Me X., it. 51. Pottnlna platana v gotovini. V Ljubljani, 20. decembra 1923 V organizaciji Ja not; kolikor moti — toliko pravica AM5TEPM 'oas: Uredništvo in oprava: Ljubljana, Selenburgova ulica St. 6/IL LlClallia knjtš iL A AT A Izhaja vaak četrtek. Stane posamezna Stev. 1 Din, mesečno Din 3-—. celoletne 35 Din. — Zs člane izvod po 60 para. do dogovoru. ^'?ijans]ca Sv. števfs-f a ' Reklamacije so POkUiiii* nrnafa Glasilo Strokovno komisije za Slovenijo. (Pokrajinski odbor GDSJ.) Rudarji vstajajo! V rudarskih revirjih se je izvršil preokret, ki bo vsakega poštenega delavca v dno dušo razveselil. Pretečeni teden so se vršile volitve delavskih zaupnikov v Rudarsko zadrugo (II. rudarska skupina), pri katerih je socialistična misel doživela triumfalno vstajenje. V vseh važnejših rudarskih revirjih je z ogromno večine zmagala lista socialističnih kandidatov. »Neodvisni« so ostali v precejšnji manjšini, dočim so meščanske organizacije popolnoma pogažene. Volilno pravico v Rudarsko zadrugo imajo vsi delavci in delavke, ki so dovršili 18 leto in so zaposleni že najmanj 1 leto v rudarskih podjetjih. Volitev se vrši po revirjih. Število kandidatov odgovarja velikosti dotičuega revirja. Tako ima n. pr. izvoliti Trbovlje 41, Hrastnik 9, Velenje 8, Zabukovca 4 kandidate itd. Vseh zaupnikov iz revirjev Slovenije je 141 in ti izvolijo na skupni seji načelstvo iz 5 članov in 5 namestnikov. Načelstvo ima svoj sedež v Trbovljah. To načelstvo Rudarske zadruge ima potem nalogo skrbeti za pravilno izvedbo socialnega zavarovanja, nadzorovati ima obrate glede izvrševanja higijen-skih in varnostnih predpisov, dalje izdaja tudi denarne podpore posameznim rudarjem, če so se ponesrečili ali če jih je doletela kaka druga nezgoda. — Podpore se izplačujejo iz fonda, v katerega plačuje vsak delavec po 1 K mesečno. S tem denarjem je tudi skrbeti za izobrazbo rudarskega delavstva. Načelstvo so imeli do sedaj v rokah »Ne-zavisnk. * Volilni izid nam je dosedaj znan le iz posameznih revirjev. Tako iz koroških revirjev vsled oddaljenosti nismo sprejeli še uikakega sporočila. Vendar je več kot gotovo, da je v teh revirjih zmaga popolnoma na naš strani, ker obstoja tam le naša organizacija, ki izvrstno posluje. Poročila pa, ki smo jih dobili pa tu kratko navajamo. Trbovlje. Pri volitvah v Rudarsko zadrugo je imel naš revir izvoliti 41 zaupnikov. Od teh je bilo izvoljenih 25 socialistov in 16 nezavisnežev. Strojni, zunanji in zapadni obrat ter savski rov — separacija so volili popolnoma z nami. V ostalih dveh okrožjih (Vsliodno okrožje in Dobrna-Agnes) so dobili nekaj mandatov tudi neza-visni. Po volitvah so se sestali izvoljeni zaupniki, ki so izvolili izmed sebe predsednika. Za predsednika je bil izvoljen s. Anton Zupančič III in podpredsednik s. Ivan Krušič. Oba sodruga sta člana naše organizacije. Meščanske organizacije so bile pri volitvah popolnoma pregažene in niso dobile niti enega zaupnika. Hrastnik. Naš revir je imel izvoliti 9 zaupnikov in 9 namestnikov. Od teh smo dobili socialisti vseh devet zaupnikov in osem namestnikov. Nezavisni so dobili le 1 namestnika (zadnjega). V volitve so šli tudi demo-kratje in klerikalci na skupni listi, a so popolnoma pogoreli. Volilni boj je bil zelo oster, nekateri nasprotniki so se tako zagrizeno zaletavali v nas, da so našo listo, ki je bila javno razstavljena, 4krat raztrgali. Kljub temu je pa delav- stvo sprevidelo, da je zanj edini spas združevanje in socializem in je volilo z nami. Zagorje. Pri nus je bilo voliti 16 zaupnikov in toliko namestnikov. Nasprotniki so porabili ves napor, da socialistična misel ne zmaga. V okrožju »Kisovec« in »Kotrež« so se proti nam zvezali komunisti (nezavisni) in klerikalci. V okrožju »Dnevni kop« pa ne-zavisneži in narodni socialisti. Seveda so z združenimi močmi proti nam zmagali. Vendar razlika med glasova ni taka, da bi se nas prijemalo malodušje, kajti naši so dobili povprečno 104 glasove in »Nezavisneži« pa povprečno 187 glasov. Zveza žoltih s nezavisneži se bo prej ali slej maščevala in za takrat upamo, da bo prišel naš dan. Zabukovca. Pri volitvah je bilo odmerjeno našemu revirju 4 zaupniki in 4 namestniki. Socialisti smo dobili 3 zaupnike in 4 namestnike. Združeni komunisti in klerikalci so pa dobili 1 zaupnika. Iz tega poročila vidite, da tudi v našem revirju socialistična misel na celi črti zmaguje. Tik pred zaključkom lista srno dobili iz revirjev celotno poročilo o izidu teh volitev. Po dosedaj znanih rezultatih so izpadle volitve tako-le. Socialisti (Unija rudarje- 61 mandatov. Nezavisni (komunisti) 32 mandatov. Klerikalci 3 mandate. Narodni socialisti 2 mandata. Iz teh številk je razvidno, da imajo naši absolutno večino in da bo načelstvo rudarske zadruge brezpogojno v socialističnih rokah. Nova železničarska pragmatika objavljena In uzakonjena. Boj tej službeni pragmatiki. Po dolgih in mukapolnih petih leti h, polnih razočaranj, laži in obljub, je priobčil slovenski »Uradni list« v svoji '97. številki od dne 24. novembra t. 1. »Zakon o državnem prometnem osebju«, ki je bil prvič razglašen v 251 Stev. »Službenih Novin kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so izšle dne 1. novembra 1923. Težak porod je toraj končan in že- delavstva, ki je najmogočneje orodje brezpravnih napram njihovim tiranom. Ker so svoj razredni prapor pred dru-haljo agentov kapitalističnega razreda obdržali neomadeževan, zato njih poli ret ne boleha na navideznih posledicah povojnih zmešnjav, nasprotno, ravno z svojim zdravim in še ojačenim pokretom, so