. maja. — Andrej J. Višinski, podkomisar za zunanje zadeve, je obdolžil reprezentante poljske ubežne vlade v Londonu, da so vodili špionažo v Rusiji. Obdolžitev je izrekel ha sestanku ameriškimi in angleškimi časnikarji. Višinski je dejal, da so nekateri priznali krivdo in da so bili kaznovani. Stanislav Kot, bivši poslanik,* je priznal udeležbo v špionskih aktivnosti in izrazil obžalovanje. (Kot je minister za informacije v poljski vladi. To pozicijo je dobil 19. marca tega leta.) Na vprašanje časnikarjev, zakaj so Poljaki vodili špionažo v Rusiji, v deželi, s katero so sklenili pakt vzajemne pomoči in prijateljstva 30. julija 1. 1941, je Višinski odgovoril, "da nihče ne vodi špionažo iz ljubezni." Obdolžitve proti reprezentan-tom poljske ubežne vlade uklju-čuje nota, katero je Višinski prečital pred časnikarji in izjavil, da bo poslana tej vladi. Ta trdi, da poljski vojaški voditelji niso hoteli poslati poljske armade, organizirane v Rusiji, na ru-sko-nemško fronto. Armada je bila organizirana s kooperacijo sovjetskih avtoritet. Na drugo vprašanje, ali je možna vzpostavitev odnošajev med Rusijo in poljsko vlado, jc Višinski odgovoril, "da ni ničesar takega na svetu, ki se ne bi dalo spremeniti. Poljska vlada je odgovorna za prelom odnošajev in ona mora storiti prvi korak za zbližanje. Vprašanje je abstraktno in se ne more o p jem razpravljati. Vse zavisi od konkrektnih pogojev." RUSI iN CEHI RAZPRAVLJAJO 0 VOJAŠKI ZVEZI Napetost med poljsko vlado in abujeti se polegla SIKORSKI '0DL02IL OBISK PERZIJE Važen Adamičev sestanek v Washingtonu Chicago. — (SANS) — Louis Adamič, častni predsednik Slovenskega ameriškega narodnega sveta, jc imel 5. in 6. maja važno konferenco v VVashingtonu, D. C., z državnim podtajnikom Sumnerjem VVellesom in z uradniki Office of War Information in Office of Stratcgic Services. Razgovor jc bil v zvezi z interesi Slovencev v stari domovini. London. 8. maja. — Tu se še več tednov vrše fliskuzije glede ustanovitve povojne militaristične zveze med sSvjetsko Rusijo in Čehoslovakija Sugestijo za u-stanovitev take sveže je sprožil dr. Edvard Beneš, predsednik C«* hoslovakije, in Stalin jo je v načelu odobril. Zadevna pogodba bo sklenjena po vspostavitvi čehoslovaške vlade v njeni deželi. Gotovo je, da bo Beneš omenil načrt na konferencah s predsednikom Rooeeveltom in državnim tajnikom HuBom, ko pride v VVashington. Iz Washingtona bo BeneŠ odpotoval v Moskvo, kjer bo imel razgovore s- pre-mierjem Stalinom in zunanjim komisarjem Molotovom. Možnost trojne militaristične zveze ni izključena. To bodo morda tvorile sovjetske Rusijs, svobodna Čehoslovakija in Bvobod-na Poljska. Ideja trojne zveze je še v kali in vzeto bo precej čs-ss, preden dozori, Ideja je v soglasju s Stalinovo deklaracijo, ds je Rusija pripravljena skleniti vojsško zvezo s Poljsko proti Nemčiji, če poljsko ljudstvo hoče tako zvezo. General Vlsdislsv Sikorski, predsednik ubešne poljske vlade v Londonu, je odložil obisk Per-zije, kjer se nahajajo poljske čete. Odložitev obiska Je dokaz, da Sikorski noče ovirati naporov Velike Britanije in Amerike za zbližanje med njegovo vlado in Rusijo. Napetost, ki je nastala, ko je Molotov naznanil suspendiranje diplomatičnlh odnošajev s poljsko vlado, se je nekoliko polegla. Poljski krogi pripisujejo veliko vsžnost Stalinovi izjavi glede ustanovitve vojaške zveze. Izgleda, da se je Stalin odločil za oboroženo zaščito pred Nem* Čijo po vojni. Sikorski je izrazil upsnje, ds bo Stalinova deklaracija uglsdi-la pot zbližanju med Poljsko ln Rusijo. Angleški listi komenti-rsjo poljsko-ruski konflikt ns rszlične načine. Nekateri trdijo, da poljska vlads ne predstsvljs interesov poljskegs ljudstvs. . Ameriška legija osvojila program Vprašanja demo-bilizacije vojakov Iadlenspolla. Ind.. 8. msjs, — Člani eksekutivnega odbora A-meriš ke legije so na svoji seji o-dobrili program, ds Amerike drži vojake v armadi po zaključe-nju vojne tolik1. < ase. da nsjde-jo delo v industrijah. Izjavili so, da bi takojšnjs demobilizacijs DomaČe vesti Is Milwaukeeja Milwaukee. — Pred dnevi je tukaj umrla Ana Klemene, stara 53 let in rojena v Zavratcu pri Raki na Dolenjskem. Zapušča moža, tri sinove (vsi pri vojakih) in hčer. — Dne 3. t. m. je pri delu v tovarni naglo umrl John Rangus, star 63 let in doma iS St. Jerneja na Dolenjskem. Tukaj zapušča ženo, dva sinova in lestro, v Cslumetu, Mich., pa brata Antona, druga dva brata pa v Coloradu in Clevelandu.