RivifDi^*^^O »n UPRAVA v Gorici v ulici Od ni* * Cena oglasom po dogovoru. prto vsak delavnik od 10.-12. ure KATOLIŠKI TEDNIK IZIDE VSAKO SREDO Poštni ček. račun št. 9-17768 — Poštnina plačana v gotovini — Spediz. in abbonamento postale II Gruppo Leto III. Štev. 45 GORICA DNE 5. NOVEMBRA 1947. Cena L. 10 fiouori se o v O dogodku, o katerem tu poro5 se po svetu, zlasti pa v Ri* u precej govori in tudi piše. Za Jegov nadnaravni značaj pa ne /ircmo jamčiti, ker se cerkvena y. a.st ° njem še ni nič izjavila. sekakor pa dogodek vzbuja za* Taiko poročajo: n d ,0Sn^ “P1’’*, sobota pred belo da J°’ ^ ^ v ^'mu zc zopet pomla* jnski dan Tramvajski sprevodnik Brus os Ja',la proti Osti ji. Trije I* °ci so: desetletna Izola, sedemletni imr°, (n l>a Kan Franc (Gianfranco), ki tai* *n pok ~ lz°la je začela Se'" tr8ati Pomladno cvetje, dečka sta lij.*111 '^rala z žogo. Oče je sedel neko* itl ° \Stran; potegnil jc iz žepa beležnico govZaČei Pisat‘ Vanjo' Zbiral je misli za aji ^ namcraval imeti naslcd* s ' . an’ 1,11 belo nedeljo, pred svojimi siti •• ^CT1‘k‘- ^ njem je hotel pobijati in 'J žeščenjc Matere božje. Starši so Ce . lb katoliško vzgojili in se je tudi lep 'Cn° Poročil; pred kakšnimi petimi rj. Ju Pa ua prigovarjanje slabih tov a5 ' °dpadel od katoliške cerkve k pro* tistf>n^S^1m baP^'stom' nat° Pa k adven f’m, ki so neka sanjarska verska i ^užba in pričakujejo skorajšnji drugi (4-v prihod. Strupeno je zasovraži njen nauk in njene služabnike. 'a se je izgubila v goljavi pri ROzdial, - J 'zguoua v goijavi pri jjm z°ga, zato pokličeta očeta, naj *na V° Pr’de Poiskat. Res gre proti nji* idi pa, kako kleči najmanjši, Ivan F j, i ’ iiajuiauj.-M, iv tb'll)t Vcdko gospo s klasično pravil* tilu', P°*ezair>‘ obraza. Črni lasje ji pod ha,jo- valovijo nazaj na snežno belo čimJ0' k' i° ima prepasano z rožnato rde* p|a..*>asom- Preko glave ji pada zelen c oizdol do bosih nog, s katerimi držj' a‘l,skali- Koki ima na prsih; v desni iVuL ”^0' Pesnobno se mu nasmehne. Ve ,uu jiiirblllCIiilG, ,, "' /‘hroc levo roko proti tlom, a jo tt>u vv'Rnc *n dene na knjigo. Slovesno Trori!cC: >>laz sem tista, ki sem v božji Prej101' bcni devica razodetja. Ti me zopet JaŠ' Pa b°dl teSa dovolj. Vstopi iiVftt. sveto ovčjo stajo, ki je nebeški UVQj. * jUlJU, M J V- llLUC iK] si jj^^.^udji! Devet prvih petkov, ki opravil v čast presvetemu Je, p*"* ‘^reu. te jc rešilo.« taj0 Cln>,nu je govorila — tako poro* ■sc dalj kakor eno uro. Kot lju* b 'e2niv a. J eno uro. Kot lju nenil 1 karala in učila; prc; ,tleniia m . - ■ - *--- mu je um in srce. Pripovedovala PlU ; v vez, 0 *cb'’ od sv°i'b prapočetkov Sv°je 11 zPk sklepih in načrtih do vzetia ZC^C Smrti in sv°jega vnebo* t4- - 51 °jo telo ni strohnelo, ni mogla strohnc |_ . , Il| III" 'orila 1 lK’ mU rckla- Toplo mu jc go* Posodo” m°,ltvi in jo je imenovala »zlato ^udež*.' bljubila mu jc, da bo delala »ueže , J ’ '-,a ” uAi.ii.i sPrcobr f> ra ltnl. bolj pa čudeže "‘u i,, llJ?n^ s Prstj° te jame. Imenovala jjaj n nekega duhovnika; ta ga bo pe* PPt-sn/^mu duhovniku, ki ga bo zo* tel v katoliško Cerkev. Zopet no»em prikazovanju ITlatere božie drugi duhovnik ga bo spremljal k pa* pežu, kateremu bo on nesel njeno naro* čilo. Napove mu, da bo zaradi njene prikazni doživel mnogo nasprotovanja in zaničevanja; ko bo pa od vseh zapu* ščen in zaničevan, mu bo ona po mate* rinsko pomagala. Ko mu je nehala govoriti, se mu je nasmehnila. Po skali, na kateri jc stala, je napravila dva koraka. Nato sc je obr* nila, pri čemer se je videl ves njen lepi zeleni plašč; stopila je proti sredini votline in izginila v steni kamna leh* njaka. Deček Karel jc zakričal »Lepa gospa! Zelen plašč!« in jc skočil v votlino, da bi se dotaknil njenega plašča. Pa votlina je že bila prazna. Pač pa jo je napol* njevala močna, čudežna vonjava. Bruno Carnaechiola je zaklical ■ otro* kom: »Ste videli? Bila je nebeška Go* spa!« Nato je zopet sedel in zopet beležnico. Za prejšnjimi stavki, polnimi bogokletnih sramotenj o Mariji, je zdaj v naglici opisoval to njeno prikazen. Tudi je vrisal v skalo: »V tej votlini se je 12. aprila 1947 prikazala Devica razo* detja protestantu Brunu Carnacchioii.