THE oldest and most popular slovenian newspaper in united states of america. "-P ; ft - Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico In resnico — od boja do zmage 1 GLASILO SLOV. KATOL. DE LAVSTVA V.AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGL IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORA DO. * NAJSTAREJŠI IN najbolj priljubljen slovenski list v združenih drŽavah ameriških. ŠTEV. (No.) 45. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 5. MARCA — SATURDAY, MARCH 5, 1927. LETNIK XXXVI. AMERIŠKI KONZUL POSLAL PROTESTNO NOTO KAN-TOMCEM, KI SO ZAPLENILI TRGOVSKE LADJE. — ADMIRAL WILLIAMS POOBLAŠČEN, DA LAHKO IZKRCA SVOJE VOJAŠTVO NA KITAJSKIH TLEH. — JAPONSKA JE POSLALA 500 MORNARJEV V ŠANGHAJ. SALVATION ARMY" NA KITAJSKEM. Peking, Kitajska. — Ameriški konzul v Hankowu jo zopet poslal kantonski oblasti protestno noto, k«?r so ponovno dogajajo slučaji, da vojaki južne armade ustavljajo ameriške trgovske ladje, katere potem zaplenijo. Ameriške mornariške oblasti so vrnile Kantoncem 500 pušk, katere so vzeli četam, ki so se polastilo parnika Standard Oil kompanijo za prevoz iz Ilan-ko\va v Shasi. Dva parnika »Standard kompanije, katera so Kantonei zajeli v Shasi, so vrnili kompaniji. V Ineangu so južne cele zaplenilo tri francoske par-niko, s katerimi so Ijale v Hankow STRAHOVITI VIHAR NA ATLANTIKU. Velikansko škodo je napravil vihar ob vzhodni morski o" bali; osem potniških parni" kov je bilo v nevarnosti. — Veliko snega je padlo v High Point, N. C. -0- New York, N. Y. — V sredo večer in dalje celo noč, je divjal na vzhodni morski obali strahovit vihar, ki je povzročil velikansko škodo. Plovitev ob obrežju je bila nemogoča. vse je iskalo zavetja. Od vseh prepe-j strani so prihajali signali na V Ičingu se| pomoč, ki so jih pošiljali par-|e bojkot proti Angležom ne-J niki, katere so valovi razbtir- "Salvation Army" tudi revežev na Kitajskem; kjer se bije brat proti bratu v državljanski vojni, ni pozabila. Slika nam predstavlja gladne domačine, ki se drenjajo okrog ognjišča, kjer so jim člani te dobrodelne organizacije pripravili kosilce. Sličnih kuhinj je več na Kitajskem, za katere skrbi "Salvation Army." koliko polegel. vendar se še čuti gib;inje proti njim. Na poslopju angleškega konzulata in carinarne je vse polno letakov, na katerih agenti huj-skajo domačine proti Angle-žom in tujcem sploh. Washington ,D. C. — Admiral C. S. Williams, je dobil od mornariškega deparimenta pooblastilo, da lahko izkrca svoje ljudi na kitajskih tleh, kjer kanega morja metali semintja, kot lii bili igrače. Kolikor je znano, se je osem potniških parni kov nahajajo v nevarnosti. Obrežni potniški parnik City of St. Louis, ki je plul iz i Savanah proti New Yorku, naj katerem je bilo 30 potnikov,' se je nahajal v veliki nevarnosti v bližini "Diamand shoals". Bil je poškodovan, pošiljal je DSODEPOLNA POMOTA. KRIŽEM SVETA. Iz neodrešene domovine. — Moskva, Rusija. — V Le- VELIKE ŠKODE PHI ZA Na deželi živijo v znamenju ningradu stoji poslopje, ki je znano obiskovalcem po njegovem 230 čevljev visokim stolpu, ki pa razpada. Bojijo se, da se bo pri prvem viharju porušil. To stavbo je pustil zidati Peter Veliki leta 1705. — Lisbona, Portugalsko. — jnovemberskih dogodkov Dru-Sarmento Beiros, portugalski štveno življenje je popolnoma letalec, se je podal na pot zizatrto; zadušil ga je videmski letalom okrog sveta, za kar,Prefekt s prepovedjo priredi-bo rabil, ako mu bo sreča mi- tev in sicer prav v času, ko je la, 90 dni. I imelo vzkipeti, pred zimo. Saj — Honolulu, Hawaii. — |prav v zimskih večerih fant Brig. Gen. Le Roy S. Upton, jlahko vzame v roke dobro knji- OBLASTI SLOVANSKIM C VGi*i I t IR- SKEM. — SLOVENSKI PRIDIGAR — POLITICNI PRO. PAGANDIST. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Zadušitev društvenega živ- .— z žico ograjen prostor pod ljenja. milim nebom, ko je ugotovila, da se v slučaju — požara lahko vsakdo resi, izda kolavdacij-sko listino. Večina prireditvenih prostorov je že bilo lansko leto kolavclirano. Nedavno je pogorelo neko gledališče v Rimu in vlada je izdala ukaz, da se morajo vsi prireditveni prostori na novo kolavdirati. H.az -------- —^ -----t mimu \zame v roKe aooro Knu-i—........n.M(ltulI:;l i . ire-ga klanja, je tukaj umrl. Ro-(povedi nočejo v Rimu ničesar |ditev na deželi- Ko H jenj-ebil v Decatur, Mich., le-|vedeti. "Impossible! Xemogo- j koTli tako izvajali i. če, da so prefekti na Primor- skem : K-je naj dobijo . SOCIALISTI OBOROŽENI. se njemu zdi, da je to potreb-j signale na pomoč in z veliko no. Prve ameriške čete so sel težavo nadaljeval svojo pot. danes v Šanghaju združile zj Vihar je divjal povsod na angleškimi in drugimi inozem-i obali Atlantika in na visokem ski ni i vojaki Tokyo, Japonsko. — Japonski mornariški department je izdal povelje dvema križar-i morju, kjer so bili tudi veliki prekmorski potniški parniki v nevarnosti. Iz High Point, N. C. prihaja kam a in 5 00 mornarjem, naj j poročilo, da je padlo tam šestindvajset palcev snega. Tudi v Virgin i ji ga je padlo veliko, kar je nekaj nenavadnega za ta čas v tej državi. Celo iz Floride, in sicer iz južnega dela države prihaja poročilo o mrazu. Tam se nahajajoči letovišč a rji,, nimajo prav nič prijetnega. -o- takoj odplujejo v Sanghaj. MATE ČULICSAGUN V CHICA6I. Chicago, 111. — V nedeljo G. marca ob 8:15 bomo slišali na odru "Eight Street Theatre," na So. Wabash Ave. in osmi cesti, najslavnejšega jugoslovanskega baritonista, Mateja Culiča-Draguna. V Ameriki je že bilo veliko jugoslovanskih umetnikov, ki so tukaj nekaj časa gostovali. A ta koncert, ki ga bo priredil v nedeljo Čulič, bo prekašal vse dosedanje — ne le po bogatem programu, temveč tudi po umetnosti. Gosp. Čulič je bil rojen v Splitu, Dalmacija. Svoje študije je dokončal leta 191 t. Od tedaj je nastopil že na mnogih velikih odrih, vedno z najboljšim uspehom. Kjerkoli je on pel, je drugi dan bilo po listih vse polno hvale. On ni le u-metnik v (petju, temveč tudi temperamenten igralec. Komur je dana prilika, naj se potrudi in gre v nedeljo v omenjeno gledališče, da sliši Mateja, na katerega smo tudi Slovenci ponosni in mu želimo najboljšega uspeha v Ameriki. -o- — Pariz, Francija. — Od tukaj prihaja poročilo, da se je veliko število liiš porušilo v Morosaglia okraj Corsica, kjpr je bilo mnogo ljudi ubitih. Nesrečo so povzročili plazovi. KERENSKI V AMERIKI. New York, N. Y. — Kakor je že bilo poročano, je prispel semkaj prvi ruski predsednik po padcu eara, Alexander Fe-I odorovitch Kerensky, ruski manjševik. On hoče videti kako Amerikanci živijo. Novinarjem je rekel, da so še nekateri v Rusiji, ki so hvaležni Ameriki, ki je veliko dobrega storila zanje. Rekel je tudi, da kakor so se bojevali proti čaru, tako se tudi zdaj bojujejo proti boljševizmu. Pet dojenčkov je bilo v bolnišnici zastrupljenih po neprevidnosti strežnice. — Zadevo so hoteli potlačiti. — -Bundensen je uvedel preiskavo. Chicago, 111. — Včeraj je že bilo na kratko poročano o u-sodepolni pomoti bolniške strežnice, ki je dala petim dojenčkom piti razredčene kisline — strup. Vseh pet je umrlo. To se je zgodilo v Columbus bolnišnici, na 2548 Lake View ave. Dojenčki so bili v starosti sedem do štirinajst dni, vsi deklice. Zdravstveni komisar Herman N. Bundesen je uvedel preiskavo, čim je zvedel, da so v omenjeni bolnišnici v enem dnevu na hitrico pokopali štiri truplca. ne da bi vodstvo bolnišnice tega naznanilo, kakor je običaj. Koroner Oscar Wolf ni dovolil, da bi se pokopalo tudi peto žrtev, temveč je odredil, da se izkopljejo trupelca, katera so že za-grebli. ® V omenjeni bolnišnici je pet bolniških Mrežnic. Preiskava bo dognala, katera izmed njih je odgovorna smrti dojenčkov. -o- VODITELJ KOMUNISTOV MRTEV. Chicago, 111. — V American bolnišnici je preminul Charles E. Ruthenberg, v starosti 45 let. Ruthenberg se je podvrgel operaciji na slepiču, kmalo na to se mu je stanje poslabšalo in je preminul. Ruthenberg je bil eden izmed voditeljev ameriških komunistov. Dvakrat je že bil zaprt radi komunističnega gibanja. Bil je član komunistične Internacionale v Moskvi. Zapušča vdovo in enega sina. MEKSIKA DOVOLILA PASTORJEM OPRAVLJATI SVOJE POBOŽNOSTI. Mexico City, Meksika.