z lahkoto prebrodli splošno zmešnjavo in se bodo znali brez-dvomno tudi še bodočim neizogibnim lezničarji imajo sedaj prilike dovolj, zmešnjavam prilagoditi, da proučujejo nestvor, ki ga je ustvaril Službene in gmotne razmere avstrij- uenaravni oče. Mi, ki smo pričakovali skih železničarjev, so dolgo urejene, in rojstvo neštetokrat obljubljenega bitja, z najskrajnejšim pesimizmom, smo bili temeljito razočarani, ko se nam je »Zakon« priobčil in prav radovedni smo, kakšne občutke imajo sedaj vsi tisti, Mi smo daleč od lega, Ja bi slavili ta dogodek kot zmago. Naša prizadevanja bodo šla za tem, da koncem koncev po tem boju med razrednim delom izvoljenih zaupnikov ne bo ne zmagovalcev, ne premagancev. Mi smo sodelovanje z najetimi agitatorji sicer dosledno odklanjali. Na drugi strani pa smo smatrali vedno za svojo največjo nalogo, da zvežemo prikipevajoči ogenj mladine z spoštovanjem pred izkušnjo dolgoletnega dela, ki daje mladini šele oni umerjenejši polet, ki vstvarja nove dobe. Mi pozdravljamo med izvoljenimi neodvisnimi kandidati one, ki so dobre volje. Rudarjem, ki si žele starih razmer, starega edinstva in stare moči ujedinje-ne rudarske organizacije so vrata v naše domove odprta. Naročite vsi brez razlike vašim novim zaupnikom, da morajo biti, ako hočejo ohraniti vaše zaupanje, glasnik idej edinstva! Z bolestjo moramo ugotoviti, da sega medsebojno sovraštvo danes ponekod še silno globoko. V Zagorju je bila koalicija med neodvisnimi, klerikalci in Orjunci lažje mogoča, kakor pošten sporazum med razrednimi strankami! Vsi vi, ki vas ta sramota boli in ki ste trdno prepričani, da po lej poti ne bo prišlo do ozdravljenja rudarskega pokreta, ampak edino po poti sporazuma med pravimi rudarskimi organizacijami, vsi, ki ste se v interesu višjega cilja že dvignili nad žalostno preteklost in majhno osebno sovraštvo, vztrajajte na tej poti in privedite nanjo tudi svoje še v zmoti tavajoče brate! in teh ni malo število — ki so verjeli izvesti, vladnim obljubam in posebno tisti, ki so nam pri našem dobro dobro premišljenem delu, v tej smeri sistematično padali v hrbet. Če bi bil človek hudoben in škodoželjen, potem bi se prav lahko v pest smejal in vsklikal: Železničarji! Kar ste sejali, to sedaj žanjete! Ker pa je stvar preresna in ker smo globoko prepričani, da se še danes ogromno število železničarjev — in to p.ed vsem mlajših železničarjev — svojega opasnega položaja ne zaveda, zato smo mnenja, da za posmeh ni časa, pač pa, da je naša sveta dolžnost pokazati na one hibe novega »Zakona«, ki bodo, če se udomačijo, za vsakega posameznega železničarja usodapolne. Pokazati bo treba bistveno razliko med našimi nekdanjimi službenimi redi in med novim »Zakonom«, da tudi železničarji spoznajo globoko soeijalno pojmovanje onih, katerim je v sedanjih časih neprevidna usoda poverila ureditev kaosa , katerega so deloma povzročile posledice povojne dobe, deloma pa — in to v večji meri — nepo če, v današnjih nestalnih razmerah, rabijo korektur, potem stoji vedno mogočna avstrijska železničarska organizacija pripravljena na braniku in je vedno v stanju potrebne korekture tudi Ker je tako, da imajo avstrijski železničarji povsem modemi službeni red, katerega provzročitelji niso pozabili, da stoji nekje v starem službenem redu, ki ni — mimogrede rečeno — uič drugega nego pogodba, katero bi povsod moderni in značajni ljudje spoštovali : Bei einer eventuellen Aende-rung der rorliegenden Dienstordnung, miissen die envorbenon Redite den Bediensteten gewahrt bleiben«. Njih pridobljene pravice so ostale nedotaknjene, v kolikor se jim ni še novih dodalo, oziroma že pridobljenih izboljšalo. Da je temu tako, bomo v bodoči razpravi dokazali, da omogočimo s tem ludi našim železničarjem sodbo o napredku in nazadnjaštvu, katera dva pojma se pri nas neusmiljeno bijeta v obraz. Nadeli smo si nalogo, pokazati našim železničarjem neizmerno škodo, ki jim jo bo povzročil nov »Zakon«, ob enem pa želimo strniti njih razkosane vrste, da z njimi povzamemo ponovno boj za zboljšanje »Zakona« in pred -a- " •--•> ■ in stene mahinacije onih ki so preje zdrav vsem odstranitev onih krivic, katere in močan pokret razrušili. bodo najobčutneje čutili starejši in stari Glede prvega dela smo si povsem uslužbenci. na jasnem, kajti sledovi sevtovne vojne so povsod zapustili tako globoke braz de, da jih pač ne bo mogoče prav kma lu zbrisati. Drugače pa je z drugim de lom. Morda in to skoraj gotovo — se bo Dovolj je fraz o ujedinjenem narodu, o slovanski vzajemnosti in še polno tem podobnih bajk iz starega testamenta. Kruha in redu zahtevamo, ker imamo do teh zahtev pravico! Zavedamo se pa, da se bo našim zahtevam le do našli apostoli, ki bodo trdili, da so v toliko zadostilo, v kolikor bomo imeli tudi pojavi v delavskem pokretu, le posledica med- in povojnih homatij. — Tudi to je, toda le deloma, res. Ozrimo se nekoliko preko mej naše nove, uje-dinjene in ne vem še kakšne domovine, uvažujmo, da so bili tudi drugi, nam sedaj sosedni narodi, od med- in povojnih dogodkov, in morda v začetku . še kruteje prizadeti, nego mi. In vendar vidimo, da so si oni znali svojo postojanko nezmanjšano očuvati in z njo tudi svoje eksistenčne predpogoje, v kolikor je bilo to pač v splošnih razmerah mogoče. Ne silimo v oddaljene kraje, iz katerih nam dnevno im-portirajo najneverjetnejša poročila, danes vesele, drugi dan obupno žalostne vsebine, dobro vedoč, di jih mi kontrolirati ne moremo. Ostanimo lepo doma moči. Naša moč pa je naša organizacija, ki se mora opirati na