« Ko so se vsi štirje vrnili domov, je mati takoj opazila, da so nekaj izred* nega doživeli. Zlasti mož je bil ves spre* mcnjcn. Vseh štirih se je še vedno drža* la močna izredna vonjava. Sledilo je 16 za spreobrnjenca zelo mučnih dni. Nato ga je srečal nepoznan duhovnik in ga nagovoril z besedami, ki jih je bila Marija napovedala: »Zdrava Marija, sinko!« Mož in žena sta šla k spovedi in preklicala svoj odpad. Ivan Franc, ki je bil rojen ,po odpadu staršev in zato niti krščen ni bil, je prejel sv. krst, Izola pa prvo sv. obhajilo. Spreobrnjencu se je Marija — kakor poročajo — še štirikrat prikazala. V četrti prikazni mu je naročila, naj gre k redovnicam Maestre Pie .Filippini, ki naj molijo za okoliške brezbožnike. Za nji* hov samostan do takrat ni nič vedel, rno* rali so mu ga drugi pokazati. Tramvajski sprevodnik Bruno Car* nacchiola vrši dalje svojo službo. Mnogi ga blagrujejo za nadnaravno srečo. Mno* gi ga pa tudi smešijo; kakšen ga jo že tudi udaril po licu ali mu pljunil v obraz. Takim reče sprevodnik: »Bodite veseli, da mi tega niste storili pred nekaj me* seci. Takrat bi vam bil drugače odgo* voril«. S ponižnostjo, krotkostjo, lju* beznijo in potrpežljivostjo skuša popra* viti svojo slabo preteklost in svoj slabi vpliv. Jasno je, da te prikazni niso bile kakšni bolezenski prividi ali halucinacije. Take privide ima človek le, če ima bo* lezen z visoko temperaturo in torej z velikim pritiskom krvi na možgane, ali pa tak, ki je živčno zelo, zelo bolan. Živčno bolni imajo najprej očesne pri* vide (fotizme); če bolezen še bolj napre, duje, dobijo tudi slušne privide (/o* nizme). Bruno Carnaechiola je pa takrat bil in je še sedaj telesno in živčno po* polnoma zdra\\ Telesno in živčno so popolnoma zdravi tudi svi trije otroci.— V bolezenskih prividih človek gleda in posluša to, kar je v’ njegovih mislih in željah, ki jih tako rekoč vrže iz svoje notranjosti v zunanji svet. To, kar je videl in ppslušal Bruno Carnaechiola, je pa bilo popolnoma nasprotno njegovemu mišljenju in hotenju. Tudi otroci, ki so bili vzgojeni brez vere, so videli nekaj, kar gotovo ni prišlo iz njihove duševt nosti. Vatikansko glasilo objavlja: »Ker se je ustanovil v Rimu odbor z namenom, da uvede in širi češčenje bi. Device v neki votlini pri »Treh Vodnjakih < (Tre Fontane), kjer se je baje prikazala Mati božja, sporoča* mo, da cerkvena oblast, ki se glede tega prikazovanja še ni izjavila, nima nobene zveze z ustanovitvijo omenjenega odbora in z nabiranjem darov, ki jih le:fa pospešuje«. (Osservatore Romano 26.X.1947). Iz te objave je razvidno, kako modro pošto* pa Cerkev v takih zadevah. Zato naj tudi naši bralci sprejmejo poročilo o tem prikazovanju M a* tere božje le kot zanimivost, o kateri v Rimu zelo veliko sjo* vorijo. nenavadno ozdravljenje Mati božja je bila že v prvi prikazni obljubila, da bo delila »blagoslov in ozdravljenje vsem, ki z vero pridejo v to votlino ali ki se potresejo s to bla* goslovljeno prstjo«. Zato so takoj začeli hoditi k votlini pri Treh Fontanah taki, ki so jih trle telesne ali dušne težave. Duhovniki, ki imajo" stik z dušami, pri* povedujejo, da jc Devica razodetja že na tisoče nevernih in v velike grehe za* kopanih pripeljala na pot vere in krc* posti. Ljudje pripovedujejo tudi o te* lesnih ozdravljenjih. Seveda Cerkev tudi o tem še molči in samo strogo preiskuje. Zdravnik dr. Jožef del Duea je letos na sv. Alojzija dan, 21. junija, dal jasno izjavo o izrednem dogodku, ki ga hoče* mo tukaj omeniti: Karel Mancuso (izg. Mankiizo), krc* pak 36 leten mož, bivajoč v Rimu Via Bucimazzo 18, je letos 12. maja padel iz dvigala več ko 4 metre globoko. Takoj so ga peljali v bolnišnico sv. Kamila, kjer so z rentgensko fotografijo dognali, da ima zlomljeno medenico (kost v kol* ku) in kosti leve roke. Roko in spodnji del života so mu dali v oklep iz gipsa. Zlomljene kosti so ga silno bolele. Troti volji zdravnikov se je dal po 13 dneh prepeljati v svoje stanovanje. Na bol* niški avto in na njegovo stanovanje ga jc 7. največjo pazljivostjo devalo več bolniških strežnikov, ker mu je vsak premik kosti povzročal neznosne bole* čine. Zaradi bolečin si je tudi dal od* straniti z života mavec. Okoliški prebi* valci so večkrat slišali, kako ječi in kriči. O njem so zvedele tudi redovnice, imenovane »sestre sv. Jožefa od Buenos Airesa«. Poslale so mu nekoliko prsti iz votline pri Treh Fontanah, da bi jo natresel na zlomljene kosti. Bil pa jc ta* ko malo veren, da tega ni storil. Pač pa je 7. junija