—Mehiški department za notranje zadeve je izdal dovoljenje inozemskim protestantovskim pastorje~m, da lahko opravljajo svoje' verske dolžnosti kakor so jih prejšne čase. To dovoljenje bo v veljavi šest let. [^0000000000<>0(X! MR. BUSINESSMAN! Do you know that "Ame-rikanski Slovenec" is read by thousands and thou-sands of Slovenian Families every day? Tell your business news to "Ameri-kanski Slovenec" and he'll tell them to his readers. Try and advertise in "Amerikanski Slovenec!" •ooooooooOooooooooooooooo^ Dunajski socialisti so imeli celo orožarno, katero so pa policisti izsledili in jim s pomočjo vojakov orožje zaplenili. Dunaj, Avstrija. — V tu- kajšni stari orožarni, v kateri je pa zdaj neka • tovarna, so imeli socialisti skrite puške in strojnice. Policija, kateri je pomagala stotnija vojakov, je orožje zaplenila in ga prepeljala drugam. Temu so pa nekateri socialisti protestirali, kar pa seveda ni nič pomagalo. Poročilo pravi, da bo najbrž komisija med zavezniške vojaške kontrole to orožje zaplenila. -o- ITALIJANSKI GROF SE JE PRETEPAL S POLICISTOM. Tampa, Fla. — Grof Mac-chi di Cellere, ki je pri italijanskem poslaništvu v Wash-ingtonu, je v Tampa prišel na razstavo in pri blagajni izročil klerku ček kot plačilo za vstopnico. Klerk je pa bil tako nezaupljiv, da je dvomil, če jp ček dober in poklical policista. Začeli so se prepirati in grof je v jezi z nogo sunil policista. To pa je moža postave tako razkačilo, da je s pestmi začel obdelovati Italijana. Grofa so aretirali, takoj je pa bil izpuščen, ko so se prepričali, kdo da je. Z zadevo se bo bavilo sodišče. ta 1869. — Brunswick, Ga. — Geo. F. Baker, star 87 let, new-yorški kapitalist, ki se nahaja tukaj, je nevarno obolel. Dasi je Mr. Baker že v visoki starosti, vendar je še vedno aktiven pri poslovanju njegove banke v New Yorku. Njegovo premoženje cenijo na sto milijonov dolarjev. — Chicago, 111. — Trije svedrovci so vrtali blagajno v lekarni na 2001 N. California ave. Šiun je slišala ženska v poleg stoječi hiši in telefonič-no obvestila policijsko postajo. Policisti so takoj prišli in vse tri aretirali. — Duquoin, 111. — Mrs. skem tako slabo tolmačili novi zakon o javnih prireditvah. — Pod ta zakon, ki se tiče velikih javnih prireditev, vendar ne spadajo te deželske veselice. Takoj bomo všolali pretekle, da se to stanje odpravi." Tako so govorili v Rimu že pred me ■ r-:' va toliko denarja? Prosvetno društvo v Batujah je moralo i dni odpovedati prireditev, kei ne zmore stroškov za koiavdacijo. Mari ne uvidi naš prefeki. da se tiče dekret gledaliških dvoran v mestu; kjer je res n nost, da nastane ogeni/n« ar-pa seci, a še danes je vse pri sta-; l)rovizorično ograjenih prire-rem. ditvenih prostorov pod m ji i ni Še večjo škodo prizadevajo ne,)om društvenemu življenju šikane ! # -°-- policijskih oblastev in podesta- i Oviraru'e verskega življenja. tov. Po atentatu na Mussolinija Fašisti hočejo diktirali . . v so se začele preiskave pri pred- cerkvi, ni jim zadosti, da so sednikih. odbornikih in drugih zadušili prosvetne org uu :aci- društvenikih, pričelo je pravo je. V Sv. Križu na Vi. avsk. ni osebno zasledovanje. Karabi- .se je vršila Alojzijev« prosi; J Marshall Rees se ie neliala z 3T? ^ Stik&H Z* posameznimi ,va. Gospod župnik je povabil Marshall Kees se je peljala z fantl> Samo primerov: V pridigarja iz Gorice, k ukor ie vozom proti mestu, nasproti yiDavi nista „mp,„ „fjlH na , ■ • , ; , , . , vipa\i nisid smeia .stati na ce- navada ob izrednih slavjiosiih. pa pri drvi avto, ki zadene vU vež kakopdv. fjJ nt„ ,I]nui .... .. a»u vec KaKOi ava ianta skupaj. Ajdovski brigada voz ter ga prebrne. Ženska iejv Vrhnnii,. , i n • i. , , , "j Vrhpolju je nekdo ob 11. unl.ja zalezova po far : n;izat zadobila tako hude poskod- 7VfliPP rw^ai „0 . ,.,,.. 1 zvecei potrkal na vrata revne ga je ovadil, da je inu kmetske hiše, vse je že spalo, kvi — političen govor. Kmet vstane in gre odpirat, stva so zahtevala i->ia,; ia in Ves preplašen uzre na vratih brigadir je tekal ok- :; ljudi s karabinerja. Ti moj Bog kaj se polo papirja in jih silil, naj je vendar zgodilo! "Vašega jpodpišejo, da je pridigar govo- fanta hočem imeti, da mi da.in- ril o politiki. Kasneje je bil bri- formacije o društvu . . Ob 'gadir premeščen, v* Podkraju 11. uri zvečer po informacije 'so karabinerji s pomočjo na- o društvu! rodnega odpadnika učitelja Prosvetno društvo v Vipavi Ijerkiča zaplenili otrokom ver- je bilo razpuščeno, ker je ne- 'ski list "Jaselc« be, da ni upanja, da bi ozdravela. — Chicago, 111. — Pravijo, da za Harvey šolo v distriktu štv. 15T> ni denarja, da bi bili v stanu isto izdrževati in jo bodo morali zapreti. Ako ne pride pomoč do 22. aprila, bo na cesti petnajst sto učencev. Šola dolguje $14,000. pndigar-n je t-, )bla- — Chicago, TU. — Mrs. Car-mella Carbone, je bila v sredo jkdo pomazal fašistovske lepa-lso so oglasili ptmoči in obdarovana z dvojčki. Imela ke po zidovih; pozneje je bilo 'va][ or| n :i;ra .(0;as ,i! je že preje trikrat dvojčke, ki'ugotovljeno, da so to storili i'a- ' ; , , pa so vsi kmalu po porodu u- 'čisti sami, da bi lažje i/.vaj al i mrli. devetnajstih letih je!represalije med Slovenci. Dru- _ a - i " Imela šestnajst otrok, od ka- štvo v St. Vidu je bilo razpu-terih jih je le še sedem pri ščeno, "ker so mladeniči raztr- pri zupniKu zahte-ker io življenju. V KANSASU SPREJET PRED-LOG ZA SMRTNO KAZEN. Topeka, Kansas. — V državni senatski zbornici v Topeki je bil sprejet predlog, da se zopet vpelje v državi smrtna kazen za zločince, ki so ob-dolženi zločina prve vrste, i —o— j — Hayward, Cal. — I. Pvo-j drihuez. farmar v Hayward je pridelal peso (beet) ki tehta 50 funtov in meri v obsegu 36 palcev. — Berlin, Nemčija. — Philadelphia bo za model Berlinu ,kar se tiče prometnega problema. Ves promet po berlinskih ulicah se bo vršil tako kakor v velikih piestih Amerike. KAMPANJA ZA L0WDEM V TEKU. Des Moines, la. — "Lowden for President," tako se glasi med republikanci v državi Iowa. Njega so si izbrali za svojega izvoljenca in ga brzojavnim potom obvestili ter mu priporočali, naj začne s kampanjo. ■^^ooooooooooooooooooooo^ MR. ČITATELJ! Ali Vi veste, da je "Amerikanski Slovenec" najpopularnejši slovenski list v Ameriki? Največ svetovnih in lokalnih slovenskih novic iz vseh naselbin je v njem. Ali^ je Vaš sosed naročen na njega? Nagovorite ga, da se naroči na A. S.! •oooooooooooooooooooooooo^ gali italijansko zastavo v Lužicah." Poudariti moramo, da je krivce obsodilo že sodišče, da so bili torej identificirani in da Lozice sploh ne spadajo pod Št. Vid! Če je že katero društvo tako srečno, da si izposluje dovoljenje za prireditev, nastane vprašanje, kako bo ogromne stroške krilo. Sama prošnja za dovoljenje stane 100 lir; priložiti moraš avtoriziran prevod igre in vseh pesmi. Plačati je treba vse mogoče takse: avtorsko, finančno i. dr. Priložiti je treba potrdilo, da so bili prireditveni prostori od pristojnih oblasti kolavdirani. Samo ko-lavdacija stane najmanj 200 lir! Na lice mesta se pripelje iz mesta policijski komisar z inženerjem v avtomobilu, okr. zdravnik pride v lastnem avtomobilu, podestat in učitelj sta že tam. Poleg povračila stroškov za avto (navadno 150 lir) ima vsak član komisije pravico zahtevati odškodnino. Ko je komisija kolavdirala navadno . f.iza.i Texas je največ drobnice izmed vseh držav v 1'niji, namreč 1,212,000 ovac, jagnjetov ovnov. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starenof kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din_______$ 9.45 1,000 Din________$ 18.60 2,500 Din________% 46.25 5.000 Din..............$ 92.00 10,000 Din.............5183.00 100 lir___ 200 lir 500 lir 5.20 _____510.10 __$24.25 .......$47.50 1000 lir ................. Pri večjih svotah poseben popntL Poštnina je v teh cenah že vraču- Zaradi nestalnosti cen je nemogoč« vnaprej cene določevati. Merodajn« so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti al) pa brzojavno. IZVRŠUJEMO tudi denarne POŠILJATVE IZ starega kraJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJŠEK & ČEŠARK 453 W. 42nd st„ NEW york. N. y, / - I "AMERIKANSKI SLOVENEC e Sobota, 5. marca 1927. AMEHIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski Ust Ameriki. Ustanovljen leta 189L Izhaja Tiak dan rastm nedelj, pgn-dcljkov in dnevcrr po prasnildlL Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO, Naslov uredništva in npravei 1849 W. 22nd St, Chicago, IJL Telefon: Canal 0098« Naročnina! >5.00 . 2.50 Za celo leto Za pol leta Za Chicago, Kanado in Errops: Za celo leto _6.00 Za pol leta _ 3.00 The first and the oldest Slovenian newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday. and the day after holidays. Published by? EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: Canal 0098. ^ j ^ ■ Subscriptions: For one year______$5.00 For half a year_ 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year _______________6.00 For half a year__3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu ]e čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Boj za in proti svinjariji v tisku. ii. "PROSVETA" MORALIZIRA. V člančiču, iz katerega smo že včeraj navedli nekaj epo-halnih stavkov, se je "Prosveta" postavila tudi v pozo moralista in vzgojitelja. Najprej obsodi "sistem današnje družbe," češ, da je "tako urejen, da procvita pornografična literatura." V čem prav za prav ta sistem obstoji po "Prosvetinem" prepričanju, se iz člančiča ne da razbrati. Tudi mi vemo, da današnji sistem človeške družbe pospešuje pornografično literaturo in sicer zavoljo tega, ker današnja človeška družba za-meta\ a pojem nravnosti, kot ga je predstavila človeštvu nadnaravna vera. Ako ni Boga in odgovornosti pred njim. ni obveznosti za človekovo vest. Uveljavi se tako zvana svoboda vesti,ki si sme dovoliti vse,ne na zadnjem mestu spolno naslado v najrazličnejših oblikah. Edino ta sistem, če se kje uveljavi, je zmožen pospeševati pornografično literaturo, ki brezvestno in podlo dela business z najsramotnejšimi perverznostmi Bogu odtujenega človeka. In ta sistem ustvarja in zagovarja med prvimi njegovimi pospesevatelji "Prosveta" sama, ki vodi odločen boj zoper Boga in zoper prepričanje, da je vsak človek v vesti pred Bogom odgovoren. Kolikor bolj se ta žalostni sistem današnje človeške družbe uveljavlja, toliko bolj cvete tudi pornografična literatura. Y vseh časih so bili ljudje, ki so ta sistem bolj ali manj javno uveljavljali. Niso čutili odgovornosti pred Bogom, zato so u-stvarjali pornografično literaturo in ilustracije. Vedeli so, da ie v tej točki človekova narava najbolj slaba in se da posebno lahko omajati. Širili so pornografijo bolj ali manj na skrivnem, kulikor je pač "sodobni sistem človeške družbe" tako delo dopuščal ali prepovedoval. Danes zagovorniki takega sistema brez strahu stopajo v javnost — tako na primer "Prosveta," zato se tudi pornografična literatura brez težav povsod razširja. In resnično, ta sistem današnje človeške družbe je vse obsodbe vreden! "PROSVETA" ZAHTEVA VZGOJO. Vsakemu zlu je treba iii do korenin, drugače ni poroštva, da se bo resnično odpravilo. Ako bi bila "Prosveta" s tega stališča zoper cenzuro, bi ji moral človek vsaj nekaj dobrega priznati. In na videz tudi je tako — toda, žal, samo na videz. "Prosveta" piše dalje takole: "Mesto tega pa bi lahko imeli tisti ljudje, ki streme za takimi slikami in povestmi in ki si naslajajo oči nad slikami nagih žensk, pravilno vzgojo, da bi ravno iste slike in spise, četudi bi ne bili tako vulgarni (??), pravilno razumeli in bi se ne "pohujšali" nad njimi." Torej zahteva "Prosveta" pravilno vzgojo. Tej zahtevi se pridružujemo. Toda pravilno vzgojo razu- morda v temi stopijo na opolzki pomarančni*olupek . . . Tako nekako si torej mi predstavljamo pravilno vzgojenega človeka. "Prosveta" pa drugače. Ona misli, da je vse prav in v redu, ako kdo prebira pornografično brozgo — tako ona sama imenuje umazano slovstvo! — in ako upira oči v slike nagih žensk. Je sicer res proti temu, da bi se kdo nad temi rečmi naslajal, ne zahteva pa bojkotiranja. Pravi, da mora pravilno vzgojen človek "ravno iste slike in spise"—pravilno razumeti! Sedaj naj "Prosveta" še to pove, kako si ona tolmači "pravilno razumevanje" pornografične brozge!!! In kako naj se pravilno razumejo" slike nagih žensk, ki so — nota bene: nemoralne, NEUMETNIŠKE in skrajno pohujšljive (za te namreč tukaj gre!) Mi si pri najboljši volji ne moremo "pravilnega razumevanja" takih svinjarij drugače tolmačiti, kot si ga je tolmačil oni Wilson, namreč : Proč ž njimi!! "PROSVETA" SE SAMA SMEŠI. ' Govoriči o "pravilnem razumevanju" — pornografičnih proizvodov, namreč v tem smislu, da se nad njimi kdo ne po-hujša. Nihče razen poklicnih pornografov samih doslej še ni kaj takega govoril ali pisal. Vsak človek ve, da je pornografija edino za to tu, da se ljudje nad njo pohujšujejo, to se pravi, da se navajajo k razbrzdanosti in tako v kar največji meri pospešujejo pornografični biznes. To je edini namen vse pornografije v sliki in v besedi. Toda kdor ni doumel namena kake reči, o njem se nikakor ne more reči, da je dotično reč — pravilno razumel! "Prosvetini" člankarji so možje, ki so culi včasih kako stvar, o kateri govore in pišejo tudi resni ljudje. Ali so pa culi o takih vprašanjih samo zvoniti. Ena taka stvar je tudi naše .vprašanje "pravilnega razumevanja." Marsikaj se je že pisalo in se še piše o goloti in o spolnih stvareh v umetnosti. So, ki pravijo, da se umetnost kratko-malo s temi rečmi baviti ne sme. So pa zopet drugi, ki pravijo, da spadajo v umetnost tudi te reči, toda te vrste umetnost da morejo vživati samo ljudje, ki