Edini slovenski dnevnik v Zjcdiigenih državah. rsak dan Izvzemfi nedeg in praznikov. Ust domddk delavcev v The only Slovenk dslf in the United States. Issued every day* except Sundays and Holiday* nSABXB: 4«87 OORTLAHDT. Entered m S^cond-Cla* Matter, September 21, 1903, at the Port Offlee at New York, H. Y„ wader the Art of Congress of Maxck 3, 187». TELEFON PISARNE: 4687 COBTLAKDT. HO. 126. — &TBV. 126. NEW YORE, FRIDAY, MAY 28, 1909. — PETEK, 28. VEL. TRAVNA, 1909. VOLUME XVTL — LETNIK XVXL Iz delavskih krogov. Strajk jezer, mornarjev. NATIONAL CIVIC FEDERATION BODE SKUŠALA PORAVNATI STRAJK JEZERSKIH MORNARJEV. ^iijtnih železnic ▼ Evansville. ie vedno strajkajo. 0T&AJK V WEST VTRGINIJL Chicago, III., 27. maja. Organizacija National Civic Federation naznanja, da bode ckušala posredovati pri štrajku jezerskih mornarjev, kteri ie toliko časa Strajkajo aa vseh velikih jezerih. Posredovalne oblasti vseh šestih ob jezerih se na-hajajočih držav, ktere ni&o za mogle ia|>oslovati sporazum, so sedaj same naprosile Civic Federation za posredovanje. Imenovana organizacija se bode zavzela za stvar in pričakovati je, da pride do končnega sporazu- Podražitev živil. Dražje meso. DANES SE ZATRJUJE, DA SE BODE MESO TUDI V NEW TORKU PODRAŽILO. Valed tega bode moralo v našem mestu kakih 2000 prodajalcev mesa prenehati a poslovanjem. DRUGE PODRAŽITVE. Evansville, Ind., 27. maja. Straj-fcujoči vsluabenci uličnih železnic so všeraj priredili zborovanje pri kte-rem so sklenili, da se njihove diference s družbo dajo v poravnavo posebnemn razsodišču. To razsodišče naj obetoji iz štirih osob, tako, da bodo dfclavei zastopani po dveh in dražba po dveh zastopnikih. Charleston, W. Va., 27. majs. Premoga rji v okraju Kanawha še vedno Štrajkajo. 'Njihovi zastopniki so odpotovali v Tndianapolis, Ind., da se tam posvetujejo t predsednikom premo ga rs k e organizacije, Lewisom, o tej zadevi. Atlanta, Ga., 27. maja. Pri Geor-gijski železnici se položaj glede štrajka belih kurilcev Se vedno ni spremenil in dosedaj še vedno ni o-paziti znakov, iz kterih bi bilo skle-pati, da bode mogoče diference poravnati. Ravnateljstvo železnice se na nikak način neče ndati zahtevam strajkarjev, dočim tudi slednji neče-jo spremeniti svojega stališča. Že-leznična družba je mnenja, da se bode za njo zavzela država ali pa zverina vlada. Ako se potem prične zopet promet, bode imela železnica na vsakem vlaku oboroženo možtvo, da na ta način čuva poštne pošiljatve. Atlanta, Ga., 27. maja. Semkaj se poroča, da je poštni oddelek zvezine vlade odredil vse potrebno, da ee bode v nadalje vzdrževala poštna služba na Georgijskej železnici. Imenovana železnica bode pričela s prometom, toda vlaki bodo vozili i zaključno le poštno blago. Strajkujoči knrilci so izjavili, da so pripravljeni opravljati na teh vlakih službo. Naporna hoja. Peterborough, N. H., 27. maja.— Mrs. Ellen H- Foster, ki je stara 71 let, se je včeraj nekam peljala, toda pri tem je padla iz svojega boggyja, ker ae je konj splašiL Starka se je pri tem zelo prestrašila, vendar je pa imela še toliko moči- da je prišla peš domov, nakar je kmalo umrla. Njen mož je bil svoječasno zastopnik v postavodajo države New Hampshire. Par sto prodajalcev mesa v New Yorku je bilo včeraj prisiljeno zapreti svoje prodajalnice, kajti začasno morajo prenehati s poslovanjem, ker se je meso podražilo za tri do pet centov pri funtu. Za podražitev mesa je naravno odgovoren trust iapadnih mesarjev. Splošno se zatrjuje, da bode meso ostalo drago najmanj mesec dni in da bode samo v našem mestu moralo zapreti 2000 prodajalcev mesa svoje takozvane mesnice, kajti siromašnej-ši sloji prebivalstva ne bodo zamo-gli kupovati toliko mesa. kakor do-Meso se je baje radi tega podražilo, ker se je pričela tudi pšenica dražiti in ker se je radi tega podražilo tudi vse drugo provizijsko blago. Ako bode šlo s podražitvijo tako naprej, kakor sedaj, bodemo kmalo na onej stopinji, kakor so ljudje v evropskih velikih mestih, kjer je me->o tudi izredno drago, tako. da si ga »iromaki ne bodo zamogli vsaki dan po dvakrat privoščiti, kakor se je to godilo pri nas v prejšnjih časih. V New Yorku je 7500 prodajalnic mesa, toda, ako cene mesu ne bodo kmalo padle, se bode to število kmalo pomanjšalo za četrtino. Za vse to je odgovore i trust, oziroma pet ameriških mesarjev, kteri kontrolirajo vso trgovino z mesom v Ameriki in deloma tudi v Angliji. Prodajalci mesa, oziroma njihova organizacija je že pozvala predsednika Tafta. naj skrbi zn to, da se i carina na uvoz mesa zniža ali pa odpravi. kajti to je jedini način, po i kterem bode mogoče dobivati meso iz inozemstva kljub temu, da ga je doma v izobilju, tako, da bi se lahko prodajalo po 4 cente funt. Porterhouse Steak se je podražil cd 25 na 30 centov; sirloin steak od 22 na 25; round steak od 20 na 22 in chuck steak od 16 na 18 centov. Nekteri prodajalci mesa zatrjujejo, da se bode meso do konca poletja podražilo v toliko, da bode povišanje cene nadaljevalo za deset centov pri funtu. Pričakovati je tudi. da bode letošnje poletje led izredno drag in tudi jajca se bodo podražila. Pričakovati je nadalje tudi podražitev sočivja in vseh drugih provizij. Trgovci z jajci so shranili v refri-geratorje za najmanj $1.000.000 jajc in vsa ta jajca bodo kasnejše prodali za drag denar. Pogodbe glede ledu poteko s 1. junijem in tedaj se led gotovo podraži. Tej podražitvi bodo potem seveda sledile tudi druge. Ker r-e pa bode podražil led, potem je pričakovati, da se podraži tudi mleko. To se je deloma že zgodilo na dolenjej iztočnej strani mesta, kakor tudi v Brooklynu in Williams buign, kjer stanujejo siromašmejši sloji ljudstva. Denarje v stare immm B» f 10.86..............M kron, m t0A6 ............ m 41 «10 800 ktt^ M e e • • e • e • e.e e 000 sa 1030.00 ............ 6000 kron, Peštartna je všteta pri tdh vsotah. Doma ae nakazane vsote popolnoma iaplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje e. kr. poštni hranilni urad v 11. do 11. dash. Denarje nam poslati j« najpriliš-mfe šo |Q6.00 v gotovini t prijxxo-aH registriranim ptema, vetje po Dom—Ha Foetel Mm* aH pe New York Bank Draft 00. Yedt, V. T. k. m. Še vedno povodnji v južnih državah. V JUŽNIH DRŽAVAH SO PO- / VODNJI NAPRAVILE NEPREGLEDNO ŠKODO. V Mississippi j u in Arkansaeu sko- raj neprestano dežuje. OŠKODOVAN PROMET. Deček se je skoraj zadušil. Šestletni Meyer Mager iz št. 73 Barclay St., Newark, N. J., bi ae bil kmalo v dimu zadušil, ko je začelo goreti v hiši njegovih starišev. Ko je zapazila mati deška ogenj, je planila v sobo in pograbila svojega d baletnega sinčka ter zbežala po stopnicah in s klicanjem alarmirala o-f,enj. Policaj Smith je slišal klice, zlezel po v dimu zavitih stopnicah i-j prijel Meyerja, kterega je mati v strahu pozabila. Zamašil mu je usta a robcem ter ga že o ozaveščenega nesel na prosto. Izseljenci ▼ Pittsburg. Pittsburg, Pa, 27. maja. Danes so prišli iz New Yorka semkaj v 21 voaovih izseljenci, od kterih jih ostane vefina v Pittabnrgu. Tekom zadnjih) dveh let še ni priBo toMko izseljencev v PUtaberg- Memphis, Tenn., 27. maja. V Mississippiju in Arkansasu še vedno dežuje in vse vode so izstopile iz svojih strug. Reka Arkansas je preplavila vse kraje ob svojem vodotoč-ju, tako da je škoda nepregledna. V obeh imenovanih državah je vsa setev vnieena in vse polno naselbin je sedaj pod vodo. Ljudje so bili prisiljeni nastaniti se na strehah svojih hiš. Tudi železnične proge so zelo poškodovane, tako da je promet skoraj nemogoč. V mnozih krajih je brzojavna in telefonska napeljava lazdejana. Take povodnji že dolgo vrsto let ni bilo. Med ljudmi v preplavljenih pokrajinah je zavladalo že pomanjkanje, toda oblasti za sedaj ne morejo ničesar storiti, da bi ljudem dobavila hrano in obleko. Mno»o živine je vtonilo in živinorejci imajo največjo škodo. PRETEP V KONGRESU. Senator Bailey je napadel nekega časniškega poročevalca. Washington, 28. maja. Senator Hailev iz Texasa, kteri si je glede pretepanja že pred petimi leti pridobil neizbrisno slavo, dosegel je včeraj zopet nov rekord. Kadar se pred napadi ne more dobro zagovarjati, tedaj se on običajno posluži svoje pesti, to tem bolj, ker je zelo močan. Napada pa običajno vedno le take ljudje, ki fizično niso tako močni, kakor on. Včeraj je hotel pretepsti poročevalca newyorskega I sta '' Times" W. Sinkler Mannin-•ru, ker je mi nolo Qedeljo objavil nek članek, vsled kterega se je mo-ral senator jeziti. Omenjeni članki I »lede preprečenja sprejetja predlo-em proti tako-zvanej trozvezi, oziroma dvozvezi, kajti pri "trozvezi" Italija itak ne pride več v poštev. Koliko resnice je na tem članku, seveda avstrijska vlada ne pove, kajti ona tudi ne pove, da je namen tega članka le ta, da najde pred svetom zopet povoda, pričeti s kakimi " veleizdajniškimi pravdami" in preganjanjem