dovolil, da mu jc to prst natresel neki prijatelj. V hipu so prcnc* hale vse bolečine. Skočil je s postelje ter si potrgal vse obveze. Čutil je, da je popolnoma zdrav. Hitro se je oblekel in tekel na cesto, od tam pa na trg, kjer je bilo zbranih več njegovih znancev. Vsi so vedeli o njegovem nesrečnem padcu in njegovih bolečinah, nekateri so bili slišali tudi njegovo vpitje in kriča* nje. Začudeno ga zdaj gledajo, ali je to res on. — Predstavi sc zdravnikom v bolnici sv. Kamila, ki ga zopet z rentge* nom fotografirajo. Slika pokaže, da so kosti na roki in medenica še vedno prc* lomljene; nič več ga pa ne bolijo in kljub zlomom lahko dela vse zgibe. Vča* sih zabava svoje znance s tem, da late* guje kožo in mišice in rožlja z zlomljeni* mi kostmi. In kako zelo se sliši to rož* ljanje! V zadnji vojski je bil dobil rano na desni peti; p ji jc tudi ta rana ozdravljena, Tako je njegovo stanje vse skozi do danes. Tudi on je postal veren, odi o* čen kotoliški mož, iz dna duše hvaležen Bogu in Devici razodetja. Kakor rečeno, se cerkvena oblast o teh dogodkih še ni nič izjavila V podobnih primerih ne smemo biti preveč lahkoverni, kajti o marsikakem »prikazovanju« se jc že govorilo in pi* salo, a ga Cerkev ni potrdila. — Prav tako narobe bi bilo, ako bi taka prika* zovanja načelno odklanjali, češ da so ncn\ogoča. Bog se v zgodovini poslužuje tudi takih sredstev, da pripelje never* nike in grešnike na pravo pot. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ f Kardinal Karel Salotti V petek 24. X. je umrl v Rimu kardi* nal K. Salotti, škof v Palestrini in pre* fekt sv. kongregacije obredov. Rodil se je 25. VII. 1870. Bil je doktor bogo* slovja, civilnega in kanoničnega prava ter filozofije. Slovel jc kot ognjevit borce proti sovražnikom Cerkve, odli* čen pisatelj in govornik ter goreč apo* stolski delavec. Posebno velike zasluge si je pridobil kot zagovornik svetnikov; nad 100 svetnikom in blaženim je poma* gal do časti oltarjev. Tudi kot tajnik kongregacije za širjenje vere je napravil veliko dobrega. Deloval jc tudi pri šte* vilnah drugih cerkvenih ustanovah in pri vsem delu v najrazličnejših službah je našel še toliko časa, da je neprestano pridigal po Rimu in drugih italijanskih mestih ter napisal 24 kiijig, med kate* rimi najbolj cenijo knjigi: »Kriza so* dobne družbe« in »Življenje Don Bo* ska«. Kardinal je postal 1. 1935. Od 1 1939. je bil tudi palestrinski škof. Y tej službi ni hotel imeti pomožnega ško* fa, ampak je hotel opravljati škofovsko službo sam. Kardinal Salotti je bil eden tistih mož, ki je pokazal, kako veliko lahko en sam človek stori, ako zna pravilno iz* rahljati božje darove, med drugimi tudi dragoceni čas. Največja sreča nemških otrok Agencija A.P. poroča iz Frank* furta: »Tri deklice iz Ntirenber* ga od 10 do 12 let so pisale šol* sko nalogo: »Najlepši dan mo* jega življenja« in se takole izrazile: »Najlepši dan mojega žiljenja je bil 17. februarja, ko je umrl mioj brat in sem jaz dobila nje* govo suknjo, čevlje in volneno jopico. »Najlepši dan mojega življe* nja je bil moj zadnji rojstni dan: namesto darila so me pustili eno noč samo spati v moji po* stelji.« »Moj najlepši dan je bil, ko sem prvikrat dobila kos čoko* lade od ameriškega vojaka.« Tako pišejo otroci, ki se ne znajo še lagati. Njihove izpovedi so dovolj jasen dokaz, kako hu* do se nad Nemci maščujejo njihova grozodejstva nad drugimi narodi med vojno. Vendar se zdi, da je življenje v ameriški coni boljše kot v ruski, zakaj general Clav je zadnjič trdil. da je že 50 tisoč Nemcev pribežalo iz ruske cone v ameriško in da bi jih gotovo pribežalo še več, če bi ne bila meja tako strogo zastražena. oJUojje in in fantje ! T) 7(> £DGČec osi t (So. jflnfont of>o(o ofj Kaj je s Terezijo Neumann? Terezija Neumann iz Konncrseuth*a jc še živa, kakor poroča londonski Catholic Herald. Ves čas vojne je pre* živela brez vsake telesne hrane, a je vse* eno krepkejša od večine njenih sovašča* nov, ki dobivajo, kakor vsi Nemci, h ra* no na živilske nakaznice. Terezija pa dobiva dvojni obrok pralnega mila, za kar je oblastem želu hvaležna, ker tega mnogo rabi zaradi svojega krvavenja, ko ima vizije Kristusovega trpljenja. Obiskovalcev ima vedno zelo veliko, a je obisk omejen na eno uro dnevno, iz* vzemši sobote in nedelje, ko živi odmak* njena svetu. Svoje