mednarodno solidarnost. Železničarji! Otresite se laži-revolu-cionarjev, med katerimi so policijski konfidenti in mastno plačani agenti-provokateri nacijonalnega in internacionalnega kapitalizma, ki složno in sistematično vršita svoj rabeljski posel nad nesrečnim in prodanim proletari-jatom! Pragmatika je uzakonjena! Boj pragmatiki! f■ i Opomba uredništva : Uredništvu Delavca« se je posrečilo pridobiti priznanega strokovnjaka v železničarskih . . ----- zadevah, da bo spisal temeljito študijo in poglejmo le cez mejo, k našemu naj- o železničarski pragmatiki. Ta študija bližjnemu sosedu, ki je bil poleg lega bo vzbudila med železničarji brez dvo- rela desetletja naš sobojevnik v težkem ma splošno zanimanje. Če bomo našli boju, ki smo ga bili s prekanjenim in pri lem dovolj opore pri železničarjih, zahrbtnim nasprotnikom. jo bomo izdali v posebni knjigi, ki mo- Naši sodrugi v Avstriji so nam naj- ra priti v vsako železničarsko hišo. — sijajneje dokazali, da kapitalističnim Mnogo so nam vzeli! Sedaj je treba pijavkam, v znamenju povojne furije, ni pripraviti duhove zato, da si bodo znali bilo mogoče uničiti razredne zavesti to nazaj pridobiti! STRAN 1 'V>l: ^ rf t' ftflt >D E L A V E Cc Nova obremenitev soc. zev. Zakon o zavarovanju delavcev točno določa dajatveue obveznosti zavarovalnih zavodov. Zavarovanju zavezani- član ima pravico do zdravniške pomoči, zdravil, hranarime itd. Stroške zdravljenja obolelih članov mora nositi zavod sam, toda z važno izjemo: Stroške bolniškega zdravljenja zavarovanih članov, kakor tudi članov njih rodbine, bolnih za vener ični mi boleznimi, tra-houiom, na umu in na tuberkulozi, po-vrača osrednjexnu uradu za zavarovanje delavcev država, kolikor je po dosedanjih predpisih zavezana, trpeti te stroške. Po gornjih, jasnih zakonskih določilih je položaj sledeč: Zdravljenje tuberkuloze, trahouia itd. mora oskrbeti osrednji urad. Stroški takega zdravljenja pa se ne krijejo iz bolniško-zavarovalnih prispevkov, marveč stroške mora kriti država iz sredstev, ki jih nabere sama. Osnutek finančnega zakona za leto 1928/24 pa razveljavlja ta načela in določa: Bolniški stroški in izdatki za lečenje bolnikov, ki so oboleli za nalezljivimi boleznimi (tuberkulozo, le-garjem, kolero itd.) se morajo pokriti iz sredstev za vzdrževanje in zdravljenje bolnikov v bolnicah. To pa ne velja za one, ki so zavarovani po zakonu o zavarovanju delavcev. (Torej: podjetnika, ki bo obolel na legarju, bodo zdravili zastonj, delavec pa bo moral stroške zdravljenja nositi sam. Taka izprememba zakona ruši temelje socialnega zavarovanja. Dohodki in stroški zavarovanja so preračunani na podlagi, da stroškov za te bolezni ne bo nosil zavod, marveč država. — Če bo narodna skupščina odobrila načelo, ustanovljeno v finančnem zakonu, bo nujna posledica, da bo postalo zavarovanje pasivno in ne bo moglo kriti niti rednih dajatev’. Najmanj pa je taka izprememba umestna sedaj, ko osrednji urad še prve bilance o svojem poslovanju ni zaključil. Kdo ve, če bodo zadoščali sedanji prispevki za kritje prvotnih obveznosti. Povedati je treba enkrat za vselej, da socialno zavarovanje talcih skokov, takih nepreračuna-nih, po nikakih statističnih izkazih podprtih in utemeljenih izprememb ne prenese. Določilo finančnega zakona pa nasprotuje tudi bistvu uašega socialnega zavarovanja. Obvezno zavarovanje delavca posega v njegove mezdne razmere. Delavec je dolžan, da plač« iz lastnega, povečini nezadostnega zaslužka redni prispevek za čase, ko bo bolan, za delo nesposoben in bi sicer bil v nadlogo družbi. Delavec plačuje torej bolniško, nezgodno, starostno oskrbo sam, zato, da more kapitalistična družba povleči iz njega le dobiček, ne da bi ji bilo treba skrbeti zanj v starosti in bolezni. Kakor delavec, tako pa bi bili lahko zavarovani za bolezen tudi oni, ki naj se lečijo na stroške države, če obole Podlistek. Osnutek za navedbo, s kojo naj se regulira položaj delavskega osobja, zaposlenega na državnih železnicah kraljevine SHS., sprejete na državni konferenci delavskega osobja, ki se je vršila v Zagrebu 4. novembra 1923. (Nadaljevanje.) VII. Predstavništvo delavcev. 25. Delavstvo je zastopano a) preko službeno izbranih zaupnikov svojih edink’, b) preko svojih strokovnih organizacij. a) Zaupniki. 23. Delavsko osobje vseh edinic izbira obvezno svoje zaupnike. 27. Naloga delavskih zaupnikov je: a) da delajo za zaščito gospodarskih, socialnih in kulturnih interesov delavcev, zaposlenih na železnici; b) da vplivajo na vzdrževanje dobrih odnošajev med delavci in njih poslodavcem; c) da sodelujejo pri pripravljanju kolektivnih pogodb med delavci in poslodavcem; na legarju ali drugih nalezljivih boleznih. Zato mora država, če hoče postopati socialno, smatrati, da sta si delavec, zavarovan pri osredrrjem uradu in obrtnik, ki zavarovanju ni zavezan, v pogledu zdravljenja nalezljivih bolezni vsaj enaka. —■ Delavec krije stroške zdravljenja iz prispevkov, ki jih je vložil v bolniško blagajno, obrtnik iz obresti glavnice, ki jo je vložil v hranilnico ali banko. — Res je, in priznati je treba, da je brezplačno zdravljenje nalezljivih bolezni, predvideno v finančnem zakotiu skromen znak, da se država zaveda, da je družba vsaj interesirana na tem, da so njeni člani zdravi, za pridobitno delo sposobni in da je ta delovna sila zaščite in nege potrebna. Zato je čisto v redu, da se zdravstvo podružabi in nosi bremena družba. Seveda mora pa vlada vnaprej vedeti, 'koliko bo to vsaj približno stalo. Diletantizem ,v takih stvareh bi brezmejno škodoval