—V bolnišnici leži Fr. Kopač iz W. Al-lisa. javljajo se slovenski rsnjencl Joliet. — Is Anglije Je sporočil Leo Dolinšek, ds Je bil rsnjen ns sfriški fronti in zdaj se nahaja v angleški bolnišnici. Jack Petrič lz Chicaga je bil tudi ranjen v Tuniziji 9. aprila. Kje se zdravi, ni znano. _Novi grobovi v Bsrberteau Barberton, O. — V aprilu so trije umrli v tej nsselbini. Frances Skubel je psdls po stopnicah v klet tako nesrečno, da si je prebila lobanjo in obležale na mestu mrtva. Stsra je bils 54 let in doms iz Brests pri Igu tor zapušča moža v bolnišnici lp tri o-možene hčere. — Dalje je umrl 75-letnl Anton Povh iz Gornje Sežane, za njim pa John Lintol, star 62 let in doma iz Rove vasi pri Domžalah, zapuščajoč drugo ženo in osem odrsslih otrok. Is Jollets Joliet. — Pred dnevi je umrls 40-letna Mary Korevec, rojena tukaj, ki zapušča starše in vač bratov ter sester. — Dslje je preminul v Rockdslu John Puhek, star čez 80 let in doma od Črnomlja v Beli Krajini. V Ameriki je živel 50 let in pred leti je bi-val v Michiganu, Minnesoti in Coloradu. Zapušča sina in hčer. Veat U Kanade Klrkland, Ont., Kanada.—Dno 30. apr. Je umrl Jos. Ksstelec, star 44 let ln rojen v Prapročsh pri Trebnjem, na Dolenjskem. Zspuščs ženo in sins. Is Clevelaada Cleveland. — Dne 6. t. m, je umrl Avgust Ksvšek, star 62 let ln doma iz Pužlne pri Žužemberku. V Ameriki je bU 51 let ln tukaj zapušča slns, tri hčere, brsts in sestro. Umrl je v So. Csrollnl. — Dalje je umrla Josephine Llpovž, roj. Krušec, sts-rs 64 let ln doms lz Bstuljs ns Primorskem. V Ameriki je bils 15 let ln tuksj nl Imela sorodnikov, v Južni Ameriki pa zspuščs sins in sestro. — Dne 5. msja je v bolnišnici umrl pionir Lovrenc Petkovšek, stsr 70 let in doms iz Unca pri Raketu. V A-meriki je bil 45 let tn zadnjih 29 let je bival zunaj na farmi. Zapušča ženo, devet odraslih sl nov ln hčera ter mnogo vnukov in drugih sorodnikov. — Dne 4 msjs Je po dolgi bolezni unul John Godnjsvec, znsnl trgovec a sladščlcaml, stsr 57 let in rojen v Kod ne ju pri Trebnjem. Zspuščs ženo, sins pri vojakih in hčer. Bil je člen društvs 147 H N. P. J. Španija ostane nevtralna v vojni Cene mesu in maslu bodo zniiane VVashington, D. C., 8 maja.— Urad za kontrolo cen je v smislu navodil od predsednika Roosevelta, ki je nedavno obljubil rudsrjem in drugim dcbvcem, da bo storil korake za prepreče-nje inflacije, naznanil znižanje cen mesu maslu, kavi in drugim, __________ __ H potrebščinam. Cene teh bodo,uniformah, se glasi sprejeta re- ^ d|l| nj(|u(r m ^ vrft|| y A. prišle na točko, ki je prevlado- » ladja. "Oni. ki ne bi mogli merlko vala v septembru preteklega le- najti prostora v civilnem živi je-, . I nju. nsj ostanejo v armadi ln do-' _> ■ j bivajo vojaško pb<čo. Vojaške in .... .____ , VVsshlngton, D. C., 8. msjs. povt rocils k > *s, obenem pa so se , w * ' , ' ' r * ,i i T j ~ . rZ .. Jasn Krsneiseo de Csrdena«, tzreklI zs sUU-m dopustov po voj- , t/ hi„t,i„ nl, ds bodo vojski lahko dobili P0?1™'* * . * " , ' _. tJ au, Je Informiral predsedniki hlužbe, ko ^Am« rlks povrne v %ropagsndns fslsiftka-elja zgodovine in blatenje demo-krstlčnih institucij. Kritiki so Kdmund VVilson, James T. Fsrrell, Mas Eastmen, Dorothy Thompson, dr. Sldney llook In dr, George S. CounU Slednji je profesor ne newyorš-kem kolegiju ln nadelnik Ameriške delsvske stranke. prosveta THE ENuairmnaonr^ /ftf OI IJUmnifA SLOVENSKE KAlODiC JEDMOTE sI mi rskHf1—* by Sloveoe Glasovi PROSVETA ______ drim (isvm Ckleope) I m loto. U N n pol loto. 11 M m Utit lota; u Chicago r J« m colo loto. m pol lete; n laoaomeIve mM. la Cic«io for tho Uai>*d O »od ( Clooro 97M por LOS psr foo*. Chicogo MM por rsor. ogteoov po dogovoru—ItokopM dopisov, kl •o ao orače jo. Rokopisi litororao ymUm (trtico. povesti, pesmi Ud.) so vrnojo pošUJetelJu lo v elušeju, U Jo priložil ian«loaHc •groomoot^—Maadssvfpis si srtides orill not ko roturnod. »oms, otc.. wlll ko br eell-addreeeod aad Maalov aa tm. kar Ima stik s PROSVETA NI7H to. Lowndalo Ave* MEMBER OE THE FEDERATED PREM lil V oklepaju na primer (May SI. 1M3), pole« vašega ns naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina, vita jo pravočasno, da se vam list ne ustavi. ^ imena Pono- Ce delavci kooperirajo... Dan za dnevom časopisje peroče o delavskih "trublih" po Ameriki. Kratka stavka tukaj, kratka stavka Um, nezadovoljnost tukaj, nezadovoljnost Um — in to se ponavlja brez konca. Največji "trubel" v tem momentu je na polju premoga. ? y Pustimo zdaj strupeno propagando, ki jo berlinski, rimski in tokijski Kljuke i kujejo ^ teh "trublov" v Ameriki in s katero potem pitajo ameriške vojake v Afriki in na