proste dneve v tednu perabi za pomoč beguncem in izseljen* cem iz vzhodne Nemčije, ki jih je na Bavarskem posebno veliko. Za katoličana je zelo nečastno, ako iz strahu pred ljudmi katoliški list odklanja ali ga le skrivaj bere. Babje čenče tov. Babiča ua predkongresni konferenci tržaških aktivistov OF, 19. X. »Dalje je tov. Babič govoril o duhovnikih in rekel : Pozdravljamo vsakega poštenega duhovnika, ki gre z nami in se bori z nami za boljšo bodoč* nost našega naroda. Jasno pa je po drugi strani, da mi ne more* mo v odnosu do duhovščine za* četi z nekakim popuščanjem, opraščanjem itd. Pri večini du* hovščinc se namreč dogaja, da postajajo in da so postali agifa* torji Vatikana, ki je desna roka politike mednarodnega impena* lizma. Take duhovnike smo obsojali in jih bomo vedno obso jali. Ne sicer kot duhovnike, temveč kot agitatorje protiljud ske politike Vatikana in imperia* lizma. Poudarjam : vsakega po* štenega duhovnika pa v naših vrstah pozdravljuma.« (»Primorski dnevnik« ’21.X.) Če tovariš Babič svojo glave ni prodal in če mu kupec v za* meno ni posadil na vrat slanina* le glave, ve prav dobro, da so njegove besede o Vatikanu kot o desni roki mednarodnega im* perializma in o večini slovenske duhovščine kot o agitatorjih te politike Vatikana le prazne ba* bje čenče, ki jih more verjeti spet le kaka prismojena babura. Po Babičevem mnenju morajo vsi pošteni duhovniki hoditi s komunisti in se skupno z njimi boriti »za boljšo bodočnost našega naroda«, t. j. za brezbožno, brezrazredno in do obupa nesrečno človeško družbo. Taki duhovniki so pa po pojmih, ki jih ima o duhovniku pošteno krščansko ljudstvo, le nesrečni odpadniki od Boga in Cerkve. Večina duhovnikov pa po ntnenju tov. Babiča ni poštena. Zakaj ne? Ker odklanja sodelo* vanje z brezboštvom komuni* stične diktature. Za to svoje zadržanje pa ji ni treba navodil iz Vatikana; zadostuje ji mrvica vere in zrno zdrave človeške pameti. Tov. Babič! Vi zahtevate od slovenske duhovščine in njenega »poštenja« preveč. Vi hočete, da bi duhovniki ploskali, ko pobi* jate in zapirate škofe in duhov* nike; ko organizirate zločinske tolpe proti delivcem skrivnosti sv. vere; ko zapirate samostane in semenišča; ko pretepate in iz* ganjate čez mejo duhovnike, ki jih ljudstvo najbolj ceni; ko me* čete iz šol sv. razpelo in krščan ski nauk; ko prepovedujete ver* ski pouk za mladino tudi v cer* kvi; ko duhovnike kot farizeji neprestano zalezujete, da bi jiii celo v cerkvi v besedi ujeli; ko ne prenesete nobene odkrite du* hovniške besede v časopisju; ko na vse pretege skušate vzeti duhovščini vse vire tudi najskrom* nejših dohodkov; ko v svojih šolah in šolskih knjigah s po* tvarjanjem znanstvenih dognanj in zgodovinskih dejstev mladini rujete vero iz srca in jo vzgajate v borbene brezbožnike.. .itd. itd. Tov. Babič! Če je vse to po* trgbno za klasifikacijo »pošten duhovnik«, hvala vam zanjo. Ppnujajte jo zastopnikom dru* gih cerkva. Stran 2 SLO VEN Skl PR l MOREČ VOLITVE. V Franciji so se 26. okti;« bra zaključile občinske volitve, ki so v glavnem potrdile de Gaullovo zmago in komunistični poraz. General de Gaulle jo izdal proglas, v katerem zahteva raz« pust francoske narodne skupščine m razpis novih volitev. Tri glavne Franco« ske stranke (socialisti, komunisti in 1 j.:d= ski republikanci) so to zahtevo odbile. Francoska narodna skupščina je z večino 20 glasov izglasovala zaupnico Rama« dierovi vladi- — Splošne volitve so sc vršiile tudi na Danskem, kjer so komu« nisti izgubili polovico mest (9 od 18) in v Švici, kjer se je dvignila demokratično« progresivna stranka, medtem ko so so« cialni demokratje, ki so imeli dosedaj večino zlezli na drugo mesto; filokomu« nisti pa so od nič pridobili sedem mest. PREBIVALSTVO AVSTRALIJE je naraslo na 7.580.820 ljudi s prirastkom 950.981 od zadnjega štetja 1933. Število žensk se jc precej približalo številu moških. PERZIJSKI PARLAMENT je zavrgel sovjetsko«perzijski sporazum za potrobi, ki so ga sklenili 1. 