zdravi in pravilni misli, onemogočil njc-no realizacijo za desetletja. Vzemimo samo konkreten primer: Ljubljanska bolnica mora sprejemati brezplačno uradnike in njihove družine, kar določa uradniška pragmatika. Dalje mora sprejemati brezplačno vse nalezljivo obolele. — Vprašamo samo: bo-li kapitalistični razred znal in hotel najti za te izdatke kritja? Namera, kriti del teh izdatkov iz delavčevega zaslužka, je nesprejemljiva in delavstvo ob sedanjih prejemkih lega Itritja ne zmore. Delavec ustvar ja kapitalističnemu razredu nadvrednote, kopiči podjetnikom dobičke in bogastva. Iz teh dobičkov bi morala terjati družba svoj obulus, tega pa kapitalistična družba ne bo storila. Vsaj dopušča brezmejno izkoriščanje in upropa-ščenje delovne sile človeške zato, da žanje posameznik dobičke. Družba noče vedeti, da je najvažnejši produkcijski faktor —- delovna sila. — Le poglejmo še en primer. Kapitalistični razred pravi, da mora biti do zob oborožen. Kapitalistični razred pravi, da mora imeti dovelj vojaštva, da brani kapitalistično družbo. Vojaštvo pa črpa največ sile iz delavskega razreda. Da pa bo zarod delavskega razreda zdrav in za vojno sposoben, mora delavec iz svojega zaslužka plačevati, da delavska mati lahko svoje dete doji, opremi zato, da ne bo usahnil rezervoar razpoložljivih delovnih sil za izkoriščajoči kapitalistični razred. Kapitalisti pa so še tako predrzni, * Mtiram. 'N» ,..D E L A V B (k M KAJ X STRAN t. goslavije. V imenu hn aško-srbskega proletariata je pozdravil kongres s. Vidin iiaramina iz Zagreba, ki je želel, da s« prosiri delovanje eSvobode« preko c-ele države. Med tem izvoljena verifikacijska komisija je ugotovila, cui je zastopanih 22 podružnic po 32 delegatih, kateri so dobili glasovnice. Poročilo predsednika, tajnika, bla-gajnice in predlog nadzorstva, da se podeli centralnemu odboru odvezo, je bilo soglasno sprejeto. Nato je sledila debata k prav ilni-kom telovadne, dramske, godbene in knjižnično kulturne podzveze, ki je pa bila jedrnata ali zelo kratka in sicer zato, ker so bili ti pravilniki že prejšni dan do zadnje pičice predebatirani. — 'Pravilniki podzvez so bili nato soglasno sprejeti. Daljša je bila debata k pravilniku centrale. Vendar je tudi tukaj delo hitro napredovalo, ker so posumezne podružnice poslale že v naprej svoje pro-tipredloge, tako da se je vedno debatiralo o stvari sami in ni bila potrošena nobena prazna beseda, katerih je na drugih kongresih toliko preveč. Tudi ta pravilnik je bil po temeljiti debati soglasno sprejet. Zvezina pravila so bila istotako na več krajih spremenjena. Pri teh spremembah sta zlasti odlično sodelovali podružnici Jesenice in Trbovlje, ki sta poslali izborno naštudirane in praktične predloge. Pri debati o imenu društva, ki je bila zadnjič tako zelo burna, da bi se bil kongres kmalu razbil, tokrat nismo opazili nobene nervoznosti in vsiljivosti. , V tej debati sta zlasti odlično nastopila s. Avsenik z Jesenic, ki je govoril /.a predlog centrale in s. Klenovšek, iz Trbovelj, ki je zastopal nasprotni predlog. Po temeljitih govorih, iz katerih je vela vsa tista spravljivost, ki jo premore le poštena proletarska duša, je bil naposled pi-edlog centrale z 22 glasovi sprejet. »Svoboda se t>o imenovala odslej: »Svoboda, delavska telovadua in kulturna zveza«. Istotako so bila tudi podružnična pravila v nekaterih točkah spremenjena. Pri sklepanju o samostojnih predlogih je zlasti omeniti predlog o tisku, ki ga je stavila trboveljska podružnica. Predlog je bil po temeljitem referatu s. Klenovška soglasno sprejet. Predlog s. Avsenika naj se podružnic« v bodočem letu odpovedo vseh eventuelnih darov Konsunuiega društva na korist centrale, je bil istotako soglasno sprejet. Protestna resolucija radi težkoč, ki jih delajo razna okrajna glavarstva posameznim podruinieam je prečital s. Rejc in je bila z odobravanjem sprejeta. H koncu je delegat iz Uuštajna poročal o pregaujaiju tamkajšnje podružnice od strani političnih oblasti, kar je izvalo na kongresu mnogo ogorčenja. Naposled je zaključil predsednik kongres s pozivom, naj vse podružnice čim dostojneje praznujejo 51etnico smrti velikega proletarca Ivana Cankarja, na kar so delegati razkritih glav zapeli delavski pczdrav. Tako se je vršil in končal najlepši kongres, kar jih pomnimo v povojni dobi v Sloveniji. Naše organizacije. Strokovna komisija. Socialna politika. Enketa. Enketa, ki jo je sklicala na preteklo nedeljo Strokovna komisija za Slovenijo, je ipo izčrpni debati sprejela naslednjo resolucijo: Enketa delavskih zaupnikov, tičoča se zavarovanja delavcev v Sloveniji, je zavzela po poročilih referentov7 in po izmenjavi misli v diskusiji glede zavarovanja delavcev v Sloveniji z ozirom tozadevne reforme poskuse sledeče stališče: 1. Sedanja organizacija Okrožnega urada za zavarovanje delavcev daje povod za pritožbe v glavnem zato, kei ne omogoča v dovoljni meri ustmenega, neposrednega stika med zavarovanci m delodajalci na eni strani m zavodom na drugi strani in sili, da se vršijo funkcije birokratično. Od enkete Trgovske in obrtne zbornice izdelan reformi predlog, ki ga podpira večina članov ravnateljstva okrožnega urada teh resničnih napak ni v stanu odpraviti, ampak jih mora le še povečati. Enketa je sicer mnenja, da bi se morale vršiti vse reforme previdno in počasi, uvažuje vse razloge zavarovalnih teoretikov in praktikov. Ce se pa tega ne da doseči in bi se sililo k naglim odločitvam, naroča e ničeta delavski delegaciji v Okrožnem uradu, da zastopa z vso odločnostjo predlog za razširjenje delokroga poslovalnic, kakor ga zastopa s. Cobal. 