Izhaja vsak četrtek in velja n poštnino vred ali v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 32 Din, pol leta 18 Din, četrt leta 8 Din. Izven Jugoslavije 64 Din. Naročnina se pošlje na upravništvo »Slov. Gospodarja« v Mariboru, Koroška cesta št 5. — List se dopošilja do odpovedi. Naročnina se plačuje * naprej. Tel. interurban 113.
SLOVENSKI GOSPODAR
UST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo je ▼ Mariboru, Koroška cesta št. 5. Rokop isi se ne vračajo. Upravništvo sprejema naročnino, inserate
in reklamacije. Cene inseratom po dogovoru. Za večkratne oglase primeren popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Čekovni račun poštnega urada Ljubljana 10.603. Telefon interurban 113.
29. številka.
Maribor, dne 21. julija 1927.
61. letnik.
Ivan Vesenjak:
Odkrito in odločno naprej !
Zadnje tedne je slovensko, hrvatsko in srbsko časopisje vseh struj in strank polno ugibanj in razprav o tem, kakšno zvezo sta sklenila predsednik vlade Velja Vukičevič, in voditelj naše SLS, dr. Korošec.
Naši možje in cela poštena slovenska javnost sicer dobro ve, da ni bilo in ne bo nikdar slabo in škodljivo za državo in za naše ljudstvo, kar sklepa naš voditelj, ki dela vedno z vednostjo in v soglasju z vodstvom, vendar hočemo na kratko označiti velik pomen dogovora med dr. Korošcem in Vukičevičem, da vsi naši pristaši vidijo, kako rečno, vztrajno in premišljeno gremo za uresničitvijo lepih in plemenitih ciljev naše stranke.
Kaj je jedro dogovora?
Že pred leti so srbski kmetje-poslanci z nami hoteli ustvariti ožje zveze, ker so videli in spoznali nesebično, napredno gospodarsko in izobraževalno delo naših organizacij. Rajni Pašič pa je s svojo politiko ožjo sodelovanje onemogočil, kakor je onemogočil tudi Radič uspešno delovanje z Davidovičem in Marinkovičem leta 1924 in kakor so onemogočili s svojimi stalnimi intrigami delovanje Uzu-novičeve vlade letos nekateri takoimenovani pašičevci. Še le sedaj so razmere dozorele tako, da lahko stopimo v tesnejše zveze z radikali in da je naš voditelj zamogel sklepati in naposled skleniti dogovor z ministrskim predsednikom Vukičevičem. Jedro ali bistvo tega dogovora pa je, da stopi po volitvah zastoptsvo SLS z zastopstvom narodne radikalne stranke v ožjo taktično-politično zvezo, ki bo predstavljala ne samo v naši jugoslovanski javnosti, temveč pred svetom enotno voljo v politiki, to je: v delu za ljudstvo in državo.
Cilji sodelovanja *
so najplemenitejši in najlepši. Mi hočemo streti in iztrebiti .za vedno vse, kar je gnjilo in pokvarjeno ter škodljivo državi in ljudstvu. Mi hočemo odpraviti vsako nasilje in zlorabo državne oblasti ter uvesti resnični demokratizem. Zavladati mora pri nas do popolnosti zakonitost in red. V to svrho je treba zboljšati upravo in notranjo ureditev države po potrebah ljudstva v smislu najširših samouprav. Naša jugoslovanska narodna država mora biti gospodarsko močna in napredna, v upravi pa solidna in vsem pravična.
Tako bosta pod žezlom naše narodne dinastije v njej zavladala med državljani zadovoljnost in ponos. Pojačala se bo prava in čista jugoslovanska" državljanska samozavos' pri vseh državljanih. Pravična razdelitev pravic in dolžnosti, bremen in ugodnosti na vse pokrajine in na stanove zamore roditi pri našem jugoslovanskem poštenem ljudstvu le najboljši sad in takšno stremljenje zamore tudi edino med njim najti najlepši odmev. Zato gremo mirno, odkrito in odločno na delo.
In jamstvo za izvršitev?
Jamstvo za izvršitev nam dajata osebnosti, ki sta ta prijateljski dogovor sklenili in vsi tisti, ki njih težnje podpirajo. Gotovo vsi pristaši SLS z veseljem pozdravljajo ta korak in s ponosom gledajo nanj, saj je naš voditelj s tem ustvaril vse predpogoje, da se bodo želje in zahteve našega slovenskega krščanskega ljudstva v čim večji meri ures ničile ravno s tem, da sodelujemo. G. ministrski predsednik Velja Vukičevič pa je tudi znan poštenjak, skromen in odločen iz šole slovenskega prijatelja in ustanovnika radikalne stranke, znanega državnika poštenjaka Stojana Pro-tiča. G. Vukičevič je skupaj z Ljuborn Jovanovičem in drugimi imel samozavest in korajžo, da je nastopil proti korupciji in proti Pašičevi in Pribičevičevi politiki. On je v družbi z Uzunovičem in njegovimi prijatelji. Prepričani smo, da bodo vsi ti zvesto in pošteno v smislu dogovora služili domovini in narodu.
Ali je ta dogovor proti komu?
Dogovor ni politično naperjtAi proti nikomur, ki hoče iskreno sodelovati za uresničenje označenih ciljev. Zato je naravnost nerazumljivo in smešno, zakaj nekateri zavijajo in intrigirajo. Mi dobro vemo, da je tudi med Davidoviče-vimi demokrati razširjena volja, sodelovati na tem programu. Seveda pa tudi vemo, da ne morejo in ne smejo sodelovati tisti, ki so znani kot korupcijonisti in nasilneži. Jaz mislim, da vsak razume, zakaj kričijo. Toda naj je komu to ljubo ali neljubo, mi bomo šli odkrito in odločno svojo pot naprej. Iz vrta moraš izgnati svinje, iz državne uprave in vpliva nad njo pa korupcijoniste in nasilneže. Le tako imaš red!
Zborovanje mariborske oblastne skupščine.
Maribor, 16. julija 1927.
V sredo, dne 13. julija, ob 8. uri dopoldne, se je sestala mariborska oblastna skupščina k izrednemu zasedanju. Dnevni red je:
1.	Proračun za 1927-28.
2.	Uredba službene pragmatike mariborskega oblastnega
odbora in zavodov, ki so v njegovi upravi.
3.	Oblastni denarni zavod.
Oblastni odbor v Mariboru bo predložil nov proračun in sicer za vse one izredne izdatke in za one lastne izdatke, katere ne bo krila država, ampak oblast sama. Prvotni načrt proračuna, po katerem bo oblast prevzemala delokrog od države in istočasno tudi davčne vire, se bo dodatno izvajal, kakor bo to sproti ministrski svet na predloge posameznih ministrstev odločal in oddajal.
Ta poseben oblastni proračun predvideva 26,100.815 Din prometa. Za redne potrebščine izven delokroga, ki ga še prevzame od države, je v posebnem proračunu določenih 16,100.815 Dn stroškov. Za izredne potrebščine pa je predvidenih 10,000.000 Din. Med redne stroške so dane postavke za splošno oblastno upravo 1,142.500 Din, oblastno imovino 14,625.590 Din, razno pa 332.725 Din. Med izredne stroške pa je postavljenih 1,700.000 Din za poslopje, adaptacijo in nabavo upravnih potrebščin. Za javna dela, za okrajne ceste, za popravilo in izgraditev novih cest, za popravilo mostov, za podporo občinskih cest, za cestarje itd. skupno 1,971.500 Din. Za kmetijstvo in regulacijo potokov in rek skupno 3,760.000 Din. Za zdravstvo in socialno skrbstvo 1,800.000 Din. Skupno torej 10,000.000 Din.
Pri kritju potrebščin je oblastni odbor vpošteval izčrpanost prebivalstva in je segal po takih davkih, ki jih naš davkoplačevalec plača prostovoljno v tem smislu, da je od njegove proste volje odvisno, ali stori davku podvrženo dejanje ali ne, in da ne trpi nobene znatne škode, če dotič-nega dejanja ne stori. K temu prištevamo davek na nočni obisk gostiln in kavam; oblastni odbor je pri tem prei-postavljal, da je le malo slučajev, ko bi bil kdo primoran, se poslužiti gostilne, oziroma kavarne tudi po 10. uri zvečer, in da vrši to največkrat prostovoljno; ob takih prilikah se zapravijo tudi večje svote denarja, tako da obiskovalec gostiln in kavarn predpisanega nočnega davka ne bo posebno občutil. — Istotako se pri nas lov udejstvuje tako, da ga izvršujejo skoro izključeno premožnejši sloji; s tega vidika se predlaga 100%na doklada k državni pristojbini na lovske karte. — Predvidena je tudi 100%na doklada na državni davek od tantijem; tantijeme dobivajo upravni svetniki raznih delniških družb. Davek od tantijem nikakor ne bo vplival neugodno na razvoj delniških družb in na industrijo, ker zadene samo osebne dohodke upravnih svetnikov, iki pripadajo izključno premožnejšim slojem in niso navezani samo na ta dohodek. — V kritje je postavljen tud predviden dobiček zdravilišča Rogaška Slatina v znesku 61.225 Dim. — Glede Dobrne ni v proračunu nobe-
Januš Goleč:
Doživljaji enega dneva.
Kajpada sem silil po odpustu iz vojaške službe s svojim nesrečnim nosom na očetovem domu v gospodarstvo. Leta 1918 smo imeli že malo živine in pičlo gnoja. V neki nemško gospodarski razpravi sem čital, da uspeva ajda hrez gnojenja, ako jo omočiš pred setvijo z gnojnico, kateri je primešana primerna količina pepela. Za to najmodernejšo setev v medvojnem času sem pridobil našega že rajnega mlinarja, ki je razumel pri hiši najbolj posle setve. Imeli smo ravno taisto leto občega pomanjkanja izvan-redno veliko semenske ajde, katero smo dajali sosedom daleč po okolici. Vsi drugi so gnojili po običajni navadi in potem šele sejali ajdo; midva z mlinarjem sva se ravnala po gospodarsko naprednem, zgoraj omenjenem receptu.
Ajda kmalu vzklije ter pokuka izpod zemlje. Gledat sem hodil jutro za jutrom na naše z ajdo posejane njive, —- niti perinke zelenja! Sosedje, ki so zaupali zemlji isto seme kot jaz, so se že veselili pedenj visoke ajde; naše njive so bile gole. Mati so me vedno izpraševali, kolika že je neki naša ajda, zasukal sem odgovor tako, da nisem priznal, da sva z mlinarjem zastrupila že pred setvijo seme na smrt. Izgubil sem že ves up, da bo sploh kaj pognalo iz zemlje, ko je zaneslo nekaj mater na ogled po celem posestvu.
Si lahko predstavljate skrbno kmetsko gospodinjo, kako jej je bilo pri srcu, ko ni zagledala po celih treh tednih na obširnih njivah niti enega ajdovega stebelca! Kaj vse sem cul ono usodepolno jutro iz materinih ust, ne bom popisoval. Izbruhu upravičene nevolje so sledili potoki solz, kaj bo na zimo, ko ne bo ajdovega kruha. Prejel sem najstrožjo prepoved, da se nimam več vtikati v gospodarske zadeve, kjer ne razumem nič in so moje novotarije le v škodo. Celo ploho ostrih naukov sem poslušal skesano brez ugovora, ker so imeli mati prav in je zaskrbelo tuli mene, kako bomo izhajali brez ajdovega zrnja. Ko so zaloputnili majka vrata na moji sobi, sem sklenil, da ostavim dom in se podam na daljši izprehod. Bil sem prepričan, da bo minula mater srditost, ako me ne bo videla en dan.
Kar brez pravega cilja kaj In kam sem zavil izpred domače hiše po kolovozu ter po cesti v smeri proti Št. Petru pod Sv. gorami. Bil je lep poletni predpoldan. Med ho-
jo sem pozabil kmalu na debelo polomijo z ajdo, se zamislil v čisto nekaj drugega in motril okolico. Pogled mi je obvisel na razvalinah gradu Kunšberg. Tisoč dn tisočkrat sem jih že gledal od daleč, a nikdar še nisem bil na stoža-stem hribu, raz katerega je zrl stoletja bahavo po Obsotel-ski dolini grad Kunšberg. Sramota, da kot domačin še nisem preiskal teh razvalin!
Pospešil sem korak in zavil pred št. Petrom proti Sotli v smeri proti Kunšbergu. Dohod do razvalin je lahek in razgled s hriba nekaj bajno lepega. Vidiš pred seboj celo Obsotelsko dolino z valmii, gozdiči, polji ter grički, ki so vsi posuti z vinogradi. Pozdravljajo te cerkve ter cerkvice, razvaline gradov in še dobro ohranjen podčetrtečki grad. In po tej tako bogati ter prisrčni dolini se vije leno Sotla z jezi ter mlini. Kot stražarji doline se ti klanjajo srednje visoki hribi, ki zelenijo proti nebu v bukovih in smrekovih gozdovih. Užitek razgleda z gradišča Kunšberg je nekaj nepopisno blaženega in bi človek najrajši stegnil roko po celi dolini in jo božal ter mehko gladil kakor glavico in ličece nedolžnega otroka. Vsak, ki je že zrl enkrat s Kunšberga ob Sotli navzgor, mi bo pritrdil, da je res še veliko več, nego sem beležil v teh vrstah. Žalibog se zmeni le malokdo za to razgledno točko in največ radi tega, ker so oddaljeni ti kraji preveč daleč od železniškega prometa.
Ko sta se napila oko in srce balzama razgleda, sem jo mahnil v notranjost razvalin. Grad je moral biti zelo prostoren, je ohranjenega še precej zidovja dn oni razgledni štirioglati stolp pa popolnoma. Na sredini je obširno dvorišče in spodaj so ostanki globokih Meti. Gradišče je poraščeno z grmičevjem ter mahom in je najti prav vabljive kotičke med razvalinami za odpočitek.
V	tak senčnat kot sem zložil svoje ude, se potapljal v razgled ter sanjaril o preteklosti teh mogočnih zidin, po katerih kljujejo že stoletja: veter, dež, vročina ter mraz, a jih ne morejo uničiti ter zvaliti v dolino. Iz teh ugibanj me je vzbudilo brenčanje velike muhe, ki se je spuščala proti meni iz smeri grajskega dvorišča. Pogled na brenčeči polet muhe me je iztreznil bliskoma, stresel sem so v strahu po celem telesu, dober streljaj od mene je počivala v krogu tolpa — tolovajev!
V	kotu meni ravno nasproti je bila tratica ob zidu, na tej je sedelo šest moških, na sredini je gorel ogenj. Neznanci so bili oblečeni napol po vojaško, napol civilno in polega vsakega je ležala karabinka. Eden je od časa do
časa vstal in nekaj mešal po loncu ter ponvi, ki sta bila pristavljena k ognju. Uganil sem takoj, da so moji sosedi vojaški begunci ali po domače — dezerterji.
Leta 1918 se je bilo nateplo ravno v od prometa odrezano Obsotelsko dolino vse polno dezerterjev. Tukaj so se tudi lahko skrivali po gozdovih in grajskih razvalinah pred žandarji. Tatvine ter ropi so bili na dnevnem redu in marsikdo, ki je branil svoje imetje pred dezertersko roko, je izginil pogledat pod odejo majke zemlje. In take tičke, ki so cenili človeško življenje manj nego eno muho, sem gledal jaz. Gotovo so me videli tudi oni, ker so kazali proti meni, nekaj šepetali med seboj, a se delali na zunaj brezbrižne za mojo navzočnost. Prepričan sem bil, da bo zdaj pa zdaj kateri pobral karabinko, jo nastavil k licu in požnoral po meni. Nič nisem imel seboj, niti noža ne in če bi bil kriknil na pomoč, ali se spustil v beg, bi bilo še poprej po meni. Zbežala mi je namah krasota Obsotelske doline, po glavi so mi plesali načrti ter ukane, kako bi se potegnil izpred teh nič dobrega obetajočih obrazov. Ako bi se bil pognal kar narvanost navzdol, bi padel v prepad, na levo ter desno bi me morala pogoditi krogla. Dezerterji so me polukavali škodoželjno, saj so znali dobro, da sem se zaprl sam v kletko, iz katere ne morem uiti živ. Gledali smo precej časa eden drugega, ne da bi kateri kaj pomig-nil ali spregovoril. Bogzna v koliko smrtnih nevarnostih sem že bil do tedaj in prav nič mi ni šinilo v glavo, kako bi si otel meso ter kosti pred to nevarno pastjo. Precej čez poldne je že bilo, ko je vstal eden od neznancev, potegnil proč od ognja pisker ter ponvo in kazal tovarišem, da je vse kuhano in pečeno. Karabinko je vrgel preko rame, zagrabil lončeni vrč in se oddaljil, kakor bi šel po pijačo. Drugi so segli v žepe po nože in začeli dregati v kuhano in pečeno meso. Jedli so, vendar strogo pazili kot jastrebi, kaj bi drznil početi jaz. Oni z vrčem v roki je zavil iz gradu proti gozdu in stopal navzdol. Iz gozda je počil strel in iz več grl je riknil krik:
»Stoj!«
Zopet en strel in temu je sledilo pokanje ter prasketanje kakor na fronti pri napadu. Ko sem prestavil pogled iz smeri strelov proti dezerterjem na gradu, ni bilo od teh nobenega nikjer. Iz lonca ter ponve se je še kadilo, taborišče je bilo prazno, izpod hriba je še vedno pokalo in krogle so brenčale ter frčale mimo mojih ušes. Naenkrat sem bil zapleten v bitko, v kateri nisem znal, če nista morda prav obe fronti meni sovražni. Potegnil sem se za zid, da
nega čistega dobička, ker bo to podjetje donašalo čisti dobiček šele, ko se uprava uredi.
Ako bo oblastna skupščina ta predlog sprejela, se bo začel proračun takoj po potrditvi ministrstva izvajati. S tem bo mariborska oblast začela svoj poseben delokrog iar bo s svojim lastnim delom pokazala, da ji država lahko od-stopi čim širši svoj dosedanji delokrog in davčne vire.
Kdo
je zakrivil krivice železničarjev?
Socialni demokrati in liberalci hujskajo železničarje, češ, poslanci Slovenske ljudske stranke so zakrivili razne krivice, ki so se zgodile železniškim delavcem. Posebno naglašajo, da smo mi krivi, da se je znižala plača delavcem na progi in da so se družinam odvzele karte.