1946. in ki je nudil SZ precejšnje ugodnosti. NOBELOVO NAGRADO iz zdravil« stva sta prejela zakonca Gori, ki učita na univerzi v Saint Louisu v ZDA. VELIKO LETALO ameriških »United Airlines« jc padlo v državi IJtah (ZDA) in povzročilo’ smrt vseh 52 potnikov. VLAK PRIJATELJSTVA bo odpoto« val 7. t. m. iz Los Angeles v ZDA in obiskal 40 važnih mest Združenih držav. Med potjo bo vlak pobiral prostovoljne prispevke ameriškega ljudstva za pomoč evropskemu prebivalstvu. Svoj ' obhod bo zaključil v Nev Yorku 18. t. m. Via« ku so dali itric »vlak prijateljstva«. BRAZILSKI SENAT je s 35 glasovi proti 19 odobril zakonski osnutek, po katerem bodo vsi komunisti odstranjeni iz vseh zakonodajnih in upravnih mest. Radi tega zakona bodo prizadeti: en senator, 18 poslancev in kakih 500 župa« nov in drugih nameščencev. DR. KURT SCHUMACHER, nemški socialistični voditelj, ki se nahaja tre« nutno na obisku v ZD, jo izjavil, da organizira maršal Van Paulus, ki jc bil zajet pri Stalingradu, po sovjetskem na« ročilu nemško armado, ki jo sestavljajo nemški vojni ujetniki. V SZ je bilo okrog 3 milijone in pol nemških ujetni« kov, jc dejal Schumacher, od kateriii sta ostala še dva mil. in pol; drugi fo pomrli od naporov in bede. ZGINIL JE! Voditelj poljske kmečke stranke Stanislav Mikolajczvk, ki je obenem tudi vodja poljske opozicije, je nenadoma zginil. Pred kakimi 14 dnevi jc v družbi sedmih oseb zapustil \ ar« Savo in — izginil. Nekaj časa so sc ši« rile novice, da je zbežal iz Poljsko m da je na poti proti Švedski in Angliji. Toda dosedaj se še ni nikjer pojavil. Njegova žena in sin, ki živita na An« gleškem, sta radi njegove usode zelo za« skrbljena. Angleži so izjavili, da bodo tega begunca radi sprejeli, ker ga cenijo kot pravega demokrata. - Begunec je po 14 dnevih 3. XI. srečno prispel v London z angleškim letalom. STRASTNI KADILCI! Na zasedanju ZN se veliko govori in zelo veliko — kadi. Najbolj divji kadilec je menda ukrajinski zastopnik Manuilskij, ki -ii z eno cigareto prižiga drugo. Sledi mu ameriški zastopnik Johnson, ki nepresta« no kadi cigarete dolge 12 cm. Francoski zastopnik Gouve de Mourvillc ima rajši pipo, ki si jo vzame iz ust samo takrat, ko mora govoriti. ITALIJANSKA USTAVODAJNA SKUPŠČINA je spet preklicala, oziroma suspendirala odlok o deželni avtonomiji Julijske Krajine. ZUNANJI MINISTER grof SFORZA se že več dni mudi v Londonu, kjer ima razne razgovore t britanskimi politični« mi osebnostmi. DDM9GE NOVICE Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNIČ Katoliška tiskarna — Gorica Novi dekanat Nadškofijska oblast je usta; novila za slovenske duhovni j e noriške nadškofije, ki ostanejo pod Italijo, nov dekanat s sedežem v Štandrežu. Za prvega de--kana je imenovan veleč. g. msgr Alojzij Novak, ki je opravljal dekanijske posle nad 30 let v Črničah. Novi g. dekan se oa ne bo preselil v Štandrež, temveč bo imel dekanijski urad na svojem stanovanju v Gorici, Corte St’ Uario 7. Med drugim bo mo: ral skrbeti za ustanovitev novih dušnopastirskih postojank v ti« stih delih slovenskih župnij, ki so ostali pod Italijo. Ker so nekateri taki deli premajhni, da bi mogli vzdrževati lastnega duhovnika, bo potrebno in pravič>-no, da se slovenske hiše sosed« njih italijanskih duhovni j pri; ključi jo novim slov. duhovnijam. Zares krščansko pojmovanje narodnih pravic vsakega ljud« stva je pa še vedno ie redka čednost. Zato bo imel novi de* kan težko nalogo. Potrebna mu bo krepka podpora vseh zavod* nih vernikov, ki se potegujejo za duhovne koristi in jim ni vse* eno, kako so oskrbovani in ali sploh imajo dušnega pastirja ali ne. — Novemu g .dekanu vo* ščimo pri težkem delu obilo božjega blagoslova. Imenovanje Msgr. dr. Mihael Toroš, ki je odšel za apostolske administratorja v poreško škofijo, je v goriškem centralnem semenišču poučeval cerkveno pravo. Za profesorja cerkvenega prava v goriški bogoslovnici je sedaj imenovan dr. Rudolf Klinec, škofijski kancler. Čestitamo. Štandrež V nedeljo 2.XI. smo imieli po starem običaju procesijo iz žu= pne cerke na pokopališče. Pro« cesije so se udeležili tudi p^ed« stavniki OF. Da bo njihova pobožnost« bolj očitna, so tv os rili nekako prikolico' procesije za ženskami. Verni »Štanderci« bi se bili ob tej priliki gotovo znova navdušili za vernost »obrekovane« OF, ako bi se bili ti udeleženci procesije bolj zgledno zadržali med procesijo m med govorom na pokopališču, ki je bil ob tej priliki izredno lep in poučen. Krščanski starši naj skrbijo, da se njihovi sinovi ne bodo udeleževali cerkvenih po* božnosti v družbi z ljudmi, ki se zdi, da se iz Cerkve in njenega bogoslužja le norčujejo. Nehajmo s komedijo! Kdor je še veren, naj