2. Enketa je ugotovila, da so prispevki za bolniško zavarovanje normalni. gotovo pa ne višji nego pred vojno. Enketa smatra bolniške prispevke v polnem obsegu za del delavskih plač in vidi v vsakem znižanju teh prispevkov znižanje plač. . Kazen tega je prišla enketa do zaključka, da bi morala imeti znižanje prispevkov v sedanjem treno u za nujno posledico znižanje dajatev a 1 pa denarne težkoče zavoda. 3. Enketa ugotavlja, da se razpravlja od kritike problem upravnih stroškov v prozorno tendenco. Vkljub temu smatra enketa razumno štedenje pri upravi za zaželjeni cilj in zavrača z ogorčenjem očitek, da se pušča voditi delavska delegacija pri svojih pogledih na organizacijo delavskega zavarovanja po osebnih interesih nameščenstva. 4. Vendar anketa ne more preko ugotovitve, da deli nameščenstvo zavoda za zavarovanje delavcev notorično znano bedo državnih uslužbencev in da je misliti pri eventuelnih prištednjah pri zboljšanju uprave tudi na zboljšanje njih nevzdržnega gmotnega položaja. , Op. ured.: O poteku enkete, katero so v velikem številu posetili delavski zaupniki iz vseh važnejših krajev, bomo priobčili prihodnjič natančneje poročilo. ♦ Draglnjske Številke. Eksistenčni minimum za mesec december 1923 (15. decembra) za 5-član-sko družino (mož žena in 3 otroci, stari 12 let, 7 let, in 1 in lh leto.) Predmet Mesečna Za enotno Skupaj potreba kg Din Din moka 0 15*— 6 — go- moka za kuho 10- 6 — bo— krušna moka 10 — 4'75 47'50 koruza 20 — 3— 60 — krompir 70 — 1 6 8750 fižol 3 — 8 50 25-50 meso 1, vrste 11'— 26 — 286 — » 2. » 10*— 22 — 220 — mast 3-— 40 — 120 — sol 1 — 4 — 4 — olje 1'5 28 — 42 — riž 1. vrste 25 14 — 35 — » 2. » 25 10 — 25'— sladkor kocke 2 — 21 — 42'— » kristalni 2 — 20 — 40 — kava Santos 0-7 50 — 35 — » Rio 0-7 40 — 28 — frank 0 — 25 — 2*50 milo 1 — 19 — 19'— kis 0 5 2-— 1'— čaj 0 1 75 — 7'50 mleko 26 — 4’— 80 — rum 05 32'— 16'— drva 1 nr 200'— 200 — p:emog 2 q 47 50 95'— čevlji pol para 300'— 150'— kamgarn 1 m 300'— 300'— ševiot 1 n-i 1 AA- A (Lf\ i ni l oU — I o\J — malinos 2 m 2fl 40'— KJ Skupaj 2322-50 Opomba: Računamo, da odpade od tega zneska 32 °/o za težkega delavca, 25 °/o za ženo, 20 % za ‘otroka nad 12 let, 17 °/o za otroka v šolski dobi, 8 °/o za malega otroka. Pri samcih, ki ne žive v skupnem gospodinjstvu računamo, da ,e treba pr biti k zgornji vsoti 50 do 70 °/o. SI že naročil Delavski koledar? UREDNIŠTVO IN UPRAVA »DELAVCA« ŽHIJ VSEM SVOJIM ČTTATELJEM VESELO BOŽIČNICO!!!! * Noro vabilo aa koalicijo. Vkljub temu, da smo koalicijo za mešan akcijski odbor za boj proti socialni reakciji že enkrat odklonili, vabijo neodvisni naše organizacije ponovno aa sodelovanje. Na to vabilo je odgovorila Strokovna komisija takole: Na Vaše ponovno vabilo na enotno iikcijo proti socialni reakciji Vam sporočamo, da nam vkljub Vašim pojasnilom svojega v zadnjem pismu obrazloženega stališča ni mogoče spremeniti in da odklanjamo sodelovanje pri akciji, kakor jo projektirate. Vaše ponovno pojasnilo nam le potrjuje, kako pravilno je to naše stališče. V ilustracijo si dovoljujemo opozoriti le na sledeče: Vi poročate v zadnji štev. Strok, borbe, ki nam jo pošiljate z motivacijo Vaše akcije na eni strani, da je bil odlikovan predsednik dmštva strojevodjev, g. Pavel Dežman z zlato medaljo za zasluge pri delu za udušenje demonstracijske stavke železničarjev, ki jo je sklenil podoben akcijski odbor, kakor ga sedaj predlagate, - na drugi strani pa isto društvo v akcijski odbor ponovno vabite, smatrajoč očividno, da je njegov predsednik ■;j\ boj proti socialni reakciji še vedno kvalificiran. Nam se na žalost zdi, da laka vabila ali niso resno, ali pa ne iskreno mišljena. Naše organizacije s takimi ljudmi ne morejo sodelovati mi skupnih posvetovanjih in pri skupnih akcijah in sc tako dolgo podobnim vabilom ne bodo odzvale, dokler skupne akcije ne bodo postavljene na podlago razredne zavesti in jasne smeri. Železničarja. O društvu strojevodij. Strokovna borba prinaša tole zanimivo tajno naredbo generalne direkcije železnic: Odlikovanja. Naredba generalne direkcije drž. žel. br. 138. 1923. Tajno. Gospod minister saobračaja je z odlokom št. 923 od 24. avgusta t. 1. sklenil, da s« odlikujejo povodom uspešnega dela za udušenje štrajka ua južnih ielesnicah dne 3. in 4. avgusta t. 1. sledeči uslužbenci in to a) sa ordnom Sv. Save lil. razreda: (nek visok gospod, kojega imena si S. B. ni upala izdati.) b) sa ordnom Sv. Save V. stepna: Kopf Ignat, kontrolor, Lesič Stje- pan kontrolor, Stjepančič Anton, kontrolor, Mihatovič Jura j, kontrolor; izpuščena zopet dva. Šalič G juro, kontrolor. c) sa zlatnom medaljoni: Rosenberg Filip, Paič Milan, Debevc Frnajo, Kremžar Karol, nadziratelji strojev, Dežman Pavel, instruk. strojevodja, Tuma Josip, instrukcijski strojevodja. d) sa srebrnom medaljom: Fistrie Ljudevit, Klembas Karol, Tasotti Ivan, Kremžar Karol, strojevodja; Pišljar Franjo, pomožni strojevodja; Marinšek Alojz, kurjač. Gospod Pavle Dežman, ki je odlikovan s tem tajnim dekretom z zlato kolajno zato ker je padel obupanim železničarjem v hrbet v trenotku, ko so demonstrirali, da so lačni, je pred-.