Slovanov. Da pa v Avstriji za takozvano trozvezo nihče ne mara, kakor k večjem le oni ljudje, ki so še pristaše sedanje dinastije, je splošno znano, kajti prebi-\alstvo se nikdar ni moglo strinjati z onim. kar prihaja iz Berolina. Vlada so ne bode mogla dolgo proti-viti želiam in zahtevam prebivalstva in čas ni več daleč, ko bode Avstrija za Rusijo največja Slovanska država. Dunaj, 29. maja. Semkaj se javlja, da bode bolgarski car Ferdinand t kratkem obiskal avstrijskega cesarja v IŠlu, kamor pohaja Fran Josip vsako poletje. Dunaj, 29. maja. Med poslancema Čehom Putzom in Vsenemcem Mali-kom je prišlo do dvoboja, ker sta se v parlamentu sprla. Budimpešta, 29. maja. Ogrski mi-nisterski predsednik Wekerle se je vrnil iz Dunaja v Budimpešto, ne da bi na Dunaju kaj dosegel. N^ Dunaju ga je Fran Josip sprejel v avdi-jenco, toda pri tej so ni položaj zjasnil. Vsled tega bode moral Wekerle še v nadalje provizorično voditi vlado v Ciganiji. Petrograd, 28. maja. . Balkanska kriza je za sedaj končana s tem, da je avstrijsko poslaništvo naznanilo ruskemu ministerstvu inostranih del, da je Avstrija zadovoljna s tem, da se odstranijo določbe paragrafa 28 berolinske pogodbe. Te določbe so dokaj omejevale suverenost Črne Gore. Črnogorska vlada je tudi danes naznanila, da bode luko Bar zaprla za vse inozemske vojne ladi- je. * OBEŠANJA V CARIGRAD*. Mladoturki nadaljujejo z obešanjem reakcij onarjev. Carigrad, 28. maja. Daaee rano zjutraj so ne javnih prostorih v Carigradu obesili trinajst mdaljnik bivših reakcijonarnib ali etarotur-ških zarotnikov. Vojno sodiSše jih je spoznalo krivim vdeležitve zarote m vojaške revolte, ktero ee priredili Staroturki dne 13. aprila. Vihar v Texasu. Galveston, Texas, 27. maja Včeraj je divjal tukaj jak vihar, ki je prevrnil v luki parnik, na kterem so preko Inke hoteli prepeljati nek vlak Gulf ft Interstate želesnice; 25 ljudi je pri tem padlo v vodo, toda vse so srečno rešili. SLOVENCI IN SLOVENKE, NAROČAJTE SS NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJ-Sl SLO f EMU! BNEVNXK! ižv -*" ' . - j ■' I I ■ ~ ' mi i|yi uyiw^iwWffipw11 wt-ijpj i n■. ajj. wwiw^'^ujyj'^^iiBpppBipBippipw^ m GLAS NARODA" a (Slov«nlc Dally*) Owned and published by the Slovenlo Publishing Co. (a corporation.) FRANK SAKSER, President VICTOR VALJAVEC, Secretary. LOQIS BENEDIK, Treasnrer. Place of Businem of the corporation and addreMooa of above officers : 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Za celo leto velja list za Aflleriko in Canado.........$3.00 " pol leta.........1.50 " leto za me^to New York . . . 4.00 " »jI leta za mesto New York . . 2.00 " Evropo za v*e Jeto . . . . 4.50 " " " pol leU.....2.50 ** " " četrt leta .... 1.75 •'GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemAi nedelj in praznikov. »OLAS NARODA" ("Voice of the People") fasued every dav, except Sundays and Holidays. Sulncription yearly $3.00. AJvertiNomenta on aKreemcnt« Dopi-i 5>rez po-1 jiisa in osobnosti ee ne natisnejo. Denar naj blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov Eroeumo, da Mi nam tudi prejšnje »Ivalidče naznani, da hitreje najde-mo naslovnika. Dopisom in pošiljat vam naredite ta na- llov : "OLAS NARODA" 32 Cortlandt St., New York City. Telefon 4«87 Cortlapdt. baje drugače ni mogoSe dobiti, kakor na ta na&n, da se pošilja dolarje človeku, ki je na izrecno željo avstrijskega cesarja nastavljen v Ameriki v to„ da skrbi za blagor ameriških Slovencev. Temu iloveku se je na ta način posrečilo dosedaj izvabiti že marsikak dolar iz poštenih) slovenskih žepov in sicer jedino le potom laži, zavijanja resnice in obljub, kakoršnjih omenjeno revše nikdar ne more izpolniti. Tako postopanje z neukim narodom je še mno-go slabše, kakor ravnanje kakega irusta, kteri pridobiva denar nepoštenim potom, kajti trusti, ki dobivajo od ljudstva milijone, dajo ljudstvu saj nekaj za ljudski denar, do-č":m naš "Nature Faker" za denar, kterega dobi od naših rojakov, slednjim ne nudi ničesar, razun nekoliko neslanega humora in poneumujeva-uja, ktero je pa tako, da dela sramoto vsemu našemu narodu v Ameriki. To so torej "poštenosti in čast" pri trgovini, kajti na tem polju se vzgajajo "poštenjaki" in "častni ljudje", kakoršnjih med navadnimi tatovi ni najti. Nicaragua in naši podjetniki. skrbi za nje ▼ dorolfnej aari in t*-' ko so se obrnili konšao t Washington. Tam so dogodka v Nicaragui že preje vedno natančno opazovali zlasti že radi tega, ker je tamošnja vlada waahingtonskega poslanika prisilila, da je os ta vil svoje mesto, ker se je preveč očitno zavzemal za izkoriščevalce iz Zjedinjeuih držav. Posledica temu je bila, da je vlada 7. jed in jenih držav poslala par vojnih ladij na nicaraguaysko obrežje. Uloga. ktero igra pri tem predalnik Zelava, je nekako dvoumna, kajti za. razsodbo domačih sodišč se , i zmenil, toda kljub temu mu ta-mošnji Američani očitajo, da ne tkrbi za njildovo varstvo v dovoljuj meri. Toda Zelava je prototip srednjeameriškega despota, kajti on \ Sada le radi tega, da si napolni svo-žepe in krade denar svojemu ljud-s vu, kjerkoli more. Poleg tega dobi tudi od inozemcev toliko denarja, kolikor mu ga ponudijo. Vsled tega je treba počakati, da se vidi, bode li v nadalje nastopal tako, kakor svoječasno Castro, ali pa ka&or Por-firio Diaz. Slednji je postal, kakor znano, agent kapitala*iz Zjedinjenih držav in vsled tega dobiva vedno obilo denarja. Castro je pa skušal Častna in poštena trgovina. Iz republike Nicaragua prihajajo zopet poročila, da je pričakovati tamkaj večjih nemirov. V teh poročnih se trdi, da bode prišlo zopet do sovražnosti med pojedninii srednjeameriškimi republikami. Zasedaj še hi znano, proti kterej republiki se v Nicaragui pripravljajo na vojno, kajti nekteri trdijo, da se bodo so-" j vražnosti pričele s Salvadorjem, do- Večkrat >mo le imeli priliko pi- tfm so zopet drugi mnenja, da pride »a i o raznih prevarah, ktere so iz- L Guatemalo do vojne. V resnici je vršili razni veliki trgovci, ki so osko- pa stVar najbrže Laka, da s to za-dovali »a><> . ::uio ^a milijone in mi- L evo nima opraviti niti piva niti dru-1 -one dolarjev. Iz vseh teh prevar j republika in da so za vse to od-r> pa lahko mnogo naučimo, kajti I gOVorni podjetniki iz Zjedinjenih v njiii je mi >zo tacega, kar bi ne ,jržav, kteri izkoriščajo priroduo bo-b:!o pričakovati od ljudi, kteri ve-1 gastvo tamošnjih rodovitnih in boil.),) v Iiiivj javnosti za poitenjake. Latib dežel. Vlada Zjedinjenih drla ko s., b i: na primer oni gentle- UaV namreč želi kot zastopnica tega r: a ;i, kt-r: ? » lastniki sladkornega | podjetništva dobiti priliko, da bi | ti spozna i krivim, da so kradli | razmere v Nicagui "uravnala" ta-j Bm ss rojaki zanimajo za to društvo, kaže dejstvo, ds danes šteje to društvo še 40 članov. Imena odbornikov: Ivan debat, predsednik; Ivan Novak, podpredsednik; Josip Barborič, tajnik; Mat. Kamp, blagajnik; Leopold Zevnik, zapisnikar; poslanek Fran Blatnik; nadzorniki: Fran Urh, Lavoelav Zevnik in Ivan Novak. Z bratskim pozdravom Odbor. Ely, Minn. Dragi mi Glas Naroda:— Tukajšnji slovenski fantje smo ustanovili podporno društvo, ki se •niniuje sv. Alojzij. Dne 22. maja smo imeli prvo sejo v poslopju stare cerkve in se je zapisalo 14 fautov. !»Sklenili smo, da se bodo v omenjeno društvo sprejemali le fantje, a ee se oženi, labko vseeno ostan$ društve-nik. Dosedaj še nismo sklenili, ali pristopimo k jednoti ali ne, ker to se bode pretresa val or pri eni prihodnjih sej. Po mojem mnenju bi bilo dobro, da se spoji društvo z J. S. Iv. J., ki ima v našem mestu svoj sedež. Dne 20. maja je umrla soproga Ivan Habjana, doma iz kočevskega ciopati svojo deželo na' svojo roko okraja. Naj v miru počiva! in tako ni trpel inozemske konku- Vreme imamo prijetno gorko, da n nce. Toda konkurenca je bila delavca veseli, ako je ob nedeljah jaČja kakor on in potem je moral; doma. Ležati sam v inozemstvo. Ako bode Odličen pozdrav bralcem in bral-tudi Zelava postopal tako, kakor kam Glasa Naroda, listu pa želim Castro, potem so dnevi njegovgga! krepkih naročnikov. Ivan Težak. \ladanja šteti, kajti v Zjedinjenih; _, . , , __ državah se že sedaj pričenja propa-; ganda proti Zelayu. Castro se je £ bOmbaiHl Z& SV0b0d0. rroral umakniri asfaltnemu trustu in Zelaya bode moral ostaviti svoje do- i stojanstvo najbrže vsled intrig United Fruit Co Alio se bode pa udal. potem bodo kapitalisti iz Zjedinjenih držav ur'iili Nicaraguo tako, da jo bodo ložje izk<#iščali, oziroma ravno tako, kak >r je uiejen položaj \ republiki Merico. To je ono, kar se sedaj dogaja v Nicaragui. DOPISI. kih iz Zjedinjenih držav potem ni-; o pri »valih' irustih v običaju, ve{ ne UpiraL ] Spoštovani gospod urednik:— r^.lm/.. ^-oje Izdelke in da do- Da ne m0tim0f ko kaj tacega Blagovolite sprejeti v naš vrli list a.,o od železnic iabat pri mzpoši-1 