so pravilno vzgojeni in znajo prav opazovati. Ne gre nam tu za to, da se izrazimo, kateri nazor je naš nazor. Gre samo za to, da poudarimo: "Prosveta" govori o pornografiji tako, kot govore resni ljudje o umetnosti. Wilson je namreč poudaril, da se bori zoper publikacije, ki so neumet-1T^"bila*ve"č*let cerkvena pevka niške itd., "Prosveta" pa sede za kateder in docira o pravilnem razumevanju. Potemtakem se res nimamo ničemur več čuditi. List, ki zamenjava pojma "umetnost" in "pornografijo," je v stanu spraviti pod svojo streho ie par več - Zarkometov. —Rev. Bernard Ambrožič. vseskozi kakor namazana kolt^ sa in Skapin, kakor drugi, zaslužijo pohvalo^ Upamo, da se igra ponovi ob priliki. Poleg igre na odru smo imeli tudi igre v življenju. Življenjske drame, veselo- in žaloigre, se ponavljajo vsak dan in čas, ne dela nikake razlike* post ali ne post. Tako se je 28. febr. vršila lepa slavnost poroke dveh mladih ljudi, Louis Fecfolia in The-rese Godec. Nevesta je hčerka dobro poznane Ignac Godeco-ve družine, dočim je ženin sin družine John in Terezije Fer-folia. Louis je eden naših mladih ljudi, na katere se lahko zanesemo, da bodo ponos sta-rišem in narodu. Lansko leto je bil zaposlen s prodajanjem avtomobilov. Če je danes toliko novih mašin tukaj, se imamo "pritožiti" edino le čez Ferfo-lija. Rečem pritožiti, ker se marsikateri potem kesa, ko vidi, koliko je sitnosti in stroškov z avtom. Medtem pa je Louis pohajal v šolo in se pripravljal za pogrebnika. Letos pa se je združil z drugim slovenskim pogrebnikom, Mr. Zakrajše-kom in tako imamo sedaj "Fer-folia & Zakrajšek," urad tukaj doma. Nevesta Theresa Godec je tukaj rojena in poznana kot pošteno in pametno dekle. Sta-riši so med družinami, katere so si pomagale naprej s trdim delom in varčevanjem. Theresa kraja P. Odilo in še enega patra. Pridige se bodo vršile ob pol 8, zvečer. Zapomnite si, 27. marca in skoz cel teden! J. J. O. -o- CONNEAUTSKE VESTI. Conneaut, O. Ne vem, ali res ni nič novic pri nas, ali pa ni nikogar, ki bi jih poročal. Najbolj gotovo bo zadnje prav. Ker je v naši naselbini več oseb bolj zmožnih sukati pero kot sem jaz, bi želel, da bi se večkrat kateri oglasil s kakšnim dopisom v Amer. Slovencu. Zadnje dni smo imeli prav lepo vreme. Veselili smo se že, rekli smo, z zimo je že pri kraju. Kako smo se pa zmotili! Danes, 25. febr., ko to pišem, KEMAL PAŠA PROTI TUR-ŠKI KUHINJI. Nedavno se je ustanovila zveza gostilničarjev s sedežem v Angori. To priliko je porabil diktator Kemal paša, predsednik turške republike, ki je sestavil apel na turške restavra-terje. V apelu pravi, da je treba prekiniti s slabimi običaji v turški kuharski umetnosti. Ti običaji niso vredni moderne Turčije, katero je treba reformirati ne samo glede noš in pokrival, ampak tudi glede prehrane. Ker se mora Turčija modernizirati tudi glede jedi in pijač, se otvori v Carigradu vjsoka šola za kuharje. Predstojnik institucije in učitelj ter učiteljice na zavodu bodo Američani in pada sneg kar najbolj more. Francozi. Tak» se je Kemal Vsa okolica je pokrita z belim paša 1)0 Politiki, obleki in ple-plaščem. Sedaj" je zopet bolj ,su začel mešati tudi med lonce prijetno v toplih sobah, kakor ,in kozic« 5n upajmo, da bo na- pa zunaj na mrazu. Obenem Vam tudi pošiljam (Money Order v znesku $5.00 za obnovitev naročnine za list Amer. Slovenec. Ta list se nam je tako priljubil, da bi* nam bilo v i-esnici dolgčas, če bi ga ne imeli. Želim mu veliko napredka, da bi nas že skoro obiskoval po šestkrat na teden. Prijazne pozdrave vsem naročnikom A. S. John Berus. -o- "A HENPECKED HUSBAND" V MANISTIQUE. sredah, petkih in ob nedeljah zvečer se bodo skozi postni čas vršile pobožnosti križevega pota, postne pridige in blagoslov z Najsvetejšim. Pridite stari in mladi. Poklonimo se svojemu trpečemu Zveličarju, prosimo odpuščanja za nepremišljene korake in luči za bodočnost, da bodemo VIDELI! Videli pravo mevamo mi takole: Pravilno vzgojen človek se zaveda, da je jKaj nam je storiti> da doseže- TO IN ONO IZ ŠENTLOREN-ŠKE FARE. Cleveland-Newburgh, O. Tako, koncem vseh koncev je ipa čas naredil konec vsemu vrvenju, drvenju in zabavam. — Kazalec na uri časa se je zasukal ter pokazal na postni čas. Če bi bili mi "napredni" (?), kakor so nekateri, bi, nič meni, nič tebi, šli naprej z vso vrstjo jpot, katera nas pripelje do na-zabav in programov. Postni čas še večne, srečne domovine, bi nam bil deveta briga. Ker pa Predno stopimo v to resno imamo še nekaj čuta dostojno- premišljevanje, mi bodi dovo-sti in duha krščanstva, smo re- Ijeno, da posežem malo nazaj kli, sedaj bomo pa nekaj drugega dali na program našega življenja. Prekiniti hočemo rajanje in zabave ter v miru in hladnokrvnosti obrniti naše misli na naš cilj. Zakaj smo tu? pornografija v besedi in siiki sramota sama na sebi. Zato se vsake pornografije ogiba in ga je sram, kaj takega vzeti v roke in pregledovati. To je eno. Drugič pravilno vzgojen človek ve, da je pornografija strup, če že ne zanj, pa za mnoge druge. Zato kot človek, ki misli tudi na druge, skuša po svojih močeh ta strup uničevati in ga odstranjati. In to prav iz istih ozirov, iz katerih pravilno vzgojen človek ne trpi razširjanja bolezenskih bacilov v prostorih, kjer ve, da utegnejo biti nevarni mnogim ljudem. Vzgojitelj Forster zahteva, da pravilno vzgojen človek odstrani pomarančni olupek z obcestnega hodnika, ker bi utegnilo komu spodrsniti in bi padel. To je pač dosti boljši nasvet, nego zahtevati, da se vsi ljudje navadijo tako varno stopati, da ne bodo padli niti takrat, kadar mo kraj trajnega veselja in sreče? Ce bi človek drvil naprej po potu brez cilja, bi ljudje rekli, da je nor. Ce pa človek drvi skozi življenje tjavendan, pa pravijo nekateri, da je "napreden." Mi pa take naprednosti ne maramo. Hočemo se obnašati kot razumni ljudje, ki varno stopajo. Zato naj sedaj prenehajo vse veselice in ples-ine zabave, bodisi doma ali v 'javnem. Trikrat na teden, ob in vseskozi dobra članica dekliškega društva. Od vseh krajev so prišli sorodniki in znanci častitat novoporočencema, a najlepša pa je bila slavnost v cerkvi, ko so med slovesno sv. mašo pristopili prav vsi člani obeh družin in pa sorodniki k mizi Gospodovi. To je bila v resnici krščanska poroka in že-nitovanje. Želimo novemu paru vsega dobrega za dušo in telo. Še isti dan, ko so se nekateri veselili na svatbi, se je pa izvršila žaloigra v hiši Jakoba Res-nika. Imeli so malo Terezko, staro štiri mesece, katera je bila veselje in zabava celi družini. Naenkrat pa je zbolela in v pondeljek tudi umrla. Seveda je s tem prizadeta globoka rana v srce domačih, kateri so jo tako radi imeli. Pa Bog ima svoja pota in svoje čase, kedaj katerega pokliče. Otrokom, kakor je bila Terezka, Bog nebesa da zastonj. Kar pošlje e-nega izmed svojih služabnikov, angela, da prinese dušo k Njemu. Mi pa se moramo truditi na vse moči in pri tem nam v predpostni čas. Ispodletuje, polzi, padamo in se Igre smo imeli, tri zaporedo- zbadamo nad trnjem in šele po dolgem trudu se nam morebiti vadil Turke tudi ropsko. jesti pu ev- NAZNANILO. Nihče, razun naših pooblaščenih zastopnikov(ic), ki se ne izkaže s pisanim dovoljenjem upravništva našega lista, nima pravice nabirati oglasov za list Am. Slovenec. Uprava lista ne sprejema nobene odgovornosti