‘isdnik nepolitičnega društva strojevodjev. Ta predsednik sedi tudi v krajevnem odboru radikalne stranke v šiški. Vsem poštenim železnčiarjem, ki so se dali premotiti od gesla nepolitičnosti, bodo le ugotovitve zadostovale. Prispevek železničarske strokovne organizacije v Avsiriji so zvišali na mesečno 10.000 kron. V našem denarju loiaša to po sedanjem valutnem razmerju 12 do 13 Din. •lasno je, da je delo avstrijske železničarske organizacije, ki šteje deset-tisoče organiziranih članov že radi velikega števila ceneje, Kakor pri nas. Ta primera nam dovfdjno pojasnju-je, zakaj je odo potrebuo pri nas prispevek povišati. Fojusnjuje nam pa tudi, zakaj moramo postopati im celi črti varčno. Včasi bo treba, da razumemo, kadar najhujše kritiziramo ono znano resnico: Arme Leute kochen mit VVasserl Te resnice ne občutijo danes težko samo železničarske žene, ampak tudi njih organizacija in tudi redakcije njih listov. Situationsbericht. Wie wir an anderer Steli« berich-ten, ist der »unpolitische< Charakter des »Društvo strojevodjev« klar erwie-sen. Der Vorsitzende dieses Vereines lieiT Paul Dežman, bekam eine golde-ne Medaille fiir seine Verdienste im Kampfe gegen die Eisenbahner anlass-lich des letzten Demonstrationsstreikes. Der betreffende Herr liess sich auch in den Ausschuss der Lokalorganisation der radikalen Partei in Ljubljana-ši-ška vvkhlen. Diese Enthullungen vver-den allen Genossen, di sich dem Društvo strojevodjev im guten Glauben au-geschlossen haben, vvoHl die Augen dffnen. Darans muss jeder die Konse-quenzen ziehen, — vvenn er nicht in den Verdacht kom men vvill, hier mit-schuldig zu sein und nach Auszeich-iiungen fiir Verdienste im Kampfe gegen die Arbeiterschaft zu streben. VVir haben schon das letztemal be-iont, vvie die Osterreichische Arbeiterschaft mit solehen Organisationen fer-tig zu vverden verstrebt. Der Grazer Arbeitervville brachte diesbeziiglich ei-nen interessanten Bericht, aus dem wir vvegen Mangel an Raum der uns zvvingt ilbera 11 nur das Wesentliche zu beto-nen, nur die Details zu bringen, die sich unmittelbar auf unsere Verhalt-nisse beziehen. Dem Wunsche einiger Genossen entsprechend vvird dieser Artikel voll-inhaltlich in der Volksstimme verof-lentlicht vverden. Wir konnen nicht umhin, auf dieser Stelle um Nachsicht zu bitten, vvenn \vir, vvie fUr die anderen Berufzvveige, auch fiir die Eisenbahner den Stoff in kurzor und gedrangter Form behau-rieln mtissen und daher nicht jedem Wunsche in unserem Blatt nachkom-men konnen. Trotzdem vverden wir nicbts NVesentliches ausser Acht lassen. Uns tut es leid, vvenn den Wiinschen geschatzter Genossen nicht immer voli entspreohen konnen. Wenn vvir os ver-suchen vviirden, — \viirden vvir alle nicht befriedigen konnen, — das Blatt musste aber dafiir bedeutend schlech-fer vverden und selbst am Wesent!icheu voriibergehen. Wir bitten trotz diesen Schvvierig-keiten um Mitarbeit. Wir machen zum Schluss auf dieser Stelle noch auf die Studie iiber din neue Dienstpragmatik aufmerksam, die von einem Fachmann verfasst, den Eisenbahnern ein Fiihrer sein vvird in ihrem schweren Kampf fiir die Wieder-ervverbung ihrer verlorenen Rechte. Kemična slroks. Osrednje društvo kem. del. in sorodnih strok na slovenskem ozemlju je od letnega računskega zaključka razvidno v 45. štev. »Delavca to je od 31. marca do 31. oktobra sprejelo polom mesečnih obračunov skupaj Din f>6.133.3, od 31.oktobra dalje so obračunale sledeče skupine kem. del.: Maribor za september Din 732.70; Hrastnik za september in oktober kem. tov. Din 122.85; Sladki vrli za september Din 1159.45; Ljubljana, tov. nap. vreč za november Din 324.60; Mojstrana za oktober Din 2295.45; Ljubljana, tov. za klej za oktober Din 1239.25; Prevalje za oktober Din 425.25; Ruše za oktober Din 4846.50; Moste za oktober Din 2306.70; Vevče za septemb. Din 222.30; Medvode za oktober Din 398.25; Sladici vrh za oktober Din 1346.— Skupaj od 31. marca do 30. novembra Din 81.632.63. Tajništvo Osrednjega društva kem. del. in sorodnih strok na slovenskem ozemlju (naznanja odborom podrejenih podružnic, kakor tudi članstvu, da bo BTRAN 1 »DELAVEC« izdalo z novim letom 1924. članske knjižice vsem članom, ki so člani nad 52 tednov ozir. eno leto. Člani pa, ki niso še dovršili 52 tednov karenčne dobe,. ostanejo do 52 tednov članske izkaznice kakor dosedaj. Vsaka podružnica ozir. skupina, ki bode poklicana da odpošlje stare članske izkaznice, naj lakoj odpošlje, da ne bode delo pri izdaji novih članskih knjižic zaostajalo. Moste. Predsedstvo kem. del. Moste »a zna ti j a članstvu, da se vrši dne 8. januarja 1924 občni zbor podružnice in sicer ob 4. uri popoldne takoj po delu v prostorih g. Kovačiča, /. dnevnim redom: poročilo predsedstva, zapisnikarja, blagajnika in nadzorstva — organizacija — volitev odbora in slučajnosti. Poživlja se sodruge in sodružice, da se «bčnega zbora vsi do zadnjega udeleže. Hrastnik. Dne 9. decembra se je vršil tu strokovni članski sestanek podružnice kem. delavcev, kjer se je razvila zelo zanimiva debata. Na sestanku je poročal sodr. Leskošek iz Celja. — Poživlja se vse ostale člane naše podružnice, kateri se tega sestanka niso udeležili, da se prihodnjega sestanka zuigotovo in točno udeležijo. Če ne jih bo članstvo smatralo za duševne lenuhe v času, ko vihti družba kapitalistov svoj bič neutrudno pa delavskih plečih. Torej na plan! Zagorje. Sodrugom steklarjem! V naši podružnici steklarjev se je vršila dne 16. decembra širša odborova seja, z dnevnim redom: ustanovitev sekcije steklarjev za Slovenijo s svojim lastnim stavkovnim skladom v okvirju Upr. vodstva (Osrednjega društva kemičnih delavcev in sorodnih strok na slovenskem ozemlju. V smislu dnevnega reda so se sprejeli važni sklepi kateri se bodo izvajali in izvedli s pomočjo centralnega vodstva osrednjega društva. Prevalje. Dne 25. novembra t. I. se je vršil pri nas dobro obiskan strokovni shod