NOVI TEDNIK
NT&RC
Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič
Urednica NT Milena Brečko Poklic
ŠT. 4 - LETO 54 - CELJE, 28.1.1999 - CENA 280 SIT
Foto: GREGOR KATIC
PRIZORI UUBEZNI IN BOLEČINE
Staršem hudo bolnih otrok bo odslej prihranjeno izgubljanje moči v boju z zakoni in birokracijo. Tema tedna na strani 17.
Preveč
spodrsljajev
Na rob prireditvi za izbor športnika leta v Celju. Stran 19.
IZRAELSKE
CENTRALE
IN PIVO
Kronika s Celjskega na strani 48.
Gaudeamus
z asimetrijo
Maturantski plesi so tu - stran 16.,
modni nasveti na strani 47.
LOV NA ZASLUZKARJE
V Sloveniji je vedno več ilegalnih migracij. Stran 31.
Zimska trgatev
na Sladki Gori
Čebularjev suhi jagodni izbor. Reportaža na strani 18.
sto kmečkih žensk na morje
DrugI kupon na strani 13
2
DOGODKI
KOMENTIRAMO
Dve levi, dve desni
Cela dva meseca so potrebo-
vale celjske stranke, da so po
lokalnih volitvah končno spra-
vile skupaj koalicijo, ki naj bi v
prihodnjem mandatu vladala
v mestnem svetu, ter da so si
razdelile podžupanske in dru-
ge funkcionarske stolčke. Vso
odgovornost za tako dolgotraj-
no in mukotrpno »štrikanje«
koalicije seveda nosimo voliv-
ci, ki smo našim izbrancem
tako preklemansko zavozlali
štrene: na županski tron smo
posadili pomladnika Šrota, v
mestni svet pa večino »levih«.
Ob takšni volilni zaroti pa
mestnim politikom ni preosta-
lo drugega, kot da so naštrika-
li kompromisni vzorec: dve le-
vi (LDS.ZLSD) - dve desni
(SLS, SKD).
Seveda ni šlo brez vročega
barantanja s stolčki in druge-
ga zapletanja pletilk. Tudi žu-
pan Bojan Šrotje moral požreti
kakšen debel cmok - menda se
mu je najbolj zatikal tisti, s
katerim mu je LDS za podžu-
pana podtaknila Zdeneta Pod-
lesnika, sam župan pa bi na
njegovem mestu raje videl
Radka Komadino. A sla po
oblasti (tvorci koalicije me bo-
do seveda podučili, da se temu
pravilno reče »odgovorna skrb
za prihodnost CeUa<<)je bila
tudi v celjskem primeru moč-
nejša od principov, ideoloških
predsodkov in starih zamer.
Pa imamo koalicijo, ki obljub-
lja, da bo tudi v mestnem sve-
tu konstruktivno in usklajeno
štrikala lepšo prihodnost
knežjemu mestu. Njeni umo-
tvorci pravijo, da bodo v svoj
politično pisan »pletilski kro-
žek« povabili tudi svetnike iz
nekaterih list, ki so se prav
tako prerinile v mestni svet.
(Če ne zaradi drugega, jim
bodo ti svetniki prišli prav kot
ubogljivi koleščki glasovalne-
ga stroja, kadar bo potrebna
dvotretjinska večina).
Štrikanje je, seveda, zaplete-
no opravilo in še tako spretni
in pozorni pletilji lahko zame-
ša štrene kakšen nepridiprav -
v našem primeru beri »opozici-
ja«.
A je celjska levo-desna če-
tverka mislila tudi na to: med
seboj je razdelila tudi veliko
večino predsedniških stolčkov
v različnih odborih in komisi-
jah mestnega sveta - tudi vo-
denje občinskega nadzornega
odbora. (Mar zato, da ji sitna
opozicija ne bi preveč gledala
pod prste in pletilke?) Nekoa-
licijskim svetnikom je veliko-
dušno prepustila le dve komi-
siji.
Tvorci celjske koalicije so,
skratka, poskrbeli, da bo nji-
hov pletilni stroj deloval kot
valjar - po vzoru tistega, ki ga
v Ljubljani upravlja Drnovšek.
Da mu le ne bodo kar sami
nasipali preveč peska v leža-
je... Sicer pa počakajmo! Že
prve seje mestnega sveta bodo
pokazale, kaj nam bodo naši
izbranci naštrikali iz zlatega
runa in žabje volne, ki so nam
ju prodajali pred volitvami.
MIRAN KOROŠEC
Predlog za celjsko
razdelitev kart
Celjski mestni svetniki se
bodo v torek v uvodnem delu
drugega zasedanja mestnega
sveta lotili kadrovskih za-
dev. Imenovali naj bi namreč
odbore in komisije mestnega
sveta, občinski nadzorni od-
bor ter dva od predvidenih
treh podžupanov Celja.
Začasna komisija za man-
datna vprašanja, volitve, ime-
novanja, priznanja in nagra-
de, ki jo vodi Miro Terbovc,
je na predlog strank oziroma
list, ki so s svojimi predstav-
niki zastopane v mestnem
svetu oblikovala svoje predlo-
ge za 7-članske komisije ozi-
roma odbore kot delovna te-
lesa mestnega sveta. Tako naj
bi odbor za finance in premo-
ženjska vprašanja vodil Miro
Terbovc (SLS), odbor za
družbene dejavnosti dr. Rad-
ko Komadina (LDS), odbor
za okolje in prostor ter komu-
nalno gospodarstvo mag.
Ivan Eržen (LDS), odbor za
gospodarstvo Andrej Pišek
(SLS), statutarno komisijo
mag. Franc Knafelc (ZLSD),
komisijo za mednarodne od-
nose Jože Bučer (DeŠUS),
komisijo za vloge in pritožbe
Cvetko Roje (LDS), teharsko
komisijo Franc Petauer
(ZLSD) in komisijo za imeno-
vanje, preimenovanje, ukini-
tev in spremembo območij
ulic in naselij v Mestni občini
Celje Vladimira Skale (Ne-
odvisna lista Mladi za mla-
de).
Svetniki naj bi imenovali tu-
di 7-članski Nadzorni odbor
Mestne občine Celje, v kate-
rem je za predsednika predla-
gan Stane Rozman (ZLSD),
za člane pa Matjaž Železnik
(SDS), Jože Bevc (DeSUS),
Milan Kovačič (Zeleni), Bra-
ne Nezman (SKD), Marko
Brezigar (LDS) in Franc Cen-
celj (SLS).
Na predlog župana Bojana
Šrota naj bi svetniki potrdili
tudi 2 podžupana, za funkciji
sta predlagana Zdene Podle-
snik (LDS) in Marko Zidan-
šek (SKD), ki naj bi v primeru
predčasnega prenehanja man-
data županu Šrotu in razpisu
nadomestnih volitev tudi
opravljal župansko funkcijo
do izvolitve novega župana.
Kot smo že poročali, pa bo
župan Šrot svetnikom v potr-
ditev po spremembah občin-
skega statuta v potrditev pred-
lagal še podžupanjo; po uskla-
ditvi znotraj 4-strankarske ob-
činske koalicije SLS, LDS, SKD
in ZLSD naj bi to bila Janja
Romih (ZLSD).
L STAMEJČIČ
Najmocnejš
v Šentjurju?
šentjurski občinski svc
je na ponedeljkovi seji z
podžupana izvolil svetni
ka Janeza Cokla (SKD
Svetniki so izglasovali, d
bo funkcijo opravljal pc
klicno ter da bo župan
zamenjal v primeru pred-
časnega prenehanja
opravljanja funkcije.
»To bo najmočnejši člo-
vek v Šentjurju,« je med raz-
pravo menil svetnik Franc
Kovač (SDS). Pri tem je
svetnica Anita Kolesa
(LDS) opozorila na pomem-
bna pooblastila, ki mu jih
bo predal župan in poslanec
Jurij Malovrh (SKD) zaradi
svojega hkratnega opravlja-
nja poslanske funkcije v
Ljubljani. Kritična je bila za-
radi dejstva, da je župai
predlagal človeka iz lastni
stranke, saj je pričakovali
širšo koalicijo. To dejstvo p|
ni motilo Janeza Škoberne-
ta (SLS), saj je menil, da bi
gotovo vsak od prisotnih za
namestnika predlagal člove-
ka, ki mu najbolj zaupa.
Predlaganega podžupana j«
podprl tudi Oto Pungartnil
(Neodvisna lista), dosedan|
podžupan, ki odhaja na na
vo delovno mesto v LjubljaS
no, v ministrstvu za kmetijsi
tvo.
Župan Malovrh je pove
dal, da je 59-letni Čoki pc
izobrazbi ekonomski teb
nik, ki je bil doslej zaposlefl
v celjskem šolstvu na pa
dročju vodenja financ. Si
cer pa je Cokla na tajneri
glasovanju podprlo 15 svet
nikov, 11 pa jih je izvolity
nasprotovalo. V šentjursl^
občini pa že ugibajo, kdl
bo drugi podžupan, ki bi
za razliko od Cokla oprav
Ijal funkcijo nepoklicna
Občina Šentjur mora na
mreč imeti najmanj eneg
podžupana, vendar sta p^
statutu mogoča dva. V dru
gem primeru zaenkrat naj
večkrat omenjajo ime svet
nika Branka Oseta (SDS).
BRANE JERANKC
Boljša voda za Rimljane
Pivovarna Laško, ki je lani
dobila v upravljanje oskrbo s
pitno vodo v laški občini, je v
začetku januarja pričela ob-
navljati vodovodno omrežje
v Rimskih Toplicah. Ker o
svojih namerah ni obvestila
Rimljanov, so se v kraju na-
pletle najrazličnejše govori-
ce, od katerih nobena ni bila
blizu resnice. Ta pa je, da
bodo v Rimskih Toplicah
najkasneje do konca prihod-
njega leta dobili bolj kako-
vostno vodo, pa tudi oskrba
bo boljša.
Vodovodno omrežje v Rim-
skih Toplicah je staro že prek
šestdeset let, zajetja pod Ko-
pitnikom pa so narejena tik
pod zemeljsko površino, tako
da je ob vsakem večjem nali-
vu voda oporečna. V pivovar-
ni so se zato odločili, da bodo
najprej poglobili zbiralnike.
Trenutno delajo raziskovalne
vrtine pod Lurdom in v zasel-
ku Borovo, kasneje pa jih bo-
do še v Jepihovcu. Na osnovi
analiz naj bi se kmalu lotili
gradnje novih zajetij, kasneje
pa naj bi zamenjaH še vodo-
vodne cevi. Hkrati z zamenja-
vo obstoječega vodovoda naj
bi speljali vodo še na levi breg
Savinje, kjer imajo zagotov-
ljeno oskrbo le v naselju Glo-
boko.
Vodja kadrovsko-pravne
službe v Pivovarni Laško Boš-
ko Šrot je povedal, da bodo
projekti za prenovo krajevne-
ga vodovoda kmalu narejeni,
naložba pa je vredna okrog 50
milijonov tolarjev. S prenov-
ljenim omrežjem bodo v Rim-
skih Toplicah rešili tudi težave
s požarno vodo.
Boško Šrot je poudaril, da
obnova vodovoda ne bo ogro-
zila izvirov termalne vode,
vendar vodstvo krajevne
skupnosti kljub temu opozar-
ja, da mora pivovarna v bodo-
če za vse raziskave, ki jih bo-
do njeni delavci opravljali na
območju Rimskih TopUc, pri-
dobiti tudi ocene strokovnja-
kov oziroma hidrogeološke
analize. JI
Bergauer z župani s Celjskega
CEUE - Minister za promet in zveze mag. Anton Bergauer
bo jutri, v petek, na povabilo celjskega župana Bojana Šrota
županom občin Žalec, Vojnik, Dobrna, Štore, Šentjur, Laško,
Radeče, Prebold, Polzela, Tabor, Vransko in Braslovče sprego-
voril o aktualni problematiki vseh področij svojega resorja,
župani pa naj bi se z ministrom dogovorili tudi o n>esebojnem
sodelovanju. (IS)
O podžupanih in lekarnah
Na današnji seji občinskega sveta bodo žalski svetniki
obravnavali statut, spregovorili o začasnem financiranju in
pripravi proračuna ter imenovali podžupane.
Na predlog župana Lojzeta Posedela naj bi za podžupane
imenovaU Ferdinanda Halerja (DeSUS), Janka Kosa (ZLSD) in
Gregorja Vovka Petrovskega (LDS), podžupani pa bodo svojo
funkcijo opravljali nepoklicno.
Žalski svetniki bodo na današnji seji obravnavali tudi predlog
župana Lojzeta Posedela, da ustavijo postopek podelitve konce-
sij za opravljanje lekarniške dejavnosti v občini. Na razpis,
objavljen lani septembra, so se prijavili trije kandidati, kljub
temu pa župan predlaga občinskemu svetu, da ustavi postopek
in da lekarniško dejavnost za celotno območje za nedoločen čas
opravlja Javni zavod žalske lekarne. Podrobno obrazložitev za
takšno odločitev bo žalski župan podal na današnji seji.     US
2. seja Mestnega sveta MOC
župan Mestne občine Celje Bojan Šrot sklicuje v torek, 2. februarja ob 8. uri, v veliki dvorani
Narodnega doma, 2. sejo Mestnega sveta Mestne občine Celje.
Na seji bodo svetniki obravnavali naslednji predlog dnevnega reda: pod točko 3 - potrditev mandata
članoma Mestnega sveta MOC Kariu Gradu in Igorju Gobcu; pod 4 - potrditev zapisnika 1. seje mestnega
sveta z dne 21. 12. 1998; pod 5 - predlogi začasne komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja,
priznanje in nagrade: a) imenovanje predsednikov in članov odborov in komisij Mestnega sveta MOC, b)
imenovanje predsednica in članov Nadzornega odbora MOC in c) imenovanje predstavnikov ustanovitelja
v Svet zavoda OŠ Ljubečna; pod 6 - imenovanje podžupanov MOC; pod 7 - podaljšanje mandata v. d.
ravnatelja OŠ Ljubečna v ustanavljanju; pod 8 - sklep o začasnem financiranju potreb iz proračuna MOC v
letu 1999; pod 9 - Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnih podjetij - prva
obravnava; pod 10 - a) uskladitev višine prispevkov po Odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o
prispevku za investicijska vlaganja na področju vodooskrbe, odvajanja in čiščenja odpadnih voda in
ravnanja s komunalnimi odpadki, b) uskladitev višine takse po Odloku o taksi na onesnaževanje vode; pod
11 - Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča - prva
obravnava; pod 12 - sklep o ugotovitvi vrednosti točke nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto
1999; pod 13 - Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu »Gospodarska cona v
Celju« - ^rva obravnava; pod 14 - a) predlog stališč do pripomb in predlogov na javno razgrnjeni ostnutek
sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Industrija JUG - poslovni center »STC VZHOD«, b) Odlok o
spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Industrija - JUG - poslovni center »STC VZHOD«
- prva obravnava; pod 15 - a) predlog stališč do pripomb in predlogov na javno razgrnjeni osnutek
zazidalnega načrta Gaberje - del - hotel ob Tovarniški ulici in b) odlok o zazidalnem načrtu Gaberje - del -
hotel ob Tovarniški ulici - prva obravnava; pod 16 - ukinitev statusa zemljišča v splošni rabi in pod 17 -
vprašanja, pobude in predlogi.
Srečanja v Mozirju so se udeležili vsi župani in večina duhovnikov.
Duhovniki in župani o sodelovanju
v ponedeljek je mozirski župan Jože Kramer povabil v goste vse zgornjesavinjs
duhovnike in župane vseh šestih občin.
Gre za lepo navado, da župan, ki je sklicatelj kolegija županov v Zgornji Savinjski dolini, pripn
srečanje, na katerem se župani in duhovniki pogovorijo o problemih in sodelovanju. Tokrat sc
Mozirju izpostavili problematiko zaposlovanja in ohranjanja delovnih mest ter skrb za sakral
objekte, precej pozornosti pa so namenili tudi drogam. Ob koncu je mozirski župan Krarr
duhovnikom podaril monografijo Gorana Horvata Stara zaveza. US, Foto: B. KANJ
Št. 4. • 28. ionuar 1999
DOGODKI

Burno o
šmarskem
podžupanu
Občinski svet Šmarja
pri Jelšah, je v ponede-
ljek za šmarskega podžu-
pana izvolil Stanka Javor-
nika (SLS) iz okolice Šen-
tvida pri Grobelnem.
Funkcijo bo opravljal ne-
poklicno.
Župan Jože Čakš (SKD)
je predlog za izvolitev Ja-
vornika utemeljil s tem,
da je SLS v občinskem
svetu prejela največ gla-
sov, pa tudi Javornikovo
predsedovanje občinske-
mu svetu v prejšnjem
mandatu je bilo po njego-
vem opažanju korektno in
odgovorno.
Med vročo razpravo je
svetnike LDS, ki jih podpi-
rajo tudi DeSUS in ZLSD
motilo, ker je podžupan iz
stranke, ki je pred volitva-
mi podprla Čakševo župan-
sko kandidaturo. Prav tako
so omenjali, da so pred žu-
panovim predlogom priča-
kovali usklajevanje, pa tudi
to, da bi šmarska občina
potrebovala dva podžupa-
na.
Na tajnem glasovanju je
Javornikovo izvolitev za žu-
pana podprlo 11 svetnikov,
proti pa jih je bilo 6.    B.J.
Zrečani ali turisti?
V Zrečah se pripravljajo na gradnjo novega naselja
v petkovem uradnem listu
bo objavljen razpis za proda-
jo petintridesetih parcel za
individualno stanovanjsko
gradnjo v centru Zreč. Pov-
prečna cena komunalno
opremljene parcele bo okrog
petdeset tisoč nemških
mark, s prodajo pa želijo do
denarja za začetek blokovne
gradnje.
Novo naselje individualnih
stanovanjskih hiš naj bi v
Zrečah zraslo do začetka no-
vega tisočletja. Občina Zreče
se je namreč odločila za pro-
dajo petintridesetih parcel
ob križišču na vstopu v Zre-
če. Glede na dosedanje pov-
praševanje v Zrečah ne dvo-
mijo, da parcel ne bi prodali.
Na sedežu občine so se ogla-
sili celo nekateri interesenti,
ki bi odkupili vse razpolož-
ljive parcele. Gre za prvi pri-
mer prodaje tako velikega
komunalno opremljenega
zemljišča za individualno
stanovanjsko gradnjo na ob-
močju konjiške upravne eno-
te.
Pristojna komisija zreške
občine je nedavno med enaj-
stimi ponudniki za izvajalca
komunalne infrastrukture iz-
brala Cestno podjetje Celje.
Sklenjena pogodba določa, da
morajo biti do konca aprila v
novem naselju napeljani vsi
komunalni vodi (plin, kanali-
zacija, voda, telefon, CATV,
elektrika, javna razsvetlja-
va...) ter urejene dovozne ce-
ste. V drugem delu bo predvi-
doma 2001 asfaltirana še ce-
sta, urejeni pločniki in kole-
sarske poti.
Zreški svetniki so se na zad-
nji seji dolgo zadržali v raz-
pravi o pripravi razpisa. V Zre-
čah je namreč veljalo prepri-
čanje, da bodo s prodajo par-
cel lahko do lastne hiše pripo-
mogli kakšni mladi družini,
nekateri so celo pričakovali,
da bo z gradnjo lahko razre-
šen kakšen socialni stanovanj-
ski problem. Sedanja cena ko-
munalno urejene parcele pa
nakazuje, da bo to turistično
naselje bogatih Slovencev.
Po dolgi razpravi in pretre-
sanju zakonskih možnosti so
svetniki prišli do spoznanja,
da je le malo verjetno, da bi
bila vse dražja individualna
gradnja sploh mogoča reši-
tev za stanovanjske proble-
me mladih družin, še manj
pa socialno šibkejših. Ker pa
se bo, če bo steklo vse po
načrtih, s prodajo parcel v
občinski proračun le nateklo
nekaj več denarja, naj bi tega
usmerili v gradnjo stanovanj-
skega bloka. Da bi Zrečani
vendarle imeli nekaj več
možnosti za pridobitev teh
parcel, bo v razpisu tudi
prednostni kriterij: občani
Zreč, ki že vlagajo v komu-
nalno izgradnjo mesta in va-
si ter plačujejo samoprispe-
vek, bodo imeli v primeru
večjega števila ponud pred-
nost pri izbiri. Pravtako bo-
do občani Zreč oproščeni
plačila komunalnega pris-
pevka ter vseh priključkov in
jih bo parcela stala približno
osem tisoč nemških mark
manj kot vse ostale,
■■■■■■■■■i V. MOTALN

Piše: DAMJAN KOSEC,
POPtv
Podkupninslca
olimpijska afera
Mednarodni olimpijski
komite (MOK) je doživel
največjo afero v svoji 105-
letni zgodovini. Na dan je
namreč prišlo, da sta dve
mesti, Sydney in Salt Lake
City, do izbire med vsemi
kandidatkami za olimpijske
igre prišli po nepošteni poti.
Kljub temu bodo poletne
olimpijske igre leta 2000 v
Avstraliji in dve leti kasneje
zimske v ZDA. Le nekatere
člane izvršnega odbora
MOK čaka suspenz.
To so predstavniki Ekvador-
ja, Konga, Sudana, Malija, Ke-
nije in Cila. Prostovoljno pa sta
že odstopila predstavnika Sva-
zilanda in Libije ter Finka. O
zaupnici predsedniku Sama-
ranchu bodo glasovali sredi
marca. Bančni izpiski so poka-
zali, da so organizatorji zimske
olimpijade v Salt Lake Cityju za
otroke šestih članov MOK in
njihovih sorodnikov izplačali
več kot 600 tisoč dolarjev, v
glavnem je šlo za štipendije.
Organizatorji iz Sydneyja pa so
predstavnika Kenije in Ugande
le 11 ur pred glasovanjem o
pridobitvi iger leta 2000, ko je
bil favorit Peking, povabili na
večerjo. Tam so se dogovorih,
da bodo Avstralci v zameno za
njuna glasova »pomagali« afriš-
kemu športu. Enajst afriških
nacionalnih olimpijskih komi-
tejev je tako za razvoj športa
dobilo več kot dva milijona
nemških mark. Izvedelo se je
tudi, da so organizatorji iger iz
Salt Lake Cityja 78-letnemu Sa-
raaranchu, ki je na čelu MOK
že od leta 1980, med njegovim
obiskom podarili dve puški.
Njuna vrednost je verjetno pre-
segala 150 dolarjev, kolikor je
zgornja dovoljena cenovna me-
ja vrednosti daril, ki jih lahko
dobijo člani MOK. Zdaj bodo v
olimpijskem komiteju verjetno
spremenili pravila za dodelje-
vanje iger. Med pomembnejši-
mi spremembami naj bila pre-
poved obiskov članov MOK pri
kandidatkah za igre v času do
izbora prireditelja zimskih
olimpijskih iger leta 2006, in
obratno. Kandidirajo pa Celo-
vec (skupna kandidatura Slove-
nije, Furlanije-Julijske krajine
in avstrijske Koroške), poljski
Zakopani, italijanski Torino,
švicarski Sion, finski Helsinki
ter slovaški Poprad. Prireditelja
iger leta 2006 bodo junija letos
razglasili v Seulu.
Konec procesa
proti Clintonu?
v ameriškem senatu se je
končal uvodni del sojenja
predsedniku Clintonu zara-
di obtožb o laganju pod pri-
sego in oviranju pravice. Za
presenečenje med procesom
je poskrbel demokratski se-
nator Robert Byrd. Svoje ko-
lege je namreč pozval, naj
opustijo proces proti Clinto-
nu, saj po Byrdovem mnenju
predlog o odstavitvi ne bo
dobil dvotretjinske večine.
Republikanski senatorji so
bili do tega preobrata precej
zadržani. Kot je bilo slišati,
lahko glasujejo o njem, ven-
dar pa tega ne bodo storili, ne
da bi prej zaslišali priče. Tudi
Monico Lewinsky, ki je bila ta
teden spet v središču pozor-
nosti, saj je zvezna sodnica
določila, da mora zdaj 25-let-
na pripravnica iz Bele hiše
odgovarjati tožilcem pred-
stavniškega doma. Republi-
kanci bi radi zaslišali tudi
predsednikovega prijatelja in
vplivnega vvashingtonskega
odvetnika Vernona Jordana,
ki je Monici iskal službo, pa
predsednikovo tajnico Betty
Currie in tudi samega Clinto-
na. Ta je prek svojih odvetni-
kov sporočil, da ne namerava
več odgovarjati na vprašanja
tožilcev o Monici Lewinsky..
Romunski rudarji
nezadovoljni
Več dni trajajoča stavka
romunskih rudarjev je kon-
čana. Vlada je namreč po
večurnih pogajanjih dosegla
dogovor z nezadovoljnimi
rudarji. Ti so zahtevali povi-
šanje plač za tretjino, poleg
tega pa so nasprotovali za-
prtju dveh nedobičkonosnih
rudnikov. Vlada je rudarjem
obljubila, da bodo dokončne
rešitve sprejeli po pripravi
programa o zmanjšanju
proizvodnih stroškov v rud-
nikih.
S tem so se (zaenkrat) izog-
nili večjim izgredom, ki so gro-
zili, da prerastejo v take razsež-
nosti kot tisti iz let 1990 in 91,
ko je v pohodu rudarjev na
Bukarešto umrlo osem ljudi.
Rudarji so tokratno stavko za-
čeli s pohodom na glavno me-
,sto, saj se premier Radu Vasile
ni bil pripravljen priti pogajat k
rudarjem v premogovnike Tir-
gu Jiu. Pohod v 240 kilometrov
oddaljeno Bukarešto se je več-
krat končal s spopadi s policijo.
Romunski predsednik Con-
stantinescu je zaradi rudarske-
ga pohoda nameraval celo uve-
sti izredne razmere, vendar se
zaradi uspešnosti pogajanj za
to ni odločil. Vprašanje pa je,
kako se bodo zadeve odvijale v
bodoče. Romunija je namreč
najbolj revna izmed vseh nek-
danjih komunističnih držav v
vzhodni Evropi. Povprečna pla-
ča znaša 100 dolarjev, rudarska
pa je pred stavko znašala prek
200 dolarjev
Močan potres v
Kolumbiji
Osrednjo Kolumbijo je pri-
zadel močan potres z močjo
šest stopenj po Richterjevi
lestvici. Po še nepopolnih po-
datkih je umrlo najmanj 440
ljudi, več kot 1500 pa jih je
bilo ranjenih.
Najhuje je bilo v mestih Ar-
menia in Pereira, skupaj pa je
prizadetih več kot 20 krajev. Gre
za najhujši potres v Kolumbiji
po letu 1983; takrat je v mestu
Popayan, ki je tudi v Andih, v
potresu umrlo nad 300 ljudi,
1200 pa jih je bilo ranjenih.
Hiša eksperimentov spet v Celju
["V Celjskem domu bo med
1. in 7. februarjem po dveh
letih spet gostovala Hiša eks-
perimentov. Znanost v živo
pod mentorskim vodstvom
strokovnjakov bo za najmanj
tisoč šolarjev širšega celjske-
ga območja, nekaj pa jih bo
prišlo tudi od drugod po Slo-
veniji, priložnost, da naravo-
slovje spoznajo še z druge,
zanimivejše in privlačnejše
plati kot v šoli.
Po besedah direktorja celj-
skega podjetja Fit media Jože-
ta Volfanda, ki je Hišo ekspe-
rimentov pripeljal v Celje že
predlani, mesto ob Savinji pa
je tudi edini slovenski kraj ra-
zen Ljubljane, kjer lahko mla-
di in stari skozi zanimive eks-
perimente doživijo znanost na
svojstven in privlačen način,
je odziva šolarjev za tokratno
razstavo zelo vesel. V Celju bo
med ponedeljkom in nedeljo
predstavljenih 27 eksperimen-
tov, 8 več kot predlani, prav v
vseh pa se bodo obiskovalci
lahko tudi sami preizkusili. V
dveh dneh se je za organiziran
obisk razstave prijavilo preko
tisoč učencev, kar pomeni, da
so praktično vsi termini med
ponedeljkom in petkom že za-
sedeni, ogled razstave pa je
mogoč še v soboto in nedeljo,
saj bo razstava odprta vse do
18. ure zadnjega dne.
Kot sta na ponedeljkovi no-
vinarski konferenci povedala
predsednica uprave Hiše eks-
perimentov Branka Lovrečič
in vodja projektov dr. Gorazd
Planinšič, bodo organizirane
45-minutne obiske skupin, v
katerih bo lahko največ po 30
učencev, vodili strokovnjaki
posameznih naravoslovnih
področij, pri delu pa bosta po-
magali tudi 2 demonstratorki.
Hišo eksperimentov, ki jo
bo v ponedeljek v Celjskefri
domu odprl župan Bojan
šrot, so ob Mestni občini Celje
gmotno podprli še v ministrs-
tvih za znanost in tehnologijo
ter šolstvo in šport ter podjet-
jih Eles Slovenija, Termoelek-
trarna Šoštanj in Bosio d.o.o.
Selitev in postavitev razstave
je namreč izjemno zahtevno
in tudi drago opravilo, saj gre
za razstavne eksponate, ki so
težki tudi po več 100 kilogra-
mov, zaradi občutljivosti pa
jih je tudi zelo težko prevaža-
ti. I. STAMEJČIČ
NA KRATKO
Se najmanj tri leta brez letnega
bazena
VELENJE - Športno rekreacijski zavod Rdeča dvorana bo tudi
vnaprej vodil Marjan Klepec, njegovo imenovanje so pred
dnevi potrdili v mestnem svetu. Eden največjih dolgoročnih
projektov zavoda bo izgradnja letnega bazena. Obstoječi letni
bazen, ki je bil v središču mesta, nedaleč od Rdeče dvorane,
namreč ni bil več primeren za kopanje in lani so ga morali
zapreti. Novi bazen naj bi bil na območju Turistično rekreacij-
skega centra Jezero, vendar se Mestna občina Velenje gradnje
ne bo mogla lotiti še najmanj tri leta. Vrednost naložbe bi
znašala približno 300 milijonov tolarjev. (K.L.)
Prevorska šola je pod streho
PREVORJE - Na šoli, ki bo zamenjala dosedanjo, podprto s
podporniki, so izgotovili ostrešje, zato bodo jutri, v petpk 29.
januarja, postavili simbolično smrečico. Slovesnosti se bo ude-
ležila državna sekretarka iz ministrstva za šolstvo in šport mag.
Teja Valenčič. Z gradnjo šole, kjer bo tudi astronomska
opazovalnica, naj bi zaključili konec maja. (BJ)
Laško še brez praznika
LAŠKO - Novo občinsko vodstvo želi čim prej doseči dogovor
s političnimi strankami o dnevu praznovanja občinskega praz-
nika. Po štirih letih nesoglasij sta v »igri« ostala dva datuma: 3.
julij, dan rudarjev, ki naj bi ga v Laškem praznovali v spomin na
nekoč eno najbolj pomembnih dejavnosti v teh krajih, ter 17.
julij, kot spomin na leto 1927, ko je bilo Laško proglašeno za
mesto. Župan Jože Rajh je povedal, da bodo nov datum
poskusili določiti do takrat, ko bo občinski svet sprejemal
spremembe statuta in poslovnika o delu. (JI)
Razpis za oškodovane
ŽALEC - V UE Žalec opozarjajo, da je še do konca januarja čas
za prijavo na razpis za dodatna sredstva za ohranitev delovnih
mest. V poštev za prijavo pridejo tisti, ki jih je prizadela poplava
ali so utrpeli škodo v neurju, k vlogi pa morajo priložiti
zapisnike, ki so jih naredili v občinskih komisijah. Na voljo je
550 milijonov tolarjev. (US)
Ali bo črpalka Horizontova?
v Šmarju pri Jelšah se je v preteklih mesecih pojavilo več
interesentov, ki jih zanima postavitev bencinskega servisa
na zemljišču ob izredno prometni magistralni cesti, pri
^marskih ribnikih.
Občinski svet svet je novembra že podprl izgradnjo črpalke v
njihovem kraju. Gre za kmetijsko zemljišče v lasti Alojza Šketa,
kjer sme občina uveljavljati predkupno pravico. Svetniki so se
takrat seznanili s ponudbo podjetja Horizont Maribor, pri
čemer so menili, da je treba omogočiti predstavitev tudi druge-
mu interesentu, koprskemu OMV Istrabenzu.
Na ponedeljkovi seji se je občinski svet odločil, da predkupne
pravice ne bo uveljavljal, povabljeni predstavniki OMV Istra-
benza pa svoje ponudbe niso predstavili osebno. V Horizontu, v
l^aterem naj bi bil v ozadju hrvaški kapital, obljubljajo sovlaga-
nje v komunalno ureditev tega območja ter sponzoriranje
J^ulturnih in športnih prireditev.
V Šmarju bi postavili prvi Horizontov bencinski servis v
Sloveniji, pri čemer pridobivajo lokacije še v drugih delih
države. B.J.
Št. 4.-28. KmiMrim

DOGODKI
Zlatarno kupilo
ljubljansko podjetje
Na predlog stečajnega upravitelja Zlatka Hohnjeca je
stečajni senat celjskega okrožnega sodišča sklenil, da bo
Zlatarno Celje prodal podjetju AL inženiring d.o.o. iz
Ljubljane. Kupnina znaša 296 milijonov tolarjev,
Zlatko Hohnjec se je po treh neuspelih dražbah odločil
za zbiranje javnih ponudb, na katerega sta se v roku
prijavila dva ponudnika (eden od njiju je bil iz celjske
regije), ki sta v celoti izpolnjevala vse pogoje nakupa. Pri
tehtanju ponudb je bila odločujoča višja kupnina, ki jo je za
zlatarno pripravljen plačati AL inženiring, poleg tega pa je
to po mnenju Zlatka Hohnjeca dobro podjetje, ki ima
bogate izkušnje pri naložbeni dejavnosti in pri trženju, ima
pa tudi zelo dobre povezave s slovenskimi turističnimi
centri. Povrhu vsega lastnik podjetja Bojan Albreht ni
»človek izven celjske regije«, saj je po rodu iz Pristave pri
Mestinju in je dolgo časa živel v Rogaški Slatini. Med
drugim je bil direktor v Atomskih toplicah, kjer je bil tudi
investitor nedavno zgrajenega aparhotela.
Pogodba z novim lastnikom bo podpisana v prvi polovici
februarja, celotni postopek prodaje pa bo končan marca.   JI
S posojilom do stanovanj ;
stanovanjski sklad občine Laško se je odločil, da bo pri'
republiškem stanovanjskem skladu zaprosil za 100 mili-j
Jonov tolarjev posojila, s katerim bo kupil petnajst nepro-
fitnih stanovanj. Celjsko podjetje Gradiš bo nov stano-
vanjski blok v naselju Debro pričelo graditi v začetku;
marca. ]
Poleg državnega posojila, za katerega so že dobili garancijo;
Banke Celje in ki ga bo treba vrniti v petih letih, bo moralj
občinski sklad zagotoviti še okrog 150 milijonov tolarjev.       ;
V Laškem, kjer so nova stanovanja nazadnje dobili leta 1990,1
imajo na listi čakajočih kar 140 prosilcev. Predsednik skladal
Matevž Kolar je povedal, da bodo razpis za dodelitev neprofit-:
nih stanovanj objavili takoj po končani gradnji, vprašanje;
socialnih stanovanj pa bodo reševali z odkupom in obnovo;
starejših stanovanjskih enot. i
Poleg bloka, ki ga bodo gradili za stanovanjski sklad, bo i
Gradiš v Debru zgradil še dve stanovanjski lameli in sedemi
individualnih hiš, ki bodo namenjeni prosti prodaji na trgu.   ?
JI^
Z OBČINSKIH SVETOV
O statutu in poslovniku
ŠENTJUR - Občinski svet je po prvi obravnavi soglasno
sprejel predlagani besedili občinskega statuta in poslovnika
občinskega sveta, pri čemer bodo skušali v nadaljnjem postop-
ku upoštevati razhčne pisne in ustne pripombe. Svetnikom je
novosti pojasnila Nada Brložnik iz občinske uprave. (BJ)
Kredit za varovana stanovanja
ŠENTJUR - Za gradnjo varovanih stanovanj za starostnike,
ki so jih zgradili na podstrešju bodočega šentjurskega doma
starejših, je občina pridobila 57 milijonov tolarjev kredita.
Znesek bo po 2,75 odstotni obrestni meri ter z 25-letnim
odplačilom najel občinski stanovanjski sklad, zanj pa jamči
občina. Gre za prvi projekt varovanih stanovanj v državi. (BJ)
Imenovali podžupana, odbore in
komisije
ŠMARTNO OB PAKI - Občinski svetniki so podprli imenova-
nje podžupana Franca Fužirja iz SLS, ki bo nadomeščal
župana, kadar bo to potrebno. ImenovaH so tudi nadzorni
odbor občine, odbora za področje gospodarskih in negospo-
darskih javnih služb ter komisijo za pripravo statuta. (K.L.)
V združenje po premisleku
TABOR - Svetniki so se odločili, da bodo počakali na bolj
točno obrazložitev, preden se bodo odločili za vključitev
občine Tabor v združenje slovenskih občin. Gre za predlog
župana občine Vodice, da bi ustanovili združenje manjših
občin, ki bi bile na takšen način močnejše in bi skupaj
nastopale v pogovorih z vlado in ministrstvi. Ker sklep občin-
skega sveta o vključitvi prinaša s sabo tudi določene obvezno-
sti, so se svetniki odločili, da bodo poiskali bolj podrobne
informacije o združenju.(US)
Izbran taborski podžupan
TABOR - Podžupan občine Tabor je po sklepu članov sveta
postal Janko Šmid, ki bo županji Vidi Slakan pomagal pri
vodenju novoustanovljene občine. Poleg tega so svetniki na
zasedanju v ponedeljek prvič obravnavali statut občine, ki je
eden temeljnih dokumentov za normalno delo. S predlaganim
statutom se v veliki meri strinjajo, do prihodnje seje pa se
bodo odločili o ustanovitvi vaških skupnosti ali kakšne podob-
ne oblike organiziranosti krajanov. (US)
Največ zaposlenih
z najnižjo plačo
V Upravni enoti Žalec predstavili številke, ki govorijo o delu v lanskem letu
»Kljub večjemu pripadu
zadev smo minulo leto dose-
gli boljši rezultat pri številu
rešenih zadev,« je v ponede-
ljek na konferenci za novi-
narje poudaril načelnik
Upravne enote Žalec Marjan
Žohar, ki je s sodelavci pred-
stavil delo v preteklem letu
in izhodišča za letošnje de-
lo.
Več kot 29 tisoč prejetih
upravnih zadev v letu 1995 je
naraslo na več kot 58 tisoč
prejetih upravnih zadev v lan-
skem letu, število zaposlenih
pa je ostalo nespremenjeno,
torej 64. UE Žalec je razvršče-
na med prvih deset upravnih
enot v Sloveniji, za svoje delo
pa so lani dobili 78 milijonov
tolarjev.
Na območju UE Žalec je
bilo lani oktobra preko 12 ti-
soč- delovno aktivnih prebi-
valcev, kar Žalec uvršča na
drugo mesto med UE na Celj-
skem (brez UE Velenje in Mo-
zirje), hkrati pa imajo v Žalcu
najnižjo, 14-odstotno stopnjo
registrirane brezposelnosti.
Lani so izdah tisoč 528 delov-
nih dovoljenj za zaposlitev
tujcev. Vendar oktobrski po-
datki kažejo, da imajo v Žalcu
najnižjo povprečno neto pla-
čo - z dobrimi 83 tisočaki so
pristali povsem na repu med
slovenskimi upravnimi eno-
tami.
Po besedah načelnika je v
UE Žalec skoraj končano delo
na področju vojne zakonoda-
je, nerešenih je ostalo 159
vlog, na področju denaciona-
lizacije je UE dolžna rešiti še
295 zahtevkov za vrnitev
kmetijskih zemljišč, 62 zah-
tevkov pa za vrnitev podjetij
ali stanovanja. Hkrati je bilo
vloženih 51 zahtev za zmanj-
šanje vrednosti nepremičnin
in ena za vlaganje v nepre-
mičnine. V Žalcu se je jeseni
zamenjala ekipa, ki rešuje de-
nacionalizacijske zahtevke,
saj so prejšnji delavci »odšli
na boljše plačana delovna
mesta ali pa se prezaposlili
znotraj UE, da bi se izognili
pritiskom,« je povedal načel-
nik Žohar.
V Žalcu so precej postorili
pri modernizaciji dela, do
marca bodo zaključili projekt
Centra vlade za informatiko
in s posodobljeno tehnologijo
obdelali vso dokumentacijo.
Lani so pomagali pri izvedbi
treh referendumov, sprože-
nih je bilo 5 pobud za zbiranje
podpisov, se dokazali na sej-
mu v Mariboru, jeseni pa iz-
dali katalog industrijskih pro-
dajaln, ki ga bodo letos do-
polniH in izdali konec februar-
ja.
Lani so v UE Žalec odvzeli
36 vozniških dovoljenj, za
varnostni ukrep začasnega
odvzema pa so imeli 900 pri-
merov. To povzroča precej
administrativnih opravkov,
saj je treba več kot polovico
oseb večkrat pozvati, naj pri-
nesejo vozniško dovoljenje.
Letos bo dela še več, saj se
bodo pojavili tisti vozniki, ki
bodo zbrali več kot 18 točk,
kar pomeni odvzem vozniš-
kega dovoljenja. »Vsaka
sprememba zakona poveča
pripad zadev in zdi se, da
postopke še zakomplicira,«
je povedal vodja oddelka za
upravne notranje zadeve
Miran Krajšek.
Zaradi reorganizacije lokal-
ne skupnosti imajo v UE tudi
81 upravnih zadev, ki so jih
vložile bivša občina Žalec ali
bivše krajevne skupnosti, na-
čelnik Žohar pa se enkrat me-
sečno sestaja z župani novih
občin. V novih občinah se bo-
do sami odločali o ustanovitvi
informacijskih pisarn, saj mo-
rajo zagotoviti prostore in po-
goje za delo, medtem ko to-
vrstna pisarna v Vinski Gori
uspešno deluje od lanskega
leta. Še vedno ostaja želja, da
bi na drugo lokacijo preselili
vsaj tiste oddelke, kamor pri-
haja največ strank.
V UE Žalec so lani zabele-
žili 100 porok, 483 preseli-
tev, prejeli 3.314 zahtevkov
za posredovanje osebnih po-
datkov, opravili 1.277 vpisov
v matične knjige, izdali 553
novih delovnih knjig in re-
gistrirali 1.032 pogodb o za-
poslitvi.
V UE čakajo na izdelavo
pravilnika, po katerem bi laž-
je izdajali pozitivna ali nega-
tivna mnenja za podaljšanje
delovnega časa gostinskih lo-
kalov, hkrati pa upajo, da bo-
do poslanci čimprej sprejeli
zakon o upravnih postopkih
in zakon o državnih usluž-
bencih.
URŠKA SELIŠNIK
Novi višješolski
program v Velenju
V Višji strokovni šoli Šol-
skega centra Velenje bo že v
naslednjem študijskem letu
zaživel višješolski program
rudarstva in geotehnologije.
Razpis strokovnih višješol-
skih študijskih usmeritev, ki
bo objavljen 30. januarja,
programa rudarstva in geo-
tehnologije še ne bo vsebo-
val, ampak bo razpis za vpis
v novi program objavljen
naknadno.
Po besedah ravnatelja Višje
strokovne šole mag. Milana
Meže bodo v novem študij-
skem letu razpisali 30 študij-
skih mest za odrasle, med-
tem ko se bo redni študij, v
katerem bo prav tako na vo-
ljo 30 mest, pričel predvido-
ma v študijskem letu 2000/01.
Meža je še poudaril, da je
program rudarstva in geoteh-
nologije nastal na osnovi inte-
resov in potreb šaleškega
gospodarstva. Tudi zato bodo
med študijem namenili po-
zornost predvsem pridobiva-
nju praktičnih znanj. Po kon-
čanem izobraževanju bodo
imeli študentje strokovni na-
ziv inženir rudarstva in geo-
tehnologije. Višja strokovna
šola v Velenju ponuja tudi
možnost študija elektronike.
Letos je v višješolski program
elektronike vključenih 50
odraslih in 147 študentov.
K.L.
Malo za poplavljence
Za pomoč po jesenskih
poplavah, ki so prizadele tu-
di šentjursko občino, je po
zakonu predvidenih 12,2
milijonov tolarjev. Od tega
zneska so pred koncem leta
prejeli 4 milijone tolarjev,
zdaj pričakujejo še ostali
denar.
Dokumentacijo, ki dokazu-
je upravičenost Šentjurskega
do sredstev za odpravljanje
posledic poplav, so v mini-
strstvu za okolje in prostor
pregledali    prejšnji    teden.
končno poročilo o oceni ško-
de pa še ni prišlo na vrsto.
Skupna ocenjena škoda
po novembrski poplavi v
šentjurski občini znaša 569
milijonov tolarjev.
Sicer pa je v šentjurski obči-
ni vrednost najnujnejših del
na nekategoriziranih cestah
in dovoznih poteh, ki so jih
opravile KS, nad 8 milijonov
tolarjev, dela na lokalnih ce-
stah bi stala 1,3 milijona tolar-
jev, zavarovanje stanovanj-
skih in gospodarskih poslopij
600 tisoč tolarjev ter za nujne
ukrepe na plazovih nad 4 mi-
lijone tolarjev. Javno komu-
nalno podjetje je namenilo za
takojšnjo sanacijo vodovo-
dov ter kanalizacije iz lastnih
virov po 3 milijone tolarjev. V
občinski upravi opozarjajo,
da se bodo lahko poplavljena
podjetja prijavila na javni po-
ziv za dodelitev sredstev za-
radi ohranjanja delovnih
mest. B.J.
PO DRŽAVI
Demšar za
ministra
LJUBLJANA, 26. januarja
(STA) - Predsednik vlade Ja-
nez Drnovšek je predsedni-
ku državnega zbora Janezu
Podobniku poslal predlog o
imenovanju Francija Dem-
šarja za novega obrambne-
ga ministra. Demšar je po
izobrazbi doktor fizikalnih
znanosti, trenutno pa je dr-
žavni sekretar v ministrstvu
za znanost in tehnologijo. Je
član ljudske stranke.
Naslov brez
soglasja
LJUBLJANA, 20. januarja
(Delo) - Državni zbor še
vedno ni sprejel predloga
zakona o ugotavljanju vza-
jemnosti pri pridobivanju
lastninske pravice tujcev do
nepremičnin, ker poslanci
zavračajo naslov zakona.
Višje pokojnine
LJUBLJANA, 20. januarja
(Delo) - januarske pokojni-
ne, ki bodo izplačane v fe-
bruarju, bodo po dolgem
času nekoliko višje. Upravni
odbor zavoda za pokojnin-
sko zavarovanje je sklenil,
da bo na podlagi rasti plač v
zadnjih mesecih povišal po-
kojnine za 4,1 odstotka.
Zaščiteni lipicanci
LJUBLJANA, 21. januarja
(Večer) - Vlada je sprejela
uredbo o geografski označbi
lipicanec, po kateri bo tudi
Slovenija imela nadzor, kate-
ri konj je lipicanec. Uredbo
bo nostrificirala pri Svetovni
trgovinski organizaciji.
Izredna seja
LJUBLJANA, 22. januarja
(Delo) - Poslanci SDS, SKD
in SNS so zbrali zadostno
število podpisov za sklic
izredne seje državnega zbo-
ra. Za dnevni red predlagajo
spremembe zakona o voli-
tvah v državni zbor, razme-
re v notranjem ministrstvu
zaradi neupravičenih ob-
tožb zoper delo slovenskih
policistov med vojno za Slo-
venijo in interpelacijo o delu
in odgovornosti notranjega
ministra Mirka Bandlja.
Hi-    Plače
UUBUANA, 22. januarja
(Delo) - Predstavnikom vla-
de, delodajalcev in sindikatov
je uspelo zbližati stahšča do
politike plač v letih 1999 in
2000. Odprto je še vprašanje
minimalne plače, ugotoviti pa
morajo tudi realno rast cen, ki
bo vplivala na socialni položaj
zaposlenih zaradi uvedbe
davka na dodano vrednost.
Ne bo akademije
LJUBLJANA, 25. januarja
(Delo) - V generalštabu slo-
venske vojske ne razmišlja-
jo o vojaški akademiji, kate-
re ustanovitev v sodelova-
nju z mariborsko univerzo
je napovedal dr. Lojze Ma-
rinček, v.d. obrambnega mi-
nistra. V generalštabu sicer
menijo, da je treba obstoječi
sistem izobraževanja slo-
venskih častnikov in pod-
častnikov izpopolniti, ven-
dar ne z akademijo.
Šf.4.-28.ion«ar1999
DOGODKI

