Leto I. Liubifana 1« deceifl!>ra 1929 Štev. 1. '.1LASIIIL© JIUGOSILOVIE-NSIKIE NAPREDNE MLADENE Uredništvo in uprava: Tomanova ulica štev. 3. — Telefon štev. 2074. — Račun poštne hranilnice štev. 15.471. — Izhaja trikrat mesečno. — Naročnina letno 35 »in. — Številka Si »in INMMfrfe »•— M- 1 >*■ K «l # r / /AA ^ ^ v| ; ■ " ■ ■ ----- Hctj (teče 0 etno: Svobodno, veiitko, &i£n mfoCi in enega st (P%eUex nabedneu % v."takega*, je $ejen. Svoboden ta$maft mi&ii in hiaemijenj £xe$ avtotiteie. čnakepnavno&t natodev in upoštevanje natednifi manjšin. tla deCoftevatUi ! T V nas $dtavjef moč* mCado&t prvi december vsakomur mejnik, začetek dela, ne pa dan spominov. O, vse globlje, vse močneje bomo romali odslej, v drugem desetletju. Jačji bo naš korak, zvočnejša beseda, trajnejše navdu* šenje, delo pa trdo, ko skala na Krasu. Naša pot je še dolga, pa se je ne bojimo, kajti na našem praporu so zapisane svetle bese? de, jasni cilji, pisali smo jih sami, pisali so jih pa tudi bratje in sestre, ki nočejo umreti. Le na ta način bomo dosegli pop ob no ujedinjenje, dotlej pa bo za nas vsak prvi december le krut sodnik vseh naših misli, vseh naših dejanj. Branko Alujevič: d)iptomatska aktivnost na Jfratkanu. Danas je jedino jedna stvar sigurno utvr-djena, a to je da su balkanske države uvijek odlagale riješenje svojih sporova, 'koji su nastali za balkanskog i svjetskog rata. Stanje je med ju njima bilo dugo godi na u la-tentnoj krizi, a ipak se je istom nedavno pojavio ozbiljan pokušaj saradjivanja. Teško je bilo proreči, kad če prestati ta sterilnost i paraliza, koja je bila oduzela balkanskim narodima skoro svaku inicijati-vu. Balkan je zadavao. silnih briga vodečim političarima Evrope i svijeta uopče. Izgleda-lo je, da če Balkan vječno sačuvati ime »ratnog vulkana«. — Narode Balkana je pak mučila neizvjesnost i crna slutnja. Zato je danas potrebno s veseljem zabi-lježiti novi duh, koji hoče da ukloni nepri-jateljstva. Opažamo jaku diplomatska akcija, koja može da urodi dobrim plodovima, koji 'če onda povoljno uplivati na opču politična atmosfera medjunarodnog foruma. U toni praven imamo pred sdbom več gotove činjenice kao n. pr. grčko - jugoslo-venski ugovor, bugarsko - turski ugovor; osobito su pak važni pregovori izmedju Grč-ke i Turske, te konačno pregovori izmiedju naše kraljevine i Bugarske. Pregovori, koje vode jugoslovenska i bugarska delegacija u Sofiji su tehničke prirode, ali baš saradjiva* nje sporova tehničko - gospodarske naravi dovodi obično do prijateljstva, koje osobito mi Jugosloveni želimo. — Moram još napo-menuti, da je vlada zaranista u Rumuniji takodjer za sredjivanje odnošaja sa Bugar-skom. — Jasno je, da če ova akcija uspjeti, čim je budil svi cijenili i podupirali; ta ona ima glavni preduvjet za uspjeh: sloni na poštivanju prava i suverenosti svakog poje-dinog naroda. Sve to znači početak nove ere prijateljstva i saradnje. Danas su balkanske države prepuštene same sebi u riješavanju sporova, te se skoro več i ne opaža predratni upliv drugih država Evrope, koje su bile nekako monopolizirale kretanje i djelovanje minista-ra balkanskih država. — pat je uništio one .sile, koje su provaotale politikiu tutorstva; ratne su grozote dale balkanskim narodima pravo do vlastitog života. — Stanje je bilo