Pacifiku, češ de se — "ameriški delavci neprestano puntajo, ker sovražijo vojno in čemu bi se ameriški vojaki bojevali za nekaj, za' kar nočejo deUti njihovi očetje in bratje doma?" Poglejmo raje, kje s6 vzroki Uh "trublov". Vzroki so globoko v ekonomskem sistemu Amerike. Ta sisUm je Amerika upregle v svoj progrsm največje vojne v zgodovini, da Ji nabavi vse potrebščine ze bojevsnje in dosego zmage. Gospodarji kapiUla so se, radi ali neradi, udall v službo ameriške vlade, empak motiv vseh njihovih obratov je še vedno dobiček. Vojne ali mir — it makes no damn difference — dobiček mora teči v privatne blagajne "as usual", kakor po navadi. Dobiček od produkU v tovarnah, dobiček cd rude in premoge, dobiček od akuptčka v prodajalnicah! Vlade Je posUvila "strop" na cene nekaUrih potrebščin, zlasti nekaterih živil, e ne na cene vseh potrebščin; posUvljen pa je bil "strop" na vse delavske plače. Plače morejo osUti iste, cene mno-gik vsakdanjih potrebščin, ki nimejo "strope", pa naraščajo, da je strah. Tukaj je glavni vzrok delavskih "trublov". Pristransko postopanji Objektivno in pravično poatopanje bi bilo: strop na dobičke, strop ne vse cene — kakor na delavske plače! Enak strop na vse! Vsi naj enako žrtvujejo za zmago! To Je vzrok, da se delevci "punUjo". To Je vzrok, da sebični in dikutorični deUvski voditelji, kakršen je John Lewis, lahko poženejo rudarje v ata v ko — med največjo vojno na svetu, ko je premog nujno potreben za industrije, ki izdelujejo jeklo, keUro je nujno potrebno za izdelovenje Unkov, topov, bombnikov in bomb ze Ameriko, Anglijo in Ruaijo! — Odgovorni možje v Washingtonu bi že davno morali postaviti in uveljeviti sistem enakege, demokratičnega žrtvovanja — strop na vse in za vse. Ker se še vedno obotavljajo in zavlačujejo pravično rešiUv U krize, naj ne dolže delavcev in naj jih ne psujejo z "izdajalci", ako ne morejo mirovati, kajti s tem bodo dodali krivici novo krivico. Dejstvo, da ja vlada prevzela premogovnike, ne bo rudarjem r.ič pomagalo — če ne bo atroge kontrole nad vsemi cenami. Rudarji zdaj lahko dobe večjo pUčo, do katere so upravičeni, ampak, če bodo morali trošiti povišek za podražane potrebščine, ne bodo zadovoljni in "trubel" se bo nadaljeval. Zlovešče kolo (višje pUče, višje cene, pa spet višje pleče in spet višje cene ad infinitum) se bo nadaljevalo. &e nekaj Je, v čimer nes jc Anglije nadkrilila. Ko je Winston Churchill prevzel prcdaedništvo vlade v Angliji, je takoj vzel v vlado štiri najboljše angleške delavske voditelje, med katerimi sU Momson in Bevin najvplivnejša. Morrison je socislist in nej-vplivnejši voditelj delavske stranke, dočim je Bevin voditelj strokovnih unij in uživa v unijah največje zaupanje. Kaj je bil rezulUt tega? RezulUt jc bil, da delavska stranka in rielsvske unije sodelujejo po svojih zaupnikih direktno v vladi za t asa vojne in so tudi soodgovorne za vse sklepe in delo vlede — in ker so odgovorne, skrbe, da ne store ničesar, kar bi oviralo vojno. Vsled tega so stavke na Angleškem suspendirane, dokler tra ja vojna ln delo se nadaljuje s polno paro. Angleški delavci —■ večina namreč, kajti neke manjšine bi tudi tam rade nagajale, toda efekta nimajo — kooperirajo z vlado na vsej črti. Naš predsednik Roosevelt ni bil Uko previden in moder, kakor je bil Churchill. V svoj kabinet je posadil dva republikanca, dva konservativna politika, toda nobenega odgovornega delavakega voditelja. Department za delo v anieriški vladi spada od vsega začetka — zaupniku delavskih unij, možu, kakršen je Philip Murray, David Dubinski ali kdo drugi, ki užive zaupanje in rešpekt velikih delavskih organizacij. Ce bl mel Roosevelt danes zastopnika organiziranih delavcev, ali več zastopnikov, direktno poleg sebe v kabinetu — bl imel yeč prave in iskrene kooperacije od organiziranih delavcev. Tako pa manjka prave kooperacije s strani delavskih unij. Delavske unije niso direktno za»topane v vledi ln vsled tega ne čutijo tiste odgovornosti za Izvajanje vojnega programa, kakršno ču tijo delavske unije v Angliji, katere sodelujejo v vladi. Roosevelt je še neštetokrat poudaril a I>« mh1o in dejanjem avoje iskreno prijateljstvo in gorke simpatije i m prem organiziranim deUvcrm. zato ae čudimo. zaka| nl še danes spoznal, da bl to svoje prijateljstvo najboljše pokazal s tem. če bi imenoval vsaj dva energična in poštena delavska v Domače vastL V Briliantu. JJ M., je bil pri delu v rote^ 41-lrtni Anton Udov.c a ** na Notranjskem, člsn SNfJ Delavsko v*L Stavka ' ^ šumarjev v državijM**«"! se nsdaljujr. _ Inozemstvo. Francoski via« jr priznala, da JI *a*cdmo nr rurje nr prinaša dobirka govjetaka RaaUa. novanjskih komisarje^ skvi. kisoblll spoznam V« d iščem za krive li- lo obsojenih v smrt ie nih. Ensjd v Vesti z jugoslovanske*^ fronte Poročila Jugoslovanskega informacijskega centra in drugih virov PROSVETA uVA NAMEŠČENJA V ITA JjAKSlCI UPRAVI LJUB-UANSKE POKRAJINE (Izvirna vest iz domovine) ( .llt,ul Gastono Cambara je ^ vrhovno poveljstvo nad liansko okupacijsko armado ■Jnenjal je v tej funkciji zlo-W fašističnega krvni'- ■obutuja. Atoji Jamnik je v mesecu no ru 1942 postal komisar ob-Dobrave. • • iiloe Gabrijan je bil imeno-v decembru 1042 za župana Kočevja in okolice Ko- joap Likar je bil v mesecu bru 1942 imenovan za ko-ja v občini Kostanjevica, briko Ashagi, fašist, je ime* fttn v Ribnici za komisarja " c Marka Rudeža. gario Reschnigg je imenovan komisarja v Mokronogu v za o Franca Majcena, udrej Guštin je imenovan za lisarja občine Fare v zameno ilaja Bukovca.—(JIC) V . . . — IGLESKI LIST O JUGO (LOVANSKEM ODPORU lini londonski list The Eve-Standard, je priobčil dolg |z naslovom: 'Jugoslovan-gerilci nadaljujejo z borbo*, naglasa v svojem članku, da drugi obletnici jugoslovanske ucije natančna zgodovina preobrata še ni napisana: Najvažnejši rezultat te jugo-ske revolucije je razvoj losti in ponosnega duha, ki nel in navdal z borbenost-u hrabrostjo one prve geril-ki so kmalu po zlomu začeli ti nemške in italijanske e po deželi. Ta borbenost tudi še nadalje krepi—zato strašnim izgubam in težim vztrajajo v svoji borbi." Hener V...— pSPODARSKE VESTI IZ HRVAŠKE fcutsche Zeitung in Kroatien di\e 21. marca dopis, v m poročevalec tega nem-a lista priobčuje podrobno i živilskega trga v Zagrebu, preteklem tednu, pravi do-ie bila ponudba mleka iz-»o slaba in tudi mesa, klobas nega je primanjkovalo, avna uvedba novih maksi-kuh cen za jajca je ostala po-«na brezuspešna—še manj * prišlo na trg kakor prej. "ežega mesa sploh ni bilo vi-V jako malem obsegu so ci prinesli na trg konjsko . toda kupcev je bilo pre-»silno omejena ponudba je nezadostna. to je bilo tudi perutnine, »žive, bodisi zaklane. "Mo se je nekaj krompirja, [todi tu je bila zahteva ta-Vf>Uka- da ponudba niti oddani zadostovala povpraševa- budba vseh vrst sadja se je to« zmanjšala. . Tanblatt prinaša v številki od 23. marca na- dopis; mjnister za narodno Varstvo je izdal naredbo, 00 Pricenši s 1. aprilom pro- tekstilnih izdelkov zo-•Voljeno. Kmetje bodo mo-**vaU blago in druge tek-[ **lke ^ "karto" (ration f le kadar bodo popol-J «"t"v. z .Kidajo odrejene J rvo stopnjo k temu cilju . . ." Norvežani se ne dajo zapeljati; 98 % vsega naroda—z vso duhovščino in učiteljstvom vred—je zedinjeno v boju proti Nemoein. In zunaj Norveške? Bilo je 18. marca, ko amo imeli zjutraj, ko liti vea London na delo, alarm in nemške zrakoplove nad mestom. Popoldanaki časopisi so nam povedali, da je padlo nekaj bomb, nekaj ljudi je bilo ubitih, nekaj hiš porušenih v pi edmeat 1 Predaednik Camacko ln predaednik Reoeevelt. kl ata ae nedavno sestala na konferenci v MonterreyJu, Mehika. TO IN ONO Piše Zvonko A. Novak Kako le a našim kongresom«— Sedaj, ko ae domala vati pisanje n govorjenje suče le okoli dogodkov na bojnih poljanah, ae mi adi umestno, da si malo od bliže ogledam zvezni kongres in njegovo delovanje. Zdaj je baš Štiri mesece, odkar je pribobnal in privihral novi kongres v Washington z na menom, da naredi konec naši bi rokraciji in ae po svoje znese nad u. "Pet zrakoplovov sestrelje- deželnim poglavarjem. Do. /eške Ih je nih! Norveški leUlci so sestrelil pet zrakoplovov!"—Norveška avlacija ima svojo šolo v Ka nadl, svoje poaebne letalake akvadrone, povrhu pa služijo še skupaj i briUnskimi letalci v britanskih oddelkih—Nihče še ni pozabil obnašanja norv trgovske mornarice. Ko jih povabil Quialing domov, mu nI odgovorila niti ena ladja. Vse so šle v zavezniška pristanišča, niti ne v nevtralna. Povest zaslug njihove mornarice v zavezniški vojni je predolga, da bi ae lotili. Zdaj po treh letih okupirane orveške jo Šele moremo prav soditi, ker je po njej toliko drugih rtev padlo veliko lažje. Zaveznice zdaj vidijo, kako veliko prl-ateljico so imeli in še imajo v mali Norveški. Nihče ni mogel pričakovati več od nje, zato jo val tako občudujejo. Povest še ni končana. Zavezniške armade se bodo spet izkrcale na norve-iki zemlji. V kakšno pomoč jim bo, da bodo imele na-avoji strsni 98% norveškega ljudstva, ze-injenega, odločnega, trdnegs! Ne bo jim treba vpraševati, katere aiia so najmočnejše v deželi, katere