se udeležuje službe božje kot vernik. Kdor je pa nevernik, naj gre v krčmo in tam prodaja svojo nevero in nespamet. Odrasli pa naj imajo toliko ponosa v sebi, da se ne bodo vedli kot pobalini! Štandrežci, nehajte biti sužnji surovih nasilnežev in pokažite, da ste pogumni in značajni ! Solkan Srečal sem vnetega solkanskega komunista in ga vprašal: „Kako je kaj? Dosegli ste, po čemer ste toliko časa hrepeneli; gotovo ste zdaj vsi srečni in navdušeni". „Kaj še! Delavec ,plača vedno gor’, če ni ravno pri koritu. Komunizem in fašizem — isto testo “. Otvoritev slov. sred. šol v Gorici 0 sredo 5. I. m. se prične šolsko leto na slouenskih srednjih šolali u Gorici s šolsko mašo ob 10. uri v stolnici. Dijaki naj se zberejo usak na suoji šoli (nižjo srednja in strokoons i> ul. Randaccio, uišja gimnazija in učiteljišče t> ul. Croce) ob 9.45, odkoder pojdejo u cerkeu, D četrtek bo pričetek pouka po umiku, ki bo medtem nabit na razglasni deski usalte šole. šo[<2 D (StoDGRsti 2-ČLji Videmski tednik K D »II nao« vo Friuli« je objavil 26.X. članek »Troppi falsi amici per le Vaila« te del Natisone«, ki nikakor ne odgovarja duhu krščanske demokracije. Z očitnim zadovolji stvom in odobravanjem objav* lja sklepe, ki so jih župani bene« ških slovenskih dolin dne 30.IX. naslovili na predsednika It. Re« publike, na ministrskega pred* sednika, na predsednika ustavo« daj ne skupščine in na videmske* ga prefekta glede slovenskih šol v Benečiji. Iste sklepe so 5.X. soglasno odobrili občinski sveti vseh sedmih občin (čudno malo občin na toliko prebivalcev ! Morda je tudi to znak zaskrblje« nosti radi slovenskega jezika...) V nedeljo 12. oktobra pa so se zbrali pri svetem Petru ob Nadi* ži zastopniki vseh slojev bene* škega prebivalstva in ustanovili nič manj kot »Odbor za obrambo ogroženega italijanstva na* dižkih dolin«. D čem obstoji to ogrožanje italijansfua ? Samo v tem in čisto samo v tem, da bi morala Italija po mU rovnih pogodbah dati Beneškim Slovencem slovenske šole. Za italijanstvo Benečije pa niso ne* varne le slovenske šole, ampak, prof. učiteljišča v Sv. Petru Valentin Simonetti je na ome* njenem zborovanju zadel žebelj prav na glavo, ko je dejal, da bi bil že sam pouk slovenščine prav za prav pouk »tujega« jezika, ki bi pa za beseške Slovence ne imel nobene praktične vi odnosti, ker so »obrnjeni bolj proti za* padnim narodom«. To svojo ge* nialno trditev bi bil lahko pod* krepil n. pr. tako: To velja toli* ko bolj sedaj, ker bo s sedanjo Jugoslavijo tihotapstvo mnogo težje kot nekoč z Avstrijo. Vsi duhoviti zborovalci bi bili goto* vo ob takem dokazu bruhnili v navdušeno odobravanje. Dokazi proti slouenskim šolam in pouku slouenščine 1. »II nuovo Friuli« pravi, da v Benečiji sploh ni narodnih manjšin, ker je to g. Simonetti »dokazal...«esclusa cosi 1’esisten* za di supposte minoranze». če torej v Benečiji ni slovenske mlanjšine, je jasno, da nima smisla govoriti o potrebi sloven* skih šol. Ker pa o tem: ne bo mo* goče prepričati ne v Rimu, ne drugod po svetu nikogar, ki pozna narodopis italijanske dr* žave, so morali župani in z nji* mi »vse kategorije« borcev proti slovenstvu «Slavie italiane» najti bolj tehtne dokaze, da prikaže* jo krivičnost uvedbe slovenske* ga šolstva v Benečiji. In ti so : 2. Prebivalstvo Slovenske Be* nečije živi nad 80 let združeno z Italijo in ji je bilo zvesto v miru in vojski in zato noče, da bi kdo dvomil nad njegovim italijanskim nacionalnim značajem, « carattere nazionale italiano » . Ta italijanska beseda ima dvo* jen pomen. Res je. da so Beneški Slovenci zvesti državljani itali* janske narodne države in se ne želijo od nje odcepiti. S tem pa ni rečeno, da nimajo svojega po* sebnega materinskega jezika in da ga nočejo v okviru italijanske države ohraniti in gojiti. 3. Beneški Slovenci nočejo slovenskih šol. Ali je to res? O italijanskih državljanih pravi svet, da niso hoteli vojne. To bo veljajo vsaj toliko pač tudi o državljanih vseh drugih držav. Ali je s tem rečeno, da niso lta* lijani vpili : Noi vogliamo la guerra ? Torej kako je treba tolmačiti tako voljo ljudstva? Razlikovati moramo med prosto voljo in prisiljeno voljo. O tem drugič! 