papirniškega delavstva, kateremu je predsedoval prejšnji predsednik naše skupine sodr. Lepko. Na shodu je poročal sodr. Čeh iz Maribora, o pomenu čiste, razredne strokovne organizacije. razjasnil namen kapitalistične družbe, s katerim nameravajo proletariat ogoljufati pri bolniškem zavarovanju, osemurnem delavniku, za § 1154 1) ild. Protestna resolucija proti poslabšanju za valovanja in zaščite delavcev, se je prečitala in soglasno sprejela. Daljo je poročevalec pozival vse sodruge in sodružice ozir. vse zavedne in dosedaj vstrajajoče v naši organizaciji, da naj se nikar ne razburjajo, če se kateri klerikalni bacek oglaša za kakim vogalom. Ker tem backom se gre edino le za čast in hvalo. Po izčrpanem dnevnem redu je bila in je želja, da nas sodr. Čeh večkrat obišče, ter razjasni položaj in dolžnost delavstva. Enako, da se bodočih strokovnih shodov in sestankov istotako kot dosedaj marljivo udeležujemo. — Zaupnik. Objave. Posredovanj« dola. V DKLO SE SPREJMIMO: Pri Državni borzi-dela r Ljubljani: 1 aulogenifni varilec, 2 elektromonterja, 1 mehanik za pisalne stroje, 1 žagar, 1 modelni mizar, 1 predilniški preddelavec, 1 predilniški mojster, 1 kovotiskar, 15 čevljarjev, 1 sodavičar, 5 tesarjev, 1 dimnikar, 1 majar, ki je izurjen v živinoreji, 1 sirar, 13 vajencev, 1 kuharica, 1 sobarica. 2 služkinje, 1 šteparica. Pri Državni borzi dela r Mariboru: HO hlapce,-, dekel, 14 viničarjev, majarjev, 4 drvarske družine, 1 železostrugar, 1 že-lezolivar, 2 urarja, J lesni strugaj', 3 žagarji, 1 galerist, 1 obratovodja lovarne usnja, 1 tkalec za tkanje sukna, 1 pek, 1 brivec, 2 slikarja, t trgovski pomočnik, 1 pisar. moč, 22 vajenecv, 1 frizerka-maniker-ka, 2 natakarice, 1 dojilja. 2 varuške, 5 sobaric, 19 služkinj, 17 kuharic, 2 gospodinje, 2 kontoristinje, 1 vajenka za v mlekarno itd. Pri Držami bor*i dela t Ptuju: 21 poljed. delavcev, viničarjev, 6 rudarjev, t vrtnar, 1 lončar, 4 mizarji, 1 kolar, 1 strugar, 30 pletarjev, 1 krojač, 3 dninarji, 3 hišni hlapci, 4 kuharice, 1 gospodinja, 3 sobarice, 6 služkinj, 13 vajencev itd. Podpisani se prav lepo zahvaljujem vsem sodrugom darovalcem, ki so mi v moji bolezni priskočili na pomoč, ter posebno Oblak Fr., ki tni je nabral svoto 400,— Din, kar mi je bila izdatna pomoč. Sodružua zahvala še eukrat vsem darovalcem. — Alojz Homšak, rudar, Liboje. Podpisani se najiskreneje zahvaljujem vsem sodrugom in sodružicam kemične to varne v Mostah, za darovano podporo v znesku 335,— Din za časa moje še trajajoče bolezni. — Frantar Anton. Podpisana se vljudno 7-ahvaljuJem vsem sodrugom in sodružicam tovarne /.« klej, kakor tudi vsem g. mojstrom, ki so mi za časa moje bolezni podelili podporo v znesku Din 205.75 — Marija Verhunc. Podpisani se najiskreneje zahvaljujem vsem darovalcem topilnice Žerjav, ter rovov: Neuburger, Helena in Igerčevo za nabrano podporo v znesku Din 888.75, ki mi je bila v moji dolgotrajni bolezni prav Izdatna pomoč. Istotako izrekam druStvo >Svoboda>'- podružnice črna za darovano svoto Din 50.— najprisrčnejšo zahvalo. — Franc Štern. Razgled po svetu. T »danski pregled. Ljubijaua, 17. decembra 1928. Bliža se nam Božič. Ob takih Jaših postane človeku srce mehko, in celo narodni gospodarji računajo s tem raz položenjem. Politika te čase navadno počiva. Ministri in poslanci se razkrope po svojih domovih in političnih prista-jališčih oz. pribežališčih. Božič, pravijo, da je praznik miru in sprave. Pa že dolgo ni bil, ali pa sploh ni bil — — — Kaj je bil dan, ko so v davnih časih rimski imperatorji morili judovsko deco, praznik miru in sprave? Kaj so bili dnevi, ko so rimski papeži vsa komur, ki je spregledal njih zločinstva, temelječa na nedolžnem rojstvu Jezusa Kristusa, dnevi miru in sprave? O tem sploh več ne govorimo, ker poznamo resnico. Vsa poznejša zgodovina srednjega in novega veka nam priča, da sino imeli prokleto malo praznikov miru m sprave. Boji med verskimi naziranji m narodnostnimi nasprotstvi so v prvem času označevali razvoj človeštva tega bednega planeta, ki se zove zemlja. Ko se je človeštvo zavedlo svojih pravic, ki so mu šle po človečanstvu, se je pra-vec kulture in politike obrnil v drugo smer. Individualnost enega človeka se je raztopila kot ljubezen velikega človeštva in se cepila v srca vseh ljubečih, čutečih in mislečih ljudi. V tem imenu bi hoteli praznovati letošnji Božič. V razmerju med Francijo in Nemčijo je opažati vidno omiljenje. Francija j« pod vplivom Anglije popustila, a Nemčija je v interesu države izjavila, «ta je pripravljena v načelu privoliti vzpostavitev vojaške kontrole, ki jo je doslej z ozirom na razburjenost ljudstva odklanjala. Za obema pogajatelji-cema stoji seveda še Anglija, ki se boji za svoj prestiž v zasedenih krajih Nemčije. Amerika je, kakor smo zadnjič omenili, v tem vprašanju desinteresi-rana. Vprašanje priznanja sovjetske Rusije stopa zopet v ospredje. Anglija ima z Husijo že čisto prijateljske stike, ker ne prihaja več toliko v kombinacijo zveza med Rusijo in Nemčijo. Italija si že dobro leto dni prizadeva sklopiti z Rusijo vsaj gospodarske zveze. Zadnje čase pa dela italijanski ministrski predsednik Mussolini z vso silo na to, da se Italija in Rusija čim bolj zbližata. Ako se to Mussoliniju posreči, bi odfrčala Španija, ki je navzlic svojemu pompu hudo beraška in nebogljena država. Te dni se pa začno pogajanja med Rusijo in Romunijo. Obe državi sta v sporu radi Besarabije. Sovjetska vlada je baje pripravljena sprejeti predloge romunske vlade. Konferenca se vrši na Dunaju. Bratski državi Čeeškoslovaška