radikalno promijenjeno, ali su se još dugo opažale lose posljedice ropstva; veče ili matije odvisnosti. Izgledalo je, da je pravi milna Balkanu nemoguč. Situacija je bila taka u koliko je Društvo Naroda bilo u početnič-koj krizi, a opet su zat nj ta pitanja bila previse delikatna; zamršena da upotrebi svoj auktoritet, koji nije smio riskiratj eventualni neu&pjeh. •— Mnoge su države htjele pre-ulzeti baštinu Austrije i Rusije na Balkanu, .to je još više oteževalo mirno riješavanje, kako se to j danas dogadja. Balkanske su države, a naročilo Grčka i Jugoslavija pristupale uvijek i sa uvjerenjem svim mirovnim akcijama na Rajni i drugim bolesnim točkama poslijeratne parcelacije. Sada nastupaju novi momenti, nastaju direktni pregovori tehničke naravi, koji onda urode ekonomskim i polnitičnim zbližava-njem. Put je težaik, no ipak su zapreke savladi-ve, ako države ne zaborave osnove pravde i poštivanja, koji se nalaze u organizaciji i radu Lige Naroda. Sve to više nestaje mrž-nje i zavisti, tih glavnih činitelja stare politike medju balkanskim narodima. IPotpis grčko- - jugoslovenskog, grčko -rumunjskog i bugarsko - turskog ugovora postavio je temelje za balkanski Locarno, koji mora da ustvari ono, što su dugi vjeko-vi uništili. Vlade danas viječaju, no one če uspjeti istom onda, kad če širi slojevi shvatiti sva ta nastajanja te odbaciti dosadašnji način borbe pomoču, atentata i grožnja. France Gerželj: INlCadtna. V dneh ustvarjanja novih razdobij vrši mlada narodna inteligenca eno najpomemb* nejših nalog. Vsi veliki preporodi v vseh narodih, pa tudi v našem, so vznikli iz dela oduševljene in zavedne mladine, mladine, ki gre v boj prežeta z ideali in požrtvoval* nostjo, ki se zna dvigniti nad malenkostne in brezplodne intrige raznih osebnosti in strank, ki je aktivna kot ustvarjajoča sila v dneh nacijonalnega omahovanja. Jaroslav Dolar: (Hupatto 12. novembra 1929» Za obletnico najtemnejšega, najtežjega in najsramotnejšega dne v zgodovini našega naroda naj izide naš list. Naj pove svetu, da nikoli ne bomo pozabili svojih šeststotisoč bratov in sester, ki še čakajo Gortanovega usode. Naj pove svetu, da Gortan, brat naš po krvi in srcu ni mrtev, ampak, da živi, da živi v naših srcih potisočerjeno življenje mučenika. Naj živi, raste in ojekleni v naših srcih Vladimir Gortan. France Gerželj: 1. decemttet 1929 i Enajstič bomo priromali k Vstajenju, enajstič se bodo naše misli, morda le za trenutek, dotaknile naših svetinj, našega trpljenja in naših radosti. Samo mimogrede si bomo segli v roke in šli dalje, kakor da se ni ničesar zgodilo. Dalje bomo romali v trdni veri, da smo storili svojo dolžnost, da smo dali domovini vse, kar zahteva. Še groza nas ne bo misli, da naše težko in grenko pridobljeno ujedinjenje še ni pla* čano, še ni popolno, še ne hrani v sebi vse naše krvi. Tovariši, ali ni naše romanje brezciljno? Čutite, da hodimo le v kolobarju, da se še nismo sprostili, da še nismo razodeli drug drugemu resnice?! Vsako leto se najdemo na dan našega Vstajenja na isti točki — a čudno — nikdar se ne vprašamo, kaj vse smo že storili, da bo naše ujedinjenje res popolno, da ga bodo občutili vsi, da ga bodo deležni vsi. Mimo nas gre prvi december, komaj da se ga zavemo, in če se ga, so, vse naše misli, vsi naši sklepi