zatrjujem0f je pa razvidno iz slede- „astopno: jecra blaga. Tatvina, ktero imenovani trust, je ravno tr ia bi jemal iz tujih ze- denar. adkor, ihta p< mora tega: Na iztočnem obrežju republike Niearague se nahaja mesto Bluefield, ktero ni nič druzega, kakor kolonija državljanov Zjedinjenih držav, kteri ravna po teži sladkorjeve- i' i. Toda gentlemani pri j ki so tehtali in tako > pripravili potom tatvine zvezino ■ ado ob milijone dolarjev Ako-bi kaj tacega storilo nekoliko romaš ti ih ljudi, bi. slednji morali -av gotovo v ječo. Ljudje pri ime-ovanem trustu pa, kteri so zakrili velikanski zločin vaianja zvezi-vlade, z vračajo krivdo na nekega Loža. kt^ri je že davno uiorl in kteri ' vsled tega ne more zagovarjati. ] li i V našem mesca La Salle imamo iepo število (6) podpornih društev, upadajočih k raznim jed^otam. Kljub tolikim društvam bilo je še vedno slišati od posameznih rojakom, kakor: Rad bi bil v dveh društvih zaradi podpore v bolezni, pa mi je preveč plačevati mesečno v dve jedro! i — ne shajam In resnica je to z'A marsikterega r : jaka. Zaslužek v primeri s sedanjimi življenskimi izdatki je zelo majaen in le kdor je varčen in zdrav in da stalno dela, zamore shajati. Drugače pa pride, ako ga bolezen riiene. Kolikor podpore se dobi od jednega društva, to večinoma zdravnik vzame, ker ti gospodje so dragi. — kje jt, potem de-i-ar za življenske potrebe, za-se ali le celo za družino f! Toraj vseeno revščina, dasi je bolnik član podp. društva. prihaja iz inozemstva, f . edinih uradnikih in po-, . ... , , . . ... , . . , . | vsi se bavijo s tem, da so lastniki trust plačati carino, ktera , ..... , 1 raznih) rudnikov, ali pa velikih ha- i^end. na kterib pridelujejo ba- i- . u. iiane. V okolici te kolonije pa do-fco popravili teht- .. , , . . A , -f . . ... ujaci delavci ze par tednov strajka- kazale; podkupili . ^ , , .. .... , , . . i * . . , m. Tem delavcem so se pridružili l.ivee. ki sn tphtnli m tako " tudi lastniki nekterih haziend ah nasadov, da na ta na^i« protestujejo proti ameriškemu monopolu banan, kteri vedno skrbi za to, da banane i-e dosežejo svoje prave cene. Cene bananam so vsled tega tako padle, da liazienderi nikakor niso v stanu pokriti stroške z onim denarjem, kte-lega dobe za svoje sadje. Leta 1904 je predsednik republike __izjavljajo, da je varunje uv'edel I Niearague podelil cekema Wineber- Havemeyer. ki je sedaj mrtev, tako, Ut>rju koncesijo, vsled ktere ima ta ])a ^ temu nekoliko .,dpomore in da ne more odgovarjati in ki tudi čiovek izključno in jedino pravico na žeij0 vei. tikajšnjili rojakov tH-» .(1 v ječo. To je jeden do-i ploVitbe na Rio Escjndido, ozi- j i.gtanovili smo 9. maja t. L še eno k^z o ' • ■ ustnej in i>oštetii trgovini "J roma na onej se nft* društvo z imenom: Slovensko samo- ♦ m * | I aja tudi mesto Bluefield Konce- stojno podporno iruštvo "Edinost", pa lahko tudi druge ->e velJavr,a ^ -dobo 25 let. \jamen tega društva je edino: podpi- WiAberger je pa to koncesijo oddal rati gmotno sobrate v slučajih bo-r.ekej Bluefield Steamship Co., ktera iezni jn nezgodi. Omenjeno društvo j- last znane United Fruit Comp. ; Bistonu, Mass. Ta družba je pa t«.kom let pridobila monopol vse sad-Lt trgovine med Zapadno Indijo, Srednjo Ameriko in Zjedinjenimi državami. Ker je pa tudi lastnica koncesije za plovitbo na Rio Escan-dido, je samoumevno, da je končno monopolizovala vso trgovino z banani v republiki Nicaragui in sicer tnko popolno, da je vsaka konkuren-dobičke, znajo izvrstno čuvati,!1- izključena. Družba določa sedaj izjavljajo napram onim, od|ceno in hazienderi morajo za to ce- primere in sicer pred vsem one iz / -zineira senata v Washingtonu, kjer senatorji in zastopniki, kteri vši bi morali zastopati naše ljudstvo. trgujejo in barantajo med se-boj, da bodo izde4«tli carinski tarif tako, da bodo imeli od njih ljndi, kterib trgovino oni zastopajo, naj-v^-je koristi. Vsled tega so ukre-rili vse tako, da na lože vsa nova bremena na one ljudi, ki so najsiro-masnejši. kajti tako je pri nas vedno v obi<"aju. One ljudi, od kterih kterih ni pričakovati kakih koristi, da morajo čuvati ljudski blagor",- kteri se pa pri nas vedno in vedno suče krog dolarjev. Ti ljudje v Washingtonu so oni, kteri dajejo velikanska zemljišča raz-i>im železnicam, nakar izdelajo zakon za ustanovitev gozdnih rezervacij in izjavljajo: "Ako se komu vzame njpsoTo zemljišče za naše rezer-\ arije, mu damo za to kako drugo zemljuUV.'' Ljudje, kteri se na ta na/-in znebe zemljišV-a, ki inaee ni mnogo vredno, si potem odbero dobra zemljišča, ktera so ljudska last. Na ta način se izvrši zopet tatvina, ktera kaj nosi. • • • Na ta način prihaja v javnost vedno in vedno kaj novega o poštenosti pri trgovini in to poštenost zamere jo tu ps tam tudi naši cenjeni rojaki okusit L Tudi naše rojake akn-Aa'smniksdo izkoriščati na različne račiae a tem, da jim obljnbuje mesto Msgs le dušni blagor, kterega no svoje blago prodajati ali pa pustiti, da segnije. Hazienderi so pri sodiščih nastopili proti tej koncesiji in so trdili, <1a je protiustavna in sodišča so potem razveljavila to koncesijo. Toda predsednik Zelaya se ni zmenil za iazsodbo in je skrbel za to, da je koncesija še vedno veljavna. To je storil baje radi toga, ker se je bal, ca bi ne pričele Zjedir.jene države posredovati. Vsled tega so pa hazienderi dne 16. marca pričeli z bojkotom proti ( nited Fruit Company. Kedor je tej družbi pošiljal sadje, je bil takoj i apaden, ali se je pa vse njegovo blago uničilo. Vlada je v varstvo kaziend poslala vojaštvo, toda vojaki so bili takoj na strani upornih ha-zienderov in nasilja so se nadaljevala, vsled česar je predsednik Zelaya proglasil nad veliko pokrajino ra iztoku izjemno stanje. Kljub temu ps trdijo državljani Zjedinjenih držav, ds niearaguayaka vlada ss Povest is macedonskega življenja. Piše Niko Niniš. (Nadaljevanje.) XIV. Kakih šest ur hoda od Onbir-kule oe je bil nastanil pred pred kakimi dvomi leti star. častitljiv hadžija. (Hadžija = romar, častni naslov za one muslimane, ki so že molili na prorokovem grobu v Meki.) Hadžija je pripovedoval — toli kristjanom, kolikor mohamedanom —, da se je 2e trikrat klanjal na prorokovem g.robu v svetem mestu Meka. Ko je bil tretjič na prorokovem grobu, je tul v molitvi neki glas, ki mu je za-povedal, da ima zapustiti svojo domovino, Malo Azijo, ter oditi v kraj, l:jer se je sedaj nastanil On je tečaj vstal, se zahvalil Allahtu in pro-reku za dobljeno zapoved, odšel v aomovino, poproial svoje imetje, vzel seboj svojo hanumo ter se napotil, kamor mv: je bil naročil glas božji. Tako je p riše: v :e gore in se nastanil v sirouiai.il koči. Čim je bila oblast doznala, da se je nastanil v njenem področju neki lujec, ki pravi, ia je hadžija in doma iz Male Azije, poslala je do njega orožnike, ia zahtevajo od njega uskere (dovoljenje, potni list). Mož je dokazal s svojimi listinami, da je resnica, kar govori, in od tedaj ga ni nikdo več nadlegoval. Živel je mirno s svojo hanumo, ki It jako držala na zapoved božjo, ter »e ni nikdar prikazala drugače iz 1 arema, nego popolnoma pokrito. Hadžija Hajrudim pa »i je vsaki dan petkrat umival noge, roke in obraz pri bližnjem studencu in petkrat na dan j? molil Allaha in se klanjal njemu in njegovemu proroku Mohamedu. N: oi nikogar nič zl-liteval in nik >gar nič vpraševal. Živel je popoLaoma po zapovedi božji; ni se brigal' za svet in njegove pravde. Ljudje so tega moža spoštovali in titer ne samo muslimani, marveč tudi kristjani. Govorili so sploh, da je hadžija Hajrudim svetnik. Med muslimani je kmalo zaslovel; re Samo radi svoje svetosti, ampak tedi radi temeljitega poznavanja is- ne pristopi k nobeni jeduoti. V društvo se sprejemajo razun Slovencev tudi vsi drugi, govoreči slovanski jezik, brez razlike verskega ali političnega prepričanja in sicer od 16. do 45. leta svoje starostu Ob ustanovitvi 9. ma.ja se je vpisalo in plačalo v društvo 28 članov. Mesečni prispevki so 50 centov. Društvo izplačuje začasno bolnim sobratom po .?5 tedenske podpore. Vsaki član je j lilIQa (isiam — Mohamedanski ver- tpravičen do podpore po preteku t'-eh mesecev od časa vstopa v društvo. Za druge podpore, kakor poškodbe, pogrebne stroške itd., društvo določi pozneje po finančnih raz-irerah in številu članov. Na ustanovni seji se je nadalje sklenilo, da ima omenjeno društvo redne mesečne svjje vsako drugo nedeljo v mesecu t M. Kampovi dvorani točno ob 2. uri popoldan. Dalje. do prihodnjo ^eje 13. junija se naje rojakom priiika, da se lahko vpišejo v društvo brez zdravniškega spričevala, umevno, kteri so zdravi :n brez zastarelLhu ponavljajočih se bolezni, ter vplačajo le 50 centov inesečnine za mesec maj. Vpiše in plača se pri tajniku Josipu Barborič, ali blagajniku M. Kompu. Na dne 13. junija pa stane pristop v društvo $1.50 in mesečnina 50c in še