v takih slučajih. Uprava "Amer. Slovenca." ma. Vse tri so se jako dobro obnesle od strani igralcev, kakor tudi od strani obiskovalcev. Zadnja igra "Skapinove zvijače," katero je vprizorilo društvo Slovenija, je pa res tako smešna, da bi spravila v smeh tudi lipov štor. Od začetka do konca je polna življenja in pa tako smešnih prizorov, da se človek čuti utrujenega radi samega smeha ob koncu. Vsi igralci so svoje uloge dobro pogodili. Oktoave in njegova za-ljubljenka sta govorila v prvem dejanju malo pretiho za one, ki so bili na zadnjem koncu dvorane. Drpgače pa je šla igra DRUŠTVO NARODOV KOT PRAKTIČNA REŠITEV PROBLEMA SVETOVNEGA MIRU. (Ponatis predavanja.) Po razloženem zamisleku naddržavnega pravnega reda bi seveda države še vedno ostale povsem samostojne, druga od druge v gotovih ozirih neodvisne. Misliti na izvedbo načrta o naddržavnem pravu, t. j. na delno odpoved suverenosti, je dandanes pač še težko, ker skoraj vse države so glede tega vprašanja zelo občutljive; a treba je pripravljati tla za bodočnost, da postane, ker še danes ni možno, možno vsaj v^doglednem času. Vendar to nas naj ne ovira, da nadalje razmišljamo o tem problemu in iščemo novih stališč. Predvsem povdarjam, da si je zamisliti posreči, da dospemo v srečni kraj. Družini Resnik izražamo naše globoke sočutje. Ne jokajte, Vaša Terezka je med angeli! Misijon bomo imeli! Kdo nam bo dal? O, to bote že slišali pozneje. Rečem le to, da se misijon prične 27. marca, in da vabimo vse farane na ta misijon. Zadnji misijon smo imeli pred štirimi leti. Štiri misijone smo imeli dosedaj v zgodovini naše fare in vse štiri je uspešno vodil Rev. Wencel Sholar iz Peru, 111. Letos bomo pa imeli frančiškane in sicer iz starega Manistique, Mich. Cenjeni g. urednik Am. SI. — Že zopet se oglašam v na šem priljubljenem iistu A. S Dne 18. febr. zvečer smo se za- Solicit bavali v Gero Theatre, v katerem je St. Francis Dramatic Club priredil igro v treh dejanjih: "A Henpecked Husband.' Med dejanji je pa igral nekaj komadov "Adriatic Orchestra," ki šteje le 5 članov, Slovencev in Hrvatov. Za svoj« muzika-Iično izvajanje so želi velik aplavz. Ker je St. Francis Dramatic Club prav dobro izvež-ban pod vodstvom pomožnega župnika Rev. L. J. Spechta, je bila udeležba tako velika, da se je naredilo $300 čistega dobička za cerkveno blagajno. Z delom je nekako srednje. Kdor ga ima, dela — kdor pa ne, pregleduje na kateri cesti je največ snega. Jaz ga vidim največ na državni cesti M-12. Nahajali smo se v času ženi-tovanj, a pri nas je bilo ničevo. Mogoče si mlad svet misli, da je manj sitnosti s plohom. Rojak Frank Papež se nahaja v okrajni bolnici. Bolan je na revmatizmu. Želimo mu sko-rajšnega ozdravljenja. Pozdrav vsem čitateljem A. Slov.! A. Krašovec. -o- NOTICE. No one, except the authorized agents with the written permission from administration office of this paper, Amerikan-ski Slovenec, has the right to advertisements for this paper, or using the paper's name for any purpose of this kind. Administration of Ameri-kanski Slovenec declines every responsibility whatsoever in such case. Management Amer. Slovenec. POT K DOLGEMU ŽIVLJENJU. Neumrjoei Cervantes je rekel v svojem "Don Quixote": "Želodec nosi nog«'." To se pravi. vse je odvisno od stanja vašega želodca. Ako je ta v redu, vi se počutite dobro in vsak BABE RUTH BO DOBIL $70,-000 PLAČE NA LETO. New York, N. Y. — Babe Ruth, "home run king", znameniti ameriški baseball igralec, je sprejel pogodbo od New York Yankees, ki so mu ponudili $70,000 letno. Pogodba je veljavna za tri leta. -o- — Carthage, Ark. — Louise IlQpe, stara 8 let, si je nedavno zlomila roko. Značilno je pa to, da je to že tretji enak slučaj od septembra, na enem' in istem mestu. zdravnik vam pove, tla prava pažnja na vaš želodec in čreva je zelo potrebna za dolgo živil jenje. Trinerjevo grenko vino je zdravilo, ki vam pomaga zdržati čreva čista, in reši vaš životni sistem vseh zastrupljenih ostankov. Mrs. G. Forbes iz Chicago pi-e z dne 3. dec.: "Moja mati je 7'J let stara, vzame Trinerjevo grenko vino vsak dan in se počuti prav dobro. Hvala vam za vaše dobro zdravilo!" Vi lahko dobite to pri vašem lekarnarju ali pri trgovcu z zdravili, 1 steklenico za $1.25. Vzorec stekleničice se vam pošlje na prejem 15c od Joseph Triner Company, 1333 So. Ashland A ve., Chicago, 111. Dva zdravila za mesec marec: Triner's Cold Tablets in Triner's Cough Sedative! najvišjih je mnogo prilike za to. Današnjo domoljubno vzgojo, ki je do gotove mere potrebna in uspešna, ki pa je poleg tega iz obče človeškega stališča deloma tudi po-možnost ustvaritve naddržavnega pravnega reda, ozir. kar naj pomeni isto, okrnitev državne suverenosti v prid svetovnemu miru in pravicoljubju šele tedaj, kadar bodo zastopniki narodov imeli vsak od svojega naroda pooblastilo ozir. naročilo, da v skupnem interesu vsakega in vseh narodov okrnijo državno suvereniteto, pristanejo na naddržavno organizacijo, pristanejo vsaj na obvezno razsojo mednarodnih sporov. Izvajam in povdarjam na tem mestu, da je v s vrh o dosege, kakor mnogih drugih, tako tudi tega cilja pacifizma nujno potrebna demokratizacija njega idej, t. j. razširjenje in propagiranje mirovne misli med vsem in vsakim narodom, kajti ni nobenega dvoma, da je za ustvaritev miro- i ljubne mentalitete potrebna zlasti zavestna vzgoja k isti, vzgoja, ki bo ljudem jasno predočevala možnost ter tudi potrebo za dosego miru. Taka vzgoja se bo morala vršiti, kjerkoli bo to le možno. V šolah, od najnižjih do grešna, se bo moralo postaviti na temelj pacifizma. Nič več naj se ne polni mladih src z bojevito navdahnjenostjo in ozkosrčnim nacionalizmom, širokogrudna ljubezen do vseh narodov in vsega človeštva ter ljubezen do miru naj se zasadi v mlado človeško dušo, naj se uči, kako nehumano in za človeka poniževalno je gojiti v svojem in tujem srcu slepo navdušenje za vojno, za morenje ljudi. Zgodovina, polna bojev, naj se prikazuje v luči objektivnosti, t. j. zlih posledic vsake vojne, povdarja naj se človečnost in pravičnost vseh poizkusov pacifizma. DN bi moralo samo zahtevati od vseh držav članic, da naj uvedejo v šolsko vzgojo v čim večji meri pacifistična stremljenja, sploh pa zahtevati, da naj se kjerkoli mogoče oznanjuje' in vzgaja pacifizem. Ce so države uverjene, da DN ni le začasna di-plomatična ustanova, nego trajno udruže-nje držav za zasiguranje miru, tedaj se morajo zavedati in vpoštevati, da je treba temelje miroljubja postaviti v množice naroda, ne na zelene mize in v zunanja ministrstva. Razen v šolah se mora vzgoja k pacifiz-mu vršiti tadi v vsakdanjem življenju in to zlasti še danes tudi pri zrelem narodu. Saj dandanes se iz lastnega nagiba zanimajo za mirovni problem večinoma starejši ljudje, ki niso prebili svetovne vojne kot avan-turisti, nego kot očetje, gospodarji, itd., kot ljudje. Kot taki so najbolj spoznali, kako krivieo pomeni gaženje človečnosti v vojni. Treba jim je kazati boljšo bodočnost in vzbujati prevdarjeno stremljenje po njej povsodi, po časopisju, literaturi, v cerkvi, s predavanji, ne najzadnje tudi v politiki. Mirovno stremljenje mora najti razumevanje v širokih plasteh naroda zato, ker ljudstvo samo bo moralo preko svojih zastopnikov izraziti svoje mišljenje kakor glede miru, tako tudi glede DN. Da