Obrtni Vestnik
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
„Obrtni Vestnik
izhaja
mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 24’— polletno Din 12— posamezna številka Din P—
Oficialno glasilo „Dež. zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani" in „Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug" s sedežem v Celju in slovenskih obrtnih društev.
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta št. 20.
Cene inseratom:
Pri 1 X objavi ■/, str. Din 400 */.	-	Din	200
„	.	„	'U	,	Din	100
.	„	.	.	Din	50
.	„	,	7„	.	Din	25
VI. letnik.
V	Ljubljani, dne 1. aprila 1923.
Štev. 7.
Pred občnim zborom zveze obrtnih zadrug v Ljubljani.
Dne 7. maja 1922 se je vršil zadnji občni zbor zveze obrtnih zadrug, na katerem so se sprejeli jako dobri predlogi in nasveti, ki pa niso prišli do uveljavljenja in uresničenja. Temu pa ni krivo načelstvo zveze ali posamezni zastopniki obrtnih zadrug, marveč krivdo moramo iskati povsem drugod. Eden glavnih vzrokov tiči v tem, da se naše zadruge ne zavedajo svojih dolžnosti in ne uvidcvajo potrebe, da bi se včlanile v zvezi. Ne samo to, da ne smatrajo za potrebno biti članice zveze, marveč še celo vsa-kČMPše tako dobremu delu, v s ti k e i up .«#d ra v emu stremljenju zveze po konsolidaciji m ožaravitvi obrtništva nasprotujejo in kljubujejo.	v	v	■
Imamo žalibog še zadruge in zadružne načelnike, ki napadajo principijelno vsako delovanje zveze tako, da je vsak uspeh nemogoč. Kolikokrat smo morali slišati na svoja ušesa ugovor, češ, da «nas ne bodo brivci, Šuštarji in Žnidarji komandirali. Mi si bomo že ‘sami uredili svoje zadeve in zveze ne rabimo prav nič». Tovarišem, ki odobravajo tako postopanje bodisi posameznih zadrug ali tudi zadružnih načelnikov, prav iz srca privoščimo, da jim organizirano delavstvo čim prej pokaže, kaj pomeni organizacija in kaj se potom organizacije lahko doseže. Niti ene obrtne zadruge ne bi smelo biti, ki bi ne bila včlanjena v zvezi. Kakor so vse zadruge gostilničarjev včlanjene v zvezi gostilničarskih zadrug in kakor so vsi trgovski greiniji in trgovske zadruge včlanjene v zvezi gremijev, tako bi morale biti vse obrtne zadruge včlanjene v zvezi obrtnih zadrug, in sicer, kar jih je v področju ljubljanske oblasti, v zvezi s sedežem v Ljubljani in, kar jih je v področju mariborske oblasti, v zvezi južnoštajerskih obrtnih zadrug s sedežem v Celju.
Kar velja za delavca, kar velja za industrije^ in kar velja že za služkinje, to\mora veljati tudi za obrtnike, in vsakemu posamezniku tukaj ponovno in resno polagamo na srce skrb za organizacijo in še enkrat samo'skrb za organizacijo, da postanemo krepki in močni, in da bo naša beseda kaj zalegla in vplivala na merodajnih mestih. Kolikokrat smo z vso odločnostjo zahtevali odpravo fušarstva, kolikokrat smo zahtevali uvedbo obrtniških sosvetov pri vseh obrtno-političnih stopnjah, kolikokrat smo zahtevali izpopolnitev in zako-
nito določitev vsega obrtnega šolstva na podlagi praktične izobrazbe, kolikokrat smo zahtevali uredbo mojstrskih preizkušenj in kolikokrat smo zahtevali to in ono in bi lahko navedli še nebroj važnih zahtev, a vedno smo naleteli na gluha ušesa in do danes se niti eni naših zahtev ni ugodilo, oziroma do danes se še niti ena naših prošenj ni uslišala.
In zakaj? Zato, ker smo desorganizirani, ker smo preslabi, ker vleče vsak na svojo stran. Vsi sloji, povsod vidimo stremljenje po organizaciji, po skupnem nastopu, samo obrtništvo se sile organizacije še ne zaveda in zato je pri nas še tako žalostno, zato nima pri nas nobena akcija kakega uspeha. Ako bi bili, organizirani, složni, bi nas obrtne oblasti in drugi faktorji drugače vpoštevali in bi se tudi gospodje na Bregu malo bolj premislili in bi bili bolj pazljivi, ko predpisujejo včasih obrtnikom, ki delajo z eniin ali dvema pomočnikoma večji davek, kakor pa onim, ki delajo z desetimi in več pomočniki. Ako bi bilo drugače, kakor je, potem bi sc gotovi krogi ne igrali z obrtniki tako, kakor se danes. Po sebi umevno je, da s tem, če so vse zadruge včlanjene v zvezi, še ni vse doseženo, marveč zadruge se morajo zavedati, da morajo zvezi tudi pomagati s prispevki za kritje zveznih izdatkov. In če hoče zveza svoje delovanje razširiti in storiti vse, kar je njena naloga, potem mora' imeti na razpolago denarna sredstva, kajti brez sredstev ni zvezi mogoče, da sploh deluje, kaj še, da bi izvršila z uspehom vse naložene ji predloge in izražene nasvete. Predvsem rabi zveza dobro in vestno pisarniško moč, v obrtnih zadevah dobro poučenega tajnika. Taka moč, ki bi bila zvezi neob-hodno potrebna, stane pa danes lepe novce. Ako malo računamo in vpoštevamo današnjo draginjo, moramo računati letno najmanj na 48.000 Din. Poleg tajnika bi se pa neobhodno potrebovalo še drugo uradniško moč, tipkarico, ki brezplačno seveda tudi ne more opravljati te službe. Kje je pa še najemnina za pisarno, kje denar za kurjavo in razsvetljavo, kje so potovalni stroški in kje so drugi upravni stroški. To smo navedli radi tega, da dobe zastopniki obrtnih zadrug malo vpogleda, s kakimi težavami sc ima boriti zvezno načelstvo in kako je težko z uspehom izvrševati sklepe zveznega občnega zbora, če nima načelstvo na razpolago potrebnih denarnih sredstev. Zato naj bo naša dolžnost, da pri prihodnjem občnem zboru zveze dobro razmotrivamo vprašanje, kako si hočemo začrtati pot, po kateri bomo hodili in kaj naj sc ukrene za financiranje zvez-
nih izdatkov. Neki znan dober prijatelj mi je dal v tem oziru dobro navodilo. Na Kranjskem je približno 60 obrtnih zadrug, ki štejejo skupaj nad 5000 obrtnikov. Vsak obrtnik, ki je včlanjen v zadrugi, naj žrtvuje na dan samo 5 0 par, to je izdatek za eno slabo cigareto in zveza bi imela več kot dovolj dohodkov. Priznati moram, da je to jako lepo navodilo, ali žalibog neizvedljivo, ker je med nami premalo požrtvovalnosti, premalo zavednosti in premalo stanovskega ponosa. V tem oziru bi si morali vzeti za vzgled delavstvo in prepričali bi se, koliko so delavci glede požrtvovalnosti in zavednosti pred nami. Člani obrtnih zadrug nc poznajo discipline, ne poznajo dolžnosti, poznajo pa zahtevo. Mi stojimo na stališču, da obrtniki ne rabimo nadvlade, temveč resnega in smotrenega dela.