4. Gospodična Crisetig Giu* seppina (čudno, da si ni dala spremeniti priimka!) je poveda* la na sestanku »vseh kategorij prebivalstva«, na katerem torej tudi njena kategorija ni smela manjkati, da Benečani za časa nemške in partizanske okupfjp je niso hoteli slovenskih Sol. nimo, da takrat Benečani pre ' vsem niso hoteli represalij •z#ra. di kakega sodelovanja s titov^J-Če so Beneški Slovenci ; njali včeraj in če še danes o uri*1 njajo komunizem tudi ko pwn^' ša kake lažnive narodne ali p11', ge obljube, jih sam^> pohval'1110: Toda ena stvar je ljubiti svoj materin jezik in nekaj drugM. je ljubiti in si želeti kako komunistično diktaturo. Ne P05^, ljajte pojmov na glavo! BenesK župani so govorili, kakor da so doma iz Kalabrije in Apulije | i da zato nimajo srca za svoj <•*,.-ljudstvo. ^ . 5. Prav posebno važen dok*1' proti slovenskim šolam je županom in vsem beneškim »K*15 tegorijam« sofistov sledeča j* ditev : Niti pod Avstrijo P^ 80 leti ni bilo slovenskih šol. NjU se ti zgodovinarji sprašajo, k?*' r ko slovenskih šol je bilo v Sloveniji in koliko je bilo t®' krat italijanskih šol na vse«; Apeninskem polotoku. Po ^ logiki bi noben narod nikdar 15 smel začeti s svojim šolstvom- K vsem tem dokazom Prf* slovenskim šolam se bomo * vrnili. Mi gotovo nimamo , na, da bi komur koli vsilj®^. take ali take šole. Nikakor Pjj nočemo, da bi razni prenapete*: le naprej hujskali narod P1’® narodu, da bi neprestano izv8' jali nad ljudmi nasilje laži jn bi krščansko ime zlorabljali Vj°' ti resnici in pravici, kar je yeC^1' le krščanstvu samemu v škoa in na korist samo temnim sij??’ ki rujejo proti mirnemu sožitj0 med narodi in vsakemu feC*u sploh. Nova slovenska verska knjig® Ni še dolgo, kar smo poročali, da ie izšla v Trstu mašna knjižica v slovenske”1 jeziku, ki jo je napisal dr. Ivan Vre£®r' Poudarili smo tudi, kako zelo je bila knjižica na Primorskem potrebna. Ven"*’, smo pogrešali še eno knjigo, ki je w 1 nujno potrebna predvsem za skupno litev, namreč Vetrn molitev. Tudi ta ^*e. je zdaj izpolnjena s tem, da je isti p‘38* telj izdal pred kratkim to knjižico, *° ^ v zelo prikupni in praktični obliki. Bilo bi odveč našim čitateljem po'drot>°® razlagati pomen in potrebo te knjige. **! smo jo gotovo vsi čutili, ki bi včasih fa° pred Najsvetejšim potožili vse svoje : žave in potrebe in predvsem poča9'1 svojega Boga v prelepem našem dom#^ jeziku. V to nam služi knjižica, da nafltf^ takrat, ko nam zmanjka besed, nam žica pomaga in spomni vsega, kar bi f* predložili ljubemu Bogu. Knjižica je modema. Vse ure so jene na isti način. Začetne molitve so P0^ svečene Sv. Rešnjemu Telesu in božji. Pri vsaki uri je primeren uvod, tiča pesmi in med uro Se celotna pe9e,n' Posebne omembe vredne so sledeče ****■, na čast sv. Družini, na čast Kristusu Kra^ in za mir. Knjižico toplo priporočamo. Dobite 1° lahko v slovenski knjigarni Fortuna* * Trstu in v Katoliški knjigarni v Gotf^' Kdor pa hoče naročiti več izvodov, naj ** obrne na pisatelja samega: dr. Ivan Vrei8r' Trst, Viale XX Settembre 88/IV. Hlapec Ferjan »Poslušaj, Milka,« jc rekel moški s prijetno zvonečim glasom, »tisoč goldi« nar jev moraš na vsak način dobiti; to*1 liko si pošteno zaslužila.« »Bregar ne bo pustil, da bi trpela kako škodo. On je dober človek.« »Da, da, on je poštenjak, nanj se že lahko zaneseš.« »Rekel jc, da mi ho izplačal denar la« koj po zapuščinski razpravi.« »Potem si tudi prosta in lahko greš.« »Ko pridejo drugi ljudje, ne ostanem niti en dan več pri hiši.« »Potem si urediva midva svojo stvar in ti prideš k meni.« »Da, Tinče, prav rada pridem. Saj ni* mam. nobenega človeka, ki bi mi bil bližji kot ti.« »Lepo se bova imela skupaj.« »Vedno bom skrbela zate, Tinče.« Odšla sta dalje in Ferjan ni več mo« gel razumeti njunega pogovora. Videl pa je čez nekaj časa, kako sta si ob slovesu stiskala roke, in slišal je še, kako jc Milka vedro zaklicala: »Tinče, /bogom! Pa glej, da me ne pustiš toliko časa same kot dosloj, ampak da prideš kmalu zopet.