Pred celo javnosti tu brez ovinkov povem, da je znižanje plač ubogim delavcem zakrivila vlada, ki je bila na krmilu od jeseni leta 1926 do 1. februarja leta 1927. Iu v tej vladi ni bilo ne enega poslanca Slovenske ljudske stran ke! Bili so v tej vladi Radičevi Hrvati ter radikali vseh struj. Znižanje proračuna za železničarje je sprejela vladna večina brez Slovencev že jeseni leta 1926. Če kdo tega ne verjame, naj pregleda sejne zapisnike finančnega odbora od oktobra 1926 do februarja 1927. Naši poslanci so tedaj neprestano opozarjali vlado in železniškega ter finančnega ministra na te krivice in vedno glasovali proti znižanju zaslužka delavcem. Kdor kaj drugega trdi, nameuo-ma laže! Ko smo bili od 1. februarja do 15. aprila 1927 v vladi, pa finančni minister na noben način ni dovolil, da hi se sklepi finančnega odbora od jeseni leta 1926 kaj popravili ali spremenili. Sam minister železnic se tudi ni posebno potegoval za popravo krivic. Edino poslanca Slovenske ljudske stranke P u š e n j a k in S m o d e j sta opozarjala na krivice, ki se godijo železničarjem, a žal, ostala sta sama.
Da se je Sloveniji odtrgalo za železniške delavce toliko milijonov dinarjev, je pa kriv tudi neki visoki uradnik, ki pa sedaj ni več v Sloveniji. On je trdil pri posvetovanjih v ministrstvu za železnice, da ima Slovenija preveč delavcev in da so ti delavci predobro plačani. Ta gospod je zagrizen pristaš samostojno demokratske stranke.
Glavni krivci nesreč, ki so letos zadele nižje železničarje, osobito delavce na progi, so Radičevci, ki so v jeseni v vladi in finančnem odboru glasovali za znižanje plačila, ter samostojni demokrati. Tega nihče tajiti ne more.
Kar se tiče odvzetja kart za delavce in familije, pa je jasno za vsakega pametnega moža, da to kak poslanec Slovenske ljudske stranke sploh ni mogel storiti, ker je to samo pravica ministra za železnice. In to je bil tedaj, ko so se karte odvzele, general Milosavljevič. Da pa se krivica popravi, nismo poslanci naše stranke prej mirovali, da so se morale dati karte vsaj deloma zopet nazaj. Jaz sam sem se večkrat peljal k ministru in zahteval, da se krivica popravi. In hvala Bogu, deloma so se te dni najhujše krivice 'že popravile.
Za delavce na progi se je dobilo toliko denarja, da bodo od sedaj naprej delali zopet šest dni v tednu in režijske karte za stalne delavce in njih družine so se vrnile za štiri kratno vožnjo v mesecu in še za tri daljše vožnje v letu.
Te stvari smo dosegli. Ne bomo pa mirovali poprej, dokler se najhujše krivice za delavce ne bodo popravile.
Socialisti ali demokrati znajo samo hujskati in lagati. Da bi bili kedaj le količkaj dosegli za uboge delavce, tega ne morejo pokazati. Ti hujskači znajo samo podirati hišo, a ne zidati ali popravljati. Socialisti in demokrati ne bodo pri nas nikdar ali pa vsaj v doglednem času prišli do besede y 8Sui i^s tudi <t? strank^ (socialisti^ in ralci) ne bodo mogle ljudem nič koristiti. Od samih socialističnih in demokratskih laži in hujskanj pa si železničar
Zategadelj svetujem kot star prijatelj našim železničarjem in delavcem: Ne verjamite hujskarijam in lažem socialistov in demokratov. Stopite na stran Slovenske ljudske stranke, ki bo pošteno branila Vaše pravice. Ona bo imela tudi moč to storiti, ker bo po volitvah sodelovala v vladi, a za socialistične kričače se še nihče zmenil ne bo.
To so moje odkrite besede! __Franjo Žebot.
Volile! SLS
NAŠA" SKRINJICA. JE	«s®	JE
! PRVA !


Da bomo nasprotnike poznali.
Pa ustrezi demokratom, če moreš!
Naši demokrati so za časa prevrata in pozneje vpili, da smo proti Srbom in protidržavni element. Ko je šla pa SLS v vlado, so pa vpili, da je Slovenijo izdala, ker sedi skupaj s Srbi v vladi. Preje je SDS vedno prav žerjavsko vpila, da SLS za Slovenijo nič ne doseže. Ko pa je SLS bila le dva meseca v vladi, pa je za Slovenijo nekaj dosegla, je isto demokratsko easopsije pisalo, da hoče SLS vse pograbiti za Slovenijo na škodo Beogradu in Srbiji. Zdaj pa naj kdo reče, da so to ljudje, ki bi imeli vsaj malo poštenja v sebi! Naj se kdo potrudi, če more, da jim ustreže. Če bc rekel, da je belo, bodo trdili ono, da je črno. Če bo rekel, daje črno, bodo oni trdili, da je belo. Ker jim na noben način ne moremo ustreči, zato bomo pri prihodnjih volitvah Slovenci tako-le napravili: Demokrati pravijo, naj jim njihovo skrinjico s kraljicami napolnimo. Mi pa tega ne bomo storili, ker se bojimo, da bi jim zopet ne ustregli.
Klerikalni zmaj široko zija!
Demokrati imajo strahe, ker sta se dogovorila Vukičevič in Korošec za skupno Vladanje po volitvah. In naenkrat so v svojem strahu zagledali klerikalnega lintverja. Kaj bo treba storiti? Žerjav je hitel na Bled, da bi tam zopet črnil Slovence, kakor jih je do zdaj. Pet dni je čakal, kdaj bi smel opraviti svojo »slovensko« dolžnost, pa je čakal zastonj! Ob enem pa bo menda poročal kralju, kako piše demokratsko časopisje o kraljevih sorodnikih — črnogorskih princih!
ŠS o črnogorskih princih.
Nasprotniki mislijo, da bodo s to stvarjo zbegali nezavedne in nepoučene ljudi, pa neprestano pišejo o tem.
bi bil krit proti jeklenkam in sem čakal, kaj bo prinesla najbližja prihodnost. . . . Streli pod menoj so pojemali, Je tu in tam je še frcnila kaka krogla. Čul sem rezko povelje:
»Ustavite ogenj! Že ima dosti; saj leži za onim le drevesom na tleh!«
Nisem se še upal prav na plan in na ogled, slišal sem lomastenje po dračju, težko sopenje ter nemško in slovensko govorjenje. Tako malo sem že upal, da gre za žandar-sko patruljo, ki je presenetila begunce. Napadalci so sekali vejevje, govorili o nosalih in se prepirali, kdo je pogodil dezerterja na smrt. Preteklo je precej časa, ko se je prikazala iz gozda in izpod hriba procesija mojih rešiteljev. Naprej je stopal orožniški stražmojster, za njim štirje črnovojniški žandarji, ki so nosili na iz vej zvezanih nosalih mrtvega dezerterja, za temi še dva starejša. Od teh zadnjih dveh je rekel eden glasno:
»Jaz vem, da ga nisem, ker sem streljal na povelje le v zrak. Kako bi neki pomeril na človeka, o katerem ne vem, kdo je in kaj je zakrivil. Potipal ga je na smrt stražmojster, ki se je zaklel, da bo razgnal to kunšberško ibando.«
Patrulja ni prav nič brskala po razvalinah. Najbrž so žandarji videli pobeg ostalih in jim je padel v past samo oni nesrečnik z vrčem v roki. Stražmojster je imel svoj mrtvi plen in svojo slavo, ki ga še čaka ter je priganjal na tem hitrejši odhod v dolino in vas.
Nisem se štulil za žandarji, ampak lepo prikrito počakal, dokler niso izginili v globini.
Oddahnil sem se na dolgo in zasluženo, ko mi je izginila izpred oči vsa oborožena sila. Za bajni razgled po ob-sotelskem raju mi ni bilo prav nič več. Toliko se mi je že bil vrnil zdravi razum, da mi je pošepnil: Ta-le doživljaj z dezerterji in žandarji je nekaj več nego jezična materina strojna puška radi moderniziranja ajdove setve. Ako boš zaupal majki, v kaki smrtni nevarnosti si bil radi ajde, ti <bo vse odpustila in rajši stradala celo zimo, kakor ti očitala polomijo z ajdovim semenom.
Prizor z nosali in ubitim dezerterjem me tedaj ni niti dirnil tolikanj, ker se mi je še krčila duša pod težo utisov iz bojnih poljan.
Kakor sem zvedel pozneje, so tega nekaj nad 20 let starega vojaškega begunca sodno raztelesili, a niso našli pri njem prav ničesar, po čem bi bili lahko sklepali na
njegovo narodnost ter domovino. O kunšberških dezerter-jih, tatovih in roparjih ni bilo slišati od tedaj nič več.
Ko sem ¡se poglobil s kunšberškega hriba v dolino, je bilo tamkaj vse polno ljudi in seve pretežna večina radovednih žensk. Babnice so jokale iz strahu, ker so cule streljanje, druge je zopet ganil do solz pogled na za prazen nič ustreljenega mladega človeka, kateremu se je že oga-bila morija na fronti in se je skril pred krvjo v zaledje. Le starejši kmetje so odobravali nastop žandarmerije, ker bo sedaj zanaprej mir pred de^rterskkni potepuhi.
Med preplašenimi ter jokajočimi ženščinami sem zapazil našo šiviljo. Lepo mlado dekletce se je kar treslo od strahu in zbrzelo proti meni. Prosila me je goreče milo, naj jo spremim vsaj do Sotle, ker že gre na mrak in ona mora danes v Zelenjake na Hrvatsko. Smilila se mi je reva in prav rad sem stopil tik nje do meje. Da bi jej ne nagnal še več groze, sem bil tiho o lastnem strahu na kunš-berškem gradu in sem jo tolažil, da sva sedaj izven vsake nevarnosti. Pot do Sotle je peljala mimo moje tete, ki me je vabila iz radovednosti na kupico vina. Obljubil sem ji kratek poset na povratku. Še pred »Ave Marijo« je bila moja varovanka preko Sotle in jaz sem otepal pri teti zasluženo suho klobaso in si vlival z alkoholom nove koraj • že. Veliko sva govorila o vojski, dezerterjih in neznancu, ki je moral pod Kunšbergom iz tega sveta. Pri slovesu v noči mi je zapretila stara sorodnica s kazalcem in mi voščila lahko noč z opominom:
»Spekla bi ti bila piščanca, a sd jedel le suho klobaso, ker si spremljal mladega dekleta na Hrvaško!«
Nisem nič oporekal, se nič izgovarjal, ker me je obdolžila stara ženica po ajdovem sporu, prestani smrtni nevarnosti še ljubimkanje z mladim in res privlačno lepim dekletcem.
Ajde nismo naželi v jeseni leta 1918 na naših njivah niti zrna ne. Mati mi niso porinili pod nos niti enkrat več, ker sem zamoril z gnojnico ter pepelom kal ajdovega semena. Gotovo jih je bilo strah, da ne bi zašel še v drugič med dezerterje, katerih se je klatilo po obsotelskih krajih vse polno do prevrata.
Moja stara teta me je prosila odpuščanja, ker je bila oni večer prepričana, da sem jo potegnil preko Sotle s čedno Hrvatico, a je bila v resnici tudi njena dobra znanka in obče spoštovana Štajerkal
Mi smo stvaT že razložili in danes ponovno poročamo- Ta odškodnina je določena, a še niti para ni izplačana, za velikanska premoženja teh princev, katero premoženje je naša država prevzela v svojo last. Ako bi se jim to ne dalo v smislu poravnave, bi pač tožili in iztožili okrog 150 milijonov. Zdaj pa naj kdo reče, ali je bolj pametno dati 42 — ah 150 milijonov? Demokrate samo to jezi, ker niso pri stvari nič zaslužili, kakor so se že preje marsikdaj pokazali kot mojstre.
Prava beseda!
»Kmetijski list« piše tako: »Če slovenski kmet in delavec dajeta svoj glas Slovenski ljudske stranki, ker mislita, da jima njena politika največ koristi in njune gospodarske in ¡kulturne interese najbolje zastopa — nič za to! Mkdo nima niti najmanjše pravice, radi tega jih ceniti dru gace kakor vsakega drugega izmed nas.« — Mi k temu dostavljamo le, da slovenski kmet res tako misli in tudi ve da ima prav Kmetijci pa bi imeli najbolj prav, da opuste laznjivo blatenje dela SLS, ker v smislu njihovih lastnih besed nimajo povoda zato.
»Kar je kdo sam, tako sodi o drugih.«
Radič si je o dr. Korošcu dovolil pripombo, da je pijan tudi takrat ce je trezen, da se mu ne sme dati niti kozarca vina. Štefane, pri teh besedah si pač mislil nase!
»Stebri« radičevščine se podirajo!
Eden glavnih bojenikov za Puolja in Radiča j,e bil znani Urek iz Posavja. Zdaj pa prihajajo poročila, da je zapustil potapljajočo se barko Radičevo in uskočil v čoln ki se pa tudi potaplja, k SDS. — Z njim gredo še nekateri'ra-dicevci, da bo družba bolj pisana. Je hudo, če ni nikjer izhoda m tavajo neorijentirani iz stranke v stranko. Naš narod na takih zgledih še posebno vidi, da pri nasprotnih voditeljih ni stalne politike, še najmanj za narod, kaj šele za stranko. Zato se samo posmehuje temu skakanju.
Dekret smo objavili, plačajte!
Radičevci so obljubili, da izplačajo 10.000 Din, oe kdo dokaže, da se je v naši državi kje verouk preganjal. Ko smo v zadnji številki priobčili dekret z datumom in številkami, smo jih pozvali, da plačajo. A zdaj so tiho kot . . . Hudo je, ko se je dokaz posrečil, pa še celo tako, da je bil ravno^ radičevec Pucelj tisti, ki je zvanja veroučiteljev na vseh šolah svojega ministrstva ukinil. Če bi postal prosvet ni minister, kdo ve, če se ne ¡bi lotil naših ljudskih šol!
Prava beseda socijalistom.
Ko je bil ministrski predsednik Vukičevič v Mariboru, je obiskal tudi železniške delavnice. Tam pa je delavcem,, ko so do zdaj sledili socijalističnim hujskačem, povedal, da naj to opuste, ker z bojem proti drugim stanovom, posebno še proti kmetu, katerih je 80% v državi, ne bodo zmagali. Zato naj bodo pametni in se pridružijo skupni stranki celega slovenskega naroda, ki bo v njegovi vladi, in če se bodo res pokazali, da so se spametovali, da se bo vlada ozrla na njihove zahteve ter jiih tudi izpolnila. In so-cijalistični delavci vidijo, da od svojih voditeljev-hujskačev nimajo drugega kot škodo in »špot«, zato se trumoma obračajo od socijalistov.
Državna politika.
V NAŠI DRŽAVI.
Pretekli teden je bival Vukičevič, naš ministrski pred sedraik, v Sloveniji. V soboto se je pripeljal v Ljubljano. Tam se je sestal z našim voditeljem dr. Korošcem. Nato je odpotoval na Bled h kralju. Za njim se je pripeljal na Bled tudi dr. Korošec, ki je bil gost ministrskega predsednika. Od tam je prišel ministrski predsednik tudi v Maribor, kjer so ga sprejeli naš veliki župan in predsednik oblastnega odbora z odborniki. Na potu domov se je ustavil tudi v Celju, kjer so ga pozdravili njegovi prijatelji in zastopniki SLS. — To je bila njegova pot. Njegovo delo pa je bilo, da prizna Slovencem njihovo državotvornost, da jim da zagotovilo popolne enakopravnosti v državi, zato je rekel, da Slovenija ne sme biti več kot pastorka, da tudi javno pove, da bo slovenski narod po SLS zastopan tudi pri vodstvu države, torej v vladi. — Pomen tega dejstva se more spoznati iz tega, da so vsi časopisi v državi že celi teden polni samo debate o tej stvari. Da, celo izven države vidijo v tem, da se je dr. Korošcu posrečilo privesti beograjske kroge na pot prave državne politike. — Korist Slovenije od tega pa se najlažje spozna iz dejstva, da se demokrati kot gadje zaletavajo z intrigami in lažmi na levo in desno in da je Radič tudi začel: »Še nam kaj takega, kar dajete Sloveniji!«
Radič govori — govori! Radič je prišel na Bled. Časnikarjem je že naprej razložil, kaj bo vse kralju povedal. Pri kralju je bil poldrugo uro, pa je prišel minister dvora ter sporočil, da ima kralju nekaj nujnega poročati. In Radič je odšel ter bil dobre volje. Takrat bi človek ne bil rad kralj, kadar bi moral Radiča poslušati. — Njegova politika je zašla na napačno pot, nihče mu več ne verjame, nihče ga ne vpošteva, samo neuvidevni hrvatski kmetje, pa nekaj zaslepljenih Slovencev še tava z njim vred v nejasni politiki.
Radikali med seboj. Zelo velike važnosti za bodočo državno politiko je razmerje v radikalni stranki. Dejstvo je, da se te razmere čistijo, da glavni odbor, ki je bil v rokah pašičevcev, ne upa proti Vukičeviču javno nastopiti, nasprotno pa Vukičevič želi, da se glavni odbor odloči za njegovo vlado. Aca Stanojevič, podpredsednik radikalne stranke — presednika po Pašiču nimajo — ima že dogovor z Vukičevičem zaključen.
Radikali in demokrati, ki so zdaj skupaj na vladi, naj bi se po želji Pribičeviča, ki silno intrigira, sprli med seboj, kar pa se ne bo zgodilo, ker bi to bilo bolj na škodo demokratom kot pa radikalom.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Koroški Slovenci dobijo šolsko avtonomijo. Na Koroškem še živi nad 100.000 Slovencev, ki pa niso imeli do sedaj nobene pravice. Še celo v cerkvah so jim hoteli zabra-njevati domačo slovensko besedo, šol pa niso imeli. Sedaj
■g»a pripravlja koroška deželna vlada poseben načrt, po katerem bi se v vsakem okraju, kjer je 40 slovenskih otrok, morala ustanoviti slovenska šola. Slovenci se bodo morali kot Slovenci priznavati in vpisovati vsako leto v poseben zapisnik. — Ta načrt nikakor ni najboljši, ker se bo vršilo narodno nasilje in se Slovenci ne bodo upali vpisovati kot Slovenci Zato je nujno potrebno, ¿a 'bodo Slovenca na Ko-roškem uživali narodno svobodo brez nasilja, potem sele bo zaupati temu načrtu.