Naše obrtne organizacije ne smejo biti od nikogar odvisne, same morajo delati na to, da si svoj položaj izboljšajo, da zadružnemu članu res pomagajo v gmotnem in socijalnem oziru.
Zato naj bo naša glavna naloga, da na zveznem občnem zboru, ki se bo vršil v nedeljo, dne 15. aprila t. L natančno premotrimo položaj, v katerem se nahajamo, in storimo vse potrebne sklepe, ki bodo položaj obrtnikov vsestransko izboljšale in da zatremo malodušnost in sebičnost posameznikov. V slogi in delu je moč. — Torej na svidenje in na pomoč!
E. F.
Vračunanje vojne službe.
Ne le samostojnemu obrtniku, tudi obrtniškemu naraščaju je zadala svetovna vojna hud udarec. Mnogo pomočnikov pa tudi vajencev je moralo opustiti rokodelsko orodje in prijeti za puško. Cas je potekal, vojna se je začela zavlačevati in z žalostjo je moral gledati vpoklicani, kako ga mlajši, prosti tovariši prehitevajo. Doletela pa ga je morda vrhu tega še nesreča, da ga je v boju pohabilo, tako da svojega dosedanjega rokodelskega poklica ne bi mogel več izvrševati.
Umesten in hvalevreden je bil zato ukaz z dne 7. decembra 1915., št. 364 drž. zak., ki je določil med drugim, da se vpoklicancem odsluženi vojni čas vračuna v čas porabljanja in delovanja, ki je predpisan za pričetek obrta in za dosego obrtnega izpregleda, ako je imel, preden je odšel v vojaško službovanje, tak posel, ki pride v poštev za dokaz usposobljenosti in za dosego izpregleda.
Pojavljati pa so se začeli primeri, da prosijo za vračunanje vojnih let na podlagi ravnokar navedenega ukaza tudi taki, ki so se svojedobno sicer učili nekaj časa kakega obrta, nato pa uk prekinili in se mnogo let pečali s povsem drugimi posli, v katerih jih je zatekel vpoklic k vojakom. Sklicujejo se na ravnokar citirani ukaz. Taka razlaga omenjenega ukaza pa ni pravilna. «P r e d e n je odrinil v vojaško službovanje« je razumeti vsekakor tako, da se vračunava vojna službena doba le onim, ki so radi vpoklica prekinili svoj obrtniški p o -s e I, katerim je ravno vojna služba zakrivila, da niso mogli svojega učnega, odnosno pomočniškega razmerja redno nadaljevati in dokončati. Kogar pa ni odtrgal od njegovega obrtnega posla vpoklic k vojakom, temveč je sam prekinil svoj uk
—	mogoče celo mnogo let pred vojno — in se pečal nato s povsem drugimi posli, za tega zgorajšnja olaj-
šava pač ne velja. Ta olajšava je izjema od pravila in izjemo je treba strogo razlagati. Če besedilo ni jasno in dopušča dvojno razlago, ga je treba tolmačiti z vpoštevanjem vzrokov, zaradi katerih je bila olajšava izdana, in namenov, katere je imela. Vzrok je bil v tem primeru ta, da so vpoklicane in v vojski služeče obrtne vajence in pomočnike njih prosti tovariši prehitevali, namen pa ta, da se jim ta zaradi vpoklica in vojaške službe povzročena zamuda in škoda popravi vsaj z vračunanjem. O taki zamudi in škodi pa ne more biti govora pri onih, ki jih vpoklic ni zatekel kot učence ali pomočnike, marveč pri povsem drugih poslih. To razlago potrjujejo tudi tozadevni podobni predpisi za državne uslužbence, katerim šteje vojna služba v državno le, če so bili o priliki vpoklica že v tej službi.
Končno je vpoštevati posledice, ki bi jih imela oporekana razlaga na obrtni stan. Že takemu pomočniku, ki je le z vojno službo prekinil obrtno delo, je potrebna posebna pridnost, da izgubljeno ročnost nadomesti in izpopolni dejansko usposobljenost za samostojno izvrševanje obrtnega poklica. Nemogoče pa je, da bi bil faktično usposobljen tak, ki je dolgo pred vojno opustil uk in se potem pred in med vojno pečal s popolnoma drugimi posli. Sedaj bi se mu štela mnogoletna vojna službena doba in postal bi z enim mahom samostojen obrtnik, ki bi bil pa popolnoma nesposoben. Pomagalska preizkušnja se že naredi; saj vemo, kako se ponekod delajo te po-magalske preizkušnje, o katerih bo treba izpregovo-riti še resno besedo. No, in če se ima primeren kapital' in ugodno ležeč lokal, se dela lahko tudi z iz-vežbanimi pomočniki. Na ta način dobimo obrtnike., ki so popolnoma nesposobni in le v škodo strankam in dobremu glasu vsega stanu.
K temu bi bilo le še pripomniti, da je že skrajen čas, da se gori 'označene ugodnosti o vračunanju vojnih let sploh ukinejo. Po vojski teče že peto leto. Kdor je zaradi vojske zamudil učno in pomočniško dobo, jo je v teh letih že lahko nadomestil. Kdor pa tega ni storil, temu nezadostne usposobljenosti ni zakrivila vojska in zato ne zasluži več olajšav, ki se nudijo le iz ozira na vojno službovanje. Kakor ravno zgorajšnji vzgled kaže, bi bila odprta vrata le zlorabi. Kar se tiče invalidov, ki svojega prejšnjega poklica ne morejo radi pohabljenosti izvrševati, pa naj se jim nudijo še vedno ugodnosti, katere določa glede njih gori citirani ukaz.
Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v II. četrtletju 1923.
(Opozoritev trgovske in obrt. zbornice v Ljubljani.)