infosejem na čakanju
Za april napovedanega sejma ne bo - Vrata za sodelovanje med podjetjem Infos in Celjskim sejmom d.d. še odprta
Sredi prejšnjega tedna je
ljubljansko podjetje Infos od-
povedalo sodelovanje s Celj-
skim sejmom d.d. v pripravi za
sredino letošnjega aprila napo-
vedanega novega sejma raču-
nalništva, informacijske, ko-
munikacijske in pisarniške
tehnologije, medijslce in so-
dobne zabavne tehnologije.
»Sejemski projekt, kakršnega
Slovenija potrebuje, pa s tem
ni propadel, tudi vrata za sode-
lovanje z Infosom so še odpr-
ta,« komentira odločitev direk-
tor Celjskega sejma d.d. mag.
Franc Pangerl.
Razlog za odpoved sejma je,
ker se oba partnerja nista mogla
dogovoriti o pogojih in pogodbe-
nih določilih za izvedbo zahtev-
nega sejemskega projekta. V In-
fosu so se za odpoved sejma
odločili še zaradi bojazni, da
nova sejemska dvorana z za ra-
čunalniško in informacijsko teh-
nologijo ustrezno sejemsko in-
frastrukturo ne bo dograjena in
v celoti opremljena v roku, po
besedah direktorja Rada Stoja-
noviča pa tudi zato, ker bi bilo
glede na dolgotrajna pogajanja s
Celjskim sejmom glede pogojev
in obveznosti obeh partnerjev
pri pripravi sejma zdaj premalo
časa za uspešno izvedbo samega
sejma. S tem pa vse možnosti za
sodelovanje obeh partnerjev ni-
kakor niso izčrpane, saj sejem-
ski projekt, kakršen je Infose-
jem, Slovenija potrebuje in bi ga
ob sklenjenem dogovoru lahko
pripravili v kasnejšem terminu.
Tudi v Celjskem sejmu d.d.
pravijo, da je bil z Infosom dose-
žen le načelen dogovor o sodelo-
vanju, niso pa razdelali tudi vseh
vsebinskih določil sodelovanja.
Ob javni predstavitvi novega se-
jemskega projekta so potencial-
ne razstavljavce k sodelovanju
povabili le z informativnim raz-
pisom, glede na njihov odziv pa
bi Infosejem, v primeru, da bi ga
podpda tudi večina najpomem-
bnejših podjetij računalniške in
informacijske dejavnosti, čakala
obetavna prihodnost.
Pomisleke, da zaradi zaple-
tov pri gradnji nove sejemske
dvorane in odpovedi Infosej-
ma, zapušča družbo Celjski se-
jem in kandidira za direktorja
uprave Darsa, mag. Franc Pan-
gerl odločno zavrača. Kandi-
dature za Dars ne želi posebej
komentirati, pravi le, da je
eden od kandidatov, za zaklju-
ček naložbe v novogradnjo se-
jemske dvorane pa prevzema
vso odgovornost.
»V nobenem primeru družba
Celjski sejem za pripravo Info-
sejma v naprej ni mogla prevzeti
vseh moralnih in materialnih
obveznosti,« še pravi direktor
Celjskega sejma in dodaja, da je
gradnja nove sejemske dvorane
zaenkrat skladna z vsemi v po-
godbi določenimi roki. »Lahko
pa pride do zamud zaradi vre-
menskih ali kakšnih drugačnih
dogodkov, na katere nimamo
vpliva,« dopušča možnost, da
dvorana ne bi bila končana do
predvidenega roka v začetku
aprila.
V teh dneh v italijanskem pod-
jetju Cometal izdelujejo kon-
strukcijske elemente za streho,
ki jih bodo v Celju na novograd-
nji le zmontirali, dela pa naj bi
Italijani zaključili do 20. februar-
ja. Gradbena dela za novo dvora-
no so ocenjena na preko 800
milijonov tolarjev, skupaj z in-
stalacijami in strojno opremo ter
ureditvijo okolice pa bo naložba
vredna 1,3 milijarde tolarjev.
IVANA STAMEJČIČ
Zmerna rast
Intereurope
v koncernu Intereuropa,
ki ima sedež v Kopru in je
naš vodilni špediter in cest-
ni prevoznik blaga, so po
prvih ocenah lani ustvarili
nekaj več kot \,2 milijarde
tolarjev čistega dobička, kar
je za dva odstotka več kot
leta 1997. Fakturirana reali-
zacija je znašala 51,6 mili-
jarde tolarjev ali za 15 od-
stotkov več kot predlani,
prihodki od prodaje pa so
znašali 31,7 milijarde tolar-
jev.
Za letos načrtujejo, da bi
fakturirano realizacijo pove-
čali še za dva odstotka, čisti
dobiček pa naj bi bil višji za
devet odstotkov. Intereuropa,
ki zaposluje preko 2000 ljudi,
je lani za naložbe namenila
2,3 milijarde, letos pa bo v
nepremičnine in opremo vlo-
žila 1,78 milijarde tolarjev.
Koncern ima trenutno štiri
hčerinske družbe na Hrvaš-
kem, dve v Bosni in Hercego-
vini ter eno v Makedoniji, v
prihodnjih letih pa želi od-
preti lastna podjetja še v Itali-
ji, Avstriji, na Madžarskem in
Češkem, kjer ima, prav tako
kot v Rusiji, že svoje pred-
stavništvo. Kot je na nedavni
novinarski konferenci pove-
dal predsednik uprave kon-
cema Jože Kranjc, želi Inte-
reuropa v Sloveniji še naprej
ostati vodilni ponudnik logi-
stičnih storitev, v Evropski
uniji pa želi postati srednje
velik ponudnik. Uprava je tu-
di napovedala, da naj bi se
kmalu povezala z Luko Ko-
per. Pismo o nameri naj bi
podpisali že prihodnji mesec,
dokončno odločitev o ustano-
vitvi novega koncema pa bo,
če bodo ostala lastniška raz-
merja nespremenjena, imela
država.
JI
3
Tako kot koncern je lani
uspešno poslovala tudi filia-
la Intereurope v Celju.
Enaindevetdeset zaposlenih
je ustvarilo za preko 500 mi-
lijonov tolarjev prometa in
25 milijonov tolarjev čistega
dobička. Podrobnejše rezul-
tate poslovanja v letu 1998
in načrte za letos bo danes
na novinarski konferenci
predstavil nov direktor celj-
ske Intereurope Goran Trav-
ner, ki je vodenje filiale
prevzel v začetku leta.
Šola v Taboru: da ali ne?
Taborski obSnski svet pred dilemo, ali bodo otroci ostali v šoli na Vranskem ali pa bodo gradili svojo popolno osnovno šolo
Marca naj bi bil objavljen
razpis za sofinanciranje in-
vesticij v šolstvu za uvedbo
devetletnega programa. Na
ta razpis težko čakajo v kar
nekaj šolah, v Taboru pa so
postavljeni pred drugačno
dilemo, ki jo morajo razreši-
ti še pred objavo razpisa.
V Taboru deluje podružnič-
na šola, taborski otroci od 5.
razreda dalje pa obiskujejo os-
novno šolo na Vranskem. Če
želijo na Vranskem uvesti de-
vetletko, morajo razširiti telo-
vadnico in dograditi vsaj tri
učilnice, ob tem pa ostajajo
odprta še prostorska vpraša-
nja v tamkajšnjem vrtcu. Se-
veda bi bile investicije potreb-
ne ob odločitvi, da bo šolstvo
tako v Taboru kot na Vran-
skem ostalo nespremenjeno.
Vendar taborski svetniki in
županja Vida Slakan dobro
poznajo želje krajanov po last-
ni popolni osnovni šoli, za kar
sedaj nimajo prostorskih po-
gojev. Pripravljen je idejni
projekt za 6-letno osnovno šo-
lo, poleg šole pa je dovolj pro-
stora tudi za dozidavo učilnic,
ki bi jih v Taboru'potrebovali
za uvedbo devetletke. Seveda
bi morali za te načrte pridobiti
mnenje ministrstva za šolstvo,
še prej pa se morajo dogovori-
ti, ali se bodo sploh odločili za
gradnjo.
»Za našo občino velik izda-
tek pomeni že prevoz otrok na
Vransko - samo januarja je
bilo to več kot 1,3 milijona
tolarjev,« je svetnikom na seji*
v ponedeljek povedala župa-
nja Vida Slakan, poleg tega pa
izpostavila tudi dejstvo, da bo
morala občina Tabor glede na
delež otrok sofinancirati tudi
investicijo na Vranskem. Če bi 1
Se v Taboru odločili za lastno 1
šolo, potem na Vrapskem in- j
vesticija sploh ne bi bila po-
trebna.
Na seji so svetniki izdali
pozitivno mnenje k imeno-
vanju Valerije Pukl za ravna-
teljico OŠ Vransko, vendar
ne brez zadržkov - svetniki
pričakujejo, da se bo ravna-
teljica zavzemala za izpolni-
tev želje po izgradnji lastne
šole v Taboru.
Svetniki so se že na pone-
deljkovem zasedanju spraše-
vali, kaj storiti. Zavedajo se
namreč, kako pomembna in
kako dolgoročne posledice bi
imela odločitev za lastno šolo.
»Ali smo sposobni zgraditi
svojo šolo? Za izgradnjo ne bo
dovolj naš mandat, poleg tega
v proračunu ne bi ostalo sred-
stev za druge investicije.
Hkrati pa vsi vemo, da je šola
duša in srce kraja. Če bi se
odločili za gradnjo, bo treba
razmišljati o uvedbi samopris-
pevka,« je povedala županja
Slakanova.
Celotno razpravo je pov-
zročila zahteva sveta osnov-
ne šole Vransko, da se zago-
tovi politika skupnega razvo-
ja šolstva na območju OŠ
Vransko - o tem morajo svoje
mnenje in svoje načrte pove-
dati v Taboru, ki so sousta-
novitelji vranske šole. Tabor-
ski svetniki so se odločili, da
se bodo do prihodnje seje
pogovorili s krajani, kaj želi-
jo, do takrat pa bodo pripra-
vili tudi točne podatke o po-
sameznih različicah - torej o
sofinanciranju šole na Vran-
skem in o gradnji šole v Ta-
boru. Seja taborskih svetni-
kov, na kateri se bodo do-
končno odločali o tej proble-
matiki, bo predvidoma 22.
februarja. Če se tudi takrat
ne bodo dokončno odločili,
je županja Vida Slakan napo-
vedala sklic izredne seje ob-
činskega sveta.
URŠKA SELIŠNIK
Trgovci so si
premislili
S širokim povezovanjem
trgovcev na Celjskem, ki so
ga julija lani napovedali v
desetih trgovskih družbah,
ne bo nič. Večina si je premi-
slila, tako da priprave na
združitev nadaljujejo le Po-
trošnik Celje, Žana iz Žalca
in Savinjska trgovska druž-
ba.
Direktorji desetih družb -
Hmezad Agrine, Potrošnika
Celje, Centra Celje, Izbire Laš-
ko, Centra Radeče, Lipe Šent-
jur, Resevne Šentjur, Žane Ža-
lec, Savinjske trgovske družbe
in Žile "iz Slovenj Gradca so
julija podpisali tudi pismo o
nameri za začetek kapitalske-
ga združevanja ter napoveda-
li, da naj bi že čez nekaj mese-
cev pričeh s skupnimi nastopi
na trgu, do začetka leta 2000
pa naj bi ustanovili novo del-
niško družbo. Vendar pa so na
osnovi podrobnejših analiz, je
povedal direktor Potrošnika
Andrej Cvetko, kmalu ugoto-
vili, da so razlike v strukturi
lastništva med posameznimi
družbami tohkšne, da do po-
vezav ne bo moglo priti. Na
združitev se tako pripravljajo
le v Potrošniku, Žani in Savinj-
ski trgovski družbi. Dokončno
besedo o nastanku trojčka bo-
do seveda povedali delničarji
na skupščinah vseh treh
družb, ki bodo sredi leta.
Direktor Potrošnika Andrej
Cvetko in direktor Žane Dolfe
Naraks pravita, da si od nove
združbe, ki naj bi jo ustanovili
do začetka prihodnjega leta,
obetata predvsem cenejše po-
slovanje, enotno nastopanje
pri dobaviteljih, večjo ponud-
bo in nižje prodajne cene. Na-
povedala sta tudi, da naj bi se
nova trgovska družba v pri-
hodnjih letih vključila v eno
od domačih ali tujih trgovskih
verig, kar je bil tudi eden od
ciljev, zapisanih v lanskem pi-
smu o nameri. Kot je neurad-
no slišati, naj bi nekatera tr-
govska podjetja, ki so odstopi-
la od pisma, že iskala poveza-
ve z drugimi družbami.     JI
Pivovarna med lastniki Celisa
Lašcani kupili 8,25-odstotni lastniški delež Cetisa - Pogovori s Fructalom v začetni fazi
Pivovarna Laško je kupila
18.150 delnic Cetisa v vred-
nosti preko četrt milijarde
tolarjev in s tem postala tret-
ji največji posamični lastnik
tega celjskega grafičnega
podjetja.
Vodja pravno-kadrovskega
sektorja v laški pivovarni Boš-
ko Šrot pravi, da so jih k naku-
pu delnic Cetisa vodili zgolj
finančni oziroma dolgoročni
naložbeni razlogi in da v celj-
skem podjetju, s katerim sicer
že vrsto let zelo dobro sodelu-
jejo, nimajo kakšnih drugih
strateških ciljev. Da gre le za
dobro naložbo, meni tudi di-
rektor Cetisa Drago Polak, ki
je zaradi novega lastnika v
podjetju zelo zadovoljen.
Dejstvo, da gre za "dve povsem
drugačni dejavnosti pa pojas-
njuje z vse večjo težnjo podje-
tij po uvajanju raznovrstnih
programov. »Zdi se mi zelo
dobro, ker je naš novi lastnik s
celjskega območja,« pravi Po-
lak, »še posebej pa sem vesel,
da bodo naše delnice v rokah
gospodarstvenikov, ki povsem
drugače gledajo na razvoj
podjetja kot pa na primer in-
vesticijske družbe, ki jih zani-
majo le kratkoročni uspehi in
dobiček.« V Cetisu, ki je dol-
goletni dobavitelj pivovarne z
najrazličnejšimi tiskovinami
in drugim tiskanim materia-
lom, so z vstopom Laščanov
med njihove največje delni-
čarje zadovoljni tudi zaradi
dosedanjih in napovedanih
kapitalskih povezav Pivovar-
ne Laško s pomembnejšimi
slovenskimi proizvajalci pijač.
V Cetisu so lansko poslovno
leto zaključili z dobičkom, ki
pa bo precej manjši kot je bil
leta 1997. »Lani smo za deset
odstotkov povečali prodajo,
vendar smo zaradi padca cen
na evropskih trgih za takšen
rezultat morali obseg proi-
zvodnje povečati kar za peti-
no,« je povedal Drago Polak.
V Pivovarni Laško za sedaj
še ne želijo komentirati ozi-
roma razkriti vsebine na-
daljnjih pogovorov o kapital-
skem povezovanju Radenske
in pivovarne s Fructalom iz
Ajdovščine. Povedali so le,
da so pogovori v začetni fazi
in da je povezovanje proizva-
jalcev pijač le nujen korak
pred vstopom Slovenije v
Evropsko unijo.
»Konkurenca v grafični branži
je zelo velika, povpraševanje
po tiskovinah pa je zaradi di-
gitalizacija vse manjše.« Cetis
si zato veliko obeta od sodelo-
vanja   pri   izdelavi   kartic
zdravstvenega zavarovanja,
saj je posel vreden okrog 100
milijonov tolarjev. Marca ali
najkasneje aprila pa bodo v
Cetisu pričeli z izdelovanjem
nove tiskovine za evropski in
svetovni trg, ki jo sedaj delajo
v Evropi le v treh podjetjih.
Stroje so že naročili, naložba
pa je vredna blizu 600 milijo-
nov tolarjev.
JANJA INTIHAR
Popravek
V prispevku z naslovom Go-
renje preseglo načrte, ki je bil
objavljen 21. januarja, bi se
moral stavek: »V Gorenju so
bolj kot s količino prodanih
izdelkov...« pravilno glasiti:
»V Gorenju so manj kot s koli-
čino prodanih izdelkov zado-
voljni z zaslužkom, saj cene
gospodinjskih aparatov v sve-
tu nenehno padajo.«
fcit»IJI.IJ.!.HL.i.i.l
6
GOSPODARSTVO
DrŽava je dobro obrnila denar
Podjetje Feniks je v začetku januarja kupilo žalski Ferralit v stečaju - Ekološka sanacija bo zaključena najkasneje do maja
Brez modrega vodenja
stečajnega postopka, vztraj-
nosti celjskega zunanjetr-
govinskega podjetja Kovin-
trade in pravočasne finanč-
ne pomoči države danes v
Žalcu gotovo ne bi bilo več
livarske dejavnosti. Vsaj v
tako velikem obsegu ne. Po
slabem letu in pol, odkar je
bil v podjetju Ferralit uve-
den stečajni postopek, je
proizvodnja, ki jo je prek
lastne firme Feniks prevzel
Kovintrade, uspešno sani-
rana, ohranjenih je nekaj
manj kot 150 delovnih
mest, produktivnost na za-
poslenega pa se je skoraj
podvojila.
Stečajni upravitelj Rudi
Hramec se je raje kot da
zapre Ferralit in odpusti de-
lavce, odločil za tako imeno-
vano dinamično pot stečaja.
Senatu je predlagal najem
podjetja in nadaljevanje proi-
zvodnje do prodaje, s čimer
ni ohranil le polovico delov-
nih mest, ampak tudi po-
memben tržni položaj žal-
skega livarstva. »Če bi tovar-
no zaprli, bi naredili veliko
gospodarsko škodo,« je po-
vedal Hramec, ki je v začetku
septembra 1997, to je le do-
ber mesec po uvedbi stečaja,
sklenil najemno pogodbo s
podjetjem Feniks. Le-to je
oživilo tri od petih proizvod-
nih programov Ferralita. Dva
sta izrazito izvozno usmerje-
na, za ohranitev tretjega, to
je proizvodnje cerkvenih
zvonov, pa so se v Feniksu
kljub temu, da jim prinaša le
šest odstotkov celotnega pri-
hodka, odločili zaradi bla-
govne znamke in ker tovrst-
nih izdelkov v Sloveniji ne
proizvaja nihče drug.
Po uspešnem začetku so se
maja lani nad Feniks zgrnile
hude težave, saj je bilo pod-
jetje nujno potrebno ekološ-
ke sanacije, na katero zaradi
hrupa in onesnaževanja oko-
lja niso opozarjali le krajani,
ampak tudi republiški inšpek-
torat za okolje. Denarja za
najbolj nujne posege niso
imeli, država, ki so jo prosili
za finančno pomoč, pa je od-
lašala s končno odločitvijo.
Feniks se je namreč februarja
prijavil na razpis Slovenske
razvojne družbe za vključitev
v program prestrukturiranja
in ob podpori regionalnega
podjetniškega centra, ministr-
stev za gospodarstvo ter delo,
družino in socialne zadeve,
zavoda za zaposlovanje in
območnega sindikata dose-
gel, da se je pri sanaciji Ferra-
lita odločila sodelovati tudi
država. Vlada, ki so jo pri
odločitvi vodili predvsem po-
zitivni poslovni rezultati Fe-
niksa, je program prestruktu-
riranja žalskega livarstva po-
trdila v začetku novembra ter
za izvajanje programa odo-
brila za 345 milijonov tolarjev
republiških obveznic. S tem je
v Feniks, ki je bil v stoodstotni
lasti družbe Kovintrade, kot
39-odstotni lastnik vstopila
Slovenska razvojna družba.
Podjetje je 115 milijonov tolar-
jev porabilo za ekološko sa-
nacijo, 8. januarja letos pa je
za nekaj več kot 418 milijonov
tolarjev odkupilo družbo Fer-
ralit. Razliko v ceni - gre za
blizu 200 milijonov tolarjev, je
pokril Kovintrade.
Livarski izdelki za
zahtevnejše trge
Kot je povedal direktor Fe-
niksa Srečko Senčič, so se v
podjetju lotili ekoloških
vprašanj še pred sklepom
vlade o odobritvi finančne
pomoči in doslej jim je uspe-
lo odpraviti že nekaj ekološ-
kih motenj. Avgusta so zgra-
dili novo kompresorsko po-
stajo z vsemi elementi za du-
šenje in preprečitev širjenja
zvoka, prekomeren hrup
elektromotorja hladilnega
stolpa so oktobra zmanjšali z
namestitvijo frekvenčnega
regulatorja, konec leta 1997
pa sO odstranili tudi dolgolet-
no deponijo s 75 sodi odpad-
nih olj in maziv. Najzahtev-
nejšega posega, to je izgrad-
nje čistilne naprave, so se
lahko lotili šele potem, ko
jim je država odobrila po-
trebna finančna sredstva. De-
cembra so podpisali pogod-
bo s podjetjem Hante iz Krš-
kega, ki bo napravo zgradilo
do aprila, poskusno pa bo
začela obratovati v maju.
»Krajani bodo torej morali še
malo potrpeti, vendar jim za-
gotavljamo, da bomo do po-
letja, ko le bilo vedno najbolj
kritično, zmanjšali preko-
merne emisije prahu in di-
ma,« je povedal Senčič.
V Feniksu so lani naredili
6.695 ton livarskih izdelkov
in ustvarili za 940 milijonov
tolarjev skupnega prihodka.
Z izvozom, večinoma v Av-
strijo, Italijo in Nemčijo, so
zaslužili 680 milijonov tolar-
jev, dobiček pa bo znašal
okrog 2 milijona tolarjev.
Prihodek na zaposlenega je
znašal 6,6 milijona tolarjev,
kar je skoraj dvakrat več kot
leta 1996, ko Ferralit še ni bil
v stečaju. V podjetju priča-
kujejo, da bodo tudi letos
poslovali vsaj z minimalnim
dobičkom, izvoz pa bodo
razširili še na druga zahtev-
nejša tržišča. Za polovico
načrtovane proizvodnje so
že sklenili pogodbe s kupci v
Nemčiji, Avstriji in Italiji,
kjer z litino za hidravliko
dosegajo kar 25-odstotni
tržni delež.
Kot sta poudarila predsed-
nik uprave družbe Kovintra-
de Dušan Zorko in stečajni
upravitelj Rudi Hramec, gre
pri žalskem Ferralitu oziro-
ma Feniksu za prvi primer na
Celjskem, ko je država še
pravočasno z denarjem pod-
prla prestrukturiranje zdra-
vega jedra nekega podjetja.
Poslovni rezultati Feniksa
kažejo, da je denar dobro
naložen, napovedi, da bo up-
nikom Ferralita poplačanih
71 odstotkov terjatev, pa do-
kazujejo, da je bil postopek
stečaja dobro izbran. Upniki
bi namreč v primeru, da bi
tovarno zaprli, iztržili le po-
lovico terjatev. Stečajni upra-
vitelj je na nedavnem naroku
priznal za 1,1 milijardo tolar-
jev terjatev. Delavci so 34-
odstotni upniki, hipotekami
upniki pa so prijavili za 40
odstotkov vseh terjatev.
■■■■■■■ JANJA INTIHAR
Število brezposelnih
se bo zmanjšalo
Tako je na srečanju celjskih gospodarstvenikov napovedal minister za delo Tone Rop -
Pokojninska reforma 17. februarja v parlamentu
Celjski klub podjetnikov
Zlatorog je za prvo letošnje
strokovno srečanje izbral
temo Slovenija-socialna dr-
žava. Celjska regija je na-
mreč po revščini in po pra-'
gu preživetja na tretjem
mestu v državi, takoj za
Mariborom in Mursko So-
boto. Srečanja, na katerega
je prišla večina vodilnih
gospodarstvenikov in poli-
tikov v regiji, se je udeležil
tudi minister za delo, dru-
žino in socialne zadeve To-
ne Rop.
Minister Rop je poudaril,
da bodo strožji ukrepi, ki jih
prinaša nov zakon o brezpo-
selnosti, ter korenite spre-
membe programa zaposlo-
vanja zmanjšali število brez-
poselnih na 100 tisoč. Nova
zakonodaja namreč med
drugim daje še večji pomen
javnim delom. Vanje je bilo
leta 1997 vključenih dva tisoč
oseb, do konca tega leta pa
naj bi jih vključili kar okoli
dvanajst tisoč. Ministrstvo
pripravlja tudi ustanovitev
regionalnih centrov za pro-
mocijo  zaposlovanja.  Tone
Rop pa veliko pričakuje tudi
od posebnih programov, s
katerimi bi vzpodbujali delo-
dajalce za novo zaposlova-
nje. Z zmanjševanjem brez-
poselnosti so povezani tudi
nekateri ukrepi, ki naj bi jih
sprejeli z reformo pokojnin-
skega sistema. Po vzoru
Francije naj bi tudi pri nas
uvedli možnost predčasne
upokojitve pri 53. ali 54. letih,
vendar le v primeru, če se
izkaže, da bo delodajalec na
to mesto zaposlil mlado
brezposelno osebo.
Sicer pa je minister Tone
Rop v zvezi s spremembo
zakona o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju, ki
naj bi ga v parlamentu pričeli
obravnavati 17. februarja po-
vedal, da ima Slovenija naj-
nižjo upokojitveno starost v
Evropi in enega najbolj neu-
godnih razmerij med delov-
no aktivnimi prebivalci in
upokojenci. Če zakon ne bo
kmalu sprejet, je poudaril
Rop, bo izguba Zavoda za
pokojninsko in invalidsko
zavarovanje vse večja. Novi
zakon, ki so mu nekoliko
bolj naklonjeni tudi pred-
stavniki sindikatov, med no-
vostmi predvideva tudi opre-
delitev težjih poklicev, za ka-
tere bi v okviru reforme pri-
pravili posebne pogoje za
upokojevanje.
Rop je še povedal, da je v
Sloveniji na pragu preživetja
13 odstotkov prebivalstva,
zaradi nizkega naravnega
prirastka pa je naša država
vse bolj tudi demografsko
ogrožena. Analize kažejo, da
se bo v desetih letih zelo
zmanjšal delež aktivnega
prebivalstva do 27 let, v dalj-
šem časovnem obdobju pa
se bo zmanjšal tudi delež ak-
tivnih do 45 let.
■■■■■Ml JANJA INTIHAR
Center za Celje in Koroško
Ljubljansko podjetje Panadria je pred dnevi ob prisotnosti številnih domačih in tujih
poslovnih partnerjev tudi uradno odprlo svoj poslovno-servisni in prodajni center na Lavi
v Celju.
Kot je ob otvoritvi poudaril izvršni direktor družbe dr. Peter Kukovica, se Panadria v Celju
predstavlja z vsemi svojimi dejavnostmi, to je s prodajo vozil Hyundai in Nissan, ki jih tudi
servisira, s prodajo in servisom pnevmatik debica, hankook, semperit in goodyear, za katere je
ekskluzivni zastopnik, ter s prodajo litih platišč, na Lavi pa je tudi njihov distribucijski center za
celjsko in koroško regijo. Objekt, ki v dveh etažah meri blizu 1400 kvadratnih metrov, od tega je
za servisno dejavnost namenjenih 320 "kvadratnih metrov, je v nekaj mesecih zgradilo žalsko
podjetje Pluton. Naložba je veljala 300 milijonov tolarjev, v celjski Panadrii pa je zaposlenih
deset ljudi. JI. Foto: GK
BAROMETER
GZS v Bruslju
v prostorih območne gos-
podarske zbornice Celje bo
danes, v četrtek, 28. januarja,
pogovor z dr. Borisom Cize-
jem, vodjo gospodarskega
predstavništva, ki ga v Bruslju
ustanavlja Gospodarska zbor-
nica Slovenije. Predstavništvo
naj bi bilo v pomoč slovenske-
mu gospodarstvu pri vključe-
vanju v Evropsko unijo.
VOC d.d.
Z vpisom v sodni register
so 18. januarja zaključili last-
ninsko preoblikovanje v
Podjetju za vzdrževanje in
varstvo cest Celje, ki se po
novem imenuje VOC Celje,
Vzdrževanje in obnova cest
d.d. Družba je v večinski
lasti države, direktor zača-
sne uprave pa je Vincenc
Grešnik. VOC, v katerem je
zaposlenih 160 ljudi, ustvari
na leto za okrog 1,7 milijar-
de tolarjev prometa.
Potrošnik bo
obnavljal v
Vojniku
Celjsko trgovsko podjetje
Potrošnik, ki je v zadnjih treh
letih posodobilo kar 27 svo-
jih enot, bo sredi prihodnje-
ga meseca pričelo obnavljati
tudi samopostrežbo v Vojni-
ku. S preureditvijo obstoje-
čih prostorov bodo prodajne
površine povečali na 900
kvadratnih metrov, v celoti
bodo obnovili notranjost in
namestilo novo opremo, do-
zidali pa bodo še gostinski
del. Povečah bodo tudi števi-
lo parkirnih mest.
Union ima Tivoli
Pivovarna Union je v teh
dneh poslala na slovenski
trg novo svetlo pivo Tivoli. V
primerjavi s standardnim
svetlim pivom ima za 16 od-
stotkov nižjo energijsko
vrednost, za dva odstotka
manj ekstrakta v sladici in
za odstotek manj alkohola.
Z viso do bencina
Abanka Ljubljana je v mre-
žo prodajnih mest, kjer spre-
jemajo kartico visa, vključila
tudi bencinske servise naft-
ne družbe OMV Istrabenz.
Visa je tako postala plačilno
sredstvo na vseh bencinskih
servisih po Sloveniji.
Rekordni rezultati
Henkel za centralno in
vzhodno Evropo, ki ima re-
gionalni center na Dunaju, je
lani že tretje leto zapored
dosegel izjemno dobre po-
slovne rezultate. Skupni pri-
hodki so znašali 700 milijo-
nov dolarjev, kar je za petino
več kot leta 1997, število za-
poslenih pa je bilo ob koncu
leta 3700. Podobne rezultate
pričakujejo tudi letos, ko naj
bi dosegli 750 milijonov do-
larjev skupnega prihodka.
Henkel CEE ima v 14 državah
centralne in vzhodne Evrope
11 podružnic, med katerimi
je tudi slovenska lani poslo-
vala pozitivno. Henkel Slove-
nija je v letu 1998 ustvaril za
147 milijonov mark prometa
in je imel v celotnem sloven-
skem izvozu blaga 0,6-od-
stotni delež. JI
Šl. 4.-28. ionuar 1999
DOGODKI
7
Bo mesto Celje zaspalo?
Stanovalci sosednjih hiš izbojevali krajši obratovalni čas Kljuba - Bodo po 1. maju zaprli vrata gostinskega lokala in enega najbolj priljubljenih zbirališč celjske mladine?
Do 1. maja bo gostinski lokal
Kljub na Cankarjevi v Celju
deloval s krajšim obratoval-
nim časom, in sicer med ted-
nom do 22. ure, ob petkih in
sobotah pa do 1. ure zjutraj. Po
tem datumu mu grozi celo
zaprtje, če zanj ne bodo našli
primerne nadomestne lokaci-
je. Tako so se v ponedeljek
odločili udeleženci pogovora,
ki je bil v prostorih Oddelka za
pravna in premoženjska vpra-
šanja ter gospodarstvo in kme-
tijstvo Mestne občine Celje.
Omenjeni pogovor naj bi bil
le eden izmed rutinskih po-
stopkov, kajti obratovalni čas
gostinskih lokalov se določa
vsako leto znova. Toda tokrat
je bilo drugače, saj se je raz-
plamtelo nezadovoljstvo sta-
novalcev sosednjih stanovanj-
skih hiš, ki je tlelo dobrih de-
set let. Andrej Pavlin, pred-
stavnik stanovalcev Cankarje-
ve 9, 11 in 13 ter Aškerčeve 1, v
dopisu trdi, »da so stanovalci
življenjsko ogroženi od pijane
in agresivne mladine, ki se na-
pija in omamlja v lokalu in
izven njega.« Na razgovoru je
poudaril, da je ta del Celja
predvsem bivalno okolje.
Dajte nam mir!
Stanovalci nad Kljubom se
pritožujejo nad hrupom in vi-
bracijami, ki naj bi bile tako
močne, da bi lahko prišlo tudi
do vdrtja podov. Direktor Kul-
turnega centra Kljub Dari Ajd-
nik pravi, da so prav zaradi
pritožb stanovalcev nad hrup-
no glasbo v lokalu izolirali
strop in okna, pa tudi zvočniki
so ozko usmerjeni in obrnjeni
v tla. Kadar pa v Kljubu prireja-
jo koncerte, si prizadevajo, da
jih zaključijo vsaj do polnoči. V
Kljubu se torej trudijo, kako
pa je na strani stanovalcev? Ti
bi radi mesto Celje spremenili
v spalno naselje. V naselje,
kjer ni lokalov, kaj šele tako
dejavnih in priljubljenih zbira-
lišč, kot je Kljub. Radi bi živeli
v mestu, v katerem zavlada
popolna tišina že ob deseti uri
zvečer, na ulicah pa ne srečaš
žive duše. Toda, bi to bilo
sploh še mesto?
Glavni vir nezadovoljstva
stanovalcev je »aktivnost«
mladine zunaj Kljuba. »Več-
krat so nam že močno poško-
dovali vhodna vrata, vlomili
na hodnike, razbijali kletna
okna, polomili poštne nabiral-
nike in povzročili škodo na
dvoriščih,« pravijo stanovalci.
Eden od njih pa pove, da si
njegova mladoletna hči po-
poldne ne upa domov, saj naj
bi se mladci zbirali tudi na
hodnikih stanovanjskih hiš.
Predstavnik Policijske postaje
Celje je povedal, da so obrav-
navali že veliko kršitev pred
lokalom, kot so poškodovanje
stekel v trgovinah, poškodo-
vanje parkiranih avtomobilov,
oviranje prometa, nadlegova-
nje mimoidočih, uriniranje in
bruhanje. Zasegh so tudi nekaj
marihuane in indijske konop-
lje. Policija pravi, da je vir na-
silnih mladcev lokal in zbira-
lišče Kljub. Tu imajo redarsko
službo, katere naloga je poskr-
beti za mir v in pred lokalom,
niso pa pristojni za dogajanje
na ulicah. Mir na ulicah je
dolžna zagotoviti policija. To-
Komu bo zaprtje Kljuba koristilo? Mladim gotovo ne, saj je to eden izmed redkih lokalov, ki se
poleg z gostinsko dejavnostjo ukvarja tudi s prirejanjem kulturnih prireditev. Mar ne bi bil
čas, da se bližnji stanovalci vendarle začnejo zavedati, da živijo v mestu? Naj zamižijo na eno
oko in omogočijo začetek prebujanja celjskega mestnega jedra!
da predstavnik policije je priz-
nal, da nasilnih dejanj v Can-
karjevi ulici (in verjetno še v
drugih ulicah) dolgoročno ni-
so sposobni zmanjšati. Bo za-
radi tega treba zapreti vse lo-
kale v Celju, ali pa bo morala
policija spremeniti način dela?
Zaradi nesoglasij s sosedi je
direktor spornega kluba že
leta 1996 zaprosil za nado-
mestno lokacijo, toda prošnja
je bila naslovljena na napačen
naslov. Ker je lastnik tega pro-
stora Stanovanjski sklad Ce-
lje, naj bi mu ta tudi poiskal
drugo lokacijo. Prostori Klju-
ba so še v nezaključenem de-
nacionalizacijskem postop-
ku, zato je stanovanjski sklad
Ajdnika opozoril, naj v go-
stinski lokal ne vlaga denarja.
Konec kulture?
Negativno mnenje glede
obratovalnega časa gostinske-
ga lokala Kljub je izrazila tudi
Mestna četrt Center. Z njeno
podporo so stanovalci vztrajali,
da se gostinski lokal Kljub na
dolgi rok zapre oziroma naj bo
tudi med vikendom odprt sa-
mo do 22. ure, dokler se ne
preseli drugam. »S takšnim de-
lovnim časom se ukinjajo vse
kulturne dejavnosti Kljuba in
ostane samo še navadna bez-
nica,« se je na zahtevo stano-
valcev odzvala načelnica pri-
stojnega oddelka v celjski obči-
ni Darja Pavlina. Tudi pred-
stavniki tržnega inšpektorata
in upravne enote so menili, da
je tovrstna kulturna dejavnost
v Celju nujna. Kajti Kljub ni
navaden gostinski lokal. Gre za
kulturni center, ki se ukvarja s
podpiranjem alternativnih
trendov v slikarstvu, glasbi, pri-
reja koncerte mladih bendov,
redno organizira fotografske
razstave, manjše gledališke
predstave, za sabo pa ima tudi
že modno revijo. Tu je tudi
najbolj priljubljeno zbirališče
študentov in ostalih razmišlja-
jočih mladeničev in mladenk.
Lokal je samo vir denarja, ki ga
namenijo za različne kulturne
prireditve, je razložil Ajdnik.
Gostinski lokal je Kultur-
ni center Kljub d.o.o. name-
raval preurediti v cybercafe.
Zagotovili so že tudi denar
za nakup računalnikov. To-
da očitno bo moralo mesto
Celje na svoj edini cybercafe
počakati vsaj še do maja.
Po vsem tem prepričevanju
so se udeleženci pogovora v
ponedeljek kompromisno do-
govorili, da bo gostinski lokal
Kljub in tudi zbirališče mladih
med tednom odprt do 22. ure,
ob vikendih pa do 1. ure zju-
traj. Tako naj bi bilo do 1.
maja, do takrat pa naj bi poi-
skali nadomestno lokacijo. To
pa bodo našli hitreje, če bo
Kulturni center Kljub še naprej
dejaven na kulturnem področ-
ju. V nasprotnem primeru, če
druge lokacije ne bodo našli,
bodo gostinski lokal Kljub po
1. maju dokončno zaprh.
■BISERKA NEUHOLT
Foto: GREGOR KATIC
Laser za diabetike
Društvo diabetikov Celje bo jutri, v petek, 29. januarja.
Splošni bolnišnici Celje predalo v uporabo laser za zdrav-
ljenje ran. Večino denarja za napravo, ki je stala 750 tisoč
tolarjev, so prispevali člani društva.
Laser je namenjen za zdravljenje tistih ran, ki nastanejo
zaradi sladkorne bolezni. Ker so v celjski bolnišnici oziroma
v diabetični ambulanti imeli doslej le enega, so morali bolniki
čakati kar precej časa, preden so prišli na vrsto. Zato so se v
društvu diabetikov odločili, da kupijo še eno tovrstno napra-
vo, akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov pa so pričeh
aprila lani. Sami so zbrali 520 tisoč tolarjev, preostalo vsoto
pa so prispevale nekatere občine v regiji in Celjske lekarne.
Vsi člani društva - trenutno jih je okrog 800. bodo za vsak
poseg z laserjem plačali le polovično ceno, ostali sladkorni
bolniki, ki se zdravijo v celjski ambulanti, pa bodo morali
plačati polno ceno.
Ob predaji, ki bo ob 13.uri v avli bolnišnice, bo še krajši
kulturni program, navzoče pa bodo pogostili tudi f diabetič-
nimi tortami, ki so jih pred kratkim pričeli delati v slaščičarni
Zvezda. JI
IzobraŽevanje v novem tisočletju
Spremembe so stalnica prihodnosti, je spo-
ročilo dvodnevnega posvetovanja delavcev in
vodstev ljudskih univerz, ki sta ga pripravila
Zveza ljudskih univerz Slovenije in Ministrs-
tvo za šolstvo in šport Republike Slovenije.
Na Brdu pri Kranju, kjer so pripravili Dan
ljudskih univerz, je približno 100 udeležencev
razpravljalo o nacionalnem programu izobra-
ževanja odraslih ter o ljudski univerzi nekdaj
in v prihodnosti. Izvajalci izobraževalnih pro-
gramov so bili kritični predvsem do meril v
izobraževanju, ki se razlikujejo glede na to, ah
je izvajalec ljudska univerza ali pa so to različ-
na društva, zbornice in posamezniki. O vlaga-
nju v izobraževanje kot dejavniku gospodar-
skega razvoja je predaval direktor gospodar-
ske zbornice Jožko Čuk, državni podsekretar
v ministrstvu za šolstvo mag. Jože Miklavc pa
je predstavil načrte tega vladnega resorja za
prihodnje obdobje. Osnova za temeljito pre-
strukturiranje vsebine in načina izobraževa-
nja odraslih naj bi predstavljala zagotovitev
različnih oblik in možnosti izobraževanja.
JOŽE MIKLAVC
Med udeleženci na Brdu pri Kranju so bili tudi predstavniki ljudskih univerz s Celjskega.
Delavnima ustvarjalnost
v Pokrajinskem muzeju se zadnje tedne vse več otrok zabava ob ustvarjalnem delu v
otroških muzejskih delavnicah. Pri delu, nenazadnje pa tudi pri idejah za čim lepše izdelke, jim
pomaga Mateja Ačko. IS, Foto: SHERPA
Št. 4.-28. januar 1999
11
KULTURA
Dober večer, komedija!
Celje bo z jutrijšnjim pričetkom Dnevov komedije postalo komedijski center Slovenije
Slovensko ljudsko gledališče
Celje odgrinja jutri, v petek
zvečer, zastor osmim Dnevom
komedije, ki so iz gledališke
prireditve prerasli v gledališki
festival smeha in zabave. Tra-
jal bo vse tja v kulturni praz-
nik in pust, domala ves mesec
kulture, do 21. februarja.
Z veliko naklonjenostjo ob-
činstva in sponzorjev, ki že vsa
leta gmotno podpirajo Dneve
komedije, (s častnim pokrovi-
teljstvom tudi letos župan Mest-
ne občine Celje Bojan Šrot), bo v
naslednjih koncih tedna občins-
tvo spet spraševalo »za karto ^
več«. Letos so v gledališču ugodi-
li želji gledalcev, da vseh vstop-
nic ne prodajo v abonmajskem
paketu, ampak da jih 30 do 40
ostane v prodaji za posamezne
tekmovalne predstave, ki se bo-
do vrstile na velikem odru. Na
mali sceni pa bodo, izven tek-
movalnega programa, na spore-
du same kakovostne predstave,
na katere v gledališču še posebej
opozarjajo. Spremljevalni pro-
gram bo imel letos prvič tudi
mednarodne razsežnosti, saj bo
v gosteh Teatar u gostima iz
Zagreba, (predstava bo na veli-
kem odru), s predstavo Art, ki jo
bo celjsko občinstvo videlo (in
nato primerjalo) v tekmovalnem
programu v izvedbi SNG Drame
iz Ljubljane.
Oblikovalec repertoarja Dne-
vov komedije Matija Logar, je
za letošnji festival upošteval vsa
že uveljavljena pravila izbora in
premiere, oziroma uprizoritve
lanskega leta, ki vzdržujejo kon-
tinuiteto uspešnic. Prav tako je
gledališče upoštevalo princip fe-
stivala, da se povabljena gleda-
lišča medsebojno financirajo.
Povabili so vsa slovenska gleda-
lišča in Hram kulture Moste,
tudi Primorski poletni festival in
Caffe teater. Vsa, razen kranjske-
ga, se bodo pomerila v tekmo-
valnem programu. Slovenska
komediografija je med gledališči
z domačimi in tujimi enakovred-
no zastopana, kar pomeni, da
slovenska komedija hodi vštric s
tujo. K temu bo tudi v prihodnje
prispeval razpis Slovenskega
ljudskega gledališča Celje za iz-
virno komedijo in nagrado
»žlahtno komedijsko pero«. Na
razpis, ki je bil lani objavljen
meseca junija in se je iztekel
konec leta, je prišlo 28 tekstov, ki
jih žirija že prebira.
V tekmovalnem programu os-
mih Dnevov komedije bo osem
predstav. Celjsko gledališče ima
v ognju dve železi, dve komediji,
ki sta postali uspešnici: Mož za
Zofijo in Vaja zbora. Spomnimo
se, da je prav Vaja zbora iz
lanskih Dnevov komedije izšla
kot zmagovalni tekst izpod pere-
sa Vinka Mbderndorferja. Letoš-
njo zmagovalno komedijo bodo
razglasili skupaj z ostalimi na-
grajenci. Občinstvo bo izbiralo
najljubšo komedijo, žirija pa
žlahtnega komedijanta (spom-
nimo, da je ta naslov lani pripa-
del celjskemu igralcu Zvonetu
Agrežu), žlahtno komedijantko
in žlahtno režijo.
Nagrade Dnevov komedije
postajajo med igralci vse bolj
prestižne, komedija dobiva me-
sto, ki ji gre in še več, kot v šali
pravijo vselej s šalo nabriti orga-
nizatorji festivala: »Morda bomo
v Celju kmalu začeli podeljevati
tudi nagrade za >žlahtno užalje-
nost< med gledališči in gledališč-
niki.«
Toda: Ni tako slabo kot zgle-
da! Tak je le naslov druge pred-
stave, ki za mariborsko komedi-
jo Maister in Marjeta prihaja na
tekmovalno brv Dnevov kome-
dije v prvem tekmovalnem ted-
nu. In potem jih bo še veliko.
Za Celje smemo reči, da je
resnično postalo pravi komedij-
ski center!
" MATEJA PODJED
ZAPISOVANJA
Užitki v nesreči
Piše: TADEJ ČATER
Konec preteklega tedna sta
se v časopisih takorekoč dru-
ga zraven druge pojavili dve
informaciji. Prva je opisovala
nenasitno željo sodobnega te-
levizijskega gledalca po krvi,
njegovo hrepenenje po novi-
cah, ki so katastrafične, ki v
varno zavetje dnevne sobe
prinašajo nesrečo, ki se zdi
taistemu gledalcu nekaj, kar
se njemu nikakor ne more pri-
petiti. Druga pa je opisovala
finančno nesrečo legende slo-
venskega alpskega smučarja
Bojana Križaja.
Ja, tudi časopisi ne morejo
brez katastrofe. Še več, ankete
jasno kažejo, da so strani, ki
prinašajo kroniko, ki opisuje-
jo spolne napade na mlado-
letne, kraje avtomobilov, pod-
vige z alkoholom omamlje-
nih, ki se ne ustrašijo niti
uradnih oseb, med najbolj
branimi stranmi vsakega ča-
sopisa. Hja, ste kdaj pomisli-
li, zakaj se tudi med pisci
kronike pojavljajo umetniki,
ki skušajo z besedami, ki niso
ravno časopisnega značaja,
opisati posamezne nesreče.
Bralci in gledalci se ob ne-
srečah zabavamo. Ob njih ču-
timo in začutimo lastno supe-
riornost. Ob njih se počutimo
bogatejši. So neke vrste slepi-
lo. Z njimi odganjamo vsa-
kodnevne težave. Skozi nesre-
če dobiva naše vsakdanje živ-
ljenje nov smisel. So tolažba,
ki nam je zgodbe o uspehih ne
morejo nuditi. Ob njih takore-
koč uvidimo, da nam v življe-
nju sploh ne gre tako zelo
slabo. In smo zato veseli, da
se tiste nesreče ne dogajajo
nam. Da naš otrok ni narko-
man, ki bi ga našli mrtvega
nekje na javnem stranišča.
Da mi sami nimamo skrbi,
kam vložiti približno dva mi-
lijona mark.
Ja, ob nesrečah pa se tudi
zgražamo. Pa ne nad nesreč-
nimi, marveč nad tistimi, ki o
nesrečah poročajo. Popolno-
ma razumem starše trinajst-
letne deklice, ki so jo našli
mrtvo v javnem stranišču, ki
preklinjajo televizijskega sne-
malca, ki si je drznil posneti
nesrečo. Niti starši niti dekli-
ca si javnega življenja niso
želeli. Ali vsaj niso bili del
javnega življenja. Ne razu-
mem pa nekega Bojana Križa-
ja, ki se jezi na novinarje, da
pišejo o njegovi nesreči. Češ,
da je to njegovo zasebno živ-
ljenje. Ker ni. Ker Bojan Križaj
ne more in nima zasebnega
življenja. Po koncu aktivne
športne kariere bi si ga sicer
lahko zgradil, toda šarm in
žar kamer je bil prevelik.
Blisk fotoaparatov preveč
bleščeč. Bojan Križaj je tudi
po koncu kariere nastopal
pred kamerami. Se udeleževal
raznoraznih reklamnih te-
kem in se veselo nastavljal
fotoaparatom in kameram.
Bojan Križaj je javna oseb-
nost. In vse stvari povezane z
njim so hočeš nočeš del javne-
ga življenja. Tudi stanje na
njegovem žiro računu. Kar bi
se lahko že naučil.
Marko Milic in Vladimir
Stepania, pravzaprav vsi ko-
šarkarji, ki so se kdaj poizku-
sili v NBA, so še pred svojim
prvim nastopom morali opra-
viti obvezen tečaj iz komuni-
ciranja z javnostmi, kjer so
jim jasno povedali, da so s
tem, ko so podpisali pogodbe
za velike denarje, ko so oble-
kli drese svojih klubov, javne
osebnosti. In da je z zasebnim
življenjem definitivno konec.
Vsaj dokler bodo del ligaške-
ga stroja. Bojanu Križaju tega
očitno ni nihče povedal. Ah
pa tega noče vedeti. In stresa-
nje jeze in srda nad novinarji,
ki so si drznili poročati o nje-
govi nesreči, je le slaba iv
neokusna poteza, ki si je šam
pion ne bi smel privoščiti.
Ljudje, ki so Zanj navijali,
zmrzovali tam na kranjska
gorskem snegu, presedeli un
in ure pred televizijskimi spre
jemniki, zaradi njegove tek
me odpovedali tudi kakšer
izlet, zamočili tudi kakšne
malenkost v službi, si zasluži
jo, da vedo o Bojanu Križaji
vse. Skoraj vse. Vsekakor pc
imajo pravico čutiti, da je tud
Bojan Križaj le človek, ki n
cepljen proti nesrečam. Pa na
se z ekranov in fotografij ši
tako zelo lepo nasmiha.
V plesnem vrtincu
Mladinska skupina Ple-
snega foruma Celje je v po-
nedeljek v veliki dvorani
CID na Kosovelovi ulici v Ce-
lju za okoli 150 učencev I.
Gimnazije v Celju pripravila
plesno-gledališko predstavo
V plesnem vrtincu, ki so si jo
gimnazijci ogledali v okviru
šolskih izbirnih vsebin.
Predstavo so plesalci, zveči-
ne tudi sami gimnazijci, za
vrstnike oblikovali iz desetih
samostojnih koreografij, ki so
jih za plesni vrtinec ob peda-
goginji in mentorici Gogi Ste-
fanovič Erjavec prispevali še
plesalci Boštjan Antončič,
Tjaša Cepuš in Sanja Milen-
kovič. Kostumi so bili delo
Polone Dolžan, ki je ob plesu
v predstavi ob glasbeni sprem-
ljavi Igorja Feketije tudi od-
pela nekaj songov, ter Mojce
Ihanec, plesali pa sta še Sara
Stropnik in Polona Pevnik.
Predstavo V plesnem vrtin-
cu so mladi zasnovali v obli-
kovanju idejno in plesno zani-
mivih kreacij, ki so odraz časa
in njih samih. Minimalistični
kostumi ter izpraznjeni pro-
stor odra v veliki dvorani CID
so nastopajočim omogočali,
da vrstnikom pokažejo to, kar
so; svojo iskrenost, neposred-
nost in izpovednost. Predsta-
va pa je bila preplet desetih
plesnih slik; po Razpelu so
sledili lnter@stik. Emigrant
rutine. Objem, Re-cikel, Ne
vem.... Manipulacija X, Ustroj,
Ausencija in Mi - vsi.
IS. Foto: GK
Pomoč   1
poplavljeni ^
celjski   I
folklori   I
Zadnja poplava je med
drugimi prizadela tudi
Celjsko folklorno skupi-
no, saj jim je v njihovih
vadbenih prostorih v dvo-
rani Krajevne skupnosti
Aljažev hrib za Voglajno
uničila del opreme in in-
strumentov.
Člani KUD Svoboda Za-
grad Celje bodo za pomoč
pri sanaciji nastale škode v
soboto, 30. januarja, ob 19.
uri v Domu krajanov v Za-
gradu pripravili humanitar-
no prireditev z naslovom
Veseli večer s sodelovanjem
Celjske folklorne skupine.
Nastopila bo domača
dramska skupina iz Zagra-
da in pa seveda celjski fol-
kloristi, ki jih poznajo da-
leč preko domačih logov.
Ves izkupiček in prosto-
voljni prispevki bodo na-
menjeni celjski folklori.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Z dvema diplomama iz Moskve
V ponedeljek se je v Moskvi zaključil IIL mednarodni
festival plesa, folklore in ljudskega izročila, na katerem je
med predstavniki desetih evropskih držav Slovenijo zastopal
Plesni teater Igen Studia za ples Celje.
Celjane je v Moskvo povabila vodja organizacijsko-umetniške-
ga odbora festivala Natalija Galkina, ki je njihove predstave
spoznala na lanskih plesnih srečanjih v Ankari in St. Petersburgu.
Za izredno lepo sprejeto koreografijo plesne predstave Spomin
na Evo Peron Igorja Jelena, v kateri je rusko občinstvo navdušila
plesalka Alexandra Vučkovič, so Celjani prejeli dve diplomi.   IS
Pel mladih glasbenikov
Kulturni klub Ivan Cankar Celje je v soboto, 23. januarja, v
bistroju Atrij na Glavnem trgu pripravil zanimiv večer, na
katerem so se predstavili mladi celjski glasbeniki.
Pet mladih celjskih glasbenikov, vsi razen enega so srednješolci
in gojenci celjske glasbene šole, je pripravilo lep in doživet glasbeni
večer, ki je bil bolj ali manj jazzovsko obarvan. Predstavili so se:
vokalistka Sandra Feketija, njen brat pianist Igor, sicer študent
ekonomije, Jaka Kopač na saksofonu, ki glasbo študira pri Sašu
Nestoroviču v Zagrebu, Črt Cene, prav tako na saksofonu, ter
violinist Vasja Centrih, ki je v veselje vseh prisotnih glasbeni večer
zaključil z atraktivnim čardašem. ŽIVKO BEŠKOVNIK
Dom jan v Torontu
v četrtek, 28. januarja, bodo v Living Arts Centre Mississauga
v Torontu odprli samostojno razstavo »Gledališki plakat« naše-
ga priznanega oblikovalca Jožeta Domjana. AD
Oldtimerji za Puhov večer
v Osrednji knjižnici Celje so v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom Ptuj in Muzejem
motociklov Vransko večer minulega četrtka v celoti posvetili izumitelju in tovarnarju slovenskega
rodu Janezu Puhu. Z obiskom skupine oldtimerjev na Muzejskem trgu so Puhov večer, sicer
zasnovan v knjižnični Levstikovi sobi in avli, začeli, nadaljevali pa z razstavo - na ogled je bil tudi
čisto pravi puh (motocikel) iz leta 1910 - ter dokumentarnim filmom in predstavitvijo obširne
monografije. IS, Foto: GK
ŠI.4.-28. januar 1999
_KUITURA I Q
Znani dobitnilci priznanj
Laška občina bo letos podelila tri priznanja za dosežke na kulturnem področju - Danes o dobitniku
Zlatega možnarja
Predsedstvo zveze kultur-
nih društev Laško se je odlo-
čilo, da bo občinskemu svetu
predlagalo, naj ob letošnjem
slovenskem kulturnem praz-
niku podeli tri priznanja An-
tona Aškerca, ki ga v občini že
vrsto let podeljujejo za izjem-
ne dosežke na področju kul-
turne dejavnosti. V predpisa-
nem roku so prispeli le trije
predlogi, potrditev sklepa, ki
ga je sprejela ZKD, pa bo v
občinskem svetu zgolj for-
malna.
Moški pevski zbor Laško je
za dobitnika priznanja predla-
gal svojega dolgoletnega pevca
Adolfa Mikšeta, ki na področju
pevske kulture deluje že več
kot 45 let, aktiven član zbora
pa je od leta 1960. Vrsto let
sodeluje tudi v pevski skupini
kulturno-umetniškega društva
Lipa v Rečici, saj mu je poleg
umetnih in narodnih zborov-
skih pesmi pri srcu tudi doma-
ča pesem in z njo skrb za ohra-
njanje starega ljudskega izroči-
la in običajev. Še daljšp glasbe-
no pot na področju ljubiteljske
kulture je naredil Rudi Glavač,
član Železničarske godbe Zida-
ni Most. Godbi se je priključil
leta 1938 kot petnajstletni fant
in ji ostal zvest tudi po upokoji-
tvi, danes pa skupaj z njim
igrajo tudi dva sinova in štirje
vnuki, v orkestru je najprej
igral trobento, kasneje pa še
rog. činele in boben, zaradi ve-
likega spoštovanja, ki ga uživa
med godbeniki, je bil vrsto let
podpredsednik   in   gospodar
godbe. Tretji kandidat za dobit-
nika priznanja Anton Aškerc je
eden najpomembnejših slo-
venskih jezikoslovcev dr. To-
mo Korošec, ki je kljub temu,
da že več kot dve desetletji dela
in živi v Ljubljani, še vedno
tesno povezan s svojim rojst-
nim mestom in njegovim kul-
turnim življenjem. Je redni obi-
skovalec laške knjižnice, bodisi
s predavanji ali s predstavitva-
mi svojih knjig, kot avtor je
sodeloval pri Laškem zborni-
ku, kot svetovalec, recenzent
ali lektor pa je pomagal pri
nastanku še vrsti drugih publi-
kacij, ki govorijo o Laškem.
Toma Korošca je za priznanje
predlagala Knjižnica Laško.
Osrednja prireditev občine
Laško ob letošnjem kulturnem
prazniku bo 8. februarja zvečer
v kulturnem centru. Slavnostni
govornik bo pisatelj in državni
poslanec Tone Partljič.
JANJA INTIHAR
Odbor za oživljanje, ohra-
njanje in obujanje starih ljud-
skih šeg in delovnih opravil
naj bi danes odločil, kdo bo
letošnji dobitnik priznanja
Zlati možnar. Za to edinstve-
no priznanje, ki ga v Laškem
podeljujejo od leta 1990 za
izjemne dosežke na področju
etnografske dejavnosti, so
prispeli trije predlogi.
Februarski mozailc ^
Zavod za kulturo Žalec pripravlja februarja precej prireff
tev, ki bodo popestrile utrip v mesecu kulture.
Tako vabijo na zadnjo predstavo gledališkega abonmaja, ko
se bo v dvorani Doma II. slovenskega tabora v ponedeljek, 1.
februarja, ob 19.30 predstavil ansambel Prešernovega gledališča
Kranj s predstavo Teta Magda. V soboto, 6. februarja, bo prav
tako v dvorani Doma II. slovenskega tabora proslava slovenske-
ga kulturnega praznika, na kateri bodo podelili Savinova odličja.
v petek, 12. februarja, bodo v Savinovem salonu odprii razstavo
del akademskega slikarja Alojza Zavolovška. Dan kasneje bodo
pripravili obisk v ljubljanski operi, kjer bo na vrsti Smetanova
Prodana nevesta. Dan pred pustom bodo v občinski matični
knjižnici odprH razstavo fotografij M. Škorjanca Beneška ma-
ska, 24. februar pa bo obogatil Marjan Marinšek, ki bo pripravil
predavanje z diapozitivi Na dnu zemeljske oble. Četrtek, 25.
februar, bo namenjen otrokom, saj je žalski zavod v goste
povabil Moje gledališče, ki bo ob 17. uri v dvorani Doma II.
slovenskega tabora predstavilo Rdečo kapico. US
Iskanje človeka
v kavarni Celjskega doma
prvič samostojno razstavlja
akvarele in likovna dela v
mešani tehniki Barbara Po-
pit. S slikanjem se ukvarja
od leta 1984, ko je sodelova-
la na likovni koloniji v No-
vem mestu, znanje pa je iz-
popolnjevala pri Alojzu Za-
volovšku. Avgustu Lavrenči-
ču, Toniju Račkemu, Francu
Purgu in Dubi Sambolec.
Skupinsko je že razstavljala
v okviru likovne sekcije ŽPD
Prešeren in Februar.
Tematsko slika človeka in
njegovo neposredno okolje.
Projekcija človeškega obraza je
večplastna. Iskanje detajlov
poudarja ustvarjalkino psiho-
loško radovednost, zato z bar-
vami išče in hkrati izraža raz-
položenje. To je najbolj vidno
pri slikanju obrazov, njenem
priljubljenem motivu, kjer z
barvnimi nanosi in strukturira-
njem svedobnih kadenc dose-
ga različna razpoloženjska sta-
nja. Oči, nos, ustnice, vse to
postaja kot sled njenega čopiča
še bolj čutno, še bolj osebno.
Slikarka svobodno oblikuje
fantazijski svet znotraj vnaprej
opredeljenega motiva. Barve
sestavlja tako, da omogočajo
kompoziciji poudarjati njeno
notranjo moč, ritem in globino.
Mešana tehnika je hvaležna iz-
bira za tak način izražanja, ker
omogoča svobodnejše preho-
de tam, kjer to zahteva kom-
pozicijski ritem, in bolj oprede-
ljene delitve prostora tam, kjer
hoče slikarka poudariti razlike
in ustvarjati kontraste.
Dve sliki sta tudi izrazitejši
poskus diskurza v nadreali-
zem, a tudi v tem primeru
ostaja v ospredju človeški
obraz. Izraža notranje stanje
duha v prostoru urbane klet-
ke, ki jo poudarjajo jasno
izražene vertikale in horizon-
tale, ki jih slikarka omogoča z
barvnimi kontrasti.
Prva samostojna razstave
Barbare Popit nam odkriva
novo ime celjske likovne sce-
ne, ki napoveduje nova likov-
na snovanja in snidenja z jav-
nostjo.
DRAGO MEDVED
Božična zgoščenka mladih glasbenilcov
v Glasbeni šoli Velenje so pred dnevi posneli zgoščenko božičnih skladb in pesmi, ki so jih
marljivo pripravljali lani. Mladinski godalni orkester pod vodstvom prof. Vite Rošker Gregorc in
otroški mešani pevski zbor pod vodstvom prof. Manje Gošnik Vovk sta pripravila prvi skupni
projekt, ki obema prinaša tudi spodbudo za nadaljnje delo. JOŽE MIKLAVC
Žalcani radi berejo
v Občinski matični knjiž-
nici Žalec je bilo v preteklem
letu živahno. Kot je povedala
vodja knjižnice Irena Štusej,
je bilo lani v knjižnici 32.975
obiskovalcev, ki so si izposo-
dili 112.298 knjižnih enot.
Med najbolj iskanimi stro-
kovnimi knjigami so bile s po-
dročja psihologije, etike, mora-
le, aktualnih ved, medicine in
računalništva. Pri leposlovju je
bil razpon širši, mnogo več kot
kdaj prej pa so posegali po
delih avtorjev kot sta Coelho in
Sepulveda ter drugimi iz zbirke
Knjige iz peglezna.
Mlade še vedno navdušujejo
zbirke knjig Pet prijateljev. Zve-
sti prijatelji, Knjigožer in Novoh-
lačniki. Med avtorji je prav goto-
vo najbolj priljubljen Primož Su-
hodolčan ter njegovi knjigi Ko-
šarkar naj bo in Kolesar naj bo.
Mladi si zelo pogosto izposojajo
poučno literaturo.
Za uporabnike sta na oddel-
ku za odrasle dva računalnika
za brskanje po elektronskih
katalogih slovenskih knjižnic
in za potepanje po Internetu.
Delo na Cobissu in Internetu
poteka preko najete hnije, ta pa
s svojo obstoječo hitrostjo za-
radi številnega obiska na stra-
neh Interneta in hkratnega dela
knjižničarjev in uporabnikov
na Cabissu ne zadošča več. Le-
tos bodo to rešili z nadgradnjo
obstoječe najete linije.
Lani so nabavili okrog 3500
enot knjižnega gradiva. S šte-
vilnimi prireditvami v knjižnici
in s tistimi v okviru Zavoda za
kulturo pa so privabih k vpisu
268 novih članov. T. TAVČAR
Utrinek iz knjižnice.
PRIREDITVE
ItlJPAliŠČE i
SLG Celje: 2h. i. ob 11. uri
Mož za Zofijo, za abonma
Srednje frizerske, tekstilne in
strojne šole I; Mojca Pokraj-
culja 2. in 3. 2. ob 10.30 in 12.
uri. Oderpododrom: Bližje 2.
in 3. 2. ob 20. uri za abonma
in izven.
Dom II. slovenskega tabo-
ra Žalec: 1. 2. ob 19.30 Teta
Magda, ansambel Prešerno-
vega gledališča Kranj.
Večnamenska dvorana
Zreče 31. 1. ob 15. uri Mojca
Pokrajculja, KUD Vladko Mo-
horič in Dramski krožek OŠ
Zreče.
SLG Celje: 29. 1. ob 19.30
Maister, in Marjeta, SNG Dra-
ma Maribor; 30. 1. ob 19.30 Ni
tako slabo kot izgleda, PDG
Nova Gorica in 31. 1. ob 17. uri
Art, Teatar u gostima Zagreb
ter ob 20. uri Joooj, tako sem
prišel na svet, KUD France
Prešeren - izvaja Gašper Tič.
f  KONCERTI 1
Gasilski dom Nova Cerkev
31. 1. ob 17. uri dekliška skupi-
na Carmen in fantovski kvin-
tet Kristal.
RAZSTAVE  I
Celjski dom Barbara Popit,
do 16. 2.
Kulturni center Laško Bo-
židar Ščurek, do 28. 2.
Otroški muzej - Hermanov
brlog »Hitreje, višje, močne-
je«, do 7. 3.
Galerija sodobne umetno-
sti Stane Kregar, do 20. 2.
Levstikova soba Osrednje
knjižnice Janez Puch, do 31.
3.
Likovni salon Celje Svetla-
na Jakimovski Rodič, do 31. 1.
Galerija Riemer Sloven-
ske Konjice Seida Belegovič,
do 30. 1.
Galerija Velenje Slovenija
odprta za umetnost, do 31. 1.
Galerija Zavoda za zdravs-
tveno varstvo Celje France
Slana, do 28. 2.
Avla Splošne bolnišnice
Celje dijaki SZŠ Celje »Zabav-
na matematika«, do 30. 1.
Zdravilišče Atomske topli-
ce Arpad Šalamon, do 31. 1.
OSTALO^
Pokrajinski muzej Celje -
zimske delavnice »Babica zi-
ma z belo glavo kima« od
15.30 do 17.30 - 28. 1. Zloženi
papirnati podstavki za sladke
kroglice in 29. 1. Izdelava ko-
kosovih kroglic in pojedina. 3.
2. od 15.30 do 17.30 muzejska
delavnica »Ptičja svatba« - iz-
delava visečih papirnatih ptic.
Levstikova soba Osrednje
knjižnice 28. 1. ob 18. uri
predstavitev knjige Marjana
Marinška Planinčeva Micka.
Knjižnica Laško 29. 1. ob
19. uri potopisno predavanje
Nade Vreze o Provansi s šan-
sonjerko Nuško Drašček.
Gostilna Berger 28. 1. ob
19. uri predavanje Zlatke in
Tomija Kadilnika »Španija -
Portugalska - EXPO 98«.
Pri Zamorcu Celje 28. 1. ob
21. uri predstavitev knjige
Alojza Ihana »Romanje za
dva in psa«.
Št. 4.-28. januar 1999
|Q I NAŠI KRAJI IN UUPJE   _
Kriznemu centru za mlade je pralni stroj predal predsednik uprave Gorenje d.d. Jože Stanič.
Drugi v mreži osmih
Celjski Krizni center za
mlade, ki so ga ob Ipavčevi
ulici odprli decembra, je za
ljubljanskim drugi v državi,
sčasoma pa naj bi v Sloveniji
stkali mrežo osmih, kjer bi
mladim, otrokom in mla-
dostnikom znali prisluhniti
v njihovih težavah in jim po-
magati.
V četrtek so dejavnost cen-
tra, ki se poldrugi mesec po
odprtju seveda še širi, pred-
stavili ministru za delo, dru-
žino in socialne zadeve mag.
Tonetu Ropu, hkrati pa so se
razveselili tudi darila, pral-
nega stroja, ki jim ga je v
imenu Gorenja d.d. poklonil
predsednik družbine uprave
Jože Stanič. Krizni center za
mlade je ob državni pomoči
uredila Mestna občina Celje,
deluje pa pod okriljem Cen-
tra za socialno delo Celje.
Doslej je v njem zatočišče
poiskalo pet otrok oziroma
mladostnikov. Eden od njih
je v centru ostal 16 dni, de-
lavci centra pa so mu poma-
gali pri iskanju rešitev za nje-
gove težave.
Otrok oziroma mladostnik
lahko v Kriznem centru za
mlade dobi zatočišče za 21
dni, prostora pa imajo za 12
mladih. Center je odprt 24 ur
dnevno, vse dni v letu.
Krizni center je namenjen
mladim, starostna meja je
postavljena na 18 let, vendar
pa v centru tudi nekoliko sta-
rejših ne zavračajo. Glede na
to, da Celje še nima varne
hiše in materinskega doma,
ki naj bi skupaj s kriznimi
centri v večjih slovenskih
mestih nudila zatočišče po-
moči potrebnim, so v Celju v
centru začasno uredili tudi
sobico, kamor lahko v prime-
ru družinskega nasilja, deni-
mo, sprejmejo tudi otroka
skupaj z materjo.
V Kriznem centru za mlade
so zaposleni štirje strokovnja-
ki, preko programa javnih del
pa jim pomaga še 5 sodelav-
cev. Center ob Ipavčevi uhci je
odprt 24 ur dnevno, vse dni v
letu, zaposleni pa trenutno
največ pozornosti namenjajo
obveščanju javnosti o svojem
delu. Preko šolskih mladin-
skih delavnic želijo s svojo
dejavnostjo seznaniti učence
ter šolske delavce, pričakujejo
pa, da se bo sčasoma povečal
obisk otrok in mladostnikov,
ki se bodo v centru oglasili
zaradi manjših, dnevnih te-
žav. Svetovalna dejavnost in
pravočasna pomoč otrokom in
mladostnikom, ki lahko za
nasvet pokličejo tudi po tele-
fonu 486-070, je namreč nji-
hova osrednja naloga.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATlČ
Telovadijo dva
kilometra daleč
Izobraževanje živilskih tehnikov in slaščičarjev na
Celjskem?
v Kmetijski in gospodinj-
ska šoli Šentjur si prizadeva-
jo, da bi z novim šolskim
letom začeli izobraževati tu-
di bodoče živilske tehnike
(4-letni program) ter slašči-
čarje (3-letni program). Od-
ločitev pristojnega ministrs-
tva bo znana 11. februarja.
Takrat bo namreč znan raz-
pis ministrstva za šolstvo in
šport za srednješolske progra-
me v šolskem letu 1999/2000.
Po ustnih zagotovilih mini-
strstva naj bi želji šentjurske
šole, ki sedaj izobražuje za
kmetijske in gospodinjske po-
khce, ustregli. V šoli poudarja-
jo, da imajo za uvedbo novih
programov vse potrebne po-
goje.
Trenutno imajo dijaki s celj-
skega območja najbližji mož-
nosti izobraževanja za živil-
skega tehnika in slaščičarja v
Mariboru ali Ljubljani. Sicer
pa so prizadevanja šentjurske
šole pisno podprli iz ministrs-
tva za malo gospodarstvo in
turizem, celjske gospodarske
zbornice, šentjurske in slo-
venske obrtne zbornice, zveze
občin za razvoj Kozjanskega
ter šentjurske občinske stav-
be.
V šoli, ki bo prihodnje šol-
sko leto slavila 90-letnico de-
la, pa tudi vse bolj poudarja-
jo potrebo po lastni telovad-
nici. Dijaki se namreč udele-
žujejo pouka športne vzgoje
v telovadnici nove šole v
šentjurskem Hruševcu, ki je
oddaljena približno dva kilo-
metra.
Šentjurska kmetijska in gos-
podinjska šola si še vedno pri-
zadeva za vrnitev nekdanjega
šolskega posestva, ki je prešlo
1. 1961 v upravljanje kmetijske
zadruge Bodočnost, zdaj pa
razpolaga z njim podjetje Me-
ja. Postopek za vrnitev celot-
nega posestva se na sodišču
vleče že nekaj let.
BRANE JERANKO
6rif 21
Grif, revija za raziskovanje
nekoristnega sveta, je vse-
binsko vse bolj bogata in
grafično kvalitetna.
Matej Mejovšek, ki je s fo-
toaparatom spremljal Toma-
ža Humarja pri njegovem
izrednem dosežku, je opisal
alpinistov solo vzpon na naj-
težji steni v Joshemitskem
parku v ZDA. Znana urednica
priljubljene televizijske serije
Gore in ljudje Marjeta Keršič
je pripravila pogovor z Alai-
nom Robertom, ki ga radi raz-
glašajo za cirkusanta; pogo-
sto pleza po najvišjih stolpni-
cah v različnih mestih ali pa
solira najtežje alpinistične
smeri. Katja Kraško poberku-
je o poročanju z alpinističnih
dogajanj, in meni, da niso ne
dovolj številna in ne dovolj
kvalitetna. Profesor geografi-
je dr. Jurij Kunaver opisuje
spremembe v Zgornjem Po-
sočju po zadnje potresu, ki je
povzročil veliko škode; meni,
da mnogi kraji in naselja ne
bodo več taki, kot so bili ne-
koč. Gregor Piskar priporoča
zimski vzpon in smučanje s
Pihavca in Bavškega Gamsov-
ca.
Viki Luskoivic nam v bese-
di in sliki predstavlja izumr-
lega velikana - beloglavega ja-
streba, ki se ponovno vrača v
slovenski zračni prostor. An-
draž Anderle pa nam popisu-
je plezanje v kanadskih lede-
nih slapovih. Nad takim po-
četjem se navdušuje tud/
Uroš Samec. Dejan Ristič nas
preseneča z novicami o razi-
skovanju prek 1000 metrov
globoke jame v visokogor-
skem krasu Tolminskega Mi-
govca. Urban Golob nadaljuje
z zapisi o slovenskih osvaja-
njih osemtisočakov; to pot je
opisal vzpon na Kančendzen-
go. Dva Andreja, Grmovšek
in Sotelšek, ter Erik Švab so
obiskali domačine in stene na
Madagaskarju in zapisali ne-
kaj vtisov s te lepe dežele.
Slednji v nadaljevanju še raz-
mišlja o različnih načinih ple-
zanja. Jure Čeh je opisal idejo
in izvedbo kajakaške odprave
ob jadranski obali mimo Grči-
je, Albanije, Črne gore. Hr-
vaške do najsevernejše točke
Jadranskega morja pri Trbižu
in spet nazaj do Slovenske
obale.
O sebi in svojem fotografira-
nju je povedal nekaj besed
znani alpinist in fotograf Ma-
tevž Lenarčič, ki nam je priča-
ral v revijah in na razstavah že
veliko lepega. V prilogi pa lah-
ko najdemo veliko novic s ple-
zališč in knjižnih polic.
CIRIL VELKOVRH
REKLI SO
Mirko Škoflek, župnik v
Šempetru v Savinjski dolini:
»V župniji Šempeter smo lani
dobili nove orgle in povečali
kor v župnijski cerkvi. Oboje
je predstavljalo za našo župni-
jo veliko skrb in denarno bre-
me, saj je cena orgel 19 milijo-
nov tolarjev, sem pa spadajo
še stroški povečave kora in
obnovitev stropa na koru. Ve-
seli in ponosni smo, da imamo
sedaj orgle, ki glasovno obvla-
dajo cerkev in na katerih je
mogoče izvajati orgelske kon-
certe. Druga slovesnost, ki je
zaznamovala naše versko živ-
ljenje, je bila zlata maša roja-
ka Ivana Vovka in moja srebr-
na maša. Ob takih priložno-
stih stopimo skupaj in se po-
trudimo, da so slovesnosti čim
lepše in to nas tudi drugače
povezuje. Zavedamo se, da
nam tega v kraju in župniji še
manjka. Za letos ne načrtuje-
mo velikih del, obnovili pa
bomo nekaj vaških križev in
znamenj.« T. TAVČAR
Seminar o pomoči v duševni stiski
Slovensko združenje za duševno zdravje Šent bo organiziralo februarja in
marca v Celju izobraževalni seminar, namenjen strokovnim delavcem in
uporabnikom psihiatrije ter njihovim svojcem in skrbnikom. Seminar Pomoč in
samopomoč osebam v duševni stiski je del inovativnega programa, saj povezuje
izobraževanje strokovnjakov in uporabnikov služb za duševno zdravje ter
njihovih svojcev. Program spodbuja uporabo metod samopomoči in samoorga-
nizacije. K.L.
Med podelitvijo priznanj najbolj prizadevnim Mozirjanom, ki darujejo kri
za ohranitev človeških življenj.
Jubilej mozirskega RK
Minuli petek so tudi v krajevni organizaciji Rdečega križa Mozirje
počastili 45 let dela in podelili priznanja najbolj vestnim krvodajalcem.
O delu mozirskega RK je spregovorila predsednica Darja Es, delo območnega
združenja na področju Zgornje Savinjske doline pa je predstavil dr. Franc
Sirko. Priznanje za več kot 10-kratno dajanje krvi si je zaslužilo več kot 100
krvodajalcev, med najbolj vztrajnimi pa sta Ernest Špeh in Valentin Turk, ki
sta 45-krat darovala kri. Na zelo dobro obiskani proslavi so kulturni program
pripravili učenci mozirske osnovne šole, harmonikaši in vokalna skupina KD
Jurij iz Mozirja. US, Foto: C. SEM
Ledena ploskev vabi
Ledena dvorana v celjskem mestnem parku
zadnje tedne privablja vse več rekreativcev, ki
petkove večere (po 20. uri) ter sobote in nede-
lje (dopoldne ob 10., popoldne ob 15. uri)
izkoristi za drsanje. Med drsalci na celjski
ledeni ploskvi je seveda največ otrok, med
njimi pa se najdejo tudi malčki, kakršna je
junakinja na sliki. IS, Foto: SHERPA
ŠI.4.-28. januar 1999
NASI KRAJI IN UUDJE