govore v imenu na-rodal— Dolenjka. i •Tlrar" spel lepe SEJA INTERNATIONAL BUSINESS MACHINE CORP. t Na zadnji seji Internatlonsl Buslness Machine Corp. je njen red sodnik Thomas J. Watsen zelo povoljno poročal o povojnih tujih in domačih izgledih korporacije. . "V svojem poslu gledamo v bodočnost za nove izdelke in za izboljšanje dosedanjih Izdelkov", je rekel Wateon. "Odkar smo na svoje stroje pričeli izdelovstl vojne predmete, so se nam odprle oči za večje možnosti, da izdelujemo nekaj, česar prej nismo izdelovali. Naš raziskovalni urad ima nad sto novih načrtov, kl so v zvezi z našimi rednimi izdelki." Dalje je rekel Wateon, da se trgovina s južno-ameriškimi republikami lepo razvija In da ae bo ba vpeljavanja in uvajanja je k sreči končana in na novo izvoljeni senatorji, kl ao se, kakor se glasijo zanesljiva poročila, spočetka držali liki sramežljive kmečke neveste, so se mulo udomačili v novem položaju, se nekoliko privadili washlngtonske-mu ozračju ter se že precej vži veli v umetnost političnega La« ranUnja, a Čluni poslanske zbornice ali kongresniki, ki kajpak ne morejo biti tako imenitni kakor senatorji, uživajo veselje v Um, da lahko puščajo svojo posebno zaznamovane avte tam, kjer bi jih kot navadni državljani ne smeli. No, vsaka reč na •y«tu ima svojo smešno in rtt» no plat. 1 f Senat sestaja lz 57 demokrutov in 38 republikancev ln progre-sivcev, poslanska zbornica pn iz 222 demokratov In 208 republikancev. Med senatorji in kon-resniki je nekaj liberalcev na o-h straneh. Todu njih število ju tako majhno in neznatno, da ne šteje prav nlČ, kar je zelo žalostno in postavlja cel kongres v medlo luč nazadnjaštva. Malokdaj je bil zvezni kongres tako konservativen ln nuzadnjaški, kakor je sedaj. In kaj je naredil ta sp6četka tako kričavi, bojeviti ln uporni kongres v prvih Štirih mesecih svojega obstanku našemu narodu v prid? Ne dosti In še tisto v mejah konservatizma in nazadnjaštva. Ustvaril je novo razmerje do predsednika, sprejel par zakonskih osnov ter utrl pot nekaterim zelo važnim stremljenjem. Ko se je »odelo zasedanje meseca januarja, je kongres sklenil, ds se ne bo držal kakor kaka stsra teta. Bistremu očesu premetenega politika in skuš^nege predsednika Roosevelta nI moglo to uiti, pa se je mslce uklonil ter podal svojo letno poslanico ln letni proračun v dokaj spravljivem duhu. žrtvoval je Leona Hen-dersona, kl je bil kongresu kakor trn v peti. sprejel nazadnjaškega Prentiasa Browna, dal več o-blastl sladkobesednemu Jimu Brynesu ter brzojavil po Che-sterja Davisa so volekmetom v prid na rovaš majkaMk kmetov, najemnikov in delavcev. Sevedu mora U zakonska predlog« Še v senat, kjer se bo morebiti omilila in zboljša-la. ♦ Kongres je v vseh Uh štirih mesecih gledal na to, da čim bolj nagaja predsedniku Rooseveltu, ki ga črti. Preprečitev nominacije Edwarda Flynna sa avstralskega poslaniku je en primer sa to. Najhujt pa je lopnil po njem tedaj, ko je kongres glasoval za pn klic ekaekutivne odredbe, po kateri so bile plače omejene na 125,000 na leto. Tu je kongres dosegel a tem, da je bil tiati preklic pridejan neki zakonakl predlogi kot "repek", ln predaednik ga tako nikakor nI mogel veti-rati. To Je kajpak povzročilo še več nevolje med še Uko in tako vznevoljenim delavstvom, kl se lahko vsak čaa zsres ujeai, zlasti Še, če se kmetijskemu bloku ne pristrlšejo peruti. V zadnjih štirih meaocih je kungrea delil delavstvu batlno za batino. | Kongres pa je pokazal tvoje nasadnjaštvo in avojo breagla-vost najbolje a tem. da ni storil, kar bi moral storiti. In to mu je naravnost v sramoto. Predaednik Roosevelt se na vso moč ln vse krlplje trudi, da bi se preprečila in odvrnila preteča go> spodaraka nesreča, kl ji pravimo inflacija ali uničenje denarne vrednosti. Obrnil se je do kon-. gresa, naj naloži deželi v U na- * men dodatnih 16 bilijonov dolarjev davka, ter mu dkušel dopovedati, du je to edini izhod ii zagate bližajoče se inflacije, kl bi nam lahko podražila hlebček kruha na več sto dolarjev, Anglija In Kanada plačujeU sedaj 1 svojih vojnih izdatkov s dav- K mi v Združenih državah pe aamo eno tretjino. Kongres Je spet hotel Rooseveltu nagajati in poslanska zbornica je zapravila tri mesece dragocenega čaaa v zadevi Humlovega davčnega ns* črta, ne da bi se bila le za laa približala rešitvi bietvenega vprašanja pri Um. Predaednik Roosevelt Je nazadnjaškemu kongresu predložil poročilo, v katerem priporoča njegov (predsednikov) odbor vsega vpoštevanja vredne reči za ureditev naših notranjih zadev po tej vojni. Tods kongres