tako bežni in polni nesoglasja. Zdi sc, da zahteva časa še ni našla poti v nas, da se še nismo strnili v celoto, v kateri se pretakajo življenjski so* kovi, ki ustvarjajo vedno novo in novo-. Vsled malenkostnih misli, vsled tesnega obzorja, vsled neke notranje disharmonije in neusmerjenosti še ne razumemo pop ob noma dejstva, da bo treba še mnogo dela, da se uresničijo vsi ideali onih, ki so se za našo svobodo, za naše ujedinjenje borili, delali, trpeli in umirali, kajti naša domovina še ni dobila svoje končne oblike. Zato bodi France Gerželj: !Has poktet. (Uvod) Kadar nam zmanjka pogona k pozitivne* mu nadaljevanju našega življenja, ko si v odločiljnih, yvažnih trenutkih nasprotujemo sami sebi in ko se ruši vse naše dosedanje delo na eni sami točki, postajamo malo* dušni; povsod čutimo neko praznoto, ki jo mora na vsak način napolniti nov duh, da bo imelo življenje gotovo- smer. V splošnem pa opravičujemo vse te in enake pojave s povojnimi posledicami ter se tolažimo: prihodnja generacija ali rod bo boljši. Geslo, ki so nam ga postavili naši prvo* boritelji, geslo, ki je pisano z mučeniško krvjo, je danes zgolj zvok, ki še komaj sliš* no odmeva v naših dušah. Doba v kateri živimo, se kretamo m ustvarjamo je, več kot gotovo, v večih ozi* rib negativna. Vsaka negativna doba pa je počasno umiranje. Kako to preprečiti, kje najti protiutež? Če drugi molče, hoče mladina sama po* iskati odgovor, ker se ji umirati noče! Zato pa je potrebno, dvakrat potrebno, da se zberemo mi, mladina, in začnemo gra* diti pozitivne osnove našega bodočega živ* ljenja, da ustvarimo iz lastnega bistva kul* turne vrednote. Vsak pokretaš naj pogleda vase. V sebi bo našel, kar je zapustila preteklost v njem zdravega. Kar pa je v posamezniku že mor* da zatonilo, bo spet oživelo ob spominu na organično celoto dogodkov, ki jih je pre* živel in mu služilo kot zakladnica spoznanj. Predvsem pa so potrebni za razvoj in na* predek pokreta posamezniki, ki imajo ko* ristno idejo in dovolj močno voljo, da jo uresničijo. Seveda s tem ni rečeno, da mora imeti vsak član pokreta idejo. Ne. Vsak član pa mora sodelovati, se mora vsaj v ne* kem smislu žrtvovati, to se pravi, se mora založiti za ustvaritev, za uresničenje ideje. Razumljivo je, da uresničenje ideje ni zgolj reakcija na današnjo dobo, marveč rast iz lastnih življenjskih sil. Saj današnja doba ne zahteva besed, lepozvenečih in vi* šokih, ona zahteva dejanj. In to bodi naš cilj, naš aksijom! Predpogoj vsakega pokreta, ki hoče vršiti zdravo, plodonosno delo, pa je — zdrav duh. Če tedaj govorimo o novem življenju, o novih kulturnih vrednotah, nam mora biti zdrav duh fundamentalna gonilna sila v vseh fazah zasnovanega pokreta. Kakor hi* tro pa se vrinejo v pokret razni taktični in tradicijonalni predsodki, postane ves pokret votla beseda, prazna forma, kajti le pokret, ki ima za osnova zdrav duh ter združuje v sebi zdravo mladino, je nekaj organičnega in ne le slučajna tvorba. (Dalije sledi.) Mladina daje zopet življenje onemu, ki je zamrlo in klonilo, vliva vero onim, ki so jo izgubili, pomlajuje ljubezen in voljo do velikega in plemenitega, stoji kakor glasnik novega, boljšega in vzvišenejšega. Njena beseda postaja moč v službi ideje, dviganja in ustvarjanja. Ona je predhodnik novega, — onega, kar