bo ono to moglo storiti, bo moralo biti o tem podučeno in prepričano. In če je danes miroljubnost vlad odvisna več ali manj od njih dobre volje, tedaj naj postanejo v bodoče po svojem narodu zavezane, voditi miroljubno politiko. Šele takrat, ko se to uresniči, se bo lahko zrlo s popolnim zaupanjem v DN. Hočem se še precizno izraziti o tem, komu in kako, po mojem mnenju, bo narod upravičen zaupati svoje zastopstvo pred mednarodnfm in mirovnim forom. -o- v _ Sobota, 5. marca 1927. * * * ŽENSKI SVET delovanje žene tukaj in morja. Povedala je, "AMERIKANSKI SLOVENEC*9 sscmeassssasaeaetfteasBBBi Urejuje Mrs. Fannie Jazbec. ŽENA IN POLITIKA. "League of Women Voters" poroča, da je začetkom tega leta zasedlo 122 žensk razne državne urade po Ameriki. Nastavljene so po 34 državah na še Unije. Enajst od teh žensk so državne senatorce. Connec tieut se odlikuje s šestnajstimi ženskami v zakonodajni skupščini. Veliko žensko zastopstvo imajo države Illinois, Maine, New Hampshire, New Jersey, Ohio, Pennsylvania in Vermont. To leto je sedmo leto po sprejetju ženske volivne pravice. Naše Amerikanke pravijo, da so prav zadovoljne z uspehi. Saj so lahko! Ker ima naša SŽZ. v svojem programu omenjeno, da bo o-pozarjala naše ženstvo širom Amerike, da ne zanemarjajo svojih pravic na volilni dan, si mislim, da je na mestu mal o-pomin, ker se bližajo spomlad-ne volitve. Vsaka ženska, katere mož je postal državljan pred 1. 1922, je opravičena voliti. Pozneje je mož dobil državljansko pravico samo za sebe. Žena, ako hoče biti državljanka, si mora iskati pravico sama. V ta namen bi jaz prosila našo urednico Mrs. Jazbec, da bi začela z objavo in podukom, kako dohiti državljanstvo. Prosvetni odsek naj ji preskrbi za to primerno gradivo. V več mestih imajo spomladi mestne in državne volitve. Zakaj ne bi tudi naše ženske oddale svoj glas? Mogoče bo katera rekla: "Saj bodo brez mene tudi opravili." Seveda bojo. Naše sestre v starem kraju pa ne mislijo tako. Borijo se za volilno pravico. Medtem ko so jih nam tukaj naše pogumne Amerikanke že pred sedmimi leti dobile, zakaj se ne bi teh pravic poslužile. Če nismo nikjer drugje, smo ravno pri volitvah enake. Naj premožnejši bogatin lahko odda samo en glas, ravno tako kot največji siromak. Nismo pa tudi neznatne. Ce gredo vse slovenske ženske, ki so opravičene volit na volišče, bo že precej glasov. S tem pa tudi pokažemo našim Amerikancem, da se zanimamo za naše razmere, da se zanimamo za narod, med katerim živimo, za deželo, ki nam daje kruha in ki nam je postala druga domovina. Nismo to, kar si sami o sebi mislimo, ampak to, kar drugi o nas mislijo. Priporočala bi toraj, naj bi si podružnice v ta namen preskrbele govornice, Amerikanke ali Slovenke, da bi jim razložile, kaj ta ali oni kandidat zastopa, oziroma kak je njegov značaj in če je vreden vašega zaupanja. Kateri se vam zdi, da ima bolj pravične namene, za tistega pa volite. Nikar pa ne zanemarjajte svojih dolžnosti. Poslužite se pravic, ki vam jih nudi enakopravna ameriška zakonodaja. Informirajte se o raznih kandidatih, slabih in dobrih, izrečite svojo sodbo in to podprite s svojim glasom na volivni dan. Marie Prisland, predsednica S.Ž.Z. jala je onstran } kakšne umetnice ima svet v slikarstvu, petju in glasbi. Povedala je o ženah-junakinjah, ki so žrtvovale svoje življenje, nekatere čas ali svoje imetje — za blagor narodov ali vero. Sploh naslikala je ženo, kakršna je — kakršno mora spoštovati narod in biti na njo ponosen. Govornica je žela navdušeno priznanje za svoje izvajanje. Pri prireditvi je bilo navzočih nad 200 oseb. Udeležilo se je precejšne število naših narodnjakov, za kar se jim prav lepo zahvaljujemo. Tudi naša mladina se je ta dan odlikovala s svojo krasno godbo in petjem. Ta večer je zopet pričal, kako potrebna, kako koristna je ženska zveza. Spoznali so nas tujci. Rekli so, da smo Slovenci pošten in dober narod. To se je slišalo iz ust odličnih mož. Uspeh naše prireditve je pa najbolj razviden iz številk. — Pravijo, da številke govore. — Cujte, čistega nam je ostalo $131.04. Društva, ki prirejate veselice in razne zabave, veste, da je ta vsota za tako malo naselbino v resnici velika. Tako mlada organizacija, pa tako veliko zanimanje v naši naselbini, je res nekaj posebnega. Reči moramo, da smo tukaj zavedne Slovenke, ki se ne strašimo truda, če se gre za dobrobit našega naroda — našega slovenskega ženstva. Najprisrčneja hvala Mrs. Si-monich in njenemu kuharskemu štabu, ki je pripravil tako okusno večerjo. Hvala vsem, ki so na en ali drug način pripomogli do tako lepega uspeha. Ponosne smo, kajti tujci so se pohvalno izrazili o naši ku- la, kolikor moralne (notranje) vrednote. Mladeniča od danes vodijo pri izbiri življenjske družice mnogo bolj vnanji vti-mladi organizaciji. Posebna j&i, vnanje vrednosti, ki so seve- se prav -lepo zahvaljujemo vsem, ki so nas obiskali na naši prvi veselici ter pomagali z darežljivo roko naši šibki hvala fantom, ki so se v tako lepem številu odzvali našemu vabilu. Hvala vsem dekletom in ženam za tako lepa darila. Hvala vsem skupaj, ki ste se udeležili zabave in se niste u-strašili slabega vremena. Posebna hvala pa našim trem fantom, muzikantu Andr. Kržiš-niku, ki nam je igral na harmonike, da je vse poskakovalo, potem Johnu Koblarju in Jos. Masteku, ki sta največ pripomogla do lepega uspeha, čeprav sta imela veliko nasprotnikov, katerih se pa nista ustrašila. Hvala tudi vsem trem društvom, kakor tudi vsem iz Port-landa, ki so nas obiskali in nam pripomogli do tako lepega u-speha. Bodite uverjeni, da vam bomo, ko bi prilika tako nanesla, vse to povrnile. V slogi je moč — to ste nam pokazali z vašo udeležbo. Dasi nas je malo Slovencev tukaj, a kar nas je, smo složni in zato napredujemo. Ako ni bila postrežba taka da za resnično lepo družinsko življenje le podrejenega pomena. V takih samo zunanjih nagibih se ustanovi nova družina, skrb za ureditev novega doma se odpravi v enem popoldnevu, morebiti preide oprava novega doma šele po odplačevanju ftmogomesečnih obrokov v last nove družine itd. Življenje v taki družini se sicer prične iz-nova, toda, žal, da gre pot-od roda do roda vedno bolj navzdol, namesto navzgor. V današnjih časih je še tudi računati z drugim dejstvom. Nekdaj je bil dom ženin svet. Vsi dogodki vnanjega in javnega življenja so jo zanimali le v toliko, v kolikor so neposredno prišli v stik s člani njene družine, v kolikor so ji koristili ali škodovali. Seveda se je vžive-a žena tudi v soseščino in va- vprašanja, prosvetno delo vsake vrste stopajo s svojimi zahtevami po njenem sodelovanju z vso resnobo vprav na njeno osebo. Radikalizem v smislu temeljitosti, a tudi v smislif brezobzirnosti se ji bliža bolj in bolj. Ta trenotek stoji naša žena še nekako negotovo javnosti nasproti. Vidimo pa, da je zmožna delovati tudi v javnosti, kar je v zadnjih časih že večkrat lepo pokazala. (Po "Domoljubu.") -o- KUHINJA i ško skupnost, priznala je tudi dolžnosti do le-teh. Toda to je bil le ozek krog njenih dolžnosti, ki niso bile na kulturnem in političnem polju, nego izključ-kot bi mogla biti, prosimo ude- no le karitativnem in verskem ležence, naj nam oprostijo, kajti bilo nas je malo za pripravljati in nismo mogle vsemu kaj. Drugič se bomo pa bolj potrudile. S pozdravom za podr. št. 4 Mary Plantan, predsed., Mary Polajnar, tajnica, Mary Hrovat, blagajnič. polju. Kako drugače je v tem oziru danes! Razmere časa in kulturni razvoj so potegnili ženo tudi v svet socialnega in javnega kulturnega življenja. Pravice ima in zahteve ne samo do svojcev, nego tudi do političnega življenja v javnosti. Poklicno in stanovsko gibanje članov njene družine zanima tudi njo. Če je zaposlena izven doma, V razmerah, o katerih smo kar je glavni znak sedanje že-zadnjič govorile, dorašča sin, ne, ima pravico tudi do bolni-dorašča hči. Če ju opazujemo, ške blagajne, stanovske za^a-vidimo, da jima te razmere ne rovalnice itd. Sama pride tudi DRUŽINA. krepe moralne moči. Mladenič harski umetnosti. Rekli so, da prejšnjih časov je razmišljal o niso mislili, da imamo Slovenke snubitvi in ženitvi šele tedaj, DRUŠTVENE VESTI IN NAZNANILA. V COLLINWOODU SE SVITA. V predmestju ameriške "Bele Ljubljane" se je začelo svi-tati. Kakor se čuje, ustanavljajo zavedne Collimvoodčanke podružnico S.