se je le kislo nasmehnil ter ae toliko zmenil za tisto poročilo kakor za lanski sneg. Nekaj takega je bilo vsekakor pričakovati od njega ln tisti odbor sam bo lahko vesel, če ga pusti še pri življenju. Sedenji kongres mrzl novo-strujsrje, tl pa kongres. Zato se je tudi bati, da bo U dešeU od- po vojni še povečaU. V San Jose. kongresnik* v Belo hišo In po-CeL, je kom)Minija dodala še dru- " go poslopje sa izdelovanje električnih sešteval nih strojev. A IBM ima sedaj v Zdruš državah in v Kanadi zaposlenih 15,-500 delavcev, skupno število u-službencev tudi v drugih deželah znaša 19,000. Kompanije ima vojnih kon-traktov za $186.000,000 in Je vse dosedanje obveznosti 100 odstotno zadostila. Kompanije zavaruje tudi tvoje delavce in sieer Je vaak deU-vee po enomesečnem delu zavarovan sa |l000 in se U zavarovalnina veča z leti, Uko da je po petih letih delavec zavarovan za $10,000. po 25 letih pa za $20.000 Povtbll je nove klonila povojno sodelovanje med narodi, kakor je to storila tudi po prvi svetovni vojni. Lahko se zgodi, (la bomo zlezli pod odo-Jo ter preputtlll usodo oeUlega tveU njemu samemu To pe bl nekoč drago plačali, kakor nekaj sličnega drago plačujemo baš sedaj. Epigram. — Slovenec, ki zaveda muk se svojega rodu. pusti v nrmiir naj spore ver, političnih nljans, stori še več, kot terja le dolžnost nJega sUnu, pa s vnemo naj podpira borbo našo in naš SANS. najst dni bo dano v našo Javnoet zelo vsŽno naznanilo, ki te bo sti poeUnci so blil junaki na pr vih strsneh v vseh velikih ame-rMUcih listih metect januarja, a sedaj so čisto navadni kongrtm-nlkl ln njthnih imen nI več v no-virtah. Kongres Je prišel malo k sebi. Zavedel se je. Alt vseeno pe se vidi, da ga bojevltost in Jeza še nisU zapustili. Le nepremišljen ni več. Potrpežljivo čaka svoje prilike ln še vedno mrzl RooaevelU. Kmetijska zakonska osnova j«* biU oni dan tpreJeU v poslanski zbornici in bo, če bo uzakonjena v sedanji obliki, zavila vrat uradu poljedelake zaščit« terpe|wiia | tikalo mojega besednjaka, pol milijona majhnih kmetov na ZiAgf.) cesto. Vae njene gUvne določbe AOITIRAJTI ZA PROSVETOI PROSVETA Pok« TMb tok pa lahko nak ali naročnik aam potil« irojo aa niao direktno liatu PROSVETA SM7 So. Lawndalo Aro. Chica*. w * m MEJAŠI Pove* k davnih dni "i> ■ Napisala (Sa nadaljuj«.) In vojaiki mojster se je poklonil in odhiUl, da izvrši dana povelja. Kmalu so začeli prihajati v Forumjulii različni plemenita« s svojimi hlapci in seljaki — vsak z določenim itevilom služnih mol Le oni iz Gorenje Forojulske so sa bili zakasnili. Nestrpno jih je pričakoval Ferdulf. Tekal je po forojulskem gradu od okna do okna ves bled od jeze in — morda — v najskrivnejšem kotičku srca zastrtega z ošabnostjo — tudi iz strahu pred junaškimi slovenskimi četami. Zdajci ao se oglasi U troblje od trdnjavskih vrat Kmalu nato je magister militum naznanil vojvodi: "Jasni vojvoda! Ravnokar sta dospela plemič Grimuald iz Nem in schuldachis Argait; oba s polnim itevilom služnih mož/' "Ali je zdaj vsa vojska zbrana?" "Trdnjava Julium Carnicum ie ni poslala svojih mož." "Ne bomo jih čakali. Takojšnji odhodi Ma-jordomus naj vstopi!" ' Poveljnik je odhitel ln vstopil je majordo-mus Hrodgaud, mož srednjo rasti in izredno dolge rjave brade. "Dokler sa ne povrnemo, izročam tebi grad in mesto, majordomus." 0 temi besedami je vojvoda podal svojemu prlstavnlku zvit pergament z velikim visečim pečatom — potrdilo začasnega poveljstva v trdnjavi. • N« dolgo potem so peketala kopita forojulske konjenice po široki prsšni cesti. Prvi je jahal Ferdulf, sredi bleščečega kroga forojul-skih plemičev in patricijev. Vrhu strme gore se je v solnčni luči svetil tabor. Ferdulf je ustavil konjs ter preudarjal, kje bi bila pot na goro najzložnejša. Odlolčll se je, da krene z vojsko okrog gore. Tedaj prijaha mimo njega sct^ldachls Argait ln mu zakliče: "Ali ie pomniš, vojvoda, da si me Imenoval plailjivca? Božja jeza naj torej zadene onega izmed naju, ki pride zadnji do Slovencev!" In Argait zasukne konja ter ga požene po strmini naravnost proti taboru. Vojvodo oblije rdečica jeze in sramu. Sram ga je bilo, da bi se bil v tem trenutku pokazal manj predrznega od svojega Izzivalca in — — pognal je konja z« njim ... Spremstvo je obetalo kakor vkovano od tolike nepreudarne drznosti. Ali vsakega je bilo sram, da bi pustil svojega vojvodo samega — — in vsa konjenica se ja obrnila po strmem pobočju navzgor — za njo Ša pehota ... "Ha, ha! Olejte volkov« požrešne nepreudarne! Zavohali so slovensko kri, pa so kar ob pamet£ at j« razveselil modrejski starejšina Trdeč. 