posebej za zdravniško spričevalo. Torej vsaki rojak, kteri hoče pristopiti v to društvo, si lahko prihrani $2, ako se di vpisati v društvo do 13. junija. Toliko zs sedaj v pojasnilo rojakom. , bki nauki.) Naj večkrat-so ga ljudje, ki so slučajno šli tod mimo, videli, kako je sedel pred kočo in čital koran (mohamedansko sv. pismo). Radi tega so se muslimani večkrat zatekali k njemu po svet, bodisi ladi prepirov glede dedščine, bodisi, da se je kteri hotel iznebiti žene, ktere se je naveličal. V takih slučajih so se ljudje obračali najprvo na hadžijo Hajrudima, in šele potem, ko jim je on dal potrebna pojasnila, so se obračali na kadijo. (Kadija = turški sodnik.) x O takih prilikah Liadžija Hajrudim ni zamujal, da ne bi bil one muslimane, ki so se zatekli k njemu po svet, opozarjal, kako nesmiselno je njihovo postopanje z rajo. Navadni odgovor, ki ga je dobil ra tako prigovarjanje, je bil, da so to gjavri (neverniki). Hadžija Hajrudim pa jim je' dokazoval na podlagi korana, iz kte-rega jim je navajal na pamet kar cele vrste, da kristjani niso nikaki gjavri, ampak ds so tudi kristjani prejeli pismo. Navajal jim je po- sebno 73. vrsto iz 5. poglavja korana, kjer je rečeno: "Vsi, kristjani, židje ter sploh vsi oni, ki so prejeli pismo božje, bodo izvpličani, ako bodo živeli po zapovedi." - Muslimani, bogati agi in begi, so{ sicer zmajevali z glavami, ker se jim je zdelo čudno, kako naj bi bilo možno, da bi oni skupno z gjaver-sko rajo uživali sladkosti raja in gledali obličje božje. Ali, ker jim je to pripovedoval hadžija Hajrudim, so ipak molčali in premišljevali o vsem tem. Marsikteri je tudi vpraševal kadi-ja ali hodžo pojasnila, kako je s to trditvijo ? Kadija in hodža sta pa navadno odgovarjala, da je pismo od Boga, besede v pismu so božje, a o božjih besedah se ne sme razpravljat^. Tu pa tam je imel kteri teh muslimanov priliko govoriti s kakim sof-to„ ki je učil višje verske nauke. (Sefta = turški dijak bogoslovja.) V takem slučaju je navajal razgovor ra trditve hadžija Hajrudima, da zamore tudi raja doseči slasti paradiža. V tem oziru sicer niso bili vse enakega mnenja; vendar so večinoma trdili, da zamoreta priti kri-stijan ali žid samo od šestih nebes, a sedma in deveta nebesa so pridržana edinole pravovernim spoznaval cem proroka. Ti odgovori so sploh ugajali in pomirili pravovernike. Objednem pa jih je to le potrdilo v njih spoštovanju do hadžije Hajrudima, ker jih je uverilo, da sveti mož res pozna pismo božje. A ne samo muslimani, tudi kristjani so spoštovali starega hadžijo Haj-l udima in marsikteri kristjan se je obračal do njega za svet. Bil je hadžija Hajrudim, z eno besedo rečeno, mož, ki ga je spoštovalo in častilo vse kakor svetuika. Spoštovali in častili so ga kristjani, spoštovali in častili so ga muslimani. Zunaj je ležala nad zemljo temna, tila in mirna noč. Vsenaokrog je vladala tihota in mir. Hadžija Hajrudim je sedel za ognjiščem, pil kavo in pušil iz či-buka. Pred seboj na kolenu je imel knjigo. Bržkone je to bila sveta knjiga, beseda božja, koran. Vrata so bila odprta. Tako sveti mož se ni potreboval nikogar batL Zato je imel vrata odprta po dnevu in po noči. V kuhinjo je vstopil Trajkovič. — Pom ozi Bog za pravdo, hadžija ! — Pomozi za svobodo! je odgovoril hadžija. — Meni se mudi! je odgovoril Trajkovič in pristavil tiho: — Ali je vse čisto. Niko? — Nikake nevarnosti ni, je odvr-r il hadžija, ki ga je Tiajkovič imenoval Niko, ter pristavil: — Brez skrbi smo. Kaj imaš? — Dovedel sem ti dve deklici za tvoj harem. — Dobro, je odvrnil hadžija, — imam še prostora v svojem haremu. A mladi deklici bosta istemu le v okras. Uverjen sem, da mora biti kaj izrednega na teh deklicah in r jiju osodi, sicer bi se ti ne ukvarjal z njima. — Povrnem se takoj, je menil Trajkovič in izginil v nočno temo. Dobre četrt ure pozneje se je Trajkovič povrnil v družbi Fatime, Danice, Laza in četuika. Fatima in Danica sta imeli zavezane oči Fatimi je bilo potrebno zavezati oči, da ni vedela, kje se nahaj ;. a Danici je Trajkovič zavezal oči, ker je bil mnenja, da ženske ne morejo čuvati nikake tajnosti, raci česar ni v tem oziru nikdar pre-\ eč previdnosti. Tu je hadžija Hajrudim, ki ga Je pa Trajkovič nagovoril z imenom Niko, odvedel deklici v sobico, ki mu je služila za harem. Ko se je povrnil v kuhinjo, so bili Trajkovič, I.azo in četnik že izginilL Še pred zoro so bili vsi trije združeni z dr'igimi vstaši. kterih je bilo sedaj že okoli petsto mož. Slovensko katoliško <3= podp.društvo o sveteBarbari Za Zjedinjene države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Penn«ylvaai$\ ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVER L, P. 0. Box 374, Forest City, Pk. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, Mineral, I. tajnik: IVAN TELBAN", Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, O. Blagajnik: MARTIN MUHIC, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERCMAN, predsednik, Weir, Kansas. KAROL ZAT/AR, I. nadzornik, P. O. Box 647, Forest City, h. FRAN KNAFELJC, IL nadzoVnik, 009 Braddoek Avs,, dock, Pa. FRAN" SUNK, m. nadzornik, 50 Mili Street, Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: ' PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 05, Willoek, Fa. IVAN TORNIČJ, n. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Ea. Dopisi naj se poSiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. Box Forest City, Pa. Drostvsae cladlo Je "GtLAA VAJLODA." ZAHVALA. Podpisani smatram si v dolžnost izraziti mojo najsrčnejšo hvalo slaviti Jugoslovanski Katol- Jednoti za bolniško podporo, ktero sem prejel pri mojem odhiodu v staro domovino po g. F. G. Tassottiju, zastopniku društva sv. Petra št. 50 v Brookly-ru, N. Y. Ravno tako se iskreno zahvaljujem omenjenemu društvu za bolniško podporo, kojo sem prejel v času moje bolezni. « Najtopleje priporočam to dobro Jugoslovansko Katol. Jednoto Slo-Ttncem po širnej Ameriki in brook-lvnskim Slovencem pa priporočam pristop v društvo sv. Petra it. 50 J. S. K. J. K-sklepu pa pozdravljam vse čla-r.e J. S. K. J., posebno pa sobrate društva sv. Petra. Z Bogom! ~ Martin Kerkovič- PIC-NIOl PIO-NIOI Rojaki v Johnstownu, W^limij Franklin in Conemaugh, Pa., kftkw tudi vsa bratska društva se najvljudneje vabijo na PI0-NI0, kterega priredi društvo "Adrijs" št. 3 S. N. P. J. v proslavo avojegs 51etnega obstanka. Pie-nie ss vrli v nedeljo dne 30. maja 1009 točno ob 2. uri popoldne na prosto* rit Viktor Faitkbve farme v MoreD-ville, blizo hrvatskega pokopališča, ter je zasignran prostor proti slabemu vremenu. Tudi kegljiSBa je a* razpolago. Vstopnina je $&.(X\ pive prosto, Ženske in otroci so vstopnine prosti. Za obilo udeležbo uajvljndnsje \ abi ODBOB. PONESREČENA REKLAMA. NAZNANILO. Začetkom meseca maja je odšel potovanje obče znani rojak XT x. . - . . JOHN GRDHTA starejši, Na vse načine skusajo trgovci pri- • dobiti kupce. Koliko izdajo za re- trgovec in posestnik v Cleveland*, klamo in kako delajo reklamo, se tu- i Omenjeni obišče svoje snaaes ia kaj V Ameriki lahko vsak dan pre- prijatelje po raznih krajik ▼ Kjsd. pričamo. državah in objednem zastopa tvrdks Pred kratkim so dobili prebivalci Travnikarjevo t Cleveland^ Ofcie. rekega mesta na Angleškem po po- P°°hlaščsn jo pobirati airofafae M šti krvavorudeče dopisnice, na kterih j - Nsrsda in ga rojakom je bilo natisnjeno: ''Upoštevajte re- PnParo^us*" (Dalje prihodnjič.) POZDRAV. Na obali Atlantika pozdravljam še enkrat vse prijatelje širom Amerike, posebno pa svoje - sorodnike in sobrate društva sv. Jurija v Readingu, Pa. Srčna hvala g Ivanu Stublar, kteri me je spremil do New Torka. Z Bogom! New York, 27. maja 1909. Matija Gregorič. sen opomin in pojdite...'' Mrtvaška glava in prekrižane kosti so bili kot podpis na tej dopisnici. Prestrašeni meščani so nosili te dopisnice na policijo, ki je z mrzlično naglostjo začela preiskovati ta-jinstveno zadevo — a zaman. Kak teden potem dobe zopet enake dopisnice, ha kterih je bilo natisnjeno nad mrtvaško glavo: "Upoštevajte resen opomin in pojdite takoj ..." Nekteri posebno boječi so zapuščali mesto in mestni svet je že bklenil obrniti se na ministeretvo, ko je bila s pošiljatvijo naslednjih dopisnic uganka rešena. Na teh dopisnicah je stalo: '1 Upoštevajts re-stn opomin in pojdite takoj — k John Smithu, če hočete biti dobro in pošteno postreže ni. Prebivalci tega mesta so zares upoštevali "resen o-pomin" in šli mnogobrojno k prebrisanemu John Smithu, ne, da bi kaj kupili, ampak mu njegovo prodajalno popolnoma razbiti. NAZNANILO. .Cenjenim rojakom, kteri so mi pisali za cenik ur in druzih dragulj, naznanjam, da istega takoj odpočijem, kakor hitro ga dobim ia tiska. Objednem se pa zahvaljujem vsem cenjenim odjemalcem ter ae še v nadalje vašemu dosedanjemu zaupanju priporočam. S spoštovanjem Joseph Deberc, 7 Park