Toplica zd hišne prifatelje
V Topolšici so odprli vrata sodobno urejenega zasebnega Centra za zdravljenje živali
v začetku januarja je vete-
rinar Milan Matko, ki ga
pozna večina lastnikov hi-
šnih ljubljencev s Celjskega,
odprl Center za zdravljenje
živali v Topolšici. Toplica,
tako se imenuje kraj, kjer
vračajo zdravje mačkam,
psom in drugim živalskim
dušam, je vzorno urejena,
specializirana za zdravljenje
ortopedskih obolenj in ne-
vroloških težav ter kirurško
zdravljenje zlomov. V pet-
najstih letih dela si je Matko
ustvaril dober glas, saj je po
zaslugi njegovega znanja oz-
dravela marsikakšna žival-
ca, ki bi sicer poginila. Celo
kače in kuščarji so bili vmes.
V novo ambulaiilo so že naš-
li pot lastniki živali od blizu in
daleč, tudi iz sosednje Italije,
Avstrije in Hrvaške. Dober ve-
terinar je lahko le tisti, ki ima v
svoji praksi čim manj neuspe-
lih primerov. »Kirurgija potre-
buje veliko urjenja,« je dejal
Matko, ki je doslej opravil prib-
ližno tisoč ortopedskih opera-
cij. Poleg specializiranega
zdravljenja, ki zahteva veliko
znanja in praktičnih izkušenj,
opravlja tudi internistične prei-
skave. Prvo pravilo v Toplici je,
da morajo biti pacienti naroče-
ni. Tako se izognejo gneči in
prihranijo čas lastnikom živali.
V centru, ki se razprostira
na približno 250 kvadratnih
metrih, so operacijska in pred-
kirurška soba, prostor za in-
tenzivno nego in posebni sobi
za pregled mačk in psov. V
sosednji zgradbi je bolnišnič-
ni oddelek, v katerem je na
voljo deset kletk za živali, ki
morajo ostati dlje časa pod
veterinarskim nadzorom.
Center bo sčasoma prerasel v]
Milan Matko se je strokovno izpopolnjeval v Švici, Nemčiji,
Angliji in Ameriki predvsem na področju veterinarske ortope-
dije, nevrologije in rentgenologije.
pravo bolnišnico za živali, če-
prav obstoječe veterinarske
storitve že zdaj izpolnjujejo
pogoje za delo veterinarske
bolnišnice. »Med opremo, ki
jo uporabljamo pri vsakda-
njem delu, so rentgen, ultra-
zvočni aparat, monitoring za
operacije, endoskop, instru-
mentarij za osteosinteze in os-
tale ortopedske posege ter in-
strumentarij za nevrokirurgi-
jo,« je povedal lastnik Toplice.
Pri delu nikoli ne dovoli, da bi
ga priganjal čas. Na dan naše-
ga obiska je operiral tri pse,
zadnji je bil koder, ki bi do
konca življenja skakljal po
treh nogah, če se ne bi znašel
na operacijski mizi. »Prav
vsak primer je zame izziv, če
vem, da ga lahko dobro razre-
šim,« je dejal in pristavil, da se
v veterinarski stroki vsako leto
zgodi veliko novega in spre-
membam je treba slediti. Di-
ploma še ne prinese potrebne
izobrazbe. Matko je po konča-
nem študiju odšel na strokov-
no izpopolnjevanje v Švico,
kasneje se je izobraževal v
Angliji in Nemčiji ter v dveh
ameriških fakultetah, v Illinoi-
su in Ohiu, kjer je pridobil
certifikate za specializacijo v
ortopediji in nevrologiji. Red-
no obiskuje svetovne kongre-
se veterinarjev in znanstvene
simpozije doma in po svetu.
Pri Matkovih je vselej polno
živah, pa ne le tujih. Okoli
domače hiše, ki stoji ob poto-
ku Toplica, se sprehajajo race,
mali angleški hrt in pet mačk.
»Stik z živalmi ublaži notranje
napetosti in blagodejno vpliva
na počutje,« pravi veterinar iz
Topolšice, prepričan, da bi
lahko marsikakšno psihično
travmo razrešili kar skozi dru-
ženje s prijaznim psom ali pri-
kupno mačko.
■KSENIJA LEKIČ
Foto: GREGOR KATIC
Pol stoletja
organiziranega
planinarjenja
Velenjsko planinsko druš-
tvo, ki je eno najaktivnejših
v Sloveniji, letos praznuje
pol stoletja organizirane pla-
ninske dejavnosti, jubilej pa
bo poudarjen še s 45-letnico
planinske koče na Paškem
Kozjaku, ki je dom šaleških
planincev, ter 25-letnico ša-
leške transverzale.
Obsežen program dejavno-
sti, predvsem planinarjenja,
so napovedali te dni, za zače-
tek pa so priredili v Beli dvora-
ni v Velenju že 23. elitni pla-
ninski ples, na katerem se je
zbralo skoraj sedemsto udele-
žencev, članov planinskih sek-
cij tega društva in njihovih
prijateljev. Predstavili so
enaindvajset planinskih točk
Šaleške planinske poti, pri-
sluhnili Vagabundom, glasbe-
nemu paru Galič in Nataliji
Verboten. Ves čas je bil na
očeh Paski Kozjak s Špikom,
ki ga je narisal mojster Jože
Napotnik, zadnjih petdeset let
zagret planinski pripravnik.
JOŽE MIKLAVC
^-MOJEGA-OKUA-
ij
Knezi in višnjeve
tortice
Piše: PIKA KUKERL
Ne vem, kako je z vami,
ampak meni grejo pa tile
celjski knezi prav zares na
živce. Sem malo spraševala
neceljske znance, po čem
kaj naše mesto poznajo in ga
ni bilo junaka, ki bi rekel:
Celje - knežje mesto. Mi pa
mislimo, da smo s tem sloga-
nom nekaj prav velikega do-
bili in se sami sebi zdimo
imenitni, ko napol v hecu
razlagamo, da smo tako ali
tako vsi po malem z njihovi-
mi prešuštvovanji zaznamo-
vani.
Vraga smo! Če bi bili, bi
znali kaj storiti že zavoljo časti
naših prednikov. Tako pa so
še višnjeve tortice iz celjske
Evrope bolj znane kot mestni
slogan, častna beseda. Pa tudi
ni čudno, veste, ker višnjeve
tortice vselej dobiš, kaj kar bi
po slavni knežji zgodovini di-
šalo, pa le s težavo. Na gradu,
ki se mu očitno tako kot ljub-
ljanskemu obeta 30-letna pre-
novitvena vojna, še kofetka ne
dobiš. Tako čudežno odkrita
mestna rezidenca nekdanjih
graščakov je kljub novemu
stranskemu vhodu ostala
predvsem ukinjeno parkirišče
in večkrat mimobežnemu po-
gledu ne daje slutiti skorajšnje
spremembe svoje zaplanka-
nosti. Razen napisa bi z lučjo
pri belem dnevu po mestu za-
man iskali dokaze, da je na
tem prostoru kaj knežjega do
dandanašnjih dni ostalo.
Ja, ja, saj vem, da povsod po
Sloveniji gradovi propadajo in
ni denarja za njihovo obnovo.
Se mi pa zdi, da se tam, kjer so
se vdali v usodo propadanja,
vsaj ne kitijo z zanemarjeno
preteklostjo. Po drugi strani
pa je npr. Ptuj znal dobro iz-
koristiti svojo Zakladnico ti-
sočletij. Ko sem bila pred krat-
kim tam, sem na nedeljsko
popoldne resda potrebovala
nekaj orientacijskih spretno-
sti, da sem v centru mesta
prišla do kosila, ampak plapo-
lajoči prapori pred mestno hi-
šo, originalni zabojniki za
smeti, s posluhom za duh ča-
sa, ko so nastajale ulice, obli-
kovani in nameščeni izveski
različnih mojstrov, lokalov in
trgovinic... potem pa grad, na
katerem bi bila snela klobuk
pred Ptujčani, če bi ga imela,
so me prepričali, da je to me-
stece res nekaj posebnega. Ker
sem se pred kratkim ravno
nekaj usajala nad muzeji, naj
samo za primerjavo povem,
da vrata muzeja na tamkajš-
njem gradu zares zaprejo sa-
mo dvakrat na leto - na božič-
ni in novoletni dan. Čeprav je
bila naša družinica tisto dobro
urico vetrovnega popoldneva
edina družba trem muzejskim
ljudem, so bili z nami na moč
prijazni, in tudi četrti, kavar-
nar, ni bil prav nič čemeren,
da je stregel samo nam.
Ampak zdaj me je že malo
predaleč odneslo. To, kar sem
hotela reči je, da če ne znamo
knežjega mesta živeti, potem
ga vrzimo stran. Saj lahko naj-
demo kaj drugega, kar nam bo
bližje in s čimer bomo znali
živeti. Če pa nam je res kaj do
naših slavnih knezov, potem
se vendar že zganimo, da bo
Celje lahko tudi pred drugimi
s ponosom nosilo njihov grb
in tak slogan. Priznam, čisto
možno je, da sem kaj preshša-
la, ampak v glavi mi prav nič
ne odzvanja kaj takega kot
tradicionalni Celjski grofovski
ples. Celjska knežja kanona-
da. Dnevi celjske kneževine
ali kaj takega. Še za prav po-
sebno Celjsko grofovsko pe-
čenko nisem nikoli slišala. Pa
bi lahko, a ne?
P.S.: Viteški dnevi in pred-
stave zagnanih prostovoljcev
kažejo, da nekaj volje je. Če-
sa pa potem vselej zmanjka?
Denarja za skupno promoci-
jo, ali kaj?
Del narave je v Beli dvorani pričaral slikar, del vzdušja pa ansambel Vagabundi. Ob polnoči
so vsi udeleženci zapeli himno šaleških planincev.
V SPOMIN
Milan Novaic
Po lanskih novembrskih
poplavah se je Milan po tele-
fonu oglasil, da bi z denar-
nim prispevkom pomagal
najbolj poplavljenemu vrtcu
in hkrati prispeval nekaj celj-
skemu Rdečemu križu. To ni
bilo prvič, na tihem pa sem
upal, da ne bo to zadnjič. Ob
tej priložnosti sem izvedel,
da se je Milanu bolezen po-
slabšala. Tako kot on smo
tudi mi upali, da bo bolezen
premagal, saj njegova energi-
ja in volja do življenja nista
kazali, da izgublja bitko z
življenjem. Neuničljiva je bi-
la-tudi Milanova velika ljube-
zen do Anskega vrha, kjer je
najraje zapel Moj lepi Anski
vrh, prav tako tudi ljubezen
do Celja, Slovencev in vseh
ostalih ljudi.
V časih, ko so zdomci od-
hajali s trebuhom za kru-
hom, je bil tudi Milan med
njimi. V Grevenbroichu, kjer
je našel svoj kruh. je vedno s
ponosom povedal in poka-
zal, da je Slovenec. Slovensko
društvo v Grevenbroichu, ki
je nastalo z njegovo pomočjo
in katerega predsednik je bil
sam dolga leta, je poleg dru-
ženja in prirejanja zabav,
prirejalo tudi izlete v Celje.
Na tak način sije Milan sple-
tel ogromno znanstev, ki so
marsikdaj prešla v prijateljs-
tva. Celjani, kakor tudi Slo-
venci, smo v Grevenbroichu
spoštovanja vredni tako na
kulturnem, športnem ali
drugem področju.
Ko smo zvedeli, da je Mi-
lan v bolnišnici, smo še ved-
no upali na najboljše. Prepri-
čani smo bili. da bo kljub
bolezni sodeloval pri proslavi
dvajsete obletnice društva, ki
se je sedaj preimenovalo v
Slovensko-nemško društvo. Ve-
deli smo, daje vneto priprav-
ljal program obletnice in se
veselil, da bo zopet v Greven-
broichu igrala slovenska god-
ba, se pripravljale slovenske
jedi in da bo s pravim pono-
som spregovoril vsem zbra-
nim.
Milan je bil vedno skromen
in če bi danes bral to, kar je
napisano, kar slišim, kako
bi rekel: Quatsch (čvekari-
ja)«. Morda za koga res, za
tiste, ki smo ga poznali, pa v
nobenem primeru ne. Težko
bo pozabiti njegovo delo pri
sodelovanju Celja in Greven-
broichu. Prijateljstva med
ljudmi, katerih začetnik je
bil, ne bodo pozabljena. Mi-
lanova odločitev je bila, da
bo pokopan v Grevenbroic-
hu, saj so ga tudi tam imeli
radi. To so pokazali z mno-
žično udeležbo na pogrebu. S
ponosom sem stopal med nji-
mi, saj je bila krsta zavita v
slovensko zastavo.
ERVIN SERŠEN
ŠI.4.-28. ianvarim