__________ I.	Dospelost	direktnih davkov.___________
Dne 1. maja t. 1. zapade v plačilo drugi obrok davkov za leto 1923. Ako davek za leto 1923. še ni predpisan, je plačati obrok po višini zadnjega definitivnega predpisa. V tej izmeri plačani obroki se obračunijo povodom definitivnega predpisa za leto 1923.
V	14 dneh po dospelosti še neporavnani davki se prisilno izterjajo, za kar se zaračunijo poleg zamudnih obresti še eksekucijske pristojbine, ki znašajo samq za opomin že 4 % terjanega zneska.
II. Občna pridobniua.
Prošnje za enotno obdačenje obratovališč, ki se ne nahajajo v eni in isti davčni občini, se morajo v smislu § 37. zakona o osebnih davkih vložiti naj-kesneje do konca meseca junija t. 1.
III. Posebna pridobnina.
Javni računodaji zavezana podjetja so dolžna vsako leto tekom 14 dni po odobritvi računskega zaključka, a najkesneje do 30. junija predložiti napoved za odmero posebne pridobnine.
IV. Rentnina.
Denarni zavodi so dolžni odpremiti rentnino od obresti, izplačanih ali pripisanih v I. četrtletju 1923, do 14. aprila 1923.
V. Dohodnina od službenih prejemkov.
Službodajalci, ki pobirajo dohodnino z odbitkom od stalnih ali izpremenljivih službenih prejemkov, so dolžni tekom [.četrtletja 1923. pobrane zneske odpremiti pristojnemu davčnemu uradu do 14. aprila 1923.
VI. Invalidski davek.
Denarni zavodi so dolžni predložiti davčnim ob-lastvom do 30. aprila t. 1. obračun o invalidskem davku, ki odpade na izplačane ali pripisane obresti hranilnih vlog leta 1922., kolikor presegajo celoletno 100 dinarjev.
VII. Davek na poslovni promet.
Davkoplačevalci, ki so zavezani voditi knjigo opravljalnega prometa, so dolžni do 30. aprila 1923. odpremiti s posebno prijavo davek za I. četrtletje 1923.	'	*
Ostali davkoplačevalci, ki plačujejo davek na poslovni promet pavšalno, to je po višini prometa, opravljenega v letu 1922., so zavezani plačati sočasno z ostalimi davki tudi drugi obrok davka na poslovni promet, predpisanega za leto 1923., v primeru pa, da ta še ni predpisan, v izmeri predpisa za leto 1922.
VIII. Davčni predpisni izkazi. .
Davčna oblastva razgrinjajo predpisne izkaze praviloma prvih 15 dni vsakega četrtletja, v drugem četrtletju 1.1., torej v času od 1. do 15. aprila 1.1. Rok za vložitev prizivov proti davkom, predpisanim z izkazi, ki se razgrnejo v omenjenem času, poteče po preteku nadaljnjih 15 dni, to je koncem aprila 1.1.
K zveznemu občnemu zboru.
Minulo bo leto dni, odkar se je vršil zadnji občni zbor zveze. In v nedeljo, dne 15. aprila se imajo zopet sestati zastopniki obrtnih zadrug, da pregledajo delovanje svoje vrhovne instance v preteklem letu in da si začrtajo smernice za bodoče delo.
Delovanje naših, obrtnih zadrug ni bilo v preteklem letp zbog nezadostnega umevanja pomena obrtnih zadrug ter premajhnih finančnih sredstev, s katerimi razpolagajo naše obrtne zadruge, zadovoljivo ali vsaj ne tako kakor bi bilo želeti in se je tudi pričakovalo. V bodoče bo treba, da se z. gospodarskimi vprašanji intenzivnejše bavimo in da
prilagodimo zadružno delovanje sedanjim socijalnim in gospodarskim razmeram ter da zbudimo v članstvu zavednost in večje zanimanje za zadrugo, v kateri je včlanjen.
Redni letni prispevki naj bodo vsako leto določeni v taki višini, da bo možno z ene strani, da krije zadruga vse redne izdatke pa tudi da zadruga parti-cipira na izdatkih zveze obrtnih zadrug. Člani zadruge naj se zavedajo, da to ni atentat na njih žepe, temveč nujna potreba za uspešno delovanje zadruge in zveze. Če se hočemo uspešno bojevati, moramo imeti orožje na razpolago, da nas ne najdejo razmere in slučaji nepripravljene.
Dosedaj smo vodili obrambne boje, čakajo nas pa časi, ko bomo morali radi ali neradi voditi tudi na-skakovalne boje. Brez temeljite organizacije, brez solidarnosti in discipline se tem idealom ne bomo nikdar približali. Zato greši vsak, kdor vseh treh momentov ne uvažuje in pospešuje, kdor v svoji lastni organizaciji ne sodeluje ter zanemarja dolžnosti, ki mu jih nalaga članstvo.
Sicer je v naših vrstah prav mnogo takih, ki vse to priznavajo, a žalibog jih je pa prav malo, ki bi hoteli svojo zmožnost, svoj dar govora in druge svoje talente vsaj deloma, tu pa tam žrtvovati tudi prospehu svoje zadruge, od napredka katere odvisi tudi napredek cele stroke in slednjič dobrobit vsakega posameznika.
Zvezni zbor bo vsekako prinesel bodreče predloge za bodoče delo. Toda s samimi predlogi in sklepi ne bomo okrepili naše zveze, ampak samo strogo izvrševanje sklepov in intenzivno delovanje po predloženih smernicah bo rodilo dobre sadove. Predvsem smatramo za nekaj že samo po sebi umevnega, da v bodoče ne smemo najti niti ene zadruge, ki bi ne bila včlanjena v zvezi, v bodoče ne sme biti niti enega obrtnika brez «Obrtnega Vestnika« in v bodoče ne bi smelo biti zastopnika obrtne zadruge, ki ne bi z vso vnemo in z vso svojo sposobnostjo vzbujal zanimanje za uspešno delovanje v zadrugi in v zadružni zvezi.
Zveza obrtnih zadrug se pripravlja na svoj občni zbor. Na občnem zboru se bodo obravnavale vse najvažnejše zadeve. Zveza pa mora tudi konstatirati svojo moč in prešteti število svojih članic in v njih včlanjenih obrtnikov. Zveza se bo morala natančno in vestno posvetiti bodočemu delu. Ojačiti bo morala število članic in začeti z intenzivnim delom, ki bo kos vsem težavam in nalogam. Občni zbor bo moral določiti smernice, določiti program za delo. Na občnem zboru naj bi se razpravljalo o vseh težnjah, ki nas obrtnike tako tlačijo, bodisi v davčnih vprašanjih, bodisi v socialnopolitičnih itd. Občni zbor bo za sedanje čase izredne važnosti, zato je dolžnost vseh, da se odzovejo vabilu.