Plaee, Carbeedale, Pa. NA PRODAJ. Radi odhoda v staro domovino se takoj proda lepa in prostorna hiša, ktera obstoji nasproti slovenske šole in poleg železne tovarne. Slovensko šolo obiskuje nad 200 otrok in v tovarni dela nad 15,000 ljudi, od teh je čez 5000 Slovanov. V hiši spodaj ste dve veliki trgovini, groeorija in* trgovina oblek. Zgoraj je 15 sob in sicer za stanovanje treh drušin, za vsako po pet sob. Vsa pisma glede natančnih pojasnil pošljite na naslov: John Mladek, 2038 W. 105th St., N. W., (19-5—19-6) 'Cleveland, Ohio. Uprmvniifrfo "Glasa NazWa' Kje je moja sestrična MARIJA BOVHANf Za njen naslov ieH zvedeti sestrična Josipina Grebene, sedaj omožena Rogelj. V Ameriko je prišla pred 3 meseci in se sedaj nahaja nekje v Cleve-landn, Ohio. Prosim cen j. rojake, če kdo ve za njen naslov, da mi ga naznani, ali pa naj se sama javi, ker poročati ji imam nekaj važnega. — Josephine Rogelj, Box 85, Heilwood, Indiana Co., Pa. (26-29—6) Kje je IVANA KARDIŠf Doma jo iz vasi Dednek, pošta Travnik, Kranjsko. Pred enim letom in poi je prišla v Colliwood, Ohio. Prosim cen j. rojake, kdor ve sa nje* naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, za kar mu bodem zelo hvaležen, ali pa naj se sama javi. — Charles Turk, Box 126, Chisholm, Minn. (26-29-«} NAZNANILO. Kdor želi imeti računski ssHjnŠah Mestne hranilnice ljubljanske sa L 1908, naj nam naimani tvoj naslov Frank Saksar Oo, 82 Cortlandt St., New York, N. T (21-2»--«) Kje je FRAN JAKLIČ, po domaše Barsaf Dima je iz Rašice (VeL Laš*e).~ Rojake širom Amerika prosim, ako ve kedo za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, ali naj se pa sam javi. — Joe Perko, P. O. Box 765, Bingham Canyon, Utah. (26-6—12-6) Kje je moj brat IVAN PODOBNIK f Doma je iz Velike Dobrav* pri Zatični na Dolenjskem. Pred 8 leti bivala sva skupaj na Ana-eondi, Mont. Prosim cenj. rojaka, če kdo ▼e, kje se nshaja, naj mi naznani, ali pa saj Se aass javi njegovemu brata: Ignatius Podob-aik, B. B. No. 8, Pittabmf , (26-28—61 MJAK3, NAMČAJTK M MA 'OLukB NAMDA", NAJVB&JI H ___ ___-___ __________=__ __^.... ........ ....................._ ____________________ T k gosli wan ska Katel. JeMa. dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY. MINNESOTA. URADNIKI: FBAN MEDO&, 9483 Ewii* Are, Se. OUcsge, IXL IVAN GERM, podpredsednik, P. O. BOX 67, Braddock, Pa. •level tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Un. P—tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Reck Oprtan, Wye. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, NADSOKNDK3: 1«. Ave. ft ALOJEU VIRANT, predsednik nadzornega edbera, < South Lorain, Okie. IVAN PRIMOŽIČ. IL nadzornik, P. O. Bex Ml, Evdetk, MTFAEL KLOBUČAR, tretji nadzornik. 115 — 7th Street. Calumet, POROTNI ODBOR: IVAN KBEtliNIK, prsdssdsflr porotnega sdkera. Pa. TTAM *. GO SAR, XL porotnik. 5312 Batter EL, IVAN lfRRFAR, HL porotnik. Box 95, Ely, Minn. P. O. 12«, Vrkevnl adravnik: Dr. MARTIN J. IVEO. 711 Nertk Okleage Street, Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati ves dopise, prsmembe ndev dregs listina na glavnega tajnika: GEORGE L. BROQOH, Bex 424, po svojem tajniku in nobeaen^drngem. pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: VOKN GOUŽE, P. O. Box 106, Ely. Minn, po svojem zastopnika In aebe-aam drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo dapUkat vsaka pešfljatve tadi na glavnega tajnika Jednete. Vas pritožbe ed strani krajevnih društev Jednete att poeamesnfkov aaj as pošiljajo na predsednika porotnega odbora: IVAN KERŽIŠNIK. Bex 132, Borilna, Pa Pride Jani morajo biti vsaki natančni podatki vsake prlteibsi Društveno glasilo Je "GLAS NARODA." Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Neznosna draginja v Ljubljani. — Prve kumare na ljubljanskem trgu. — Nedavno sta bili prodani na ljubljanskem trgu dve kumari a 2 K. Dne 13. maja so prinesli na proda že kakih 30 domačih kumar. Cena je bila izredno visoka. Konkuiz je napovedal Josip Ravnikar, trgovec v Novem mestu. Pasiva znašajo okoli 56.000 K, aktiva 35.000 K. Čudno je. da vsak trgovec ponesreči v tej trgovini. Ravnikarje-vi neposredni predniki Moravec, Medved in Zurc tudi niso imeli bolj-fie fcreoe. Radi oskrumb^ so zaprli v Novem mestu 50ietnega pisarja A. Sch., ki pa menda ni čisto pri zdravi pameti, vsaj splošno se tako trdi. PomeereiiL Pri zgradbi predora na Martinovi cesti v Ljubljani se je ponesrečil 18 let stari Jožef Močil-nikar iz Sneberjev. Padel je tri metre globoko in se na glavi tako poškodoval, da so ga morali prenesti v dež. bolnico. Poškodovala je cirkularna žaga Ivana Muhiča v Jelendolu pri Kočevju. Odrezala mu je štiri prste. Prepeljali so ga v ljubljansko bolni-eo. Sprla sta se v Novem Vodmatu J. Ložar in njegov tast. Tast je s kozarcem ranil Ložar j a na vratu in levi roki. Hud slikar. Nedavno je nek slikarski pomočnik na Rimski cesti v Ljubljani brez vsakega vzroka napadel 531etnega čevljarja Antona Jeri-do, ga vrgel na tla, potem mu pa vnel palico in ga začel z njo klestiti. Ko je to videl nek hlapec, je prišel Jerzni na pomoč, a ga je slikar tako telebnil v stran, da je padel v neko okno in ubil šipo. Zadeva pride pred sodišče. 35 milijonov kron ima že sedaj vlog "Mestna hranilnica ljubljanska", ki obstoji šele 19 let, torej samo 11 milijonov manj kakor nem- | Ska "Kranjska šparkasa". dasi že1 ta obstoji 95 let. j "Zmagovalci" - učiteljišč ni ki so bili nekaj časa na svoje solnčaike ja-ko ponosni, a ker so jih profesoiji pustili v miru so to "lepo nošo" sami opustili. Kaj takega bi bilo tudi z nerodnimi fesi, ki povzročajo mladim inteligentom še neprilike pri odkrivanju ter se sedaj resno pečajo z mislijo, da bi staroturškim profesorjem samo salutirali. Velik hotel na Planini nad Jesenicami, kakor se poroča, bo zidal Jožef Kolman iz Slatine pri Begunjah, penzijoniran postajenačelnik, sedaj stanujoč v svoji vili na Planini. Les za to ima že pripravljen, suh in ob- i rezan v Črnem vrhu nad Planino. Kapitala ima sam dovolj, le nekaj malega mu še manjka. Ce kdo hoče ž njim stopiti v kompanijo, se sprejme, pa zanj to ni potrebno. Nesreča ali zlobnost. Dne 10. maja okolu 7. uri zvečer je stalo več delavcev za tovarno za steklo v Toplicah pri Zagorju, med njimi 32 iet stari Herman Lanegger iz Ivnika na Štajerskem in Jožef Safner iz Toplic. Kratkočasili so se s tem, da so na neko v obližju stoječe drevo metali kamenčke. V trenotku, ko je Šafner pobral kamen in se naglo dvignil od tal, dregnil ga je Lane-egger z nožem v levo stran pljuča in ga smrtnonevarno ranil. Storilec priznava dejanje in pravi, da je bil vinjen in se je za Hafnerjevim hrbtom z noaem igral, nakar tse ta pokonci skloni ter se sam nasadi na nož. Preiskava bo dognala, če je bila tu nesreča ali zlobnost. Močan udarec. V Beroetovi gostilni v Dravljah je dne 8. majnika zvečer popivalo več domačih kmečkih fantov, med njimi tudi 201etni Anton Grum in Janez Zdešar, pos. sinova iz Dravelj. Ob jedni uri zjutraj so se napotili proti domu in se razdelili v dve nasprotni si gruči. Nastalo je izzivanje in na nekem ' rižpotu pretep. Štirje fantje so stebli. Zdešarja je pa Anton Grum z neko veliko lopato s tako močjo udaril po glavi, da se je zlomil držaj in se je ta s krvjo obli t in nezavesten zgrudil na tla. Zdešarja so prebijali v bolnico, Gruma pa so orožniki odtirali v zapor. L sneg odmetavati. Scalzeri je omenil,' da tega ne bode opravljal. Čez nekoliko časa je žalil glasno in v pričo drugih prisiljeacev cesarja in državo. Obdolženec ne taji tega, temveč pravi, da je to le radi tega storil, ker ne mara biti več v prisilni delavnici. Obsojen je bil na 13 mesecev težke ječe. Nadpazniku je grozil H. Auinger, prisiljenec ljub. prisilne delavnice. Bil je jezen nanj, ker je bil kaznovan na 14 dni zapora. Na mostovžu je udaril nadpaznika s pestjo trikrat po glavi, nato je letel za njim z odprtim nožem v drugo nadstropje, kjer pa ga je k sreči prijel neki paznik za roko in odvrnil nadaljne udarce. Auinger je ^nadpaznika zmerjal "s sivim psom" in mu zagrozil da mu bode že pomagal, če ne pfeje pa takrat, ko bode prost. Obdolženec ki ničesar ne taji je bil obsojen na 7 mesecev težke ječe. Nasilen Hrvat. 271etni "Ivan Sto-kič, iz Jablanice, delavec v Matenji vasi, je na večer 18. apr. v krčmi Duijava v Matenji vasi nadlegoval g os te, ter napadel z nožem Franceta Vadnjala. Navzoči gostje so ga porinili na cesto, kjer je zagrozil, kakor trdi priča Jakob Krucel in Anton Main ari e, da bo vas zažgal in še šest ljudi razrezaL Vsled strahu pred požarom, so ga domačini prijeli in ga odpeljali besnega in prokli-njajočega pred župana. Zagovarja se s popolno pijanostjo. Obsojen je bil na šest mesecev težke ječe. ŠTAJERSKE NOVICE. Podčastnik pobegnil. Podčastnik 87. pešpolka v Celju Avgust Kelle-rer je poneveril erarični denar in pobegnil. Nedavno so ga prijeli v Mariboru. KOROŠKE NOVICE. Ob Beli na Koroškem se je razle-tel pri zgradbi tamošnje ceste z di-namitom nabit rov pred običajnim znamenjem. Ubilo je jednega delavca dva pa težko ranilo. Ponesrečenci so^goriški Slovenci. HRVATSKE NOVICE. 