NASI KRAJI IN UUDJE
Brezova metla za plesalce
V šoli za plesno vzgojo,
klasični balet in sodobni
ples Harlekin Ane Vovk Pez-
dir skupaj s celjsko območno
izpostavo Sklada RS za ljubi-
teljske kulturne dejavnosti
pripravljajo na pustno sobo-
to, 13. februarja, 6. Brezovo
metlo, pustno prireditev za
ustvarjalce in poustvarjalce
plesnega, likovnega in glas-
benega področja.
Priprave Brezove metle so
se v Harlekinu lotili leta 1994,
letos pa se v organizacijo
vključuje tudi širša lokalna
skupnost. Če sodimo po lan-
ski prireditvi, na kateri je so-
delovalo preko 70 plesalcev v
40 solističnih, parnih oziroma
skupinskih nastopih, se je
Brezova metla v Celju lepo
usidrala. Po besedah Ane
Vovk Pezdir so za poimeno-
vanje prireditve segli v sloven-
sko ljudsko zakladnico, kjer
pojem brezova metla ponazar-
ja čiščenje oziroma pometanje
vsega starega, da bo tisto, kar
prihaja, boljše. S pustom, ki
koledarsko običajno sodi v fe-
bruar, pa še od starih časov,
ko je bil to tudi zadnji mesec
koledarskega leta, ohranja-
mo običaje »pometanja za na-
zaj in pripravljanja za boljše
čase v naprej«.
Brezova metla ni tekmoval-
nega značaja, otroci, ki želijo
sodelovati na prireditvi, pa se
morajo prijaviti do prihodnje-
ga petka, 5. februarja. S svoji-
mi plesi se bodo potegovali za
barvne diplome; pri čemer bo
vijoličasta diploma za plesal-
ce, ki bodo s svojo pustno
masko zaplesali na posneto
glasbo, zlata diploma za ples
ob živi glasbeni spremljavi
(otroka ali odraslega), srebrna
diploma za plesalce, ki so si
kostum ali masko izdelali iz
odpadnega materiala, in črno
bela diploma za maškare, ka-
terim bodo plesno točko ozi-
roma koreografijo oblikovali
odrasli plesni pedagogi.
Novost 6. Brezove metle bo
pisana diploma, namenjena ti-
stim, ki bodo po pustno opra-
vo in ples zanjo segli v sloven-
sko ljudsko izročilo. Izhodišče
so lahko liki iz ljudskih pripo-
vedk (škrati, vile, velikani,
zmaji, torke, trutamore, peh-
tre babe, povodni mož, pastir-
ček ali rojenica), plesni nastop
pa naj bi slonel na konkretni
pripovedki, zgodbi, otroški iz-
števanki ali šegi, običaju ozi-
roma predmetu, ki je bil vča-
sih v uporabi.
IS
Prijave za 6. Brezovo metlo
sprejema Ana Vovk Pezdir
(telefon 063/453-656) do pri-
hodnjega petka, saj je glede
na pričakovano število nasto-
pajočih potrebno izdelati na-
tančen urnik Brezove metle.
Za soboto, 13. februarja, je
namreč predvidena dopol-
danska vaja v kostumih, po-
poldanski nastop za diplome
Brezove metle ter večerna po-
novitev najbolj uspelih nasto-
pov plešočih maškar. Vsak
nastopajoči bo 500 tolarjev
prijavnine poravnal na do-
poldanskih vajah.
Pustna norčavost trgovin in
gostiln
Radoživost in norčavost sta glavni lastnosti, ki si ju
našemljenci pod maskami dodobra privoščijo med pustno
soboto in torkom. In priznajte, tudi če sami ne sodite med
tiste, ki bi se pusta in vseh norčij, ki sodijo v ta čas veselili,
vas vendarle spravi v dobro voljo prikupno našemljena
trgovka ali natakarica v vašem lokalu!
V Turističnem društvu Celje so se zato v sodelovanju z
našo novinarsko hišo odločih, da tudi letos preverijo in
ocenijo pustni utrip in videz trgovskih in gostinskih lokalov v
mestnem jedru med 13. in 16. februarjem. Pod »strog« z
vsemi pustnimi zakonitostmi podprt daljnogled bosta poseb-
ni pustni komisiji vzeli izvirnost osebja ter urejenost trgovin
in gostinskih lokalov, ob tem pa seveda še pustno obarvano
ponudbo v gostilnah ter urejenost izložb v trgovinah. V
konkurenci za posebna pustna priznanja bodo vse trgovine
in gostilne v mestnem središču, v kopiisijah pa bodo veseli,
če se bodo odzvali tudi v lokalih izven mestnega jedra,
vendar morajo to sporočiti po telefonu 481-062 v pisarno
Turističnega društva Celje. IS
Ples maškar po laških ulicah
Po približno dvajsetih letih bodo v nedeljo, 14. februarja, v
Laškem ponovno pripravili pustni karneval. Zbor takšnih in
drugačnih maškar bo ob 15. uri pri laški pivovarni. Letošnja
maškarada bo za Laščane po večih letih pustnega zatišja
prava osvežitev.
Glavni organizator letošnjega karnevala je turistično društvo
v sodelovanju z godbo na pihala iz Laškega. Vse maškare,
zbrane pri pivovarni, bodo pot pričele na Trubarjevem nabrež-
ju, nadaljevale mimo hotela Savinja in preko Ploščadi prijateljs-
tva. Parado bodo zaključili na graščinskem dvorišču, kjer bo
pustno rajanje ter predstavitev skupinskih mask. Program bo
povezovala Jožica Skorja, poskrbljeno pa bo tudi za vse žejne
in lačne udeležence parade, seveda ne bo manjkalo niti pustnih
krofov. V paradi bosta sodelovala tudi vrtec ter osnovna šola, k
sodelovanju pa so povabili tudi Hortikuhurno društvo Laško,
razna športna ter kulturna društva in godbo na pihala s Svetine.
Predstavili se bodo tudi kurenti. Vse skupinske maske, ki bi
rade sodelovale v paradi, se lahko prijavijo na sedežu Turistič-
nega društva Laško.
V. DEŽAN
Poslovanje uspešno,
odkup nižji
Kmetijska zadruga Petrov-
če ima 151 članov iz krajev-
nih skupnosti Petrovče, Li-
boje, Galicija in Vinska Gora
ter 29 zaposlenih. Čeprav
obračun za preteklo leto še
ni povsem zaključen, že lah-
ko rečejo, da so poslovali
brez izgube. Opravili so za
600 milijonov tolarjev pro-
meta, 35 odstotkov je iz proi-
zvodnje, ostalo pa iz trgovi-
ne.
Direktor zadruge Rudi Tro-
biš je povedal, da so lani od-
kupili od kooperantov za 20
odstotkov manj pridelkov kot
leto prej, predvsem zaradi
slabše letine. Kljub temu pa so
odkupili 100 ton hmelja, več
kot milijon litrov mleka, 250
ton mladega pitanega goveda
in 19 ton starejšega goveda, 9
ton prašičev, 320 telet so uvo-
zili za nadaljnjo rejo, odkupili
pa so še 9 ton semenskega
fižola, 7 ton sadja in 15 ton
zelenjave.
Za posebno velik uspeh šte-
jejo izgradnjo blagovnice Bala
v Petrovčah, v kateri so poleg
samopostrežne trgovine z me-
snico in delikateso še kmetij-
Rudi Trobiš
ska preskrba, priročna skla-
dišča, bistro. Banka Celje,
skladiščne hale, ograjeno dvo-
rišče in urejeno parkirišče za
80 avtomobilov. Tudi lani so
pripravili Jožefov sejem, ki je
prerasel v pravo specializira-
no sejemsko prireditev s tradi-
cijo, ki jo obišče več deset
tisoč obiskovalcev iz vseh
koncev Slovenije. Na letošnji
sejem, ki bo ob sv. Jožefu, 19.
marca, se že pospešeno pri-
pravljajo.
T. TAVČAR
REČENO (NE) STORJENO
Imidž, že videno
Podoba je predstavitev česa,
resničnega ali domišljijskega.
Image (imidž) pa je, kratko
rečeno, celostna podoba, vi-
dez, vtis. Danes je imidž zelo
pogosta in popularna beseda,
njena dejanska vsebina pa ce-
sto pove, da jo večina uporab-
lja kot znamko, prilepljeno na
prazno pismo. Če na kratko
prelistamo nekaj virtualnih
slik svojih misli, kaj hitro lah-
ko potrdimo svojo ugotovitev.
Tako lahko pomislimo na vse,
od celostne podobe posamez-
nih podjetij do recimo koncep-
ta in prikaza katere od umet-
niških skupin ali tudi posa-
meznikov. V Celju je kaj malo
podjetij, za katera bi lahko
rekli, da imajo svoj imidž.
Problem je že kar s samimi
imeni (razen nekaterih red-
kih), da o vsem drugem, kar
sodi zraven, niti ne govorimo.
Nič na boljšem nismo niti na
drugih področjih, vključno z
glasbenim. Morda je, pred ča-
som, za nekaj prepiha poskr-
bela skupina Strelnikoff. In če
bi lahko dejali, da je bila nji-
hova podoba Marije s podgan-
co v naročju, na naslovni stra-
ni Cd-ja, vsaj provokativni del
njihovega imidža, to za najno-
vejšo naslovnico glasbene sku-
pine, z zgovornim imenom
(Lokalne pizde), nikakor ne bi
moremo trditi. Na naslovnici
»s spominom« na znano sliko
iz druge svetovne vojne, sta v
vlogi nacistov Lojze Peterle in
France Kode, v vlogi Žida, kot
žrtev, pa Milan Kučan. Oseb-
no sicer ne občutim nikakršne
želje po obrambi enega ali dru-
gega, vsekakor pa se mi tudi
krepko dozdeva, da gre v re-
snici le za reklamni trik in ne
za kakšno politično prepriča-
nje ali pa izraz politične di-
skreditacije liderjev strank, ki
jih omenjene osebe predstav-
ljajo. Toliko slabše. Če bi šlo za
politične namene, bi namreč
lahko govorili o nekakšnih du-
hovnih sferah (četudi plitkih);
v omenjenem načinu pa gre
predvsem za ekonomski uči-
nek, kar je dejansko že na meji
obscenega. No, recimo, da je
naslovnica vendarle tudi to-
krat mišljena kot prouokacija,
ki naj bi bila del celostne podo-
be benda. Če je tako, potem je
vse skupaj, milo rečeno, dolgo-
časno. Že videno namreč prej
ali slej postane utrujajoče.
Skratka - prva ljubezen je za-
nimiva in ostane v spominu
prav zato, ker je prva in vsebu-
je tudi vse elemente popolno-
ma novega, vsaka nova, naj
bo še tako močna pa je, v
svojem pretežnem delu, zgolj
ponovitev že znanega.
ZORAN PEVEC
strah se ne umirja
Posnetek na Macesniko-
vem plazu, na Panoramski
cesti iz Solčave proti Logar-
ski dolini, je nastal v soboto,
čeprav bi lahko uporabili
kar nekaj let stare slike -
tako dolgo se, vsaj navzven,
na Macesnikovem plazu ni
nič spremenilo.
Kakor kaže, bo stanje kljub
nenehnim pozivom in proš-
njam tamkajšnjih prebivalcev
ostalo nespremenjeno. Stro-
kovna mnenja namreč pravijo,
da plaz ne drsi več, ker so v
zgornjem delu vodo že »odpe-
ljali«. Sedaj je treba počakati,
da se plaz posede še v spod-
njem delu, potem pa bo po-
trebno le malo drenaže in dr-
senje plazu se bo umirilo.
»Težko je ugovarjati vsem tem
strokovnim mnenjem, saj ra-
zen strahu ljudi nimam pro-
tiargumentov,« pravi lučki žu-
pan Mirko Zamernik, ki bo
skupaj z izvajalcem del. Pod-
jetjem za urejanje hudourni-
kov, in sektorjem za trajno
sanacijo v ministrstvu za oko-
lje in prostor poskrbel, da bo-
do opravili obljubljena dela,
potem pa bo skrb za sanacijo
plazu prevzela nova solčavska
občina. Kar tiče ureditve Pa-
noramske ceste, pa bo zanjo
moral poskrbeti država.
US, Foto: G. KATIC
Kljub strokovnim mnenjem, da se bo plaz umiril, strah med ljudmi v tem odmaknjenem
delčku sveta ostaja. Na posnetku most čez plaz.
Popotniki se
združujejo
Celjsko Popotniško in eko-
loško društvo Mati zemlja
ima od decembra svoj stalni
društveni prostor v Vodniko-
vi ulici. Sicer pa Celjane in
okoličane redno vabijo na
predavanja popotnikov z
vseh koncev sveta. Ta so dva-
krat mesečno ob četrtkih v
gostišču Berger.
Za danes, 28. januarja, so
pripravili predavanje Celjanov
Tomija in Zlatke Kadilnik o
Španiji, Portugalski in svetov-
ni razstavi Expo 98 v Lizboni.
Gre za vtise z enomesečnega
družinskega popotovanja z
avtomobilom od Baskije do
Andaluzije ter naprej po Por-
tugalskem. Predavanje bo ob
19. uri. 11. februarja bo na
vrsti predavanje o slovenski
alpinistični odpravi na nepal-
sko Khumbakharmo ter 25.
februarja s poti po Južnoafriš-
ki republiki.
Ustanovni zbor društva Ma-
ti zemlja, ki ga vodita predsed-
nik Tomi Kadilnik in pod-
predsednik Boris Rajster, je
bil decembra 1997, pravno
formalno pa je nastalo marca
lani. Društvo zaenkrat zdru-
žuje 25 članov. Doslej so pri-
pravili trinajst predavanj z
diapozitivi. Tako so nazadnje,
v začetku januarja, poslušali
vtise Gregorja Preaca od Ar-
menije do Azerbajdžana,
prejšnji mesec pa Željka Peto-
varja iz Kenije ter Celjana
Igorja Drstvenška iz Bolivije.
Društveni prostor v Vodni-
kovi 11 so si člani delno že
opremili. Tam imajo uradne
ure vsak petek, med 18. in 21.
uro, v tistem času pa si bo
mogoče ogledati tudi različne
geografske, popotniške in
ekološke revije, izmenjati po-
potniške podatke in podobno.
Društvo bo letos pripravilo pr-
vo popotovanje, tridnevni
spust po Krki s kanujem med
prvomajskimi prazniki. Načr-
tujejo tudi sklop naravovars-
tvenih predavanj, saj želijo
vzpodbuditi med Celjani in
okoličani prijaznejši odnos do
okolja.
Sicer pa sodelujejo z mari-
borskim popotniškim druš-
tvom Vagant, ki že deluje ne-
kaj let. Mariborčani so Celja-
nom tudi pomagali z nasveti v
zvezi z začetnim delom druš-
tva.
BRANE JERANKO
Šl.4..28.|anvar1999
NASI KRAJI IN UUDJE
13
KOMENTIRAMO
Razprodaje? Razprodaje!
Dodobra izpraznjene denar-
nice po božično-novoletnih
praznikih, ljudje, naveličani
gneče po trgovinah v zadnjih
decembrskih dneh. ko so iskali
še zadnja darila, in nekakšna
prvim januarskim dnem tako
značilna otopelost in popraz-
nična naveličanost ljudi - so
bili dokaj slaba popotnica za-
četku posezonskih razprodaj.
Trgovci so po znižanih ce-
nah najprej ponudili tekstil in
konfekcijo, sledila je obutev, te
dni so konfekciji še dodatno
spustili cene, posezonske raz-
prodaje pa se bodo zaključile z
znižanjem cen športni opremi.
Spomnimo se - razprodaje so
še pred leti spominjale na ne-
kakšen ponteroso v malem, iz
Trsta razdrobljen po sloven-
skih trgovinah in blagovnicah,
ko so ljudje brezglavo kupovali
vse, kar je imelo na prodajnih
etiketah zapisano občutno
znižano ceno. Če je bila prvot-
na cena celo dvakrat ali pa
trikrat prečrtana, bi Slovenci
kupili tudi kopalke s krzneno
obrobo ali pa cunjice, ki po
svoji kakovosti že po prvem
pranju ne bi sodile drugam,
kot v smetnjak.
Potem so se stvari začele
spreminjati. V duhu lojalne
konkurence so se najprej orga-
nizirali trgovci in preko svojega
gospodarsko-interesnega zdru-
ženja postavili pravila igre za
posezonske razprodaje, red na
terenu so začeli delati tudi tržni
inšpektorji, ki zadnja leta že
ugotavljajo, da je kršitev in ne-
pravilnosti med razprodajami
vse manj. Ljudje pa temu sledi-
mo - po eni strani nam raste
potrošniška osveščenost, po
drugi pa sicer čisto nehote, saj
si zaradi tankih denarnic pre-
prosto ne moremo več privoščiti
brezglavega kupovanja kar vse-
ga po vrsti. Kupujemo torej z
glavo; tisto, kar potrebujemo,
tisto, kar je kakovostno in ve-
mo, da bo v omarah obležalo
dlje kot do prvega pranja!
Vzpostavljanje reda v slo->
venski trgovini in upadanje
kupne moči povprečnega Slo-
venca - tisti, ki jim je zadnja
leta standard porasel pa se
med posezonskimi razproda-
jami v domačih trgovinah za-
nesljivo ne oblačijo in obuvajo
- so v veliki meri zaznamovale
letošnje razprodaje. Razen
redkih izjem, hit po vsej Slove-
niji so bile prodajalne Sporti-
ne, kjer so prav vsem izdelkom
prepolovili cene, smo namreč
kupci razprodaje normalno
sprejeli. Dolge vrste in čakanje
pred zaklenjenimi trgovinami
so bile izjeme, ki so le potrjeva-
le pravilo, da smo Slovenci
začeli kupovati po pameti.
Za pameten, družinskim
proračunom naklonjen na-
kup, pa so posezonske razpro-
daje kar pravšnje!
IVANA STAMEJČIČ
Sola v Andražu bo
v Andražu nad Polzelo je
bil zbor krajanov, na kate-
rem so govorili o krajevnih
skupnostih v novi občini Pol-
zela in o problemih odkupa
zemljišča za novo podruž-
nično šolo.
Zbora so se poleg številnih
krajanov Andraža udeležili
župan občine Polzela Ljubo
Žnidar, ravnateljica OŠ Polze-
la mag. Marinka Marovt ter
predsednika KS Polzela in An-
draž Stanko Novak in Tone
Mešič.
Glede vprašanja, ali naj ob-
čina Polzela ohrani krajevne
skupnosti ali ne, je župan Lju-
bo Žnidar povedal, da je nje-
gova glavna skrb biti pošten
do vseh vasi in zaselkov, po
drugi strani pa postaviti eko-
nomsko upravičeno organizi-
ranost. Krajani so bih glede
tega različnega mnenja. Žu-
pan se je zavzel za ustanovitev
krajevnih odborov, ki bi bili
povezava med občino in posa-
meznimi zaselki. Sicer pa bo
to urejal statut, predlog statu-
ta pa bo v javni razpravi.
Nič manj aktualen problem
je odkup zemljišča za gradnjo
nove podružnične osnovne
šole. Prizadevanja za šolo na
novi lokaciji so stara že štiri
leta, v ta namen pa je bil izgla-
sovan tudi samoprispevek.
Kot je povedala ravnateljica
mag. Marinka Marovt, je šola
res središče kraja, vendar je
potrebno upoštevati zmoglji-
vost občine za zagotovitev fi-
nančnih sredstev. Kot je deja-
la, se ne more strinjati s tem,
da bi ves samoprispevek pora-
bili za nakup zemljišča za no-
vo šolo. S tem so se strinjah
tudi prisotni in župan, ki je
menil, da Andraž potrebuje
novo šolo, da pa naj lokacija
zaenkrat ostane še odprta.
Predlagal je petčlansko komi-
sijo, ki bo s pomočjo strokov-
njakov pripravila nov predlog.
T. TAVČAR
Med raztovarjanjem humanitarne pomoči.
Pomoč laškemu Rdečemu križu
v soboto je tovornjak iz Novega mesta pripeljal Območne-
mu združenju Rdečega križa Laško humanitarno pomoč.
Zbrali so jo ljudje iz Novega mesta in okolice. Akcijo za
pomoč je koordinirala novomeška sekretarka OZ Rdečega
križa, ki z laškim združenjem že več let zelo dobro sodeluje.
Na tovornjaku je bilo okrog 6 ton krompirja, nekaj jabolk,
moke, gospodinje so darovale tudi domačo vloženo ozimnico in
fižol, skratka prehrambene artikle, ki bodo poplavljenim v
Laškem še kako prav prišli. Pomoč bodo najprej namenili
družinam, ki so imeli poplavljene vitalne stanovanjske površi-
ne.
v Laškem so zelo hvaležni za vsak odziv pomoči potreb-
nim, akcija pa dokazuje, da v nesreči tudi tisti, ki na Rdečem
križu delajo, niso nikoli sami, saj si združenja pomagajo med
seboj. M. MAROT
Kupujejo z glavo
Sredi januarja so se v trgo-
vinah s tekstilom in obutvijo
začele posezonske razproda-
je. Večina se bo zaključila ta
teden, v nekaterih trgovinah
pa bodo v prihodnjih dneh
svoje blago znižali za 50 od-
stotkov.
Znižanja cen so se Ijiulje
razveselili, vendar je njihovo
navdušenje trajalo le prve dni,
kajti razprodaj so se že nava-
dili. Razbrali so njihove tržne
zakone in jih ponotranjili, ta-
ko da z njimi ni mogoče več
manipuhrati. Ali pa so začeli
bolj spoštovati denar? Ljudje
se ne pustijo zmesti prodajal-
cu v prvi trgovini, ampak se
dodobra razgledajo naokrog,
preden kaj kupijo. Lahko bi
rekli, da ljudje kupujejo z gla-
vo.
Tako ravnanje kupcev razla-
gajo prodajalci. Kaj pa o tem
mislijo kupci? Ah so se v veh-
kem številu udeležili razpro-
daj in ali so pri nakupu ostali
kar se da trezni?
Andreja Rom, diplomirana
ekonomistka: »Na razprodajah
se splača kupovati samo dolo-
čene stvari, kajti kljub zniža-
nju so cene še precej napihnje-
ne, nerealne. Za nakup si je
treba vzeti čas, ker je veliko
poceni blaga nekvalitetnega.«
Ivica Barukčič, upokojenec:
»Na razprodajah ne kupujem,
ampak "to vedno opravi moja
žena. Sicer pa sem zadolžen za
to, da se prej po trgovinah ma-
lo razgledam in popišem cene.
Tako da žena ve, kje je nakup
najugodnejši.«
Marko Zelič, ekonomist -
»Ravno sem bil na obhodu po
trgovinah, ampak o razproda-
jah še nimam izoblikovanega
mnenja. Med znižanim bla-
gom je nekaj kar kvalitetnega
blaga. Sicer pa sem včasih ku-
poval, ko sem kaj potreboval,
zdaj pa, ko so znižanja.«
Rezika Hudina, delavka -
»Malo sem pogledala po tr-
govinah vendar nisem nič
kupila. Zakaj? Zato, ker ni-
mam namena. Oblačila in
obutev kupim, ko jo potre-
bujem, ne pa takrat, ko je
znižano.«
Ana-Marija Dobrila, dija-
kinja - »Obiskala sem precej
trgovin in nekaj tudi kupila.
Pomembno pa je, da si zni-
žano blago, preden ga ku-
piš, dobro ogledaš. Njegova
kvaliteta je včasih vprašlji-
va.«
BISERKA NEUHOLT
Ne pošiljajte kuponov
Akcija za sodelovanje na
27. izletu 100 kmečkih žensk
na morje v organizaciji
NT&RC se je že začela. Da-
nes objavljamo drugi kupon,
kar pomeni, da bomo objavi-
li še tri.
Vse številke od 1 do 4 bo
treba nalepiti na dopisnico in
z odgovori poslati v naše ured-
ništvo. Če bo kateri kandidat-
ki manjkala številka od 1 do 4,
jo bo lahko nadomestila z re-
zervnim kuponom. To pome-
ni, da bo treba še malo potrpe-
ti, da bodo objavljeni vsi ku-
poni. Nekaj kandidatk je neu-
čakanih in so že poslale dopi-
snice z enim kuponom, kar je,
žal, seveda romalo v koš.
Pri vpisovanju podatkov bo-
dite natančni in točni, pri pod-
pisu pa čitljivi. Pričakujemo
tudi dobre življenjske zgodbe,
za katere pripravljamo poseb-
no presenečenje.
Na izlet se bomo odpeljali
26. marca in se vrnili dan
kasneje. Končna postaja bo
Lucija pri Portorožu, vmes se
bomo ustavili še v našem
kraškem biseru. Postojnski
jami. Pred odhodom na izlet
bo potrebno še žrebanje, ki
bo tudi letos na kmečkem tu-
rizmu Fatur v Slatini pri Po-
nikvi, kjer bo pokrovitelj žu-
pan občine Šentjur Jurij Ma-
lovrh. Ob žrebanju, ki bo 26.
februarja, bo tudi zanimiv
program.
Kandidatke za izlet prav go-
tovo zanima, kdo bo letos
igral na žrebanju in izletu. Na
žrebanju na kmečkem turiz-
mu Fatur bo igral Štajerski
objem, na morju v Luciji na
večerni prireditvi pa eden naj-
boljših mladih ansamblov v
Sloveniji Cvet iz Radeč, ki je
lani na festivalih osvojil več
nagrad.
T.VRABL
Šf.4.-28. ianuar1999
14
NASI KRAJI IN UUDJE
Slovesnost v Velenju je izzvenela optimistično in predvsem v zabavo učencev in varovancev,
ki so v prireditvi aktivno sodelovali.
Desetletja ljubezni in dela
z drugačnimi
v Velenju so v četrtek, 21.
januarja, z ganljivim sreča-
njem obeležili 40-letnico delo-
vanja Centra za vzgojo, izobra-
ževanje in usposabljanje ter
30-letnico društva za pomoč
duševno prizadetim Sožitje.
V dvorani Glasbene šole Ve-
lenje so se zbrali otroci in
odrasli, sedanji varovanci šole
in varstveno-delovnega centra
Ježek, družinski člani, stro-
kovnjaki in predstavniki iz ob-
čin Šoštanj in Šmartno ob Paki
ter Mestne občine Velenje. Ob
dvojnem jubileju bi bila po
besedah župana Srečka Meha
največje darilo nova streha
nad glavami mladih, ki so jim
pripravljeni pomagati. Vikto-
rija Meh, soproga velenjskega
župana, ki je častna pokrovite-
ljica izgradnje prizidka k vars-
tveno-delovpemu centru Je-
žek, in Štefka Kučan sta nav-
zočim namenili spodbudne
besede o pomoči, priznavanju
drugačnosti in enakopravno-
sti otrok ter odraslih. Menili
sta, da so prvi v Sloveniji prav
v Velenju zastavili obliko dela
z otroki in odraslimi, ki imajo
psihofizične motnje v razvoju,
ter dosegli spoštovanja vredne
uspehe. Od njih naj bi se učili
modela za organiziranje po-
dobnih institucij in Zveze dru-
štev Sožitje v Sloveniji, za kar
imajo nesporno največje za-
sluge specialni pedagogi, ša-
leške občine in starši drugač-
nih otrok.     JOŽE MIKLAVC
Za varnejšo
vožnjo s
kolesom
Projektna pisarna Celje -
Zdravo mesto v svojih pro-
storih na Slomškovem trgu
4 organizira sestanek Celj-
ske kolesarske mreže, ki bo
danes, 28. januarja ob 17.
uri. S takšno organizacij-
sko obliko dela bodo skuša-
li izboljšati kulturo kole-
sarstva, pozornost pa bodo
posvetili tudi večji varnosti
kolesarjev v prometu.
Kolo je najbolj varčno in
okolju najmanj škodljivo
prevozno sredstvo, saj ne
povzroča hrupa in ne proi-
zvaja strupenih plinov. Je
tudi dobro za krepitev tele-
sne moči. Za izdelavo 100
koles potrebujemo manj su-
rovin in energije kot za izde-
lavo enega avtomobila. Za-
radi podrejenosti in zapo-
stavljenosti pri načrtovanju
in izgradnji infrastrukture
pa je kolo hkrati tudi najne-
varnejše prevozno sredstvo.
To pa je treba čimprej spre-
meniti, pravijo v Celjski ko-
lesarski mreži. BN
PLANINSKI KOTIČEK
Planinski večer
Drevi ob 18. uri bo v spodnji stranski dvorani Narodnega
doma v Celju 2. planinski večer, ki bo po vsebini nadaljevanje
tistega pred dvema tednoma. Tudi tokrat se bodo spomniH
številnih poti, si ogledali barvne posnetke in predstavili nekate-
re vrhove, ki jih bodo obiskali letos.
Na Blegoš
Planinsko društvo Celje vabi, da se jim to nedeljo pridružite
na poti, ki vodi do 1562 m visokega Blegoša. Odhod bo ob 7. uri
s parkirišča na Glaziji. Vzpona na Blegoš je za približno tri ure.
Zlatarna vabi
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi v prvi polovici
februarja na štiri pohode.
Prvi bo 6. februarja, z odhodom ob 7.30 z rednim avtobusom
z nove postaje v Celju, na Rokovnjaško pot.
V nedeljo, 7. februarja bo zimski pohod na Ramšakov vrh.
Odhod bo ob 8.10 z nove avtobusne postaje v Celju.
13. februarja bo pohod od Dramelj do Uršule. Vlak bo iz Celja
odpeljal ob 7.16.
14. februarja pa bo pohod na zasavsko Sv. goro. Odhod bo ob
6.23 z vlakom z železniške postaje v Celju. M. MAROT
Tisoči po gozdni
učni poti
Gozdno učno pot ob jami
Pekel v Podlogu pri Šempe-
tru v Savinjski dolini je pod
strokovnim vodstvom goz-
darjev enote Zavoda za goz-
dove Slovenije Žalec v prete-
klih 15 letih obiskalo že več
kot 55 tisoč obiskovalcev, od
tega lani 2.900.
O načrtih in obnovi poti nam
je dipl. ing. gozdarstva Uroš
Petrič, gojiteIj - načrtovalec na
Krajevni enoti Zavoda za goz-
dove Slovenije v Žalcu povedal:
»V vseh letih delovanja je opre-
ma poti ostala večinoma nes-
premenjena, saj je bilo sredstev
komaj dovolj za redna vzdrže-
valna dela. Ob petnajstletnici
smo s pomočjo Zavoda za goz-
dove Slovenije, Občine Žalec,
Zavoda za varstvo naravne in
kuhurne dediščine Celje ter
celjskega gozdarskega društva
zbrali sredstva za temeljito ob-
novo in vsebinsko dopolnitev
gozdne poti, celoten projekt ob-
nove pa bomo lahko zaključili
le ob pomoči sponzorjev. Ob
poti bomo obnovili stare in po-
stavili številne nove informativ-
ne table, ki bodo tudi naključ-
nemu obiskovalcu predstavile
marsikaj zanimivega o gozdu in
njegovem delovanju. Uredili
bomo prikaz gozdnih tal ter
postavih tablice z imeni dreve-
Uroš Petrič
snih vrst, ki jih je ob učni poti
preko trideset. Vsa dela na poti
potekajo ob velikem razumeva-
nju zasebnih lastnikov gozdov,
po katerih je speljana naša pot
in s katerimi že več let uspešno
sodelujemo. Projekt obnove uč-
ne poti izvajamo gozdarji sku-
paj z zavodom za varstvo narav-
ne in kulturne dediščine iz Ce-
lja, ki bo sočasno izvedel tudi
projekt obeležbe naravne zna-
menitosti - jame Pekel in tipič-
nih kraških pojavov v širšem
varstvenem območju jame.«
Obnovljeno in obogateno
učno pot bodo ob petnajstlet-
nici slovesno odprli spomladi.
T. TAVČAR
Zgorajesavinjska četverica na letališču tik pred odhodom.
Četverica v Andih
Minuli teden je proti Andom odpotovala četverica mladih alpinistov, ki se je odpravila na
Aconcaguo.
Druščino sestavljajo (na sliki z leve) Janez Marolt in Jernej Grudnik. člana Alpinističnega
odseka Planika, ter Metod Sem in Aleš Kovač, člana mariborskega alpinističnega kluba. Njihova
skupna lastnost je, da so Zgornjesavinjčani in da bi se radi dokazali v Andih. V minulih dneh so
fantje sporočili, da so srečno prispeh in da se pripravljajo na vzpon, domov pa naj bi se vrnili v
sredini februarja. US, Foto: C. SEM
DESKANJE
PO SPLETU
V lovu za dejstvi
Prav ste razmišljali, ko ste si
rekli, da je z Internetom vse
lepo in prav, kadar se je treba
pozabavati, zatakne pa se, ko
bi radi prišli do povsem na-
tančnega podatka. Hitro in
predvsem referenčno. Če bo-
ste namreč v vaš iskalnik vpi-
sah ključno besedo o temi, ki
vas zanima, vam bo poleg tiste
prave povezave naplavil še ne-
šteto takih, s katerimi si verjet-
no ne boste mogli veliko po-
magati. Recimo, povezavo do
domače strani kakšnega pet-
najstletnega nadobudneža, ki
je o tej isti temi pogumno zav-
zel svoje pokončno mnenje in
ga preko spleta razodel vsemu
svetu. Super, mar ne?
V takšnih primerih pride
prav kakšna enciklopedija. Pr-
va misel je seveda Enciklope-
dija Britannica (www.eb.-
com), vendar nas bo letna na-
ročnina na spletno verzijo sta-
la 50 ameriških dolarjev. Stvar
je lahko zanimiva, če jo bomo
potrebovali v poklicne name-
ne, za občasno domačo rabo
pa verjetno ne.
Govorim o takšni domači ra-
bi, ki se mi je pripetila zadnjič,
ko sem imel veliko čast gledati
počitniške posnetke s potovanj
mojih prijateljev. Podrobnosti
o razvedrilni vrednosti tovrst-
nega druženja bom preskočil,
rad bi le povedal, da smo se
nekje na poti na kratko ustavili
tudi pri Stonehengeu. In ker je
različnih razlag o tej mitski,
domnevno verski ali astronom-
ski kamniti zgradbi na tone,
nas je zanimala izključno urad-
na inačica. To ne bi bil prob-
lem, če ne bi poznali vsaj tri
povsem verodostojne in seve-
da povsem različne razlage.
Točno, v enciklopedijo bo tre-
ba pogledati.
Odgovor sem nekaj dni ka-
sneje našel v Encyclopedia.-
com (uganili ste, naslov je
www.encyclopedia.com), eni
izmed redkih povsem brez-
plačnih, a uporabnih enciklo-
pedij na spletu. Vsebuje
17.000 gesel, kar morda res ni
veliko, je pa brezplačno in re-
ferenčno.
Kako to, da je brezplačno,
se sprašujete? Kje je finta, kje
je trnek? Encyclopedia.com
je pravzaprav oglasni spletni
spot za Electric Library
(www.elibrary.com), povsem
resen servis za posredovanje
informacij. Vsebuje 3 milijone
dokumentov in povezav, omo-
goča pa profesionalno razi-
skovalno delo v poslovne, izo-
braževalne in druge namene.
Seveda ta servis ni zastonj, a o
njem kdaj drugič.
Podobnih enciklopedij je na
spletu kar nekaj. Sezname
splošnih pa tudi specializira-
nih enciklopedij boste našli na
skoraj vseh iskalnikih, in sicer
v rubriki Reference. Če ne bo-
ste zadovoljni s tem, obstaja
na spletu poleg tega še vrsta
neuradnih seznamov z enci-
klopedijami, kot so na primer
na naslovih http://edis.win.-
tue.nl/encyclop.html ali
http://www.ala-net.com/
encyc.html.
Droben nasvet: vzemite si
čas in si poiščite nekaj enci-
klopedij, ki bodo ustrezale va-
šim željam in potrebam. Poleg
splošne enciklopedije si ne
pozabite poiskati tudi tistih
specializiranih, ki so poveza-
ne z vašimi konjički ali služ-
bo. Ko se boste odločili za
nekaj najboljših, si jih shrani-
te med priljubljene, tako da
jih ne bo potrebno iskati, ko
jih boste na hitro potrebovali.
Pa četudi bo šlo le za Stone-
henge.
Vasja Ocvirk
vasja@eurocom.si
Št.4.-28.iaiivar1999
NASI KRAJI IN UUDJE
15
V kuhinjah bo še bolj dišalo
v zaselku Dobrič, ki po novem sodi v občino Polzela, so že od nekdaj zelo aktivni, še
posebno zadnja leta, kar so se organizirali v agrarno skupnost Soseska Dobrič.
V teh dneh zaključujejo s kuharskim tečajem v hiši Karle Meklav, na katerem sodeluje
petnajst že dokaj izkušenih gospodinj pod vodstvom Jožice Jošt. Zaključek tečaja bo 20.
februarja v dvorani zadružnega doma v Andražu. Tečajnice bodo pripravile razstavo dobrot,
potem pa bo zabavna prireditev s kulturnim programom. Izkupiček bo namenjen za obnovo
skupne zidanice Župrl, ki je v lasti Soseske Dobrič. T. TAVČAR
Kmalu krajše vrste
v lekarni
v Velenju naj bi aprila letos odprli novo lekarno, ki bo
imela prostore v poslovnem objektu ob Kidričevi cesti.
Naložbo, ki bo vredna približno 60 milijonov tolarjev, bo
Javni zavod Lekarna Velenje plačal iz lastnih virov.
Novo lekarno, ki ima približno 140 kvadratnih metrov povr-
"^ffi, že opremljajo, v njej pa bodo zaposleni trije delavci s
področja farmacije. Po besedah Jožice Bulajič, direktorice
Javnega zavoda Lekarne Velenje, so že dlje časa čutili potrebo
po novi lekarni, saj je bila stara čedalje bolj polna. Praviloma naj
bi ena lekarna oskrbovala kakšnih sedem tisoč ljudi, velenjska
pa je doslej oskrbovala več kot trideset tisoč prebivalcev.
Ilustrativen je podatek, da so lani izdali zdravila na skoraj 320
tisoč receptov. Novo lekarno bo mesto dobilo ravno v letu, ko
mineva 40 let od ustanovitve prve lekarne v Velenju.        K.L.
Popackan spomenik
Splavar v mestnem parku ob Savinji, na katerega so meščani
Celja še kako ponosni, zadnje tedne kaže kaj klavrno podobo.
Glede na to, da možem, ki so dolga desetletja nazaj iz Zgornje
Savinjske doline plovili les v južne kraje, rdeče preteklosti
resnično nihče ne očita, se bo v mestu ob Savinji vendarle
moral najti kdo, ki bo Kalinovemu spomeniku očistil rdeče
packe. IS, Foto: GK
Ufojciiijc iHostnG^ci pcivlcci
Ob sobotnih dopoldnevih delavci Javnih naprav skrbijo za čiščenje celjskega mestnega parka.
Odpadlo hstje ter navlaka, ki se je nabrala na brežinah Savinje, je v soboto dodobra napolnila
smetarske zabojnike. IS, Foto: SHERPA
Št. 4.-28. januar 1999
16
FOTOREPORTAZA
En, dva, tri - en, dva, tri
Plesne vaje, štetje korakov,
mrzlično brskanje po trgovi-
nah in butikih, še obisk fri-
zerja in zadnji postanek v
cvetličarni - so za 280 matu-
rantov Srednje ekonomske
šole Celje od petka le uvodni
spomini na enega prelomnih,
zanesljivo pa zelo lepih do-
godkov v življenju.
S plesom, ki se ga je skupaj z
matumnti udeležilo 2.100 ljudi,
se je začelo obdobje letošnjih
maturantskih plesov, ki se bo v
Celju zaključilo aprila. Za na-
prej, za prihodnje leto, pa si
vsaj v tistih srednjih šolah, kjer
je vsakoletna generacija matu-
rantov tako številčna kot v sred-
nji ekonomski šoli, želijo pro-
stornejše prireditvene dvorane.
Da bo maturantski ples res pra-
vi ples, ne pa stopicanje na
mestu, kot se je v gneči minule-
ga petka kar nekajkrat zgodilo.
IS, Foto: GREGOR KATIC
Št. 4.-28. januar 1999
TEMA TEDNA
17
Prizori ljubezni in bolečine
Staršem hudo bolnih otrok bo odslej prihranjeno vsaj odvečno izgubljanje moči v boju z zakoni in birokracijo
Mame in očetje hudo bolnih
itrok so maja lani začeli gla-
sneje opozarjati, da jim tudi za
tedne in mesece, ko so otroci
na zdravljenju v bolnišnici,
pripada pravica do staleža in
denarnega nadomestila. Med-
tem ko se je otrok boril za
Življenje, se je bila njegova
mama prisiljena ukvarjati s
papirno vojno, da ne bi izgubi-
la službe in ogrozila preživetja
(iružine. Zakon bo staršem od-
slej bolj naklonjen, saj jim po
novem pripada pravica do
daljšega staleža in do denar-
nega nadomestila tudi v času,
ko je otrok na intenzivnem
zdravljenju. Takrat ob sebi po-
trebuje vsaj enega od staršev.
Najmlajša pacientka na oddel-
ku za onkologijo Pediatrične
klinike je stara šest mesecev.
Tako otroci kot starši doživ-
ljajo hude stiske. »Tina je bila
stara osemnajst mesecev, ko
so odkrili, da ima maligni tu-
mor v mali medenici. Prejela je
šest ciklusov kemoterapije. Ur-
gentno so jo tudi operirah, ko ji
je srce nenadoma obstalo za
dve minuti, in po čudežu je
preživela. Zaradi posledic ke-
moterapije ji je pričelo odmirati
mko črevo. Operirali so jo še
, večkrat. Preživi lahko samo z
umetno prehrano in vstavili so
ji kateter. Morala sem se nauči-
ti ravnanja z njim in z infuzij-
sko črpalko. V bolnišnici je bila
pol leta, od tega tri mesece na
oddelku za intenzivno terapijo.
Ni več znala ne hoditi ne sedeti.
Po prihodu domov so mi odo-
briU le tri mesece bolniške. Hči
potrebuje posebno skrbno ne-
go 24 ur na dan. Če kateter
izpade, lahko izkrvavi. Kateter
mora biti sterilen, sicer lahko
pride do zastrupitve. Ne mo-
rem je zaupati komurkoli. Ko-
nec lanskega leta so mi odobrili
polovični delovni čas in bila
sem prepričana, da bom ob
tako bolnem otroku upraviče-
na do nadomestila plače za
druge štiri ure, vendar sem se
motila,« je pripovedovala Mile-
na Zore, steklobrusilka iz Dola
pri Hrastniku. Bo družini Zore
spremenjeni zakon olajšal živ-
ljenje?
»V oddelku za hematologijo
in onkologijo Pediatrične klini-
ke v Ljubljani vsako leto na
novo sprejmemo kakšnih 60
otrok, ki morajo prestati inten-
zivno zdravljenje in dolgotraj-
no hospitalizacijo. Lahko traja
tudi do dvanajst mesecev,« je
povedala primarij Jožica An-
žič, onkologinja in pediatrinja,
ki dela s hudo bolnimi otroki
že 26 let. »Pogosto je potrebno
zdravljenje s citostatiki in z ob-
sevanji, ki povzročijo manjšo
odpornost organizma in slabo
vplivajo na splošno počutje
malih bolnikov. Večkrat so
nujne obširnejše operacije in še
mnoge druge oblike zdravlje-
nja, ki povzročijo telesne in
psihične težave. Zdravljenja so
tako zahtevna, da je pri majh-
nem otroku ravno zanesljivi
starš tisti vezni člen, ki omogo-
či, da otrok zdravljenje sprej-
me,« je poudarila dr. Anžičeva.
Kaj pomeni za otroka ke-
moterapija? Dveletnik mora
pet ali več dni neprekinjeno
prejemati intravenozno infuzi-
jo, kar zahteva nepremično le-
žanje. »Nimamo dovolj sester,
da bi bile vseskozi ob otroku,
ga spodbujale, božale, mu pri-
govarjale, ga zibale in uspava-
le. Sploh pa medicinska sestra
otroku ne more nadomestiti
mame. Kadar je ob otroku
eden od staršev, izpeljava
zdravljenja ni ogrožena ne po
zdravstveni ne po človeški
plati. Žal so imeli starši doslej
precej problemov ob uveljav-
ljanju bolniške v času otroko-
ve bolezni,« je opozorila dr.
Jožica Anžič. Približno 80 od-
stotkov malih bolnikov pride
na zdravljenje iz krajev izven
ljubljanske regije. Starši bivajo
v tem času pri sorodnikih ah
prijateljih, v hotel ne gre nihče.
V stanovanju, ki ga ima sklad
za pomoč otrokom obolehm
za rakom, lahko začasno biva
le devet staršev hkrati.
Najpogostejši vrsti raka pri
otrocih sta akutna limfatična
levkemija in možganski tumor.
Kakšnih 70 odstotkov vseh
otrok, ki zbolijo za rakom, oz-
dravi. Možnost ponovitve bo-
lezni je pri različnih vrstah raka
različno visoka. Večina staršev
vendarie sliši odrešilni stavek:
»Zdravljenje je zaključeno!«
Indira
Leto in pol ni bila bolna niti
enkrat, a nenadoma je postala
utrujena. Nič je ni zanimalo, ne
igrače ne ljudje. Dva meseca je
imela visoko vročino in vzroka
zanjo niso mogh ugotoviti.
Močno je shujšala. V pediatrič-
ni kUniki so ugotovili, da ima
akutno levkemijo. »Zdravljenje
je trajalo osem mesecev,« je
povedala dekličina mama Ha-
nifa Osmič. »Ves čas sem bila
ob njej in ji skušala trpljenje
vsaj malo olajšati. Odklanjala je
hrano, a dojila sem jo lahko.
Kemoterapij ni dobro prenaša-
la, saj je po njih vedno bruhala,
včasih ji je tekla kri iz noska ali
pa je postala vročična. Bilo je
obupno. Pred njo nisem smela
jokati, čeprav me je v grlu duši-
lo od solz. Šla sem v kopalnico,
se izjokala in se vrnila k njeni
postelji. Bila sem na koncu z
živci, hkrati pa sem vedela, da
me potrebuje in da ne smem
odpovedati. Moja punčka je ve-
liko prejokala. Druge mamice
na oddelku so mi bile v oporo.
Vsi, otroci in starši, smo bih na
istem. Zdravljenje sva zaključili
junija lani in Indira se bistveno
bolje počuti. Bolezen se ne sme
ponoviti.«
Petčlanska družina Osmič iz
Šoštanja živi v stari hiši, v
majhnem vlažnem stanova-
nju, ki nima niti kopalnice. Do-
slej so zaman prosili za zame-
njavo. Dohodki vratarja v šo-
štanjski tovarni usnja in delav-
ke v Elkrojevi likalnici so nizki.
Matevž
»Sin je bil star šest let in pol,
ko so se mu nenadoma vnele
bezgavke. Po štirinajstih dneh
so ga odpustih iz bolnišnice.
Bil naj bi zdrav,« je povedala
Irena Menih. »Po dveh tednih
je čutil močne bolečine v kol-
ku in zopet je moral v bolni-
šnico. Kmalu so ga odpustili,
čeprav ni bilo izboljšanja. Bil je
na berglah. Sledilo je vnetje
stegnenice in hude bolečine so
se razširile po vsem telesu.
Dobil je visoko temperaturo.
Šli smo na pediatrično kliniko
v Ljubljano in na oddelku za
onkologijo smo izvedeli za
diagnozo. Bila je težka oblika
levkemije - Burkittov limfom.«
»Doživeli smo šok, a ni
bilo časa za obup, kajti Ma-
tevžu je bilo treba pomagati.
Takoj so pričeli s kemotera-
pijami,« je dejal dečkov oče
Matjaž Menih. »Zgodilo se je
natančno tako, kot je napo-
vedala primarij dr. Jožica
Anžič. Dejala nam je, da ni-
mamo na izbiro več poti,
ampak je ena sama. Mora-
mo jo prehoditi. Preživel je
šest kemoterapij in kakšnih
štirinajst punkcij.«
»V bolnišnici sva bila štiri
mesece. Veliko sva se pogo-
varjala, se igrala, izdelovala
medvedke in kužke... Bil je še
premajhen, da bi ga bilo strah
za življenje, a po vsaki prei-
skavi je vprašal, ali ima dobro
kri. Otroci na tem oddelku
hitro odrastejo,« pravi Irena
Menih. Matevž je pogumno
prenašal zdravljenje in zaba-
val druge otroke, kadar je bil
dovolj pri močeh. Domov se
je vrnil s temnimi podočnjaki
in oslabel, a je naglo okreval.
Kmalu je vozil kolo, se prvič
vzpel na Uršljo goro... in po-
stal zdrav, ravno prav navi-
han prvošolec.
KSENIJA LEKIČ
Foto: GREGOR KATIC
Alen s svojo zdravnico Jožico Anžič. Med zdravljenjem otroci hitro odrastejo.
V mamičinem objemu je varno in toplo.
S pomočjo staršev otrok zdravljenje lažje sprejme.
KOMENTIRAMO
Dežela medvedkov
Tako so oddelek za onkolo-
gijo in hematologijo pedia-
trične klinike v Ljubljani poi-
menovali starši in bolni otro-
ci V Deželi medvedkov se
zgodi veliko hudega. V njej so
otroci, ki jih zdravijo z obse-,
vanji, s kemoterapijo, z ope-
racijami. .. Prestati morajo
veliko bolečih preiskav. Maj-
hen otrok doživlja zdravljenje
kot psihofizično nasilje in v
tej grozi nikakor ne more ra-
zumeti, zakaj ne moreta biti
ob njem mama ali oče. Hudo
mu je in potrebuje tolažbo
ljudi, ki jih ima najraje. V
Deželi medvedkov sta boleči-
na in ljubezen. Zgodita se
trpljenje in toplina. Eni odi-
dejo zdravi, drugi med med-
vedki zaspijo.
Oče dečka, ki ima levkemi-
jo, je dejal, da so rakava obo-
lenja zavita v gosto meglo; v
dolgi vrsti čakajočih je prepoz-
navnih samo nekaj obrazov
spredaj, ostali so zgolj silhue-
te, ki bodo ob času dobile ime
in priimek. Vsi upamo, da
nas ne bo med izbranimi,
vendar nihče ne izbira sam -
izbere ga bolezen. Tudi druži-
na Pucelj iz Ribnice je verjela v
dobro, a njihov Martin, ki je
komaj dobro shodil, je vseeno
zbolel za rakom. Takrat se je
družini sesul svet. A le za hip,
za neskončno kratek in obe-
nem neskončno dolg trenutek
resnice. Nato seje začel boj za
Martinovo življenje. Janez Pu-
celj, eden izmed pobudnikov
peticije, ki so jo lansko pom-
lad podpisali starši hudo bol-
nih otrok, je med zdravlje-
njem spoznaval tudi stiske
drugih staršev, ki so jim biro-
kratski pristopi onemogočili
bivanje ob otroku. »Takrat bi,
oprostite, najraje koga uda-
ril,« je dejal. Tudi ko je osebni
zdravnik predlagal prisotnost
starša v času otrokovega zdra-
vljenja v bolnišnici, je zdrav-
niška komisija zavoda za
zdravstveno zavarovanje
predlog lahko zavrnila. »Bis-
tveni problem je,« je dejal
Martinov oče, »da je birokra-
cija nadvladala stroko.«
Starši hudo bolnih otrok so
se z mučnim uveljavljanjem
pravice do bolniške ukvarjali
desetletja. Prejšnji torek je nji-
hova problematika priroma-
la v državni zbor in poslanci
so brez glasu proti sprejeli za-
kon o dopolnitvi zakona o
zdravstvenem varstvu in
zdravstvenem zavarovanju.
Omogoča jim daljšo odsotnost
z dela tudi v času, ko je otrok
na zdravljenju v bolnišnici, in
podaljšanje pravice do nado-
mestila plače takrat, kadar je
otrok utrpel hudo možgansko
okvaro, zbolel za rakom ali se
mu je zdravstveno stanje kako
drugače bistveno poslabšalo.
Trajanje bolniške ni opredelje-
no, ampak bo o dolžini stale-
ža presodila zdravniška ko-
misija druge stopnje - in to na
predlog strokovnega kolegija
pediatrične klinike! Se bo
zdravniška komisija druge
stopnje docela otresla biro-
kratske miselnosti, s katero so
hudo preizkušane družine do-
slej prevečkrat prizadeli? Če
bo upoštevala predloge stro-
kovnega kolegija pediatrične
klinike, so starši hudo bolnih
otrok naposled dočakali svet-
lejši zakon. Naj dočakajo tudi
otrokovo ozdravitev.
KSENIJA LEKIČ
Št.4.>28.joRUor1999
-3
REPORTAŽA
Zimska trgatev na Sladki Gori
Čebularjevo trganje suhega jagodnega izbora - Sadovi dveh desetletij vinogradnikovih vlagan
v veliki večini vinogradov
je zimski mir, na Sladki Gori
pa je bilo v začetku januarja
živahno. »Brentači pridejo
dobro skozi, saj ni treba veli-
ko nositi,« se je po trgatvi
suhega jagodnega izbora ša-
lil lastnik Jože Cebular.
Bil je 6. januar, praznik Sve-
tih treh kraljev. Lep sončni
dan, pri čemer so napovedo-
vali hudo zimo. Zato se je
Čebular zjutraj odločil, da bo-
do trgali še istega dne. Suhi
jagodni izbor mora vsebovati
vsaj 153 ekslejev, pri Čebular-
jevih so jih namerih 158.
Trgači so odšli med sedem-
sto trsov laškega rizlinga, ki je
za vina posebne kakovosti
najprimernejši zaradi avtohto-
nosti in prilagodljivosti. »Pri-
delovalec mora datum takšne
trgatve prijaviti pooblaščeni
instituciji. Posebna komisija
nato opravi z zakonom dolo-
čeni ogled tako na trsu kot v
času stiskanja,« je opozoril iz-
kušeni vinogradnik.
Megleno vreme
škodi
Pri nas marsikdo še vedno
slabo pozna posebne trgatve.
Tako najmanj poučeni ne ločijo
med pozno trgatvijo, ledenim
vinom, jagodnim izborom ter
suhim jagodnim izborom, pa
tudi med vini iz posušenega
grozdja. Za ledeno vino je po-
goj, da vsebuje določeno količi-
no sladkorja, tri dni mora biti
vsaj minus 6 stopinj Celzija,
grozdje pa mora biti predelano
v zamrznjenem stanju. Krona
vsakega vinogradnika je seve-
da suhi jagodni izbor ali ledeno
vino, za katerega zadošča
manj sladkorja.
Pri Čebularjevih se ukvarja-
jo s trgatvami posebnih kako-
vosti že več kot eno desetletje.
Pri vsem skupaj, poudarja Jo-
že Čebular, so pomembni pra-
vi čas trgatve, pravo vreme in
primerno stanje grozdja. Pravi
čas je odvisen od vrste trgatve.
Grozdje Čebularjevega suhe-
ga jagodnega izbora je tako
bolj spominjalo na rozine. »Ob
običajni trgatvi vsebuje grozd-
je do 85 odstotkov vode, ki
mora za vino posebne kako-
vosti izhlapeti.« Za takšno tr-
gatev sončno vreme ni pogoj,
le megla je izrazito nezažele-
na. »Z njo se v grozdju nabere
nekoliko višja kohčina vode,«
pravi Čebular, ki piše o vino-
gradništvu tudi v strokovno
revijo Veritas. Za posebno tr-
gatev mora vinogradnik pra-
vočasno poskrbeti za grozdje
z zaščitnimi sredstvi, saj bi
pridelek lahko drugače propa-
dal.
Med zadnjo vinsko letino
so lahko Čebularjevi posebno
ponosni na eno pozno trga-
tev, na dva izbora ter na višek
vsega, na suhi jagodni izbor.
Slabega vina ni
čebularjevi, ki imajo kmeti-
jo v Polžanski Gorci pri Sladki
Gori, so v občini Šmarje pri
Jelšah edini, ki trgajo v zim-
skem času. Posebnih trgatev
je pri nas kar nekaj, tiste po
novem letu pa so zelo redke.
»Tega sem se lotil, ker sem
hotel dokazati, da je mogoče
iz vina dobiti več. Pridelek je
majhen, vendar količina ni
pomembna. Za vinogradnika
je pomembno, da takšno vino
ima.« Tako so iz Čebularjeve
vinske stiskalnice pridobili
dragoceno tekočino, ki se je
bolj vlekla kot tekla. Tekočina
je zelo čiste barve in bo dozo-
rela za vino šele po približno
letu dni. »Takšno vino ceni
seveda tisti, ki se na vse to
dobro spozna.« Sicer pa Če-
bular meni, da pri nas suhi
jagodni izbor še vedno nima
prave vrednosti.
Ponosen je na starodavno
vinogradniško tradicijo Slad-
ke Gore, zaveda se, da so
pozneje sloves pokvarili. Če-
prav trdi, da slabega vina ni,
je le drugačno. Čebularjev
rod se, podobno kot drugi
tamkajšnji vinogradniki, po-
naša z dolgo tradicijo. Z vino-
gradom je odraščal in pred
dvema desetletjema začel s
prenavljanjem z boljšimi sor-
tami, z drugačnim načinom
pridelave.
Danes je v Čebularjevih vi-
nogradih 8500 trsov ter v kleti
13 različnih vin. Če upošteva
posebne trgatve, še več. V vi-
nogradu raste laški rizling,
sauvignon, chardonnay, ru-
meni muškat, traminec, sivi
pinot, renski rizling, kerner,
šipon, zeleni silvanec ter v
manjših količinah žametna čr-
nina ter modra frankinja. Pri-
delujejo suha, polsuha, pol-
sladka, sladka in predikatna
vina. Vso zadnjo in predzad-
njo letino laškega rizlinga so
namenili za posebne trgatve.
Predzadnjo trgatev so imeli na
silvestrski dan, leta 1997.
Čebularjevi vina tudi uste-
kleničijo, na nalepki je podo-
ba sladkogorskega baročne-
ga bisera.
V podravskem
rajonu
Zaradi kakovosti s prodajo
vina nimajo težav. Stalne stran-
ke imajo. Ko se s Čebularjem
pogovarjava o uvažanju vina,
je zelo kritičen. »To je za pošte-
nega vinogradnika katastrofa.«
Zadovoljen pa je, ker so šmar-
sko-virštanjski okoliš po dol-
gotrajnih prizadevanjih uvrstili
v podravski rajon.
Pri vsem skupaj se zaveda,
da so za vinogradnika po-
membna preverjanja, prizna-
nja, ki jih je prejel na ljubljan-
skem mednarodnem vin-
skem' sejmu, na radgonskem
kmetij sko-živilskem sejmu,
na mariborskih ocenjevanjih
takoimenovanih prerezov let-
nika ter na lokalnih ocenjeva-
njih. Ponosen je, ker je vehka
fotografija Čebularjevega vi-
nograda v svetovni Enciklo-
pediji vin Oza Clarka. Pove,
da so pili njegovo vino na
sprejemu v neki dunajski pa-
lači. Poslali so mu tudi foto-
grafijo črnega kardinala iz
Ugande, ki je nazdravil z nje-
govim vinom sredi Afrike.
Povezan je v Društvo vino-
gradnikov  in  kletarjev Trta
Šmarje pri Jelšah. Bil je med
pobudniki ustanovitve ter prvi
predsednik. Poudarja, da je po-
vezovanje v društvo zelo po-
membno, saj so vinogradnike
na tečajih usposobiU za uste-
kleničenje, imajo veliko preda-
vanj, vsakoletna ocenjevanja
vin, vključeni so v širše poveza-
ve slovenskih vinogradnikov
Na sejmih in razstavah nasto-
pajo skupaj, prav tako si priza-
devajo za uresničitev vinske
ceste v občini. Jože Čebular se
spominja, da so imeli v šmarski
občini lokalno ocenjevanje vin
med prvimi na Štajerskem.
Vzbudilo je zdrav tekmovalni
duh. »Sosed je opazil, da ima
drugačno vino od soseda.
Vprašal se je, zakaj ne bi tudi
sam imel boljšega.«
Čebular ima kot vinograd-
nik obrtniški status. V vino-
gradu si prizadevata skupaj z
ženo Marijo, poleg kmetije si
pomagata še s trgovino z me-
šanim blagom. V veliko po-
moč so jima tri hčerke. Mlajši,
Nataša in Špela sta osnovno-
šolki, Anita obiskuje maribor-
sko turistično srednjo šolo.
Družina se namerava v bližnji
prihodnosti posvetiti turizmu
ter ponuditi v gorci pokušino
vin za skupine. Sladka Gora je
pač biser, ki mu pojejo slavo
sirom po Evropi.
BRANE JERANKO
Vino s Sladke Gore sredi Afrike. V Ugandi je z njim nazdravil tamkajšnji temnopolti
kardinal.
Jože Čebular iz Polžanske Gorce ima približno 8500 trsov. Zimska idila v njegovem vinogra-
du na Sladki Gori. Foto: GK
Šl. 4.-28. januar 1999
ŠPORT I Q
Preveč spodrsljajev
Gregor Cankar, Urško Žolnir, RK Celje Pivovarna Loško in KK Miroteks so dobitniki laskavih priznanj »Športnik leta
1998« v Celju.
\,i zaključni prireditvi so
podelili kar 140 različnih
priznanj, prvič pa se je pri-
petilo, da so med šestimi naj-
Ijoljšimi športniki trije ju-
joisti. Na natečaj, ki je pote-
li\ potekal v obliki pisnega
glasovanja, se je odzvalo do-
bri dve tretjini anketirancev.
2al je na solidno izpeljan
projekt padla tudi slaba luč.
Kar preveč (nedopustnih)
napak si je najprej privoščil
predsednik celjske Športne
zveze Jože Geršak, ki je na
dan podelitve javno razglašal
ime športnika, ki ga je v svo-
jem anketnem listu postavil
na 1. mesto in svojo odločitev
tudi podrobneje razložil. Na-
ldjučje(?) je hotelo, da se je
prav »naš atlet«, kot se je Gre-
šak izrazil, znašel na prestolu.
Cankarju seveda ne gre prav
ničesar oporekati in le čestita-
mo mu lahko za četrti zapo-
redni naslov - njegovi načrti v
tej sezoni pa so kar bomba-
stični: preskočiti želi 840 cm
(znamko je dosegel na mitin-
gu v Celju pred letom in pol).
Jože Grešak tudi sicer meni,
da so gmotni pogoji v celj-
stm športu vse boljši (dogra-
jena je le atletska dvorana,
nogometaši vadijo na pesku,
od dvorane Gimnazije Center
pa še nihče nima koristi), v
slovesnem nagovoru je Ferja-
novo bronasto mladinsko SP
prestavil v Bolivijo (prispevek
na videostrani je govoril celo o
Argentini), PubUkumove no-
gometaše pa dvakrat posadil
na»igrališče«. Senca dvoma se
okrepi še ob dejstvu, da je
posebna komisija (Uroš
Krajnc, Bogdan Povalej in Bo-
jan Planmšek) ovojnice z gla- j
sovi odprla že v petek popold- ^
ne, namesto na dan proglasi- ;
tve, kot so sprva napovedova- j
li. Čistega vina bo potrebno ;
naliti z javno poimensko obja- 1
vo glasovnih lističev, ki naj bi !
izšla v pubUkaciji oz. biltenu
ŠZ Celje, vsakršnemu predča- |
snemu napovedovanju in ko- [
mentiranju izidov pa se je v ^
prihodnje potrebno na široko i
izogniti, kar najbolj velja za :
predstavnike krovnih organi- ,
zacij. 1
Med šesterico najbolje uvrš- ]
čenih športnikov so letos kar 1
trije judoisti. Žolnirjevi je pri- \
padel naslov, kolegica iz JK ]
Sankaku Petra Nareks se je i
okitila s tretjim mestom (med- j
nju se je vrinila kegljavka Ma- i
rika Kardmar), Klemen Ferjan
pa si je z bronom iz Kolumbije
pri moških zagotovil 2. mesto,
rokometaš Roman Pungartnik
je bil na koncu tretji.
Priznanja za mlade šport-
nike so prejeli člani RK GPL,
ADK Kladivar, KK Miroteks,
JK Sankaku, PK Marines
Neptun, NK Publikum, SD
Unior, DK Celje, TKD Hyong,
Društva za karate, TK Avto
Celje, ŠRDZMR Aero, HK Ce-
lje, FSK Mont Celje, PD Celje
in PKBV Celje, za članske
kategorije pa RK GPL, ADK
Kladivar, KK Miroteks, JK
Sankaku, ŽKK Ingrad Celje,
JK Ivo Reya, PK Marines
Neptun, Aero klub Celje, DK
Celje TKD Hyong, AMD Šlan-
der. Kajak kanu klub Nivo,
PD Celje, PKBV Celje in
Društvo za rekreacijo in
šport invalidov Celje. Na
podlagi izbora omenjene ko-
misije so prizanja za strokov-
no delo v lanskem letu preje-
li še Hrvoje Fižuleto, Srdjan
Djordjevič, Štefan Cuk, Mar-
jan Fabjan, Lado Gobec,
Zdravko Zovko, Igor Razgor
in Bruno Toplak.
PRIMOŽ ŠKERL
■■i Foto: GREGOR KATIC
Športnika leta 1998 v Celju ■ judoistka Urška Žolnir in atlet Gregor Cankar.
Športnike leta so medtem
izbrali tudi v Velenju. Po pri-
čakovanju so za najboljše
razglasili tenisačico Katari-
no Srebotnik, atleta Bekima
Bahtirija in nogometni klub
Rudar.
ŠPORTNIK LETA J
V torek priznanja
Akcija NT&RC »Športnik leta«, v katerem najboljše šport-
nike in ekipe izbirajo poslušalci Radia Celje in bralci Novega
tednika, je zaključena. Novo akcijo bomo začeli na Radiu
Celje prihodnji mesec, v Novem tedniku pa boste lahko
glasovali zadnja dva meseca v tem letu.
V torek bomo medse povabili najboljše, ki ste jih izbrali. V
novem fitnes centru Top Fit na Ipavčevi ulici v Celju bomo
najboljšim na skromni slovesnosti podelili nagrade in priznanja
ter druženje izkoristili za klepet, katerega vsebina bo predstav-
ljena v naslednji številki. Še enkrat se bralcem zahvaljujemo za
sodelovanje v akciji in vas že ob tej priložnosti vabimo, da
oddate svoj glas tudi ob koncu tega leta.
PANORAMA
NOGOMET
Prijateljska tekma
Esotech Šmartno-Korotan
1:0 (0:0) Smajlovič 80.
KOŠARKA
Liga Kolinska
21. krog: Pivovarna Laško-
Slovan 74:57 (38:34) Goljovič
19, Dončič 16, Lisica 11, Ju-
rak 8, Kune 5, Kazaferovič 4.
Helios-Savinjski Hopsi 67:79
(33:37) Jagodnik in Kobale
16, Stevič 11, Rituper 10, Ci-
zej 8, Čmer in Trifunovič 7,
Nikitovič 4. Vrstni red:
Union Olimpija 41, Pivovarna
Laško 40, Krka 37, Savinjski
Hopsi 36, ZM Lumar Maribor
31, Loka kava 30, Helios in
Slovan 28, Triglav, Pošta MB
Branik in Postojna 27, Kraški
Zidar 26.
1.B SKL
15. krog: GD Hrastnik-Ro-
gla Atras 49:67 (29:33) Tem-
nik 14, Herman 12, Šrot in
Benič 11, Sedminek 8, Ravni-
kar 4. Banex-Zagorje 71:70
(22:38) Sivka 22, Novak 13,
Ritonja 12, Lušenc 11, Mako-
vec 5, Marinšek 4, Keblič 3,
Ravnihar 1. Kemoplast-Elek-
tra 77:88 (36:40) Urbanija 29,
Kočar 21, Josipovič 10, Jova-
novič 9, Škornik 6, Maček 2
za Kemoplast, Božič 23, Taj-
nik 19, Rizman 15, Medvešek
11, Brinovšek 10, Črešnik 6,
Maličevič in Zupane 2. Vrstni
red: Zagorje 27, Rogla Atras
26, Kemoplast 24, Banex, Ra-
denska, Elektra, Ilirija in No-
va Gorica 22, Krško in GD
Hrastnik 21, Union Olimpija
ml. (-1) 20, Gradbinec Radov-
ljica (-1) 18.
2.SKL vzliod
15. krog: Celje-Ekipa Janče
81:82. Vrstni red: Yurij Plava
laguna 27, Celje (-1) 25, Mal-
gaj Rudar 24, Ekipa Janče 23,
Bistrica in ŽKK Maribor 22,
Ruše 21, Litija (-1) in Črno-
melj 20.
1.SKL (Ž)
11. del, 3. krog: Ingrad Ce-
Ije-ADD Ihrija 64:41 (23:18)
Grobelnik 22, A. Vodopivec
18, S. Vodopivec 14, Obrov-
nik 4, Mitrovič 3, Pertinač 2,
Ramšak 1. Vrstni red: Imos
Jezica 34, Ingrad Celje 32,
Maribor 26, ADD Ilirija 25,
Odeja Marmor in SKB Jezica
ml. 23.
Pokal RS
Četrtfinale (prvi tekmi):
Celje Pivovarna Laško-Termo
36:17 (20:8) Pungartnik, Šer-
bec in Škrbič 7, Pajovič 5,
Tomšič in Jelčič 3, Vugrinec
2, Šafarič in Praznik 1. Gore-
nje-Trebnje 18:19 (8:10) Be-
dekovič, Sovič 4, Tome in
Rozman 3, Kavaš 2, Cvetko in
Krejan 1. (povratni tekmi):
Termo-Celje Pivovarna Laško
22:34 (7:20) Stefanovič 6,
Pungartnik in Pajovič 5, Tom-
šič in Škrbič 4, Jelčič, Vugri-
nec in Puc 3, Šafarič 1. Treb-
nje-Gorenje 26:27 (10:13) Be-
dekovič 10, Sovič 8, Rozman
3, Cvetko 2, Tamše, Krejan,
Kavaš in Tome 1.
ODBOJKA
1.D0L
U. krog: Titan Kamnik-Šo-
štanj Topolšica 3:0 (15:12,
15:5, 15:5). Vrstni red: Fuži-
nar GOK IGEM 18, Salonit,
Elvo Bled in Pomgrad 17,
Stavbar IGM in Titan Kamnik
14, Olimpija 10, Žužemberk
4, Šoštanj Topolšica 2, Krka
0.
2.D0I
13. krog: SIP Šempeter-
GLŠ Črnuče 3:0 (15:12, 15:9,
15:13). Vrstni red: Astec Tri-
glav 24, Brezovica in Granit
20, IGM Hoče 18, SIP Šempe-
ter 16, Kovinar Kočevje in
Termo Lubnik 14, GLŠ Črnu-
če 10, Ljutomer in Hoteli Si-
monov Zaliv 6, VC Portorož
in Vuzenica 4.
2.D0L (Ž)
13. krog: Infond Branik-
Zgornja Savinjska 2:3 (15:10,
15:9, 13:15, 7:15, 12:15). B&L
Utrip Šempeter-Ruše 3:1
(15:6. 13:15, 15:2, 15:2). Ka-
juh Šoštanj-Kemiplas Koper
11. 3:0 (15:12, 15:13, 15:12).
Vrstni red: Bell Rogoza 26,
Asics Tabor 24, Frupi ŠOU K2
Šport 22, Infond Branik in
Kemiplas Koper II. 14, Solkan
12, B&L Utrip Šempeter. Ka-
juh Šoštanj in Zgornja Savinj-
ska 10, Benedikt 8, Ruše 6,
Partizan Prevahe 0.
Ignjatovicu hladilnik in 125 tisočakov
člani velenjskega NTK
ERA Tempo so se izkazali z
odlično izvedenim drugim
mednarodnim namiznote-
niškim turnirjem, ko so po-
stregli z zares fantastičnimi
pogoji in nagradnim skla-
dom, tako da je turnir postal
celo najmočnejši v Sloveni-
Skoraj milijon tolarjev in
privlačne praktične nagrade
so bili zadosten razlog, da se
tekmovanja udeležilo kar
''7 tekmovalcev, prostora pa je
t^ilo le za 64. Prišla je popolna
slovenska reprezentanca na
*^elu s Smrekarjem. Komacem
"1 Ignjatovičem, za nameček
Pa še štirje Kitajci, ki žogico
Udarjajo v slovenski namizno-
teniški ligi.
Do četrtfinala je šlo po na-
povedih, potem pa je za prvo
presenečenje poskrbel doma-
"^in Jure Slatinšek. ki je z 2:1
^gnal enega favoritov Štefana
Wača in navdušil kakšnih
^00 gledalcev v Rdeči dvorani.
Gregor Komac je v razburlji-
vem duelu s težavo premagal
reprezentančnega kolego, ki
sicer nastopa v nemški ligi,
Robija Smrekarja, vendar je v
polfinalu klonil proti tehnično
odličnemu Madžaru Ivanu
Vitseku, ki ga je v finalu že
čakal Sašo Ignjatovič. Razen
nekaj napak v drugem nizu je
član Sintelona iz Bačke Palan-
ke igral vseskozi odlično in si
po zmagi prislužil 125 tisoča-
kov in hladilnik. »Glede na
moje dobre igre v zadnjem
obdobju, ko sem premagal tu-
di Samsonova, zmaga zame ni
presenečenje. Turnir je bil
izredno močno zaseden, orga-
nizatorji pa so poskrbeli za
resnično lepe nagrade, ki so v
Sloveniji prava redkost,« je še
pokomentiral zmagovalec Ig-
njatovič.
Razvrstitev: 1. Sašo Ignjato-
vič (Sintelon Bačka Palanka),
2. Ivan Vitsek (Voest Aut), 3.-
4. Gregor Komac (Krka) in
Jang Shigang (ŽNTK), 5.-8.
Jure Slatinšek (ERA Tempo),
Wei Pan (ETA), Zvonko Plohi
(ŽNTK) in Robi Smrekar (Plu-
derhausen Nem).
DEJAN TAMŠE
Foto: GREGOR KATIC
Slovenski reprezentant iz jugoslovanske lige Sašo Ignjatovič
se Madžaru Vitseku v finalu ni pustil zmesti.