Slovenci v Italiji — trpijo! Mussolini je te dni sprejel ! nov načrt, po katerem hočejo poitalijanciti Slovence v Ita- ? li-ji. Načrt se deloma že izvaja. Slovenski časopisi m knjige se zaplenijo in uničujejo, premoženje naših društev se je konfisciralo in oddalo fašistom, v šolah se vse slovenske otroke vzgaja Jaško-fašfetovsko- pripravlja se že načrt — pregnati slovensko duhovščino! In ko bo naš narod, — de 600.000 Slovencev — tako osamljen v trpljenju na svoji rodni grudi, kdo bo mislil nanj, kdo mu bo podajal roko v pomoč? Krivica, ki vpije do neba, bo strla končno tistega, ki jo počenja!
Češka se pobota z Vatikanom. Lansko leto je češka vlada napravila veliko napako, da se je oficijelno udeležila
prcitikatoliškega husitskega slavja. Vaiikan je zato prekinil svoje zveze s Češko. Letos je vlada to opustila in se bode- te zveze zopet upostavile.
Anglija želi, da ti red i t Jugoslavijo vojni dolg, ki znaša 25 milijonov funtov. Na ta način se bi naš dinar še bolje utrdil. Poleg tega pa je res, da Anglija potrebuje denarja. Njena denarna moč namreč peša, preveč jo stane vzdrževanje svetovne nadmoči, ki jo z največjimi žrtvami še vedno vzdržuje.
Na Kitajskem vstaja nov rod, ki hoče osvoboditi Kitajsko vsakega tujega vpliva. Kitajci so zelo svobodozeljni, živijo še v razmerju velikih družin, kakor naši predniki Slovenci, ko so se naselili v naše kraje. Zato se ni bati, da bi mislili Kitajci na kak nasilen nastop zoper Evropo. Le sami hočejo biti svobodni in to je prav!
Na Poljskem sta si v medsebojnem boju Pilsudski ter skupščina. Skupščina bo najbrž razpuščena, dasiravno se temu upirajo poslanci in senatorji. Na Poljskem se močno širi komunizem. Tam še ni pravih, samostojnih kmetov, ampak je podobno kot na Madžarskem, da imajo večino zemlje v rokah grofje.
Komunistična revolucija na Dunaju.
Na Dunaju so bili zadnji dnevi preteklega tedna krvavi dnevi. Povzročili so jih komunisti, delavci, ki so se nasilno hoteli polastiti vlade, ter na ta način fe Avstrije: napraviti boljševisk© državo.
Začetek revolucije.
Pred dunajsko poroto je v četrtek, dne 14. julija, bila razprava zoper one nemške fašiste, ki so pri neki socialistični prireditvi v bližini Dunaja streljali na delavce. Ti nemški fašisti pa so bili pri poroti oproščeni. Zdaj so delavci na Dunaju začeli protestirati in so napravili velike obhode po mestu. To njihovo razburjenost pa so uporabili zlobni ljudje, ki so hoteli ta trenutek uporabiti, da pridejo nasilnim potom do vlade. Izdali so oklic za splošen štrajk ter poziv za napad. In res so delavci v petek šli namesto na delo — na cesto. Začele so se demonstracije. Ker se delavstvo ni umaknilo policiji, so padli streli, ki pa so ua-pravili pravi pokolj po ulicah. Delavstvo je prešlo v napad in s tem se je dejansko začela revolucija.
Divjanje delavstva.
Delavstvo je naijpreje napadlo sodno palačo. Vdrlo je vanjo, pregnalo uradništvo, 60 policajev, ki so bili tam, pa je zaprlo. Nato je palačo zažgalo. Plameni, ki so istočasno buknili na vseh koncih palače na dan, so v kratkem objoli celo stavbo. Delavstvo pa je razbijalo pohištvo in metalo na ogenj, razmetalo v plamene vse sodnijske spise in vse knjige. Gasilci so sicer takoj prišli, a delavstvo je streljalo nartje in ni pustilo, da bi gasili. Z orožjem so si gasilci napravili pot v gorečo palačo, da so rešili onih 60 zaortiii policajev. Na cesti pa je med tem divjala borba med policaji in delavstvom naprej. Vlada je ¡sicer poklicala tudi vojsko na pomoč, a ta je večinoma prestopila k upornikom. Delavstvo je zato zmagovito divjalo naprej, udrlo v palačo krščanskega lista »Reiehspost« ter tudi tu vse razbilo in palačo zažgalo.	;
Razburjenje dunajskega prebivalstva.
Velika večina Dunajeanov, posebno še tujcev, pa ni vedela, kaj se pravzaprav godi. — Zato je to razumljivo,
Kaj je novega?
Smri vzglednega duhovnika. V mariborski bolnici je j amrl zadnjo nedeljo, dne 17. t. m., po dolgi in mučni bolezni magdalenski č. g. kaplan ter katehet Pavel Holcman. Rodil se je na Remšniiku leta 1889, Gimnazijo in bogoslovje je dokončal z dobrim uspehom v Mariboru, kjer je bil tudi posvečen. Kaplanoval je malo -časa pri Sv. Martinu na Pohorju, nakar je prišel za kaplana in kateheta na zelo te-
da je nastalo velikansko razburjenje po celem mestu. Prva skrb je bila, v najhujši naglici pokupiti živila vsaj za nekaj dni. Tako so bile trgovine z živili naenkrat grozno oblegane in v par urah popolnoma izpraznjene. Ker je boj divjal vedno huje in po vseh ulicah, so trgovci že dopoldne začeli trgovine zapirati. Enako so bile vse hiše ves dan zaprte. V velikih hotelih so bili ¡bogati tujci, ki so v strahu pričakovali, da množica navali nanje. Razburjenje se je še povečalo, ko so uporniki postali gospodarji položaja.
Upor na višku. — Vlada — zmaga!
Delavstvo se je že polastilo pošte, brzojava in telefona, tudi železnice in tramvaja. Dunaj je bil odrezan od sveta, a -tudi v Dunaj« samem so vedeli -drug za drugega le delavdi. Vlada dr. Seipla je bila ves čas v svojih uradnih prostorih. Govorice so se že raznesle, da je Seipl ubit, da je vlada padla ¡in druge podobne in še hujše. A dr. Seipl je vstrajal. Tudi, ko je prišlo obvestilo, da so delavci sestavili novo vlado, ni prestrašilo dr. Seipla. On je vedel, da bo prišla pomoč. In res je prišla. Vojaštvo iz Graza in iz Innsbrucka se je pripeljalo -na številnih avtomobilh, ker železnica ni več vozila. Vojaštvo je nastopilo takoj in je po celodnevnem boju zmagalo. Delavstvo se je začelo umikati iz sredine mesta v svoja predmestja. Tam so trajali boji še celi dan in -po noči, vendar je bilo že jasno, da je zmagala vlada. Iz bližnjih industrijskih krajev so prihajale nove -množice delavstva, ¡M pa ni moglo položaja več izpreme-nrfei.
Sedanji položaj.
Dr. Seipl je takoj, ko ja obvladal položaj, poslal uradno obvestilo vsemi zastopnikom drugih držav, da bo vlada vzdržala in oskrbela red. Sociialni demokrati, posebno voditelji, pa si umivajo roke, češ, da so popolnoma nedolžni. Res so nekateri nastopili, da bi delavstvo pomirili, a brez vspeha. Zdaj so proglasili splošno stavko po vsej državi. Železnica ne vozi, tovarne stoje, listov se ne tiska. Socija-listi hočejo na ta način dobiti vlado v svoje roke. Položaj še ni izBiščen, vendar je upati, da ne bo presenečenja.
žaivno mesto v župniji Sv. Magdalene v Mariboru. Letošnjo zimo je obolel na »španski«, ki je zapustila smrtonosne iposledice. Šel «i je fiskat zdravja k usmiljenim bratom v Gradec, a že hi bilo več pomoči zanj. Vrnil se je pred tedni v mariborsko bolnico, kjer je umrl v župniji, katero je pastiroval skoro 15 let. Blagopokojni Pavel je bil blaga duhovniška duša, dober pridigar ter katehet, postrežljiv ■napram vsem in priljubljen pri vseh. Njegovo veliko veselje je bila šola in se mu imajo Magdalenčani veliko zahva-
liti, da jim je vzgajal z uspehom deco v pravem krščanskem duhu. Kot duhovnik je bil še prav posebno priljubljen ter čislan med duhovnimi sotovariM. Blagemu in veliko pre-rano umrlemu Pavlu ostani ohranjen časten ter hvaležen spomin med duhovnimi sobrati in vsemi, ki so ga poznali in imeli priliko, spoznati njegovo za vse dobro vneto srce!
Pogreb blagopokojnega g. kaplana Pavla Holcmana je bila prava manifestacija njegove obče priljubljenosti pri Sv. Magdaleni, v mestu in v okolici. Spremilo je rajnega na zadnji poti 50 duhovnih sobratov pod vodstvom prosta dr. Mateka, šolska mladina, zastopstvo organizacij, uradov, pobrežke občine in nad več tisoč broječa ljudska ¡množica.
25Ietnico župnikovanja bo obhajal v nedeljo, dne 31. t. m. vlč. g. župnik v Ribnici na Pohorju Andrej Fišer. Te slovesnosti se bo udeležil sam prevzv. g. vladika, ki bode posvetil ob -tej priliki celo faro presv. Srcu Jezusovemu.
Srebrno sv. mašo ali 251etnico duhovništva so obhajali v sredo, dne 20. t. m., v Ljutomeru naslednji čč. gg.: Ašič Maks, kaplan v Sv. Križu pri Ljutomeru; Goričar M., duhovnik v Št. llju pri Velenju; Gorjup Peter, župnik v Dolu pri Hrastniku; Jelšnik Ivan, župnik v Zibiki; Kociper Rudolf, provizor pri Sv. Janezu Krstniku na Ojstrici; Lončarič Jožef, župnik pri Sv. Jederti nad Laškim; Lovrec Andrej, župnik v Ljutomeru; Rabuza Jakob, župnik v Slivnici pri Celju; Skvarč Jožef, župnik v Skomarju; Slavec Albin, vpokojeni župnik v Braslovcah; Škamlec Ignacij, župnik pri Sv. Andražu v Halozah; dr. Vraber Maks, kanonik v Mariboru; Zakošek Ivan, župnik pri Sv. Venčeslu. — Umrla sta župnika lic Janez in Pregelj Viktor.
Pomenljiva slovesnost pri čč. šolskih sestrah v Mariboru. Lepa slavnost se je izvršila preteklo soboto, dne 16. t. m, v samostanu šolskih sester v Mariboru. 27 kandida-tinj je po osemdnevnih duhovnih vajah sprejelo redovno obleko. Obred redovne preobleke je izvršil škofov namestnik mil. g. prelat dr. Ivan Tomažič. Navzočih je bilo več duhovnikov in mnogo sorodnikov novopreoblečenih sester. Ganljivo je bilo videti, kako so kandidatinje, oblečene kot neveste, pristopile k oltarju, prejele skupno sv. obhajilo, \ odložile svetno obleko, se odpovedale svetu in njegovi min Ijiivosti, sprejele redovno obleko in z njo sladek jarem Gospodov. Današnji svet jih pač pomiiluije, ker nima smisla za žrtve in odpovedi iz višjih nadnaravnih nagibov, mi pa čestitamo kongregaeiji šolskih sester, da ji Bog naklanja toliko naraščaja in se veselimo, da bo mogla še v večji K»eri plodonosno delovati za vzgojo ženske mladine. Preoblečene so ¡bile: Melavec Ana iz Rečice v Savinjski dolini (S", Konkordi-ja), Grzetič Marija iz Trsta (s. Restituía), Malner Helena iz Ribnice na Dolenjskem (s. Janja), Žunko Ana iz Kamnice (s. Emereincijana), Colarie Antonija od Sv. Križa pri Kostanjevici (s. Vigilija), Majer Ana iz Žužemberka (s. Juvencijja), Cerar Marija iz Domžal (s. Celina), Straži-ščar Frančiška iz Verda pri Vrhniki (s. Tita), Prelovšek Terezija iz Rova pri Kamniku (s. Kandida), Strgar Angela od Sv. Križa pri Kostanjevici (s. Evfrazija), Hribernik Elizabeta ;iz Šmartna pri Šaleku (s. Kolomana), Bežek Magdalena iz Črensovec v Prekmurju (s. Lucila), Matičič Ivana iz Borovnice (s. Gracijana), Ogrinc Marija iz Vurberga (S, Patricija), Irgi Elizabeta od Sv. Urbana (¡s. Aurea), Pun-čuh Katarina iz Makol (s. Longina), Šile Marija iz Sodra-žice (s. Irena), Sinkovič Antonija iz Rajhenburga (s. Damijana), Idžojtič Josipina Iz Virovitice v Slav. (s. Branka), Bulovec Ivana iz Bleda (s. Bernarda), Stem-berger Kristina iz Konjic (s. Agripina), Lah Frančiška iz Komende (s. Jovita), Koritniik Pavla iz Vidma pri Krškem (s. Fulgen-cija), Zupančič Angela iz Sevnice ob Savi (s. Leopolda), Kos Neža iz Ribnice na Dolenjskem (s. Silvana), Košir Antonija iz Šmartnega pri Celju (s. Edvarda), Sinkovič Alojzija iz Rajhenburga (is. Marcijana). — Med imenovanimi so tri učiteljice in pet otroških vrtnaric. Ta redovna preobleka je bila letos ze druga. Pri prvi preobleki v mescu marcu je bilo preoblečenih 19 kandidatinj.
Poročila S. L. S.
Zahvala poslancem Slovenske ljudske stranke. Od gg. županov iz obmejnega ozemlja mariborskega okraja smo dobili naslednje pismo: Velika težava je bila za naše občine na meji takozvana evidenca živine. Vsako malenkost smo morali sproti naznanjati in če kaj malega ni bilo prav, smo bili kaznovani župani in živinorejci. Po našem poslancu Žebotu smo prosili Jugoslovanski klub za posredovanje, naj se ta nepotrebna odredba odpravi. Hvala Boga, ta korak ni bil zastonj! Evidenca živine je odpravljena, kar je za naše težavne obmejne razmere velika dobrota. V ime nu obmejnih občin ¡in celega prebivalstva na meji brez raz like strank se poslancem Slovenske ljucjske stranke tem potom prisrčno zahvaljujemo! J. K., župan. — Okrajno .glavarstvo v Mariboru levi breg je naznanilo dne 6. julija 1927 z odlokom št. 5855, da je odpravljena evidenca, oziroma kataster živine v občinah ob državni meji. Dosedaj ,so morali lastniki živine vsako spremembo glede števila -živine naznaniti županu in finančni kontroli. Kdor se tega ni držal, je bil kaznovan. S tem odlokom te težave prebivalstva ob meji odpadejo.
Prošnja našim somišljenikom! Sedanje volitve bodo velike važnosti za bodočnost Slovenije. Da bo SLS mogla sijajno zmagati, potrebujemo za velike izdatke za pošto, tiskovine itd. mnogo denarja. Obračamo se z iskreno prošnjo do vseh somišljenikov in prijateljev, osobito premožnejših. Darujte ali zberite prispevka ze volilni sklad SLS! Za vsak najmanjši dar bomo hvaležni. Prispevki se pošiljajo na naslov: Tajništvo SLS v Mariboru, Aleksandrova cesta 6. Kdor potrebuje, lahko dobi položnice za pošiljanje denarja.
Kako Hrvati »častijo« Radiča! K našemu poslancu g. Žebotu so prišli v soboto, dne 16. t. m., štirje Hrvati iz Medjimurja. Prosili so poslanca, naj posreduje za nje v neki nujni in za nje važni zadevi v Beogradu. Naš poslanec pravi: »E, pa Vi imate svoje hrvatske poslance; pa Vi imate Radiča v Zagrebu! Zakaj se ne obrnete za pomoč do tistih, ki ste jih volili?« In Hrvati so odgovorili: »Kaj nam pomaga Radič in njegovi poslanci, ko pa za nas nič ne storijo! Obrnili smo se že neštetokrat pismeno v Zagreb do Radiča in do hrvatskih poslancev, a še odgovora ne dobi-
mo. Culi smo, da poslanci SLS radi pomagate ljudem, ako rabijo pomoči. Pa še nam zapuščenim Hrvatom pomagaj-tel* — »Rad bi kaj storil za Vas«, jim odgovori Žebot, »a Vi boste v zahvalo za to pri volitvah zopet volili tistega Radiča, ki Vas tako -zanemarja.« — »Kot Boga Vas prosimo«, odgovarja Hrvat, »pomagajte nam. Radiča in njegovih kandidatov mi Hrvati ne bomo več volili. On nas je leta in leta vodil za nos s -svojo »republiko«, a za ljudstvo ni storil niti toliko, kolikor ije za nohtom črnega. On in njegovi so bili skoro dve leti ministri, pa niti ene dobre stvari niso dosegli. Verujte nam: Letos bo na sto tisoče Hrvatov volilo proti Radiču.« Tako govorijo o Radiču Hrvati sami. In mi Slovenci bi naj bili tako zabiti-, da bi glasovali za Radiča!«
Devica Marija Brezje. V nedeljo, dne 24. t. m., se vrši po službi božji na prostem pri cerkvi volilni shod, na katerem govorijo oblastni poslanec g. Sagaj in tajnik SLS g. Ovčar iz Maribora. Vsi volilci uljudno vabljeni!
Remšnik. V nedeljo, dne 24. t. m., po sv. opravilu vrši se tukaj volilni shod, na katerem govori oblastni poslanec g. Josip Stabej iz Maribora.
Remšnik. V nedeljo, dne 24. t. m., popoldne po večer-nicah, ima tukajšnje bralno društvo svoj redni občni zbor, katerega se udeleži oblastni poslanec Stabej iz Maribora; za tem predstava dveh iger. Domači in sosedi prav uljudno vabljeni!
črneče pri Dravogradu. V nedeljo, dne 24. t. m., po
večeirnicah, -se vrši tukaj volilni shod, na katerem govori oblastni odbornik g. Jurij Kugovnik. Vsi volilci uljudno vabljeni!
Veliki shod v Vitanju je bil v nedeljo, dne 17. julija, na katerem je govoril poslanec dr. H o h n j e c. Njegovo poročilo -so volilci vzeli z vsestranskim odobravanjem na znanje -ter so sklenili, da ibodo pri volitvah 11. septembra vsi oddali svoje glasove za kandidatno listo SLS. Vitanjča-ni so se že od nekdaj odlikovali s svojo zvestobo slovenski in krščanski stranki ter bodo to zvestobo dokazali s pomnoženim številom glasov za kandidata naše stranke.