19 bankovcev po 1000 kron je zginilo na pošti v Zagrebu. O storilcih ni sledu. Umrl je v Vinkovcih obče priljubljen profesor^ Luka Čelikovič. Star je bil 36 let. Strah pred šolskim nadzornikom. Novoimenovani nadzornik v Kostaj-nici na Hrvaškem Luka Cipšič j« obiskal na uradnem potovanju tudi šolo v Divuši. Ko ga je tamošnji učitelj Žugec zagledal, je padel one-sve.sten na tla. Poqlicani zdravnik je izrekel, da je malo upanja, da bi še okreval. Nadzornik je svoje potovanje takoj ustavil, in se odpeljal v Zagreb. Proti Hrvatom na Hrvatskem. Zagreb, 13. maja. Pri avanziranju uradnikov na železnicah je od 1546 avanziranj le 28 odpadlo na Hrvate. Čin blaznega. Nedavno je v Za- dru nenadoma zblaznel pilot Pičinič, ki je o prostem času tudi pomagal v hiši kapitana Nisitea. Kakor po na-vadj. je prišel zjutraj na delo, a naenkrat zblaznel, potegnil revolver in pomeril na ženo kapitanovo. Zadel jo je v prsi in bo težko okrevala. Le s tefeavo so zbesnelega Pižiniča ukrotili in odpeljali v bolnico. hčerka na reji. Ko so ga vprašali, kaj mu je, je odgovarjal, da mu je slabo. Igral ae je s hčerjo in jo — zastrupil Uslužbenci v gostilni so našli mrtvo tropelee. Orožniki so Sli takoj Sctaringerja iskat in. ga našli na nekem travniku — s prerezanim vratom. Zapustil je pismo, ki v njem pravi, da ga po smrti neveste ne veseli več živeti in da je zato sklenil umreti in da vzame svojega in pokojne neveste otroka s seboj. V kovčegu so našli truplo neveste, razkosano. Oči vi dno se mu je zmešalo. KRETANJE PARNIKOV. Sledeči parniki od plujejo is NEW YORKA: Za pevce!! V zalogi imamo lepe vezane Glazbene Matice za štiri molke glasove. V tej pesmarici so priljdMjaua slovenske pesmi s sekiricami (xeda-mi) v parLituri za vsak pevski sbor, kvartet ali oktet. Veljajo $L50 s pošto vred. SLOVENEC PUBLISHING 00„ 82 Cortland St, New York. AUSTRO - AMERIK ANA PROGA. V Trst in Reko. Alice .................. 2. junija Laura.................. 9. junija Oceania ................ 16. junija Martha Washington .... 23. junija Argentina .............. 7. julija Alice .................. 2L julija Laura .................. 28. julija WHITE STAR PROGA. V Southampton. Majestie ................ 2. junija Oceania..................9. janaja Teutonic................16. junija Adriatic............ «... 23. junija Majestie................30. junij* Oceanic ................7. julija Teutonic ................ 14. julija Adriatic ................ ZL julija Majestie ................ 28. julija FRANCOSKA PROGA. V Kavre La Bretagns ............27. maja La Lorraine..............3. junija La Provenee............10. junija La Savcie............. 17. junija La Lorraine ............ Si junija La Prorenoe............ L julija La Savoie .............. 8. julija La Toi-raioe...........16. jolija La Bretafne ............ 22. jJija La Provence......... , 09. julij . HAMBURG AMERICAN LINE. V Hamburg. Kaieerin Aug. Victoria .... 29. maja DEUT&JHLAND........ ft. junija ..... 9. junija .....12. junija ... 16. junija _____19. junija ____26. junija ----SO. junija POZOR ROJAKI! Novoiznajdeno garantirano mašile »■ plelaste in eelobradce, od katerega v,i tednih lepi lasie, brki in brada pope) noma zrastejo f Kevmatisem ali trganji v nogah, rokah in krilu Vam po fiolnoma odstranim. Potne noge, kur e oCesm, bradovice in ozeblino Van v 3 dneh popolnoma odstranim, da; }• to resnica se jamCi $600. Upralajte «• Pr JAKOB VAHCIC, j P. O. Box 69, CLEVELAND, O. HARMONIKE boaisi kakorSnelcoll vrste izdelujem 1» popravljam po najnižjih cenah, a deli trpetoo in zanesljivo. V popravo za nesljivo vsakdo posije, ker zzm le nac 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svo jem lastnem domu. V popravek vsa> me m kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kakozlno kdr sahteva brez nadalinih upraianj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str.. Cleveland, C. NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro črso viae po 50 do 60 ct galon b posodo vred. Dobre belo viae od 60 do 70 ct. galon a posodo vred. kvrataa trapavica od $2.60 do $8 galon b poeodevred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker mame količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. na* rocniki dopošliejo denar, osiro* ma Money Order Spoštovanjem Nik. Radovich, 594 Yemeni St.,Saa PraaciMO, Cal. " 300.000 OZDRAVLJENIH 1 temo bi še dalje trpeli? 300.000 za raznimi bolezni bolujočlh ljudi, med katerimi je bilo mnogo tacih, katere »o drogi zavodi In zdravniki še Otttavlll kot neozdravljive, je bilo ozdravljenih np obCeznanih zdravnikih slavnega Collin* X. V. Medical Instituta. Ne obupajte! Ako ste še tako hudo in dolgo bolni, omenjeni zdravniki Va« lahko ozdravijo. Pridite takoj (ali pa pišite v Vašem materinem jeziku), in onl_Vam bodo odredili najboljša zdravila, katera Vam bodo zagotovo pomagala, da bodete v kratkem zopet popolnoma zdravi! MKAHI ne poverite Vnftepra zdravja In Y. Med. InS.bodočaoMtl neizkušenim zdravnikom! In ne - dajte ho zapeljati po oglanih neodgovornih Pridite in se posve- »dravllnlh zavodov! tujte z našimi zdrav- Collinx X. V. fcfedlca! Inxtitut je nnjituniki kjer lahko govo- najzanesljivejši in najlioljwi. katerega zdravniki so izkušeni in kateri se bodejo za Vas zavzeli. vestni zdravniki, čista sveža zdravila in najnižje Svetovno znani med. ProfeHor »r. E. C. COLlil.VS, Ustanovitelj Collins N. rite slovensko. Pošteni cene! oči, ušes. nos=a in grla! Raz-sigurnim uspehom dobri izvež- špecialist za kožine bolezni, bolezni lične, tudi najtežje operacije izvrši bani Chirurgic! Ako toraj boiujete na kateri kolisibodi zunanji ali notranji bolezni. ali na tajni spolni bolt-zni ter ste mogoče i-- zastonj iskali pomoči pri zdravnikih in zastonj trošili denar, opišite točno Vašo bolezen. Ako pa Vam bolezen ni znaria, pišite po obširno knjigo "človrk. njreiir«) življenje In zdravje"*, katera se Vam tsikoj odpošlje ako dopošljete v pismu za 15 e. poHtnih znamk. Ta knjiga obsega 240 strani ter je bogato okrašena z slikami. — Vsa pisma nasljavljajte na: The COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE 140 W. 34th STREET, NEW YORK, N. Y Uradne ure so: od 10 dop. do 5 pop., v torek in petek od 7. do 8. ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 10 dop. do 1 pop. Dr. J. J. McGLADE Dr. J. F. COVLE, Zdravniška ravnatelja. Bmzplačno se odda 100 sloven, rodbinam. V svrho kolonizacije oddamo 100 lotov prvim 100 rodbinam, ktere nam pošljejo svoja prava imena in naslove ter svoto $5 v svrhu pokritja preti pisa. Ti loti so prosti in Cisti ter vredi vsak po 1100.00 v sedanjem času. Oddamo jih, ker ielimo. ■ da bi se na njih nastanili dobr« Slovenci, kteri bi lahko delali v bližnjih tovarnah. Tekom jednega leta bodo omenjeni loti vredni f1000.00. Mi tudi preskrbimo potrebni denar za gradnjo hiSe. Skrbelo se bod tadi za slovensko cerkev. Loti se nahajajo v East Asbury Parka, N. J. Ne opustite lepe prilike. PoSljite money order za $5.00 danes in mi Vam pošljemo listine. Pišite:' CO., New York City. K^PWNOE REALTY 99 Nassau^Street, Preaident Cincinnati (novi) Bluecber ....... Amerika........ Cleveland ...... Preaident Grant BEVERONEMtin LLOYD. Prinzeee Alioe............37. maja Kaiser Wilhelm H....... L jonija Ejponprinx Wilhelm..... Print Friedr. WilhoLm .. Kjooaprin.1 aaai 11 Ceedlie . Friedriefe der Orgeat ... Barbaras«............ Caiser Wilk. dsr Proas« (Grosser Kmrfvrst....... wawm n...... 8. junija 10. jmdja 16. jvtija 17. joaija 19. jwuja .SL jvaija M. jaoaij* m. jmaija BED STAB, LIKE. V Srednješolci in feat Že nekaj čf-aa hodijo mnogi srednješolci po1 Kaaenake obravnave pred dež. aodi Ljubljani v — rdefih fesih. Pravi-1 Kem ▼ Ljnbljanl jo, da nekteri m profesorjem ti 'mla- 8 arov i sin. Jože Vidmar, poeest- doturki' aiso niž kaj viet in da na-neravage nedolžne fese prepovedati, ker so suienja, da bi bil eelo srbski aa glavi____Ti fe« nekterim profe- sorjsat aapravljajo tolike skrbi, ka-hsr »roj Sas pokojnemu ravnatelja ■SteljiKa sekaj sii&aega. Hrovat je ■akf laptma dna lapsril. da so -Hi v iolo s palicami aa sprebodik najele-Bajftmrjen je palise. Drugi vSiteljMMki prifii t Ms s sslafeiki. Ravnatelj je fie-ial, pokaAjeval, skiical konferenco, a nWai.iT m aaafel pispsvedatL nik v Zg. Berniku, je bil obsojen že dvakrat v večmesečno ječo, ker je svojega očeta pretepal. Kakor obto- lefdK kot ta turški k izmet ženec sam priznava, je jezen na oee- t^, ker mu mora dajati prevžitek, in ker se mu udi, dn. je radi njega prišel pod kura telo kot zapravljivec. Dne 13. marca je prišel zopet pijan domov. Začel je svojega 781etnega odeta pretepava ti, ga daviti za vrat, suvati z nogo^ in biti z roko po glavi. Obsojen je bil aa 8 meseoev težke Iz pcUfau delavoioe. Prinljenee Kmanoel Ssalteri ia Praemiala bi bU moral ■ oddelkom tovanžev pred BALKANSKE KOVICE. Silen vihar je divjal v noči 5. maja na severnem Mor&vskem. Napravil je po vaseh in po gozdih, kjer je polomil, posebno v knez Liehten-bergovih posestvih kar cele skupine drevja, ogromno škodo, ktera se ceni naj manj na 100.000 K. Več vrečic starega denarja je dobil pek Fr. K., v Pragi, ko je podiral in prenavljal "staro peč. Vsega skopaj je bilo 800 zlatnikov in 200 srebrnikov iz leta 1620—1715. Vzidane so bile bržkone v letu 1792. Dinamit v sveči. V carinskem uradu v Bejrutu je vzbudila veliko senzacijo ogromna sveča, ki jo je poslala neka ruska grofica v Jeruzalem. Ker je bila silno težka, so uradniki jeli sumiti, da bi bila sveča voščena. Ko so jo natančneje preiskali so dognali, da je bilo v. njej 3 kg di-nfljnita. G-iška cerkvena oblast je bogato obdarila uradnike, ki so odkrili strašno tajnost ter s tem preprečili raz^trelitev cerkve svetega groba. Stavka rudarjev. "Pravo Lidu" javlja ias Pisna, da so rudarji v rudniku Zvog priSeli stavkati radi prenizkih plač. Število stavkajočih znaša 4000. Mrtva nevesta t kovčegu. Poročali smo o onem Bcharingerjo, ki je a Dunaja odpeljal svojo mrtvo nevesto v kovčegu. Zdaj poročajo, da aa je pripeljal v Branau na Inn m se taca nastanil v neki gostilna. Obtakal Je svoje stanše, ki so tam maaei ji in pet kterik js bil* njegova 8 lat Msfr. S. Kaeipp. Knajpova zdravila! Sedaj emo pripravljeni vsakovrstna naročila točno izvrševati. A-ko kašljaš, ako si preblajeii, ako imaš kake vrste katar, a-ko trpiš na kaki drugi bolezni in ti zdravniki ne morejo pomagati, ne odlašaj pisati takoj po knjižico: ' 'Navodilo in ceaik Knmjpovih zdravil", ktero dobiš zastonj ako dopošlješ poštno znamko za dva centa za poštnino. Knajpova iznajdba je od neprecenljive vrednosti, pravi blagoslov za sve trpeče človeštvo in nikaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu. To je novi in pravi naalov: AL AUSENIK & CO., 82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. T. ž/ Zdravju najprimernejša pijača je ^»LEISY FMVO«$»«9» ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmrla. K*d> te*:-naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tud» «■ « svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Lelsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vset :-o jsic. gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Qeo. Travnlkar-ju »" v * kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING CCMI\W CLEVELAND, O. Phon«246 Frank PetkovSefc 718-720 Market Street. WAUKEGAN, & & & ILLINOIS. t—•/K* ■ > DmwUU fim VINA »ajbelji« 2GANJEtar rlOQeja bmte. SMODKE —PATBCTO. V ANA ZDRAVILA. Pridala Pošilja T atMxi fa^Sw—JBNo la Zastopnik "Glsa Narodi" 82 Cortlandt Skrset, New York. Vaderlaad .............. 99. maja Zeeland ................ C. janija Kroonland ..............IA janija Lapland ................ 10. janija Vaderland .............. 30. janija Zeeland ................ 3. jolija Kroonland .............. 10. julij« Lapland ................ 17. jnlija Vaderland .............. 34. jattja Zeeland ................ SI. jnlija ■v*1 ~~ ^ j AHESIOAH Lm v lnrtin» St. Louis*................20. maja Philadelphia ............ 6. junija St Pani................ 11. janija New York .............. If. janija St Loads .............. 91. junij* Philadelphia ............ 3. jolija St Paal ................ 10l jnlaja New York .............. 17. jdija St Lonia................94. jvl^a HOLLAND - AJCmOAir UXE. Rjndam ................ L joaija New Amsterdam........ t. janija Potsdam................16. janija Noordam .............. ft janija Hyndam ................ f. jaiija New Amaterdaai ........ 19L jvbja Arstro-Amerikanska črta [preje bratje Cosulich] • Najpripravnejša in najcemjša parobrodna črta za Slivence in Hrvate. ZA KADILCE! ) po lSsk. ) f 17et PO Zalopa avstvij. liaati k have, tobaka A. Ufv, * E. 1». SU New York Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko. ___ Cene voznih listov iz New Yorka za 111. razred se 4es TRSTA............................................$33.00 LJUBLJANE..................................... 33.60 REKE........... .................................. 33.00 ZAGBEBA......................................... 34J0 KAELOYOA...................................... 34.96 H. RA55BED do TB8TA ali REKE.......... ...........$55.00, $0.00 i 65.00 PHELPS BROS. & CO., Geo. Agents, 2 Washington St, New York. Vai spodaj navedeni novi parobro-di na dva vijaka imajo brea-iični brzojav: ALICB. LAURA, MARTHA WASHINGTON ARGENTINA V meeedh maja in janija ae bo-aavodenemn brodevjn ie dva draga nova pot- V padlšahovej merici. Spisal Karol May. ČETRTA KNJIGA, V balkanskih soteskah. (NsdsljerssjcO Tadi jaz &am<* visim. Z veliko težavo in krčevitim naporom, se mi posreči, zlesti iz goJobnjaka. Odtrgam robec od nosa in počnem kaSjati, brkati in kihati, kakor, da bi me kdo za to plačal. Sedaj mi je vse jed-no, če me kdo sliši, ali ne. Spodaj zacnjem peklensko razgrajanje. Halef se nahaja gotovo v nevarnosti. Luč se vedno gori. Ali so ga vjeli, ali se mu je posrečilo Ubežati f Tečem, kakor hitro mi je v temi mogoče, po stopnicah doli, vodi me pa ropot. Začutim vrata sobe — tipljem z roko in opazim, da se dado t«M od zunaj zapreti. Ko odprem, se mi zakadi nasproti toliko pralni, da ne morem niti luči razločiti. Od^presn oči kolikor mi je mogoče in vidim zvitek rok, nog in padajoče palice, — in vse se premika. Nepopisno kašljanje, kihanje, kletev in zraven slišim pokajoč šum, kakor da bi kedo na vso moč koga z bičem pretepal. Ljudje držijo jeden druzega v mnenju, da so prijeli nepričakovanega vlomilca. Sedaj začujem Halefov glas: "Sidi, kje sit Ali si tudi ti spodaj T" "Da, tukaj!" "Pomagaj, pomagaj! Me že imajo!" Bres vsakega pomisleka skočim v sredo pretepajočih. Da, res ga imajo. Primem ga z levico, ga iztrgam iz njih rok in vržem pri odprtih vratih ven. Par udareev s pestjo — in tudi jaz sem prost. Takoj sem tudi vrana j zaprem vrata in obrnem zatik&č. "Halef!" "Tukaj!" "Ali si ranjen T" "Ne. Odidimo!" "Da, tukaj po stopnicah!" Primem ga za roko in gs vlečem proti stopnicam. Vodijo me glasovi, lA prihajajo od spodaj. Za-ličali so ropot in prišli pogledati, kaj naj to pomeni. Več se drsamo po stopnicah, kakor hodimo, pri tem prevrnemo par oseb, ki se nam postavijo nasproti, dospemo srečno na dvorišče in od tam tja, kjer sem odstranil deske. Ko zlezemo skozi odprtino in postanemo, da se oddahnemo, pravi mali hadži: "Hvala Bogu! Tako kmalu me ne spravi zopet kedo v kak golob-njak!" "Saj te tudi ni nikdo silil priti!" "Prav imaš. Jaz sem vsega kriv. Toda lepo je pa vendar bilo, ker dal sem svojem biču delo, na ktero bodo ljudje še dolgo pomnili. Ali jih slišiš, kako kličejo? — Čuj!" "Da, iščejo nas. Kje je Ožkot Kje je Omar t" "Tukaj," se oglasita imenovana v bližini. "Ali so pripravljeni konji za odhod t" » "Da. Doleo *e čakamo." "Ven iz hleva in takoj iz mer-ta!" Vsak prime svojca konja. Moje puške visijo ob sedlu, kakor se s tipanjem prepričam. Na dvorišču stopirro na konje in odjezdimo čez odprta dvoriščna vrata, ne da bi nas kedo zadrževal. Halef jezdi poleg mene in me vpraša: "Kam gremo? Ali poznaš pot? Ali hočemo koga vprašati?" "Ne. Ki treba nobenemu vedeti, v kteri smeri odidemo. Jezdili bomo proti z&padu. Samo, da smo enkrat iz mesta! Potem že najdemo kako pot." * * Ali moramo bežati? Čemu je to potrebno?" "Odjezditi moramo na vsak način. In če imenuješ to beg — slobod-no ti. Sedaj vem, kje je Barud el Amazat. On ni tukaj in mi bomo njega in njegove spremljevalce našli." Kmalu imamo Menlik za seboj. Ko smo prijezdili danes iz nasprotne strani v met-to, nisem slutil, da ga bodemo morali tako hitro zapustiti. ŠESTO POGLAVJE. Vampir. Tema je okolu na>, ko zapuščamo Menlik; kljub temu opazim, da se nahajamo na precej dobri cesti. Pred nami je reka Struma, ki se steka proti bogati sereški planjavi. Jezdimo na nepoznanih tleh. Vem samo toliko, da moramo jezditi v Ostromdžo. ki se imenuje tudi Strumnica po reki, ob kteri leži. Pravzaprav bi morali jezditi v smeri proti Petri-dašu, toda lahko si mislim, da bodo oni tudi to slutili in nam tja eledili. Zato okrenem že čez nekaj časa v de>nem kotu proti severu. "Kam hočeš, sidi?" vpraša Halef. "Zakaj se ne držiš pravega pota?" "Zato, ker imam dober vzrok. Pazi! Jaz iščem cesto, ki pelje bolj proti severu k reki, toda v isti smeri, v kteri smo sedaj jezdili. Na ta način prevarimo naše zasledovalce." "Potem moramo paziti. Zelo temno jt." Pod seboj imamo nekaj tacega, kakor polje. Kmalu opazim, da se nahajamo zopet na potu. Xa levi strani slišim škripanje koles težkega voza in v to