0 I ŠPORT
Na Volgo za polfinale
Pred prvo četrtfinalno tekmo Lige prvakov s Kaustikom se je pivovarjem
spet pridružil Iztok Puc
v Volgogradu (nekdanjem
Stalingradu) so se kolesja
zgodovine večkrat drugače
zavrtela. Najbolj odmevna je
vsekakor znamenita bitka pri
Stalingradu, ko so Nemci
svoje oklepnike morali na-
mestiti v vzvratno prestavo in
upati je, da celjskim rokome-
tašem ne bo potrebno podo-
življati česa podobnega. Ru-
ski prvaki veljajo za eno naj-
težjih evropskih ekip. Četudi
so ob koncu tekmovanja v
skupini s Kielom izvedli ne-
kakšen slepilni manever in
obe tekmi (v Nemčiji) dokaj
gladko izgubili, pa v tem ne
gre iskati oprijemljivih doka-
zov o njihovi moči. Zdi se, da
Kaustik lahko izvrstno zai-
gra, kadar se mu zahoče.
:mm
In v leni je ena večjih težav
celjske ekipe. V klubu zatrju-
jejo, da se ne bodo preveč
ozirali po nasprotniku in se
bodo bolj oprli na lastne mo-
či. Trener Sead Hasanefendič
je prepričan, da ima njegovo
moštvo najkvalitetneje zase-
dena igralna mesta - seveda
kadar ni poškodb. »V premo-
ru evropskih tekmovanj smo
delali na fizični pripravljeno-
sti ter uspeli ozdraviti vse
igralce, ki se jim forma vidno
vzpenja. Izboljšali smo odsto-
tek strelov iz igre, oba vratar-
ja pa delež obramb,« razmiš-
lja celjski strateg, ki je zado-
voljen tudi z vrnitvijo Iztoka
Puca. Hkrati je napovedal ne-
kakšno simulacijo ruskih raz-
mer (izvedli naj bi jo danes) v
vseh pogledih, kajti časa za
prilagajanje domala ni.
Rekonvalescent Puc v Vol-
gogradu pričakuje najtežjo
tekmo sezone: »Proti Kielu ni
nastopil Kulešov, ki je motor
moštva. Naša prednost je po-
vratna tekma v Golovcu, ugo-
den izid v Rusiji pa je lahko
tudi poraz, ki ga še lahko
nadomestimo!« In ker Rusija
ne velja ravno za zgledno dr-
žavo, so v klubu pripravljeni
na vse mogoče neprijetnosti.
Ena teh je na primer prehra-
na, zato z odpravo putujeta
še kuharja (iz gostišča Jež v
Radečah), za obširno ponud-
bo pijač matičnega pokrovite-
lja pa tako ni bilo potrebno
nikoli pretirano skrbeti.
Dvorana v Volgogradu
sprejme preko 5 tisoč ljubite-
ljev rokometa in če je verjeti
informacijam, se na tekmah
vselej zbere najmanj 3 tisoč
gledalcev. Kaustik so ustano-
vili leta 1973, tri leta kasneje
se je uvrstil v tedanjo repub-
liško ligo SZ, v sezoni 1980/81
v drugo ligo in pred 11 leti v
elito. Zadnja tri leta so ruski
prvaki (93-94 podprvaki, 95
pokalni zmag.). Najnevarnej-
ša sta Oleg Kulešov (srednji,
25 let, 72 repr.) in pogostokrat
izključeni Sergej Pogorelov
(des. zun., 25, 82). Premorejo
še 6 igralcev, ki so osvojili
naslov svetovnega mladin-
skega prvaka in enega kadet-
skega. Za najučinkovitejšega
strelca trenutno velja Pavel
Gouskov (des. krilo, 27), ki je
v ligi 38-krat presenetil nas-
protne vratarje. In kot je Ha-
sanefendič nemignil, bi naj-
prej veljalo zaustavili rusko
»specialiteto« - strele iz teka
oz. tal. Torej bo znova odlo-
čala obramba, ki je bila v
Pamploni velikokrat na maja-
vih nogah.
■■■■■■B PRIMOŽ ŠKERL
Celjska odprava bo v Vol-
gograd odpotovala v petek ,
ob 5. uri, charterski polet je
napovedan ob 8., v nekdanji
Stalingrad pa bodo rokome-
taši prispeli ob 14. uri po
lokalnem času. Lažji trening
je zapovedan ob 17. uri.
Srečanje v Volgogradu so-
di najboljši nemški par Bu-
low-Lubker. Sprva napove-
dana danska sodnika so zara-
di bolezni morali zamenjati.
2500 vstopnic za povratno
tekmo v Golovcu bo v pred-
prodaji od ponedeljka. Kupi-
ti jih bo mogoče v Kompaso-
vi poslovalnici, bistroju Ti-
me out, hotelu Hum v Laš-
kem ali na sedežu kluba.
Ostali četrtfinalni pari: Za-
porožje-Badel Zagreb, Fo-
tex-Barcelona, Portland San
Antonio-Kiel.
Nastop osnovnošolcev je navdušil polne tribune nove šempeterske športne dvorane.
Gaber počakal do konca
»šolski in športni« minister Slavko Gaber se ni dal kar tako odgnati iz nove športn
dvorane OŠ Šempeter, ki jo je v soboto dopoldne slovesno izročil tamkajšnjim osnovnošol
cem, objekt pa bo služil še razvoju vrhunskega športa in številnim drugim, željnii
rekreacije in športnega oddiha.
Eminentni gost si je v miru ogledal celoten program, v katerem so se zvrstile pevske, plesnf
ritmične in gimnastične točke otrok, predstavitvene tekme mlajših odbojkarskih selekcij
spektakel med šempeterskimi veterani in direktorji in prva uradna tekma v novi dvorani, kater
končna vrednost naložbe dosega 187 milijonov tolarjev. Z novo pridobitvijo v Šempetru vs
glasneje razmišljajo o projektu »prva liga«, kamor naj bi se kmalu uvrstili odbojkarji SI
Šempetra, ki jim je pred polnimi tribunami uspela gladka zmaga (3:0) nad Črnučami. S kolegican
iz B&L Utripa naj bi si kmalu razdelili še 13 novih odbojkarkih žog, ki so jim jih po zmagi 13:5 na
direktorji priigrali odbojkarski veterani. PRIMOŽ ŠKERL, Foto: TONE TAVČAI
Spodbudno za bodoče olimpijce
Med 242 mladimi atleti in atletinjami iz 19 klubov so v soboto
v celjski atletski dvorani predstavniki Kladivarja na dvoranskem
državnem prvenstvu dečkov in deklic dosegli lep uspeh. Od 30
odličij jih je v Celju ostalo pet, dve pa sta odšli v Velenje.
Med najmlajšimi privrženci
kraljice športov je bil najuspe-
šnejši Jernej Bojanovič, ki je
zmagal v skoku s palico (315
cm). Tri srebrne medalje so
dodali Miha Veber v skoku v
višino (166 cm), Boštjan TVat-
nik (8,83) in Dominika Gačnik
(9,32) - oba v teku na 60 m z
ovirami, slednja pa je osvojila
še četrto mesto v skoku v da-
ljavo (505 cm). Bronasto me-
daljo je Kladivarju dodala še
Tjaša Žnidar v skoku v višino
(154 cm), za velenjski atletski
klub pa Janez Zaje v teku na 60
m (7,55) in Andrej Pompe i
skoku v daljavo (593 cm). Med
hnaHsti so bih še Jure OrliM
(4. skok z palico). Marko Pi5
(5. na 60 m), Boštjan Tratnik [!
skok v daljavo) in Marko Rit(
nja (6. na 60 m).
Mlada varovanka trenerj
Braneta Strožarja Marina T(
mič pa je na mednarodnei
mitingu v Ljubljani postavil
nov državni rekord za mlajš
mladinke v teku na 60 m
ovirami. Z izidom 8,78 je za ti
stotinke izboljšala doseže
Koperčanke Rade Vukmirovii
JOŽE KUZM
Veliko zmagovalcev rokometnega turnirja
»Otroci, pustite Pungartnika pri mi-
ru!,« je napovedovalec po ozvočenju
skušal odvrniti gručo rokometnih nado-
budnežev, ki se nikakor niso pustili odg-
nati od celjskega reprezentanta, »pri-
tisk« mladeži pa je le nekaj trenutkov
pred tem še bolj okusil Dejan Peric.
■■aMMHHMKK mm
v evforičnem vzdušju se je v Celju kon-
čal 9. mednarodni turnir v mini rokometu,
kjer je v dveh starostnih kategorijah moči
merilo 71 ekip iz 26 slovenskih in 7 hrvaš-
kih klubov. Dečke so razdelili v 12 skupin,
zmagovalci na posameznih igriščih pa so
bili hkrati tudi zmagovalci turnirja. Tega je
(tako kot minuli teden za deklice) pripravi-
lo celjsko Društvo Športna šola, prav vsa-
ke ekipe pa so ob koncu razveselili s
praktičnimi nagradami (pod pokroviteljs-
tvom RK CPK so jih prispevali Bistro Time
out, Aero, Klasje, Banka Celje in Cetis). Te
sta podeljevala »pivovarja« Dejan Peric in
Roman Pungartnik. Vendar so najpopular-
nejšega slovenskega vratarja najprej po-
stavili v gol, kapetani posameznih ekip pa
so streljali sedemmetrovke. Organizator je
moral nekajkrat resno posredovati, saj je
navdušenje otrok »mejilo na incident«,
zlasti potem, ko je Peric s kazenskimi streli
že opravil, kakšnih 300 otrok pa je istoča-
sno hotelo njegov avtogram. Prvega moža
celjske obrambe so nekako le rešili iz
objema množice na eni in vratarske mreže
na drugi strani, tako da sta s Pungartni-
kom lahko opravila podelitev pokalov,
četudi sta najbrž zaradi obilice pisanja
tožila nad bolečinami v rokah.
Vrstni red po skupinah - letnik 1987,1.
skupina: 1. SS Ribnica A, 2. RK Koper, 3.
Badel Zagreb B. 2. skupina: 1. Celje Pivo-
varna Laško, 2. Poreč, 3. SS Ribnica B. 3.
skupina: 1. DOL TKI Hrastnik, 2. Grča
Kočevje, 3. Umag B. 4. skupina: 1. Badel
Zagreb A, 2. Tržič, 3. SS Ribnica C. 5.
skupina: 1. Polet, 2. Prevent B, 3. Varteks
A. 6. skupina: 1. Mitol Sežana, 2. Prevent
A, 3. Alples Železniki. Letnik 1988, L
skupina: 1. Pyramida Moškanjci, 2. SS
Ribnica A, 3. Radeče. 2. skupina: 1. OŠ
Solkan Nova Gorica, 2. SS Celje A, 3. SS
Ribnica B. 3. skupina: 1. Šport Maestro
club Izola A, 2. Ormož A, OŠ Ivan Grohar
Šk. Loka. 4. skupina: 1. Dubrava Zagreb, 2.
OŠ Peter Kavčič Šk. Loka, 3. Ormož B. 5.
skupina: 1. Umag A, 2. DOL TKI Hrastnik
A, 3. Grča Kočevje. 6. skupina: 1. Mitol
Sežana A, 2. Varteks Varaždin A, 3. Pre-
vent.
PRIMOŽ ŠKERL
Foto: GREGOR KATlČ

ŠPORT
21
Po štajerskih cestaii in liribih
Smeli načrti Kolesarskega kluba Rogla - Najboljšo kolesarko Anico Gošporuš, kolesar leto Gregor Repnik
I N.i turistični kmetiji Krošl
^Kraberku, ki so jo kolesarji
j2brali za najboljši kolesar-
jlio-turistični cilj na Štajer-
skem, je bil v petek občni
^bor Kolesarskega kluba
gogla, združen s praznova-
njem 5-letnice kluba.
Predsednik kluba Jože
plankl je na osnovi podatkov
o opravljenem delu klub oce-
nil kot najboljšega med ljubi-
teljskimi v Sloveniji. Število
planov narašča iz leta v leto in
jih je bilo na začetku leta 1999
le 87. Med najkvalitetnejše ak-
cije v organizaciji kluba sodi
»33 vzponov po osrednji Šta-
jerski«. Člani kluba so v okviru
te akcije lani opravili skupno
894 vzponov, ponosni pa so
lahko tudi na organizacijo in
dosežke svojih članov na jav-
nih prireditvah, kot so juriš na
Roglo, skok v Skomarje, skok
na Stolpnik, vzpon na Rako-
vec in podpohorski maraton.
To so glavne prireditve, ki
jih bodo izpeljali tudi letos.
Ob tem vse tri sekcije: Sloven-
ske Konjice, Zreče in Vitanje-
Kidričevo, organizirajo vrsto
prireditev, namenjenih čla-
nom. Med njimi so se že lani
uveljavili družinski izleti, pri-
merni tudi za manj izkušene
kolesarje. To je tudi prilož-
nost za odkrivanje mladih ko-
lesarjev, ki jim v klubu name-
njajo posebno skrb, zato še
toliko manj razumejo, da ob-
činska športna zveza dela
kluba ne podpira. Njihova de-
javnost je tako v glavnem od-
visna od podpore sponzorjev.
Člani kluba so v preteklih
letih sodelovali tudi na vrsti
prireditev, ki jih organizirajo
drugi klubi v Sloveniji, zato
ne preseneča zamisel, da bi
sami organizirali gorsko
transverzalo po Sloveniji, v
kateri bi združili gorsko in
cestno kolesarstvo, pred tem
pa bi seveda pripravili kvali-
tetna navodila, kar pa je velik,
zlasti finančno, zalogaj.
Na občnem zboru so pode-
lili bronaste, srebrne in zlate
medalje, ob peti obletnici klu-
Najboljša kolesarka Anica Gašparuš, predsednik Kolesarskega kluba Rogla Jože Plankl in
kolesar leta Gregor Repnik.
ba pa tudi jubilejne plakete.
Med drugim so za častnega
člana kluba imenovali Dušana
Stropnika, za najboljšo kole-
sarko v letu 1998 so razglasih
Anico Gašparuš, za kolesarja
leta pa Gregorja Repnika. Raz-
glasili so tudi najboljši kolesar-
sko-turistični cilj na Štajer-
skem, turistično kmetijo Krošl
v Kraberku. Na drugo mesto
se je uvrstilo gostišče Smogavc
z Gorenja, na tretje pa hotel
Planja na Rogli.
mam mbp
Celje: IV.OŠ Celje je zmago-
valec področnega finala v roko-
metu za starejše dečke. Rezul-
tati: III.OŠ Celje-OŠ Vransko
10:7 (6:3). IVOŠ Celje-llI.OŠ Ce-
lje 15:9 (8:3). OŠ Vransko-IVOŠ
Celje 6:23 (1:13). Vrstni red:
IVOŠ 4, III.OŠ 2. OŠ Vransko 0.
Prvouvrščeni ekipi sta se uvr-
stili v četrtfinale DR
Šoštanj: Na posamičnem
mladinskem kegljaškem pr-
venstvu za ženske je nastopilo
najboljših 32 mladink iz kvalifi-
kacijskih tekmovanj, manjkali
pa sta poškodovani Andreja
Razlag (Miroteks Celje) in
Alenka Jakša (Prosol Slovan).
Zmagala je Jožica Oven (Ko-
čevje) z 892 podrtimi keglji,
najboljša Celjanka Dobrila Vu-
činovič je končala na tretjem
mestu (878). Med deseterico
so se uvrstile še Polona Košto-
maj (5., 870), Maja Ratajc (6.,
866), Zorica Gluvič (7, 857) in
komaj dvanajstletna Nada Sa-
vič(10.,823).
Celje: Končujejo se kvalifika-
cije za sestavo ženske mladin-
ske kegljaške reprezentance,
ki bo maja nastopila na mladin-
skem SP v češki Opavi. Kandi-
datke za osemčlansko repre-
zentanco so opravile peto in
šesto interno izbirno tekmo,
vodi pa Tadeja Gornik (Brest) z
2606 podrtimi keglji, tretja je
Polona Koštomaj 2600, četrta
Maja Ratajc 2566 in šesta Zori-
ca Gluvič (vse Miroteks) 2504.
Boštanj pri Sevnici: 9 članov
PKBV je nastopilo na II. ekip-
nem DP v jiu-jitsu borbah. V 1.
krogu so Celjani premagali no-
vogoriški JJK Dojo, nato pa te-
sno izgubili z gornjegrajskim
Samurajem. V repesažu so od-
pravili še JJK Maribor in si s
seviškim Ipponom razdelih 3.
mesto, stopničko višje je kon-
čal Samurai, prvak pa je JJK
Tacen.
Sapporo: Velenjski smučar-
ski skakalec Rolando Kaligaro
je v dveh tekmah Svetovnega
pokala zasedel 43. in 46. me-
sto, zaradi dobrih uvrstitev v
Kontinentalnem pokalu pa si je
priboril še pravico nastopa (na
stroške organizatorja) na dveh
tekmah v nemškem Wilinge-
nu.
Ljubljana: Na dvoranskem
teniškem DP dečkov do 12 let
se je Velenjčan Rok Bizjak po
zmagi nad Celjanom Žigo Zu-
pancem prebil do polfinala,
kjer je izgubil s prvim nosilcem
in kasnejšim zmagovalcem
Blažem Kavčičem (ŠPLUS).
Pretnarjevi srce, Salvenmoserjevi prstan
i>pela Pretnar in Ingrid
^alvenmoser sta zmagovalki
veleslalomske in slalomske
preizkušnje FIS alpskih
smučark za Evropski pokal
na Rogli.
Slovenska reprezantantka
je s progama na Jurgovem
opravila skoraj sekundo hitre-
je od najbližje zasledovalke
Avstrijke Silvie Berger in bila
najhitrejša v obeh vožnjah, ki
ju je uspelo izpeljah 56 smu-
čarkam. V drugo vožnjo se
niso uvrstile Nina Mulej, Mate-
ja Dolničar, Nina Makuc in Pe-
tra Šinkovec, Tina Maze pa je
bila diskvalificirana. Po podeli-
tvi se je Pretnarjeva nemudo-
ma odpravila v Cortino d'Am-
pezzo, kjer je na veleslalomski
zadnji tekmi za svetovni pokal
pred SP v Vaillu zasedla 6.
mesto in z dosežkoma potrdi-
la smele napovedi pred naj-
večjim tekmovanjem.
Avstrijka Ingrid Salvenmo-
ser na trdi snežni podlagi ta-
ko ni imela prevelike slalom-
ske konkurence (cilj je videlo
le 45 tekmovalk), kljub temu
pa ji je pred rojakinjo Sabino
Egger, s katero sta bili razred
zase, uspelo pobegniti le za
pičle 3 stotinke. Edino uvršče-
no Slovenko Andrejo Gašpe-
rin najdemo šele na 37. mestu,
Tina Maze je izpadla po prvi
vožnji, Nina Makuc in Lea
Dabič pa sta odstopili.
Rezultati VSL: 1. Špela
Pretnar (Slo) 2:24,12, 2. Silvia
Berger (Aut) 2:25,09, 3. Tanja
Poutiainen (Fin) 2:25,45, 26.
Nataša Bokal 2:27,68, 43. An--
dreja Gašperin 2:30,43 (obe
Slo). SL: 1. Ingrid Salvenmo-
ser 1:48,61, 2. Sabine Egger
(obe Aut) 1:48,64, 3. Petra
Olamo (Fin) 1:49,93, 37. An-
dreja Gasperin (slo) 1:55,29.
PRIMOŽ ŠKERL
Foto: GREGOR KATlČ
Slalomski »Prstan celjskih grofov« si je prismučala Avstrijka
Salvenmoserjeva (na sliki), Pretnarjeva pa je pospravila
veleslalomsko »Zeleno srce zreškega Pohorja«.
Želenih oicrepitev ni
Nogometaši velenjskega
Rudarja se bodo do začetka
pomladanskega dela sezone
pripravljali ob jezeru, kajti
pogoji za delo so odlični.
Trener Brane Oblak ni dobil
želene okrepitve - napadal-
ca. Kljub temu meni, da ima
vrhunsko zasedbo.
»Edini novinec je mladi, 18-
letni Golob, ki je prišel iz Fac-
torja, večjih sprememb v moš-
tvu ne bo. Z igralci, ki jih imam
na razpolago, lahko dosegam
vidne rezultate,« meni trener
Velenjčanov. Računa lahko tu-
di na Zorana Pavloviča, ki se je
sicer dogovoril za prestop v
splitski Hajduk, toda po pod-
pisu pogodbe si je premislil in
»izpustil« dobrih 400.000 DEM
in bo raje oblačil zeleno-črni
dres, ki mu prinaša šestino
»splitske« vsote letno. »Verjet-
no Pavlovič še ni zrel za odhod
v Dalmacijo, kar mi odgovarja,
saj ga potrebujem v svojem
moštvu. Glede na to, da nismo
bistveno spreminjali igralske-
ga kadra, uigranost ne bi sme-
la biti težava, več pozornosti
bo potrebno posvetiti delu z
žogo, saj se nam zavoljo dol-
gotrajnih priprav ne sme zog-
diti, da bi bili nogometaši ko-
nec februarja zasičeni z nogo-
metom,« opozarja Oblak, ki
že razmišlja o prvi tekmi letos:
»Start bo naporen, kajti uvod-
na preizkušnja nas čaka z Mu-
ro. Prekmurci niso naivni in že
takoj na začetku bo potrebno
prikazati dobro formo, saj je
precej odvisno od starta. Če se
nam bo ta posrečil, lahko upa-
mo na dobro polsezono, v ka-
teri bomo vse stavili na napad.
Z obrambno igro se v sodob-
nem nogometu pač na da več
živeti...«
T.L.
ŠPORTNI*
KOLEDAR
PETEK, 29.1.
Košarka
2.SKL, 12. krog (zaostala
tekma) - Celje: Celje-Litija.
3*"SOBOTA,30.1.
Rokomet
Liga prvakov, četrtfinale
(prva tekma)  - Volgograd:
Kaustik Volgograd-Celje Pivo-
varna Laško (14).
Odbojka
l.DOL, 12. krog - Šoštanj:
Šoštanj Topolšica-Olimpija.
2.DOL, 14. krog - Ljutomer:
Ljutomer-SIP Šempeter.
2.D0L (Ž), 14. krog-Mozir-
je: Zgornja Savinjska-Partizan
Prevalje, Fram: Bell Rogoza-
Kajuh Šoštanj (17), Ljubljana:
Frupi ŠOU K2 Sport-B&L Utrip
Šempeter (18).

INFORMACIJE - ROMAN
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
rodile:
8. L: Iris VERDEL GAJŠEK
iz Štor - dečka, Edita LAPOR-
NIK iz Laškega - deklico, An-
dreja OPERČKAL iz Nove
Cerkve - deklico. Dragica RO-
BIČ iz Vojnika - deklico, Po-
lonca SEKIRNIK iz Rogaške
Slatine - deklico.
9. 1: Tatjana PETRAŠKO-
VIČ iz Celja - deklico, Silvestra
RAZTOČNIK iz Mozirja - deč-
ka, Ana ZORIČ iz Prebolda -
dečka.
11. 1.: Marjeta VEHOVEC iz
Celja - dečka, Martina DROLC
iz Tabora - dečka.
12. 1: Melanija Andreja
NAVERŠNIK iz Šmartnega ob
Paki - dečka, Tanja HRAST-
NIK iz Velenja - deklico, Me-
linda TOMBAC iz Celja - deč-
ka, Ksenija ŠTURBEJ iz Ro-
gatca - deklica, Nena BARIŠIČ
iz Celja - dečka. Jasna AN-
TELJ z Lesičnega - dečka.
13. 1: Melita ZUPANC iz
Štor - deklico, Polonca
WEIKSLER z Vranskega - de-
klico, Branka REMIC iz Rečice
ob Savinji - dečka.
14. 1: Anita BEVC iz Slo-
venskih Konjic - dečka, An-
dreja VODOVNIK iz Šmartne-
ga ob Dreti - dečka, Sonja
KOVAČIČ iz Pristave - deklico,
Ivanka SLIVNIKAR s Stranic -
dečka, Jožica MOČENIK z Do-
brne - dečka;
15. 1; Zdenka PEVEC-VO-
GA iz Ponikve - dečka, Simo-
na KUKOVIČ iz Šentjurja -
dečka, Ema GORIŠEK iz Za-
bukovja - dečka in Eva VET-
RIH iz Velenja - deklico;
16. U Tatjana KOŠTOMAJ
iz Vojnika - deklico, Hajdi
GORNIK iz Celja - dečka,
Zdenka KALŠEK iz Sloven-
skih Konjic - deklico, Klavdija
STRNIŠA iz Radeč - deklico in
Tatjana GAČNIK iz Sloven-
skih Konjic - dečka;
17. 1.: Sabina BAŠIČ iz Zreč
- deklico, Andreja VRANIC s
Tabora - deklico, Dušanka
LESNIK iz Šoštanja - deklico
in Tamara ČUJEŠ-NOVAK iz
Šmarja - deklico;
18. 1.: Dragica RAMŠAK iz
Braslovč - deklico, Nataša
OPREŠNIK iz Vitanja - dečka,
Marija MALEC iz Zreč - dekli-
co. Vera PIRŠ-DUKIČ iz Celja -
dečka, Mojca ŽNIDARŠIČ iz
Teharij - dečka in Helena
KOŠTOMAJ iz Nove Cerkve -
dečka;
19. 1.: Andreja ČERENAK iz
Dobrne - deklico, Andrejka
GLOJNARIČ iz Celja - dečka,
Jožica LAH z Lesičnega - de-
klico, Vanja JAKOP iz Celja -
deklico, Bernarda VODLAK iz
Mozirja - dečka in Vida JA-
VORNIK s Ponikve - dečka;
20. 1.: Brigita PIKEU iz Šešč
- dečka, Greta OMAN iz Dra-
melj - dečka, Sabina ŽVEGLER
iz Gorice pri Slivnici - dečka,
Nita HABJAN iz Prebolda -
dečka, Valerija MUŠIČ iz Slo-
venskih Konjic - dečka in Vera
ŠPEGEL iz Strmeča - dekhco;
21. 1: Tatjana PŠENIČNIK
iz Frankolovega - deklico,
Damjana STROPNIK iz Celja -
deklico in Natalija ŠKREBLIN
iz Rogaške Slatine - dečka.
POROKI
Laško
Poročilo se je 9 parov, od
tega Aleksander TURK iz Žal-
ca in Tanja REHAR iz Celja,
Franc SOVIČ in Mojca STRA-
ŠEK, oba iz Šmarja pri Jelšah,
Marko KLEZIN iz Trojnega
nad Laškim in Andreja LOM-
BERGER iz Kamnika ter Ev-
gen CAJNAR iz Novega me-
sta in Jožica BLAS iz Radeč.
Velenje
Poročili so se: Martin SO-
VIČ in Darija MESARIC, oba iz
Raven, Ahmed DEMIRL iz
Slovenj Gradca in Martina
PODLESNIK iz Velenja ter Bo-
jan SUŠEČ in Irena MAVRI,
oba iz Velenja.
Žalec
Poročili so se: Mirsad
DŽAFIČ iz Hozičev in Mirsada
ALIHODŽIČ iz Čepelj, Matjaž
OTAVNIK iz Marija Reke in
Darja PANIČ iz Dobrteše vasi.
SMRTI
Celje
Umrli so: Ana MALIN iz
Celja, 84 let, Marija PUČNIK iz
Novega Tepanja, 89 let, Fran-
čiška POŽENEL iz Cerovca. 94
let, Albina JAGER iz Štor, 75
let, Dragica ŠPACAPAN iz Ce-
lja, 88 let, Karolina LONČAR
iz Celja, 95 let, Veronika BOR-
ŠIČ iz Tratne pri Grobelnem,
54 let, Justina LEBEN iz Do-
brove, 56 let. Drago STOŽIR iz
Vitanja, 41 let, Ivana BORŠIČ
iz Zreč, 42 let in Jakob ŠTO-
KOVNIK iz Polž, 86 let.
Laško
UmrK so: Antonija KAJ-
TNA iz Trnovega pri Laškem,
92 let, Anton SREBOT iz Tov-
stega pri Laškem, 61 let,
Franc ZALOKAR iz Laškega,
68 let, Anton KNEZ iz Vrha
nad Laškim, 62 let in Anton
ŠPAN iz Marijine vasi pri Jur-
kloštru, 68 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Antonija KRIŽ-
NIK z Rifnika, 83 let, Martina
TOPLIŠEK iz Loke pri Žusmu,
58 let, Gabrijel ŠMID iz Osred-
ka, 59 let, Rudolf ARTNJAK iz
Hrastja, 87 let, Franc ŠKOR-
JANC iz Dobrine, 91 let in
Amalija OBREZ iz Repuša, 84
let.
Šmarje pri Jelšah
Umrii so: Jožefa NAD
ČIJ iz Predence, 86 let, Jui
na GNUS iz Vrenske Gor
90 let, Bojan ULČNIK iz P(
pri Bistrici, 22 let, Krist
GAJŠEK iz Žahenberca, 571,
Anton KAMENŠEK iz Strm
pri Sv. Florjanu, 76 let in Vj
cene KITAK iz Donačke Goi
81 let.
Velenje
Umrli so: Ana OVČJAK
Topolšice, 89 let, Justina J
VORNIK iz Pake pri Velenj
73 let, Frančiška NAREKSi
Podkraja pri Velenju, Ang|
ŠPITAL iz Velenja, 90 let. Si
nislav NAPOTNIK iz Rave
69 let, Anton REZONIČNIK
Belih vod, 69 let, Marija P,
PEŽ iz Zabukovice, 86 1(
Stanko ČUJEŽ iz Velenja, i
let, Uroš STEPANČIČ iz SI
venj Gradca, 73 let, Ant(
MAKOVŠEK iz Velenja, Jože
KORITNIK iz Velikega Širj
89 let, Marija Danijela Ki
MAR iz Nazarij, 79 let, Ange
PLEŠNIK iz Velenja, 75 let
Franc SKOK iz Črete, 71 let.
Žalec
UmrU so: Marija DOLINA
iz Zabukovice, 92 let, Mari
SAMEC s Polzele, 79 let. Pav
DOBRINJA iz Celja, 77 let, 1
tok GOSAK iz Celja, 40 If
Franc ŠUPERGER iz Zavrl
pri Galiciji, 72 let, Marija B
ŠEK iz Andraža nad Polzel
67 let, Anton DOLINŠEK
Petrovč, 77 let, Jožefa VE!
DEV iz Žalca, 80 let, Ivan VEI
DEV iz Žalca, 37 let, Frančišl
KROPIVŠEK iz Motnika, 8
let, Janez LESJAK iz Lipja, 6
let, Stanislav JAGER iz Šempf
tra, 76 let in Martin DOW
ŠEK iz Marija Reke, 81 let.
PROSTA DELOVNA MESTA
Območna enota Celje
Celje: pomožni delavec (8), snažilka, bolni-
čar, ključavničar (2). strugar (2), varilec (2),
strojnik (2), avtomehanik, šivilja, tesar, zidar
(5), voznik avtomehanik, prodajalec živilskih-
prehramb. artiklov, kuhar, natakar (3), po-
slovni tajnik, strojni tehnik tehnolog, računal-
niški tehnik, ekonomski tehnik (2), grafični
oblikovalec, inženir strojništva, inženir raču-
nalništva in dipl. inženir gradbeništva specia-
hst(3).
Laško: tesar (3), prodajalec živilskih-pre-
hramb. artiklov, trgovinski poslovodja in eko-
nomski tehnik.
Slovenske Konjice: delavec brez poklica,
pomožni delavec (4), ključavničar, tesar (3),
zidar (3), prodajalec kemičnih-drogerijs. arti-
klov, računalniški tehnik, inženir strojništva,
ekonomist za analize in planiranje in inž.
spec. za oblikovanja tekstil.-oblač.
Šentjur pri Celju: kuhar, natakar, admini-
strator, trgovinski poslovodja (2) in ekono-
mist za analize in planiranje.
Šmarje pri Jelšah: gradbeni delavec, dela-
vec brez poklica (4), mizar, keramik (5), frizer,
kozmetik, voznik avtomehanik, prodajalec,
natakar (2), ekonomski tehnik (2).
Žalec: gradbeni delavec, skladiščno trans-
portni delavec, delavec brez poklica, pomožni
delavec (2), zidar za zidanje in ometavanje,
slaščičar, ključavničar, avtomobilski ključavni-
čar, avtomobilski klepar (3), monter TK
omrežja, RTV mehanik, šivilja (4), zidar, pro-
dajalec tekstilnih-usnjenih artiklov, prodajalec
papir.-knjigotrških artiklov, natakar, admini-
strator, kmetijski tehnik, tekstilno mehanski
tehnik (2), konfekcijski modelar, trgovinski
poslovodja in ekonomski tehnik (2).
Podrobnejše informacije po telefonu, šte-
vilka 442-630.
Območna enota Velenje
Natakarski pomočnik, plamenski varilec,
ključavničar, strugar, varilec (4) in avtomeha-
nik.
Podrobnejše informacije po telefonu, šte-
vilka 855-421.
»Peter, nikomur ne govori, kaj se je nocoj ob potoku zgodilo,
saj več, kaj spravijo iz takšnih stvari potlej ven hudobni jeziki,«
je naročala Anka, v strahu, da ne bi ljudje po nepotrebnem
nosili po zoben njeno ime in čast.
Že je hotela v hišo, ko se je prav nehote prijela za žep na
predpasniku, kamor je zvečer spravila trdo prislužen denar.
»Veš, da mi je ta vrag med ruvanjem zatrgal žep in sem
izgubila ves zaslužek!« je potožila Petru. »Pa tako sem si
želela kupiti za veliko noč novo svileno ruto, ki sem jo videla
pri trgovcu v trgu!« je vsa solzna zavzdihnila. »Nič ne de, Anka,
zaradi tega!« se je skrivnostno nasmehnil Peter. »Vem, da ti je
hudo in je škoda denarja, a vseeno mislim, da sva nocoj veliko
več našla, kot si ti izgubila.«
Že dva dni se je v cerkvenem stolpu oglašala raglja s svojim
zateglim, lesenim ropotom in ljudje so že težko čakali veliko-
nočnega jutra, da jim znova zapojo vstajenski zvonovi s
svojimi večno lepimi, bronastimi glasovi. Dolinarjev Peter pa je
najbrž še težje čakal veliko nedeljo kot drugi vaščani Dolnje
vasi. Dobro je slišal, kaj si želi Anka novega za praznike in bil
je kar vesel, da se je vse tako izteklo, da bo lahko svojo ljubico
kar najbolj razveselil. Trgovka v trgu ga je zadnjič sicer gledala
malo postrani, ko je za drag denar kupoval najlepšo svileno
ruto in najbrž bi ga rada vprašala, za koga jo rabi, vendar ni
vpričo drugih kupcev želela spravljati v zadrego fanta, ki je
plačal s poštenim denarjem. Le zavila jo je prav skrbno in mu
nagajivo pomežiknila, ko je odhajal iz trgovine.
Zdaj je s pravo otročjo neučakanostjo iskal primeren trenu-
tek, da ji izroči svoje darilo. Bilo bi seveda najenostavneje, da
bi stopil do Osojnikovih in ji veselo zavezal lepo ruto okoli
vratu, vendar sta tako Anka kot Peter pred svetom še skrivala
svojo ljubezen in se le sama grela ob njunem srčnem ognju.
Oče Marko je sinu tu in tam že namignil, da so za mlade
fante še druge stvari na svetu kot le delo in kupčije po semnjih.
Mati pa ga je tedaj vedno zavrnila: »Zaenkrat sem jaz še kar pri
močeh in še ni tako potrebe, da bi se že morala pripravljati na
preužitkarski kot!«
Zagotovo takrat še niso pritiskala leta na pleča mami
Francki, a kakšne pomoči za delo bi že bila vesela, le nečesa
drugega se je bala. Kot vsaka dobra mati je bila tudi ona
obdarjena z obilo materinske ljubezni, katero je vso namenila
svojemu sinu edincu. Bilo jo je strah pomisliti na čas, ko bo
morala sinovo naklonjenost deliti s katero drugo žensko!
Zares je čudna in nerazumljiva resnica, da se tašče in snahe
marsikje pisano gledajo samo zaradi ljubezni, s katero vsaka
na svoj način ljubita istega moškega in se do konca borita za
njegovo naklonjenost.
»Kako prijetno me želi presenetiti moj Peter za praznike!« si
je mislila mati Francka, ko je med pospravljanjem omare našla
lično zavito darilce in z otipavanjem hitro uganila, kaj se skriva
pod zlatim papirjem. »Malo mu je nerodno,« si je mislila, ko ji
še pri večerji ni nič omenil o darilu, zato je kar sama veselo
rekla: »Nič več me ne boš presenetil, sem že videla, da imaš
zame nekaj lepega! Kar prinesi mi, da se jutri pri maši malo
postavim!« Peter je mamo nekaj časa začudeno gledal, ko pa
je spoznal, o čem govori, mu je postalo nerodno kot še nikoh
doslej v življenju! Nekaj časa je v zadregi tuhtal, kaj naj
odgovori materi, da je ne bi preveč zabolelo, nazadnje pa je
kar po resnici odgovoril materinim vprašujočim očem.
»Veste, mati, saj mi je nerodno, da se nisem nič spomnil na
vas, a moram vam po resnici povedati, da sem kupil to
nekomu drugemu v dar!«
»Tako je prav, fant!« je načel mučno zadrego oče Marko in
sinu zarotniško pomežiknil. Mati pa je pobito vstala in med
vrati vprašala: »To mi povej, sin, katera se bo jutri kitila s
tvojim darilom?«
»Nič vam še ne morem povedati, mati, kaj pa če zavrne moje
darilo?« se je Peter spretno izognil odgovoru in šaljivo dodal:
»Jutri pri maši vidite, katera bo imela najlepšo ruto okoli
vratu!«
Nič več ni spraševala, le tiho je odšla, v bolečem spoznanju,
da je že prišel čas, ki se ga je vseskozi najbolj bala. Dolgo v noč
ni bilo spanca na njene oči in dobro je slišala, kako se je sin
kradoma izmuznil skozi vrata v noč.
»Bolj boli, kot sem si mislila!« ji je razbijalo v razboleli glavi,
ko se je brez spanca obračala v postelji in ji je čas krajšala le
zategla svatovska pesem nočne ptice. Nenadoma pa se je, sam
bogvedi zakaj, sovina pesem spremenila iz svatovskega uka-
nja v mrliško ujedanje! Materi se je v nočni tihoti dozdevalo,
da poje ptica nesreče prav na njihovem oknu in v svoji
praznovernosti je trdno verjela, da se je podal sin na nesrečno
pot!
Peter ni nič slutil materinih strahov, še manj je dajal kakše
pomen petju nočne ptice, ki ga je spremljala skozi noč, ko
stopal ves razburjen, prvič v svojem življenju, pod okeni
dekliške kamrice! Že dolgo je vedel, za katerim okencem s|
Anka, zato si je hitro pristavil lestev in že tiho trkal na okno.
Anka še ni spala, saj je komaj dobro legla v posteljo po vsei
delu, ki ga je imela v hiši pred tem največjim praznikom. Vsi
večer, odkar sta si s Petrom razkrila svoja srčna občutja,
pričakovala in tiho upala, da bo pristavil lestev in ji krajž
nočne urice. Tudi nocoj se je hrepeneče ozirala v okensi
okvir, ki se je ob polni luni svetil v noči. Shšala je že pr\
trkanje in v luninem soju hhro spoznala postavo na lestvi, zal
je tiho vstala in narahlo odprla okence.
V sladki zadregi, ki je oba zajela, sta iskala besede, ki t
mogle govoriti v vsej njuni sreči, ki je do vrha napolnila njun
srca.
»Nekaj sem ti prinesel za praznike,« je potem, ko so s
ustnice razšle iz sladkega poljuba spregovoril Peter in ji izroč
svoje darilo. »Le kako si se mogel spomniti name?« je od srei
zadrhtelo Ankino srce in že je hotela radovedno pogledati, k
se skriva v ličnem paketu.
»Potem poglej, ko bom odšel, da bo presenečenje večje!«
nežno prijel za Ankino roko, v želji, da sama občuti tisi
prijetno razburjenje, ki te zajame ob radovednem pričakov
nju. Še sta kramljala v tej svoji srečni noči, dokler si nista f
zadnjem poljubu zaželela sladko spanje v teh kratkih urical
ki so ju še ločile do jutranjega svita.
Ni se še polegel Petrov vrisk, ki mu je kar sam privrel iz prs
ko je nesel lestev na staro mesto, že se je iz Ankine kamri(
slišal presenečen vzklik veselja, ko je na svoje prvi pritiska
prelepo svileno ruto in jo močila s solzami ljubezni in sreče.
Drugo jutro se je trg pred cerkvijo sv. Mihaela že navsezgod
napolnil s pobožnimi ljudmi, ki so zeleh prisostvovali zgodu
maši in večno ponavljajoči se zmagi vstajenske svetlobe
smrtno temino. Med slovesnim pritrkovanjem vseh zvonov s
se ljudje kar sami od sebe razdelili v skupine, ki so vedno stal
na svojih prostorih v trgu in govorile, h kateremu stanu kd
spada. Stari gospodarji so se zbirali pod krošnjo stoletne lip'
mlajši kmečki sinovi pa so imeli svoj prostor bliže cerkveni
vrat, da so mogli bolj od blizu ogledovati in ogovarjati mla^
dekleta, ki so hitela mimo njih v božji hram. Samo malo stran o
fantovske skupine so imele svoj »štant« vaške klepetulje, da ji'
ja ni ušlo, kako je kateri od mladeničev ogovoril mimoidoče^
dekleta in kako so potlej deklici zardela mlada lička! Peter sel
danes le malo menil za svojo fantovsko druščino. Nemirno sej
ves čas oziral po cesti, ki je izza trških hiš sem vodila proti cerk'
vedno nove in nove obraze. Končno jo je zagledal, kako stof
vsa ponosna in lepa, ogrnjena s prelepo ruto okoli ramen, pro
njemu, njegova Anka.
Št.4.-28.januar 1999
PISMA BRALCEV