8tarejšinstvo se je bilo zbralo za kamenito ogrado in vsi so kar najpozorneje opazovali prihod Forojulcev. "Nisem mislil, ds bodo Uko nespametni," je izpregovoril kranjski župan 2oltln, zet vojvode Trudapo Ika In Zitomisl, plemič, ki gs je bil posUl karan-tanaki vojvoda s dokaj veliko pomožno četo, j« dodal: "N« bomo lm«li Uko hudega dela, kakor smo mislili." "Velmotje! Bratje!" j« nagovoril vojvoda Trudopolk zbrano starejilnstvo ln druge bojevnik«. "Ded mojega deda je bil med onimi, kl so s mečem v roki zapustili domovjs ob Cr- Ilka nem morju, tam onkraj grškega carstva. Z čem v roki so si naši pradedje priborili pot čez dežele grškega carja semkaj do zelene Soče in do prostranih planin naiega KolovraU, MaU-jurja in Jalovca ... In mi — vnuki in pravnuki Uh junakov, ki so bili strah in trepet samemu grškemu carju — ml — dediči velikega Samo-vega kraljestva — mi naj bi mirno gledali, kako nam leto ca letom uhajajo langobardske čede na najboljše pašnik«?" "Nikdar! Pogibel Lan gobar dom!" . "Pogibel Forojulu!" "Smrt! Pogibel! Vsak izmed vas naj stopi na svoje mesto. Spredaj bodiU pripravljeni s kameni, skalami in hlodi; zadaj lokostrelci ln su-ličarji; oni, Id nimate oklepov in šlemov, se vstopite sredi tabora za dnigo ogrado — za zadnji boj. Pa upam, da tisU ograde ne bomo oškropili s svojo krvjo. Dobra znamenja sem videl. Bogovi so z nami. Zmagali bomo. SU-va Svetovidu!" v . < "SUva Sv«tovitu!" "8Uva!"' "Zmagali bomo!" "S kameni jih pobijemo in s hlodi!" "Slava Trudopolku!" Ze so frčale prve 'puščice, v nestrpnem pri« čakovanju ln divjem navdušenju prezgodaj izstreljene. ZapičiU so s« v zemljo le nekaj korakov pred prhajočimi konji forojulskih jezdecev. Se nekaj trenutkov . .. in Forojulci so z vso silo zagnali konje po pobočju navzgor. Kakor dež so se usule puščic« iz Ubora . . . kakor toča j« bilo d«b«lo kamenje od bleščeč« ščite in šleme. Prvi Forojulec — sculdachis Argait — s« j« visoko vzpel v stremenih, s silnim zamahom je dvignil sulico in jo zagnal, da je zleUU visoko preko visoke, ograd* Krik Forojulcev in za-smeh Slovencev sU spremljala prvo orožje, ki je pril«Ulo v Ubor. V tem hipu je zagrmelo doli od Ubora-- mogočne skale so se zavalil« po pobočju in strle pod seboj konje in j«zd«ce. Strašna zmeda je nastala med konjenico. Po tleh so s« valjala strU trupla konj in jezdecev. Ali preko njih so se strnil« vrsU in se zopet zagnale navzgor. Zopet je zagrmelo — zabobnelo . . . dolga vrsta velikanskih hlodov se j« sprožila od U-borov — odskskovala po pobočju — podrla in, zdrobila kar ji j« prišlo na pot. Tudi forojuUkemu vojvodi je hlod izpodne-sel konja, ln konj se je zvalil na jezdeca. Ali Ukrat s« j« poleg vojvode pobral s UI — sculdachis Argait. Meč je izdrl lz nožnice, kričal in mahal tovarišem Ur se v dolgih skokih zapodil navzgor. Preko hlodov in trupel se je pognaU za njim forojulska vojaka. Sulic«, puščic«, kamenje, vs« j« letelo sem ln tja — ječanj«, krik, rjovenj«, kletev, molitev --bliskanje m«čev, sekir--žvenkeUnje oklepov--gnječa, kri--kri curkoma ln v potokih ... Po etrmern hribu so se valili klop-člči — živi in mrtvi — drug v drugega zagrizeni. Forojulci i« niso odnehali. Vedno iznova jih je podžigala trda miŠičasta postava sculdachi-sa, kl je v dlvj«m obupu sekal na desno in levo. Zdajci zaženo Slovenci vrhu taborovih po-drtln zmagoslaven krik ... Qd cesU — po hribu navzgor in po položnom slemenu prihajajo nove čete ... Obupani pogledi Forolujcev iščejo zaman med njimi langobarskega križa. (Dtlj« prihodnjič.) Sosedje in druge novele j Ani. P. Cehov Poslovenil Fran Pogsčnik BABJE CAR8TVO ROT8CHILDOVE OOSLI > (Nadaljevanj«.) Kazen rokodelstva mu je nekaj malega neslo tudi Igranje na rusII. V mestecu je na svatbah navadno igral židovski orkester, ki ga je vodil poclnjeva-lcc Mojsej lljič Sahkes, kateri je spravljal nad polovico dohodkov. Ker je Jakob zelo lepo Igral na gosli, zlasti ruske pesmi, ga je Sahkes včasih najemal za svoj orkester z dnevno plačo 50 kope jk. ne vltcvši darov, ki so jih dajati gostje,, Kadar je Bronza sedel v orkestru, tedaj se mu je predvsem potil in rdečil obrsz; bilo )e vroče In dišalo je po česnu. da bi se človek lahko zadušil; gosli so ječaie, na desni mu je hropel na uho kontrabas, na levi pa plakala flavta, ki jo je igral rus. m rta v *id, a celo mrežo rdečih in ainjih žilic na čelu in ki k je pisal kakor znani bo- gatin Rotschild. Ts prokleU Žid jo hoUl celo najveselejše stvari Igrati žalobno. Brez vidnega razloga je v Jakoba pronikalo sovraštvo