Razno.
«Nakažite zapadlo naročnino!« To pripombo srno natisnili z rdečilom nad vzglavjem pričujoče številke »Obrtnega Vestnika« vsem onim, ki se še niso poslužili položnice, katero smo jim 'poslali v svrho vplačila zapadle naročnine s 3. številko letošnjega «Obrtnega Vestnika*. Toda, žal, malo se jih je zavedlo svoje dolžnosti. Prosimo Vas, da uporabite dotično položnico, kjer je že napisan znesek, ki ga dolgujete na zapadli naročnini, in nam ga z obratno pošto pošljete. Kdor ne bi poravnal zapadle
naročnine vsaj do prihodnje številke, ki bo izšla 15. aprila
1.1.,	mu borno poslali prihodnjo številko po poštnem povzetju, ker, ako hočemo kriti stroške, moramo izterjati dolgove. V bodoče pa naj oni, ki nočejo plačevati naročnine zlepa, list raje vrnejo!	Upravništvo.
Pojasnilo, Poročilo o lepo uspelem občnem zboru obrtnega društva na Jesenicah hočemo objaviti, kolikor mogoče obširno, a nam v tej številki radi nujnih poročil o občnem zboru zveze obrtnih zadrug primanjkuje prostora. Zato smo morali isto poročilo odložiti za prihodnjo številko, kar naj nam člani obrtnega društva blagovolijo oprosti. — Uredništvo «Obrtnega Vestnika*.
Krojači radovljiškega okraja, pozor! Nikjer ne vladajo med krojači tako žalostne razmere, kakor med krojači radovljiškega okraja. Osebno nasprotstvo, neverjetno umazana konkurenca, neenotne cene in preveliko število in izkoriščanje vajencev cvete nad vse lepo. Veliko je mojstrov, ki vsled danih razmer živijo slabeje kot pomočniki v mestih. Tovariši, tako ne sme iti dalje, ker to nas pelje v pogubo in splošno uboštvo. Treba bo napraviti korake, da si stališče vsestransko izboljšamo in za bodočnost uredimo razmere, ki bodo samostojnemu obrtniku dostojne in primerne. Življenje v pomanjkanju in bedi je neznosno in vodi do nezadovoljstva, da, celo do obupa. Najti moramo izhod in pot do boljših razmer, in to je, da si osnujemo za radovljiški politični okraj svojo strokovno zadrugo krojačev in krojačic. Pri spretnem in delavnem vodstvu zadruge se da marsikaj doseči, kar danes pogrešamo, predvsem, da si napravimo, vsaj približno enoten cenik, katerega naj bi se vsi dosledno držali. Znano mi je, da danes delajo tovariši brez vsake kalkulacije za take cene, da niti svojih stroškov ne krijejo, kaj še, da bi jim kaj ostalo za kritje življenskih potrebščin ali pomoč na stara leta. Treba bo odstraniti „fušarje“, katerih je danes nebroj v naših krajih in nam upravičenim mojstrom delajo prav občutno in umazano konkurenco itd. Vse to nam bo mogoče doseči le tedaj, če si ustanovimo svojo lastno zadrugo, ki bo ščitila naš interes in se z vso odločnostjo zavzela za naše pravice in upravičene zahteve. Poživljam vse tovariše našega okraja, ki se strinjajo z ustanovitvijo lastne zadruge, da to potom dopisnice sporoče na naslov: „Obrtno društvo*', Jesenice-Fužine št. 148. Ne strašimo se dela, kajti uspeh nam je zasiguran in dosegli ga bomo pa seveda le tedaj, ako bomo složni in edini. Torej, tovariši, na delo! /. G.
f Henrik Oman. Dne 12. marca 1923. se je za večno preselil član Slov. obrtnega društva tovariš Henrik Oman, kotlarski mojster v Mariboru, v najlepši moški dobi v 45. letu. Kdor je poznal našega tovariša Omana, ta ve, da pokojni ni bil samo dober oče svoje družine, katera je v njem izgubila vso svojo oporo, marveč je bil naš Oman dober obrtnik in še boljši in iskreni prijatelj vseh obrtnikov. Bil je odkrit in zvest, za naše društvo vnet član, zato so mu obrtniki izkazali svojo zadnjo čast, da se je kljub skrajno neugodnemu vremenu vendar pogreba udeležilo obrtništvo v velikem številu in spremilo svojega tovariša na prerani večni počitek. Slovensko obrtno društvo je na njegovo krsto položilo venec s slovensko trobojnico in napisom «Svojemu tovarišu, Slov. obrtno društvo*. Ob krsti ga je spremljalo šest tovarišev članov Slovenskega obrtnega' društva. Na odprtem grobu se je hotel posloviti v imenu Slovenskega obrtnega društva predsednik Novak, toda od ginjenja nad izgubo zvestega tovariša ni mogel izpregovoriti besede. «Dragi Oman, bil si nam prijatelj in tovariš, ljubil si svoje stanovske tovariše, zato bode ostalo tvoje ime vsakemu obrtniku, kateri te je poznal, v trajnem spominu. G. soprogi in otrokom izražamo naše sožalje, tebi pa, dragi tovariš, bodi lahka zemlja, v kateri počivaš!*
Vsi kleparski, instalacijski in kotlarski mojstri v ljubljanski županiji sc naprošajo, da vpošljcjo svoje naslove čim prej pokrajinski zadrugi v Ljubljani v roke načelnika g. Jakoba Babnika, Kapiteljska ulica št. 3, da jih more o zadružnem poslovanju obvestiti.
