List 6 Politični oddelek. Prestolni ogovor. V ncM-dLžasi4®^aa^ađa, da otvori cesar zasedanje državnega zbora, ^aclar je poslanska zbornica i\oyič izvoljena, vselej aaiB_na slovesen način s frestolnim ogo-vorom. To se je zgodiTo^Hefi pri nas dne 4. februvarja. Prestolni ogovor obsega program vlade. Popolnoma , napačno je,»ako se misli, da v prestolnem ogovoru raz-4 vije cesar svoje osebno mnenje. Govor sestavi vlada, ki nosi zanj tudi odgovornost; cesar se sicer večinoma strinja z vsem, kar je v govoru povedano, a^zgodila-nae^ja že \eLJ$rat, da je Q^r^taL_^stGlni^_og9vor, k^tei^^ni^so-glaša t \j} j^goy pa-es^bniiru^anen j^ip. Glede letošnjega prestolnega ogovora seveda ne more nihče reči, katere točke so take, da se cesar ž njimi osebno strinja, in katere so take, da se cesar ž njimi ne strinja. In vender bi bilo velevažno to vedeti, ^akaLiLtošniL-piLstolD_i ogovor ni samo^najdaljši, kar jih je kdaj bilo, ampak je tudi politično velevažen, tako da x*j»e obudil občno senzacijopmej TSTemci veliko zadovoljstvo, mejiSlovani pa nezadovoljstvo. Po obširnem gospodarskem programu^čigar izvršitev je v doglednem času povse nemogoča, tudi če bi v parlamentu zavladale redne razmere; in po kratkem in dckaj splošnem odstavku o zunanjepolitičnih razmerah govori prestolni ogovor o notranjepolitičnem položaju in o najaktuvalnejših vprašanjih notranje politike. V tem oziru pravi prestolni ogovor naslednje: „Ustava, katero sem iz proste volje dal svojim narodom, naj bi bila naši dobi primerno poroštvo za razvoj naših narodov. Bogati so sadovi, ki jih je donesla. Državno denarstvo se je vzorno uredilo^ in državni kredit je zrastel do visokega ugleda. Državljanske pravice stoje na trdni podlagi, in splošna izobrazba je vsled organi- zarije šolstva in izredne pomncžitve šolskih zavodov dosegla toliko višino, da jako služi tudi vrlosti in inteligenci mojega vojaštva. Deželni zbori so mogli v svojem področju mnogo koristnega izvršiti, in doli do občin je segel blagodejni vpliv ustavnih naprav. Torej lahko rečem, da so državni temeljni zakoni dragocena posest mojih zvestih narodov. Na zunaj so brez škode za avtonom, nekaterih kronovin uzor državne enotnosti in moči. Tem bolj me boli, da so zadnja zasedanja državnega zbora bila skoro brez uspeha, dasi priznavam, da so se one zadeve, ki se tičejo državne velesile, cd vseh strank ugodno rešile. A ne manj važna vprašanja, ki se tičejo procvitanja v državnem zboru zastopanih dežela in kraljevin, se niso rešila, dasi bi bila morala potreba in vzgled drugih držav mogočno nagibati, da se napno vse sile, da se bogate pridobitve naše dobe uporabijo tudi v službi našega blagostanja in našega napredka. Moja naj-odločnejša želja je, da se vi, gospoda moja, zvesti tradicijam državnega zbora, posvetite nujnim delom in s tem opravičite svoje ustavno stališče in zadovoljite prebivalstvo. Pri tem morate s popolno gotovostjo računati na mojo vlado, katera bo z vso po položaju potrebno resnobo dokazala vsem strankam potrebo iarlamentarnega dela. Če bi postavodajstvo bilo še dalje zavirano, bilo bi to tem žalostneje, ker bo treba, deloma zaradi zakonov, ki so že s pritrditvijo državnega zbora postali pravomoćni, deloma zaradi neodložljivih socialnih preosnov (delavsko zavarovanje, zavarovanje za starost in onemoglost) in vedno potrebnejih velikih vodnih prometnih potov in drugih važnih vprašanj treba misliti na nove jako velike žrtve, ne da bi pri tem državno gospodarstvo prišlo v nered in pridno delo ostalo brezuspešno. Davkoplačevalci smejo zahtevati, da se jim ohrani možnost, da morejo pri tem, ko izpolnjujejo svoje dolžnosti do države, skrbeti tudi za svojo in za prihodnost svojih družin. Vse namere, ki so namenjene za dušno in materijalno povzdigo, ostanejo brezplodne zaradi narodnostnega prepira. Izkušnja je pokazala, da so vsi poskusi dosedaj bili zastonj, in da se torej priporoča zakonita ureditev, ki edino daje poroštvo. Moja vlada vidi v rešitvi jezikovnega vprašanja dejanje pravičnosti in državne previdnosti. V zaupanju v dobro voljo vseh strank bo vse poskusila, da čim preje osvobodi državo od njenega najhujšega zla. Ravno tako je pa moja vlada tudi dolžna, da neizpre-menjeno ohrani enotnost jezika v gotovih sferah uprave kot starodavno izkušeno napravo. Nikdar se ne dajo doseči uspehi s tem, da se zavira ljudsko zastopstvo. Tudi skupni interesi cesarstva se s tem oškodujejo. če bo kmalu treba urediti gospodarske odnošaje med obema državnima polovicama, bo krepko sodelovanje državnega zbora neobhodno potrebno, da se oba dela zadovoljita z nagodbo. Vedno gledam na skupno korist svojih narodov, in njih sreča je moje zadovoljstvo. Zato želim, da uživate svoje ustavne pravice, spoznate kot boljši del mirni, organični razvoj teh pravic narodnega življenja. V svobodnem, bratskem delovanju naredite mir, ki odgovarja potrebam našega časa, in varujte, kot vaši očetje, to državo, ki daje vsem svojim narodom enako varstvo, in dajte prihodnjim rodovom lep vzgled, kako se želje posameznikov združujejo s skupnim blagrom. Delajte gospodje, in videli boste, da bo delalo vse ljudstvo, in blagoslov Najvišjega bo na vašem delua! Prestolni ogovor je razvil jasen program. Vlada ^ge je postavila strogo na centralistično stališče, krekla^ae je za uvedenje nemškega državnega jezika in zoper tisto * ravnopravnost, ki je v državnih osnovnih zakonih zagotovljena vsem narodom v državi. S Umevno je, da je ta del vladnega programa obudil > Amej Slovani skrajno ogorčenje. VJadaje^ tegi ^ogranpiom napovedala slovanskim narodom boj, zakaj z vlado, ki p ne priznava ^odne^favnopravnosti ni nobenega prakti-S ranja, slovanski narodi ne morejo proti taki vladi posto-Vpati drugače, kakor da jo skušajo strmoglaviti. Stran 52.