in Poljska sta si bili hudo v laseh radi ozemlja, ki se zove Javorina. Od razsula Avstro-Ogrske pa do danes se je pletel ta spor in ogrožal mirne odno-šaje med obema državama. Vprašanje je bilo predloženo svetu zveze narodov, ki je te dni prisodila Javorino Češkoslovaški. V korist Poljske se bodo izvršile nekatere obmejne korekture. Na Grškem se izpreminja vladni režim. Pri zadnjih parlamentarnih volitvah so si priborili pristaši bivšega ministrskega predsednika Venizelosa večino mandatov. S teni je znatno ojačeno stališče republikaucev na Grškem. — Obenem je prišlo do zelo napetega stanja med Grško in Albanijo. Albanija v splošnem pomenja stalno ogrožanje miru v Južni Evropi. Pričakovati je, da bo Grška pod novim režimom odločno nastopila plroti tolovajski politiki Albanije, ki jo kot nezakonsko dete redi in vzgaja Italija. * Narodna skupščina je pred Božičem začasno umrla, in sicer na posledicah močnega poroda proračunskih dvanajstin. Pričakovali smo zdravo dete definitivni proračun, majka narodna skupščina pa nam je zvrgla kretenski stvor, ki se nazivlje proračunske dvanajstine in ki jim je osojeno življenje za tri mesece. Drugače politično življenje počiva, kakor se spodobi za božični čas. * Sedaj pa v realno življenje! Revolucija v Mehiki se navzlic klicom nebeških angelov po miru nemoteno in vedno bolj srdito nadaljuje ter razvija. Danes zmagujejo vladne čete, jutri uporniške. Prihajajo povsem nasprotujoča si poročila; zato v Evropi ne vemo, kaj se pravzaprav godi v Mehiki in kaj se sploh izcimi iz vse le zmešnjave. Dobri bog je medtem poslal hudo kazen Srednji Ameriki. Udaril jo je s potresom, ki sicer ni lako strašen kot je bil na Japonskem, vendar pa je tudi tu uničenih par mest, ki so vsa večja od Ljubljane. Ker so praktični Američani na vse slučaje pripravljeni, je razmeroma malo človeških žrtev. Na Angleškem je prvi slučaj v vsej politični zgodovini te države, da je vlada pri parlamentarnih volitvah pogorela. Dosedanji ministrski predsednik je zakrivil ta poraz deloma vsled svoje neuvidevnosti, deloma pa gre poraz na rovaš sedaj obstoječim razmeram v Angliji. Razveseljivo je, da ima od vsega tega korist Delavska stranka, ki si je znatno utrdila svoje stališče, s katerega bo, kakor vse kaže. vodila notranjo angleško politiko. Položaj so takoj razumeli liberalci, ki jih vodi Lloyd George, in se približali Delavski stranki. — Edina možna vlada na Angleškem je sedaj koalicija Delavske stranke in liberalcev, do katere pride skoro gotovo. Kino »UnUlnnskl urar. Tragedija Ifubavi I. del: Svat In polsvet od 18.—20. dec. II. del: Andre Rabatin od 21.-23. dec. Dama v sivem II. del od 20.—23. dec. Prednaznanllo: Chaplinova nenavadna pustolcvina. KINO TIVOLI Razno. Delatski koledar 1924, ki ga je izdala Slrokovua komisija žanje med delavstvom obilo priznanja. Mi»-ge organizacije so prvo pošiljate1, ž« razprodale in so ga že ponovno naročile. Naročila se tako množe, da knjig«-veznica komaj sproti izvršuje naročila, /ato naj zaupniki potrpe, če se kaka pošiljatev par dni zavleče. Nova naročila se še vedno sprejemajo, vendar opozarjamo, da bo koledar, če bo šlo z naročili lako naprej, kmalu razprodan. Cena koledarju je v platno vezan 14 Din in poiplatno 12 Di“. — Edison za 4 urni delavnik. Znameniti amerikanski iznajditelj Edison, je potrdil pred kratkim, kar so drugi že prej trdili, da omogoča industrijski napredek dalekosežno skrajšanje delovnega časa. ttn je rekel med drugim: Prišel bo čas, ko bodo vpeljani avtomatični stroji v tej izmeri, da ne bo treba delati več, nego po 4 ure na dan. Mnogi mislijo, da bi to ne bil* dobro. Povprečni človek v splošnem ne ljubi brezposelnosti. Starim ljudem bo to zelo prav prišlo. Ko bamo enkrat tako daleč, starini ljudem ne bo treba delati. Delali bodo samo mlajši in bodo lahko vzdrževali celo rodbino. Tako govori Edison. Naši industrije! pa se z osemurnim delavnikom ue morejo spoprijazniti, ISKRE. Največjega pomilovanja vreden je tisti človeški stvor, ki poklekuje. Klečati pred malikom ali živim človekom in skloniti glavo k tlom ni le znamenje telesnega in duševnega hlapčevstva, tlačanstva in suženjstva, temveč je absolutna odpoved vsake dostojnosti in lastne volje. Kdor kleči pred drugimi ali kjerkoli, pokaže, da nima stopal in ne hrbtenice; pokaže, da ni svobodeu niti v mišljenju, in da živi le od milosti drugih. Ljudstva, ki so bila na kolenih, so umrla, oziroma umirajo. To je naravno. Ljudstvo in posameznik, ki negira in ponižuje samega sebe, se ne more ohraniti. 7 Imenu Strok. ko». (P. odb. GD8J.) Izdajatelj: Fran« Svetek. Odgovorni urednik: Jele Berdajs. Tlak* tiskarna Makso Hrovatin Čevlji domačih tovaren Peter Kolina & Ke z znamk* »Peke« so najboljši In najcenejši. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo: Ljubljana, Breg it. 20 In Aleksandrova cesta št. 1. Proda se izvrsten vrtalni stroj (Bohrmaschine) s dobrimi ležišči (Kugel-lager). Kje in po kaki ceni, se izve v upravi »Delavca« (Strokovna komisija) Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 6/11. Delavskim rodbinam priporočamo Kolinsko cikorijo, ki je naJbolJSka kavina primes. 20.—24. dec. Izredni holandsKI umetnlikl film „Otrod bede“ Kriminalna drama v S dejanjih po romanu uNJen veliki dan“ od D. van der Veen-a. KINO MATICA ZADRUŽNA BANKA v Ljubljani, Aleksandrova cesta štev. 5 sprejema hranilne vloge na tekoči račun in na knjižice: obresti po dogovoru. Bančne posle izvršuje najkulantneje. Delniški kapital K 12,000.000. Brzojavni naslov: Zadrubanka. Telefonska številka 367.