prihaja. Mladina zna in more preživeti vse težkoče, vse krize, vse preiz* kušnje. Ona se budi, se upira in se ne more vživeti in izmiriti z onim, kar je. Njenemu gledanju se odpirajo vedno nova in nova obzorja. Ona je edina, ki se nikdar popol* lioma ne izmiri s slabim. V sebi hrani nas rodne svetinje, narodovo vero. Zato pa je veličina, sila in bodočnost slehernega nas roda v njegovi mladini. Tako tudi v našem narodu igra eno najs važnejših vlog mladina. Iz nje rasejo oseb* nosti, močne osebnosti, ki vršijo kulturno in nacijonalno misijo naroda. Takšni smo — mladina, to je naše ogle* dalo. Vse to čutimo v sebi. Mi gremo svojo pot; začrtali smo si svoj program, ki ga hočemo izvesti v življenju in s katerim hočemo kulturno mrtvo življe* nje preroditi. Na delu smo, da ustvarimo novo dobo, boljšo dobo. V sebi čutimo klic, da smo ravno mi poklicani k temu delu. Zdi se pa, kot da starejša generacija ne gleda rada tega prerojenja mladine. Razums Ijivo: prilagodila se je razmeram; v njej ni več idealov, ognjevitosti in borbenosti kot v nas. Toda, ali nima tudi mladina svoje živs ljenjske naloge in ali ni ravno mladost ona doba človeškega življenja, ko živijo ideali v najčistejši luči, in sicer ideali, ki ne dovo* ljujejo kršitve in kompromisov!? Od1 vseh strani letijo na nas očitki, da smo zakrknjenci, da smo brez idealizma, da smo preveč samoglavi, da ne upoštevamo nasvetov starejših. Mi pa odgovarjamo: da* nes, bolj nego kdaj, je potrebna omejitev, da poslušamo starejše samo tedaj, kadar nam svetujejo ono, kar je dobro (!), kajti ne more se biti optimist, ko se zve, kaj vse so delali starejši, in kaj še delajo, da ustva* rijo jugoslovensko (?) zavest v mladini. Mnogi, namesto da dvignejo mladino, da jugoslovenski misli, da se navdušuje za višje vrednote, gledajo, da jo zvabijo v plemen* ske organizacije, da jo vklenejo v svoje svrhe ter jo onesposobijo za samostalno ocenjevanje dogodkov iz vidika interesov celokupnega naroda. Odločno nastopamo proti takemu vzgaja* nju jugoslovenske zavesti. Nam ni do tes* nih, ozkih obzorij, do dobičkanosnih ten* dene, preko njih gre naše navdušenje, in naša ljubezen objema vso Jugoslavijo ter SteC Aent utiipe . . . V prsa zaril sem roke, iztrgal iz njih sem srce in štel sem njegove utripe: Ali so glasni dovolj za hrupni miljon Ali jih je dovolj za obupni miljon: za norce, pijance, za drzne fantiče za lepe dekliče za norce, pijance, za vse? O, tedaj sem z grozo spoznal: še zame so utripi pretihi, še zame so utripi preredki! In padel sem pred sodnika Krvnika: Ti, ki milostno svoje dobrote deliš, Ti, ki nas vse s svojim bičem krotiš, čuj človeka: še bij me in tepi s škorpjoni, da bo izbičano moje srce z\'enelo za vse. J. Dolar. bo našla pot do poslednje sestre, do zadnje* ga brata. Narod, iz katerega smo izšli, ho* černo dvigniti v kulturnem, ekonomskem in socijalnem oziru. Predstavljati moramo do* bo, prvo dobo našega stvarnega, idejnega in duhovnega edinstva, zgraditi moramo ju* goslovensko individualnost, ki nas bo vo* dila k uresničenju splošnih ciljev človečan* stva. Priznanja pa ne iščemo v sedanjosti, bodočnost nam ga bo dala. Alujevič Branko, tajnik SSLU: Sestanek $Cavne$a odtiora (pohatimAtva. Dne 14. XI. se je vršil v Zagrebu sesta* nek Saveza jugoslovenskih