Volilni shod SLS v Konjicah bo v nedeljo, dne 31. julija, po ranem cerkvenem opravilu. Govori narodni poslanec dr. Josip H o h n j e c. -
Shod našega poslanca Faleža. V nedeljo, dne 24. t. m., ima naš poslanec F a 1 e ž volilni shod pri Sv. Martinu na Pohorju. Volilci in tudi drugi ste povabljeni!
Volilni shod SLS v Ribnici na Pohorju se vrši v nedeljo, dne 14. avgusta po prvem sv. opravilu v gostilniških prostorih g. Josipa Petrun, na ¡katerem govorijo kandidat g. Bedjanič in oblastna poslanca g. H r a s t e 1 j in Tomaž Ovčar iz Maribora. Uljudno vabljeni vsi volilci in mladeniči!
Volilni shod SLS za Razbor. V nedeljo, dne 21. avgusta po sv. opravilu priredi oblastni poslanec g. Tomaž Ovčar tukaj javen volilni shod, na katerem govorijo tudi drugi govorniki. Pri ugodnem vremenu se vrši shod na prostem pri cerkvi. Volilci in mladeniči uljudno vabljeni!
Lep shod SLS pri Sv. Antonu v Slov. gor. SLS je v nedeljo, dne 17. julija, priredila tu veličasten javen shod. Zborovali smo pod milim nebom. Prostor pred cerkvijo in -šolo proti gostilni Alt je bil poln zborovalcev. Zborovanje je otvoril in vodil v imenu krajevne organizacije SLS sloviti čebelar naš starosta g. Ivan Jujančič. Naš poslanec in kandidat g. Franjo Žebot nam je poročal tako -zanimive stvari, da bi ga bili ¡poslušali ure in ure. Presenečeni smo bili, ko nam je povedal, kaj se gocji v sosednji Avstriji, kako tam socijalisti in komunisti uničujejo tujo lastnino zažigajo hiše in ubijajo sodržavljane. Tudi o stremljenjih Italije smo zvedeli marsikatero zanimivo, kar v časopisih ne čitamo. 0 političnem in gospodarskem položaju in o pomenu volitev smo sedaj dodobra poučeni. Antonjevčani bomo vsli do zadnjega šli na volišče in bomo zopet z ogromno večino volili g. dr. Korošca in Žebota. — Po shodu, ki je izrekel SLS iin našemu poslancu popolno zaupanje, smo kar oblegali poslanca in mu predložil naše prošnje in p^+ožoe. Mi ne potrebujemo zagrebškega Radiča, ne Pivka, rn-i imamo svojega poslanca. Antonjevčani bomo dne 11. septembra -metali krogi ji ce samo v prvo skrinjico.
Volilni shod SLS pri Sv. Tomažu pri Ormožu. V nedeljo, dne 31. t. m., se vrši tukaj po službi božji v običajnih prostorih shod SLS. Poročata poslanec Bedjanič in obl. poslanec g. Janžekovič. Pridite vsi!
Shoda SLS v Guštanju in v Kotljah. V nedeljo, dne 17. t. m., so priredili kandidat g. Bedjanič in oblastna po-

Veroučitelji, ekskurendni učitelji ter učiteljice ženskih ročnih del se vabiljo, da predložijo oimpreje prijave za nagrado dejanskih učnih ur in potnin za dobo od 1. aprila do 30. junija 1927 lin sicer prvi direktno računovodstvu, odsek za ljubljansko in mariborsko oblast, Ljubljana, Ma-rijanisče, ostali pa službenim potom velikemu županu.
Duhovne vaje za gospodinje v župniščih bodo tudi letos pri čč. uršulinkah v Ljubljani od 2. do 6. avgusta t. 1. Prinesite s seboj: oskrbnino (okoli 120 Din za vse tri dni). Pridite točno dne 2. avgusta ob 6. uri zvečer. Priglašajte se takoj, ker je le še malo časa, samo na naslov: čč. pred-stojništvo uršu'1 inskega samostana v Ljubljani. Agitirajte za obilno udeležbo!
Težka avtomobilska nesreča pri Mariboru. V sredo, dne 13. t. m., okrog 12. ure opoldne, se je pripetila med Mariborom in Selnico težka avtomobilska nesreča. Pri vasi Bresternica sta trčila skupaj dva avtomobila. V enem sta se vozila predsednik in poslovodja falske družbe Josip Rosshander in odvetnik dr. E. Schuster iz Gradca, z drugim avtomobilom pa neka dama. Vsi trije so bili precej težko poškodovani. Schusterja in Rosshanderja so peljali v sanatorij v Maribor, kjer je bil g. Rosshander operiran. Rešilni oddelek je zvečer oba odpeljal v Gradec. Gospo so prepeljali v bolnico. Ker je pa imela le poškodbe lažjega značaja, so jo kmalu odpustili. Oba avtomobila sta bila dokaj razbita. Nesreča se je pripetila radi tega, ker je avstrijski šofer vozil po avstrijskih predpisih na levi strani mesto na desni.
Romanje na Brezje. Opozarjamo na romanje štajerskih Slovencev na Brezje, ki se vrši dne 31. julija, 1. in 2. avgusta. V nedeljo, 31. julija, zvečer ob 11. uri vozi vlak iz Maribora ter stoji na vseh postajah Maribor—Trbovlje. Železniško ministrstvo je ¡dovolilo polovično' ceno za vožnjo. Izkaznice (za ceno 5 Din) se dobijo v vsakem župnem uradu. Požurite se, da si te izkaznice oskrbite do 24. julija, ker so župni uradi nujno naprošeni, da do 25. julija dopoldne oddajo na pošto vse prijave. Štajerski Slovenci hočemo na slovesen način proslaviti llOOletnico rojstva sv. Cirila in spomin na Slomška, velikega učitelja slovenskega ljudstva.
Romarjem na Brezje! Vstopna postaja, na kateri kupite celi vozni listek do Otoč, je katerakoli postaja, tudi ob progah Maribor—Murska Sobota, ali Maribor—Preva-Ije, ali Celje—Dravograd, torej odkoder koli!
Zaključite prijave za romanje! Ponovno prosimo vse župne urade, da zanesljivo že v pondeljek dopoldne vrnejo ¡pole z obračunom. Mi moramo te pole imeti v rokah najpozneje v sredo, da moremo pravočasno prijaviti število udeležencev železniškemu ravnateljstvu. Zato prosimo, da se zaključi zbiranje prijav za romanje že v nedeljo, dne 24. julija!
Vsi romarji pevci in pevke se vabite, da sodelujete pri mešanem zboru, ki bo oskrbel petje med slovesnimi sv. opravili na Brezjah. V ta namen vzamite seboj »Cecilijo«, cerkveno pesmarico I. del. Ostali notni materija! se oskrbi iz Maribora.
Mali in srednji obrtniki v okraju Sv. Lenart v Slov. g.
se letos pritožujejo, da jih je davčna oblast v Mariboru huj še obdačila nego prejšnja leta. In zelo opravičene so te pri tožbe. Nek kovač, ika je iimei vsled žalostnih gospodarskih razmer na deželi v letu 1926 polovico manj dela nego leta 1925 in mu je še poleg tega voda uničila vse pridelke na malem posestvu, je dobtil ravno enkrat tako visoko dohodnino kot lansko leto. Cela Slovenija ve, da so Pesnica, Dr-vanja, Velka in druge vode v Slovenskih goricah leta 1925 uničile v nižavah vse, kar je bilo na travnikih in njivah, samo tisti gospod pri davčni oblasti v Mariboru, ki predpisuje za okraj Sv. Lenart dohodnino, se dela, kakor da bi bila Pesnica in povodenj lansko leto kmetom in obrtnikom prinašala samo zlato. Malo čudno je, da so nekateri gospodje pri davčni oblasti za nesreče in težave obrtnikov in po-sestnikvo gluhi in slepi.
Raičeva stoletnica. V nedeljo, dne 24. t. m., se vrši velika slavnost odkritja spominske plošče Božidarju Raiču povodom stoletnice njegovega rojstva. Ob 10. uri bo v kapeli na Runču sv. maša. Po sv. maši odhod do kakšnih 20 min. oddaljenega Raičevega rojstnega doma na Žvabu, "kjer se vrši ob ^12. uri odkritje spominske plošče. Govori poslanec dr. Josip H o h n j e c. Veliki rodoljub Božidar Raič zasluži, da se ga hvaležno spominjamo. Uljudno vabimo k udeležbi sosednje župnije, zlasti pa naše prosvetne organizacije. Dohod z vlaki na ¡postajo Ivanjkovci ob ^8. uri, oziroma ob H11. uri dopoldne. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu.
Otrok utonil. Iz Sv. Jerneja pri Ločah nam poročajo: Otrok Anica Zabav, o kateri smo svojčas poročali, da se je neznano kaim izgubila in se je sumilo, da so jo ukradli cigani, se je sedaj našla. Utopila se je namreč v velikem Po-sekovem ribniku. Našli so sedaj ob ribniku njeno od rib zunaj in znotraj do bele kosti oglodano lobanjo. Poiskali še bodo, ako se bo dalo, druge njene kosti in potem vse skupaj pokopali. Truplo je bilo v vodi tri tedne in postalo torej plen požrešnih rib.
Velikanska škoda vsled predrznih volkov. V Hercegovini gonijo kmetje po letu živino, ovce, govedo in konje na pašo na planine, kjer ostane živina celo poletje na prostem Letos pa je paša na planinah skoro- onemogočena vsled vedno večje nevarnosti od volkov, ki so dosedaj uničili že cele črede. Pod turško upravo je bilo mnogo volkov, toda ker je vsakdo nosil orožje, se jih je prebivalstvo lahko branilo. Avstrija je zatirala volkove z vsemi sredstvi, razpisane so bile vedno velike nagrade. Naša država pa je odvzela ljudem orožje, proti voljčji zalegi pa ni ničesar storila, tako da so se volkovi silno razmnožili. Napravili so ogromno škodo, poedini gospodarji so tekom par mesecev izgubili na stotine ovc, ubitih je bilo mnogo konjev, tako da so •bili prisiljeni odgnati živino nazaj v doline ter planinsko pašo opustiti.
Strašen zločin 151etnega dečka. V Subotici se je v krat kem razdobju zgodil že drugi strašen zločin, katerega je izvršil mladoleten fant. Pred nekoliko dnevi je policija o-pazila, da trosijo trije mladi 15—16Ietni fantje neobičajno mnogo denarja. Neprestano so sedeli v kinu, kupovali fine cigarete in sladkarije. Policija je te fantičke prijela in zaslišala. Eden od fantov je priznal, da je njegov tovariš 15-letni Štefan Keler, čevljarski vajenec, denar vzel 161etne-mu učencu Dušanu Grbiču. Ker je Grbič pred več dnevi skrivnostno izginil, je policija pričela sumiti, da gre tu za zločin. Keler je bil zaslišan, pa dolgo ni hotel ničesar priznati. Nazadnje se je posrečilo zavesti spretnemu uradniku dečka v protislovja in končno je izpovedal svoj strašni zločin. Keler se je sešel z Grbičem, ko je ta nosil od svojega gospodarja v trafiko 2000 Din, da plača neki račun. Keler ga je pregovoril, da sta odšla iz mesta se igrat. Ko ista prišla na samoten kraj, je Keler Grbiča nenadoma napadel, ga vrgel na tla, davil za vrat, končno ga je pa zvezal, mu odvzel denar in vrgel nato Grbiča živega v kanal, kjer je utonil v nesnagi. Mladi zločinec je izjavil, da je u-bil tovariša radi denarja, s katerim je hotel kupiti loterijske srečke, da bi postal zelo bogat.
Zverinska mati. Varšavski listi poročajo o neverjetno brezsrčni materi. Soproga nekega oficirja je že dalje časa opazovala na voglu svoje hiše neko beraoico z otrokom na roki, ki je neprestano jokal. Ker se ji je začela dozdevati sumljiva, je vprašala beračico, kako to, da otrok neprestano joka. Mesto odgovora je beračica damo ozmerjala. Nato je poklicala dama stražnika, ki je ugotovil, da je privezala beračica svojemu otroku na oko orehovo lupino, v kateri se je nahajal pajek. Pajek je otroka neprestano grizel v oko, ki je vsled tega tako poškodovano, da ga najbrže ne bo mogoče več ozdraviti. Beračica se je izgovarjala, da ima doma še šestero nepreskrbljenih otrok, zaslužka pa prav nobenega, vsled česar je primorana beračiti. Da bi izzvala pri ljudeh tem večje usmiljenje, je pač morala nekaj sto-
riti, da je otrok neprestano jokal. Policijski stražniki, ki sj zverinsko mater aretirali, so jo le s težavo ubranili, da i -razjarjeno občinstvo ni linčalo.	*'
14. kolo državne razredne loterije. Opozarjamo svoje čitatelje, da jim z današnjim dnem dajemo priLiko, da si za bodoče kolo nabavijo srečke od najsrečnejše kolekture L. Z. Konjovič, Beograd, katera je najsolidnejša, najkulant-nejša in katera je pokazala največji uspeh.
Gospodarstvo.
Iz seje kmetijske družbe.
Zadnja seja se je vršila v četrtek, dne 7. julija, ob 8. uri zjutraj. Na predvečer so si odborniki ogledali novo družbeno drevesnico, ki se prav lepo razvija pod strokovnim vodstvom g. Kapla.
Po črtanju zapisnika je sprožil odbornik g. Hrastnik želijo, naj bi Kmetijska družba prevzela nakupovanje sena za erar, ker so lani razni prekupoi ponujali kmetom za do-peljano seno take cene, da so se razjokali. Obljubljali so po 270 kron, plačevali pa le 120 kron za meterski stot. Predsednik je pripomnil, da se Kmetijska družba v to ne more spuščati; ne bo pa nasprotovala podružnicam v tej zadevi..
Iz njegovega poročila je bilo razvidno, da so izostale vse naprošene državne podpore, razen nekaterih manjših svot. Tudi jubilejna kmetijska razstava bo morala letos izostali vsled pomanjkanja gmotnih sredstev. Zanimiva je bila debata o njegovem poročilu glede pomanjkanja hrneij-skih drogov. V Sloveniji se bo porabilo v prihodnjih letih okrog 4 milijone hmeljovk. Hmeljarji želitjo uvoz, ker domači trg ne krije potreb; lesna trgovina temu močno nasprotuje. Odbornik dr. Ivančič prosi Kmetijsko družbo, naj se obrne do vseh razpečevalcev hmeljskih drogov da se vsaj ugotovi razpoložljiva množina do uporabe, ker je pač umevno, da se mora najprej zadostiti domačemu trgu. Odbornik prof. Jarc želi, naj bi v slučaju pomanjkanja hme-Ijovk stavila Kmetijska družba primerne predloge za uvoz istih proti kompenzaciji za izvoz naših vin. Odbornik Ste-blovnik govori o znižanju prevoznih stroškov po železnici, ker so ti stroški zelo veliki. Tudi carina za eventualni u-voz je velika in se naj zniža. Odbornik Mencinger se izjavi proti znižanju carine, Petovar pa proti uvozu sploh.
Poročilu predsednika o blagovnem prometu družbe, ki stalno narašča, je sledila zanimiva debata glede galice. Odbornik Zupanič je povdarjal, da Kmetijska družba letos ni znala izrabiti položaja glede trga z galico. Galice je začelo primanjkovati. Trgovci so jo naročili pozneje nego pa družba; cena je poskočila. Kredit družbe je padel. Blago je bilo mokro iin slabejše, kar je ugotovila preiskava. Pred sednik je poročal, da druga preiskava ni našla manjših odstotkov in da ,so se odjemalci zelo počasi oglašali. Odbornik Košar pravi, da je to posledica mizernega gmotnega stanja naših vinogradniikov, ki si danes ne morejo več naročiti in plačati galice za celo leto v naprej. Kmetijska družba naj proučuje vprašanje, kako bi se v teh težkih časih zadostilo neobhodnim potrebam naših kmetovalcev brez škode za družbo, a v korist tej kmetski organizaciji.
Odbornik Petovar izjavlja, da je poslovanje družbe bolj počasno.
Pri šesti točki dnevnega reda, glede uradniških zadev, želi odbornik Steblovnik, naj bi se vendar že enkrat uredila službena pragmatika in Tešilo nujno vprašanje pen-zlijskega fonda.
Po isprejemu novo priglašenih članic se je pri slučajnostih sklenilo prositi za preložitev sirarsikega tečaja v ŠkoijilOki od 1. avgusta na 1. oktober t. 1.
Kmetijska družba in naše gospodarstvo. Mnogo desetletij je bila Kmetijska družba zaščitnica in duševna voditeljica ikmetskega napredka. Odkar pa so v njej zavladali
slanca Jurij K u g o v n i k in Jože S t a b e j izredno dobro uspela in obiskana shoda SLS v Guštanju in Kotljah, okraj Prevalje. Zborovalci, odločni kmetsiki in delavski možje in fantje, so iz velikim veseljem pozdravljali došle govornike in odobravali njihova izvajanja. Delu in taktiki SLS so izrazili vsi navzoči soglasno isvojo zahvalo, priznanje in hkrati tudi nadaljnje zaupanje. Nasprotniki se niso pokazali nikjer niti z enim možem ali ugovorom. Okraj Prevalje bo pri volitvah dne 11. septembra znova dokazal, da hoče ostati tudi naprej v taboru one stranke, ki je poštena, resna in ki temelji na neomajnem temelju krščanstva, ter da se volilci nikakor ne dajo zvabiti po vseh mogočih obljubah in demagogijah od prave zastopnice slovenskega ljudstva. SLS zvestobo, vztrajnost za vedno!
Poslanec Vlad. Pušenjak, oziroma njegov namestnik, bo s sodelovanjem oblastnih poslancev priredil naslednje shode: V torek, dne 2. avgusta (Porcijunkula) ob pol 8. uri zjutraj v Nazarju; v nedeljo, dne 14. avgusta, po rani sv. maši v G o r n j e m g r a d u; popoldan pri S v. F r a n-čiš ku; v pondeljek, dne 15. avgusta, po rani sv. maši v Luč a h; po velikem opravilu v Solčavi.
Shodi poslanca in kandidata Franjo Žebota. V nedeljo dne 24. julija, po rani sv. maši v K a m n i c i pred cerkvijo, ob pol 11. uri v K r č e vi n i pri Koleriču nad tremi ribniki pod milim nebom. — V nedeljo, dne 31. julija, po rani sv. maši pri Sv. Barbar i v Slov. gor. pred cerkvijo; ob pol 11. uri v S p o d n j e m D u p 1 e k u (za celo župni jo Sv. Martin) pri g. Gmajnerju, ob treh popoldne na H a jdi nu pri Ptuju.