[PREJELI
So stroški
ogrevanja
realni?
Energetika Celje nam je po-
jg izjemno visokih računov
igrevanja za december po-
lala tudi dopis kot obrazloži-
jv. Ker je ta prikazana zelo
nostransko, saj Energetiko
iri tem ko (so)krivca popol-
loma izključuje, me zanima
laslednje:
Res je, da je bila temperatu-
av decembru kar nekaj časa
elo nizka, s tem pa tudi po-
lečana poraba, in da nekateri
lorabniki toploto dobesedno
nečejo čez okno - okna so
idprta ob »na polno« odprtih
adiatorjih, oziroma dotraja-
lih in slabo tesnjenih oknih,
les pa je tudi, da se je pri
emperaturi -17 stopinj C na
azvodu toplovoda skozi ce-
otno naselje Nova vas topil
ineg in led ter da se je to
logajalo leto za letom! Te
:evi so bile pred leti že enkrat
amenjane, menjava ali vsaj
zolacija pa je bila očitno sla-
10 izvedena, saj uhaja
igromno toplote nekoristno
f zrak. Sedaj sicer pričaku-
em, da bo nekdo trdil, da se
o nikomur ne zaračunava -
emu naj verjame, kdor hoče.
V^jrašanje se torej glasi: Kdo
pMuje to stran vrženo toplo-
0.?
Naslednji problem realne-
a zaračunavanja daljinskega
igrevanja v blokih, še zlasti,
;jer se poraba zaračunava za
'eč blokov skupaj, je en sam
oplotni števec za ogromno
itanovanj. V nekaterih prime-
ih je teh stanovanj tudi po
feč kot 100, kar pa seveda
)omeni, da je pravilen oziro-
na pošten obračun pravza-
prav nemogoč. Z ozirom, da
je prav strošek ogrevanja v
vsakem gospodinjstvu zelo
pomembna postavka, je
pravzaprav krivično, da se ga
le da spremljati, kot je to na
primer pri elektriki ali plinu.
pa je to le dobrodošel iz-
govor?
Če drži, da se v teh zgrad-
liah ne da montirati kalorime-
trov v posameznem stanova-
nju, bi bilo bolj pravično, če bi
Ogrevanje zaračunavali po
številu radiatorskih členov.
Vjemite, da bi jih zamenjali
^eč kot polovico. Zanima me
tudi mnenje drugih bralcev o
stroških ogrevanja.
ANDREJ POPRIJAN,
Celje
Jubilej Društva
psorialilcov
Slovenije
Bilo je 19. januarja 1979, ko
^nio v Moravskih Toplicah,
^l^upaj z drugimi prijatelji, us-
'^novili društvo psoriatikov.
* zimski idili so se letos le-
^l^etale tudi Atomske toplice,
"^1 so nas gostile in bile pokro-
%lj jubilejnega srečanja in
Proslave ob 20-letnici druš-
^^a. Uvod v strokovno sreča-
•^je je pripravil naš predsed-
nik in primarij mag. Jože Ar-
zenšek. Sledila so strokovna
predavanja, ki so jih pripravili
predsednica celjskega ob-
močja dr. Nataša Koser, pred-
sednica mariborskega ob-
močja dr. Marija Berčič, spe-
cialistka klinične psihologije
Liljana Kmetic, diplomirana
sociologinja Biserka Marolt-
Meden, nato nam je svoje iz-
kušnje zaupal bolnik z luska-
vico, na srečanje pa je prišla
tudi Vida Cvek, ki že petnajst
let vodi medicinske sestre na
dermatološkem oddelku celj-
ske bolnišnice, s sabo pa je
pripeljala tudi svoje ožje so-
delavke.
Na strokovnem srečanju so
bile tudi medicinske sestre iz
Atomskih tophc, ki imajo veli-
ko razumevanja za bolnike,
in ustanovitelj društva, prof.
Stjepan Bunta. Vsa strokovna
predavanja so bila na izjemno
visoki ravni in marsikatero
oko se je orosilo, saj smo
videli, da nismo več tako sa-
mi.
Po delovnem srečanju smo
na turistični kmetiji Jakopin v
Olimju pripravili družabno
srečanje. Svečano proslavo so
pričele članice vokalne skupi-
ne Cvet, ki jo sestavljajo me-
dicinske sestre iz Celja. Mag.
Jože Arzenšek je predstavil
naše delo v minulih dvajsetih
letih. Nato so nas pozdravili
mag. Franc Košir, generalni
direktor Zavoda za zdravs-
tveno zavarovanje Slovenije,
Janko Kušar, predsednik sve-
ta Fundacije za finance inva-
lidnih in humanitarnih orga-
nizacij Slovenije, Boris Zavr-
šnik, glavni direktor Atom-
skih toplic, Marjan Drofenik,
župan občine Podčetrtek, Mi-
ro Jelinič, generalni sekretar
Rdečega križa Slovenije, ki je
izročil zlato plaketo našemu
predsedniku mag. Jožetu Ar-
zenšku, ter Ivo Bizjak, varuh
človekovih pravic v Republiki
Sloveniji. Slednji je zaželel
obilo uspehov humanitarne-
mu društvu in nadaljnjemu
delu za »prostor pod son-
cem«.
Med proslavo so zvenele
skladbe godalnega kvarteta
Feguš iz Maribora in ansamb-
la Tamburaši iz Pomurja, na
koncu pa so se predstavili še
člani Pevskega zbora Društva
psoriatikov Slovenije. Hvala
vsem sodelujočim izvajalcem
na proslavi in vsem donator-
jem, ki ste nam vse skupaj
omogočili, še predvsem pa
glavnemu pokrovitelju Zdra-
vilišču Atomske toplice.
IVANKA SEVŠEK,
Laško
Kdo je režiser?
To je pravo vprašanje, ki
terja odgovor, če hočemo za-
jeziti načrtne diskvalifikacije
in režirane konstrukte. Tu
mislim na vse očitnejše poiz-
kuse omalovaževanja naše
samostojnosti, ubranitvi le-te;
in nenazadnfe, ko skušajo
kreatorji konstruktov kom-
promitirati - vzeti čast in do-
bro ime našim obmejnim po-
licistom, ki so poleg takratne
TO najbolj zaslužni, saj so
zastavili svoje življenje za
ubranitev naše na plebiscitu
izglasovane in v parlamentu
potrjene naše samostojnosti.
Zato kot vsi zavedni Slovenci
in državljani Slovenije, podpi-
ram upravičen protest naših
obmejnih policistov zaradi
lažnega in spornega kon-
strukta ter popolnoma sogla-
šam z njihovo protestno izja-
vo.
Ker je režiranje takšnih ali
drugačnih namišljenih in laž-
nih konstruktov kaznivo de-
janje, je pristojno tožilstvo že
po službeni dolžnosti dolžno
sprožiti kazenski postopek
zoper režiserja spornega
konstrukta - se pravi, zoper
tiste ali tistega, ki hoče z laž-
nim konstruktom škodovati
borcem za ubranitev Sloveni-
je v času brutalne agresije s
strani komunistične jugo-ar-
made. To so dolžni storiti tudi
zato, da zavarujejo čast in
dobro ime naših braniteljev -
policistov in ugled Slovenije.
Vsem braniteljem države Slo-
venije velja vse naše prizna-
nje, spoštovanje, zahvala in
čast!
Če bo pristojno tožilstvo in
sodstvo ukrepalo po pravici
in dolžnosti zoper režiserja
lažnih konstruktov, bo tak-
šnih in podobnih primerov
diskvalifikacij in podtikanj hi-
tro konec. Za pravico gre in za
naš slovenski dom.
IVAN GLUŠIČ,
Mozirje
Politični proces
stoletja
Kriza vrednot se ob proce-
su senatnega sojenja pred-
sedniku Združenih držav
Amerike Billu Clintonu razga-
lja v vsej svoji nečimrnosti in
cinizmu zoper ljubezen, za-
sebnost, demokracijo, mora-
lo in etiko, pokončnost in
moškost. Ameriško ljudstvo
doživlja ob sojenju Clintonu
eno največjih travm po sece-
sijski državljanski vojni med
severom in jugom. Ne prva
ne druga svetovna vojna ni v
ničemer tako močno razdva-
jala ameriško ljudstvo kot ga
ta politični proces. Neko pri-
merljivost lahko povežemo le
z vpletenostjo ZDA v vojni
zoper vietkongovski totalita-
rizem, kjer so republikanci ob
takratni oblasti potisnili v ne-
potrebno smrt preko 50.000
ameriških fantov.
Podoben »vietnamski« pro-
ces zoper svobodomiselna
dejanja so tokrat sprožili re-
publikanci zoper predstavni-
ka naprednih in sveta odrešu-
jočih idej in dejanj - zoper
lastnega predsednika Billa
Clintona. Ker v času agonije
vietnamske vojne niso uspeli
Clintona »žrtvovati« za
»obrambo nacionalnih intere-
sov«, mu sedaj sodijo za »na-
zaj«, ker se je takrat uspel
izmakniti njihovim kriminal-
nim dejanjem zoper lastne dr-
žavljane. On, Bili, ki je uspel
pobegniti vietnamski klavnici
za ameriške fante, je sedaj
postal njihov predsednik. Te-
ga seveda ne morejo republi-
kanci prebaviti. On, kot živa
priča takratne za lastni narod
ubijajoče vojne, sedaj seda na
njihovo zatožno klop. Njiho-
vo maščevanje ima en sam
cilj: zatirati svobodo, zatreti
vse, kar je človeškega med
ljudmi, pokončati vsako naj-
manjšo misel ali dejanje po
drugačnosti. Ta svet, svet
omejevanja pravice do intim-
nega zasebnega življenja, je
znamenje, da se v našem sve-
tu dogaja ena od dram sodob-
ne civilizacije.
Namesto da bi naši državni
voditelji tako kot ameriška
večinska javnost v celoti pod-
prla Sloveniji in demokraciji
naklonjenega ameriškega
predsednika, ga naši mediji
prikazujejo kot enega tistih,
ki se je pač »znašel« na sodiš-
ču in se mu sodi po »zakonu«.
Morda še ne veste, vem pa,
da smo ena redkih držav sve-
ta, ki nima vojaškega zavez-
nika, ki nima pod ljubim son-
cem nobenega prijatelja. In v
trenutkih osamosvojitve pa
vse do danes naša oblast ne
mediji ne delajo ničesar v tej
smeri. Še celo soproga Clinto-
na je javno pozvala voditelje
posameznih držav, da pre-
prečijo križarsko vojno re-
publikancev zoper njenega
moža - naša oblast pa ne bev
ne mev. Veste, dragi moji pri-
jatelji, tako se zgodovina od
zgodovinskih sovražnikov
obkoljenega naroda ne dela.
Še najmanj pa to, da se nepre-
stano v medijih torpedira lik
svobode in demokracije - Bili
Clinton. V življenju pač ne gre
drugače, kot da se za nekaj
odločiš. Jaz sem se za Clinto-
na in to bi morala biti obveza
uradne politike in tudi medi-
jev. Pregovor, da v težkih ča-
sih prepoznaš prijatelja, še
vedno drži. Vprašanje je, kdo
v Sloveniji ne želi imeti ob
sebi nobenih prijateljev. Tak-
šno ravnanje slovenskih obla-
sti je v teh kritičnih trenutkih
sojenja Billu Clintonu za ved-
no zamujena zgodovinska
priložnost Slovencev, da bi se
rešili balkanogeneze. Delim
prepričanje z mnogimi pa-
metnimi Slovenci, da bi bilo
za Slovence najprimernejše,
če izvedemo plebiscit in po-
stanemo 51. Zvezna ameriška
država, saj v švicarski konfe-
deraciji harmonično že stolet-
ja živijo francosko, italijansko
in nemško govoreči narodi in
to na temeljih demokracije.
JOŽEF JARH,
predsednik SED
Zločin proti
naravi in ljudem
Termoelektrarne in podob-
ne naprave, ki tako neposred-
no in neubranljivo škodujejo
naravi, in tudi ljudem, so zlo-
čin. Ljudje na odgovornih me-
stih, ki zavestno ali nezavest-
no podpirajo, načrtujejo, izsi-
ljujejo in izvajajo te pošasti,
so zločinci... Nihče nima pra-
vice škoditi svojemu bližnje-
mu, noben referendum ne
more opravičiti zločina.
Sedaj, po javni razpravi o
TET 3, je oživela ponavljajoča
se slika zadnjih nekaj deset
let, posebno pa zadnjih nekaj
let. Ko sem pred večimi leti
hodil po glavni cesti mimo
Cinkarne v Celju, sem nena-
doma vdihnil nekaj pekočega
- posledica je bila hujše vnetje
dihalnih organov. Vemo, kak-
šne so bile posledice delova-
nja Cinkarne - v opustošeni
naravi na vzhodu Celja... Ko
sem se pred leti vozil po doli-
ni Save, mimo Trbovelj in
Hrastnika, se je videla na nje-
nih obrežjih pošastna slika
človeške objestnosti in bre-
zobzirnosti, da je nekoga lah-
ko obšel pravi strah... Sedaj, v
letih po zgraditvi visokega
dimnika v Trbovljah, se je ta
slika prenesla na širše okolje
proti vzhodu; odmrli so bre-
sti, javorji, kostanji in gozdovi
nudijo vse bolj žalostno sliko;
ko bi naj bih zaviti v zelenje,
so prekriti z gostimi rjavimi
pegami. Suši se sadno drevje
in ne rodi več sadov kot ne-
koč... Zrak je pogosto zaduš-
Ijiv, čuti se, da je nekaj tujega
v njem, pomnožile so se di-
halne motnje in druge
zdravstvene težave pri lju-
deh...
Ko razmišljam o gornjem in
obenem gledam razkošno
zlorabo električne energije po
»razsvetljeni« Ljubljani in
drugod, ki jo bodo morali še
dodatno plačati tudi oškodo-
vanci, nas lahko prevzameta
samo žalost in jeza, nikakor
pa veselje. Ljudje iz ogrože-
nega okolja morajo plačevati
davke na imetje, za pridelke,
od katerih se premnogi ob-
čutno manjšajo zaradi gornjih
vzrokov, po drugi strani pa
jim ista oblast dela neposred-
no škodo. Kje sta tu človeška
pamet in poštenje?
Nobena naprava, ki dela
škodo drugim, nima pravice
obstajati in delovati. Priporo-
čamo in zahtevamo, naj bi
veljalo pravilo, da si morajo
posredno in neposredno od-
govorni, od najvišjega navz-
dol, sami urediti bivališča v
senci teh zgradb in njihovega
dima ter »blaženi uživati sa-
dove svojega dela«. Do tega
imajo vendar prednostno
pravico, ali ne?
Ljudje, neposredni oškodo-
vanci in vsi pošteni ljudje v
Sloveniji, dvignimo svoj glas,
ne dopustimo lahkomiselne-
žem in krivičnežem, da nam
uničujejo temeljno bogastvo,
ki ga imamo kot celoten na-
rod! Ne pustimo si uničiti
zdravja in življenjskega oko-
lja in bodočnosti, ki je v uniče-
ni naravi ni.
JOŽE OJSTERŠEK,
Laško
SI. 4.-28. januar 1999
30
KRONIKA
Postopkovnilc v
novi preobleki
v soboto, 24. januarja, je
pričel veljati spremenjen in
dopolnjen zakon o kazen-
skem postopku, ki prinaša ne-
kaj pomembnih novosti, ki so
zlasti v prid skrajšanju sod-
nih postopkov in humaniza-
ciji nekaterih ukrepov ter v
prid zmanjšanju proračun-
skih sredstev za delo sodišč.
Iz obilice novosti v zakonu o
kazenskem postopku navaja-
mo le nekatere.
Kot hibo novehranega zako-
na bi morda veljalo izpostaviti
dejstvo, da se je ob poudarjenih
pravicah obdolžencev (spet)
pozabilo na pravice oškodo-
vancev oziroma žrtev. Smo pa
ena redkih držav v svetu, ki za
najhujša kazniva dejanja ne
predvideva obveznega pripora,
naše policijsko pridržanje pa je
po času trajanja še vedno med
najkrajšimi v Evropi.
Pomembne spremembe se
nanašajo na odvzem prostosti,
konkretno pripor, ki se lahko
odredi le na predlog državnega
tožilca in ne več tudi po uradni
dolžnosti. V novem zakonu so
uvedeni priporu alternativni
ukrepi, na primer varščina, ki
se sedaj lahko določi tudi v
primeru, ko bi bilo obdolženca
potrebno pripreti iz razloga tim.
ponovitvene nevarnosti. Sodiš-
če lahko sklene, da obdolženca
ne bo priprlo, ampak ga bo od
dani varščini in obljubi pustilo
na prostosti. Seveda tovrstne
varščine ni mogoče uporabiti v
vseh primerih, denimo pri naj-
hujših in kaznivih dejanjih z
večjo materialno škodo.
Varščini se pridružujejo trije
novi ukrepi: prepoved pribli-
ževanja določenemu kraju ali
določeni osebi (za preprečitev
ponovitvene nevarnosti), jav-
ljanje na policijski postaji kot
ukrep za preprečevanje bego-
sumnosti in hišni pripor kot
ukrep, ki zajema vse priporne
razloge. Pri hišnem priporu je
obdolženčeva svoboda že v to-
likšni meri omejena, da se že
približuje zaporu, bistvena raz-
lika pa je v tem, da se hišni
pripor izvaja izven zaporov,
običajno v obdolženčevem bi-
vališču.
Novi zakon uvaja institut po-
ravnavanja kot alternativa kla-
sičnemu reševanju kazenskih
zadev, ta institut pa daje držav-
nemu tožilcu pravico, da od-
stopi ovadbo v postopek po-
ravnavanja. S to novostjo se bo
bistveno zmanjšalo število
obravnavanih zadev na sodiš-
ču, le-to pa bo lažje in hitreje
reševalo težje in najhujše ka-
zenske zadeve.
»Skesanci« so osumljenci ali
obdolženci, ki sodelujejo s pra-
vosodnimi organi in jih je zara-
di tega potrebno zaščititi. Ske-
sancu, ki se odloči za takšno
sodelovanje je po novem zako-
nu dana možnost, da mu bo
kaznivo dejanje hudodelskega
združevanja odpuščeno, če do
konca glavne obravnave pre-
preči kazniva dejanja, za kate-
rih izvršitev je bila ustanovljena
hudodelska združba, jih pra-
vočasno naznani oziroma raz-
krije organizacijo in vodilne
člane združbe.
Po novem zakonu je mogo-
če zagotoviti anonimnost pri-
čam, tistim, pri katerih bi (zara-
di pričanja in istočasnega raz-
kritja identitete) lahko nastala
nevarnost za njihovo življenje
ali življenje njihovih sorodni-
kov.
Obvezna obramba z zago-
vornikom je po novem določe-
na le za kazniva dejanja, za
katera je v zakonu predpisana
kazen osmih let zapora ali huj-
ša kazen, ne pa tudi za ostala,
lažja kazniva dejanja iz pristoj-
nosti okrožnega sodišča. V tem
primeru je prepuščeno obdol-
žencu, da se odloči, ali se bo
branil sam ali z zagovornikom,
pri čemer je ves čas postopka
dana tudi možnost, da obdol-
žencu, ki si zagovornika ne
more privoščiti, tega na svoje
stroške zagotovi država.
Dosedanja zakonska uredi-
tev zapisnika o glavni obravnavi
se je izkazala kot neustrezna,
nesmotrna in neekonomična.
Zapisnik bo nadomestilo zvoč-
no snemanje glavnih obrav-
nav. Prehodu na novo obliko
beleženja dogajanja na glavni
obravnavi je namenjen 18-me-
sečni rok, v katerem se bodo
tako sodniki kot tudi tehnično-
administrativno osebje lahko
pripravili na nov način dela.
Napoved pritožbe je novost
in pomemben prispevek k pos-
pešitvi kazenskega postopka.
Ustavna pravica do pritožbe
sicer ostaja neokrnjena, druga-
če se ureja le način izvrševanja
te pravice. Upravičenci do pri-
tožbe morajo pritožbo (razen
v primerih, ko je bila izrečena
zaporna kazen) napovedati, in
sicer takoj po razglasitvi sodbe
oziroma v roku osmih dni po
njeni razglasitvi. Upravičenci
pa se odpovedo pravici do pri-
tožbe že s tem, da pritožbe ne
napovejo.
M.A.
MINI KRIMIČI
Dinos, Dinos in
spet Dinos
v času od 15. do 18. januar-
ja je nekdo kradel na območ-
ju ograjene deponije Dinosa v
Slovenskih Konjicah. Ukradel
je okoli 500 kg odpadnega
bakra, vrednega okoli 120 ti-
soč tolarjev.
Na istem kraju je neznani
storilec kradel tudi v noči na
20. januar. Tokrat je odpeljal
okoli 200 kilogramov odpad-
nega bakra, vrednega približ-
no 50 tisoč tolarjev.
v ponedeljek, 25 januarja
zjutraj, so zaposleni v podjet-
ju Dinos v Slovenskih Konji-
cah ponovno opazili, da je bil
na območju deponije odpad-
kov spet tat, ki je odpeljal
okoh 150 kg odpadnega ba-
kra, vrednega okoh 70 tisoč
tolarjev.
Znesel se je nad
terencem
v torek, 19. januarja med
17.30 in 18.30 uro, se je nezna-
ni storilec znesel nad teren-
skim vozilom znamke Mitsu-
bishi Pajero, ki je bil parkiran
pred hotelom Hum v Laškem.
Karoserijo je porisal z ostrim
predmetom, s tem pa lastni-
ku Florjanu T. povzročil za
okoh 30 tisoč tolarjev gmotne
škode.
Stroj brez
motorjev
v času od 4. do 20. januarja
se je nekdo lotil starejšega
rezalnega stroja, ki ga v pod-
jetju Radeče papir že več let
ne uporabljajo. S stroja je od-
montiral dva elektromotorja,
vredna približno 250 tisoč to-
larjev.
Zvita tica
ženska, ki je prejšnji teden
po hišah prodajala razna ob-
lačila, je vstopila tudi v stano-
vanje Marije P. v Brodah pri
Vranskem. Zvita prodajalka
pa je izkoristila Marijino go-
stoljubnost in naivnost ter ji s
police v kuhinji zmaknila zlat
prstan, vreden okoli 20 tisoč
tolarjev. Seveda je Marija to
opazila šele po tem, ko je
tatica že odšla iz hiše, verjet-
no novim tovrstnim podvi-
gom naproti.
Nad cerado, gume
in pločevino
Minulo sredo ali četrtek je
neznani nepridiprav deloval
na parkirišču v Šempetru v
Savinjski dolini, kjer se je lotil
tovornega priklopnika in na
več mestih prerezal cerado. S
tem je lastniku Marku Š. pov-
zročil za približno 150 tisoč
tolarjev škode.
Podobne nagibe je imel tu-
di tisti storilec, ki je v noči na
četrtek prerezal tri pnevmati-
ke na osebnem avtomobilu
Fiat Tipo, last Jožeta P, ki je
stal pred gostinskim lokalom
v Lahovem Grabnu.
V dneh od sobote do po-
nedeljka se je nekdo lotil
osebnega avtomobila Ford
Orion, parkiranega na Pre-
šernovi cesti v Velenju. Z os-
trim predmetom ga je pori-
sal in lastnika Ahma Č. oš-
kodoval za okoli 70 tisoč to-
larjev.
Ukradeni katrca.
felicija
v noči na 21. januar je nek-
do ukradel osebni avtomobil
R-4, last Fluriuma B., parki-
ran pred stanovanjskim blo-
kom v Šempetru v Savinjski
dolini. Storilec se je z vozi-
lom, vrednim okoli 50 tisoč
tolarjev, odpeljal v smeri Lo-
čice, kjer je zapeljal z vozišča
in trčil v drevo. Poškodovano
katrco je pustil na kraju trče-
nja, sam pa pot nadaljeval
peš.
Od petka dalje je Alojz L.
brez svojega osebnega avto-
mobila Škoda Felicija. Ukra-
deno vozilo, ki je bilo parkira-
no na Pucovi ulici v Celju, je
bele barve, z registrsko ozna-
ko CE 43-76V. Lastnik je oško-
dovan za približno 700 tisoč
tolarjev.
Tat na tujem
kolesu
v petek, 22. januarja do-
poldne, je nekdo na Malgajevi
ulici ukradel nezaklenjeno
gorsko kolo znamke Shima-
no v srebrni metalni barvi.
Kolo, vredno okoli 100 tisoč
tolarjev, pogreša Štefan L.
Colibri je bil
zaklenjen
v petek, 22. januarja zgodaj
popoldne, je neznani storilec
ukradel zaklenjeno kolo z
motorjem Tomos Colibri,
skupaj z varnostno čelado.
Vozilo v srebrno modri barvi
je stalo na dvorišču Šolskega
centra na Poti na Lavo v Celju,
vredno pa je okoli 50 tisoč
tolarjev.
Okradel šolo
Prejšnji petek je nekdo kra-
del v prostorih Srednje eko-
nomske šole v Celju. Odnesel
je glasbeno mešalno mizo,
ojačevalec in kasetofon, vse
znamke   Tehnics.    Skupna
vrednost ukradenih predrn^
tov je okoli 300 tisoč tolarjev
Za čas, ko bo spef
sneg
Prejšnji petek zvečer j,
neznani storilec stopil na dvo
rišče stanovanjske hiše v L?
tušu, kjer je ukradel nove \i
eolske snežne verige za avto
bus. S tatvino je Miha M. oi
kodovan za približno 80 tiso(
tolarjev.
Brcnil v izložbo
Minulo soboto malo prej
drugo uro se je neznani stori,
lec sprehajal po Šaleški cesti^
Velenju, v nekem trenutku pj
se mu je zazdelo, da je nepo
tesen. Zato je z nogo brcnil \
izložbeno okno optike Fortu
na, razbil steklo, lastniki
Aleksandru K. pa povzroči]
za okoli 30 tisoč tolarjev ško
de.
Dve hiši, dva
vlomilca
v sobotnih zgodnjih jutra-
njih urah je neznani storilec
vlomil v stanovanjsko hišo
Maruše Č. v Lokrovcu. Našel
in odnesel je denarnico z de-
narjem in osebnimi doku-
menti ter dve verižici iz rume-
nega zlata. Lastnica je oško-
dovana za okoli 150 tisoč to-
larjev.
Isto jutro je bilo vlomljeno
tudi v stanovanjsko hišo Mi-
haela J. v ulici Ob gozdu v
Celju. Storilec je tudi v tem
primeru ukradel denarnico i
denarjem in osebnimi doku-
menti v vrednosti okoli 30
tisoč tolarjev.
Založil se je s
tobakom
v dneh minulega vikenda je
neznani storilec vlomil v De-
lov prodajni kiosk na Ljub-
ljanski cesti v Celju. Ukradel
je cel kup cigaretnih škatlic
različnih znamk v skupni
vrednosti okoli 300 tisoč to-
larjev.
Presenečenje za
maturante
Medtem ko so maturanti v
noči na 23. januar plesali in
se zabavali v dvorani Golo-
vec v Celju, je nekdo veselo
kradel. To so v zgodnjih ju-
tranjih urah ugotovili Tomi.
Vanja in Primož, ki jim je
neznani storilec ukradel fo-
tografska aparata Vashica in
Samsung, moško jakno,
moško bundo in žensko de-
narnico. Vsi trije so oškodo-
vani za približno 150 tisoi
tolarjev.
Ukradel žlico
Minulo soboto popoldne jc
neznani storilec ukradel nakla-
dalno žlico rovokopača, široko
40 cm in odloženo ob cesti ^
Brdcah nad Dobrno. Lastnik
Franjo V. je oškodovan za prib-
ližno 70 tisoč tolarjev.
Demontiral,
odpeljal
Minulo nedeljo ponoči sej^
nekdo lotil delovnega stroja'
stoječega na delovišču v Reči-
ci ob Paki. S stroja je demonti'
ral in potem odpeljal pnev-
matsko kladivo TEX 180, last-
nika Franca S. pa oškodoval
za približno poldrugi milijo^
tolarjev.
TATVINE IZ VOZIL
v času od 16. do 19. januar-
ja je nekdo vlomil v tovorni
avtomobil Radoja Č., ki je stal
na parkirišču pred gostiščem
Matko v Dobrteši vasi. Iz vo-
zila je ukradel radio kaseto-
fon, vreden okoli 20 tisoč to-
larjev.
V noči na 19. januar je nez-
nani storilec, na dvorišču sta-
novanjske hiše v ulici Na Lipi-
co v Šentjurju, z neregistrira-
nega osebnega avtomobila
Mercedes 240 D odmontiral
in ukradel hladilnik olja, hla-
dilnik motorja in sprednji od-
bijač. S tem je lastnika Antona
F. oškodoval za približno 70
tisoč tolarjev.
V torek, 19. januarja pono-
či, je neznani storilec vlomil v
osebni avtomobil Opel Astra,
parkiran na Kosovelovi ulici v
Celju. Iz vozila je ukradel črn
usnjen ženski nahrbtnik,
osebne dokumente, plačilni
kartici Magna in Activa, 10
čekov Banke Celje in nekaj
denarja. Lastnica Simona B. je
oškodovana za okoli 20 tisoč
tolarjev.
V noči na 20. januar je bilo
vlomljeno v kamionet furgon
znamke Renault Clio, last Po-
šte Slovenije. Z vozila, ki je
bilo parkirano za poštno
zgradbo v Podplatu, je stori-
lec odmontiral pokrov motor-
ja in hladilnik z motorčkom in
vetrnico v skupni vrednosti
okoli 120 tisoč tolarjev.
V noči na nedeljo, 24. ja-
nuarja, je nekdo vlomil v
osebni avtomobil Zastava Ju-
go, parkiran na Tomšičevi ce-
sti v Velenju. Storilec je iz
vozila ukradel komplet prve
pomoči, rezervne žarnice,
ključ za montažo koles ter
več manjših rezervnih delov.
Lastnica Renata K. je oškodo-
vana za okoli 20 tisočakov.
V ponedeljek, 26. januarja
popoldne, je nekdo vstopil v
osebni avtomobil Zastava Ju-
go, ki je bil parkiran na Beži-
grajski cesti v Celju. Iz vozila
je ukradel avtoradio kaseto-
fon Kenvvood in Dejana Ž. oš-
kodoval za okoli 25 tisoč to-
larjev. M.A.
Št. 4.-28. fonuar 1999


NOČNE
• V lokalu Evergreen sta se 20.
januarja nekaj po polnoči prepi-
rala Gregor S. in Miran M. Po-
tem pa si je Gregor vzel pravico
in Mirana obdelal z golimi roka-
mi-
• Na Kovinarski sta se 20. ja-
nuarja zvečer tepla Matjaž V. in
Drago R., Vida pa ju je gledala.
V pretepu pa je šel Matjaž tako
daleč, da je moral Drago k
zdravniku. S tem si je Matjaž
pridelal kazensko ovadbo.
• Na Goriški je stanovalce
vznemirjal kraval, ki ga je v noči
s petka na soboto povzročal
mešani par Željko K. in Vesna P.
• Policisti so v soboto popold-
ne izvedeli, da v prodajalni So-
ča držijo nasilnika, ki tam neke-
mu fantu grozi, da ga bo prete-
pel, če mu ne da denarja. Na
kraju dogodka so ugotovili, da
gre za Patrisa J., ki si je za žrtev
izbral Ambroža B.
• Na Pucovi 2 je bilo ponedelj-
kovo jutro zares razburljivo.
Najprej je po Jožičinih vratih
razbijal Bojan V, potem pa je
po Melitinih vratih tolkla Maja,
ki je izgubila orientacijo. M.A.
Vec poudarka lovu
na zaslužka rje
Problematika ilegalnih migracij je ta čas zelo aktualna - Med organizatorji ilegalnih prehodov čez mejo večinoma
slovenski državljani
Problematika ilegalnih
migracij je v zadnjih letih
vse bolj aktualna, je na po-
nedeljkovi novinarski konfe-
renci ocenil Bojan Vrečic,
načelnik inšpektorata polici-
je v UNZ Celje.
Kot vzrok za takšno stanje
je navedel predvsem zaostre-
ne politične in tudi gospodar-
ske razmere v nekaterih drža-
vah na območju Balkana, na
Bližnjem Vzhodu in tudi dru-
god po svetu.
Tako so v enajstih mesecih
minulega leta na območju Slo-
venije policisti obravnavali
kar 12.342 ilegalcev ali 85 od-
stotkov več kot v letu poprej.
Največ ilegalcev je bilo odkri-
tih na območju UNZ Koper,
nekaj manj pa na območju
UNZ Murska Sobota in UNZ
Nova Gorica.
Na območju UNZ Celje sta
se, v primerjavi z letom 1997,
mejna in tujska problematika
bistveno zaostrili. Tako se je
število ukrepov povečalo za
skoraj 80 odstotkov. Poseben
problem so ilegalne migraci-
je, saj je število ilegalnih pre-
hodov lani poraslo za četrti-
no. Prijeli so 448 ilegalcev
(359), od tega na državni me-
ji ali njeni neposredni bližini
302, ostale pa v notranjosti
države. Prav tako je precej
(za 35 odstotkov) naraslo šte-
vilo tujcev, ki so jih na mejnih
prehodih zavrnili, ker niso iz-
polnjevali pogojev za vstop v
državo, kar kaže na povečan
pritisk ilegalnih migracij z ju-
ga in vzhoda, tem osebam pa
ni cilj ostati pri nas, ampak
iskati svojo srečo v kateri od
zahodnoevropski držav, naj-
več v sosednji Italiji.
Poleg posameznih oseb so
na območju UNZ Celje v mi-
nulem letu odkrili tudi 14 sku-
pin ilegalcev, največja med
njimi je bila skupina 44 držav-
ljanov Turčije, ki so jo prijeh v
Celju. Po številu sledi skupina
15 državljanov ZR Jugoslavije,
prijeta v Slovenskih Konjicah,
kjer so prijeli tudi skupino
enajstih državljanov Bangla-
deša. Ostale skupine so bile
številčno manjše, večinoma
pa je šlo za državljane ZR
Jugoslavije.   .
V več primerih razkritja or-
ganiziranih skupin ilegalcev
so prijeli tudi organizatorje
takšnih »potovanj«, ki so bili
večinoma slovenski državlja-
ni. Ti se v takšnih akcijah
pojavljajo bolj v vlogah kurir-
jev in prevoznikov, glavni or-
ganizatorji pa so praviloma
od drugod, največ iz Hrvaške.
Zaslužki pri takšnih poslih so
lahko veliki, od nekaj sto do
nekaj tisoč nemških mark.
Zoper organizatorje in poma-
gače so policisti na našem
območju podali 20 predlogov
sodniku za prekrške in 11 ka-
zenskih ovadb tožilstvu s 17
ovadenimi osebami. Prijete
ilegalce so po opravljenem
postopku pri sodniku za pre-
krške vrnili v državo, iz kate-
re so prišli k nam, tiste, ki
niso izpolnjevali pogojev za
takojšnjo vračanje, pa so na-
stanili v prehodnem domu za
tujce v Ljubljani. Nekateri
tujci, ki so ilegalno prestopili
državno mejo, so zaprosili za
dodelitev statusa begunca.
Takšnih oseb je bilo 64, prišle
pa so z območja ZR Jugosla-
vije oziroma Kosova.
Na območju UNZ Celje so
lani, zaradi storitve raznih
prekrškov, obravnavali 523
tujcev, večinoma je šlo za krši-
tve zakona o tujcih. V glav-
nem ta zakon kršijo s tem, ko
v predpisanem tridnevnem ro-
ku ne prijavijo začasnega bi-
vališča in zaradi ilegalnega
prestopa državne meje. Evi-
dentirali so tudi 93 kršitev po
zakonu o nadzoru državne
meje. V večini primerov je šlo
za kršitve, do katerih je prišlo
na samem mejnem prehodu
ali neposredno ob državni me-
jo. Sicer pa je mejne prehode
na območju UNZ Celje lani
prestopilo 5.913.583 potni-
kov, kar je za 7 odstotkov
manj kot v letu poprej.
MARJELA AGREŽ
Radarji bodo...
• v petek, 29. januarja dopoldne na območju Mozirja,
popoldne pa na območju Žalca in Šmarja pri Jelšah,
• v soboto, 30. januarja dopoldne na območju Rogaške
Slatine, v popoldanskem času pa na območju Laškega in
Celja,
• v nedeljo, 31. januarja popoldne na območju Šmarja pri
Jelšah in Mozirja,
• v ponedeljek, 1. februarja dopoldne na območju Šentjurja
pri Celju in Velenja, popoldne pa na območju Slovenskih
Konjic in Celja,
• v torek, 2. februarja dopoldne na območju Celja in
Laškega, v popoldanskem času pa na območju Rogaške
Slatine in Mozirja,
• v sredo, 3. februarja dopoldne na območju Slovenskih
Konjic, popoldne pa na območju Velenja in Šentjurja in
• v četrtek, 4. februarja dopoldne na območju Rogaške
Slatine, popoldne pa na območju Celja in Laškega.
• Laserski merilnik hitrosti bo v času od 1. februarja do 11.
februarja pogosteje »meril« na območju Žalca in Šmarja pri
Jelšah.
PROMETNE NEZGODE
Do smrti povozil
pešca
Na lokalni cesti v naselju
Sveti Florjan na območju Ro-
gaške Slatine se je v sredo,
20. januarja popoldne, pri-
petila nezgoda, v kateri je
umrl pešec.
Jožef K. (33) iz Strmca pri
Svetem Florjanu je vozil osebni
avtomobil iz Strmca proti Cerov-
cu. Med vožnjo navzdol je na
ravnem delu vozišča, ki poteka
po klancu, trčil v pešca, 48-letne-
ga domačina Ivana H., ki je ta-
krat ležal na cesti. Pešec je utrpel
tako hude telesne poškodbe, da
je na kraju nesreče umrl.
Verižno trčenje
Na regionalni cesti Arja
vas-Žalec, zunaj naselja Do-
briša vas, se je v sredo, 20.
januarja zjutraj, pripetila
nezgoda, v kateri je ena ose-
ba utrpela hude telesne poš-
kodbe, štirje udeleženci pa
so bili lahko telesno poško-
dovani. Gmotna škoda na vo-
zilih znaša približno 3 mili-
jone tolarjev.
Sofija S. (43) iz Kasaz je vozi-
la osebni avtomobil iz Petrovč
proti Žalcu. V blagem pregled-
nem desnem ovinku je trčila v
pred njo stoječi osebni avtomo-
bil 28-letnega Nadka B. iz Pre-
bolda, ki je nameraval zaviti
levo. Vozilo Nadka B. je zaneslo
na nasprotni pas, po katerem se
je takrat pripeljal voznik oseb-
nega avtomobila, 44-letni Mar-
tin K. iz Migojnic. Vozili Nadka
B. in Martina K. sta trčih, iz
smeri Petrovč pa je v istem času
pripeljal voznik osebnega avto-
mobila, 26-letni Andrej D. iz
Drešinje vasi, ki je trčil v vozilo
Sofije S., le-to pa je nato ponov-
no trčilo v vozilo Nadka B. V
nesreči je hude telesne poškod-
be utrpel sopotnik v vozilu Sofi-
je S., 58.1etni Novak S. iz Kasaz.
Lažje ranjeni so bili voznica
Sofija S., voznik Nadko B., voz-
nik Martin K. in drugi sopotnik
v avtomobilu Sofije S., petletni
Dejan.
Z mopedom v
pešca
Na lokalni cesti zunaj na-
selja Spodnje Sečovo se je v
soboto, 23. januarja ponoči,
pripetila nezgoda, v kateri
sta se hudo telesno poškodo-
vala dva udeleženca.
Aljaž K. (14) iz Spodnjega Se-
čovega je vozil kolo z motorjem
iz smeri Rogaške Slatine proti
Tuncovcu. Ko je med vožnjo po
klancu navzgor pripeljal v blagi
desni ovinek, je trčil v 71-letnega
Martina K. iz Tuncovca, ki je
hodil ob desnem robu ceste.
Pešec in voznik kolesa z motor-
jem sta padla po vozišču in utr-
pela hude telesne poškodbe.
Izgubil oblast nad
vozilom
Na cesti, zunaj naselja Se-
novica, se je v nedeljo, 24.
januarja ob 2.30 uri, pripeti-
la nezgoda, v kateri je bila
ena oseba hudo ranjena,
gmotna škoda pa znaša prib-
ližno 420 tisoč tolarjev.
Janez Z. (22) iz Kočevja je
vozil osebno specialno vozilo
policije po glavni cesri II. raz-
reda iz smeri Šmarja pri Jelšah
proti Šentvidu. Zunaj naselja
Senovica, kjer cesta poteka v
ostrem desnem in nepregled-
nem ovinku, je na mokrem
vozišču izgubil oblast nad vo-
zilom in zapeljal na nasprotno
smerno vozišče. Takrat mu je
nasproti pripeljal voznik oseb-
nega avtomobila, 21-letni
Zvonko K. iz Jerčina pri Šmar-
ju, vozili pa sta trčili. V nesreči
je hude telesne poškodbe utr-
pel sopotnik v vozilu Zvonka
K., 18-letni Roman Š. iz Nim-
nega. M.A.
Eksplozija
plina
Minulo nedeljo okoli
11.30 ure je v stanovanju
61-letne Valburge P. na Ka-
juhovi ulici v Celju eksplo-
diral plin. Med eksplozijo
je stanovalka utrpela hude
telesne poškodbe, zbrana
obvestila pa kažejo, da je
eksplozijo povzročila poš-
kodovanka sama.      M.A.
Pokojna Marija T. se je zadušila z ogljikovim monoksidom.
Umrla zaradi zastrupitve
V nedeljo, 24. januarja, je okrog 7. ure zagorelo v stanovanjski hiši v Šmiklavžu pri
Gornjem Gradu, posledice tega požara pa so bile tragične.
V tej hiši je živela sama 87-letna Marija T. Ko so sosedje zagledali požar, so jo sicer rešili iz
goreče hiše, vendar je kmalu za tem umrla. Po prvih ugotovitvah zdravnika je Marija umrla
zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom. Preiskovalci so na kraju požara ugotovili, da je
zagorelo v dnevni sobi zaradi napake na električnem radiatorju oziroma električni napeljavi.
Požar, ki je povzročil večjo gmotno škodo, so pogasili gasilci iz Nove Štifte, Gornjega Grada in
^adinirja.___, M.A., Foto: Sherpa
Št. 4. > 28. januar 1999
32
ZANIMIVOSTI
NINA VAS OPAZUJE
Nisem noseča, pa tudi
poročila se ne bom
»Ne, z mano ni absolutno
nič novega. Ne nameravam se
poročiti, ker sem že poroče-
na, ločitev mi sploh ne pade
na pamet, noseča nisem tako
kot Vita Mavric, skratka, no-
benega škandala nimam,« je
na podelitvi turističnih na-
geljnov in než, ki jih podelju-
je homo turisticus Drago
Bule, dejala vitka, lepa, čmo-
lasa Irena Vrčkovnik.
Pri tem se je na ves glas
čudila, ko je urednik dopolnil-
nega programa nacionalne te-
levizije Miran Ribič, zasebno
brat Tanje Ribič, pevke in gle-
dališke igralke, doma iz Trbo-
velj, dejal, da kar 99 odstotkov
moških skače čez plot.
»Tega ne verjamem,« je deja-
la Irena, »ker če so vse ženske
kot sem jaz, nimajo s kom
skakati.« »Na srečo niso vse
takšne,« je ugotovil moški
zbor, zbran okoli nje in pustil
vnemar Aniko Horvat, ker si je
naložila na pladenj štiri torte,
dve princesi, pet keksov, dva
zrezka, tri banane, pa še malo
hobotnice v solati in še nekaj
malega drugega. »Nima niti
malo šans, da ostane tako vitka
kot je Irena,« je bila spet sogla-
sna moška ugotovitev.
Pa je bil celjski konec na
podehtvi dobro zastopan. Na
obeh straneh. Nagelj so dobili v
Zrečah, kjer še vedno s trdo
roko kraljuje pohorski kralj
Maks Brečko, nekdanji po-
močnik nekdanjega najbolj tr-
moglavega direktorja na Bal-
kanu Marjana Osoleta, ki je
pravzaprav položil temelje
zreškemu turizmu, nad kate-
rim zdaj vlada gospod Brečko,
ki je ostal skoraj takšen kot v
času Osoletovega kraljestva, le
nekaj kilogramov več si je nalo-
žil okoli trebuha. Nagelj so do-
bili tudi v Slovenskih Konjicah,
neža pa je šla v vladni kabinet
zaradi zdravilišča Rimske To-
plice, zaradi katerega se bo,
vsaj tako je dejal podpredsed-
nik vlade Marjan Podobnik še
dvigal prah. »Slej kot prej bo-
mo izvedeh, kdo stoji za špe-
kulacijami, da tudi po tolikih
letih ni gospodarja v Rimskih
Tophcah, še več, zvedeh bomo.
Irena Vrčkovnik. Foto: GK
zakaj kar naprej odganjajo
proč zdrava slovenska podjet-
ja. Kdo ga hoče kupiti in za
kakšno ceno? Vse bo prišlo na
dan.«
Sicer pa na podelitvi, ki je
bila v Grand hotelu Union, ta je
dobil najvišji nagelj za prejšnje
leto, ni bilo tistega, ki bi že po
službeni dolžnosti moral biti,
to je urednik TV programov na
nacionalni televiziji Janez
Lombergar. »Škoda,« je dejal
urednik ljubljanske TV Pike
Stane Grah, nekdanji urednik
na nacionalni televiziji, pa poz-
nejši direktor na Pop T V. »Mo-
ral bi priti, saj se je že začela
predvolilna bitka za nove di-
rektorske položaje na TV Slo-
venija.« Tudi Janez Čadež ni
rekel nobene, tudi takrat ne, ko
je podelil nagelj Bogdanu Li-
povšku, generalnemu direk-
torju Grand hotela Union, za-
sebno pa prijatelju ljubljanske
županje Vike Potočnik in oče-
tu njune hčerke, ki je na podeli-
tev prišel v elegantnem smo-
kingu in lepšem metuljčku, kot
pa ga je imel Drago Bule. Kar pa
seveda ni težko, saj ima Drago
vedno pikastega in svetlejšega.
Je pa zavladal pravi preplah
na naših televizijah. Pop TV je
Delu speljala uglednega ko-
mentatorja in nekdanjega po-
ročevalca iz Beograda Vladi-
mirja Voduška, ki je mlajši
brat nekdanjega Delovega
novinarja in sedanjega direk-
torja Vinske akademije Veri-
tas Branka Voduška. Oba sta
rojena Ptujčana. Preplah pa je
zato, ker na eni strani govori-
jo, da bo moral direktor Pop
TV-jevih programov Tomaž
Perovič odpustiti skoraj po-
lovico ljudi, saj je informativni
program, za njihove šefe se-
veda, odločno predrag in Pop
TV se nikakor ne more izko-
pati iz rdečih številk, po drugi
strani pa je nova pridobitev
vredna kar 3000 mark meseč-
no. Kaj bi to pomenilo za gle-
danost Pop TV, ni še nihče
izračunal, morda tudi zato,
ker so po gledanosti krepko
presegli nacionalno televizijo,
pa če ta sešteje oba programa
skupaj. Toliko plače so mu
obljubili, koliko jo bo dobil,
pa je seveda drugo vprašanje.
NINA J. KAVRAN
Bambi v olimski dolini
v Olimju pri Podčetrtku vzbuja v zadnjih mesecih zani-
manje srna, ki se dobrika kot kakšen psiček.
Imajo jo na kmetiji Toneta Mraza, kjer je skupaj z velikimi
noji. Z vehkimi živalmi se dobro razume, z enim od nojev se
celo poigrata. Najrajši ima sosedove otroke, Klavdijo in Urbana
Štus (na fotografiji) ter njuno sestro Nastjo. Ko so jo spomladi
našli, majhno kot mačko, so jo Štusovi dolgo krmili s steklenič-
ko, v kateri je bilo slastno mleko. Bambi, kot jo kličejo, je zdaj
velika ter rada je koruzo in krmilo za noje. Na tiste, ki so ji
pomagali preživeti, seveda ne more pozabiti. B.J.
NASMEH,
PROSIM!
Ivanka Makuc iz Štor je s
poslanimi šalami postala na-
ša nagrajenka in udeležen-
ka spomladanskega izleta.
Netaktnost
v jumbo-jetu sprašuje pot-
nica stevardeso:
»Prosim, kje je stranišče?«
»Čisto spredaj!«
Potnica odide tja in se znaj-
de v kapitanski kabini. Ogor-
čena se vrne in se pritoži ste-
vardesi:
»V ženskem stranišču sedi-
jo štirje možje in gledajo tele-
vizijo.«
Poljudna znanost
Stara Mica je šla poslušat
predavanje o škodljivosti al-
kohola. Nato je razlagala so-
sedi Jeri: »Veš, da so moški
res neumni, ker si kvarijo
zdravje z alkoholom. Saj je
vendar toliko dobrega bri-
novca in tropinovca na sve-
tu!«
gRAČNICE
Referendumov
ni konec
Po neuradnih informacija}
v Mozirju pripravljajo nov re
ferendum - tokrat se bodi
»stari mozirski purgerji« odh
čali, ali sprejmejo v svojo obči-
no Rečico ali ne. Menda si
Mozirjani užaljeni, ker so Re
čičane vprašali, če hočejo \
Mozirje, njih pa ni nihče nk
pobaral. Seveda je stvar vsai
za štiri leta zamujena, ven-
dar, če bo šlo tako naprej, si
drznemo napovedati, da bo-
do morali Rečičane najpr^
vprašati, ali sploh hočejo osta-
ti v občini Mozirje.
isicreno
»Glede na želje lahko prora-
čun razdelim takoj, ne da U
imeli še kakšno sejo,« je svet-
nikom povedala taborska žn
panja Vida Slakan. Iskreno,
ni kaj, pa še res je.
(Ocl)kloiii
Nove filme snemamo Slovencu
no, film je realnost tudi,
v ozadju, tam nekje v senci,
smrtnik se navadni čudi:
a je res vse, kar se tu dogaja, .
je to farsa, fraza ali laž,
zalega čudna tukaj se vzgaja,
kolikor plačaš, toliko veljaš.
POPEVKAR
VITEZI BELEGA MESTA
Št.4.-28.januor1999
ZANIMIVOSTI
33
Kraljestvo morskih
slonov, levov in kitov
Argentinska prostranstva nudijo na stoti-
ne različnih podob in kar težko se je odloči-
ti, katera je najbolj zanimiva. Nič čudnega,
da se država ponaša z ducatom narodnih
parkov in eden izmed najbolj privlačnih je
polotok Valdes, ki leži nekje na pol poti med
Buenos Airesom in skrajnim jugom Argen-
tine.
Na prvi pogled negostoljubna pokrajina ne
obeta prav veliko. Toda že vožnja po ravnih
makadamskih cestah izza šopov orumenele
trave prežene kakšnega gvanaka (vrsta lame),
nanduja (ameriški sorodnik noja) ali vsaj iz-
gubljeno ovco. Skoraj nenaseljeno širše ob-
močje polotoka pa nudi zavetje tudi številnim
morskim sesalcem. V bližnjem zalivu je na-
mreč od julija do decembra mogoče opazovati
veličastno predstavo kitov. Kdor zamudi kite,
pa se še vedno lahko navdušuje nad kolonija-
pingvinov, morskih levov in slonov.
K sreči se Argentinci zave-
dajo živalskega bogastva in
namesto lovcev raje vabijo tu-
riste, ki so oboroženi le s fo-
toaparati. Toda tudi zanje ve-
ljajo številne omejitve, saj si
upravljavci parka želijo, da bi
ljudje čim manj vznemirjali
živali. Zavzemajo se za eko
turizem in tako so mnoge lad-
je, s katerimi se podajo v ne-
posredno bližino kitov,
opremljene s posebnimi, tišji-
mi motorji. Ogled kolonij
morskih slonov, levov in
pingvinov je mogoč le na ne-
katerih krajih in še tam so
opazovalne točke postavljene
nekaj deset metrov stran od
kolonij morskih živah. Kljub
oddaljenosti je pogled na ži-
vali veličasten in obiskovalci
večinoma niso razočarani. Ti-
sti, ki se odločijo za ogled
polotoka z najetim avtomobi-
lom, pa si običajno privoščijo
še malce več. Na lažje dostop-
nih predelih se poskušajo ko-
likor je mogoče približati ži-
valim, ki se začuda ne vzne-
mirjajo kaj dosti.
Morskim slonom sme se
napol ilegalno tudi mi pibli-
žali le na nekaj metrov. Kak-
šnega bi lahko celo pocukali
za rep, toda tudi prek štiri
tone težki sesalci kljub navi-
dezni neokretnosti niso čisto
nedolžni. Pred človekom se
običajno sicer umaknejo v vo-
do, drugače pa se med seboj
kar pogosto ravsajo za pre-
vlado nad tropom samic. Tudi
mnogo manjših morskih le-
vov ne trpijo v svoji bližini,
zato pa se ne zmenijo za
pingvine, ki lahko brezskrb-
no postopajo okoli. Morski
sloni se tu zadržujejo pred-
vsem januarja in februarja,
ko menjajo dlako, potem pa
odplavajo na odprto morje in
se za mesec dni vrnejo šele
oktobra, ko imajo mladiče.
Morski levi imajo na polo-
toku kar nekaj stalnih kolonij.
Samci so občutno večji od sa-
mic, zanje pa je značilna dol-
ga dlaka okoli vratu, ki resnič-
no spominja na grivo afriških
levov. Dolgi so do 4 metre in
težki do 600 kilogramov. Hra-
nijo se z ribami, sipami, pa
tudi z manjšimi pingvini.
Kljub nevarnim sosedom
preživijo v bližini del leta tudi
magelanski pingvini. Smešno
racajoči ptiči so sicer najznačil-
nejši prebivalci Antarktike,
gnezdijo pa tudi ob obalah
Južne Amerike, kjer jih prav
nič ne moti toplejše podnebje.
Pingvini ne morejo leteti in na
kopnem prav nerodno racajo,
zato pa so odlični plavalci in
veljajo za najhitrejše ptice v
vodi. Obenem so tudi izvrstni
potapljači, saj se menda lahko
potopijo celo do 500 metrov
globoko. Poznanih je 16 vrst,
med katerimi so največji ce-
sarski pingvini, ki dosegajo vi-
šino okoli enega metra.
Edino naselje na polotoku
Valdes je majhna vasica Puer-
to Piramides, katere prebivalci
živijo izključno od turizma.
Večina turistov sicer zaide sem
preko turističnih agencij le na
enodnevni ogled, mnogi pa
vseeno prespijo v prijetni vasi-
ci. V njej k sreči ni hotelskih
gigantov. Za spanje je na voljo
le nekaj manjših bungalovov
in avtokamp, ki je še posebno
poln v času južnoameriškega
poletja. Začuda se takrat mno-
gi obiskovalci namesto živa-
lim raje posvečajo sončenju na
bližnji peščeni plaži.
mmmmmm icor fabjan
Brkinski škoromati na znamkah za 20 in 80 tolarjev.
Brkinski škoromati na znamkah
Pošta Slovenije z izdajanjem znamk, ki
predstavljajo pustne junake, prispeva k pre-
poznavanju in ohranjanju dediščine ter
kulturnega bogastva. Zato letos že četrtič
izdaja po dve znamki na temo folklore in z
njo povezanim šemljenjem.
Leta 1996 je Pošta Slovenije na znamkah
Predstavila pustnega kralja Koranta, nasled-
nje leto cerkljanskega lavfarja, lansko leto
borovo gustuvanje, letos pa prikazuje škoro-
mate. Škoromati so skupno ime za številne
Pustne šeme na območju Brkinov. Ponavadi je
^0 skupina dokaj enotno oblečenih šem, ki se
^ lahnem teku premikajo po naseljih. Nekate-
med njimi imajo za pasom obešene kravje
2vonce, dva ali trije pa le drobne kraguljčke.
Nosijo koničasta pokrivala, okrašena s števil-
nimi papirnatimi cvetovi in barvnimi razno-
barvnimi trakovi. Odeti so v kožuhe, namesto
hlač pa nosijo bele spodnjice z rdečim ali
modrim trakom ob stani ter nogavice v izrazi-
to živih barvah. Osrednji lik skupine škoro-
matov predstavlja »škopit«, ki je odet v črno
ogrinjalo ter po obrazu namazan s sajami.
V seriji »znamenite osebnosti« je Pošta Slo-
venije 22. januarja dala v obtok še druge
priložnostne znamke, namenjene 175-letnici
Petra Kozlerja, ustanovitelja prve pivovarne
na Kranjskem, 150-letnici smrti dr. Franceta
Prešerna, 125-letnici velikega borca za sloven-
sko mejo Rudolfa Maistra, ter 100-letnici rojs-
tva znamenitega kirurga dr. Božidarja Lavriča.
Izdah so tudi voščilno znamko, ki je posveče-
na ljubezni in prijateljstvu, saj se nezadržno
bliža dan sv. Valentina in sv. Gregorja.
V. DEŽAN
Ugriz polne lune
Ste kdaj opazili, da ste dan
ali dva pred polno luno veli-
ko bolj napeti, občutljivi na
zunanje dražljaje in nervoz-
ni: da vam živčni končiči
utripajo močneje kot običaj-
no? Ste bolj dovzetni za no-
tranje skrbi in duševne za-
vore, ki vas tudi sicer tarejo?
Bi se najraje prepustili doga-
janju in se predali brezskrb-
nim iluzijam?
Večini ljudi, ki so še posebej
občutljivi na delovanje lune,
'se take stvari dogajajo - a za
svoje počutje ne krivijo lune,
njenega kroženja okoli zem-
lje in s tem sonca. A želeli to
ali ne, luna s svojim elektro-
magnetnim valovanjem vpli-
va in deluje na vse žive orga-
nizme na zemlji. Obstaja pa
določen odstotek ljudi, na ka-
tere ima luna zelo močan
vpliv in jim izbriše zavestni
nivo dojemanja v času, ko so
izpostavljeni vplivom, običaj-
no polne lune. To so t.i. luna-
tiki, ljudje, ki jih nosi polna
luna, somnambulisti, kot pra-
vimo. Take ljudi luna v bistvu
hipnotizira, da nimajo nadzo-
ra nad svojim ravnanjem in se
kasneje tudi ničesar ne spo-
minjajo. Takšen vpliv lune je
lahko ta človeka tudi neva-
ren, za svojce pa vsaj neprije-
ten.
Že v prazgodovini je čudno
obnašanje lune vzbujalo za-
čudenost in radovednost pri
»primitivnih ljudstvih«; luno
so imeli za skrivnostnega vla-
darja noči, sonce je bilo vla-
dar dneva; luna je bila žen-
ska, sonce moški. Za Papuan-
ce je bila luna dekletov prvi
mož in že oni so bili prepriča-
ni, da je menstruacija dokaz
povezanosti med žensko in
luno.
Sodobna raziskovanja me-
seca so odkrila stvari, ki so
bile za tradicionalna ljudstva
nekaj samoumevnega. V Indi-
ji je veljala luna za kralja vse-
ga, kar raste na zemlji, za
zaščitnico vsega živega; stari
Kitajci pa so na osnovi vplivov
in gibanja lune postavili celo-
ten astrološki sistem.
Sodobni znanstveniki so
dokazali, da položaj lune v
odnosu do sonca vpliva na
dnevni magnetizem Zemlje.
Luna vpliva tudi na severni sij
in oblikovanje neviht - precej
več je neviht v času rastočega
kot pojemajočega meseca.
Luno že od nekdaj vsepovsod
po svetu povezujejo z istimi
kozmičnimi procesi: dežjem,
rastlinstvom, bibavico, plod-
nostjo pri živalih... Lunine
mene uravnavajo količino
meteorskega prahu, ki pada v
naše ozračje. Meteorski prah
pa zgoščuje vodo, ki jo vsebu-
jejo oblaki v obliki hlapov - in
tako povzroča deževje.
Kozmični faktorji tako v re-
snici vplivajo na vremenske
razmere. Rastline in živali so
bolj kot človek »zavedajo«
položaja lune na nebu. Njiho-
va metabolična aktivnost,
merjena s potrošnjo kisika, je
od lunarnega dne odvisna ce-
lo takrat, ko lune ne morejo
videti; npr.: podgano so zaprli
v kletko s konstantno toploto
in svetlobo - v urah, ko je bila
luna pod obzorjem, je bila
aktivnejša in zelo mirna, ko je
bila luna pod njim.
Človek in luna
Tudi človek ima v sebi
»vgrajeno« kozmično uro,
verjetno več teh ur. Japonski
zdravnik Takata je ugotovil,
da je človek živa sončna ura,
in tudi lunarna ura. Luna s
svojimi menami v mnogočem
deluje na človeka. Lahko zelo
moteče vpliva na duševno
stabilnost človeka; nasilno
vedenje določenih ljudi se po-
večuje s približevanjem polne
lune in se umirja, ko luna
pojema. Dokazali so, da pov-
zročajo lunine mene spre-
membe v električnih in mag-
netnih poljih zemlje, kar pov-
zroči napetost in psihične
motnje pri človeku.
V tem letu nas čaka zani-
miv dogodek z astronom-
skega stališča; 11. avgusta bo
skoraj popolni sončni mrk,
ko bo luna sredi dne prekri-
la sonce za kakih deset se-
kund. Pas popolnega mrka
bo oplazil sever Slovenije, v
okolici Budincev v Prek-
murju. Astronomi so že
izračunali, da se bo pri nas
zahodnega roba Sonca Luna
dotaknila ob 10.45, popolni
mrk pa bo ob 12.42 - v seve-
rovzhodni Sloveniji zelo le-
po viden.
Osebam, ki so genetsko že
nagnjene k alkoholizmu, pit-
ju, se ob času polne lune moč-
no poveča potreba po alko-
holu; v sebi začutijo psihično
napetost, nemir in negoto-
vost. Tudi uporaba pomirje-
valnih sredstev in nevrolepti-
kov (ki blokirajo dopaminske
receptorje v možganih) se ob
času polne lune poveča, ker
so tedaj uživalci psihično bolj
nestabilni. Isto velja za uživa-
nje strupov in drog ali recimo
nervozo voznikov na cestah.
Statistika je dokazala, da je
ob času polne lune ah ko se
približuje, več nesreč na ce-
stah s hudimi posledicami.
Pametni kirurgi v sodob-
nem času se raje izognejo
operacijam ljudi v času prve-
ga krajca in polne lune, ker je
takrat krvavitev zelo močna
in pri določenih osebah težje
zaustavljiva. Luna dejansko
vpliva na tekočine v organiz-
mu, jih zgoščuje in vpliva na
delovanje notranjih organov
in žlez. Povečane krvavitve
organizma in polno luno je
povezal tudi B. Stoker, ko je
ustvaril fantoma grofa Draku-
lo, ki je bil ob polni luni še
posebno žejen krvi. Primerov
delovanja na psihičen in so-
matski ustroj človeka je veli-
ko - postavlja pa se vpračenje,
če se lahko »ubranimo« pred
»napadi polne lune«! V polni
meri kaj takega nikdar ne bo
mogoče, lahko pa to delova-
nje delno kontroliramo, s tem
ko se ga zavedamo in ga vza-
memo na znanje. Morda bi
bilo z upoštevanjem tega v
času polne lune manj krvi na
cestah, manj nasilnega obna-
šanja in družinskih tragedij;
manj alkohola v krvi, ker bi
ljudje s samozavedanjem vsaj
delno kljubovah ugrizom pol-
ne lune.
MmMSSHHHHI^^ J.Z.
Št. 4.-28. januar 1999
b4