« In že jc stekla deklica lahkih nog mit mo senika proti hišam. Ferjan je bil po tem, kar jc videl in slišal, tako omamljen, da nekaj časa ni mogel priti do nobene jasne misli. Kaj pa je za božjo voljo z zapuščinsko obrav* navo? Kaj ima pri tem Bregar opraviti? O Hudovernikovi smrti, od katere je preteklo komaj šest tednov, ni Ferjan še ničesar zvedel. Pa vse to ga ni zanimalo. Njemu je mar le /a Milko. Torej se mu je v resnici izneverila! Ali so tedaj vsa dekleta tako vihrava in nestanovitna’3 Ali ni pač niti ene, na katero zvestobo bi se mogel zanesti? To stvar si sicer lahko razlaga. Milka je verjela v njego« vo krivdo in nj hotela imeti s tako sra* motnim tatom nič več opraviti. In sedaj je tudi dobila namesto njega drugega. Mladenič Tinčcta ga je imenovala — je videti prav dostojen, dober človek. Saj ga privošči Milki, kajti on, Ferjan, bi se z deklico itak nt mogel več poro* čiti. Bridko mu jo le to, da sc ni zanesla na njegov značaj in da mu ni zaupala. Pa kaj se muči z neprijetnimi mislimi? Saj je vse minulo, na Milko mora eno« stavno pozabiti. Pozabiti za vedno! Pri tem ga je zbodlo v srce. Zdaj šele je spoznal, da jc mnogo močneje navezan na dekle, kot jc slutil. Redkokdaj mu je bilo tako bridko pri srcu kot sedaj. Ostal jc v seniku, dokler se ni popolno* ma stemnilo. Nato sc jc odpravil počasi proti Tihemu dolu. — Ali naj gre res k Bregarjevim? Tam bi ga vsi prosili in silili, naj stopi v službo in ostane ori njih. Bregar je imel velik vpliv nanj in on, Ferjan, bi se ne mogel ustavljati pr>* govarjanju tega starega, očetovskega pri« jatelja — in navsezadnje bi ostal. Potem bj imel Milko vedno pred očmi in bi se ji vendar ne smel približati. Živeti ne« prestano blizu dekleta, ki ga je zavrgla kot cunjo, in razen tega biti v očeh lju« di kot bivši kaznjenec, tega bi ne mo* gel prenesti. Ne ni mogoče! Bil je zdaj trdno odločen, da odpotuje na vsak način v Ameriko, h. da bi ga nič več ne premotilo, se je premislil, da bi šel k Bregarjevim. Obrisal si je večkrat pot z obraza, nato se okrenil in čvrsto od* korakal proti vasi. Medtem je. nastala popolna noč in ni sc mu bilo bati, da bi gn kdo spoznal. V vasi jc šel mimo vseh vrat, vstopil pa je pri enih, namreč skozi železna vrata na pokopališče. Tam jc poiskal grob Bre> garjeve matere, pokleknil ob njem in za« šepetal: »Ti edina si zdaj v vsem Tihem doiu, ki jo lahko še obiščem, ti ljuba, dobra mamica! Od tebe se vendar moram posloviti. Veš, zdaj odidem po svetu in se nikdar več ne vrnem!« Medtem ko je tako govoril, so mu te« kle bridke solze po licih. Dolgo je klečal ob grobu in molil. Slednjič je vstal, po« ložil obe roki okrog nagrobnega križa in ga poljubil. Nato jc poškropil še z tila«1 goslovljeno vodo grob in rekel: »Sedaj pa z Bogom, mamica! (lospnd ti daj večni mir in pokoj!« Pol ure pozneje je zopet čvrsto kora« kal dol po dolini. Hodil je zdaj po glav« ni cesti. Namenjen je bil najprej v Loki, kjer je bil Bregarjev sin za kaplana. Go« spoda Stankota mora na vsak način obi« skati, ker mu jc to nekoč v ječi za go« tovo obljubil, XVII. Jesen se je pomaknila s hribov v do« lino, lastaviee so odletele v gorkejše kraje, Ferjan pa je bil še vedno tu in jc prebival ta čas v Loki. Njegoš prijatelj, gospod Stanko, mu izselitve ni samo odločno odsvetoval, ampak mu je tudi predočil, da sc brez večjih denarnih sredstev ne more podati na dolgo pot. pozneje jc prišel nekoč Bregar in je s svojim prepričevalnim, dobrohotnim pri« govarjanjem dosegel, da sc je Ferjan odločil, da ostane na domačih tleh vsaj še do spomladi. Po posredovanju g. ka« plana je dobil ugodno službo v Loki kot hlapec pri Jclovčanovi gostilni. K kega dela se ni odvadil. <':im bolje jc šlo od rok, tem več veselja jc dobi'’®^, zanj. Štiri mesece je bil že v Loki ;n dobro se je razumel z ljudmi. Zvedeli ^ pač o njegovi življenjski usodi in o tc^' veliko govorili, toda nihče ga ni zar!,“ tega grdo gledal, nasprotno, ljudje njim sočustvovali in ga še bolj spo^®. rali. Bilo mu jc v Loki pogodu in m** tla bi odšel v tujino, je stopala vcdnfl bolj v Ozadje. Ko mu je prinesel BrejS**1 . o svetem Tilnu njegove prejšnje prihr®1^. ke, tisoč pet sto goldinarjev, ki jih sodišče svoječasno zaplenilo v prid linarjevi hiši, sc je tega zelo razvcsC , in je dobil nov pogum. Mislil je '^} zopet celo na to, da bi s pridnostjo varčnostjo spravil polagoma toliko skl1' . paj, da bi si kupil kako kmetsko P0' sestvo. — 'Poda čemu? Saj nima niko‘!J za seboj in poročil sc več ne bo. Pa s"*t< eno, lepo je vendarle, če ima človek svojega. •— Milkina nezvestoba gft bolela še vedno kot pekoča rana v toda zdaj si jc na vso moč prizade-'-1' da bi spravil glave spomin na ^ Tu je dobil sredi scptemhra pismo iz ^ . mačih krajev, napisano z nežno, . žensko pisavo. Poslal ga ni nihče df kot Milka. Pismo se je glasilo; ' .,4