Shod SLS v Sevnici. V nedeljo, dne 24. t. m., se vrši v Sevnici ob Savi ob treh popoldne v veliki dvorani hotela »Triglav« shod SLS, na katerem govori kandidat g. Josip Tratnik in drugi. Pristaši SLS se vabijo k obilni udeležbi.
Pri Sv. Marjeti pri Rimskih toplicah bo v nedeljo, dne 24. t. m., po prvem cerkvenem opravilu volilni shod SLS. Na .shodu govorita dr. Gosar in oblastni posl. Deželak.
Naša društva.
Vsem odsekom mariborskega orlovskega okrožja!
Pošlljite takoj Vam poslane prijavnice! Prenočišča so preskrbljena za soboto in nedeljo zvečer. Če reflektirate na
obed, javite za celi odsek v Slov. Bistrico! Naslov smo Vam poslali. Za polovično vožnjo smo zaprosili ter Vam pravočasno sporočimo o ugodnosti. Bog živi!
Kam gremo Mariborčani in okoličani v nedeljo, dne 24. julija? V nedeljo, dne 24. t. m., bo velika slavnost povodom blagoslovitve novega Društvenega doma v Krčevini pri Mariboru. Zjutraj ob 9. uri služba ibožja v kapelici Matere ibožje na Aninem hribu. Popoldne ob 3/* na dve odhod društev iz Trga svobode v Krčevino, kjer bo slovesen spre jem. Nato bo popoldanska služba božja. Ob 4. uri sprejem Prevzvišenega in duhovnikov ter drugih dostojanstvenikov. Po slovesnem blagoslovu in nagovoru nastopi narodni poslanec Franjo Ž e b o t kot slavnostni govornik. Za vese lico, ki se vrši takoj po blagoslovitvi, bo vse pripravljeno v in zunaj dvorane. Prijatelji od 'blizu in daleč najprisrč-neje povabljeni! Vojaške obveznike prosimo, da se takoj zjutraj podajo na Tezno k vojaškemu razporedu, da se morejo pozneje udeležiti slavnosti. Vojaška oblast je obljubila, da bo udeležence Ikrčevinske slavnosti pri razporedu oimpreje odpravila.
Dekliški tabor za dekleta ptujskega okraja se vrši v nedeljo, dne 31. t. m., pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Spored je sledeči: Ob pol 10. uri pridiga in sv. maša. Pridigar vlč. g. duh. svet. in župnik I. Šketa. Po sv. opravilu je zborovanje na prostem. Govorilo se bo: a) Pojmovanje pristnega slovenskega deklištva. Vič. g. kaplan J. Verbanjšak. b) Osebnost prosvetne delavke. Vič. g. Fr. Hrastelj iz Maribora. — Popoldne po večernicah v dvorani Slomškovega doma svečana dekliška akademija s pestrim vsporedom. Med vsemi točkami prednjači igra štiridejanka: »Jeruzalemske .junakinje«, ki predstavlja zgodovino ljutomerskih goric za časa turških navalov na slovensko zemljo. Ker hoče biti ta dan izrecno dekliški dan, se vabijo vsa dekleta bodisi organizirana ali ne v dekliški organizaciji, da se polnostevil-no udeležijo. Če povdarimo, da se ta dekliški tabor vrši z namenom, dati našim dekletom zopetne pobude za vse lepo in vzvišeno, mora se pač vsaka slovensko čuteča mladenka udeležiti. — Sestre! Članice dekliških zvez! Pridite polnoštevilno, pokažite, da ste vzljubile svojo organizacijo, ki je na zunaj sicer priprosla, skromna, brez blesteče uniforme, a po svojih načelih in svojem programu tako vabljiva, še bolj pa potrebna. Pokažite s svojci številno ude-
ležbo, da v naši organizaciji vlada vzorna disciplina. Še enkrat pa: Ta dan mora biti dekliški dan! Storite, da se to uresniči! Storimo vsaka svoje, Bog bo storil tudi svojo: dal bo obilni blagoslov! Bog živi! — Vodstvo dekliških zvez za okraj ptujski.
Sv. Anton v Slov. gor. Katoliško bralno društvo ponovi v nedeljo, dne 24. t. m., žaloigro »Zarika in Solnčika«, ki je izšla lansko leto kot povest v Mohorjevem koledarju. Pisateljica Lea Fatur sama priznava: »Ko seim pisala »Zari-ko in Solnčiiko«, sem zelo čutila, da je to pravzaprav drama«. Res škoda bi bilo, če bi ostala neizrabljena. Mi smo jo že enkrat podali občinstvu. Mislimo, da tudi drugod sežejo po njej; saj se zelo čuti pomanjkanje dobrih iger, ki bi zrastle na domačih tleh.
Sv. Trojica v Slov. gor. Za naš shod za može vlada veliko zanimanje. Verskega shoda samo za može še nismo imeli. V cerkvi bo možem pridigoval prof. dr. Jeraj, na zborovanju po službi božji pa nastopijo kot govorniki dr. Leskovar, dr. Kramberger, dr. Jeraj, Ljud. Poljanec in še nekateri. Shod bo mogočno dvignil versko in 'katoliško zavest naših dobrih mož, .pevska slavnost po večernicah, na kateri bo govoril slavnostno besedo č. g. kaplan Brvar, pa bo nudila vsem udeležencem najplemenitejše veselje z našo krasno pesmijo. Pevski zbori pri Sv. Antonu, Sv. Benediktu in pri Sv. Juriju se z vso vnemo pripravljajo. V nedeljo, dne 31. t. m., torej na veselo svidenje pri Sv. Trojici v Slov. gor.!
Ljutomer. Proslava 151etnice Orla. Kakor smo že poročali, se vrši v dnevih 14. ¡in 15. avgusta t. 1. proslava 15-letnice tukajšnjega Orla. Za to jubilejne 151etno proslavo je veliko zanimanje, kajti Ljutomer bo ta dva dneva mogočno oživel, ker bo Videl številne sinove in hčere orlovske organizacije, kateri se vnemajo javno za verske velike vzore, kateri naj jih osrečijo za krščansko čednostno življenje in domoljubno delovanje, v geslu: Za križ častni in svobodo zlato! Vise domačine kakor tudi okoličane, ki Vas še ni popolnoma omamil brezverski duh sedanjega časa in ki še čutite v svojem stcu iskro čuta za dobro kulturno-vzgojno stvar ter želite razvedrila v pošteni iin neprisiljeni zabavi, kliče ljutomerski Orel pod svoje peruti in vabi k polnoštevilni udeležbi, da vidite, kaj premore tiho in vztrajno delo orlovske organizacije. Spored cele prireditve

Za razvedrilo.
Ena ura kot trije meseci. Srečala sta se dva pri-jatelja-potepuha. Pa je vprašal prvi drugega: »Kje si bil, dolgo te nisem videl!« — Oni pa mu je skrivnostno odgovoril: »Bil sem v kraju, kjer je ena ura toliko kot sicer trije meseci!« — »Tega pa ne razumem«, mu je prijatelj odvrnil. — Oni pa mu je pojasnil: »Eno zlato uro sem ukradel in sem dobil zato tri mesece zapora. Torej vidiš, da je ena ura toliko kot trije meseci!«
Prefrigan vaški brivec. V neki vasi je bil en sam
brivec. Trgovski potnik se je oglasil pri njem in sta se razgovarjala, kako slabo dandanes plačujejo ljudje. Vsak hoče ostati dolžen. Brivec pa je povedal: »Pri meni je tudi bilo nekaj časa tako, a zdaj je dobro, zdaj plačajo vsi takoj!« — »Kako pa ste to napravili?« — Brivec se je nasmejal: »Takole. Kdor mi je ostal dolžen, sem mu naredil zarezo na licu, da si ga sem zapomnil. Ko pa so enkrat to opazili, da imajo vsi tisti, ki so mi dolžni, zarezo na licu, so mi začeli redno sproti plačevati, da sem jih brez zareze obril.« — Trgovski potnik je skočil pokonci in hitro rekel: »Dovolite, prosim, jaz vam bom kar naprej plačal!«
Rešitev ugank. Katero blago kmetu najbolj nese? — Kura.--Kaj je to: Kri nosi, kri tlači, pa
nima krvi? — Sedlo.
Uganka (poslal Fr. A., P.) Mlad pastirček je nekoč pasel ovce na lepem hribčku. Mimo pridejo č. g. župnik in ga vprašajo: »Ti- fantič, koliko ovc pa vendar imaš? — Pa jim odgovori: »Ko bi jih bilo še enkrat toliko, pa pol toliko, pa četrt toliko, pa ko bi še Vi ovca bili, bi jih bilo ravno sto.« — Koliko ovc jc pasel pastirček? — (Pripomba: Ako kdo pošlje kako uganko, naj popiše tudi rešitev zraven!)
LETNA
O^ASiONSKA
PR0PA1A
radičevci, ojačeni z demokrati, je začelo iti vse rakovo pol. »Kmetovalec« je izgubil mnogo simpatij, člani so postajali redkejši, inicijativa družbe je splošno pešala. Občni zbori 90 bili prej zrcalo kmetskih želj in sistematičnega gospodarskega dela. Danes so postali politično torišče. Niti blagovni promet se ne razvija več v prid kmetskim težnjam. Na zadnji seji Kmetijske družbe so padle prav pikre besede na račun predsedstva. V splošnem so celo prijatelji se-dajnega režima povdarjali svojo nezadovoljnost z radičev-skiim vodstvom, ki se ne drži trgovskih načel in posluje vse bolj po geslu: »ima vremena«. Zato bi morala tudi Kmetijska družba zopet kreniti na druga pota ter postati našemu kmetu to, kar je bila skozi desetletja: duševna voditeljica njegovih gospodarskih teženj!
Rezanje vrhov (vršičkanje) je važno opravilo v naših vinskih goricah. Ker se letos vsled ugodnega vremena Irte bujno razvijajo, so žalibog mnogi vinogradniki že začeli vršičkati ter si s tem naredil občutno škodo. Trte začnejo na novo poganjati, mladi poganjki so zelo občutljivi proti peronospori, treba bo zopet škropiti in žveplati. Glavna škoda pa leži v tem, da porabi trta za te nove poganjkr precej rezervnih snovi na škodo prihodnjega leta. Keclaj je torej primeren čas za rezanje vrhov, ki naj pospeši zorenje grozdja in asimilacijo vsled boljšega dostopa solnč-nih žarkov? To opravilo se naj izvrši navadno sredi mesc-ca avgusta, vsekakor pa tedaj, ko je trta ustavila svojo rast, kar se spozna na tem, da vrhovi poganjk niso več upognjeni navzdol kakor srp, ampak molijo kvišku. Vrhi se potem odrežejo dober pedenj nad koljem ter porabijo za kompost ali živinsko klajo. Dosedaj se ni opažalo, da bi z galico poškropljeni deli škodovali živini. Tudi žveolani delti ne povzročajo nikafce bolezni. V letošnjem sušnem letu bo trta menda prej začela zoreti in to opravilo se bo izvršilo nekoliko prej, kakor navadno, nikakor pa ne že sedaj, ko še vedno bujno raste. Vršičkajmo torej o pravem času, da ne oslabimo onih očes, ki pridejo v poštev prihodnje leto za rod. —r.
Sv. Urban nad Ptujem. Živinski in kramarski sejem se vrši v pondeljek, dne 25. t. m.
Hmelj ske uši.
Vzliic vsem opominom so hmeljarji storili letos le vrlo malo, da se obranijo raznih bolezni in škodljivcev na hmelju. Izmed bolezni se je pojavila zlasti peronospora, ki se pa vsled suhega vremena ni mogla toliko razviti, da bi resno ogrozila pridelek. Izmed škodljivcev pa se je zlasti v Dravski dolini pojavilo mnogo uši, ki grozijo deloma uničiti pridelek.
Hmeljska uš prileti navadno na hmelj v celih rojih in sicer kot krilata samica, ki znese jajčka na spodnji strani illista, iz katerih se izvalijo prave uši, ki so brez kril in ki se zopet dalje množe. Jeseni se zopet izležejo 'krilate samice, ki odletijo nazaj na sadno drevje, zlasti češplje, kjer se dalje množe in prezimiijo ter spomladi zopet napadejo hmelj, navadno že koncem maja. Gotovo je marsikateri hmeljar že opazil v tem času na hmelju večjo množino malih, črnih muh; to je muba-aphis, ki leže jajčka na spodnjo stran hmeljevega lista, iz katerih se izvalijo male, zelenkaste listne uši, ki se z neverjetno naglico dalje množe.
Uš zabada svoj milček v list ter sesa sok iz njega. Posledica je, da se list začne sušiti in ako je dosti uši, posuši se cela biljka. Istočasno se pojavi na hmelju tudi »mana« ali »medovina«; celi ilist se namreč prevleče s tanko svetlo plastjo sladkega listnega soka, kar zlasti dobro pospešuje plesnobo hmelja. Vzrok mane je tudi le uš, ki zlasti v hladnih letnih nočeh pridno sesa sok, da se ogreje in ta sok kapa na spodnje 1'iste ter povzroči tafcozvano mano, ki docela zalepi list ter mu onemogoči dihanje in se tako list mora posušiti. Tudi »sajavost«, katera se pojavi na listih v obliki črne prevlake, .povzroči edino le uš.
bo sledeči: V nedeljo, dne 14. avgusta, ob štirih popoldne slavnostna predstava Fr. Finžgarjeve ljudske igre »Naša kri«, ob osmih zvečer mirozov po mestu, pOklon pokojnim bratom na pokopališču ter pozdrav častnega članstva pred župniščem. Drugi dan dne 15. avgusta, zjutraj ob petih bud niča po mestu, ob sedmih do osmih sprejem gostov na kolodvorih lin zbirališče pri Kat. domu; ob pol devetih skušnja za popoldanski javni nastop; ob desetih sv. maša za žive lin raijne člane ljutomerske orlovske družine; nato pa Skupni obedi. Popoldne ob dveh večemice, ob treh pozdravni in slavnostni govori in javna telovadba na vrtu Katoliškega doma. Po telovadbi velika ljudska prosta zabava z bogatim srečolovom, licitacijo, šaljivo pošto itd. Za okrepčila je dobro preskrbljeno v šotorih. Pri vsej prireditvi sodeluje pOlnoštevilna godba. Vstopnina pri predstavi dne 14. avgusta: sedeži 10, 8, 7 in 5 Din; stojišča 3 Din; pri telovadbi dne 15. avgusta: sedeži 6 Din, stojišča 3 Din. Te dni razpošljemo bratskim orlovskim odsekom, na katere reflektiramo, da se udeležijo naše proslave, tozadevne okrožnice in prijavne pole in upamo, da se častno odzovejo našemu klicu. Vabimo pa tudi vse druge, ker se jim nudi ugodnost polovične vožnje po železniških progah Slovenije. vSe tozadevne informacije in prijave naj se pošiljajo na: Potočnik Peter, posojil nični tajnik v Ljutomeru. Torej dne 14. in 15. avgusta naj ne manjka nobenega zavednega iin poštenega človeka na naši proslavi. Bog živi!
Gornja Radgona. Tukajšnji orliški krožek ije priredil v nedeljo, dne 17. t. m., akademijo v proslavo IlOOletnice rojstva sv. Cirila in Metoda ter obenem tudi proslavo 10-letnice majniške deklaracije. Krožku moramo z ozirom na to lepo uspelo prireditev le čestitati, posebno še, ker so vsa druga društva prešla mimo teh proslav z molkom. Pričakovalo se je, da bo dala tukajšnja podružnica Jugoslov. Matice inicijativo za kak skupen nastop, ki bi bil baš tukaj na skrajni meji zelo potreben. Pa nič takega! Gospodje, ki so v odboru tukajšnje podružnice Jugoslovanske Matice, so menda že sploh pozabili, da so sploh v odboru, kajti že od leta 1925, ko se Ije vršil zadnji občni zbor te organizacije, mi nič več slišati o njej. Spi pač spanje pravičnega. Zganite se, gospodje, in pokažite se v delu, ali pa pustite prostor drugim, mlajšim, katerim se hoče dela!
Orlovski nastop v Šoštanju. Redke so javne orlovske prireditve. To pa zato, ker Orlom ni glavno parada in za-
Ko se uši naselijo na hmelj, se dalje ne selijo, temveč ostanejo na eni in isti rastlini. Zato opazimo večkrat v enem hmeljniku polno uši, dočim ije sosedni docela čist. Tako n. pr. letos v Dravski dolini opažamo uš v prvi vrsti na robu nasadov, ali le na enem delu in ne vedno na celem nasadu. Suhi listi in posamezne suhe rastline zlasti na robu hmeljmikov v Dravski dolini so skoro izjemoma le posledica listne uši. Vedeti je treba, da kjer ni uši, tudi ni mane (medovine in medene rose) in kjer ni mane, tudi ne počmi hmelj od gljiivice sajavosti.
Zato se je treba z vso silo boriti in z vsemi mogočimi sredstvi zatirati uši na hmelju, tudi v slučaju, da letos niso tako nevarne, odnosno se niso .po javile v tako velikanskih množinah, ker čim manj jih uničimo, tem več jih bo prezi-milo in tem večja je možnost, da nam prihodnje leto naae-sejo prav občutno škodo. Kar letos lahko opravimo in z malimi stroški, bi bilo že prihodnje leto morda sploh nemogoče.
Naši hmeljarji so letos, v kolikor so sploh kaj storili, škropili hmelj le z modro galico in apnom; to škropljenje pomaga edino le proti peronosporii, popolnoma nič pa proti listni uši. Kot univerzalno sredstvo zoper vse bolezni in škodljivce hmelja smo priporočali kombinirano sredstvo »Tutokil«. Nekateri napredni hmeljarji so se res poslužili tega 'sredstva in njihovi hmeljniki so danes popolnoma prosti uši ter seveda tudi medene rose in sajavosti. Celo oni, ki so škropili z Tutokilom že zelo pozno, imajo v svojih nasadih mnogo manj uši, kakor pa oni, ki niso sploh škropili, ali pa le samo z modro galico.