Redni letni občni zbor zadruge kleparjev, inštalaterjev in kotlarjev se je vršil v nedeljo dne 18. februarja v sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Občnega zbora se je udeležilo nad dve tretjini zadružnih članov, kot zastopnik obrtne oblasti gospod dr. Cehun in kot zastopnik zveze obrtnih zadrug načelnik tovariš Franchetti. -Občni zbor je otvoril in vodil načelnik g. Jakob Babnik. Iz tajnikovega poročila je posneti, da je imela zadruga v 1922. letu 23 odborovih sej, na katerih se je razpravljalo o tekočih zadevah, zlasti glede mezdnega gibanja pomočnikov. Tekom leta je k zadrugi na novo pristopilo 7 kleparskih mojstrov, 3 inštalaterji in 1 kotlar. Koncem leta šteje zadruga 40 članov, pri katerih je zaposlenih 68 vajencev in 64 pomočnikov. Oproščenih je bilo 19 vajencev in na novo sprejetih pa 33. Zadruga je imela 10.766 K dohodkov in 7001 K izdatkov. Proračun za leto 1923. znaša 10.000 K izdatkov, ki se bodo krili z redno letno doklado zadružnih članov. Pri spremembi zadružnih pravil se je sklenilo, da zadruga razširi svoj delokrog na vso Slovenijo, in sicer za kleparje, inštalaterje in kotlarje s sedežem v Ljubljani. Krovci so si ustanovili svojo strokovno zadrugo. Sprejemnimi zadružnih članov in vajencev, kakor tudi oprostnina vajencev se je izdatno zvišala in učna doba za omenjene obrti se je razširila na štiri leta. — Pri volitvi novega odbora so bili izvoljeni: za načelnika g. Jakob Babnik, inštalater; za podnačelnika g. E. Ekar, klepar in inštalater; za odbornike gg. Al. Smerkol, Peter Žitnik, Ivan Jerančič, Lovro Pičman, Alojzij Goršič, Ivan Wostner, Primož Justin in Josip Babšek; za namestnike gospodje: Ferdo Ferenc in Juri Košar; za preglednika računov gg. Anton Gantar in Josip Rernžgar. Tajniške posle vodi g. Viktor Fligl. Za vpisovanje vajencev se je določilo vsako zadnjo nedeljo v mesecu. Oprostitev vajencev se vrši vsako zadnjo sredo meseca marca, junija, septembra in decembra. Prošnje za oprostitev je. treba vlagati osem dni pred preizkušnjo v roke zadružnega načelnika. Predsednik preizkuševalne komisije je gospod Ivan Jerančič.
Redni občni zbor zadruge rokodelskih in dopuščenih obrtov v Mokronogu se je vršil v nedeljo dne 25. marca v gostilni «Pri Majcenu*. Občnega zbora se je udeležilo prav lepo število članov' in zvezni načelnik, tovariš Franchetti iz Ljubljane. Občni zbor je prav spretno vodil požrtvovalni načelnik tovariš Kuhar. Zadruga ima 193 članov in 65 vajencev; pomočnikov se žalibog ne pri-glasuje, ker ne odgovarja predpisom zadružnih pravil in predpisu obrtnega reda. Zadruga je imela v letu 1922. 3824 K 55 v dohodkov in 2228 K izdatkov. Zadružno premoženje znaša 1596 K 55 v. Zvezni načelnik tovariš Franchetti je na to poročal o važnih socijalnih in gospodarskih razmerah ter bodril zadružne člane k skupnemu in složnemu delu. Tovariš Lugek se je prav v zbranih besedah upravičeno pritoževal o predpisih mesečnih prispevkov za vajence, okrožnega urada za osiguranje delavcev. Ugotavljal je, da, če mojster daje vajencu vso oskrbo, mora zaradi tega plačevati za vajenca večje mesečne prispevke, kakor pa če ima vajenec hrano doma pri starših, torej ima dvojno škodo za njegovo dobroto. Vsak obrtnik se bo v bodoče premislil dajati vajencu oskrbo, ker bo za to dobroto moral plačevati še večje prispevke okrožnemu uradu. Naprosil je zveznega načelnika, da naj skuša ta nedostatek na merodajnem mestu spraviti v debato in tozadevne predpise v
prilog obrtnikov spremeniti, Predlog, da se vpisnina članov in vajencev ter* oprostnina vajencev in takso za pomočniško preizkušnjo zviša iz kronske veljave v di-_ narsko, se je soglasno odobril. Končno se je zadružna doklada za leto 1923. določila na 5 Din za vsakega člana. Sklenilo se je tudi prirejati tovariške sestanke, na katerih se bo poročalo o raznih tekočih zadevah.
Vsa stavbna podjetja in vsa stavbo oddajajoča mesta
se obveščajo, da naj vse proračune z načrtom za vodovodno instalacijsko stroko glede novih stavbnih instalacij vpošljejo načelstvu pokrajinske zadruge kleparjev, inštalaterjev in kotlarjev v Ljubljani, v roke g. Jakoba Babnika, inst., Kapiteljska ulica št. 3. — Glasom zadružnega sklepa se ne bo oziralo na posameznim obrtnikom vposlane ponudbe.
Občni zbor pokrajinske zadruge fotografov se je
vršil v petek dne 23. marca v restavraciji pri «Mraku». O poteku občnega zbora nismo dobili nobenega poročila. Želeti bi bilo, da nam ga zadruga čim prej vpošlje, da ga objavimo.
Nove zadruge. V nedeljo dne 25. marca sta se vršila ustanovna občna zbora zadruge čevljarjev v Brežicah in pokrajinske zadruge krovcev v Ljubljani. Poročilo o občnih zborih prinesemo v prihodnji številki. Za danes le pozdravljamo obe na novo ustanovljeni zadrugi in jima želimo dobrega uspeha.
Obrtna banka. Redni občni zbor delničarjev «Obrtne banke» se bo vršil v ponedeljek 16. aprila v sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Obrtniki-delničarji, udeležite se istega!