smer tudi obrnemo. Kmalu doidemo voz, kterega vlečeta dva velika vola; voznik hodi naprej. "Kam pa?" ga vprašam. "V Lebnico," odgovori in pokaže z roko naprej. Vsled tega se orijentiram. Torej ta pot pelje v Lebnico, ki leži ob istoimenski, v Strumnico se izlivajoči rečici. "Kam pa hočete?" me vpraša. "V Mikrovo." "Potem pa pazite. Pot je slaba. Ali si mlinar?" "Lahko noč!" odgovorim, ne da bi dal odgovor na njegovo vprašanje. Sicer ima popolnoma p'av, da me tako vpraša. Pri svitu njegove svetilke opazim, da iarledava jaz in Halef ravno tako, kakor, da bi tičala v kaki mokasti vreči. Xismo še imeli ča>, da bi se osnažili. Čakati moramo s tem do jutra, ker bi si drugače poškodovali obleke. Čez nekaj časa zaslišim udarce kopit pred nami. Dohitimo kmalu zatem samotnega jezdeca, ki nas vljudno pozdravi. Vpraša nas: "Ali pridete iz Menlika?" "Da." "Jaa hočem v Lebnico. In kam jezdite vi?" "Tudi tjakaj," odgovorim. "To je dobro. Brodar mene samega v tej pozni uri ne bi prepeljal. Ker pa morate tudi vi na ono stran, bode zadovoljen, ker več zasluži. Ali smem z vami?" "Zakaj ne, če se ti dopade." Pravzaprav mi njegov predlog ni nič kaj dobrodošel; toda, ker nam staži kot vodnik, mu nočem njegove želje odreči. Saj drugače o kakem brodu ne vem nič. Ne govorimo dalje. Mož jaše ob strani za menoj in Halefom in nas opazuje. Kljub temi mora opaziti naše puške, kakor tudi od blata svetle obleke. Gotovo ne ve, za kakšne ljudi naj nas ima. In ker ga mi ne ogovorimo, molči tudi on. Ko dospe mo do reke, zavije proti brodu, kterega brez njega ne bi tako kmalu našli. Na drugi strani se ločimo po kratkem pozdravu. Seveda ne mislim na to, da bi ostal v Lebnici. Samo nadi tega sem aarril as to stran, de bi varal svoje zasledovalce in da ni treba iti skozi Pctrišsš. Od tega kraja pelje pot vedno ob Strumaaei v Ostromdžo. Tam se nahaja razvalina, v kteri čaka Manah el Barfta. Tja pa hi rad prišel Ia to noč, zato jezdimo takoj dalje proti Derbendu, ki leži jugo-aapadoo od Letnice. pa opazim, da Bi m adrav t negah. Ali bode mogoče imel risbe posledice? Ce mi sboti vria M val, potem bo slabo jo varovati in narediti obkladke. Zato mi je zelo ljubo, ko opazim čez nekaj časa svitel sij ognja, proti ktere mu jezdimo. Sredi polja stoji dolga, nizka, lesena lopa, ktero spoznam za sahan. Sahani so poslopja, v kterih koljejo živino in kuhajo njih mast. Oam&ni ne ljubijo govejega mesta in do zadnjega časa niso razumeli, vrednost goved izkoriščati. V takih so acvrii mast, ktero so prodajali v velika mesta. Samo boljše kose &o zrezali v jermenje in prodajali posušene kot hrano. Torej pred jedno takih lop se vstavimo. Večja polovica služi za klanje in cvrenje, manjša pa za stanovanje. Prvi oddelek ima mnogo širokih vrat, ki so odprta. Pred njimi gori več ognjev, nad kterimi visijo velikanski kotli. Okolu teh sedijo mesarji — divji, umazani in v masti kapajoči. Daleč po polju meče ogenj svoj sij in daje predmetom groteske oblike. Možje so nas slišali priti in stopijo pred vrata. Pozdravimo jih in vprašamo, če bi lahko dobili prostor, da si odpočijem«. Jeden izmed njih pride blizu k meni, me opazuje in pravi smeje: " Mokasti črv, ki je pravkar prilezel iz shrambe za moko. Ali ni nobenega vrabiča blizu, da bi ga pozobal?" (Dalje prihodnjič.) Bratom Slovencem in Hrvatom naznanjam, da imam na prodaj izvrstna, dobra in naravna čras sli bela vina. Cena belemu je 40c in črnemu pa 35e galona, s poeodo wed. Manjših naročil od 50 galon ne sprejmem., Z naročilom se pošlje poisrhs denarja naprej in druga polovica se plača pri sprejemu vina. Vsak naročnik vožnino sam plača. Prosim, da vsaki naročnik pošlje MttsU naslov kam naj vino pošljem. Za večja naročila kakor Car load, as Za obila naročila se priporoča posestnik vinogradov Frank Stefanich, Box 81, FRESNO, CAL R. F. No. 7 Učitelja angleščine, francoščine in nemščine, omikanega Slovenca zrelih let, kteri je bival zadnja leta kot učitelj na Nemškem, Angleškem in Francoskem in zna seveda tudi pravilno slovenski govoriti in pisati, priporočamo Slovencem. — Ako se v kakej izmed naših slovenskih kolonij zbero rojaki, ki bi se radi učili angleščine, francoščine in nemščine, kar bode le njim v korist, i jim svetujemo, da to store kmalo. Naslov učitelja pove Uredništvo "Glas Naroda" 82 Cortlandt St., New York. VELIKA RAZPRODAJA GOLD FILLED UR! Ura in verižica z obeskom (medaljonom) pismeno garantirana za '20 let, ktera povsodi velja najmanj $25 — stane pri nas sedaj SAMO $8.50c. Ura je najmodernejše innajnovejSe vrtte, ima 3 močne pokrove, kteri so jako lično in umetno izdelani, popolnoma stični zlatim, ter je na notranjem pokrovu urezana garancija za 20 let. Ura ima najtočneje idoči pravi Amerikanski stroj, kte ri je okraSen z 7 dragimi kamenami (rubini). Ve-. rižica z obeskom je isto najnoveje in najmoder-neje vrste z 14 karatnim zlatem polnjena, obesek, ▼ kterega daste lahko 2 sliki (fotografiji) je okrašen s tremi krasno in fino bruSenimi imt. dragi kameni.—Bodisi za moško ali iensko uro z verižico, pošljite nam naprej samo $2, in mi vam poit-noebratno pošljemo zahtevano uro i verižico z garancijo. — Ostalih $6.50c plačate kasneje, kadar sprejmete blago. Kdor ni zadovoljen e pošiljatvijo, mu takoj povrnemo denar. Cenike raznih ur pošiljamo brezplačno. Pisma in denar pošiljajte na: ~ NEW.YORK AUCTION CO., 436 Bast 67th Street,' New York, IV. Y. Zastrupljenje lcrvi. ( -YPH1LIS — SIFILIS.) Ako iriiaf rudeče ali bakrene madeže, ako vam spadajo lasje ali brke, ako vas boli v kosteli. ako in.ale rane v ustih, Krlu. na jeziku, ako imate bezgavke, jrnojanice (čanker) in ako imate kake rane r»o telesu, pace tudi so od temena do pet, že čez 30 dni »te ozdravljeni s zdravilnimi kroir!jk-ami "BERLINO". Tekom 14 dni so vaša usta popolnoma zdrava. Hnojanice ' anket i in bezpavke ozdravimo gotovo v 21 dneh. Po jednem kurzu zdravljenja bodete prepritani o iekuvitej moči na.-ejta zdravljenja. Trije kurzi vas popolnoma ozdravijo. Tekom 2ti let smo ozdravili 35.000 Ijuiii. Mi jamiimo za popolno ozdravljenje. Kdor pri nas ne ozdravi, n.u vrnemo denar. Ako hočete, da vas rešimo slepila, paralize ali blaznosti, nam pišite. Ako *te se že pustili kje drutrje zdraviti, a niste bili ozdravljeni, ter, ako vam je do-tični zdravnik rekel, da je vaša bolezen neozdravljiva, ne zgubite radi tega. nade. ampak obrnite se na nas in mi vas hočemo popolnoma ozdraviti. Zdravila pošiljamo tudi po povzetju (C. O. D J. Pišite v slovenskem jeziku na: BERLIN REMEDY CO., Broadway", cor. 37th St., Regal Bldg, New York City. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA PREŠERNOVE ULICE ŠT. S ^ C^u^vne, <{ne 30. aprila 1909. V pojasni lo. Naši ameriški rojaki pošiljajo denar v staro domovino največ po Frank Sakserju v Novem Yorku, nekateri pa to store sami ali naravnost po pošti. Kdor poši lja denar (vloge) v Mestno hrani Inico ljubljansko s posredovanjem Franka Sakserja, dobi v kakih 25 dneh uložno knj ižico, ker se poslovanje med Frankom Sakserjem in Mestno hranilnico ljubljansko jako točno izvršuj e. Kdor pa pošilja sam denar, zavleče se stvar večkrat za več mesecev, in sicer zato, ker stranka zaj edno ne obvešča hrani lni ce, kaj na j s e s tor i s pos lanim zneskom, ali pa svoj naslov tako netočno naznani, da se ji ne more knjižica po si at i. Gospod Frank Saks er j e naš zaupni k v Združenih državah že več let, jez nami v zvezi in zato je naj bolje, da se ameriški rojaki naravnost do nj ega obračajo. On gotovo vsakomur točno, hitro i n zanes1j ivo us treže. V Ljubljani, dne 30. aprila 1909. Mes tna hrani lni ca ljubljanska. KAŠI KABTGPlim kteri m poahlaiiani pobirati nlno ss "Glsa Naroda" is ksjif«, kakor tudi ss m 4rafs * asi* afcr« k* ipiiijočt peri* S an Franeiaeo, Cml.: Iran Stanka. Za Denver, Colo, in okolieo: R. E Derganoe, Stockyard, Denver. Puehlo, Golo.: Petar Cmlif. Indianapolis, In renta. . Vs.: ft. Vs.: leap Milwaukee, Wis.: Josip Wye.: Lnk Pin Josip Russ, THOMAS, W. VA. trgovina Z mešanim blagom, Saloon in Grocerija. Pri meni vsakdo dobi kar želi in to po najnižji ceni. Pridite in prepričali se bodete. Notary Public. Izvršujem točno i n pravilno vsa v notarski posel spa dajočadela. SVOJI K SVOJIM! Gosp- Jos. Russ je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom topio priporočamo ! — "Glas Naroda". Coipgnie Generale Transaiianipe. [Francoska parobrodna družba.J Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane. Poštni parniki so: €'La Provence" ' La Savoie" ' La Lorraine" "La Touraine" "La Bretagne". "La Gascogne" na dva vijaka ......14,2(H) ton, 30.0o Člatlh^Jt 3 jO Kupuje In prodaja vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem lcurzn. Nii rartopnik za ^jednqene države je tvrdka FRANK SAK8BR CO., Cortlandt Street, New York, - Podružnice - Spljet, Celoveo In Trst - Rezervni fond K. 300.000. t