Kakor pa je Tutokil lizborno sredstvo zoper vse bolezni in škodljivce hmelja, ipak je v prvi vrsti obrambno sred stvo. Kdor je torej zakasnil škropiti z Tutokilom ter ima danes v bmelj^kem nasadu polno uši, ta se ne more več z uspehom poslužiti Tutokila, temveč mora vzeti jače sredstvo, da temeljito uniči celo zalego. Navadno se je proti lisi-
bava, temveč resno vzgojno delo v telovadnicah in društvenih domovih. Zato se pa tembolj že vse veseli letošnjega orlovskega nastopa dne 31. julija v Šoštanju. Ta dan pohiti v Šoštanj cvet naše mladine tam izpod zasneženih velikanov Savinjskih planin, kakor tudi iz prijazne spodnje Savinjske doline, šaleška orlovska mladina pa že prav skrbno pripravlja vsem tem dragim gostom bratski sprejem ob devetih na kolodvoru. Nato je odhod k slovesni božji službi, ki bo na telovadišču poleg župne cerkve. Popoldne ob treh je velika javna telovadba, pri kateri nastopijo s krasnimi vajami vsi oddelki naše orlovske armade. Poleg članov in članic bodo zlasti ugajali mladci in mladenke in pa naši najdražji, naši malčki: Orlici in Orličice. Seveda ne bo Izostala tudi orodna telovadba in zlasti silno zanimiv štafetni tek med oseki. Po telovadbi je pa do mraka koncert godbe in pevcev in bo v številnih prostorih za vse poskrbljeno, tako da bo vsakdo preživel res prijeten dan med našimi Orli. Pridite vsi, da se med mladimi sami pomladite in poživite! Na svidenje!
Sv. Frančišek Ksaverij. V nedeljo, dne 14. avgusta, priredi orlovski odsek Sv. Frančišek Ksaveriij v proslavo petletnice svojega obstoja prvo javno telovadno prireditev na prostem. Zato prosimo vsa Okoliška društva, da ta dan ne prirejajo svojih prireditev, ker bo ta dan samo naš orlovski dan. Prijatelji poštene naše mladine, vabljeni že sedaj. Podrobnejše bomo poročali prihodnjič. Bog živi!
Krekova mladina v Celju gostuje v nedeljo, dne 24. t. m., ob štirih popoldne v dvorani Katoliškega doma v Št. Juriju ob juž. žel, z igro »George Dandin, ali: Prevarani soprog«, komedija v treh dejanjih. Igra je po svoji vsebini polna leplih smešnih cen, ki bodo nudili posetnikom obilo zabave in razvedrila. Uljudno vabimo cenj. občinstvo, da se gostovanja omenjene prireditve udeleži polnoštevilno.
Radeče. Vse Posavčane najuljudneje vabimo, da se v polnem številu udeležijo orlovske prireditve celjskega orlovskega okrožja v nedeljo, dne 24. t. m., ob treh popoldne v Radečah pri Zidanem mostu. Na vseh železnicah je dovoljena polovična vožnja. Na vstopni postaji pustite karto žigosati ter jo obdržite tudi za nazaj. V Radečah pri blagajni pa dobite legitimacijo za polovično vožnjo. Prireditve se udeležijo tudi Teharčani z zastavo Mliuarjevega Janeza, s katero se ije boril na življenje in smrt pred Beogradom s Turki pred 300 leti. Na veselo svidenje! Bog živi!
nim ušem priporočalo škropljenje z zmesjo tobačnega izvlečka in črnega mila. Pri tem pa je treba previdnosti, ker ta zmes rada škoduje cvetu. V zadnljiih časih se zlasti na Češkem iin Bavarskem upotrebljava zoper uši na hmelju z izvrstnim uspehom ausiško sredstvo proti listni uši na hme ¿ju »BI. 90«, ki je vpeljano letos tudi pri nas pod imenom »Dubisan«.
Dubisan izdeluje tvomica Kaštel d. d. v Karlovcu. To sredstvo je na kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Topčideru preiskano in preskušeno ter od kmetijskega ministrstva prodaja odobrena. Na 100 litrov vode treba 1 kg Dubisana. Vojvodinski hmeljarji so se že lani kakor tudi letos zoper hmeljsko uš pridno posluževali Dubisana in to z najlepšim uspehom. Žatecki hmeljarji pa smatrajo to sred stvo kot edino, kii se da res z uspehom uporabiti.
Dubisan se dobi pri tvornici Kaštel d. d. v Karlovcu. Z listotako dobrim uspehom kakor pri hmelju, se da uporabiti tudi zoper vse druge listne uši (na sadnem drevju, cvetlicah itd.). Za hmeljarje pa je Dubisan kot sredstvo proti tako škodljivi hmeljski uši neprecenljiv.
»Hmeljarstvo.« Izdala in založila delegacija proizvajalcev čilskega solitra v Beogradu. Malokatera slovenska knjižica je bila tako iskana iin zaželjena kakor opis in gojitev hmelja. Vsak kmetovalec se je namreč hotel poučiti o hmeljarstvu, ¡ker je slišal in čital, da je hmelj najdobička-nosnejša kmetijska rastlina. Hrvati in Srbi so v minulem letu izdali nekoliko brošur in opisov o hmeljarstvu, le mi Slovenci, ki pridelujemo najboljši hmelj v državi, nismo imeli nikakega navodila o gojitvi hmelja. Delegacija proizvajalcev čilskega solitra, ki je izdala že toliko kmetijskih knjig in brošur, je izpolnila želje tudi slovenskih hmeljarjev ter jim podarila knjižico »Hmeljarstvo«, ki na 40 straneh opisuje to panogo. Opremljena je tudi s šestimi slikami, ki' pojasnujejo ¡razvoj in gojitev hmelja. Vsebina tega spisa obsega v prvem odstavku opis, lastnosti in vrste hmelja, v drugem zasajanje hmeljniika, saditev hmelja in oskrbovanje v prvem letu, v ¡tretjem oddelku oskrbovanje hmeljniika in sicer: obdelovanje zemlje, gnojenje, obrezovanje itd.; v četrtem živalske in rastlinske škodljivce in bolezni na hmelju; v petem obiranje in v šestem sušenje hmelja. Njena izčrpna vsebina omogoči vsakemu hmeljarju, da se podrobno pouči o pravilnem gojenju in ravnanju s to rastlino. — Knjižico »Hmeljarstvo« dobi brezplačno vsakdo, ki se zanjo priglasi pri: Poddelegaciji proizvajalcev čilskega solitra, Ljubljana, Turjaški trg 3, I.
Orlovski dan v Celju.
Nedelja, 10. ju!., je bila za Celje dan, kojega ne bo nih če pozabil. Ob velikanskem navdušenju celokupnega prebivalstva so se zgrnile od vseh strani mariborske oblasti orlovske množice k nastopu štajerske orlovske ekspoziture.
Že soboto zvečer je bilo celo ¡mesto v zastavah in Orli, ki so deloma že zvečer priha jali i v mesto, so bili povsod navdušeno pozdravljani. Na Miklavžkem hribu je bil v mraku zažgan umetni ogenj, ki je daleč naokrog oznanjal dan orlovskega zmagoslavnega pohoda.
Nedeljsko jultro je napočilo oblačno in mračno, toda kljub temu so se orlovske čete zbirale vesele lin slavnostno razpoložene. Orli in Orlice v ¡krojih iz celjske in mariborska ekspoziture so se zbrali deloma pred poslopjem Prve hrv. štedione, deloma pred ljudsko šolo v Razlagovi ulici. Ob četrt na 9. uro se je pod vodstvom glavnega načelnika prireditve, brata Ivana Gračnerja, razvil po mestnih ulicah mogočen sprevod z godbo, jezdeci in vodstvom JOZ na čelu. V sprevodu ¡je bilo deset zastav ter nad 500 članov in članic v kroju. Med gostim špallirjem navdušenega občinstva se je sprevod pomikal po celjskih ulicah proti farni cerkvi, kjer se je vršila slovesna služba božja. Krasen nagovor je imel na zbrane orlovske čete teharski kaplan č. g. Pavel Vesenjak.
Po sv. opravilu so orlovske čete odkorakale na telo-vadišče, k dopoldanski skušnji za glavni nastop. Telova-dišče, ki bi prvotno moralo biti na dvorišču mestne osnov ne šole, je bilo k sreči prestavljeno za bivšo Pertinačevo tovarno, kjer je bilo dovolj prostora za ogromno množico,
ki je prihitela gledat nastop Orlov. Telovadišče je bilo lepo okrašeno in dobro urejeno.
Popoldan so hitele kljub čemernemu vremenu na telovadišče ogromne množice ljudstva, tako da je bil ves prostor kmalu popolnoma zaseden. Bili so zbrani tu km3-tje, delavci, meščani, med udeleženci pa je bil tudi mariborski veliki župan dr. Schaubach, dalje narodni poslanci dr. Hohnjec, dr. Hodžar, prof. Vesenjak, celjski mil. g. o-pat Jurak, konjiški arhidijakon Tovornik, več oblastnih poslancev, zastopnik oblastnih odborov in vodja celjskega okrajnega glavarstva. Vseh udeležencev je bilo okrog 3500 oseb.	i
Nastop Orlov in Orlic je napravili najboljši utis ter je vsem dokazal, da orlovstvo neprestano napreduje ter se razvija. Vse točke: proste vaje Orlov 'in Orlic, lahkoatletske točke in orodna telovadba, vse je bilo izvedeno z ono točnostjo in eleganco, ki je lastna orlovskemu telovadnemu sistemu.
Po končani telovadbi se je razvila na telovadnem prostoru živahna prosta zabava, ki se je ob nastopu mraka zaključila, nadaljevala pa potem do odhoda vlakov na za toliko ljudstva mnogo premajhnem vrtu hotela »Evropa«.
Kakor že omenjeno, je celjski orlovski nastop v Celju napravil najboljši utis ter pridobil orlovski misli novih prijateljev tudi v vrstah, ki dosedaj oriovstvu niso bile naklonjene. Nam pa je ta nastop zopet novo zagotovilo, da se bo orlovstvo razvijalo še dalje, dokler ne ¡bo v njegovih vrstah sleherni katoliško čuteč Slovenec!
Pisma iz domačih krajev,
Sv. Ignacij na Rdečem bregu je lepa, doslej premalo 23iana izletna točka v srednjem delu Dravske doline. Na prijaznem, 913 m visokem hribu stoji ljubka cerkvica sv. Ignacija, obdana od mogočnih, starodavnih lip, mecesnov in smrek. Dostop je lahkeh od postaje Sv. Lovrenc na Pohorju in Brezno ob Dravi. Razgled (je posebno slikovit na poti od lovrenške strani in na vrhu. Vrh Rdečega brega je ves kot naraven park, ugoden za sprehode, prijeten za oko in pljuča. — God podružničnega patrona ©v. Ignacija se bo letos slovesno obhajal v nedeljo, dne 31. t, m. Ob 8. uri je prva sv. maša in kratka pridiga, ob desetih pridiga, teofo-rična procesija okoli cerkve in slovesna peta sv. maša. Vabimo domačne, sosede in izletnike!
Vurberg. Pri nas je umrl Vladimir Borisovič Pohvis-nev, bivši voditelj ministrstva za pošto in telegraf v Petro-gradu. Bil je priznan strokovnjak v svoji službi. Dne 14. t. m. ga je pokopal arbimandrit Teodozij. Ob odprtem grobu je imel lep govor, v katerem je rajnega hvalil kot dobrega kristijana. Počivaj sladko v naši zemlji!
Partinje pri Št. Lenartu v Slov. gor. Anica in Danica Sekelšek, v starosti 8 in 9 let, hčerki železničarja Sekel-šeka v Sloy. Bistrici, ste bile nekaj dni na obisku pri de-
ZAHVALA.
Po sklepu božje Previdnosti je odšla v torek, dne 12. julija 1927 ob pol 8. uri zjutraj v boljše življenje naša ljuba in dobra mama, gospa
v
Jožefa Snler.
Vsem, ki so nepozabni mamici lajšali z besedo tolažbe in deli ljubezni njeno grozno trpljenje, naj bo plačnik Oni, ki je vir ljubezni, dobrote in tolažbe. Naj ostanejo zapisani v knjigi življenja tolažilni obiski preč. o. Dionizija, kapucina v Celju, skrb preč. gg. župnika in kaplana v Grižah, ljubeznjiva skrb primarija g. dr. Rajšpa, naklonjenost rodbine g. polk. v pok. Faningerja in tolažilna pozornost vseh številnih prijateljev in znancev,
Celje, dne 15.julija 1927.
Žalujoči ostali«
951
Zahvala.
V neizrekljivi žalosti vsled nagle smrti naših iskreno ljubljenih hčerk
Eozike in Danice Sakelšak
ki sta 12. julija 1927 nenadoma preminule, izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo g. župniku Lasbaherju za sprevod od hiše žalosti, Marijini družbi za častno udeležbo, vsem sorodnikom, družini Živko, g. zdravniku iz Hrastovca, posebno pa udeležencem iz Slov. Bistrice z g. učiteljem Tomažičem, pevcem za žalostinko ob odprtem grobu, ter vsem ki so se udeleži .i pogreba v tako obilnem številu in ki so nam lajšali bridko bol. Hvala vsem za cvetje in vence ter za tolažbo ob bridki uri, ker nam ni mogoče vsakemu posebej se zahvaliti bodi izrečena zahvala tem potom ter prosimo tihega sožalja.
Slov. Bistrica, Sv. Lenart, dne 15, julija 1927.
956	Globoko žalujoči stariši in brat.
deku Ivanu Sekelšek v Partinju. Dne 12. t. m. ste se šle kopati v Pesnico v bližini grada Hrastovec. Zašle ste na globoko mesto pri žaginem mlinu in utonile, ker niste znale plavati. V ¡bližini so bili le otroci, ki pa niso mogli pomagati, ker sami niso znali plavati. Že mnogobrojne nesreče utopljenja nedoraslh otrok naj bi bile onim, ki imajo nadzorstvo, v resno svarilo.
Spodnja Polskava. Naši dijaki vprizorijo v nedeljo, dne 24. t. m., ob 16. uri v dvorani g. Sicherl v Spodnji Poiskali zanimivo Niccodemijevo komedijo »Učiteljica«. Po igri prosta zabava.
Sv. Andraž v Slov. gor. Neusmiljeno sega smrt s svojo koščeno reko v vrste naših moŽHgospodarjev. V nekaj mesecih je ¡pokosila šest gospodarjev, med njimi tukajšnjega cerkvenega ključarja Leopolda Suhač in te dni uglednega moža Franca Rižnar. Smrt zadnjega je bila kaj žalostna; mlatilni stroj mu je odtrgal desno roko in je izkrvavel, še predno je prišla pomoč. Ponesrečeni je bil dober gospodar in vrlo katoliški mož. Vsak prvi petek je s celo družino pristopil k sv. obhajilu in stal vedno trdno v vrstah naših mož. V njegovo hišo so prihajali le dobri časopisi in listi. Tukajšnje Apostolstvo mož žaluje nad svojim vrlim članom, kakor tudi vsa fara sočustvuje z njegovo družino. Počivaj v miru, na presv. Srcu Jez.! — Isti dan je bila pokopana tudi žena tukajšnjega trgovca in poštarja g. Marija Zorko. Pokoj njeni duši!
Ormož. Splošno se govori, da g. Kelemina, ki je bil do sedaj poslanec, ne bo več kandidiral v državno skupščino. Za nljega je sicer neprijetno, da so ga odžagali, domači o-kraj pa ne žaluje za tujim perjem. Naš poslanec je bil in bo — g. Bedjanič!
Šmartno ob Paki. Za tukajšnje občinske volitve, ki so bile razpisane za dan 11. avgusta, je bila vložena samo lista naše SLS. — Volitev župana in občinskih svetovalcev bi še imela vršiti v nedeljo, dne 24. t. m., a so baje, kakor se sliši, nasprotniki vložili pritožbo na srezko poglavarstvo. Kako to svojo pritožbo utemeljujejo, nam je uganka! Pravijo, da so rok za vložitev kandidatne liste zamudili vsled tega, ¡ker niso za razglas o razpisu volitev vedeli. Zelo slabo ¡spričevalo za funkcijonarje krajevnih organizacij SDSarjev in radikalov! Da jim je blamaža neizogibna, jim že vnaprej garantiramo! 0 uspehu in k zadevi se še povrnemo, ob kateri priliki bomo tudi še kaj več poročali o naših ljubih političnih nasprotnikih!
Studenice pri Poljčanah. Pri pogrebu Tončke Bohak, Marijine družbenice, katerega je vodil preč. g. Kupčič, so ¡se pele na tem pokopališču prvikrat K. Bervarja nove ža-lostinke pod vodstvom g. F. Lorenčiča. Zbor obstoji iz o-krog 20 pevcev.
Stoprce. Pri nas smo dne 13. t. m. pokopali vzornega moža Martina Rampre, očeta č. g. kaplana Franca Rampre, v 83. letu svoje starosti. Bil je veren katoličan in priljubljen sosed, kar je pokazal pogreb. Tem potom se iskreno
zahvaljujemo za prelepo cvetje in vence kakor tudi za ve-fiko spremstvo na njegovi poslednji poti. Posebno nas veze dolžnost, zahvaliti se domačemu vlč. g. župniku ter č s kaplanu iz Žeta! za spremstvo pri pogrebu, kakor tudi sT pevcem za ganljive žalostinke!
Sladka gora. Pri nas se od 12. do 15. avgusta vršijo ■kakor vsako leto romarske pobožnosti.
Vojnik. Zdravnik g. dr. Stanimir Vrhovec se je pred kratkim vrnil iz Prage, kjer je bil šest mesecev na ondotni Kliniki v svrho izpopolnitve svojih študij. G. doktorju želimo stalno in zadovoljno bivanje v našem kraju.
Laško. »Domovina« v svoji številki dne 14. t. m. napada v dopisu iz Laškega ¡prevzv. g. škofa dr. Karlina zaradi pridige ob priliki sv. birme dne 10. julija na Laškem. Čudni soji ljudje! Ako škof govori o slabem in veri nasprotnem časopisju, pa se čutijo prizadete. Da, da, tako je! Ako psu stopiš na rep, pa ¡zacvili. Sicer pa, kam bomo prišli, čv bodo ljudje, ki pravijo, da je vera privatna zadeva, posameznika urah, kako morajo katoliški škofje pridigovati?! Ali mislite, da so naši škofje in duhovniki najemniki, ki v slučaju nevarnosti zapustijo svoje ljudstvo? Zdi se mi, da dopis v »Domovini« izgleda tako, kakor če bi zapravljivec, ki je zapravil svoje posestvo, učil treznega, varčnega in' pametnega gospodarja, kako naj gospodari. Zato pa ven z »Domovino« iz krščanskih družin!
Kicar pri Ptuju. Dne 4. t. m. smo pokopali nam priljubljenega mladeniča Horvat Franca, ki mu je dolgotrajna bolezen izkopala hladni grob že v 21. letu svoje starosti. Pred petimi leti mu je rana smrt pobrala očeta in mater ter je ostal sam s tremi mlajšimi sestrami, katere je mo ral sedaj tudi on zapustiti in se preseliti v večnost. Da j*e bil ¡priljubljen, je pokazal obilnoštevilni pogreb, pri katerem _ so se posebno tukajšnji fantje odzvali v polni meri svoji dolžnosti, izakar jim gre posebna zahvala. Sorodnikom izrekamo sožalje, njemu pa naj bo slovenska žemljica lahka!