Imetnikom predvojnih negaziranih obveznic. Delegacija ministrstva financ objavlja uradno: Gospod finančni minister je na poziv reparacijske komisije v Parizu z odlokom z dne 9. marca 1923 D. br..4417 odredil, da naj se vse obveznice predvojnih negažiranih dolgov bivše avstro-ogrske monarhije, ki so na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, in jih mora naša država prevzeti v plačilo, vzamejo iz obteka in zbero pri generalni direkciji državnih dolgov. Na podlagi tega odloka poživljam vse imetnike navedenih obveznic, da naj jih najdalje do 13. aprila 1923 iz-roče finančnim ustanovam, ki so določene, da izvrše ta posel. Obveznice, ki se ne bi odvedle — ne glede na to ali so žigosane ali ne — se ne bodo vpoštevale pri razdelitvi predvojnih dolgov in se ne bodo konvertirale v papirje naše države. Nove obveznice bodo dobili samo oni, ki so izročili državi svoje stare obveznice. Obveznice bodo sprejemali: 1.) Generalna direkcija državnih dolgov. 2.) Okružne in sreske finan-cijske uprave na teritoriju Srbije in Črne gore. 3.) Oblastna financij. direkcija v Novem Sadu in njene področne okružne in sreske financijske uprave. 4.) Finančna delegacija v Sarajevu, Zagrebu, Ljubljani in Splitu ter vsi davčni uradi na ozemlju Bosne, 1 Irvatske, Dalmacije in Slovenije. Obveznice se bodo jemale iz obteka po določilih pravilnika D. br. 4019 z dne 9. avgusta 1920. (Uradni list 97/313 z dne 23. avgusta 1920) na isti način, kakor so se jemale iz obteka obveznice vojnih posojil. Obveznice, ki niso v rokah lastnikov samih, marveč so deponirane in hranjene iz kateregakoli naslova pri bankah, državnih ali privatnih ustanovah ali piivatnih osebah, morajo odvesti oni, ki jih shranjujejo in jih upravljajo. Shranjevalci so lastnikom materijalno odgovorni za škodo, ki bi- utegnila zadeti lastnika, ako se obveznice ne bi pravočasno odvedle, lo pa velja samo za obveznice, ki se nahajajo na našem ozemlju. Glede obveznic, ki so deponirane v inozemstvu, se bo postopek pozneje določil. Ustanovam, določenim, da jemljejo obveznice iz obteka, naj se izročajo izključno samo obveznice, ki so bile žigosane z našim žigom. Vse ostale obveznice, to so: 1.) Obveznice,
ki slučajno niso bile žigosane, torej sploh nežigosane; 2.) obveznice, ki so žigosane poleg z našim žigom tudi še z žigom kake tuje države (Avstrije, Madžarske, Češke itd.) in 3.) obveznice, ki so žigosane samo z inozemskim žigom, naj se pošljejo v denarnem pismu neposredno generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu. Pošiljatvi je priložiti kolka prosto prošnjo, v kateri morajo biti navedene predložene obveznice po njih vrsti, emisiji, po serijah in številkah ter nominalni vrednosti. Za prejete obveznice bodo izdajala finančna oblastva in davčni uradi strankam reverze (pre-jemna potrdila), podpisane po dveh uradnikih (po uradnem predstojniku in še enem uradniku) in opremljene z uradnim pečatom. Te reverze je treba skrbno shraniti, ker se bodo izdajale nove obveznice samo proti vrnitvi reverza.
Obrtno-industrijska izložba v Mariboru. Tako se glasi naslov izložbe, katera se bo vršila od 29. julija do 15. avgusta 1923. in na katero že danes naše obrtnike in industrijce opozarjamo, da naj se na isto z vso vnemo pripravijo, ker se je izkazalo, da take čisto obrtne izložbe prinašajo obrtniku in industrijcu večji razvioj in zaslužek kakor drugje. Večje prireditve, katere ' so namenjene trgovini in prometu in po navadi se med velikimi mali obrtni izdelki skrijejo, ne pridejo do vpogleda. Da je temu res, smo imeli priliko se o tem prepričati, zato snujmo le svoje izložbe, in sicer redno vsako leto. Pazili bomo le na to, da istočasno z drugimi prireditvami ne pridemo. Natančneje bomo se o tej izložbi pisali, da seznanimo vsakega obrtnika z njo. Prijave že sedaj sprejema razstavni odbor v Mariboru, Aleksandrova cesta 22.
Sejmski Vestnik, ki bo oficijelno glasilo III. Ljubljanskega velesejma,, vršečega se od 1. do 10. septembra 1923, bo izšel dne 15. t. m. in bo perijodično izhajal do otvoritve letošnje prireditve, bo prinašal zelo zanimivo vsebino in se bo izdal v visoki nakladi. Razširjen bo ne samo po Jugoslaviji, ampak tudi v inozemstvu ter tiskan v vseh srednjeevropskih jezikih. Prinašal bo aktualne gospodarske članke in splošne, tako za industrijski in trgovski svet kakor tudi za konsumente važne informacije. Zato ga bo vsakdo čital z največjim zanimanjem in se inseriranje v njem v resnici izplača. Vsem pridobitnim krogom toplo priporočamo, da se poslužijo te ugodne in uspešne prilike. Vestnik bo izhajal v kvart-formatu in stane oglas na celi strani 1000 Din, manjši oglasi temu razmerno. Blagovolite poslati tozadevno naročilo čim prej uradu Ljubljanskega velesejma v Ljubljani, Gosposvetska cesta.
Prošnje za dopotovanje inozemskih delavcev. Glasom razpisa ministrstva za socijalno politiko z dne 7. januarja 1923, št. 771, so se določila glede vlaganja prošenj za dopotovanje inozemskih delavcev izpremenila v toliko, da je te prošnje pošiljati direktno ministrstvu socijalne politike, odseku za posredovanje dela. To jih bo takoj rešilo in dostavilo ministrstvu notranjih zadev v svrho izdajanja poti ebnih obvestil našim konzularnim zastopstvom v inozemstvu, kakor tudi prosilcem. V prošnji mora biti navedeno: ime in priimek zaprošenega delavca, njegova specijalna stroka, državljanstvo, narodnost, družinske razmere in navedba, če ima prosilec protokolirano firmo, ki se bavi s takimi posli, za katere delavčeva stroka prihaja ,v poštev. Za nekvalificirane delavce se dopotovalno dovoljenje ne izdaja Odpade
torej vlaganje prošenj preko lokalnih oblastev, delavskih posredovalnic, inšpekcij dela itd., kar je povzročalo veliko izgubo časa.
Paketni promet z Reko še ni otvorjen. Ker sprejemajo nekatere pošte tudi pakete za Reko, jih poštno in brzojavno ravnateljstvo opozarja, da paketni promet z
Reko za sedaj še ni otvorjen. Ministrstvo je naročilo vsem izmenjevalnim poštam, da naj take pakete vračajo sprejemnim poštam kot nedopustne.
Hitrejše odpravljanje pisem. Da bi se pisma čim hitreje odpravljala, je minister saobračaja sporazumno z ministrom za pošto in brzojav' izdal naredbo, naj brzo-vlaki, kadar na posameznih postajah dohite osebne vlake, prevzamejo od njih pisemske vreče.
Carine prost uvoz zidne in strešne opeke. Carinski svet je na svoji seji dne 27. februarja 1923. izdal odlok, katerega je minister financ s številko 13.005 odobril in se glasi sledeče: Da se odredba člena 193. finančnega zakona za leto 1922. in 1923. razume, se pojasnjuje, da je uvozne carine prosta opeka za zidanje iz točke l/a in strešna opeka samo iz točke 1/b Tbr. 493.
Odprava gostiln v stanovanske svrhe. Pečuška mestna uprava je odtegnila licenco 40 gostilničarjem in gostilniške prostore nakazala v stanovanske svrhe. V Pečuhu je ostalo kljub temu še 100 gostiln.