akademikov, t. j. Pobratimstva. V imenu Sveta slušateljev ljubljanske univerze sta prisostvovala tova* riša Vekoslav Iskra in Branko Alujevič. Potek celega sestanka kaže medsebojno harmonijo in zaupanje vseh akademikov iz Beograda, Zagreba in Ljubljane. Obenem se je še enkrat uveljavila enakopravnost vseh sekcij. Podana so bila izčrpna poročila izvršil* nega odbora, najzanimivejše pa je bilo po* ročilo o udejstvovanju Pobratimstva v ino* zemstvu. Naša delegacija se je v dogovoru z Rumunijo in Češkoslovaško abstinirala kongresa mednarodne študentske konfede* racije, ki se je vršil v Budimpešti ob priliki 1000 letnice obstoja ogrske države. Pobra* timstvo je pozitivno znalo, da bodo padle na kongresu iredentistične izjave, ki govo* rijo proti moralni in historični pravici naše države. — Našla sta se pa dva člana Pobra* timstva iz Beograda, ki sta šla sama brez pooblastila in vednosti sekcij na ta kongres; seveda sta bila eksemplarično kaznovana. Upati je, da se takšni izpadi ne bodo več ponovili. V Cluju (Rumunija) so se sestali v tem letu predsedniki našega, rumunskega in če* škoslovaškega udruženja ter so sklenili, da se osnuje študentovska Mala antanta, ki bo imela svoj sedež zaporedoma v Pragi, Bu* karešti in Beogradu. Organa sta komite in kongres. Komite se sestoji iz šest članov, po dva iz vsake države. Kongres se pa orga* nizka v obliki parlamenta; v njem' sodeluje čim večje število akademikov iz udruženj, ki sestavljajo Študentsko Malo antanto. Kongres se sestaja enkrat na leto v tisti državi, kjer je komite. Glavni odbor je v načelu sprejel ta načrt, podrobnosti pa se bodo ugotovile na prvem kongresu, ki se vrši februarja 1930. leta v Pragi. — Ugotov* Ijeno je bilo, da bodo v komiteju Male an* Ivo Brnčič: (fooCna hoč v (kavarni. Luči v lestencih kot svetle oči . . . Bliski v kristalnih zrcalih gorijo, bliski iz čaš mi v srce govorijo: »Kdo si, o, kdo si? Mar res to si — ti?« Nisem več jaz! O, v opojne je vale, Burnih akordov vtonila preteklost! Tu sem in tak sem! In vse brez sramu sem! Saj smo le šibki, saj nismo kot skale . . . Dim, vse je dim . . . Cigareta graciozna, V ustnah, ki žge jih sarkazma nasmeh . . . Modre so megle v možganih in srcu Skrit v njih spomin o nekdanjih je dneh. Hafco At mi GCi$u! i. Kako lepa je bila nocoj večerna zarja! In kako trduno žalostna. V mojem srcu je ža* lost, ki je lepa kakor smrt. tante po en predstavnik iz Beograda, eden iz Zagreba in Ljubljane zaporedoma. — Na konferenco v Prago gredo trije delegati: po eden iz vsake sekcije. Glavni odbor Pobratimstva je poveril SSLU*ju sekcijo za ekskurzije in šport in ono za časopis in propagando. Dejstvo je, da se SSLU vedno bolj upošteva in priznava njegovo možnost delovanja. Prepričani smo, da bo Svet tudi v nadalje izpolnjeval želje in upanje v najboljši meri. <3$ utedniitva! Živa potreba nas je prignala do tega koraka, kajti edino v svojem lastnem glasilu lahko izražamo svoje želje, svoje sklepe, svoje mišljenje. Naj se razširi »Omladina« po vsej naši domovini — in vsi, ki čutijo potrebo do resnega dela na še nerazoranih ledinah, naj vlstopijo v naš krog, v krog marljivih in vztrajnih sotrudnikov! Čim več nas bo, tem mogočnejše bo zadonela naša pesem! Ker pa hoče naš list zadostiti vsem potrebam inteligenčnega