Ž.Z. Le tako naprej — vse ženske in dekleta pod zastavo S.Ž.Z.! ZAHVALA PODRUŽNICE S.Ž.Z. ŠT. 1. Sheboygan, Wis. V dolžnost si štejemo, da poročamo javnosti o naši prvi prireditvi, ki smo jo imele dne 22. febr. 1927. V prvi vrsti se zahvaljujemo vsem članicam naše podružnice, ki so sodelovale in vsem tistim, ki so se prireditve udeležili in nam pripomogli do tako lepega uspeha. Na programu smo imele poleg dobre večerje tudi petje, deklamacije, godbo, pa tudi izvrstne govornike. Kakor vedno, smo tudi topot naprosile našega č. g. župnika James Černe-ta za stoloravnatelja, za kar se mu prav lepo zahvaljujemo, da se je odzval prošnji in svojo nalogo tako dobro izvršil. Rade bi opisale govore, ki so jih izvajali razni govorniki, ki bi gotovo marsikoga zanimali, ker so bili zelo poučljivi. Ker pa bi s tem naš ljubi kotiček preveč obložile, se moramo o-1 mejiti le na glavne točke. Po pozdravni deklamaciji je j bil pozvan k besedi Mr. Ed\v. Bowhler, tukajšni najuglednejši odvetnik. Ta mož je nam Slovencem čestital, ker smo tako složni in smo že tako veliko napredovali v tem kratkem času, kar smo tukaj v She-boyganu naseljeni. Čestital je zlasti nam ženskam, ker smo ustanovile žensko zvezo. V lepih besedah je povedal, zakaj je ta naša organizacija potrebna. Ker je" bila ta prireditev na Washingtonov rojstni dan, je Mr. Bowler govoril tudi nekoliko o zgodovini naše republike. Takoj nato je govorila Mrs. Bowler, soproga prejšnega govornika. Ker je tudi ona izbor-na govornica, so tudi njej, kakor Mr. Bowler ju, vsi navzoči viharno ploskali. ^ Nato je dobila besedo Miss "Evangelina Kohier, ki je pred-'sednica Fine Arts komiteja ženskega kluba. Imenovana je prepotovala že ves svet in nam veliko povedala zanimivega iz 'svoje lastne izkušnje. Primer- tako izvrstne kuharice. Še enkrat vsem prisrčna hvala! Odbor. -o- ZAHVALA. Chikaška podružnica SŽZ. je priredila svojo prvo veselico v soboto, 26. febr. Nismo pričakovale dobrega uspeha, vendar pa je veselica izpadla nepričakovano dobro. Najlepše se zahvaljujemo vsem udeležencem, posebno dr. sv. Jurija, vsem slovenskim trgovcem in obrtnikom (osem po številu), ki so se udeležili. Lepa hvala vsem članicam, ki so darovale razna jedila, pijačo in drugo. Konečno lepa § hvala vsem, ki so na en ali drug način pripomogli do tako lepega uspeha. Vsem bomo prej ali slej vrnile. Odbor podr. št. 2. -o- IZ URADA PODR. SŽZ. ŠT. 4. Oregon City, Ore. Slovenske žene in dekleta, članice podružnice SŽZ. št. 4, ko je bil že prav blizu svoje samostojnosti, t. j. onega časa, ko je mogel skrbeti za svojo bodočo družino. Današnji mladenič na to prav nič ne misli. Ker mu manjka resne priprave, notranje in vnanje, mu manjka skoroda popolnoma tudi čut odgovornosti, ki jo prevzame, če se bliža dekletu z namenom ženitve. O podlejših namenih, upam, da med našimi fanti ne more biti govora. Mladenič prejšnjih časov je iskal v svoji izvoljenki družico dela in stanovske kulture. Vnanja telesna lepota pri tem ni toliko odloča- pri poklicnih in stanovskih organizacijah v poštev. Kulturna POSTNI DNEVI. Postne juhe: Rumena postna juha. Deni v kožico 2 žlici masla ali masti; ko je vroče, pri-deni pol korena, četrt čebule, košček zelene, koreninico pe-teršilja in en četrt žemlje, kar mora biti na koleščke zrezano. Premešaj, da zarumeni; potem zalij z vrelo vodo, prideni še par zrnc celega popra in malo muškatnega cveta ter primerno soli. Vre naj kake pol ure. Potem precedi ter zakuhaj v juho} rezance, krpice ali makarone. Zelenjavna juha. Osnaži ter zreži na kolesca pol korena, pol zelene, koreninico peterši-lja, štorček ohrovta, dodeni tudi pol lističa lorbarja, nekoliko muškatnega cveta in nekaj zrnc celega popra. To deni kuhat v vrelo in primerno slano vodo ter pusti vreti pol do ene ure. Potem precedi ter rabi za zalivanje več postnih juh. hiSe in lote ha phopaj. MODERNO 3 stan. poslopje, parna top., garaža za 2 kari. Dohodki mesečno $275, cena nizka. Lastnik 759 S. Homan.____40-todot 2 STAN. HIŠA z garažo za 2 kari. 1756 E. 73rd St., Fairfax 2300. __,__38-tdot SOUTH BERWYN 2 bungalow, S in 6 sob, zid., hrastov les tla, moderno vrejeno, lota pol bik. široka, južno od Ogden Ave., blizu šole in cerkve. $1500 takoj. 3523-25 S. Sco-ville Ave. ali Berwyn 1097. 34-tdot 2 STAN. zid hiša na 5215 Winthrop Ave. 5-6 sob, parna tp. Edgewater 6359._ 33-todot POSLOPJE 8 sob, Irving Park, porč v steklu, garaža, blizu vseh trans-portacij. 3911 Dakin, blizu Indepeu-_ dence Park. 31-ttsr,č PRODA ali zamenja 1J4 akr. s hišo 5 sob za 2 stan., zidano hišo Kil-dare 1583. 41-tdot WEST MART, ILL., 60x125 Adams St., 3 bloke do postaje. $700.00 takoj. A .S. Moe, 3203 Palmer Square. __42-tdot "STORAGE SALE." Nove hišne oprave prodajamo po zelo nizki ceni. Krasni set pohištva za štiri sobe samo $335.00. Pridite si ogledat, predno kupite, prihranite denar. Prodajamo tudi po komadih. Dovažamo na dom. Odprto zvečer in nedeljo. VERSCHOORE WAREHOUSE, 4040 North Kedzie Ave. KJE SE NAHAJA moj stric Frank Klemene? Rojen je bil v Rakitniku pri Postojni št. 1. Poročati mu imam važne stvari iz starega kraja. Ako kdo ve za njegov naslov, prosim, da mi ga sporoči, ali pa naj se sam javi, ako to čita. Miss Jennie Skerl, 1034 E. 72nd St., Cleveland, O. č,p,s,t JUGOSLAVIJE potujte po najkrajši in najhitrejši črti preko Bremena. Uživajte udobnosti slovečlh novih parnikov črte North German LLOYD. Lepe in udobne kabine III. razr. Za popolne informacije vprašajte lokalnega zastopnika družbe NORTH GERMAN LLOYD 100 No. La Salle Street, CHICAGO, ILL. The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja dele gweUu Kapital in preostanek $300,000.06. C E. WILSON. RAK UMORI 125,000 LJUDI V ZED. DRŽ. VSAKO LETO. —- V Illinois je umrlo 1.1921. 