Stanje Narodne banke z dne 15. marca 1923. Aktiva: metalna podlaga 349 milij. — posojila 1.509,000.000, račun za odkup kronskih novčanic 1.509,000.000 — račun začasne zamenjave 297,500.000 — državni dolg
2.956,500.000,	vrednosti državnih domen 2.138,200.000, salclo raznih računov 89,700.000 Din. Skupaj 8 milijard 578,600.000 Din. — Pasiva: plačani del glavnice 18,600.000 Din, rezervni fond 4,900.000 Din, novčani-ce v prometu 5.379,700.000 Din, državni račun začasne zamenjave 297,500.000 Din, državne terjatve 216,800 tisoč Din, razne obveze 522,500.000 Din, terjatve države za lombard domen 2.138,300.000 Din, skupaj 8 milijard 578,600.000 Din. — Stanje papirnatega denarja se je zmanjšalo za 47,200.000 Din, isto posojilo za 18 milijon 100.000 Din. Obrestna mera znaša 6%, za lom-bardna posojila 7 %.
Ostrenje pil. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici razpisuje na dan 12. aprila 1.1. ob 11. uri dopoldne pismeno licitacijo glede oddaje ostrenja 6000 komadov raznih pil. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Narodna banka in trgovanje z devizami. Iz Zagreba poročajo: Ker se Narodna banka pripravlja na trgovanje z devizami, je pričela prevzemati uradnike iz drugih bank. Tako je zagrebška podružnica prevzela že uradnike iz Eskomptne banke.
Kr. šumska uprava na Bledu proda v verskozaklad-nem in državnem gozdu približno 2150 p Inf1 mehkega porabnega lesa, 600 prm:i trdih in mehkih drv in 280 prm:! smrekovega lubja. S kolekom 3 Din, takso 20 Din in 10% vadijem opremljene ponudbe je poslati do 7. aprila 1923. enajste ure šumski upravi na Bledu, ki daje tudi potrebna pojasnila.
Delniška stavbinska družba «Union» v Ljubljani izplačuje za leto 1922. dividendo po 12 Din 50 par na delnico, počenši z dnem 1. julija 1923.
Razstava otrokove umetnosti v Zagrebu. Za to razstavo, ki jo je priredil «ProIjetni salon», vlada veliko zanimanje. Posetilo jo je razen odrastlili že preko 2000 šolskih otrok. Prireditelji nameravajo to razstavo prenesti pozneje v Beograd in v Ljubljano.
Tarifa o konjaških pristojbinah. Po ministrstvu trgovine in industrije, oddelku v Ljubljani, odobrena začasna tarifa o konjaških pristojbinah je nabita na mestni deski interesentom na vpogled.
Dobava pohištva, namizne posode in pribora. V pisarni intcndantskega odseka odelenja za mornarico v
Zemunu se bo vršila dne 12. aprila 1.1. ob 11. liri’ dopoldne ofertalna licitacija glede dobave pohištva, namizne posode in pribora za Pomorsko vojno akademijo. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava moke. Pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo Vršila dne 6. aprila 1.1. ustna licitacija glede dobave 385.000 kg pšenične krušne moke (tipa 80 %). Predmetni ogla,s je v pisarni trgovske in obrtniške, zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava žebljev. Uprava državnih monopolov v Beogradu razpisuje dobavo 40.050 kg raznih žebljev. Ponudbe je vlagati najkesneje do 7. aprila 1.1. 10. ure dopoldne pri načelniku ekonomskega odelenja Uprave državnih monopolov v Beogradu. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava krtačarskega materijala. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 17. aprila t. I. ponovna ofertalna licitacija glede dobave krtačarskega materijala. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice V Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava signalnih zastavic. Pri ravnateljstvu državnih železnic, v Subotici sc bo vršila dne 18. aprila t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 520 signalnih zastavic. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Predmeti, za katere se mora pri izvozu osigurati valuta. Za nastopno blago je odrejeno predhodno osigu-ranje valute pri Narodni banki in njenih podružnicah: 1.) za moko in vse vrste pridelkov žita, 2.) za konopljo, 3.) za otrobe, 4.) za živo živino, 5.) za meso in mast, 6.) za zaklane živali, 7.) za mesne izdelke, 8.) za posušeno sadje, 9.) za predelano sadje razen pekmeza, 10.) za jajca, 11.) za cement in 12.) za kamen za izdelavo cementa.
Zanimanje italijanskega in ameriškega kapitala za industrijo Vojvodine. Novosadska trgovinska zbornica je dobila poročilo iz Rima, da dospe te dni v Novi Sad mešana italijansko-ameriška komisija, ki bo posetila vsa industrijska podjetja v večjih mestih v Vojvodini. Komisija namerava uvesti pogajanja glede ustanovitve večjih podjetij z italijansko-ameriškim kapitalom.
Za izvoznike v Anglijo. Iz Londona poročajo, da je spodnja zbornica v drugem čitanju sprejela zakonski načrt, po katerem morajo biti vse vsote mesa in poljskih pridelkov, ki se uvozijo iz inozemstva, opremljene z znakom, ki označuje njihov izvor,
Kolkovanje vlog na konzulate. Generalni konzulat naše kraljevine v Newyorku opaža, da so vloge, ki se pošiljajo iz tuzemstva neposredno na naslov naših diplo-matičnih zastopstev in uradov, večinoma nekolkovane. Zato se opozarjajo stranke, da veljajo za diplomatične urade isti kolkovinski predpisi kakor za tuzemske urade in oblastva. Generalni konzulat javlja, da se nekolkovane vloge iz tuzemstva ne bodo jemale v poštev, razen vloge, tičoče se zapuščinskih zadev, kjer se bodo kolkovinske pristojbine zahtevale naknadno od prosilcev.
Velik dobrotnik slepcev. Častni predsednik «Perma-nent War Blind Relief Fund» (Mednarodno društvo za vzdrževanje slepcev) g. Cromwell, s čigar pomočjo je bil tudi zgrajen dom za slepce v Zemunu, je poslal na kraljev naslov 250.000 Din s prošnjo, da se ta denar porabi za ustanovitev knjižnice za slepce v domu za slepce v Zemunu.
Koliko izdajo države za šole. V posameznih evropskih državah znašajo stroški za šole v letu 1921./1922. v avstrijskih zlatih kronah: V Angliji 30, na Holandskem 28.7, na Švedskem 20.2, na Danskem 19.6, na Češkoslovaškem 10.5, v Franciji 9, Belgiji 6.3, Španiji 5.1, Italiji 3.4, Jugoslaviji 3, Avstriji 2.6, Bolgariji 1.5 krone na vsako glavo prebivalstva.