ln preziranje do Ži- dov, zlasti do Rotschilda; začel s« jc z njim prepirati in ga pso-vati; nekoč ga je hoUl celo pobiti; to mu je Rotschild zameril ln mu divje zabrusil v obraz: U. 1 HEAVY BOMBERS ON MISSION IN TUNIS1A HMPINO AC1PH TUNINA on tbatr way to Ax!s besss are theae heavj U. 8. bombers. Constaat battering of AmI» lnstallations bjr plsnas ol ttlis trpe snd othsr Alliad airaralt was reaponaihle in great part for the i of ths dri v« against Romm«l'i Afrika Korpa, now penned up in the nortbpast corner of , This U. S. Armj Air Foces pboto from Nows of tho Daj NewareeL "Ako bi vas ne upošteval radi vašega Ulenta, zleteli bi že davno skozi okno." Nato j« zapUkal. Zato Bron-ze niao pogosto vabili k orkestru, 1« kadar j« bilo to neobhodno potrebno, če j« manjkal kdo od Židov. Jakob ni bil nikdar dobr« volj«, kajti imel j« neprestano strAn« izgube. Na primer ob nedeljah in praznikih je bilo greh delati, poned«lj«k j« težaven dan, in na U način se je v l«tu nabralo okrog dvesto dni, ob katerih*je bil prisiljen držati rok« križ«m. In kaka izguba je vendar to! Ako je kdo v mestu slavil poroko brez godb«, aH ako Sahkes ni povabil Jakoba, je biU to tudi izguba. Policijski nadzornik je dve leti bolehal in hiral. Jakob je nestrpno pričakoval njegov« smrti, toda nadzornik s« j« napotil zdravit v guber-nljsko mesto in je Um umrl. To vam j« bila izguba najmanj deset rubljev, zakaj krsU bl morebiti dragocena in Izloščena. tfisli na izgub« so nadlegovale Jakoba zl«sj[i ponoči; polagal je poleg s«b« v postelji gosli in ko| 1__L. ______I daj j« razumel, od česa ima se-nes — jutri. .. Lahno se je dodaj tako tuje, radostno obličje ^aknil ranocelnika ob laket, poln postalo mu je tesno pri srcu. 'mežiknil z očmi in dejal polglas- Ko j« dočakal jutra, j« vzel pri sosedu konja in odpeljal Marto v bolnico. Tu je bilo malo bolnikov, zato mu ni bilo treba dolgo čakati, kake tri ure. V njegovo veliko zadovoljstvo to pot bolnikov ni sprejemal zdravnik, ki je bil sam bolan, nego ranoceljnik Maksim Nikolaj ič, starec, o katerem je šel po mestu splošen glas, da razume več od zdravnika, dasl j« pijanec in pretepkč. "Zdravja iščeva," je d«jai Jakob in vedel sUrko v čakalnico. "Oprostite, da vas nadlegujeva s svojimi ničevostmi, Maksi/n Ni-kolajič! Izvolite pogledati! Zbolela je družica mojega življenja, kakor se govori, oprostite iz-raz . n/ Kanocelnik j« namriil siv« obrvi in božajoč se po licih j«l ogledovati starko, ki j« sedela na Ubur«tu zgrbljena, mršava, ostronosa in z odprtimi ustmi, ter je bila v profilu popolnoma slična ptici, ki bi rada piU. "M-da, Uko . . ." j« počasi iz- so mu lezle V glavo vsakršne n«- pregovoril ranocelnik in vzdih-zmiselnosti, je drgnil po stru- nil. "Influenca, morda tudi vro-nah, gosli so v temi zVenele in čica. S«daj je po mestu razšir- njemu j« bilo bolj«. S«st«ga maja prošlega lete j« lj« Starka je v . Koliko je en tifus. No, da! letih, hvala bogu . Marta nenadoma zbolela. SUr- sUra?" ka je težko dihaU, pik mnogo "Čez leto jih bo sedemdeset, vode in se opotekala, vendar je Maksim NikoUjič." zjutraj sama zakurila peč in šla «Da, da, sUra jc. Treba je to celo po vodo. Pod večer je legla, upoitevatl." Jakob je igral ves dan gosli; ko "Seveda, prav ste izvolili pri-se j« že popolnoma stemnilo, je pomnit!. Maksim Nikolaj ič," je vzel1 knjižico, v katero je vsak dejal Jakob vljudno M SI£ehlja_ dan zapisoval avoje izgube in j« je> . STAMPS ZASTOPNIKI LIS PROSVETE se vsi društvgpl tajniki la tajoki *- • U Jih druitva isroUio i Naši nastavljeni lokala! k p vala! sastopniki aa določan« ok sot Louia Bsrborieh. aa Wk in okolico. Anton Jankovich. sa Claraii Ohio in okolico. Andrej Firta is Ely. države Mlnnsaota Frank IH"* ia Chiahohna. N sa Chisholm In okolico. Frank Cvetan Is TIra HilL Pa, vso ssednje-vshodno Panna Zornik ia Hanalnio. Pi PonnarlTaniJo. Joe Fsšsrnel Is Uhssiy. Pi<| TISKARNA S.N.P.J. v tiskar tho obrt spadajoča dola Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, leUke itd. slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, s* angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI ____Vsa pojasnila ds j« < vodstvo tiskam ____Cene smerne, unllsko delo prvo vrsta Pišite po informacije na naslov: ~ ~ SNPJ PRINTElff 2857-59 S. Lawndale Avenue - - Jk TEL. ROCKWELL *9C4 Illinois SACRID JAP MOUNTAIN SEEN FROM U.S. SUB •umcanvi os nm imui coactm ommtions of, vaaia, ta JapMa. Tha estlnct volcano waa _____, hsva craatad chaos anld Jap ahtpping. Thia to aa oOcliil;. % Ita^ i. la fhta picM <* at om of 0» mhsaaria«