Bogdanovci. (Pri tatvini zasačen!) Začetkom meseca junija t. 1. je 121etna Liza Lovrec v Bogdanovcih iz črešnje opazila, da je iz okna sosedove hiše Franca Ladiča skočil tuji človek ter se napotil proti Gornjim Mihalovcem. Domači ljudje so bili vsi na polju. Liza je zlezla s črešnje, dohitela tata, ga lepo pozdravila in bežala v Gornje Miha-iovce ljudem povedat tatvino. In res, ko pride tat tja, ga zgrabi Joža Grula za vrat in ga le s silo obvlada. Slučajno so bili tudi orožniki tam in iti ga odvedejo nazaj v Bogda-novce v okradeno hišo. Tu se je ugotovilo, da je tat ukradel 168 Din, eno ¡srebrno uro in 51 starih srebrnih kron. Krone je zakopal med potjo v Mihalovce v gozdu. Tat je iz Lipe, Prekmurje, in je bil dne 8. julija obsojen v Čakovcu na eno leto težke ječe. Okradeni Franc Ladič je dobil vse nazaj, kakor tudi je dobil nazaj pred ¡meseci svojo kravo, katero ¡mu je vkradel znani tat Preac iz Brusnice pri Or-
možu.
B0Bf|gHB85BBBHBBBBBBBaBBHSBB!iBBBt!B0HHB»aEaBHIS®BB5äIläSaffi300BBBBHe&BaEai
Vrtnarski vajencc iz kmetov se sprejme. Ivan Jemec, vrtnarts-vo, Maribor.	948

MALA OZNANILA.
V »Malih oznanilih« «tane vsaka beseda 75 par. Najmanjša | cena za ogla» fe 8 Din. Manjši zneski se lahko vpošljejo tudi T znamkah. Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za odgovor.
Dobro idoča gostilna ob državni cesti z lepim stanovanjem se odda v najem proti prevzetju inventarja. Več pove dr. Tomšič, Maribor, Aleksandrova cesta 19.	946
Gostilno na deželi, mogoče s po sestvo, vzamem v najem, eventualno kupim. Ponudbe na Drago Tomažič, Lukavci, pošta Ivajnci.	961
Nova enovprežna kočija s streho se proda ali zamenja za dobro vino in rezan les. Gnilšek F., Maribor, Razlagova 25. 962
Prodajo se steklenice, male in velike, za vino in druge tekočine. Maribor, Lekarniška 2. 943
KMETJE! BUČNO OLJE
dobite v zamenjavo za bučne je
m pres
tovarni bučnega olja J. Hoch-muller v Mariboru, Pod mostom 7 (Magdalena). Po nizki ceni dobite najredilnejše otro bi.	709
Nagrobni spomeniki iz mar-roija in črni, se dobijo pii Jakobu Golobic v Ljitomeru. Znižane cene.	964
Harmoniko, trivrstno, še kakor nova, močnega glasu, prodam. J. Seme, Ptuj, Miklošičeva ulica 1.	963
Vzamem v najem trgovski lokal na dobri točki, najraje pri farni cerkvi in šoli. Ponudbe na upravo lista.	952
Gonilne jermene ea iage, mline, mlatilnice itd. priporoča Ivan Kravos, Maribor, Aleksan drova 13._787 1—10
Hlapca z dežele, vajenega konjem, sprejme: Sepc, Maribor, Grajski trg._960
Spretna šivilja pomočnica išče . Več pove upra-
stalnega mesta va lista.
947
Mlinarski pomočnik išče službo, vzame v najem ali gre za sodruga. Naslov v upravi. 955
fi O JI M * L J JE XM Mi I
Urite na* Ust! I! H
Takoj se sprejme zanesljiv in močen fant, poštenih staršev, ki je že vajen pri cerkvi in v cerk vi streči ter ima veselje do krojaške obrti. Bračko F., organist in krojač, Sv. Anton na P. 941
Zanesljiv in pošten viničar s 4 dobrimi delavski mimočmi se sprejme s 1. nov. Konig, Melj-ski hrib 29, Maribor.	949
Prodam posestvo, obsegajoče 5 oralov. Hiša je v trgu, ima pet sob in kuhinjo ter gospodarsko poslopje. M. Mulec v trgu Sv. Trojica v Slov. gor. 4 942
Oglas. Smrekove vršiče, 3.5 do 4 m dolge, 16 cm srednjega premera, kupi do 3000 komadov A. Neudauer, lesni trgovec, Gorn. Radgona. Dobava do oktobra.
957
Oglas. Kdor želi svoje malo posestvo zameniti za večjega, naj se zglasi nemudoma pri Jožefu Pristovnik, pos., Crešnjice 7, p. Vojnik pri Celju.	958
Izjava. Podpisani Martin Knu-pleš, posestnik v Spod. Jakobs-kem dolu, pošta Sv. Jakob v Slov. gor., izjavljam, da globoko obžalujem žaljive govorice, katere sem v Slov. goricah razširjal o g. Viljemu Urenjaku, ¡dimnikarskemu mojstru v Vo-seku, ki so bile popolnoma brez podlage in neresnične. Zahvaljujem se g. Urenjaku tudi tem potom, da je na mojo prošnjo odstopil od kazenskega postopanja in mi prihranil s tem zle posledice mojega žaljivega obnašanja. — Spod. Jakobski dol, dne 15. julija 1927. — Martin Knupleš.	!ir'°
Službo išče mlinar z lepimi izpričevali, vešč vsakovrstnega mletja. Matija Višič, pošta Loče pri Poljčanah.	944
Bolečine in krvavenje na izhodu debelega črevesa, in ako se tudi redko pojavljajo, dokazujejo v največjih slučajih obolenje na haemorrhoidih. Njh nastanek se more danes na temelju napredka bakteriološke znanosti lahko odpraviti. Kdor ima zanimanje, da se ¡iznebi haemorrhoidal-nih težav vsake vrste, naj uporablja »Posterizan«, ki specifično deluje in se dobiva v vseh lekarnah. Obširna znanstvena obvestila o tem predmetu daje na zahtevo brezplačno »Ms« d. d., Zagreb.

Hočete se
protlna ,„ revmatizma
temeljito rešiti?
Revmatizem je grozna, daleč razširjena bolezen. Ona ne prizanese ne ubogemu in ne bogatinu in išče svoje žrtve v kočah in palačah. Različni so načini v katerih se kaže to trpljenje in večina je bolezen, ki jo označijo z drugim imenom edino-le revmatizem. Bolečine v kosteh, trganje in zbadanje v členih, otečeni udje, skrivljene noge in roke, da celo oslabeli pogled ima večkrat svoj vzrok v revmatizmu in protinu.
Kako različen je pojav, ki ga nudi ta bolezen, tako raznovrstna so zdravila, medikamenti, ki se ponujajo trpečim ljudem. Večina teh sredstev ni zmožna ozdraviti, daje edino za kratek čas olajšavo.
Kar Vam mi priporočamo, je nekaj naravnega. «W	Mi nudimo gotovo pomoč!
Naše zdravljenje je izvrstnojn pomaga hitro.
Da si nridobimo temveč pristašev, smo se odločili vsakemu, ki nam piše, POSLATI POPOLNOMA ZASTONJ naše zanimivo, zelo podučljivo navodilo.
Kdor torej na bolečinah trpi in se hoče svojega trpljenja na hiter način znebiti, naj piše še danes: AVGUST MÄRZKE, BERLIN-WILMERSDORF, Bruchsalerstrasse Nr. 5.	953	Abt. 316.
O
o o o
Južno-štajerska hranilnica Celje
v lastni hiši Cankarjeva ulica št. 11, nasproti pošte. — Ustanovljena leta 1880
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po kolikor mogoče najvišji obrestni meri Rentni davek plačuje hranilni« sama. Za varnost vlog jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj, vra isko in rezervni zaklad. Hipotekama posojila in vsakovrstni drugi krediti poa ugodnimi pogoji. Po&tne položnice na razpolago.
82
a O O O
terpentinovo milo
^v^irrii ^o<i£iJLanru/
SESTA ODLIKA g
Svetla barva
je znak, da Vam se daje Schichtova špecijaliteta iz izbranih sirovin. Schichtova špecijaliteta, to pomeni nekaj posebnega.
1.	Terpentin v milu.
2.	Velik in priročen kos.
3.	Prijeten duh.
4.	Slike iz pravljic za izrezatl.
5.	Milo je v zavitku.
6.	Svetla barva.
7.	Razkuženje perila. 656
.. ■'<■:.■.•:• .y..'-'- 1 '' ■ > 7	jSsf-iPf?		. -1, ■ r i.,Hl •' í\■
			
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Redko kedaj se sliši od nas ker smo skromni in ne obešamo vsako malenkost na veliki zvon, zato marsikdo misli, da sploh spimo. Temu pa ni tako! Tudi mi živimo in delujemo na vseh poljih. Tako je imela naša Kmečka zveza pretečeno nedeljo svoj redni občni zbor, kateri je bil prav dobro obiskan. Zborovanje je otvoril in vodil načelnik g. Martin Klajnšek. Kot poročevalec je prišel k nam oblastni poslanec in tajnik SLS iz Maribora g. Tomaž Ovčar, kateri nam je podal vsestransko poročilo in razjasnil pomen sedanjih volitev, posebno še za nas Slovence. Obenem nam je razložil pomen in delovanje Kmečke zveze ter nas bodril in navdušil za novo delo. Nato se je izvolil novi odbor, kateri daje jamstvo, da bo naša Kmečka zveza tudi v bodoče živela in prav krepko delovala. Zatorej, somišljeniki in zaupniki SLS, ne držimo križem rok, temveč vsi pogumno na delo za častno zmago naše stranke! G. oblastnemu poslancu Ovčarju se prisrčno zahvaljujemo za njegov trud in izbrane besede, ter ga prosimo, da pride večkrat med nas!
Hajdina pri Ptuju. Dne 12. t. m. smo spremljali v veliki žalni procesiji umrlega organista g. Martina Sever na njegovi zadnji poti v tej solzni dolini. Pri njem so se jasno dokazale vse podrobnosti prišlo vice: »Kakoršno življenje, taka smrt.« Bil je to organist in cerkovnik v najlepšem pomenu tega lepega cerkvenega poklica, mož na svojem mestu, ves zatopljen v svojo službo in ves ponižnoudan svo-§im pristojnim cerkvenim gospodarjem, še bolj udan pa najvišjemu Gospodu. Zato mu domača dušna pastirja in vsa župnija kličemo: »Martin, sladko si počival, ko te je pred 59 leti zibala tvoja mati v raju Slovenskih goric, pri Sv. Antonu, mirno spavaj tudi zdaj, ko te je sprejela v naročje mati zemlja v raju Dravskega polja, — Hajdina pri Ptuju!
Jurklošter. Županova volitev v Jurkloštru se je vršila dne 14. t. m. Županom je izvoljen g. Andrej Špan, posestnik v Prapretnem, zvest pristaš SLS. Trije njegovi svetovalci so: g. Vidic Anton, posestnik, Polje; g. Vrečko Ant., posestnik, Mrzlopolje; g. Kozmus Anton, posestnik, Zgor. Voluš. Vsi trije ¡so istotako pristaši SLS. Po izidu te volitve je zmaga SLS v Jurkloštru popolna. Vspeh je poplačal trud volilne borbe. Čaka pa nas težko delo, da se uredijo precej zapletene občinske zadeve. Pa to nas ne plaši. SLS je stranka dela in reda. Le krepko začnimo, vse bo šlo i
Škofjavas. V naši občini so razširili naši nasprotniki vest, da je naša stranka že sestavila kandidatno listo za občinske volitve in sicer, da jo je sestavil na svojo roko »oni od Sv. Tomaža«. Govorijo,» da so na njej izpuščeni mnogi sedajni gg. odborniki, ali pa bodo potisnjeni na zadnja mesta. Namen teh vesti je prozoren. Napraviti hočejo nezadovoljtsvo v vrstah SLS in posebej do onega »iz hribov«. Pisec teh vrst izjavljam, da dam vse svoje premoženje, in ki ga bom imel onemu, kateri krajevnemu odboru dokaže, da se je kakšna lista, tudi provizorična, sestavila od naše stranke. Gospodje, kateri tako natančno veste, na katerih mestih se nahajajo naši dosedanji gg. odborniki, potegnite se za to nagrado, če se pa ne boste, nas mogoče ujezite, da Vas bomo prihodnjič imenoma navedli tiste, ki širite te govorice. Ugotavljamo, da odbor SLS še ni sestavili nikake kandidatne liste, še sploh nobene tozadevne seje ni imel; največja laž pa je, da bi jo bil naš tajnik kraj. odbora sestavil sam, ker on ni pri SLS radi častiželja, ampak radi prepričanja, zato tudi ne bo užaljen, ako širši odbor spozna za bolje, da ne bo na listi. Če pa dela nesebično za napredek stranke, so tega lahko vsi pravi pristaši SLS veseli. Intrigirajo pa naši nasprotniki zlasti zato proti njemu, ker on želi imeti iskren sporazum s socijalisti, česar se pa radičevci in demokratje najbolj bojijo. SLS bode pri sestavljanju kandidatne liste gotovo najbolj previdna in pravična, tako da bodo vsi kraji in vsi stanovi v občinskem odboru primerno zastopani. Gotovi ljudje naj sedaj le lažejo dalje. Laži-strankam pripadajo, intrige so njih ideali
Pašnik za mlada
Piše živinozdravnik P i r n a t v Mariboru.
V prilogi »Novice v slikah«, ki jo je prinesel tednik »Slovenski Gospodar« k številki 45 z dne 11. novembra 1926, je na tretji strani naslikan del planinskega pašnika za mlada plemenska goveda, hiša in oba lileva na Graški gori v občini Sv. Miklavža, kar je na mojo pobudo uredil do leta 1914 okrajni zastop slovenjgraški s prav izdatno državno podporo ob neumornem delovanju svojfga načelnika, pok. g. Avgusta Giinther.
0 tej blagohotno zamišljeni in izredno vnemo izvršeni napravi od prevrata sem ni zvedela javnost prav ničesar. Namenil sem se torej napisati sledeče zgodovinske podatke o postanku omenjenega pašnika, da vzbudim zanj zanimanje oblastnih činiteljev. Obenem bi rad povdaril posebno razumevanje, ki obstoja za planinsko pašništvo pri naših sosedih.
Ko je začela po usodepolnih suhih letih 1908 in 1909 ogrožati našo domačo govedorejo Argentinija z izvozom zmrzlega mesa po nizki ceni in v precejšnjih množinah, zavedli so se te nevarnosti še ob pravem času meroddjni krogi, zlasti pa zastopniki kmetijstva v tedanjem avstrijskem državnem zboru in zahtevali so prav resno ter odločno od-pomoči. Seveda se vstrajnemu vsestranskemu pritisku vlada ni mogla ustavljati. Posledica temu je bil zakon z dne 30. decembra 1909, drž. zak. štev. 222, s katerim je dovolil državni zbor za dobo prihodnjih 10 let po šest milijonov kron, in sicer pet milijonov v povzdigo domače živinoreje, 1 milijon pa v oskibovanje večjih mest z mesom.
Na bivšo kronovino Štajersko je odpadlo od omenjenih pet milijonov kron za leto 1910 nič manj nego 377.893 kron in 5 vinarjev, torej vsekakor prav lepa svota. Od leta 1912 naprej pa se je ta svota znižala na 373.066 kron 22 v, ker je postalo merodajno štetje goveje živine izza 1. 1910. V desetletju 1900—1910 je namreč padlo število goveje živine na Štajerskem od 717.841 na 683.443, torej za 34.358 glav.
Kot tedanji načelnik kmetijske podružnice slovenj-graške hotel sem na vsak način izkoristiti za povzdigo do-
in častna mesta njih končni cilji. Pametnim občanom pa kličemo: Ogibajte se tistih, katere boste po teh znamenjih spoznali.	*
Frankolovo. Zdrav kraj je tukaj! Priča tega je, da smo imeli od novega leta do danes le samo šest mrličev in med temi tri nad 70 let stare. Lansko leto je bilo v tem času 18 mrličev. Fara šteje nad 1300 duš. — Hmeljskih nasadov je tukaj veliko in prav lepo uspevajo. Saj se jim tudi jako pridno postreže. Tukaj najdeš drogove nad 7 m visoke letošnjega hmelja čisto do vrha in še črez obraščene. In ker imamo tukaj le malo zemlje in ta še vse v hribih, zato je izginil marsikateri zelnik, da, še celo vrtovi pri hišah so se izpremenili v hmeljske nasade, in tam, kjer je lani še rastla bujno solata in pesje in zelenjava, vidiš le hmeljske drogove; pa še bodo naprej sadili, tako da ni več daleč čas, ko bodo od Celja do Frankolovega ob o"beh straneh državne ceste le hmeljski nasadi. — Anska nedelja se bo letos obhajala dne 31. t. m. z dvojno službo božjo, ob 6. in 10. uri. Pred drugo službo božjo bo procesija z Najsvetejšim, pri kateri bode. sodelovala obče znana izvrstna male-dolska godba. Povabljeni vsi od blizu in dalleč! — Tukajšnje Prosvetno društvo je priredilo v nedeljo, dne 10. t. m. krasno igro: »Žrtev spovedne molčečnosti.« Igralcem vsa čast! Vsi so zopet pokazali, da so svojim nalogam kos. — Na ansko nedeljo, dne 31. t. m., se bode igra baje ponovila, da bodo imele sosednje župnije priložnost to krasno igro poslušati.
Parižlje pri Braslovčah. Od naše vasi se malokedaj kaj sliši, zato pa zamorem sedaj povedati veselo novico. Ustanovilo se je prostovoljno gasilno društvo Parižlje, katerega vodi tov. Kronovšek kot načelnik. Nabavili smo si brizgalno, vse potrebne cevi in obleke ter zgradili precej obširen Gasilni dom. Zasluge posameznikov ne bodemo omenjali, ker moramo potrditi, da je vsak posamezen pomagal z vso svojo močjo do tega blagostanja. Kot redni gasilski člani so tudi pristopili možje iz Topovelj, kateri so nam pri delu istotako vedno radi pomagali. Zahvalo izrekamo vsem dobrotnikom občine Braslovče in Polzele, kateri so se radi odzvali našim prošnjam. Še enkratno zahvalo vsem dobrotnikom ter Vam kličemo gasilski pozdrav! — Načelstvo.