naraščaja in ker je namenjen tudi našim prijateljem v širši javnosti, ne sme biti njega vsebina enolična in tudi ne preveč ozkosrčna. Da bomo to dosegli, bomo razdelili vsebino prihodnjih številk v štiri glavne dele: 1. Idejni članki; 2. Socijalno - ekonomsko življenje dijaka; 3. Leposlovni del (ki naj vsebuje pesmi, črtice, krajše povesti); 4. Organizatorični del (delo v naših vrstah in izven njih, delo med ljudstvom, informacije). Prispevki naj bodo pisani le na eni strani, dočim naj bo druga prazna, ker se sicer delo v tiskarni zelo zavlačuje. Nenaročeni rokopisi se ne vračajo! uptavet Jugoslovensko napredno akademsko društvo »Jadran« je začelo izdajati »Omladino« iz lastne moči, brez vsake podpore. Skromen je zato naš začetek. Od prijaznega vsprejema v narodni javnosti je odvisen procvit našega lista. Imamo torej nado, da nas rodoljubni Jugo-slovcni podpro z naročbo. Da s,te nam prihrani brezpotrebne izdatke, naj se izvoli poslati takoj naročnino ali pa vrniti list. Opozarjamo naše dijaštvo, da se naročnina plača lahko v obrokih. 2. Tako se mi zdi, kakor da mi je smrt tako blizu — roko iztegnem in dotaknem se njenih mehkih ljubečih udov. Zakaj se zavija v tako težke halje? Ona, kraljica nad kraljicami, mati nad materami, ljubica nad ljubicami. Zakaj se zavija v tako težke halje? O, zdi se mi, da so iz težkega baržuna. In temno violičaste gube vabijo v objem. V tesen, topel mehak objem. 3. Kako daleč je moja mladost! Zlatolasa, belogruda je utonila v nocojšnji zarji. In zdaj sem sam, čisto sam. Kakor kostanj, ki cvete jeseni. ^ Zdaj je jesen in trudno je moje srce. Tako trudno in žalostno, kakor zvonenje avemarije. Toda pomlad bo prišla in moje srce bo vriskalo kakor kladivo nad naklom. Ker bo vedelo, da je pomladi smrt najlepša. J. Dolar. Strain 4 »OMLADINA« št. 1 4. tedna A^upicina Sveta Aiu&ateCjev CjuttCj. univel$e ttlaCja dCe&Aandla S Ljubljanska aikadiemska omladina ima pred seboj mnogo perečih problemov, ki jih more z uspehom rešiti le naša najvišja stanovska organizacija Svet sLušaeljev ljubljanske univerze. V študijskem lietu 1925—2)6 se je ustanovil na 'ljubljanski univerzi SSLU kot stanovska študentska organizacija z namenom, da prevzame skrb za življenjske interese vseh akademikov, da se bavi z vsemi študentskimi vprašanji in da dostojno predstavlja pred akademskimi oblastmi in pred javnostjo vse slušatelje ljubljanske univerze. Po štiriletnem obstoju in delu vseh dosedanjih predsedstev Sveta se je vera v važnost te organizacije, v nje potrebo in pomen še ojačila, čeprav so ostali mnogi njeni mapiori v tej in oni stvari ; tudi mnogokrat še brez uspešnih rezultatov. Saj i je resnica, da nimamo niti še akademske bolniške j blagajne, niti skupne akademske menze, niti pod- ] pornega fonda zal siromašne študente — same i važne naše stanovske zadeve, ki so bile »tavlljene j SSLU že ob njegovi ustanovitvi v delovni in> izvršni program. Delo na vseh teh stvareh ni do- j končano, v mnogi meri radi do sedaj še malo j ugodhega študentskega položaja in vpliva v zu- j nanjih prilikah1, deloma pa tudi v premali sta- j novski zavesti nas samih, ki nas mora združiti 1 v najtesnejših vezeh v stremljenjih in delu za J skupne študentske stanovske in življenjske za- j hleve, potrebe in cilje. Vendlair beleži S