ZDRAVILNE RASTLINE
Podlesek
Podlesek (Colchicum au-
tumnale L.) spada v družino
lilijevk. Ta je zelo pestra in
njeni predstavniki so razšir-
jeni od tropskih do zmerno
toplih območij, rastejo pa
tudi v izrednih pogojih Ark-
tike in Antarktike. Po večini
so to zelnate trajnice, pa tudi
grmi in drevesa.
V neugodnem letnem času
- sušnem obdobju ali zimi -
jim odmrejo nadzemski deU
in pričakajo ugodne pogoje s
svojimi podzemskimi organi.
To so korenike in oblasti go-
molji - čebuhce, ki vsebujejo
mnogo rezervnih snovi, ki
omogočajo ob ugodnem vre-
menu hiter razvoj novih po-
ganjkov. Družina lilijevk šteje
okrog 2000 vrst, ki jih razdeli-
mo v 200 rodov.
Podlesek ima v zemlji so-
čen, do 7 cm dolg gomolj, iz
katerega jeseni, ko je večina
rastlin že odcvetela, požene
en sam cvet vijoličaste barve,
brez zelenih listov. Cvetovi so
močno podobni cvetovom
žafrana. Šele naslednje leto
spomladi požene iz gomolja
steblo, ki dvigne velike, po-
dolgovate, široko suhčaste li-
ste nad tla. Sredi med njimi pa
je mlad plod, tropredalasta
glavica s številnimi črnimi se-
meni, ki se odpira s tremi
loputami.
Raste na vlažnih, humusnih
in glinastih tleh, po nižinah,
pogosto ob robovih gozdov,
po travniki in logih. Pri podle-
sku nabiramo semena in go-
molje. Gomolj razrežemo in
ga sušimo na soncu. Prav ta-
ko zrela semena. Ko konča-
mo, si moramo dobro umiti
roke, ker je podlesek ena iz-
med najbolj strupenih trav-
niških rasthn!
Podlesek vsebuje zelo
strupen alkaloid kolhicin, be-
ljakovine, škrob, sladkorje,
sluzi itd. Je starodavno ljud-
sko zdravilo zoper akutne,
zelo boleče napade putike.
Sicer kolhicin ne znižuje rav-
ni sečne kisline v krvi, niti ne
povečuje izločanja sečne ki-
sline skozi ledvice. Njegovo
delovanje je povezano s tem,
da prekinja krog delovanja,
ki ga izzovejo kristali sečne
kisline v vnetem tkivu. To
zdravljenje spremljajo neu-
godni stranski pojavi, kot so
bruhanje, črevesni krči, dri-
ske, izpadanje las in okvara
kostnega mozga. Zato kolhi-
cin le redko uporabljamo za
zdravljenje putike, ker ima-
mo za to bolj primerna in
manj škodljiva zdravila. Kol-
hicin je cehčni strup, pred-
piše: BORIS JAGODIC
vsem strup celične delitve -
mitoze, ter strup krvnih ka-
pilar.
Podlesek pogosto zame-
njujejo s čemažem, ki ima
podobne liste, le cvet je po-
polnoma drugačen. Čemaž
ima v zemlji čebulico, iz kate-
re tudi poženejo široki, po-
dolgovati listi in pa steblo,
dolgo do 15 cm, na katerega
vrhu je mnogocvetni kobul
sestavljen iz belih, zvezdastih
cvetov. Podlesek spomladi ni-
ma cvetov!
Pri zastrupitvi s podleskom
ni protistrupa. Če zaužijemo
podleskov gomolj ali samo
zelene liste, se prvi znaki za-
strupitve pokažejo šele nekaj
ur potem, ko smo to po po-
moti zaužili. V grlu prične
praskati in peči, imamo obču-
tek, da je suho, pojavijo se
driska, slabost, bruhanje,
pozneje pa pride do drisk v
najhujši obliki. Tudi ledvici
sta poškodovani in urin je kr-
vav. Nato ohromijo okončine,
smrt pa nastopi zaradi notra-
njih krvavitev in ohromitve
dihalnega centra ter srca.
Zastrupitve so pogoste pri
otrocih, ki pri igri použijejo
semena ali žvečijo cvetove
ter pri tistih nabiralcih sve-
žih čemaževih listov in če-
bulic, ki jih po pomoti zame-
njajo s podleskovimi listi!
Znane so tudi posredne za-
strupitve z mlekom koz in
ovc, ki so se hranile pred
tem z jesenskim podle-
skom. Smrtna doza za člo-
veka je 5 g semen.
Podlesek
Cemaz
KOZMETIČARKA SVETUJE
Z liposomi do pomlajene kože
Vsakodnevna nega z lipo-
somskim gelom preprečuje
proces staranja kože, urav-
nava stanje kože ter poveču-
je odpornost proti aknam.
Primeren je za vsa starostna
obdobja in za vse vrste kože.
Narava nam ponuja naju-
činkovitejšo zaščito kože. Za
zdravo kožo pa so zelo po-
membne tudi podlage pod
kremami, ki temeljijo na vita-
minih in morskih izvlečkih,
ohranjajo integriteto celičnih
membran in preprečujejo nji-
hovo oslabitev, koži pa povr-
nejo čvrstost in energijo.
Med glavnimi krivci za prez-
godnje staranje kože so prosti
radikali. To so molekule, ki jih
kot odpadni material proizva-
ja presnova, tkivo pa jih zaradi
upočasnjene celične dejavno-
sti ne izloča v celoti. Smog,
ultravijolični žarki, kajenje in
stres pospešujejo nastanek
teh »morilskih« molekul, ki
rušijo in spreminjajo norma-
len življenjski ciklus celic.
Uporaba liposomskega gela
je preprosta. Čisto kožo poš-
kropimo z obstojnim vitami-
nom C, dodamo deset do dvaj-
set kapljic liposomskega gela,
nato pa nanesemo prozorne
morske alge in ustrezno kre-
mo. Gel je odlična podlaga za
tekoči puder, primeren pa je
tudi za zaščito pri smučanju
ter ublažitev težav z mozolji in
aknami. Uposomski gel z vla-
žilno komponento in vitami-
nom E je primeren za vsa sta-
rostna obdobja in vse, vrste
kože, še zlasti za pomlajeva-
nje kože. Po uporabi gela je
koža ves dan vlažna, ni rdeča
ali razdražena in le tako uspe-
šno preprečuje poškodbe, ki
jih povzročajo prosti radikali.
Pravijo, da je obraz ogledalo
človeka in naš obraz je preveč
dragocen, da bi ga izpostavljali
vplivom podnebja ter hladne-
ga zimskega okolja brez pri-
merne zaščite. Zato nam v so-
delovanju z ameriškimi stro-
kovnjaki liposomski gel ponu-
ja tudi slovenski trg.
POSKUSIMO
Črni koren
črni koren so prvotno
uporabljali samo v zdravilne
namene. Zaradi dobrega
okusa pa so ga pozneje zače-
li uporabljati tudi kot zele-
njavo. Črni koren je zelo bo-
gat s kalcijem in železom.
Vsebuje tudi vitamin C.
Čiščenje črnega korena je
nekoliko neprijetno, ker pri
strganju pušča na roki temne
madeže. Temu se izognemo,
če ga grobo čistimo s trdo
ščetko pod tekočo vodo. Čr-
no kožico pa enostavno od-
stranimo z blanširanjem - to
je tako, da ga poparimo ali
potopimo za nekaj minut v
krop. Očiščenega damo takoj
v malo okisano vodo, da ne
potemni.
Črni koren se skuha v 10 do
20 minutah, kar je odvisno od
debeline korena.
Ker je črni koren lahko pre-
bavljiva zelenjava, se priporo-
ča za dietno kuhinjo. V kuhi-
nji je vsestransko uporaben,
kar je razvidno iz spodnjih
receptov:
Juha iz črnega
korena
Potrebujemo: četrt kg čr-
nega korena, slan krop, 5 dag
margarine, žlico moke, 1 ru-
menjak, sol, sok od limone,
pol dl smetane ali 1 dl mleka,
zelen peteršilj.
Priprava: črni koren očisti-
mo in dušimo v majhni kohči-
ni vode z dodatkom nekaj
kapljic limoninega soka. Na
margarini svetlo prepražimo
moko, dodamo kuhan črni
koren z vodo, v kateri se je
kuhal. Pustimo še 5 do 10
minut vreti. Juho po okusu
osohmo, primešamo mleko
aU smetano, v katero smo za-
mešali rumenjak. Ko smo do-
dali smetano in rumenjak, ju-
ha ne sme več zavreti, ker bi
rumenjak zakrknil. Preden
serviramo, obogatimo juho
še s sesekljanim zelenim pe-
teršiljem.
Črni koren v omaki
Potrebujemo: pol kg črne-
ga korena, olje, žlico moke, 2
žlici paradižnikove mezge,
žlico sesekljane čebule, nekaj
prekajene slanine, sol, zelen
peteršilj.
Priprava: črni koren očistj
mo, do mehkega skuhamo i;
zrežemo na krajše kose. ^■
olju prepražimo sesekljan,
čebulo, slanino in moko. Do
damo paradižnikovo mezgo
zalijemo, osolimo in pustimo
da prevre. Z omako prelijenit
kuhan koren in v pečici
nekoliko zapečemo. Pred set.
viranjem jed obogatimo še;
zelenim peteršiljem.
Paniran črni koren
Potrebujemo: pol kg črne
ga korena, slan krop, 5 daj
moke, 1 jajce, 5 dag trdeg;
sira ali drobtin, olje za cvre
nje.
Priprava: črni koren opere
mo, do mehkega skuhamo <
slani vodi, odcedimo in mu
olupimo črno kožico. Mehali
in olupljen koren zrežemo
5-10 cm dolge kose, povalja-
mo v moki, stepenem jajcu in
nastrganem siru ali drobtinal
ter rumeno ocvremo v vro
čem olju.
Zabeljen črni
koren
Potrebujemo: 1 kg črneg
korena, slan krop, 5 dag suro
vega masla ali margarine, ze
len peteršilj.
Priprava: črni koren osti
gamo v vodi, ker na zraki
hitro potemni, ga zrežemo a ^
10 cm dolge kose in skuhm^
v slanem kropu. Kuhaneg
naložimo na oval in ga zabeli
mo s sesekljanim zelenim pe
teršiljem.
Črni koren v solafi
Potrebujemo: 1 kg črneg
korena, okisano vodo, slac
krop, za oreh margarine al
surovega masla, pol dl olja
kis, sol, poper, zelen peteršili
Priprava: očiščen črni ko
ren denemo v okisano vodo
da ne potemni. Nato ga sku
hamo v slanem kropu, katf
remu smo dodali margarine
ali surovo maslo. Kuhanegi
odcedimo in ohlajenega zre-
žemo na 4 cm dolge kose te'
jih zabelimo z mešanico olja
kisa in soh, popopramo i'
potresemo s sesekljanim ze
lenim peteršiljem.
BOJAN SEŠEl
Računalniški bonton
Pojav računalnika, Inter-
neta, elektronske pošte in
najrazličnejših sodobnih
sredstev medsebojne komu-
nikacije je sprožil potrebo
po novih, bolj dorečenih ali
pa vsaj dopolnjenih pravilih
vedenja, obnašanja, sodelo-
vanja in komuniciranja.
Skupina ameriških stro-
kovnjakov, ki je prva začutila
neurejenost in neuglajenost
(nekultiviranost) računalniš-
kega področja, se je zamislila
nad vrzeljo v etiketi na tem
področju in izoblikovala sku-
pek pravil, ki veljajo za delo z
računalnikom, upravljanje
softvera in hardvera, komuni-
ciranje preko elektronske po-
šte, Interneta in podobnih so-
dobnih medijev.
Najnovejšo verzijo pravil
ki pokrivajo in urejajo om^
njeno področje, so avtorji d(
miselno poimenovali Nec
quette (Bonton v računalnik
kem omrežju). Kot osnovo z
izdelavo pravil sodobneg
komuniciranja preko računa
niških sistemov pa so jim sl^
žile predvsem uveljavljen'
klasične vrline, kot so vljui^
nost, obzirnost, smisel ^
pravičnost in dobroto, člov^
koljubnost, dostojnost, 1^^'
rektnost, dobronamernost i'
želja po uspešnem sodelov^
nju.
Št. 4.-28. januar 1999

35
PSI, MAČKE IN OSTALA DRUŠČINA
A res ne razumeš, človek?
s psi bomo imeli veliko ve-
selja, če jih imamo radi. Zato
večina ljubiteljev živali svoje
pse lahko zelo dobro razume -
če jih nimajo za »ljudi na šti-
rih nogah«. Če pa smo psu iz
kakršnegakoU razloga nena-
klonjeni ali naj gledamo z di-
stanco, lahko pride v konflikt-
nih situacijah do težav. Ponu-
jamo vam nekaj nasvetov, da
l?08te lahko bolje razumeli va-
šega lastnega ali tujega psa.
Ne smemo misliti, da pes
' govori čisto tuj jezik: v resnici
premore celo vrsto izraznih
možnosti, da o njegovem čut-
nem dojemanju sploh ne go-
vorimo. S svojim učinkovitim
sluhom in za človeka nepred-
stavljivo razvitim vohom živi
pes pravzaprav v čisto dru-
gem čutnem svetu. Žal nima
besed, s katerimi bi nam lahko
kaj povedal o vsem, kar zaz-
nava, vendar človeški jezik na-
domešča s presenetljivim bo-
gastvom telesnih signalov in
njihovih kombinacij: z zvoki,
držo telesa, vonji, s pogledom,
z ježenjem dlake in še kako.
Sposobnost takšnega žival-
skega telesnega jezika in dru-
gih načinov izražanja je psu
prirojena in z učenjem v svo-
jem leglu in v skupnem življe-
nju s človekom jo še obogati.
Pogosta misel, da sta si pes in
njegov gospodar vedno bolj
podobna, čisto drži. Ne nana-
ša se toliko na zunanjost kot
na vzajemno in - kdo bi si
niislil! - nebesedno razume-
vanje. Še en dokaz, da jezik,
logično mišljenje in razno-
vrstno znanje ne pomenijo
Vsega v naših odnosih s sve-
tom in z bitji okrog nas.
Kaj bi morali
razumeti
v trenutkih domnevne ali
resnične nevarnosti je pri psu
najpomembnejše pravilo, da
§a nikoli ne smemo gledati
naravnost, kaj šele s široko
izbuljenimi očmi. Po »pasje«
namreč to pomeni, da ga bo-
nio zdaj zdaj napadli. Nobe-
nega smisla nima igrati film-
skega junaka in poskušati z
(lirektnim strogim pogledom
psa prisiliti »na kolena«, tak-
šnega ravnanja namreč pes
nikoli ne bo razumel. Saj sam
grozi ravno na takšen način:
nepremično motri nasprotni-
ka, naježi dlako in ušesa dvig-
ne ah postavi pokonci.
Po ušesih in repu na splo-
šno lahko dobro prepozna-
mo razpoloženje psa - »stisni-
ti rep med noge« celo v na-
šem jeziku ne pomeni nič
drugega kot bati se; če pa pes
poleg tega še nagne ušesa na-
zaj in pri straneh za spozna-
nje razkrije zobe, se mu ne
smemo približati niti za ko-,
rak več. Takšen pes bo ugriz-
nil iz strahu; brezglavo (in v
popolnem brezupu) bo napa-
del, če boste prestopili kritič-
no razdaljo med njim in vami.
Teh stvari se moramo pose-
bej dobro zavedati pri psih
čuvajih. Te pogosto vzgajajo -
tudi zoper njihovo naravo - k
napadalnosti. Posebej jih
spravijo ob živce dvignjene
roke, se pravi gesta, ki se je
nezavedno oprime večina iz-
med nas, da bi zaščitili obraz.
Zbeganega psa čuvaja bodo
dvignjene roke samodejno
pognale v napad, saj bodo
zaradi vzgoje delovale kot
ukaz.
Če pes laja, to še ni nujno
znak, da bo napadel. Najprej
moramo vedeti, da pri neka-
terih pasmah pogosto lajanje
izvira iz njihove prvotne nalo-
ge, je torej privzgojeno (pri
špicih, mnogih terierjih, jaz-
bečarjih). Z lajanjem pa pes
lahko izraža tudi veselje do
življenja, recimo tedaj, ko gre
Floki končno lahko na spre-
hod.
Tudi ko pes skoči v nas,
ponavadi nima hudih name-
nov. Večinoma hoče le pove-
dati, da se lepo ima, da bi se
rad igral... Taka »govorica«
res utegne biti za človeka pre-
cej neprijetne, še posebej, če
izgubimo ravnotežje, vendar,
kako pa naj pes ve, da njegovi
kremplji in šape ne vplivajo
najbolj ugodno na čistost in
urejenost naših oblačil?
Kadar pes nekaj zasliši, z
zanimanjem nagne glavo na
stran, pozorno voha in premi-
ka smrček. Ko preverja izloč-
ke drugih psov, iz njih pre-
poznava spol, starost, morda
celo velikost drugih kosma-
tincev. Tedaj živi v svetu vo-
njev, o katerem mi ničesar ne
vemo. Kadar mu je vroče in
sope s povešenim jezikom,
ga v nobenem primeru ne
žeja po naši krvi, ampak se
na tak način samo hladi. Če
ga kaj boli, ukrivi hrbet, če ga
muči lakota, povesi glavo in
žalostno gleda.
Človekova lastnost je, da
vse vidi z lastnega, »homo-
centričnega« stališča. Mora-
mo pa se vsaj malo potruditi
in pomagati živali, da nam bo
lažje povedala, kar~ hoče. Pes
je biološko gledano res »pod«
nami, vendar nam je v marsi-
katerem pogledu neprecen-
ljiv prijatelj, ki mu je vredno
prisluhniti.
PREHRANA ZA ZDRAVJE
Ajda
Zanimanje za živila iz ajde
je v zadnjih letih vedno več-
je. Tako se počasi, a vztrajno
spet vrača na polja, saj so jo
prej krmne rastline, pred-
vsem pšenica, povsem izri-
nile.
Ljudje so pač cenili rahlost,
ki so jo dali izdelki iz pšenič-
ne moke; temno obarvan aj-
dov kruh in druge ajdove jedi
pa so bile hrana kmetov in
revnih ljudi. Vendar pa so te
jedi ljudi nasitile in jim zago-
tovile kakovostne beljakovi-
ne in nekatere druge nujno
potrebne snovi, tudi če si me-
sa niso mogli privoščiti. Belja-
kovine ajde so bolj kakovost-
ne kot beljakovine pšenice,
soje ali mesa. Po aminokislin-
ski sestavi so bolj ugodne le
beljakovine kokošjega jajca.
Podobno kot na beljakovine
pšenice pa se tudi na beljako-
vine ajde pri ljudeh lahko po-
javi alergija, čeprav v veliko
manjši meri.
Kar zadeva mineralne sno-
vi, je ajda znana po cinku, ki
ga v majhnih količinah naš
organizem nujno potrebuje,
saj brez njega ne morejo de-
lovati nekateri encimi, nujno
pa je potreben tudi za nemo-
teno uravnavanje delovanja
naših genov. V ostalih živilih,
razen v hrani iz morja, je veči-
noma premalo cinka. V pri-
ma;javi z žiti ima ajda več
vlaKnin (balastnih snovi), ki
imajo varovalno vlogo za pre-
bavila; vsebuje pa tudi malo
olja, ki pa je bogato z nenasi-
čenimi maščobnimi kislinami
in zato zelo kakovostno.
Tako kot kakovost vseh na-
ravnih surovin se tudi kako-
vost ajde spreminja glede na
sorto, ekološke razmere in
način pridelovanja, glede na
letni čas, način spravila, skla-
diščenje in vnaprejšnje pri-
prave.
Po mletju ajdovega zrna
dobimo   ajdovo   moko   in
zdrob. Ajdova moka ne zdrži
tako dolgo kot pšenična in po
mletju naj bi jo porabili v
enem ali dveh mesecih. Po
daljšem shranjevanju v manj
primernih prostorih lahko
postane žarka in ima neprije-
ten oster vonj in okus.
Medtem ko mora biti pše-
nična moka za pšenični kruh
uležana, mora biti ajdova mo-
ka za ajdov kruh sveže zmle-
ta, po možnosti na mlinski
kamen. Tako se v ajdovi moki
ohranijo snovi, ki ji dajejo
značilen okus po ajdi. To je
sicer pomembno za vse ajdo-
ve jedi, za kruh pa še prav
posebno, saj je v mešanici za
ajdov kruh le 30 do 50 odstot-
kov ajdove moke, vendar
mora priti značilen okus po
ajdi dobro do izraza. Poleg
kruha pa lahko iz ajdove mo-
ke (ali kaše) pripravimo še
vrsto drugih jedi, ki pa so v
različnih krajih lahko različne
in predstavljajo tudi del kultu-
re določene pokrajine.
SIMONA RUČIGAJ,
dipl. ing. živ. tehn.
Fižol&coinpany
Pozimi se večkrat odloči-
mo za kakšno jed iz fižola, ki
tekne, tudi če je brez mesa.
Kremna juha iz
fižola
Potrebujemo za 4 osebe:
25 dag suhega fižola, 5 dag
prekajene slanine, 15 dag špi-
nače, 2 pora, 1 strok česna, 1
korenček, čebulo, 10 dag
krompirja, 3 dag masla, 1 piš-
čančjo kocko, sol, poper.
Priprava: dan prej namoči-
mo fižol, olupimo čebulo in
česen. V 2 1 vode damo fižol,
česen, čebulo, slanino v kosu,
špinačo, olupljen in narezan
krompir in por. Dodamo ju-
šno kocko, dosohmo, popo-
pramo in kuhamo 2 uri. Ko se
ohladi izločimo slanino, zele-
njavo pa zmečkamo v kašo.
Po želji dodamo slanino, na-
rezano na kocke. Juho segre-
jemo in na koncu dodamo
maslo.
italijanski lonec
Potrebujemo za 4 osebe:
30 dag fižola, 1 glavico čebule,
10 dag zelene, 25 dag riža, 1
maslo, pločevinko naseklja-
nega paradižnika, 1 jušno
kocko, 1 rdeči feferon, tjazili-
ko, lovorjev list, olje, sol.
Priprava: dan prej namoči-
mo fižol. Naslednji dan ga
odcedimo in skuhamo v 2 1
slane vode z lovorjevim h-
stom. Odstranimo lovor in
pustimo, da se ohladi. Na 4
žlicah olja prepražimo nase-
kljano čebulo, dodamo nase-
kljan feferon in bazihko,
drobno naribano zeleno in ko
dobi barvo, zalijemo z malo
vode. Dodamo riž, jušno koc-
ko in paradižnik ter dušimo
20 minut. Jed mora biti gosta.
PoŠta s fižolom
Potrebujemo za 6 oseb: 30
dag fižola, 35 dag rezancev, 1/
2 1 gostega paradižnikovega
soka, 2 stroka česna, šopek
peteršilja, 5 žlic olivnega olja,
sol, poper.
Priprava: fižol namočimo
preko noči. Naslednji dan
olupimo česen in ga nareže-
mo skupaj s peteršiljem. Fižol
damo v hladno vodo, doda-
mo nasekljano zelenjavo in
skuhamo. Posebej skuhamo
rezance, dodamo jih fižolu in
primešamo paradižnikov
sok, posohmo, popopramo in
kuhamo še 20 minut. Zalije-
mo z oljem.
Chili z mesom
Potrebujemo za 4 osebe:
40 dag fižol, 50 dag mletega
mesa, 30 dag čebule, 2 stroka
česna, 1 žlico paradižnikove-
ga soka, 1 žlico pekoče mlete
paprike, 1/2 žlice mlete chili
paprike, 1 zeleno papriko,
sol, poper.
Priprava: dan prej namoči-
mo fižol v veliko količino hlad-
ne vode. Drugi dan ga odcedi-
mo, namočimo v hladno slano
vodo in ko zavre, kuhamo pol
ure. Medtem na drobno nase-
kljamo čebulo, prepražimo na
olju, dodamo meso in meša-
mo. Vmešamo narezano pa-
priko in prepražimo. Dodamo
fižol in začimbe ter strt česen.
Po eni uri dodamo paradižnik,
začimbe in kuhamo, da se
zmehča. To je mehiška jed, ki
jo obožujejo Američani in mo-
ra biti zelo pekoča.
^ MAJDA KLANŠEK
Št. 4.. 28. januar 1999
36
GLASBA
V dobrodelnosti rozcvetene Tri lilije
Januarski koncert abon-
maja polk in valčkov v Laš-
kem je bil v znamenju do-
brodelnega koncerta za po-
moč Kulturnemu centru pri
odpravi posledic po lanski
hudi novembrski poplavi.
Pobudo je dal Jože Ekart in
odzvalo se je dvanajst narod-
nozabavnih ansamblov, pev-
ska in folklorna skupina, ne-
kateri posamezniki in pod-
jetja ter občinstvo, ki je do
dobra napolnilo dvorano Tri
lilije.
V dve uri trajajočem koncer-
tu so nastopih Mlade frajle,
Rubin iz Novega mesta. Kline
iz Liboj, Savinja iz Levca, Raz-
potnik iz Domžal, Gorenjski
muzikantje iz Begunj na Go-
renjskem, Štrk iz Ljutomera,
družinski trio Pogladič iz
Ivence pri Vojniku, Toplišek iz
Rogaške Slatine, Vigred iz Laš-
kega, Vitezi polk in valčkov in
ansambel Ekart, ljudske pev-
ke iz Jezerc pri Šmartnem v
Rožni dolini in folklorna sku-
pina Anton Tanc iz Marija
Gradca pri Laškem.
Prvič so v Laškem nastopili
Rubin, Razpotnik, Štrk in
ljudske pevke iz Jezerc, mno-
gi ansambli so se predstavili z
novimi skladbami, nekateri
so nastopili okrepljeni (n.pr.
Vigred iz Laškega), spet ne-
katerim je zaradi bolezni
manjkal kakšen član, paOJe
vskočil prijatelj in pomagal
ter rešil situacijo. Največkrat
je bil na odru mladi Marko
Mastnak, ki nastopa pri Miru
Klincu, tokrat pa je pomagal
domačemu Vigredu in Topliš-
ku.
Vsi nastopajoči so se za to
priložnost odpovedali hono-
rarjem in potnim stroškom, za
njihovo dobro počutje v Laš-
kem pa so poskrbeli Pivovarna
Laško, Okrepčevalnica Marjet-
ka Rimske Toplice, Vinograd-
ništvo Slavinec Mihalovci,
Cvetličarna Marjeta Rimske
toplice. Radio klub Laško,
Proline Grubar z ozvočenjem,
Marica Lesjak s cvetjem in Eli-
ca Šantl z doma vezenimi pr-
tički ter Novi tednik in Radio
Celje. Pri reklamiranju pa so
pomagali tudi Radio Šmarje,
Goldi in Radio Trbovlje ter
tednik Kaj iz Maribora z Asjo
Matjaž.
Piko na »i« k dobrodelnemu
koncertu pa so dodali obisko-
valci, ki so z vstopnino prispe-
vali za obnovo Kulturnega
centra Laško 741.200 tolarjev!
Med obiskovalci, ki so prišli
s širšega Celjskega območja,
pa tudi iz Ljubljane, Kamnika,
Kočevja in drugod, sta bili tu-
di dve večji organizirani sku-
pini: eno je pripeljal Ludvik
Stopar iz Vojnika in širše oko-
hce (blizu sto ljudi!), drugo pa
eden izmed dobrotnikov Jože
Slavinec in sicer pevski zbor z
ženami in prijatelji ter harmo-
nikarjem iz Ivanjkovcev. V
dvorani so bili spodbujevalci
nastopajočih, po koncertu pa
so v avli Treh lilij zbrano zape-
h.
Jure Jan, ravnatelj Kultur-
nega centra Laško: »Hvala
vsem za pomoč! Veseli smo,
da tudi v hudih trenutkih ni-*
smo sami. Hvala Jožetu Ekar-
tu za pobudo, vsem nastopa-
jočim in dobrotnikom ter se-
veda občinstvu.«
Darinka Kos, članica
Ljudskih pevk iz Jezerc: »V
Laškem smo se imenitno po-
čutile! Vesele smo prisrčne-
ga sprejema obiskovalcev in
ugodne ocene drugih nasto-
pajočih. Če smo vsaj malo
prispevale k skupnemu us-
pehu, je naša sreča še več-
ja.«
Vinko Lavrinc, obiskovalec
iz Rečice pri Laškem: »Redko
hodim na te prireditve, zdaj
sem si vzel čas in ni mi žal.
Bila je imenitna predstava za
dobro našega Kulturnega cen-
tra.«
Jože Ekart, pobudnik do-
brodelnega koncerta: »V Kul-
turnem centru so narodnoza-
bavni ansambli zadnja štiri te-
ta imenitno sprejeti. Če se je
Kulturni center znašel v teža-
vah, je prav, da mu pomaga-
mo. In ker smo v tem uspeli,
sem vesel, da sem dal pobu-
do.«
TONE VRABL
Foto: GREGOR KATIC
Med dvanajstimi ansambli so navdušile tudi Ljudske pevke iz Jezerc pri Šmartnem v Rožni
dolini.
Marica Lesjak izroča šopek pobudniku dobrodelnega koncer-
ta Jožetu Ekartu, ki je iz rok župana občine Laško Jožeta
Rajha dobil tudi grb občine Laško.
Navdušila sta tudi Družinski trio Pogladič in folklorna skupina Anton Tanc iz Marija
Gradca, ki bo 5. marca v Laškem proslavila 20-letnico uspešnega delovanja.
Pojoči čričeic za računalnikom
Anžej Dežan je vesel, ved-
no nasmejan in prisrčen pe-
tošolec iz Celja. Od vrstnikov
se razlikuje po tem, da ga
glasba spremlja že od zgod-
njega otroštva, saj se je na
odrske deske prvič povzpel
že pri petih letih.
Na svet je prijokal sedem-
najstega junija 1987. Njegov
oče Bojan, amaterski glasbe-
nik, ga je nehote začel uvajati
v glasbeni svet. Že v vrtcu je
vzgojiteljicam prepeval pesmi
in te so mu vedno rade pri-
sluhnile. Kot pravi, je v mali
šoh najraje poslušal Hajdi, saj
so mu njene igrive pesmice šle
»hitro v uho« in kmalu je znal
vse. Pri devetih letih je nasto-
pil na karaokah, ki jih je takrat
vodila Deja Mušič. Prvi nastop
je pomenil vehko razočaranje,
saj se mu ni uspelo uvrstiti niti
v finale. Padlo je tudi nekaj
solzic, a ni obupal.
Anžej se je odločil, da bo
znova poizkusil. Tokrat je
zmagal. Njegovo pevsko na-
darjenost so kmalu opazili tudi
učitelji. Učitelj glasbene vzgoje
Anžej Dežan
ga je prijavil na oddajo Radia
Celje Full cool demotop, kjer je
posnel prvo skladbo z naslo-
vom Dan najlepših sanj. Kmalu
zatem je začel obiskovati tudi
glasbeno šolo ter se pevsko
izpopolnjevati v pevskem zbo-
ru, imenovanem Črički. Pevski
zbor šteje petnajst članov, nji-
hov vodja pa je Igor Korošec.
Ta ga je lani povabil k sodelo-
vanju pri projektu, ki ga je
pripravil skupaj z Brigito Kobe.
Projekt, imenovan Cigutke, se
je dobro prijel, Črički pa so se z
njim predstavili v različnih te-
levizijskih in radijskih hišah
ter na kulturnih prireditvah.
Decembra lani, na zaključni
prireditvi Full cool demotop,
se je Anžej predstavil z pesmi-
jo Povej mi zakaj, ki jo v origi-
nalni verziji izvaja Marta Zore,
ter zmagal v kategoriji do štiri-
najst let. Sodelovanje z Alek-
sandrom Ježem mu je prineslo
zmago na karaokah, kjer so se
predstavili mladi pevci s Celj-
skega.
V bistvu je Anžej čisto pov-
prečen najstnik, saj ga zanima
vse, kar zanima tudi ostale fan-
te njegovih let. Veliko časa pre-
živi ob računalniku, rad »sur-
fa« po Internetu ter obiskuje
angleški dramski krožek. In
prihodnost? »Najprej bi rad us-
pešno zaključil šolanje,« pravi.
Poleg glasbe je njegova ljube-
zen tudi angleščina. Želi si po-
stati profesor angleškega jezi-
ka ter znanje angleščine izpo-
polniti v Londonu. Seveda pa
ima načrte tudi na glasbenem
področju: »Želim si izdati sa-
mostojno kaseto ter z njo uspe-
šno prodreti na slovenski glas-
beni trg!« pravi enajstletni pe-
vec iz Celja. V. D.
Mojca in Kaličopko
Pa-pa palačinke z Mojco
in Kaiičopicom
Mojca in Kaličopko sta pri
založbi Panika records že iz-
dala kaseti Ole majole, Moj-
ca in Kaličopko ter zgoščen-
ko Mojca in Kaličopko. Po
krajšem premoru se spet
vračata k svoji najmlajši
publiki - z novimi pesmica-
mi in novo predstavo.
Iz niza Mojca in Kaličopko
je izšla nova kaseta, avtorjev
Mojce in Janija Lipičnika, z
naslovom Pa-pa palačinke, ki
nadaljuje tradicijo tovrstne
slovenske produkcije. Name-
njena je predvsem otrokom,
hkrati pa kaže na možnost
kontinuitete otroške pripo-
vednosti v kakovostni obliki
zvočnega medija. Prostodu-
šne zgodbe in nezgode zrcali-
jo življenje v različnih odten-
kih, z občutkom za humor pa
podajajo tudi manj prijetne
plati vsakodnevnih situacij.
Preprostost sloga in čistost
pripovednega toka omogočata
identifikacijo z glavnimi juna-
ki, vendar pa vsebinska struk-
tura (poleg komičnosti), raz-
kriva še vzgojno noto. Prav ta
nepretenciozni pedagoški
vzgib povezuje celoto sklopa
Mojce in Kaličopka z najbolj-
šimi deli literature, pisane za
mlajšo publiko, nastalih pri
nas v zadnjih nekaj letih. Di-
menzije posnetega materiala
potrjujejo možnost združeva-
nja zabavnega in poučnega,
sproščenega in koristnega
hkrati. S.B.
Št. 4.-28. [anuar 1999
GLASBA

GLASBENI EX-PRESS
Izvrstna britanska ročk zasedba SKUNK ANANSIE se po
skoraj dveletnem diskografskem premoru spet vrača na glasbe-
no sceno. Konec prihodnjega meseca bo izšel njihov single s
skladbo »Charlie Big Potato«, 22. marca pa se bo na trgovinskih
policah znašel tudi njihov novi album »Post Orgasmic Chill«, ki
je nastal pod producentsko taktirko mojstra Andyja Wallacea,
širši javnosti znanega predvsem po oblikovanju končne podobe
legendarnega LP-ja »Nevermind« seattleških grunge prvakov
NIRVANA. Na isti dan pa bodo svoj novi album objavili tudi
alter poperji THE CRANBERRIES (na sliki). Člani te pred leti
neskončno popularne irske zasedbe bodo album »Bury The
Hatchet« tokrat, za razliko od njihovih prejšnjih dveh jerznori-
tih in pretežno otožnih LP izdelkov, napolnili z bistveno bolj
optimistično in poskočno vsebino.
Vse popularnejša švedska
skupina CARDIGANS se po
nepričakovanem uspehu, ki
ga je pred nedavnim zabeleži-
la z albumom »Gran Turi-
smo«, singlom »My Favourite
Game« in kontraverznim ter
cenzuriranim videospotom,
odpravlja na turnejo po ZDA.
Nina (na sliki), Lars-Olof,
Bengt in Peter bodo na oni
strani velike luže muzicirali
brez basista Magnusa Sve-
ningssona, ki se je odločil, da
bo prvo polovico letošnjega
leta preživel kar doma.
Na osvojitev največjega
glasbenega trga pa se pospeše-
no pripravlja tudi najpopular-
nejši britanski pevec ROBBIE
WILLIAMS. 24-letni zabav-
Ijač bo ameriške letvice naj-
prej naskočil s singlom »Mil-
lenium«, nato pa še z albu-
mom, ki ga bo založba Crysa-
lis zapolnila z najuspešnejši-
mi skladbami z njegovih dveh
albumom, lanskim »Tve Been
Expecting You« in predlan-
skim »Life Thrue A Lens«, ki
se 65 tednov po izidu še vedno
zadržuje tik pod vrhom bri-
tanske lestvice najbolje pro-
dajanih LP-jev.
Legendarna ameriška coun-
try ročk zasedba EAGLES je
pred kratkim za zbirko, uspe-
šnic »Greatest Hits: 1971-75«
prejela že petindvajseto plati-
nasto ploščo in s prvega mesta
lestvice najbolje prodajnih al-
bumov vseh časov v ZDA izri-
nila Michaela Jacksona in nje-
gov »Thriller«. Slednji z več
kot 42-milijonsko naklado še
vedno ostaja najbolj prodajan
LP vseh časov v svetovnem
merilu.
Po več kot uspešni lanski vr-
nitvi na evropsko glasbeno sce-
no s kompilacijskim albumom
»Back For Good« se nemški
disco dvojec MODERN TALK-
INO spet pripravlja na naskok
na vrhove lestvic - v začetku
prihodnjega tedna bo izšla sin-
gle plošča »You Are Not Alone«,
album »TBC« pa se bo na trgo-
vinskih policah znašel tri tedne
kasneje.
Organizacija International
Federation Of The Phonograp-
hic Industry (IFPI) je prejšnji
teden objavila lestvico najbolj
prodajanih albumov v prete-
klem letu v Evropi. Vrh lestvi-
ce je, tako kot v ZDA, zasedla
CELINE DION. Kanadska diva
je na stari celini lani prodala
neverjetnih devet milijonov
kopij albuma »Lefs Talk
About Love«, ki je sicer izšel
že leta 1997. Najbolje proda-
jan lani objavljen LP je »Spice-
world« britanske dekliške pop
atrakcije SPICE GIRLS (več
kot 5 mio kopij), tik za njim
pa se je uvrstil soundtrack sol-
zavega filmskega spektakla
»Titanic«.
RED HOT CHILI PEPPERS
so po odhodu kitarista Davea
Navarra v bend povabili Johna
Frusciantea, ki je s to kultno
kalifornijsko funk metal za-
sedbo sodeloval že konec
osemdesetih in v začetku de-
vetdesetih ter z njo posnel tudi
njihova dva najboljša LP-ja,
»Mother's Milk« (1989) in
»Blood Sugar Sex & Magic«
(1991). Poskočni basist Flea,
ozdravljeni narkoman in pevec
Anthony Keidis, bobnar Chad
Smith in Fruscinante, material
za novo ploščo, tako kot se za
prave rockerje spodobi, pri-
pravljajo kar v garaži Fleove
residence v Hollywoodu. Mo-
žakarji seveda trenirajo z do
konca navitimi »feršerkerji«,
tako da v ritmu njihove godbe
utripajo tudi glave stanujočih v
bližnji okolici. Dolgo pričako-
vani LP - prvi po leta 1995
objavljenemu »One Hot Minu-
te« - naj bi po napovedih založ-
be Warner Bros. izšel v začetku
tega poletja, v kar pa tisti, ki
vsaj malo poznajo delovne na-
vade »Vročih in rdečih paprik«,
močno dvomijo.
Potem ko so ponudbo orga-
nizatorjev za sodelovanje na
nekoč izredno uspešni in od-
mevni turneji alter ročk hero-
jev Lollapalooza po lanskem
fijasku letos kar po vrsti zavr-
nila nekatera največja imena z
ameriške in evropske ročk sce-
ne (Radiohead, Bush, Garbage,
Marilyn Manson...), se je na
vrhu seznama potencialnih
kandidatov za »headlinerja« te-
ga ročk cirkusa pojavilo ime že
odpisanih GUNS&ROSES.
Nekdanji kaUfornijski mega-
zvezdniki z Axlom Roseom
(edinim originalnim članom
benda) na čelu, že nekaj let
pripravljajo come-back al-
bum, ki pa naj bi ga v prvi
polovici letošnjega leta konč-
no tudi posneli in na Lollapa-
loozi tudi promovirali.
Dolenjska ročk zasedba DAN-
D je v drugi polovici lanskega
leta v studiu Činč posnela, pred
nedavnim pa pod okriljem za-
ložbe Helidon tudi objavila al-
bum »Ko hodiš nad oblaki«. Pe-
terica izkušenih novomeščan-
skih godcev s svojim novih iz-
delkom v ničemer ne odstopa od
poti, ki so jo pred slabima dve-
ma letoma začrtali s ploščo
»Igra«. Ta je še posebej navdušila
ljubitelje zaprašenega, a pristne-
ga ui visoko kaloričnega
rock&rolla, cepljenega s prepoz-
navno podalpsko motiviko.
Z nekoliko manj udarno roč-
ko vsko godbo pa nameravajo
bivše in sedanje podanike Lač-
nih Francov in njihovih podob-
nikov ter sodobnikov prepriča-
ti rogaški BARNI BAND. Lo-
kalni heroji, preizkušeni v šte-
vilnih kozjanskih bendih - Aleš
Baroš-Barni (vokal, kitara,
glasba, besedila), Goran Kora-
žija (kitara), Bojan Tramšak
(bas) in Bojan Mesaric (bobni)
- so vseh devet pesmi za svoj
debitantski LP »Jutro pojutriš-
njem« posneli v studiu Bon-
ton, najbolj pa stavijo na uvod-
no »Naša pesem«, za katero so
z »video hit-makerjem« Venom
Jemeršičom posneU tudi čisto
spodoben video spot.
Danes zvečer, 21. januarja,
bo v špagetarski krčmi Pri za-
morcu koncert baje odhčne
italijanske blues zasedbe MR.
LUCKY LUCIANO. Deset dni
kasneje, v nedeljo, 7. februar-
ja, pa boste lahko na taistem
prizorišču skupaj s celjskimi
kralji vina in kopriv - v posve-
čenih in bolje poučenih kro-
gih znanih tudi pod partizan-
skim imenom BORI&THE
VOUNG ONES - čakali kultur-
ni praznik.
STANE ŠPEGEL
Liam Howlett, kreativni vodja udarne britanske »tehno«
zasedbe THE PRODIGV, je moral z DJ mix albuma »The
Dirtchamber Sessions«, ki prav te dni dobiva svojo končno
podobo, izločiti delček pesmi (sample) ene izmed skladb z
albuma »Sgt. Papper's Lonely Hearts Club Band« skupine The
Beatles. Prepoved je prišla s strani firme Apple in kljub temu,
da se je avtor skladbe sir Paul McCartney - sicer velik fan
skupine The Prodigy - strinjal z uporabo sampla. Ta primer ni
prvi in edini v zgodovini popularne glasbe in dokazuje, da so
glasbeniki (dobro plačani) sužnji industrije, ki ne morejo
odločati niti o lastnem avtorskem delu. Firmo Apple so sredi
šestdesetih na višku slave ustanovili prav člani slavnega liver-
poolskega kvarteta, Paul McCartney pa je še vedno eden njenih
izmed večjih delničarjev, kar je samo še eden izmed dokazov,
kako absurdne razmere vladajo v glasbenem poslu.
20 VROČIH RČ
VRTIUAKPOLKIN
VALČKOV
TUJE LESTVICE
St.4.-28.jonuar1999
38]
RADIO' TELEVIZIJA
Radiu Celje narašča posiušanost
Nagradne igre, Dnevi komedije in sveže radijske spremembe v februarju
Minuli teden smo bili na
Radiu Celje precej dobre vo-
lje. Po podatkih Mediane o
poslušanosti, branosti in gle-
danosti slovenskih medijev
se je posiušanost Radia Celje
v drugi polovici minulega le-
ta precej povečala, kar za
nas pomeni velik izziv in ob-
vezo, da trend naraščanja
števila poslušalcev ohrani-
mo. To bomo storili tudi z
manjšimi spremembami v
našem programu.
Že v tednu, ki se izteka, ste
morda zasledili nekaj novega
v osrednji informativni oddaji
Radia Celje Kroniki. Vanjo
smo uvedli rubriko Aktualna
tema dneva, v kateri več po-
zornosti, tako_ časovno kot v
načinu novinarske obdelave
teme, namenimo osrednjemu
dogodku dneva v regiji. Kroni-
ke bodo tako, upamo, še zani-
mivejše.
Opozarjam vas tudi, da ne
preslišite torkovega Zelenega
vala, ki ga bo vodila Mateja
Podjed. Zeliščarske teme bo-
do po dvanajsti uri rdeča nit
teh oddaj, prvič pa bo na spo-
redu že v torek, 2. februarja.
Prihodnjo nedeljo začnemo
tudi s predvajanjem portretov
zanimivih ljudi s Celjskega.
Po deseti uri vsako nedeljo
bodo skrbno izbrani in pred-
stavljeni gostje bogatili naš
dopoldanski nedeljski spored.
Tudi sobotni večeri na Ra-
diu Celje naj bi bili drugačni.
Simon Šketa, naš honorarni
glasbeni opremljevalec, si je
omislil zanimivo glasbeno
kontaktno oddajo, ki jo bosta
poskusno pripravila z Natali-
jo Sinkovič že v soboto ob
20.00.
Petkovi radijski večeri bodo
odslej pisani na ušesa mla-
dim poslušalcem. Uvajamo
oddajo Blue room, ki jo bodo
pripravljah Denis Papič, An-
drea Rozina in DJ Valentino
Kanzyani. V oddaji predstav-
ljajo kakovostno svetovno
klubsko glasbo, ki temelji na
technu, houseu, drum'n'bas-
su ter sodobnih glasbenih
trendih, pravijo avtorji odda-
je. Oddaja je povezana z izol-
sko diskoteko Ambasada Ga-
violi, v delu oddaje pa pred-
stavljajo slovenske in tuje
glasbene goste. Na sporedu
bo vsak petek ob 20. uri. DJ
time se zato iz petka seli na
sredo, na sporedu bo ob
19.uri.
Pa še na eno novost vas
opozarjam. Že prihodnji te-
den se seli oddaja, v kateri
predstavljamo in v studiu go-
stimo slovenske pevce, pevke
in bende na sredo ob 20.00,
Vrtiljak polk in valčkov pa se
ob ponedeljkih prične že ob
19.uri!
Pa še od glasbe k nagradam.
Decembra se je izkazalo, da
ste poslušalci in poslušalke ra-
di poslušali Decembrsko rule-
to. Nekaj podobnega vam pri-
pravljamo vsak dan že kmalu
v februarju. V istem terminu.
Torej po 11. uri! Podrobneje o
tem berite v prihodnji številki
Novega tednika.
Radio Celje na
Dnevih komedije
Tudi letos bo na festivalu
smeha v SLG Celje ekipa Ra-
dia Celje, v kateri sta že od
festivalskega začetka novi-
narki Mateja Podjed in Na-
taša Gerkeš Lednik. V pe-
tek, na otvoritveni večer, se
bosta iz gledališča oglasili
prvič, nato pa še vse petke in
sobote do konca festivala.
Pred mikrofon bosta v po-
sebnih večernih oddajah ob
neposrednih javljanjih iz
SLG Celje povabili igralce in
igralke gostujočih gledahšč.
Takorekoč vsa slovenska
igralska smetana se vsako le-
to zvrsti pred njunima mi-
krofonoma in tako bo tudi
letos. Kadar bo to potrebno,
odvisno od dolžine predstav,
bomo program podaljšali za
eno uro.
Prenos iz
Volgograda
ekskluzivno na
Radiu Celje!
Tudi športno uredništvo
bo v prihodnjih dneh pridno
delalo. V petek odpotuje v
Volgograd Dean Šuster, ki
bo v soboto od tam v nepo^
srednem prenosu poročal o
poteku rokometne tekme
med Kaustikom in Celjem Pi-
vovarno Laško. Gre za tekmo
lige evropskih prvakov, ki jo
bomo v neposrednem preno-
su pripravili le na Radiu Ce-
lje.
In na koncu
še...opravicilo
Tega dolgujem nekaterim
honorarnim sodelavcem, ki v
prejšnji številki Novega tedni-
ka na radijski strani niso bili
poimensko objavljeni. Motiti
se je človeško, poleg tega je
spomin včasih hudo luknjava
zadeva. Zato seveda napako
popravljam. Med zveste, red-
ne in dragocene honorarne
sodelavce Radia Celje namreč
sodijo tudi Jure Krašovec, ki
pripravlja oddaje Iz domačih
logov, pa napovedovalka
Tonka Kovač, pa Mitja Um-
nik, ki pripravi kakšen pris-
pevek iz zgornjesavinjske do-
line, pa Boštjan Leben z od-
dajo Saute surmadi in upam,
da je sedaj seznam zares po-
poln.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
V DRUŽBI S KANALOM A
Živ pokopan
v petek, 29. januarja, bo
ob 20. uri na sporedu ame-
riški triler Živ pokopan. Re-
žija: Frank Darabont, igrajo:
Jennifer Jason Leigh, Tim
Matheson, William Ather-
ton, Hoyt Axton.
Moški, naveličan podežel-
skega življenja, se preseli v
New York, kjer spozna ljube-
zen svojega življenja. Par se
kmalu poroči in preseli v
majhno mestece - možev rojst-
ni kraj. V začetku teče vse kot
po maslu, dokler žena ne
spozna moškega, ki jo začne
prepričevati, naj svojega moža
umori.
Popolnoma
moderna Milly
v soboto, 30. januarja, bo
ob 14. uri na sporedu ameriš-
ki glasbeni film Popolnoma
moderna Milly. Režija: Geor-
ge Roy Hill, igrajo: Julie An-
drevvs, Mary Tyler Moore,
Carol Channing, James Fox.
Film je leta 1967 dobil pre-
cej priznanj, med drugim kar
dva Oskarja. Z odlično igro
spoznamo zgodbo dveh mla-
dih deklet, ki hrepenita po
ustvarjanju kariere. Da bi ure-
sničili svoje sanje, se odpravi-
ta v New York. Ena bi rada
postala slavna igralka, druga
pa stenografinja, ki bi se poro-
čila s svojim šefom. Ko prispe-
ta v mesto njunih sanj, se na-
stanita v hotelu, ki ga upravlja
zelo zanimiva ženska.
Poslednja laž
Med zgodbami, ki jih piše
življenje, bo v ponedeljek, 1.
februarja, ob 21. uri na spo-
redu ameriški film Posled-
nja laž. Režija: Larry Shaw,
igrajo: Kristin Daviš, Blair
Brown, Michael Murphy.
Na prvi pogled ima družina
McGrath popolno življenje: le-
po hišo v Los Angelesu, bleš-
čeče družabno življenje in
krasna otroka. A družinska
idila ne traja dolgo - mama
Joan je v skrbeh za hčerko
Claire, ki je zapustila fakuheto
in izobrazbo zamenjala za za-
bavo, medtem ko je mož Mal-
com vse bolj poredko doma,
saj se na skrivaj dobiva s pro-
stitutkami.
Iz oci v OCI
v torek, 2. februarja, bo ob
21. uri na sporedu ameriški
akcijski film Iz oči v oči.
Režija: Shimon Dotan, igra-
jo: Rob Lovk^e, Tracy Griffith,
Gale Hansen, Eb Lottimer,
Gilia Stern.
Bila sta najboljša prijatelja.
Skupaj sta vzdržala v šestme-
sečnem napornem bojnem
treningu. Sedaj se častnika
Hammer (Rob Lowe] in Dean
(Gale Hanson) kot člana elit-
nega mornariškega tima ko-
mandosov lahko zaneseta le
na to, kar sta se naučila v teh
mučnih mesecih. Izbrana, da
se pretihotapita v teroristično
skrivališče orožja in da ga uni-
čita, morata Hammer in Dean
izkazati nedvomno medseboj-
no zaupanje.
Brooklynski most
v ponedeljek, 1. februarja,
bo ob 14.30 na sporedu 1. del
ameriške nanizanke Brook-
lynski most. Igrajo: Marion
Ross, Danny Gerard, Louis
Zorich, Amy Aquino, Peter
Friedman, Matthevv Louis
Siegel.
Serija polurnih nanizank
Brooklynski most, katere us-
tvarjalec emmyjev nagrajenec
Gary David Goldberg, prikaže
prisrčno družino več genera-
cij, ki skupaj živijo v enem od
brooklynskih stanovanj leta
1956. Člane te družine pove-
zuje skupna kulturna dedišči-
na in gospodovalna, vendar
ljubeča babica. Berger-Silver-
jev klan se sooča z vsakodnev-
nimi družinskimi težavami, ki
so posledica razpetosti med
brooklynsko resničnostjo in
ameriškimi sanjami.
Otroški film Willy Wonka in tovarna čokolade bo na sporedu v soboto, 30. januarja, ob 16. uri.
SKRITA KAMERA
• z malih ekranov se poslav-
lja mlada voditeljica razvedril-
nih oddaj na TVS Mojca Ma-
vec. Brez panike! Slovo je le
začasno. Razlog za to, da je v
oddaji Pomp nekaj časa ne
bomo več gledali, namreč dči
v pripravah na Popevko Evro-
vizije. Mojca je po mnenju
televizijskih šefov lanski evro-
vizijski izbor vodila odlično,
zato so ji voditeljstvo zaupali
še enkrat. In čeprav je bilo, kot
je priznala Mojca, lani grozno,
saj je nosila tesno oprijeto ob-
leko, pod katero ni smela ime-
ti hlačk, je nov izziv sprejela
brez razmišljanja. Že ni bilo
tako grozno, če gledalci tega
niso opazili, bodo pa zato nje-
na oblačila letos še bolj burila
domišljijo moškega dela gle-
dalcev.
• Skrivnost popularnosti Na-
taše Pire je razkrita. Razkril
jo je Bojan Požar, sicer so-
prog bolj slavne Barbare Dr-
nač, znane po tem, da je kot
prva (in zaenkrat tudi edina)
TV voditeljica dovolila obja-
viti svoje gole fotografije. V
časopisni polemiki, ki jo je v
Slovenskih novicah sprožila
Nataša zaradi laži, objavlje-
nih v že pokojnem tabloidu
Lahki in, je njegov bivši ured-
nik Bojan Požar zapisal, da je
Nataša po popularnosti pre-
kosila vse voditelje oddaje 24
ur zaradi specifičnega pov-
prečnega okusa slovenskih
gospodinj, ki jim je všeč okro-
gloličen obraz debeluške z
očah.
• Potem ko je Jure Košir
dosegel še svojo drugo letoš-
njo zmago, se tudi Igorju E.
Bergantu, športnemu ko-
mentatorju na TVS, ni treba
bati za svojo popularnost. Ne
glede na okus povprečnega
slovenskega gledalca. Ko naši
fantje zmagujejo, naenkrat
postane nemoteče tudi »du-
hovičenje« kontroverznega in
gostobesednega komentator-
ja.
• Veliki šef TV Dnevnika, Ma-
riborčan na začasnem delu v
prestolnici, Vlado Krejač-
Uha, je z novinarsko repre-
zentanco za teden dni odpoto-
val na svetovno prvenstvo no-
vinarjev smučarjev v sosednjo
Avstrijo, kjer sicer ni dosegel
kakšnih omembe vrednih re-
zultatov, so pa bili njegovi tek-
movalni dosežki povsem v
skladu z olimpijskim duhom.
In med tem ko je na Uha tako
uspešno v tujini zastopal slo-
venski žurnalizem, mu podre-
jeni novinarji in voditelji T V
Dnevnika doma niso zakuhali
nobenih težav. Zaradi tega se
zdaj Krejač hudo boji, da bo
njegov nadrejeni šef Lado
Ambrožič ugotovil, da čisto
lahko shaja brez njega. Krejač
bo zaradi smučarskega pr-
venstva, to pot državnega v
Mariboru, TV Dnevnik pustil
v nemilosti tudi ves prihodnji
teden. Vendar pa se to pot
začasno kadrovsko siromaše-
nje le utegne poznati na pro-
gramu. Udeležbo na srečanju
novinarjev smučarjev je na-
mreč napovedalo kar nekaj
nepogrešljivih sodelavcev,
med njimi vzhajajoča zvezda
Vlado Krejač
TV Dnevnika Manica Janežič
kot debitantka, ki je o račkah
na smučeh do zdaj le posluša-
la vznemirljive zgodbe, in
njen starejši kolega, voditelj-
ski maček Janko Sopar, ki na
tovrstnih srečanjih na moč ak-
tivno sodeluje zadnjih 20 let.
To pot se še posebej veseli
tradicionalnega smučarskega
dvoboja s svojim dolgoletnim
kolegom Matjažem Tankom,
nad katerim so smučarske
zmage veliko slajše, odkar je
Matjaž z nacionalke prestopil
h komercialni TV. Ker si Mat-
jaž vidnih uspehov na tekmo-
valnem področju ne more
obetati, bo zanesljivo, tako
kot vsako leto, med uspešnej-
šimi udeleženci pri drugem,
manj športno obarvanem
udejstvovanju.
Janko Sopar
Št. 4.-28.ianuar 1999