Parižlje pri Braslovčah. Novoustanovljeno gasilno dru štvo Parižlje proslavi ustanovitev društva z blagoslovitvijo Gasilnega doma in brizgalne dne 8. septembra t. 1. GasH-
Zgodov. črtica o njega postanku in važnost planšarstva.
rnače govedoreje ugodno priliko in začel zanimati za to tudi pok. g. Avgusta Giinther, ki je bili kot vzoren posestnik obenem načelnik ondotnega okrajnega zastopa, hranilnice in posojilnice ter bikorejske zadruge za občine Pameče, Slovenjgradec, Staritrg in Vrhe, tedaj vsekakor jako vplivna osebnost.
Zadrug za rejo bikov je bilo v sodnem okraju slovenj-graškem leta 1910 že sedem, reja mladih plemenskih goved skozi celo leto v zaduhlih in večinoma tudi nesnažnih hlevih pa je bila skrajno pomanjkljiva. Ker brez dobre paše ni umne in dobičkanosne govedoreje, treba je bilo pred vsem razmišljati o tem, kako odtegniti mlada razvijajoča se bitja označenim nedostatkom vsaj črez poletje.
V pogovorih, ki sem jih imel s pokojnim Giintherjem ob raznih prilikah v zadevi, se mi je posrečila ugotovitev, da ima ta mož zvezo z dvornim svetnikom Pantz-em, referentom za planšarstvo v ministrstvu za kmetijstvo na Dunaju.
Ker nisva imela posebnega upanja na naklonjenost s strani merodajnih gospodov tam v nemškem Gradcu, odkoder za naše glede napredka v gospodarstvu dozdevno sicer neokretne, toda dobrodušne živinorejce ni prihajal baš najugodnejši veter, pregovoril sem Guntherja, da se je obrnil do imenovanega referenta s prošnjo za pomoč iz državnih sredstev. Prepričan sem bil namreč prav za trdno, da velikih stroškov za nakup primernega pašnika ne bi zmogel niti okrajni zastop sam, še manj pa bi se za to odločili zadružniki.
Da si pridobiva kolikor toliko tudi praktičnega znanja, pisail sem leta 1911 v Scharding ob bavarski meji, kjer je tedaj obstojala živinorejska zveza za goveda simodolske pasme za ves ondotni politični okraj, ki je imela vzorno urejen pašnik, naj mi pošljejo poročilo za leto 1910. Ko sva, prejemši to knjižico, ki šteje 24 strani, temeljito pre-rešetala njeno vsebino, naročil sem si iz Lipskega na Saksonskem še izbomo in obširno knjigo prvovrstnega strokovnjaka profesorja dr. Falke-ja z naslovom »Stalni pašniki« (Dauerweiden), ki je bila ravnokar izšla v drugi izpopolnjeni izdaji — (to mojo knjigo ima sedaj g. Srečko
ska župa žalska je sklenila na svojem rednem obč. zboru, da se vrši dne 8. septembra t. >1. izredna skupščina gasilske župe žalske v Parižljah, torej na dan proslave. Prosimo vsa sosedna društva, da ta dan ne prirejajo svojih slav nosti! Natančen spored se naznani potom časopisja in plakatov. Končno še omenimo, da bo po vseh progah železnic polovična vožnja. Galiski pozdrav! — Načelnik.
Prireditev Koroškega orlovskega
okrožja.
Koroško orlovsko okrožje priredi v nedeljo, dne 24. julija, svojo celodnevno okrožno prireditev na Muti ob Dravi z nastopnim dnevnim redom:
Zjutraj ob 7. uri po prihodu vlakov iz Maribora in Dravograda sprejem članov n gostov na Muti. Ob 8. uri skušnja za popoldanski telovadni nastop, potem
obhod po trgu.
Ob pol 10. uri procesija, nato cerkveni govor in sv. maša. Popoldne ob dveh slovesne večernice. Ob treh telovadni nastop članov in članic.
Po telovadbi prosta zabava na telovadišču, kjer bodo šotori z jestvinami in pijačo. Sodelovala bo domača godba iz Mute. Za polovično vožnjo na železnici smo zaprosili.
Prireditev obeta biti ena izmed najlepših to leto v Dravski dolini, posebno pa še za Muto, kjer je orlovska organizacija še malo poznana in ni dvoma, da bo že sama radovednost marsikoga prisilila, da bo šel gledat, kaj naši krepki in mladi rudečesrajčni vitezi in naše brhke, belo-modre mladenke znajo, saj pa tudi bi ne bi bilo čuda, saj se bo ta dan zbiral cvet in bodočnost našega naroda in ob enem ponos naših krščansko mislečih staršev vzgojiteljev. Zatorej vabimo in opozarjamo vso krščansko mislečo prebivalstvo iz Mute ter iz bližnje in daljše okolice na to prireditev, da pride ta dan na Muto, da vidi tukaj sad in uspehe tistih ur, katere porabijo za svojo duševno in telesno vzgojo in izobrazbo naši krepki fantje in naša brhka dekleta v svojih društvenih sobah in telovadnicah. Vam pa, bratje Orla in sestre Orlice, Vam pa kličemo vsi še te zadnje dni veselo na delo, da bo naša prireditev na Muti res ena sama najlepša manifestacija za našo lepo orlovsko organizacijo in želim vsem na veselo svidenje v nedeljo, dne 24. t. m. na Muti! Bog živi!
Robdč, župan v Limbušu pri Mariboru in predsednik paš-niške zadruge v Lobnici na Pohorju). Prebdel sem marsikatero uro v pozni noči pri tej silno podučni knjigi, nato pa jo izročil g. Güntherju s pripombo, naj si jo vsakokrat, ko se mu zvečer utrudijo oči vsled čitanja, vtakne pod za-glavje, češ, da mu njena vsebina ostane trajneje v spominu. Tudi on je prebiral to knjigo s posebnim zanimanjem in se je prav marljivo posluževal ob poznejši ureditvi pašnika.
Ko mu je kmalu potem namignil dvorni svetnik Pantz, do katerega se je g. Giinther res obrnil s prošnjo za navodila, kakšno pot naj ubere v dosego predmetnega državnega prispevka, mahnila sva jo v jeseni leta 1911 na moje ponovno prigovarjanje nekega lepega dne z večernim vlakom v Schärding, kamor sva dospela v 20 urah. Tam sva si natančno ogledala ureditev pašnika, hlevov in ostalih prostorov omenjene zadruge, nato pa hitela skozi Solno-grad nazaj proti domu. Potovala sva naglo, ob lastnih po-troških in bila v dveh dnevih že zopet doma.
Komaj pa svi si dodobra odpočila, že se je pričelo razmišljanje o tem, kje in kako bi bilo iskati ter najti primeren svet za pašnik, kakoršnega sva si predstavljala. Podala sva se k podružnici Sv. Danijela nad Trbonjami in si letam ogledala neko obširno posestvo, toda umaknila sva se, ker so se zanj že trgali razkosavalci »kmečkih gruntov«. Šla sva potem v Mislinje in tam ogle do vaje drugo priglašeno posestvo ugotovila, da je prepeščeno, neprimerno ležeče in brez zadostne pitne vode.
Vsled pomanjkanja časa z moje strani — bil sem tedaj edini živinozdravnik v obšimem in precej hribovitem glavarstvu s tremi sodnimi okraji — je vohunil v zadevi g. Giinther dalje sam in mi o priliki poročal o uspehu. Končno pa je na moj migljaj, naj vzame enkrat v roke knjigo o posojilih okrajne hranilnice in posojilnice ter naj pogleda tudi v zemljiško knjigo pri sodniji, vendar le izvohal 2 posestnika soseda ter me s posebno zadovoljnostjo obvestil nekega dne o tem s pripombo, da si je obe posestvi že ogledal.
(Dalje prihodnjič.)
plemenska goveda v okraju slovenjgraškem.

5 dinarjev robci ar1"
sivi kakor tndi vsakovrstno drngo blago po jako nizkih cenah, snkno že od 26 Din naprej se dobi pri J. Trpin, Maribor, Glavni trg 17
Naložite dena«* le pri
Ljudski posojilnici v Celju
registrirani zadrugi z neomejeno zaveze
Cankarjeva ulica štev. 4
poleg davkarije (poprej pri „Be lem volu"), kjer je najbolj varno naložen in najugodneje obrestuje
Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica sama
Posojila po najnižji obrestni meri


58

mmm
5-
9 xsa
a ■
Naznanilo!
Cenj. odjemalcem vljudno naznanjam, da je dospela večja množina lepega volnenega sukna, za ženske in moške obleke.
V zalogi vse v manufakturo spadajoče potrebščine ter velika zaloga gotovih moških in deških oblek, gumi plaščev, športnih jopičev in usnjatih »ukenj.
Za obilen obisk «e priporoča
IVAN MASTNAK
785	Celje, Kralja Petra c, 15.
I&S tó S5 S S D
t
K
S
s ■
S- ■
Zm
d Cirilova knjižnica |
obsega sedaj sledeče zvezke:	g
1. Dr. Kari Capuder: Nait država (razprodano).
B. Dr. Leopold Lčnard: Jugoaloventki Piemont, —	=§
Din 7.—.	M B. Dr. Leopold Lčnard: Slovenska žena t dobi aarod-
nega preporoda, Din 10.—.	g 4. Moj «trie in moj župnik, Din 4.—.
B. G. J. Whyte Melloile: Gladiatorji, I. del, Din 8.—i	Ü
—	IL del, Din 10.—.	Ü 7. H. G. Wells: Zgodba o nevidnem človeku, Din 7.—j	s§ I. B. Orczy: Dušica, I. del, Din 16.—.	m
—	II. del, Din 25.—.	m
—	III. del (v tisku).	Ü i. A. Conan Doyle: V libelijskl puščavi, Din 12.—<
10.	Arnold Bennett: £iv pokopan, Din 8.—.
11.	Illamo Camelli: Izpovedi socialista. Din 16.—, 11 E. R. Burroughs: Džungla, I. del, Din 18.—.
—	II. del, Din 14.—.
13.	Elza Lešnik: »Sumi, inmi Drava . : .«, Din 5,—j
14.	Matija Ljubša: Slovenske gorice (razprodana).
15.	Erckmann—Chatrian: Zgodbe napoleonskega t»- H
Jaka, Din 12.—.
16.	Antonio Fogazzaro: Mali »vet naših očetov — =
Din 28.—.	g
17.	Anton Kosi: Iz otroških ust, Din 8.—.
18.	Dr. J. Jeraj: Kadar rože cveto, Din 8.50.
19.	J. F. Cooper: Zadnji Mohlkanee, Din 11.—. BO. Pavel Keller: Dom (tisku).
II. Gabriel Majcen: Kratka zgodovina Maribora — ¡p _Din 20.—._
R. Navnik
modna in galanterij ska trgovina
Cel j e, Aleksandrov a 4
nudi vsakovrstno blago, kakor n. pr.: moško in žensko perilo, nogavice, rokavice, otroške obleke iz finejšega štofa, dežne plašče ter dežnike, pletenine, klobuke, kape, vse vrste robce itd. po najnižjih cenah. Postrežba solidna
in točna.	1764
Ako hočete biti lepi
ako se hočete veReliti nad srojim dobro negovanim licem, svojim rokam in svojimi vedno lepše postajajočimi lasmi, uporabljajto tudi Vi kot mi:
Fellerjeva mila zdravja in lepote z marko „Elsa" najple-menitejše kakovosti. Vsebujejo medicinsko preizkušene, dobro delujoče sestavine, ki se opijejo v kožo in jo oplemenjujejo. — Poizkusite enkrat: Elsa lilijino mlečno milo Elsa rumenjakovo milo Elsa glicerinsko milo Elsa boraksovo milo Elsa katransko milo Elsa milo za britje in nikdar ne boste hoteli uporabljati druzega mila.
Za poizkus 5 kosov Elsa-mila že z zavoj-» nino in poštnino vr»d 52 — Diu. _»«
Fellerjeva kavkaška pomada za obraz in zaščito kože „Elsa". Ona Vam ohrani mladost in lepoto, gladi gube na koži in jo dela gibko baržunasto mehko. Strmeli boste, kako hitro Vam ginejo pege, mozolci, so jedci, razpokana in rdeča mesta.
Fellerjeva močna „Elsa" pomada za rast las zabranjuje izpadanje las, prerano osivelost, odstranjuje prhlaj, dela krhke lase mehke in gibke ter pospešuje rast las.
Za poizkus 2 lončka ene ali po 1 lonček od obeh pomad z zavojnino in poštnino vred 38 — Din.
Te cene se razumejo le če se pošlje denar vnaprej, ker se proti povietju poštnina zviša za 10'— Din. — Naročila nasloviti razlocro takole:
Eugen V. Feller, lekarna v Stubici Donji, Elsa trg št. 341, 1549	Hrvatska.	Kosm. IX.
Pljuča! Zdravniški zavod (Anstalt) dr. Pečnik-a za pljučne bolezni, na gori Janina, Sečovo, pošta Rogaška Slatina, Štajersko. Prospekt 3 Din. Pridite na pregled!	893
Ce bi kdo kaj vedel o Lovrencu Mesaric, roj. 1883, kateri se po-
Ereša od bitke 4. sept. 1914 pri rodeku v Galiciji, se prosi, da naj to naznani proti povrnitvi vseh stroškov Magdaleni Mesaric v Jelovcu pri Makolah. 927
Klobuke, slamnike, majice, sandale itd., kupite najceneje pri Jakobu Lah, Maribor, Glavni trg 2. Radi prezidave izredno nizke cene!	868
Nogavice in druge pletenine izdeluje po najnižjih cenah ter daje pouk v pletenju Strojno pletarstvo N. Groeger, Ormož ob Dravi.	801
Uprava posestva grofa Herberstein-a v Ptuju odda v zakup ribolov v reki Pesnici in potoka Rogoznica, potem v malih postranskih potočkih za čas od i.avg. 1927—31.jul.1930.
Pismene ponudbe je vposlati za določene razdelke in meje potokov do dne 25. julija 1927, do 9. ure predpoldne v pisarno uprave veleposestva, kjer se lahko ponudniki vpoznajo z natančnejšimi pogoji. Uprava si
{>ridrži pravico, da odda ribo-ov brez ozira na višino ponudbe.	906
Vsi ljudje
veliki in majhni
govore o prodaji pri tvrdki
FRANC KOLERIČ, Apače
radi prezidave, ker dobo tamkaj po zelo nizkih cenah najboljše blago.	728
DENAR NALOŽITE
najboljše in najvarnejše
pri
SpodnjeStajerski ljudski posojilnici = v Mariboru =
Stolna nlica 6 r,z.z o. z.	Stolna ulica 6
s hranilne vloge	«n CO/
brez odpovedi	JIU U/0
na trimesečno odpoved	jjg jjfl\j
9 m
Zadružna gospodarska banka d. d.
==========^ Podružnica Maribor.	:
V lastni novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.— Najviše obrestovanlivlog na knjižice in v tekočem računu. Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije.
Pozor pri mladih prašičkih 1I[
Ako hočete imeti Vaše prašičke zdrave in da se bodo redili, uporabljajte
„MASTEHN«
Dobite ga pri vsakem trgovcu na deželi.	795
Kovček! In potne torbice vieh vrst in velikosti najceneje pri Ivanu Kravo», Maribor, Aleksandrova cesta 13. 788 1—10
nepoznam
i
nlkake utrujenosti
keV vedno nosim
pete!
m
m«
DRAŽBA LOVA.
Lovska pravica krajevne oboine Z i m i c a se odda potom javne dražbe do dne 31. marca 1929 v zakup. Dražba se vrši v pondeljek, dne 8. avgusta 1927, ob 10. uri pri sre-skem poglavarju Maribor levi breg, v sobi št. 8 pritličje. Sreski poglavar v Mariboru levi breg,
dne 6. julija 1927.	945
Dr. Ipavic s. r.
PREKLIC!
Podpisana Katarina Šipek, žena strojnega mojstra v* Hudijami, preklicujem, kar sem govorila o. g. Franju Me-kinc, vpokojenemu rudniškemu nameščencu v HudijamL Vse moje opravljanje napram njemu je bilo strogo izmišljeno ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
Hudajama pri Laškem, dne 14. julija 1927.	958.
Katarina Šipek..
11
miiiiiiiuiiiiii
Mova posojilnica t Maribora
reg. zadr. z neomej. zav.
Meljska cesta lO »prejema vloge p« najugodnejših obrestih, vezane vloge obrestuje po dogovoril, posojila daje proti sigurnemu dvakratnemu oseh. poroštvu in na vknjižbo. Somišljeniki, nalagajmo svoje prihranke le t svojih hranilnicah, ki nam nudijo najboljšo varnost	779
M. ROPAŠ, CELJE
ZALOGA KLAVIRJEV SVETOVNIH TVRDK. Uglašanje in vsa popravila strokovno. 725	BV W BV «V ZNIŽANE CENE!
Rodovitno posestvo blizu farne cerkve, dobro uro od Maribora odaljeno, 3 njive, sadonosnik, travnikov za 5 glav živine, zidana hiša, hlevi, se za 80.000 D proda. Naslov v upravn. 932
Prodam: Benzin-motor za dve konjski sili, še skoraj nov; nadalje fabrični dober mlin na 4 sita z dobrimi kamni; gonijo ga tri osebe ali motor. — Prodam tudi lepo posestvo, ki meri 3K orala. Cena se izve pri Pajek Andreju, Zasavci 37, Sv. Miklavž pri Ormožu.	935
Zastopnike in »stopnice za
prodajo srečk na obroke išče Bančna poslovalnica Bezjak t Mariboru, Gosposka ulica 25. _684
Mlinarski učenec, priden in močan, se sprejme takoj proti mesečnemu plačilu 200 Din pri Iv, Bezjaku, tvornica olja, Fram. 923
Prodam lepo posestvo; obsega rodovite njive, travnik, gozd m sadonosnik; poslopja so zidana. Slugič Jožef, Dobrenje, S^
Sv. Kungota.
VOZNI RED
veljaven od 15. maia 1927 se dobi v prodalalnah TISKARNE SV. CIRILA v Mariboru. Cena za komad Din 2 -
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik AlbinHrovatin, poslovodja v Mariboru, - Urednik: Januš Goleč,novinar v Mariboru. - Izdajatelj: Konzorcij .Slovenskega
Gospodarja«, predstavnik: Janus Goleč, novinar, Maribor.
5348232323232353235353232323025348534823532348482323232323235348232353484848232353534853482323