Lokomotive na podlagi vojne odškodnine. Prometno ministrstvo je naročilo za tekoče leto 300 modernih novih lokomotiv na račun vojne odškodnine.
Sič: Narodni okraski na orodju in pohištvu I. Že dolgo nam je znano, da namerava Probuda prcblicirati vse, kar nam je še preostalo od slovenske narodne umetnosti, da se po možnosti oživi ali pa ostane vsaj v živem spominu. Krasne zbirke narodne umetnosti, ki jih hranita državni muzej in pa profesor tehnične srednje šole Grebenc, bodo takim publikacijam dale temelj. Najmarljivejši član Pro-bude v tem oziru, profesor Sič, pa je s pomočjo različnih faktorjev, zlasti kr. vodstva šolskih knjig in učil, izdal že na svojo roko nekaj prav lepili in velevažnih zbirk in knjig, od katerih naj omenimo zlasti v kr. zalogi šolskih knjig v Ljubljani naprodaj se nahajajoči zbirki: «Narodne vezenine* in«Narodni okraski na pirhih in kožuhih*.Tema zbirkama je sledila v kr. zalogi šolskih knjig in učil nova zbirka: «Narodni okraski na orodju in pohištvu*, I. del, kateremu bo leto za letom sledil še po en del. Profesor Sič, ki je najprej izdal okraske na preslicah in na skrinjah ter okraske na posteljah in zibelkah, misli izdati še okraske na omarah in nadaljevati z okraski na posteljah ter na različnem hišnem orodju. Istotako misli v tej zbirki pri kr. zalogi šolskih knjig in učil nadaljevati profesor Grebenc z različnim hišnim orodjem in kmetsko opravo s pravcatimi načrti za mizarje ter izdati tudi tesarske
narodne okraske zlasti za lčsene stavbe, strehe itd. V tem pogledu je naša narodna umetnost, zlasti gorenjska, skoraj enakovredna švicarski in tirolski, samo da naši slovenski rokodelci in stavbeniki še vedeli niso, kje in kako črpati iz narodnih zakladov. Kot pravi vodič na tem polju, katerega zasluge naš narod nikoli ne bo smel pozabiti, je profesor Sič, ki nam je obudil tudi narodne noše in od katerega pričakujemo še več publikacij o slovenski ženski umetnosti, dolžnost kr. zaloge šolskih knjig in učil pa je, da prtaf. Siču pomaga reševati potomcem narodne zaklade, kolikor se jih še rešiti da. Brez Sičevih zbirk ne sme biti več nobena slovenska olikana hiša, noben narodno zaveden obrtnik, hiti morajo kot dokaz naše kulture na razpolago tujcem v čakalnicah naših zdravnikov, zdravilišč in hotelov ter se morajo najti za širši narod v vsaki šolski in ljudski izobraževalni knjižnici. Več o tej novi zbirki izpod strokovnjaškega peresa prinesemo v eni prihodnjih številk.
Izdajatelj konzorcij «Obrtnega Vestnika*. Odgovorni urednik Engelbert Franchetti. Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.
Izdelovalnica raznih voz.
MIH. LOŽAR
Radomlje, p. Domžale.
5T ROJI C ORODJI
VIJAKI
/A JER/nf ne
,,, VEDHO
dfr.,v 2A10&K
TEHriKME
POTREBitinf
i
-		 Fotografski	in	. A _ p
umetno slikarski atelje flV^« vCFIlC
Celje, Ljubljanska cesta 10 (prej V. Pick)
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Cene najnižje Poveča po vsaki sliki. Slika v olju, akvarel, pastel, po naravi in po vsaki sliki, fotografira za društva najceneje. Restavrira stare umetnine za muzeje, galerije, cerkve, privatnike itd. itd.
Za fotografe znižane cene.
oii oti itourar-
KOtOOVOASKO
| Kreditno društvo *
| Mestne hranilnice ljubljanske
| dovoljuje posojila 1	na	menice	in	kredite
|	v	tekočem	računu
vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
Štampilje
iz kovine in gumija
za obrtnike, trgovce, urade
Ciril Sitar, Uubljana, Sv. Petra cesta 13
s <*
\n
'V
s <*
v
V •> <* \H
•s ^
v
s ^
\D
A
A
•>>>•
A
•A.
♦
/V
A
*<<•
A
f>««««««»
JADRANSKA BANKA *
Beograd.
Dionička glavnica: Din 60,000.000’ Rezerva: Din 30,000.000'—
PODRUŽNICE:
Bled,	Jesenice,
Cavtat,	Korčula,
Celje,	Kotor,
Dubrovnik, Kranj,
Hercegnovi, Ljubljana,
Jelša,	Maribor,
Metkovič,
— AMERIKANSKI ODIO —
Prevalje,
Sarajevo,
Split,
Šibenik,
Tržič.
Zagreb.
Naslov za brzojavc: JADRANSKA.
Afiliirani zavodi: JADRANSKA BANKAs Trst, Opatija, Wien, Zader, Frank Sakser State Bank, Cortlandt Street 82. New-York City. Banko Yujjoslavo de Chile,
Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir.
v
•n (•
v
\f
\t
\n
\n
\f
A
A
* ^ A
✓ s.
A
^ s.
A
r- S
A
A
A
t3?	«35
1 Obrtna banka 1
«5?
J?
«3?
J?
J?
«3?
«3?
dt
j?
<3?
«3?
<3*
O?
<3?
<3?
t3ff
<3?
<3?
<3?
«3?
<3?
<3?
<3?
J?
»3?
<3*
«3?
<3*
«3?
d Cjubljani
Kongresni trg št. 4
Telefon št. 508
Telefon št. 508
Račun pri poštno-čeh. zauodu št. 12.051
Daje kredite o obrtne sorhe po izrednih pogojih, pospešuje ustanau-Ijanje obrtnih in industrijskih podjetij, izoršuje ose bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo počenši s 1. nooembrom 1922. za pol odstotka uišje, torej s
51»
od dne uloge do dne doiga.
«3? t3? t3? «3? »3? «3? tS? <3? <3S *3g & <3? .3? «3ff
i3?
<3?
»3?
<3?
«3?
O*
O?
o?
o«
o?
«3?
t3?
«3?
o«
<3*
»3?
<3?t3?t3?«3?t3?^3?<3?t3?<3?t3?*3?<3?t3?t3?t3?«3*«3?t3?t3?<3?
S
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOfi
/	; *
d. dl.
===== 'v Xjjul3lj^ixi	-
prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov :
Prometni zavod za premog, d. d. Centrala v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15 II.
Podružnica v Novem Sadu (Bačka).