43
Je življenje res
lepo?
Koberto Benigni je režiser, scenarist in glavni igralec v filmu Življenje je lepo, ki so ga
razglasili za evropski film leta
Osrednji lik zgodbe je Gui-
(Roberto Benigni) - očar-
ljiv moški z otroško nedolž-
nostjo in velikimi sanjami o
jvoji lastni knjigarni. Piše se
leto 1939 in Guido pride v
toskansko mestece Arezzo s
svojim prijateljem, pesni-
kom Ferrucciom (Sergio Bu-
stric). S predrznim, neustav-
ljivim humorjem in radostjo
iščeta srečo in ljubezen, pri
tem pa pozabljata na fašistič-
no vzdušje, ki se razrašča
okoli njiju.
Guido se zaljubi v Doro,
mlado in lepo učiteljico (Nico-
letta Braschi), ki pa je že za-
ročena s fašističnim uradni-
kom, na katerega je Guido že
naletel, a se njuno srečanje ni
končalo ravno najbolj prija-
teljsko. Vendar pa zaljubljene-
ga Guida to seveda ne odvrne
od pravljične romance.
Pet let pozneje sta Guido in
Dora poročena in imata sina
Giosueja (Giorgio Cantarini),
Guido pa končno odpre tudi
knjigarno svojih sanj. Vendar
v tem času fašistični fanati-
zehi, ki ga je bilo nekoč še
mogoče prezreti, postane za-
kon. Guido je odločen, da bo
svojega sina obvaroval pred
kruto resničnostjo, ki vedno
bolj posega v življenja druži-
nice. Ta njegova odločenost
pa postane vprašanje življenja
in smrti, ko ju tri mesece pred
koncem vojne pošljejo v kon-
centracijsko taborišče, Dora
pa se v veliki ljubezni do moža
in otroka odloči, da se jima bo
prostovoljno pridružila. V sve-
tu, ki si ga je v okrutnosti
težko zamisliti, mora Guido
uporabiti vso svojo domišljijo
in moč, da bi rešil svoje ljub-
ljene in sebe.
Roberto Benigni, eden naj-
bolj svetovno znanih filmar-
jev in komediografov, se v
filmu pojavlja kot glavni igra-
lec Guido, hkrati pa je tudi
režiser in scenarist te zgodbe
o ljubezni in domišljiji, ki je
postavljena v središče krute-
ga dogajanja med drugo sve-
tovno vojno. V ZDA je Benig-
ni najbolj znan po nepozab-
nih vlogah v filmih kot so
Down By Law in Night on
Earth, dobro je odigral vlogo
sina inšpektorja Clouseausa v
filmu Son of the Pink Pant-
her, nedavno pa je nastopil
tudi v filmu Far Away, ^ So
Close.
V mednarodnem merilu slo-
vi Benigni tudi kot komedio-
graf s posebnim slogom. Med
filmi, za katere je napisal sce-
narij, jih režiral in v njih tudi
igral so: Johnny Stecchino,
Piccolo diavolo, II monstro in
številni drugi, igral pa je tudi v
zadnjem filmu Federicka Fel-
linija (La voce della luna). Be-
nigni nadaljuje tudi s svojim
delom na odru, saj je pred
kratkim zaključil turnejo sa-
mostojnih komičnih nastopov
po Italiji. Nicoletta Braschi, ki
v filmu Življenje je lepo igra
učiteljico Doro, pa je v večini
Benignijevih uspešnic, ki jih
je ta režiser in igralec posnel
doslej, nastopila kot njegova
soigralka.
mmmmmmm n.-m. sedlar
E KINO
Celjski kinematografi si pri-
Iržujejo pravico do spremem-
)e programa.
Union: 28. 1. do 3. 2. ob
[7. in 20.15 romantična me-
odrama Ko pride Joe
Jlack.
Mali Union: 28. 1. do 3. 2.
)b 18. uri romantična komič-
la drama Življenje je lepo.
Metropol: 28. 1. do 3. 2. ob
16.30 in 18.30 »coprniško«
komična drama Čarovnije za
vsak dan in ob 21. uri ro-
mantična komična drama
Življenje je lepo. 30. 1. ob
10. uri risani film Mala mor-
ska deklica in ob 23.15 za
ponočnjake Življenje je le-
po.
Žalec: 29. ob 20. in 31. 1. ob
18. uri ameriški film Pepelki-
na ljubezenska zgodba, 30.
in 31. 1. oh 20. uri pa akcijski
triler Pogajalec.
Viktorji
Stopovi Viktorji, ki že do-
brih petnajst let merijo pri-
ljubljenost medijskih oseb-
nosti, so postali največje
priznanje za dosežke na po-
dročju medijev in popularne
kulture. Kipci so postali sim-
bol spoštovanja, zaslužijo in
dobijo pa jih seveda samo
tisti, ki so v minulem letu
veliko, dobro in pošteno de-
lali.
Način glasovanja se deli v
tri skupine: v uredništvu Sto-
pa izberejo nagrajence za
življenjsko delo in posebne
dosežke, posebej nagrajujejo
strokovne žirije, najbolj od-
mevni pa so Viktorji popular-
nosti za naj glasbenika, ra-
dijski glas in televizijski
obraz. Poleg glasovanja v re-
viji Stop in preko Interneta
poteka izbor tudi na večini
lokalnih radijskih postaj in v
lokalnih časopisih. Tudi No-
vi tednik se je odločil za ob-
javo glasovnic in bo tako
skupaj z Radiem Celje sode-
loval pri letošnjem izboru.
Hkrati bomo lahko skupaj
razglasili tudi lokalne dobit-
nike Viktorjev, torej tiste, ki
so si lani po vašem mnenju
zaslužili priznanje na Celj-
skem.
Če želite sodelovati v izboru
naj medijskih osebnosti
minulega leta, pošljite glasov-
nice na Novi tednik, Prešerno-
va 19, 3000 Celje.
Gremo v icino!
Nicole Kidman se je rodila v Honoluluju na Havajih, odrasla
pa je v Avstraliji, kjer je tudi zaslovela kot igralka. Upoštevali
smo tudi tiste rešitve, kjer ste napisah samo en del odgovora.
Nagrajenci so: Valentina Sitar, Ponkvica 5a, 3232 Ponikva,
Laura Lajh, I. celjske čete 34, 3230 Šentjur in Edi Boršič,
Brecljevo 20, 3240 Šmarje pri Jelšah. Prejeh bodo vstopnico za
kino predstavo Celjskih kinematografov.
Ker je te dni na sporedu italijanski film Življenje je lepo, je
treba tokrat za pravilni odgovor napisati vsaj tri znane italijan-
ske filmske igralke ali igralce.
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje,
do ponedeljka, 1. februarja.
SI. 4.-28. ionuar 1999
[44
ZA AVTOMOBILISTE
Kaj bo novega v letošnjem letu?
Letošnje leto bo na avtomo-
bilske trge naplavilo številne
novosti, o katerih smo že ne-
kaj pisali. Vsekakor je jasno,
da bo novih avtomobilov veli-
ko. Na kratko si oglejmo, kaj
bo zanimivo tako za nas kot
seveda za druge.
S[)oniladi tudi k nam pripelje
že (in znova) sloviti VW hrošč
nove dobe. Avto nastaja v me-
hiški Puebli in je predvsem v
Severni Ameriki kljub dokaj vi-
soki ceni izjemno priljubljen.
Tudi pri nas novi hrošč ne bo
poceni, zato bo zanimivo vide-
ti, kako bo šel v prodajo.
Nemški BMW bo spomladi
predstavil kupeja serije 3, ko-
nec leta (ali še kakšen mesec
kasneje) pa bo na trge pripeljal
tudi X5 touring, zanimiva kom-
binacija terenskega vozila in
avtomobila za prosti čas s stal-
nim štirikolesnim pogonom.
Daimler Chrysler bo ponudil
novi velike kupe z oznako CL.
Avto, sliko smo objavili pred
časom, je nedvomno zelo ele-
ganten, vsekakor pa se bo do-
kazoval tudi z ustrezno visoko
ceno. Pri Fordu je letošnje leto
v znamenju focusa, pri čemer
bodo kupcem ponudih tudi ka-
ravansko   izvedenko    (tour-
NoviVW hrošč
nier). Upanje, da bo avto zelo
uspešen, ostaja. Opel naj bi
predstavil kupejevsko izve-
denko astre, nekakšno nado-
mestilo za upokojeno calibro,
kupe, ki je šel skoraj izjemno
dobro v promet. Na cesto pa
bo po dolgem napovedovanju
končno pripeljala tudi zafira,
enoprostorska varianta astre.
Audi se bo že v začetku leta
(tudi pri nas) pojavil z nekoliko
obnovljenim audijem A4, v
passatu pa bo veliki VW ponu-
dil 2,5-litrski TDl motor.
Seat, ki je del VW, bo tudi
slovenskim kupcem začel pro-
dajati novega toleda. Škoda
ima prav tako na zalogi nekaj
novosti (denimo 4x4 pogon pri
octavii, če ostanemo samo pri
tem).
Francozi ne bodo držali kri-
žem roka. Na cesto in trge
pripelje Citroenovo majhno
enoprostorsko vozilo z ime-
nom picasso, pri Renaultu pa
bodo končno povili karavan-
sko izvedenko megane (avto
bo nastajal tudi v Turčiji). Peu-
geot bo dopolnil predvsem
motorno ponudbo v peugeotu
206, avtomobilu, ki gre skoraj
izjemno dobro v promet na
tako rekoč vseh trgih - tudi
slovenskem. Pri Fiatu, ki drži v
rokah tako rekoč vso italijan-
sko avtomobilsko industrijo,
veliko pričakujejo od multiple,
svojevrstnega enoprostorske-
ga avtomobila, kar utegne biti
ena najpomembnejših italijan-
skih letošnjih avtomobilskih
novitet.
Japonske avtomobilske to-
varne bodo tudi imele marsi-
kaj pokazati. Tako bo Toyota
končno začela prodajati svo-
jega yarisa, vsekakor zanimi-
vo avtomobilsko kreacijo, od
katere si veliko obetajo tudi
(ali predvsem) na evropskem
trgu. Lani je Honda že posta-
vila na ogled svojo novo limu-
zino accord, vsekakor zelo
uspešen avto, čez dober me-
sec pa bo avto na voljo tudi
domačim kupcem. Mitsubishi
bo začel marca ponujati svo-
jega space stara, manjše eno-
prostorsko vozilo, Subaru pa
povsem prenovljenega le-
gacyja.
In prestižni del letošnje av-
tomobilske ponudbe? Omeni-
h smo mercedesa CL, po ce-
stah (tudi naših) bo začel
kmalu voziti povsem novi
maserati 3200 GT, avto, ki se
dokazuje s skoraj izjemno
karoserijsko linijo in izjemni-
mi voznimi lastnostmi. Ja-
guar, tovarna v Fordovi lasti,
pa bo začela mešati štrene v
višjem avtomobilskem razre-
du tudi z novim jaguarjem S,
malim jaguarjem kot mu tudi
pravijo. Skratka, letos nam po
tej strani ne bo dolgčas.
Nova Honda accord
BORZA CEN
Ford ni več soiastniic Kie
Znano je, da je pred nekaj
meseci južnokorejski Hyun-
dai, največja avtomobilska to-
varna na Korejskem poloto-
ku, kupil tovarno Kia in nje-
no podružnico gospodarskih
vozil Asia Motors.
Med resnejšimi kupci je bil
tedaj tudi Ford, na katerim je
bila navdušena tudi južnoko-
rejska vlada, saj je menila, da je
prav Ford zelo resen in ustre-
zen partner. Zgodilo se je dru-
gače, sedaj pa je Ford prodal še
svoj devetodstotni delež v Kil.
To se je zgodilo po tistem, ko je
bilo objavljeno, da bodo vred-
nost kapitala Kie zmanjšali kar
za 90 odstotkov (oziroma naj
bi tohko terjatev upniki kar od-
pisali). Za ta svoj delež je Ford
menda dobil U milijonov do
larjev, kar seveda ni veliko. Oi
tem pa pri Mazdi, ki je v 35
odstotni lasti Forda, pravijo, d,
svojega deleža v Kii (7,5 odstoi
ka) kljub krizi omenjene juz
nokorejske avtomobilske to
varne še ne mislijo prodati.
Ruska Ladav
letu 1999 z
»deselko«
Skozi vse leto 1998 je ime
la ljubljanska Lada Avto, ki je
uradni predstavnik ruske La^
de pri nas, težave s sprotnim
dobavljanjem avtomobilov
Še najmanj problemov je bi |
lo s terensko vitaro. Zaradi
tega upajo, da bo v letu 199?
bistveno drugače, kajti tudi
tovarna napoveduje nekate
re novosti.
Januarja ah februarja na slo
venski trg pripelje niva s servc
volanom, ki pa je do te novosti
»prišla« zgolj zaradi iznajdlji-
vosti Lada Avto. Spomladi naj
bi stekla prodaja dolgo napo-
vedovane »desetke«, nove li-
muzine, ki jo je tovarna že
predstavila na kar številnih sa-
lonih po Evropi in drugje.Ta
avtomobil bo poganjal 1,5-litr-
ski motor, ki ga bodo kasneje
nadomestili z enakim agrega-
tom, vendar s po štirimi ventil
na valj. Leta 2000 pa naj bi v
Ladi začeli izdelovati tudi 2-
litrski motor z močjo 150 KM
Kaj vse od tega se bo uresnifi-
lo, pa bo tako ali tako mogoče
preveriti.
Čigav naj bi bil Volvo?
čeprav so se napovedi o
združevanju avtomobilskih
tovarn še pred dobrim letom
zdele nekako nerealne, je ja-
sno, da je združitev Chryslerja
in Daunler Benza povzročila
pravo mrzhco. Koncem Daun-
ler-Chrysler je tako postal po
obsegu proizvodnje četrti na
svetu (za General Motorsom,
Fordom in Toyoto).
Očitno avtomobilske tovarne
ocenjujejo, da se bližajo časi
skromne konjukture in ohra-
njevanja ali tudi zniževanja ce-
ne, s tem pa zmanjševanja
stroškov, kar pa ni mogoče do-
seči čez noč. Zato se v zadnjem
času na veUko govori o morebit-
ni združitvi Volva s katero iz-
med velikih avtomobilskih to-
varn. Volvo je lani naredil neka-
ko 400 tisoč avtomobilov, kar je
v sedanjih okoliščinah razme-
roma malo, pojavlja se zgolj v
relativno dragem srednjem in
višjem srednjem razredu, stroš-
ki pa so očitno čedalje večji.
Pred nedavnim je Volvo pri
eni od znanih ameriških bank
naročil študijo o tistih tovar-
nah, ki bi bile primerne za tak-
šno združevanje in to je pov-
zročilo pravi vihar. Med more-
bitnimi novimi partnerji te
skandinavske tovarne najpo-
gosteje omenjajo ameriškega
Forda. Ta tega povsem odloč-
no ne zanika, vsekakor pa drži,
da je bil Ford lani in tudi že prej
izjemno uspešen in da ima na
voljo nekako 22 milijard dolar-
jev denarja, kar bi bilo dovolj
za prevzem večinskega deleža
v Volvu. Ta bi s tem tudi marsi-
kaj pridobil; predvsem bi lahko
okrepil svoj položaj na ameriš-
kem trgu, ki je zanj izjemno
pomemben.
Med možnimi kupci se po-
javlja tudi italijanski Fiat. Pro-
grama obeh tovarn bi bila zelo
skladna (Volvo v višjih, Fiat v
nižjih razredih), vprašanje je le,
ah imajo Italijani dovolj denarja
in če bi bili pri Volvu pripravlje-
ni na takšno skandinavsko-la-
tinsko navezo. Vsekakor so ne-
kateri prepričani, da bo v na-
slednjih 90 dneh vse znano.
Št. 4.-28. januar 1999
ZA MOTOCIKLISTE
45
Par svežih
Benelli 491 racing in beta eikon 50
TEST
Slovenski trg hoče šport
skuterje. Barvite. Agresivne.
Drugačne. Mularije ne gane
uporabnost. Poraba? Pol litra
goriva dol ali gor. Pomembna
je oprema. Dva koluta? Vodno
hlajenje? Nizkopresečne gu-
me? Nastavljive vzmeti? Šport-
na kontrolna plošča? Imaš?
Vzmamem. Nimaš? Adijo.
Benelli je eden izmed letoš-
ijih novincev med uvozniki,
5eta pa se iz sveta terenskega
notociklizma (večkratni sve-
ovni prvaki v trialu) z novim
kuterjem Eikon seli v asfaltno
Ižunglo. Oba sta po rodu Itali-
ana, zato ponujata oblikovno
vežino, ki je v ponudbeni gne-
:i potrebna. Kupce privlači raz-
)oznavnost. Benelliju v prid je
zgodovina njegovega imena. V
sedemdesetih je presenečal
ivet s šestvaljnimi in štirivaljni-
ni štiritaktniki. Samo ime pa ni
lovolj. Identiteta ni zagotovlje-
la samo z legendarnim ime-
lom. Benelli 491 je izdelek s
arakterjem. Poglejmo zadnji
lel na preskušanem modelu
91 racing. Tako smelo obliko-
anega zadka ni med skuterji.
)valni stranski reži pod sede-
em. Kot na kakem reaktivcu.
)vignjen sedalni del se na kon-
u zaključuje v zaobljeno pla-
tiko, ta pa neopazno preide v
avorno luč. Ni ne štrlečih niti
odatno privijačenih sestavnih
elov, ki bi pokvarili delo obli-
ovalcev. Upam si trditi, da
led njimi ni bilo gospodičen.
enelli 491 je zelo možat izde-
-k. Popoln macho skuter z
lišičastim sprednjim delom,
'sak sebi našpičene luči so po-
ost spremljevalec današnjih
port skuterjev. A 491 jih je
ašpičil y vseh smereh. Ostrina
! najizrazitejša s strani.
Beta eikon pa pomeni pre-
>mnico v filozofiji mladega
odjetja, ki je uspelo v trial
lotošportu. Upam si napisati,
a je eikonova oblika vsaj leto
ni pred konkurenco. Katero
ankurenco? Tovarniška do-
umentacija pove vse. V njej so
ije eikoni: 50, 125 in 150.' Prvi
znanim vodno hlajenim dvo-
iktnikom minarelli MA 50, ki
3ganja tudi benellija ter mno-
- druge evropske skuterje.
stala dva bosta štiritaktnika
in prideta na trg kasneje. Med
»malim« 50-kubičnim eiko-
nom in velikima ne bo nobenih
razlik, ne dolžinskih niti obli-
kovnih. Povedano drugače,
»mali« eikon je velik skuter, v
medosju daljši od arka in od
mnogih 50-kubičnih šport sku-
terjev. Zaradi mogočnega in vi-
sokega sprednjega dela ter ši-
roke podsedežne plastike je
krepkost v dolžino manj opaz-
na. Eikonova kontrolna plošča
se ne premika skupaj s krmi-
lom tako kot na večini skuter-
jev, zato so lahko oblikovalci
uporabili večje merilnike. V lok
nanizane led diode, ki opozar-
jajo na praznino rezervoarja ali
v kapljičasto prozorno plastiko
skrita sprednja smernika ali us-
pelo domišljen ročaj za dvigo-
vanje sedeža ali krilci za sede-
žem, ki sta hkrati držaja za
sopotnika in v pomoč pri po-
stavljanju skuterja na glavno
stojalo (vgrajeno tudi stran-
sko), so samo kamenčki mo-
zaika premišljenega dela pri
oblikovanju bete eikon.
Benelli 491 racing je nad-
povprečno narejen izdelek.
Pri skrbnejšem pregledova-
nju težko naletite na sestavni
del, pri katerem bi izdelova-
lec hotel varčevati. Med skrb-
nost pri izdelavi lahko prište-
jem natančno sestavo plasti-
ke, v barvi skuterja lakirano
dno širokega in udobnega se-
deža, oblikovalske »cukerč-
ke« (pokrov variatorja, stran-
ske reže na sprednjem delu)
in nekaj, čemur pravimo po-
nos biti to, kar si. Na benelliju
je osem skrbno izdelanih lo-
gotipov imena izdelovalca na-
meščenih tam, kjer se oči naj-
večkrat ustavijo.
Konstruktorji so pri obeh
modelih uporabili enak pogon
(samodejni čok, sklopka in
menjalnik). Enaka sta kako-
vostno vzmetenje z nastavlji-
vim blažilnikom zadaj in zavor-
ni sistem s po dvema koluto-
ma. Kolesa z gumami premera
12 (benelli) ah 13 (beta) col in
dvoje kolutov so v tem razredu
standard. Več kot standard pa
sta resonančni izpuh Arrow s
športno rezkim zvokom in do-
daten predal med nogami (za
orodje in dokumente) pri be-
nelliju ali betina prostornost tu-
di za večje (starejše?) uporab-
nike. Ti bodo prostor med vetr-
nim ščitnikom in kontrolno
ploščo nemudoma izkoristili
za odlaganje rokavic in ostalih
drobnarij.
Oba sta vzmetena športno
trdo, zato ni sledu o gumija-
stem opletanju z zadkom, ta-
ko značilnim za cenene sku-
terske primerke.
Beta eikon in benelli 491 pa
bosta navkljub navidezni so-
rodnosti (pogon, vzmetenje,
zavore) imela različne kupce.
Benellijev športni karakter bo
privabljal srednješolce, na-
tančna izdelava pa pikolovce.
Eikonova razširjena paleta po-
gonskih sklopov pa bo šla na
živce konkurentom kot so gi-
lera runner 125 in 180, peu-
geot speedfight 100, aprilia
ieonardo in yamaha majesty
125. Že zaradi Eikonove obli-
kovne prednosti. O cenovnih
prednostih lahko zaenkrat le
ugibamo. Oba skuterja sta ta-
ko sveža, da uvoznika še nista
oznanila njunih uradnih cen.
Ker spadata v segment šport
skuterjev druge generacije, ki
stanejo med 420 in 460 tolar-
skimi tisočaki, ne bom ustrelil
mimo, če rečem: »Cena? Tu
nekje.«
TEODOR JESIH
Tehnični podatici:
BENELLI 491 RACING        BETA EIKON 50
pogon: 49,2 ccm vodno hlajen 2-T enovaljnik
prenos moči: samodejna sklopka in variomatski menjalnik
zavore spredaj: 190 mm kolut 190 mm kolut
zadaj: 190 mm kolut 190 mm kolut
gume spredaj:   120/70-12 130/60-13
zadaj: 130/70-12 140/60-13
rezervoar:       6,5 lit 7,5 lit
teža: 85 kg ni podatkov
Beta eikon 50: skuter naprednih oblin ni namenjen samo mladim uporabnikom.
Benelli 491 racing: popoln šport skuter, nadpovprečne izdelave in agresivnega videza.
Betini merilniki niso nameščeni na krmilu, ampak na
konzoli izza vetrnega ščitnika.
Benelli 491 racing je serijsko opremljen z resonanco Arrow.
Šl. 4.-28. januar 1999
46]
IZ OTROŠKEGA SVETA
Druženje icljub razliicam
Vec kot 120 mladih iz skoraj vse bivše Jugoslavije v šoli miru
šola miru, že štirinajsta po
vrsti, se je konec prejšnjega
leta in v začetku letošnjega
šest dni odvijala v Kikindi,
manjšem mestu v Vojvodini.
Rdeča nit šole miru so bile
človekove pravice ter njihova
zloraba s strani medijev, kar
so udeleženci, stari od 17 do
23 let, pretresali na posamez-
nih delavnicah. Mladi so bili v
Kikindo povabljeni iz vseh re-
publik nekdanje Jugoslavije,
vendar Črnogorcev na žalost
ni bilo.
Šola miru je nastala leta 1994
v Mrkopalju blizu Reke na Hr-
vaškem kot rezultat prizadeva-
nja prebivalcev Gorskega Kotar-
ja, da se vojne operacije ne bi
razširile tudi na to območje. Pr-
vo šolo je zasnoval Franjo Star-
čevič, namenjena pa je bila otro-
kom iz srbskih in hrvaških vasi
iz Gorskega Kotarja. Šolo miru v
Mrkopalju organizirajo dvakrat
letno po teden dni, paralelno pa
poteka tudi drugod po Jugosla-
viji. Prva taka šola je bila lansko
pomlad v Bijeli v Črni Gori, le-
tošnja druga pa je bila v Kikindi.
»Šola miru mi pomeni duhovno
povezanost, ki se kot ptica dvig-
ne in poleti med sprte narode,«
pravi Franjo. »Medtem, ko je v
Mrkopalju najpomembnejše pe-
dagoško delo z otroki, je v Kikin-
di pedagogika odstopila prostor
komunikaciji,« pojasnjuje Dam-
jan Vasiljevič, ki že nekaj let
vodi delavnico zvoka.
Naslednja šola miru se bo
odvijala med prvomajskimi
počitnicami v Mariboru, ka-
mor bodo organizatorji pova-
bili okoli sto študentov iz nek-
danje Jugoslavije. Glavna te-
ma, ki bo povezovala delavni-
ce, bo vloga posameznika kot
pripadnika naroda v globalni
družbi, poudarek pa bo spet
na druženju, sodelovanju ter
prenosu ideje miru po Slove-
niji in drugod.
»Zanimivo je opazovati dru-
ženje starejše mladine, njihovo
razmišljanje in skupno kreativ-
no delovanje. Z njimi sem žele-
la delati zato, ker je to generaci-
ja, ki je odraščala in odrasla
med vojno, ko je propaganda
pustila sledi v njihovem mišlje-
nju,« dodaja Spomenka Žarko-
Plakat z dobrodošlico sredi Kikinde.
vič, ki se je Franju pri pripravi
šole miru pridružila kasneje.
Spomenka je ženska, ki v šolo
prinaša smeh, dobro voljo,
energijo. Franjo šteje nekaj čez
70 let, opazuje udeležence, se z
njimi pogovarja, pleše in veseh.
V kikindski šoh miru je bilo
pod vodstvcan Ane Todorovič
iz Beograda organiziranih devet
delavnic, skozi katere se je mla-
dina seznanjala s človekovimi
pravicami in njihovimi kršitva-
mi v medijih. Tu so prišle na
dan razlike med svobodo izra-
žanja medijev: bolj, ko se pomi-
kamo južno po Balkanu, bolj so
kršene pravice. Dramska, novi-
narska, radio, internet, zvočna,
jezikovna, likovna, video in fo-
tografska delavnica so potekale
vsak dan po nekaj ur zjutraj in
popoldne, zvečer pa je bilo na
voljo plavanje v hotelskem ba-
zenu ali pa delavnica nenasilne
komunikacije. V tej delavnici so
se lahko mladi s tremi psiholo-
ginjami pogovarjali o njihovih
težavah ah čemerkoli, za konec
pa so pripravili skupno sprošča-
nje. Zadnji dan druženja je vsa-
ka delavnica predstavila svoje
delo. Sola miru je tako dobila
svojo domačo stran na Interne-
tu, svoj časopis s fotografijami,
dve kontaktni oddaji na lokal-
nem radiu, posnetek na lokalni
televiziji in video film, likovno
razstavo na kikindškem trgu, v
gledališču pa so se predstavili
udeleženci dramske, zvočne in
jezikovne delavnice.
Poleg tega so imeh udeležen-
ci tudi dovolj prostega časa, da
so poznali lokalne študentske
klube ter kikindškega župana,
ki je v mestni hiši pripravil ču-
dovit sprejem. Kot dokaz, da
mladi ne poznajo kulturnih za-
prek, je bilo vsesplošno prijate-
ljevanje med Hrvati, Srbi, Slo-
venci, Bošnjaki, Makedonci.
Največje presenečenje pa so
pripravili prebivalci Kikinde, ki
so na trgu postavili velik plakat
z dobrodošhco vsem, ki so so-
delovali v šoh miru.
ANA-MARUA BOSAK
STARŠEM KRATKOHLAČNIKOV
Starši (ni)so popolni
Popolnih staršev ni, kakor
tudi ne staršev, ki bi se lahko
približali popolnosti, vendar
vas to naj ne skrbi! Mnogi
starši odkrito priznajo nedo-
slednost, napake v presoji ali
pretirane reakcije. Na vpra-
šanje: »Ali ste kdaj zatajili
kot starši?« je neka mati sa-
mohranilka dveh otrok, ki
sta danes odrasla, preskrb-
ljena, z diplomo in magiste-
rijem, odgovorila: »Vsak
dan.«
Vsi se trudimo dati otrokom
najboljše. Obstaja pa neka
mejna točka, ko težnja po po-
polnosti zmanjšuje našo učin-
kovitost in nam ustvarja obču-
tek manjvrednosti in krivde.
Namesto, da bi se držali prvot-
nih odločitev, ki so rezultat
najboljše presoje, se še naprej
obremenjujemo s tem, ali smo
se pravilno odločili, kar ustva-
ri pravo konfuzijo in zmedo.
Ko se otrok rodi, je potreben
popoln red in vse mora biti
pod kontrolo. Ko otroci raste-
jo, pa starši ugotovijo, da ni
vedno tako. Srečni starši pou-
darjajo, da so napake naraven
in nepogrešljiv del dozoreva-
nja. Včasih bi morali imeti
zaupanje v naše otroke, pa ga
največkrat nimate, ali pa jih
ne podpirate takrat, ko bi to
morali. Grešiti je človeško. Za-
to tudi starši lahko to sebi
včasih dovolijo. Jasno je, da
določeno obnašanje kot je za-
nemarjanje otrok, favorizira-
nje enega od obeh ali žaljenje,
spada v slabo vzgojo. Veliko
tega pa, kar starši smatrajo za
napačno, v resnici ni: na pri-
mer prigovarjanje vaši hčerki,
ker je pustila vrata hladilnika
odprta, ali ko po krivici kaz-
nujete sina, ker je s kolesom
povozil posajene rože na vrtu,
čeprav je to v resnici naredil
sosedov sin. To je bilo storje-
no z najboljšim namenom in v
dobro otroka. Poštene napa-
ke, ki jih naredijo skrbni star-
ši, lahko otroku malo otežijo
življenje, vendar pa mu nika-
kor ne bodo pusdle posledice
v čustvenem življenju. Nor-
malno je, da otroke vzgajajo
človeška bitja z vsemi napaka-
mi in nedoslednostmi.
Zaman je ozirati se
vpretelclost
Vzgoja otrok je vsakodnevni
posel, odločitve sprejemamo
vsak dan. Ne ozirajte se nazaj
v preteklost, razen da se iz nje
nekaj naučite. Tudi ne glejte
samo v prihodnost, razen ka-
dar kaj načrtujete.
Spominjanje preteklih do-
godkov, ki se niso razvijali v
pravi smeri, nas največkrat iz-
črpava in nam jemlje energijo,
ki nam je potrebna sedaj. Pre-
tirana skrb za prihodnost lah-
ko obremenjuje otroka, po-
sebno če je negativno usmer-
jena. Ne moremo na primer
reči, da bo fantek, ki je star
štiri leta in ki je v trgovini
ukradel mali avtomobil, po-
stal lopov, ko bo zrasel. Tak-
šne negativne vibracije nega-
tivno delujejo na otroke.
Vedno ne boste
priljubljeni
Vsem staršem se zgodi, da v
določenem obdobju niso pri-
ljubljeni pri svojih otrocih. To
je realnost zdravega starševs-
tva. Če se redko zoperstavlja-
mo, se bodo naši otroci navadi-
li, da se odločamo, kakor njim
odgovarja in bodo manj tole-
rantni, kadar se glede česarkoli
odločimo drugače od njih.
»Včasih ni obstajal razlog
zakaj bi otrokom nekaj prepo!
vedal, vendar sem jaz čutil, dj
to ni dobro za njih,« je pove-
dal neki oče. »Otroci so bilj
jezni na mene, vendar sem ja^
vztrajal pri svojem. Bilo mi je
ljubše, da se jezijo name, kot
pa da se jim nekaj slabega
zgodi.« Kasneje otroci pozabi-
jo, oprostijo ali pa enostavno
sprejmejo našo nerazumnost
kot del naših starševskih dolž-
nosti.
Ne dramatizirajte!
Eden od najboljših načinov,
da postanete srečnejši starši,
je, da se spomnite, da nobena
situacija ni tako resna, kot se
vam zdi. Če se sedaj ozrete
nazaj, lahko v mnogih situaci-
jah, ki so vam zadale mnogo
skrbi, najdete vsaj kanček hu-
morja.
Spomnim se, ko sem nekod
rekla svoji mami, da bom šla
od hiše. Ona me je resno po-
gledala in rekla: »Srček, pro-
sim te, ostani. Jaz bom odš-
la.«
LIDIJA SENIČAR
Sneženi možje
Sneženi možje na snegu čepijo,
v rokah pa brezove metle držijo.
Na glavah imajo lonce stare,
za usta kamenčke male,
za noske korenčke velike.
Sonce se izza gore prikazalo je,
možaki snežaki se kislo držijo,
debele jim solze po licih drsijo.
BARBARA RAMŠAK, 4. a
OŠ ŠtorgI
Zimo
Nekdo na vrata trka,
le kaj bi to bilo?
Že zima je nestrpna,
da mraz spustila bo na zemljo.
Zima.
Sneg na zemljo je spustila
in s tem otroke razveselila
ter sani in smuči iz kleti spodila.
Vsi na griče odhitimo
in strmin se ne bojimo,
hitri smo kot Jure, Mitja in Rene
in še Urška tu nekje.
Zima hitro odhiti,
saj drugam seji mudi,
da še drugim srečo podeli.
ANJA JAMBROVIČ, 7. a
I. Oš Žalec,
Slovenski jezik na Koroškem še živi
o tem smo se učenci osmih razredov
III. osnovne šole iz Celja prepričah na
ekskurziji kot eni izmed faz projekta
Dežela Koroška.
Projektno delo je obhka učenja, ki jo na
III. osnovni šoli pogosto uporabljamo.
Tako na ta način učenci 3. razredov spoz-
najo reko Savinjo, v 4. razredu Primor-
sko, v 5. razredu Prlekijo in Prekmurje, v
6. razredu Dolenjsko, v 7. razredu Go-
renjsko, v 8. razredu pa obiščejo zibelko
slovenstva, od koder nas danes ločuje
državna meja - deželo Koroško.
Priprave so se začele štirinajst dni pred
ekskurzijo. Pri zgodovini smo spoznali
preteklost Koroških Slovencev, ki so le
kratek čas uživali svobodo, vsa leta in
stoletja pa so bili zatirani. Pri zemljepisu
smo se poučili o pokrajini, o geološki
zgradbi tal, vegetaciji, podnebju in prebi-
valstvu, pri slovenščini smo spregovorili
o koroških narečjih in o književnosti med
tamkajšnjimi Slovenci v preteklosti in
danes, pri glasbeni vzgoji smo prepevah
koroške narodne pesmi.
Dobro pripravljeni in opremljeni z Vo-
dičem po deželi Koroški, ki smo ga sku-
paj z učitelji pripravili, smo se odpraviU
na pot.
Pot nas je vodila mimo Velenja, Misli-
nje. Slovenj Gradca in Dravograda prek
avstrijsko-slovenske meje do Št. Pavla,
kjer smo si ogledali vehčastno romarsko
cerkev in hkrati obnovili svoje znanje o
romaniki, gotiki in baroku. Naslednja
postaja so bile Djekše, najviše ležeča in
najsevernejša slovenska vas. O Sloven-
cih, žal, pričajo le še slovenska imena in
priimki na starejših nagrobnikih in napisi
na slikah Križevega pota v cerkvi znotraj
lepo ohranjenega protiturškega tabora.
Mogoče pa tu še živi kakšen Slovenec,
kajti oznanila za maše so bila v nemškem
in slovenskem jeziku. Naš naslednji cilj je
eden najlepših gradov v Evropi, Ostrovi-
ca, do katerega smo se povzpeli skozi
štirinajst obrambnih vrat. Na Gosposvet-
skem polju smo se ustavili ob vojvod-
skem prestolu in spregovorili o knežjem
kamnu, ki ga ni več pri Krnskem gradu, ki
ga je vzel zob časa, ampak ga hranijo v
celovškem Deželnem muzeju. Vživeli
smo se v ustpličevanje karantanskih kne-
zov in našo davno slavno zgodovino. Še
vedno vznesene nas je pot vodila do
Gospe Svete, stare romarske cerkve, v
kateri nam je pesem So še rož'ce zalVale,
ki sta jo zapeli naši sošolki, segla do srca.
Celovec smo spoznali kar iz avtobusa,
videli stavbo Mohorjeve družbe in se
odpeljali od Vrbskega jezera. V reptilariju
so si ogledali plazilce in pajke ter tako v
projekt vključili še nekaj naravoslovja.
Zadnja postaja naše ekskurzije so bile
Sele pod Košuto, kjer smo prvič na naši
poti okusih življenje Slovencev za našo
mejo. Bilo je ganljivo, ko smo po našeni
priložnostnem programu pred cerkvijo
skupaj zapeli Slomškovo pesem En hrib-
ček bom kupil in so nas prišh poslušat
slovenski otroci, ki so imeli ravno takrat
pevske vaje. Lepo jih je bilo poslušati,
kako se med sabo in z nami pogovarjajo
slovensko.
Projekt Dežela Koroška ne bi bil takšen
kot je brez našega učitelja zgodovine,
gospoda Alojza Munde, ki vodi ekskurzi-
je po Koroški že skoraj dvajset let, in
sodelovanja drugih učiteljev naše šole.
TINA BOVHA, GABI JURAK, 8. ^
III. OŠ Celje
St. 4. • 28. januar 1999
v MODNEM VRTINCU

»Gaudeamus«
z asimetri jo
Modna eksplozija asimetrično krojenih maturantskih oblek
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Še hipec ali dva in destruk-
tivna privlačnost posezon-
skih razprodaj bo mimo. Če
ste ga v teh dneh s kakšnim
preveč zaletavim nakupom
pihnili mimo, se tolažite s
tem, da niste edini. Izkušnja
pač, ki utegne biti srebra, če
že ne zlata vredna ob prihod-
njih tovrstnih »must buy« ev-
forijah...
Svet pa se vrti dalje, s pom-
ladjo se začenja moda spogle-
dovati z novimi, lahkimi, bolj
zračnimi oblačili. Vmes vas
utegne - če letos zaključujete
Zgoraj prosojna čipka, spo-
daj perilo, nekaj odtenkov
temnejše od barve kože.
Maturantski ples res ni do-
godek, ob katerem bi človek
naveličano z roko zamahnil,
saj lahko prav po zaslugi za to
priložnost izbrane obleke os-
tane v čudovitem ali grenkem
spominu.
Nikar slednjega, prosim! Za-
to, pravočasno izberite barvo,
material, kroj. Pa nikar se ne
ozirajte le na splošne modne
trende (ali tradicionalne želje
mamic in očkov, čeprav bodo
seveda oni segli v denarni-
co...). Idejo gradite na osnovi
vaše postave, okusa in indivi-
dualnih pričakovanj, ki naj bi
jih tovrstno oblačilo izpolnilo.
Kaj koristi, če bo obleka priča-
rala na obraze sorodnikov sol-
ze občudovanja, ve pa se boste
počutile v njej kot postarana
angleška guvernanta?
Mladost. Ja, moda pravi, da
je najbolj krivično, ker imajo
mladost mladi ljudje, saj je
pogosto ne znajo ceniti in iz-
koristiti njenih prednosti. Naj
bo torej tokratna modna izbi-
ra mladosti v ponos: romantič-
na, razigrana, atraktivna, in -
zakaj pa ne - rahlo senzualna.
Sramežljivost, Ici
se spogleduje z
izzivalnostjo
Tista najbolj mladostna mod-
na skupina večernih oblek raz-
mišlja takole: oba rokava? Kako
dolgočasno. Zakaj bi morali biti
vselej obe roki pokriti, posebej
na tako vroč večer, kot je matu-
rantski ples? En rokav in nato
asimetričen rez, ki pušča drugo
ramo in roko golo... Tako neka-
ko, kot so si senzualno oblačenje
zamišljali že Stari Rimljani z
znamenitimi togami. Ali pa naj
obleka povzame linijo saronga -
tradicionalnega ženskega obla-
čila na Baliju in Tahitiju. Eksotič-
no, nostalgično in erotično.
Asimetrija - »en
f ace« ali »en
profil«
Pa spodnji rob oziroma dol-
žina krila - naj bo dolgo ali
kratko? Oboje! Spredaj krat-
ko, zadaj dolgo - ali znova
diagonalen rez od desnega ko-
lena do levega gležnja. Skrat-
ka, atraktivnost, ki bo videti
drugačna od spredaj ah zadaj,
od leve ah desne strani...
Vam je ideja všeč? K njej
seveda sodijo plesni čeveljci
oziroma sandali z visoko peto.
No, pa smo tu. Kako čez noč
presedlati iz udobnih športnih
copat in bulerjev na takšno
obuvalo?
Da ne boste videti preveč
»lesene«, nekaj dni pred slove-
snostjo doma vadite hojo in
ples. V novih čeveljcih, seve-
da.
Kaj pa nosiš
spodaj?
Tanke, prosojne in dekoltira-
ne večerne obleke zahtevajo
skrbno izbiro spodnjega perila.
V letošnji večerni modi so pro-
sojni, lahno ovijajoči se in čip-
kasti materiali, ki praviloma ni-
so podloženi. Torej igra pri tem
spodnje perilo, ki je včasih iz-
pod obleke videti le kot slutnja,
včasih pa tvori celo prefinjend
vzorčasto osnovo, še kako po-
membno. Škoda bi bilo drago-
ceno kreacijo izničiti z vidnimi
robovi neustreznih hlačk ah z
naramnico nedrčka, ki sili iz-
pod rokavnega izreza, kajne?
Na srečo je izbira kvalitetne-
ga in modnega spodnjega pe-
rila tudi pri nas že dokaj pe-
stra, zato je pot čez mejo le
zaradi tovrstne cunjice, že
preteklost.
Skratka, k obleki, pri kateri
so ramena odkrita, sodi nedr-
ček brez naramnic, pod pro-
sojno pa perilo, praviloma za
nekaj odtenkov temnejše od
barve kože.
Enobarvno perilo pod vzorčasto obleko.
Ali vzorčasto perilo pod enobarvno prosojno obleko.
Nagradno vprašanje
KAJ POMENI IZRAZ »CUL DE PARIŠ«?
a) pariški zadek - opora iz žic, ki je v 19. stoletju služila kot
osnova, na kateri se je drapiralo krinolinasto krilo;
b) modni časopis, ki je izšel v Prizu, namenjen le aristokratski
meščanski smetani.
_   TRENDOVSKI »PRO ET CONTRA«
Ličenje oči - z baročno rdečo?
Da se okrog modno naliče-
nih oči »nekaj rdečega« do-
gaja, nam je nakazal že lani
kreator Alexander McQu-
een, ko je svoje manekenke
»opremil« z rdeče obarvani-
mi lečami za oči. Hu, prav po
vampirsko, malce strašljivo,
pa vendarle na nek način
skrivnostno privlačno, smo
bolj ali manj navdušeno ko-
mentirali.
Nato se je prva v slovenski
javnosti pojavila z rdeče nali-
čenimi očmi - odlična, vi-
zualno kontroverzna, in v
vseh pogledih atraktivna hr-
vaška pevka Josipa Lisac.
Pred nekaj meseci je bilo to,
nekako vzporedno s tem do-
godkom pa je vroče rdeča, ki
smo se je toliko časa odločno
otepali, zmagoslavno zako-
rakala - v okolico naših oči.
Natančneje tistih, ki ste ah
pa ta trend še nameravate
sprejeti.
Slednje si vsekakor zapom-
nite: rdeča nič več ne kraljuje
le ustnicam, ličkam in noh-
tom. Dekadentno baročno
rdeča barva na vaših vekah je
dokaz, da ste natančno sredi
modnega dogajanja.
Vendar... velja si zapomniti
tudi, da rdeč make-up zahte-
va svetlo, brezhibno čisto in
prosojno polt. Le tako boste
dobili zaželen, maksimalen
kontrast. Če se vaša koža na
obrazu ne ponaša z omenje-
nimi vrlinami, mimo rdeče pa
kljub temu ne bi radi zavili -
izberite temnejše, opečnato-
rjave ali marelične tone. In še
čisto na uho - za dnevne pri-
ložnosti tudi z njimi ne kaže
pretiravati...
Rdeče-črna atraktivnost
Josipe Lisac.
srednjo šolo ali imate doma
maturantko, malce odnesti še
med probleme s tovrstno sve-
čano garderobo.
Št. 4. • 28. ionuar 1999
m KRONIKA s CEUSKEGA
Izraelske centrale in pivo
Dr.Drnovšek tekel po Logarski dolini, okrožni tožilec Milan Birsa je maratonec - Zasebnik zaustavil Mercator, blagodejna voda iz Rimskih Toplic v steklenicah, županov oldtimei
Medijski kralj iz Velenja, doktor iz Šentjurja j
Prav zanimivo je bilo v nedeljo v Logarski
dolini. V smučini se je z »laufar'cami« v
rdeče-črnem kombinezonu trudil predsed-
nik vlade dr.Janez Drnovšek in si za družbo
izbral bolgarskega premiera Ivana Kostova,
ki je bil šele na prvič smučeh, a je vseeno
pogumno in brez padca zmogel nekaj kilo-
metrov.
Z desetinami kilometrov se uspešno spopada
tudi celjski okrožni državni tožilec Milan Bir-
sa. Udeležil se je že mnogih tekaških marato-
nov in tako je tudi na sodišču v izvrstni formi.
Pravzaprav v boljši kot na maratonih. Pred leti
je namreč v Benetkah le nemočno opazoval,
kako ga je prehitela gospa srednjih let in v sveti
jezi poraženca je zagrozil, da se bo kar obesil.
Možakar iz Rogaške Slatine (tam je predsednik
občinske volilne komisije) je sprva na bivšem
občinskem sodišču v Šmarju skrbel za kazen-
ske zadeve, pred dvajsetimi leti je prevzel
vodenje občinskega in nato temeljnega javnega
tožilstva v Celju, nikoli pa ni niti pomislil, da bi
postal odvetnik. Njegov je primer Kamenik, bil
pa je tudi prvi tožilec v primeru celjske glasbe-
ne skupine Strelnikoff.
Celje je bilo zaradi ovitka
zgoščenke z Brezjansko Marijo
s podgano v naročju označeno
za mesto protikrščansko na-
perjene mladine. Zdaj bo še
večji hec. Skupina z nenavad-
nim imenom je izdala zgoščen-
ko in si za naslovnico sposodi-
la sliko iz II.svetovne vojne, ko
nemški general s pištolo meri v
ležečega Žida. Neka slovenska
revija je v zadnji številki obja-
vila necenzurirano naslovnico
zgoščenke, na kateri sta v os-
predju pomembna slovenska
politika in v ozadju cerkveni
dostojanstvenik, na izdelku za
trg pa so njihove oči prekrite s
črnimi trakovi.
Že zdaj pa na trgu ponudni-
kov elektronskega bančništva
odmeva zgodba o domnevni
nelojalni konkurenci Halcom
informatike. A to ni projektant-
sko podjetje Halcom iz Olimja
in z enoto v Celju, katerega
ustanovitelj, direktor in med
tremi družabniki tudi največji
lastnik je Martin Hohnjec.
Približno tri četrtine dobička
nameni za razvoj turizma v
domačem kraju, kjer je zgradil
pivovarno in pivnico z lastno
blagovno znamko Haler (do-
mače ime njihove družine) ter
nekaj apartmajev prve katego-
rije. S telekomunikacijami se je
začel ukvarjati med šolanjem v
Ljubljani in v PTT Celje, v za-
četku osemdesetih pa se je za-
pisal med obrtnike in zdaj je
eden največjih podjetnikov v
Obsotelju. Kapital si je ustvar-
jal tudi z uvozom izraelskih
central, kot pravi Štajerc ima
gorco, za pivo pa so značilne
dvolitrske steklenice z zamaš-
kom na preklop.
V celjski trg se je zagledal
tudi Mercator, a si je v dvobo-
ju z največjim zasebnim tr-
govcem hitro obrusil kremp-
lje. Predsednik Mercatorjeve
uprave je smederevski Ljub-
ljančan Zoran Jankovič (po-
leti je za njegovo popularnost
skrbela afera z maturo mlajše-
ga sina Jureta, ki se je v gim-
nazijo vozil kar z mercede-
som), ki je že nekaj mesecev
bogatejši za 247,5 milijonov
vrednostnih papirjev Merca-
torja in seveda brez konkuren-
ce na vrhu lestvice poslov čla-
nov uprav z delnicami »njiho-
vih« podjetjih. Na Celjskem je
rekorder njegov rokometni
prijatelj Tone Turnšek, od
lanske pomladi lastnik vred-
nostnih papirjev Pivovarne
Laško za 7 milijonov tolarjev.
Čeprav pravijo, da voda še
za v čevelj ni dobra, so posli s
prodajo ustekleničene vode
vedno bolj donosni. Tovrsten
projekt intenzivno pripravlja-
jo tudi laški pivovarji, ki so
najprej s koncesijo prevzeli
domače Komunalno podjetje
in pred kratkim še zavrtali v
zemljo v bhžini Rimskih To-
phc. V zdraviliškem parku so
v blagodejni vodi že v prejš-
njem stoletju uživale kronane
glave, ob prelomu tisočletja pa
bo morda vsem dosegljiva kar
na trgovinskih policah.
Štajerski medijski kralj vse
bolj postaja Rajko Djordjevič,
ki je v prvih tednih mlade
države celo v pismih bralcev
dokazoval, da je pristni Slove-
nec. Oče se je tri leta pred
njegovim rojstvom iz Kragu-
jevca presehl v Šaleško dolino,
mama Marija-Ana pa je bila
doma na Šrotovi domačiji in
tako je v sorodu s celjskim
županom Bojanom Šrotom,
ki je bil pred leti ponosni last-
nik oldtimerja. Ni naključje,
da je bil dobro ohranjeni mer-
cedes letnik 1960, saj se je
tudi šofer rodil tistega leta.
Djordjeviču sta prejšnji teden
uspela dva velika posla: dogo-
voril se je za prevzem propada-
joče TV 3, združenje lokalnih
postaj pa ga je izbralo za pred-
sednika Tretje mreže, ki bo je
seni štartala z neposrednim i
prenosi iz parlamenta.
Ljubljanska Univerza pa je
prejšnji teden promovirala no
ve doktorje znanosti. S po
dročja kemije je doktorira/ Iz-
tok Livk iz Slovenskih Konjic
doktor znanosti s področji
medicinskih ved pa je postal'
Gorazd Voga iz Šentjurja. \
celjski bolnišnici je že lep čas
predstojnik oddelka za inten
zivno interno medicino, ki ne
velja le za najbolje opremlje-
nega v državi, marveč daleč
naokrog. Kolegi ga uvrščajo
celo med vodilne strokovnja
ke internistične intenzive v
Evropi, kmalu pa naj bi na
celjskem oddelku začeli še
vstavljati stalne spodbujeval
nike srca.
ŽEUKO ZULE
Foto: GREGOR KATIC
SHERPA
Tone Turnšek
Gorazd Voga
Rajko Djordjevič
Ovitek zgoščenke
Milan Birsa
Št. 4.-28. januar 1999