6091 ljudi, L 1925. pa 7376 za to boleznijo. RAK — tc liolozni je vsako leto več. Nekaj se more vkrcniti. da se razširjanje prepreči. Ljudjje morajo biti podučeni, da se vsako leto vsaj enkrat pustijo zdravniško preiskati. Na tisoče je takih, _ katerih se bolezen šele prijemlje—če bi takoj šli k zdravniku, bi si ohranili življenje. Sinnploni bolezni so: zr-uba teka, risranje in plini ter bolečine v spodnjem delu telesa. Ko pa je bolezen že razvita začne bolnik bruhati, znamenje, da mora takoj k zdravniku. Kronično zaprtje je včasih podlaga raku. Če se pojavi kri pri črevesu pri človeku nad 4.1 let starosti, prihaja navadno od raka. Raki pri ženskah je velikih slučajih na maternici. Bolečine v spod. delu telesa in belo p.. v katerem slučaju sebi veliko škodujejo ženske, ako se ne pustijo preiskati. Ako se pa pojavi rak na ustnah, ustih ali jeziku, se ne sme čakati in bolezen zanemarjati. Rak na prsih se navadno pojavi pri ženskah nad 50 let, pa tudi včasih pri 30. in 40 letih. Jamčimo, da vas ozdravimo. So zdravila zato. kakor tudi za jetiko — AKO SE ZAČNE ZDRAVITI TAKOJ IN PRAVILNO. — Ne odlašajte sebi v škodo. DR. C. C. SINGLEY — zdravnik, 43 letno izkušnjo. 20 W. Jackson Bldg., blizu State, Chicago, 111. Soba 1016. elevator do 10. nad&tr. — Ure: 10. a. m. do 1 p. m. in 5 p. m. do 7:30 p. m. — Nedeljah: 10 a. m. do 1 p. m. A. Grdina & Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., ... Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOC! Randolph 1881 ali Randolph 4550 PODRUŽNICA: 16303 — Waterloo Road — Phone Eddy 5*49 Pismo prijateljema Dragi prijatelji:— Mogoče je v vašem interesu, da veste, da sem zaposlen v novem podjetju in vam lahko nudim lepo priliko za dobro investiranje vašega denarja. Zastopam sedaj FRANK E. MERILL & COMPANY, ki se nahaja na 30 N. La Salle St., ima pa svojo podružnico na 3938 W. 26th Str., Chicago. Mi imamo krasen subdivision v ALGONQUIN, Illinois ob Fox River. Tukaj je krasen vrt, kakršnega je dala narava, na veličastnih hribih, s katerih je krasen razgled na reko, kjer je človek kot v paradižu. Tukaj so lovišča v jeseni, ribolov, kopališča, vozijo se s čolnom, sploh vse kar si morate najlepšega misliti za življenje na prostem. Na tej lastnini je tudi elektrika in studenci z dobro pitno vodo. Lota stane tukaj samo $200.00 Le nekoliko je treba gotovine, ostalo plačate na mesečna odplačila. Poleg tega imamo tudi lep subdivision v PALATINE, Illinois, ki je v bližini Chicage. Po Northwestern Highway, cementirani cesti, se pride naravnost v osrčje Chicage. Tudi Northwestern železnica kreta tukaj mimo s 40 vlaki dnevno. Lahko kupite posamezne lote 60x185 po $395.00 ali pa $950.00 za aker. Le nekoliko je treba gotovine, ostale na male mesečne obroke. To predmestje ima vse mestne udobnosti, vodo, seweres, plin, elektriko in telefon. Tudi "BURTON B UDGE BEACH' subdivision ob Fox reki, je krasen prostor za poletno bivališče. Ta subdivision je bil šele pred kratkem odprt, a si je že 52 družin postavilo na njem svoja domovja. Vsak del tega subdivisiona ima pravico do 2500 čevljev prostora ,obrežja, ob Fox River. Tukaj dobite že velike lote po $375.00. Za nadaljna pojasnila, odrežite kupon in ga takoj pošljite meni. Ne odlašajte, storite to takoj ! s. BUNGALOW 5 sob in 15 lot z vsemi improvements, le 4 bik. do C. B. & Q. postaje na Goertz cesti, vzhodno od Fairvicw Ave. — $6400, Phone: Brunswick 9510 Add. 1532 W. Cor-nell Ave., Albert Snow. 48-tdot 2 STAN. 5-5 N. W. nizka cena. Garaža za 2 kari, pridite na 3906 N. Sacramento._ 20-sdos PRODA LOTO na vogalu North Shore garden, 127x120, restricted. Cena $2500, takoj $500.00, ostalo mesečno opic. A. J. Rcsek, 4860 Eddy St. Kildare 4464. 58-č.n.s NOVA GARAŽA zid. v Kenoslii, Wis. kjer je 58,000 prebivalcev. Služba ponoči in podnevi, 100x100, parna tp. 4 sesalke. Na glavni cesti. Pišite na Paul Mayliakm, 2707 Enoch Ave.. Zion, 111.__62-čdoč PRODAM RADI BOLEZNI 2 stan. bungalow, vse moderno, 100x125 v Beverly Highlands, na 9858 Artesian Ave. en blok zapadno do Western. Ernest Johnson, Town* ship Worth, Tel. Evergreen Park 3. ____63-p,s,t BUNGALOW 5 SOB, North Austin, 1629 N. Lorel Ave., blizu North Ave.___64-pdop FARME NA PRODAJ POTATO LAND, 10 akr. dobre zemlje, blizu F. E. C. Shops. Hialiah, po 17, 53, 40. 100 akr. Bay State kompanija, 915 Seybold Bldg.. Mia- mi. Fla.__44-t-12 60 AKR. ob vel. cesti blizu cerkve, šole in trgovine. Nov hlev in druga posip. Studenec. Cash's Real Estate _Agency, Westminster, Md. 49-pdop $100.00 takoj. $20.00 mesečno lahko dobite 20 akr. farmo blizu Marianna, Florida. B. R. Chaplin, 121 S. E. 1st Str.. Miami, Fla._83-22 MALA FARMA — hiša s 5 sobami, elektrika, 43 sadnih dreves, samo $2500. lahka odplč. T. Hutton, 202 _AiuIrew "Bidg.. La Portc, Ind. REDKA PRILIKA za tiste, ki iščejo dobro farmo za sadje v San Joaquin Valley. Ta prostor, ki je ves obdelan, lahko dobite za ceno, kakor za svet, ki ni obdelan. 232 akr. breskve, hruške, čcšpljc in grozdje. 2 milji do prometnega kraja. Visoka šola. in lunior College. Pripravno za dve aH tri družine. Pridite pogledat, ne bo vam žal. P. O. Box 851, Modesto, Calif. 54-srdosr 320 AKR. 200 očiščene, zemlja črua, 2 vrste poslopij, 7 milj do mesta, $20.00 za aker. takoj $500., letno $200. Evans-Tinney Co., Fremont, Michigan.__57-23 5 AKROV $2500. na oplč. Nunda Township, McHenry, 111. Palisade 5220. Kildare 0035. ~ Wittbold, 6621 Caldwj.ll Ave., Chicago, III. 67-pdop PRODA ali RENTA obdelane farme 40 — 80 — 100 in 135 akr.; dobra poslopja ;takoj se lahko naselite; direktno od lastnika. Naslov: Box Box 187. St. Mary's, Ohio. D-12 FARME PO NIZKI CENI. Obdelane in neobdelane. Minnesota, -N. Dakota, Mont., O. Schiiltž Belffeld, N. Dak.__13x3 SLOVANSKA NASELBINA v najlepšem delu Floride. — Vprašajte angleško — F. J. MuIler/.JLaktf 'Javita, Pasco County, Florida. 69-26-5-12 COLORADO — mlekarstvo prašič-jareja za žito, 25% takoj, ostalo na lahka odplč. R. L. Johnson & Co., Halvoke, Colo. 52-sss COUjPON JOSEPH STEBLAY, 3938 W. 26th St., Chicago, 111. Without obligation on my part, kindly send me full information about the new homesites mentioned in this ad. Name ........................................................ Address ................................................... _ Telephone .................-.............................. PRODA — 40 AKROV FARME za nizko ceno 80 "rods" do papirnico, kjer se dela osem ur na dan. Pišite na R. B. MacDonald — Ladv- smith. Wis._D-13 _UGODNA PRILIKA__ "TIRE SHOP & BATTERY STATION", na lepem prostoru, 1841 N. -Western Ave._22sdos GROCERY & MARKET, dob™ vpeljano, lastnik gre v pokoj. 1803 _S. State St._55-srdosr RUGGLES BUS, za 18 oseb, v dobrem stanju, Crandall Ice Co., An- tioch. 111. 123 R._51-srdosr pohištvo na PRODAJ. POHIŠTVO za 6 sob, tudi posamezne kose, Glcason, 6500 Drexel Ave. 3. floor. 59-čdoč Dr. ST. F. BONK dentist Uradne ure: Od 10 do 12.—Od 1 do 5 pep. in,od 7 do 9 zve Ser. 4231 Archer Ave., pol. Brighton P*k Tel.: Lafayette 1544. KRITJE STREHE (ROOFING). Če pušča streha — 3 popravila garantirano delo za $4.00, "truck & services" na vse strani v Chicagi. ustanovljeno pred 38 leti, največje tozadevno podjetje; delajo organizirani delavci. J. J. Dunne Roofing Gp., 3411 Ogden Ave. Lawndale ©114 vsi departments ^ "AMERI&ANSKf SLOVENEC* Sobota, 5. marca 1927. ROZA SVETA Spisal A. R. Haggard. A ti ljudje so bili bolj blazni nego pijani, kajti hodili so precej trdno, pa s široko odprtimi, sanjavimi očmi. Po vsej priliki tudi niso spali na preprogah, marveč ležali tam, strmeli v nebo in, mrmrali s svojimi ustnicami, na obrazu pa jim je bilo videti neko čudno, brezbožno zamaknenje. Včasih so vstali ter naredili nekaj korakov mahajoč z rokami, nato pa so sklenili roke, kakor da bi objeli nekaj nevidnega. In zopet so se vrnili nazaj na svoje preproge, kjer so umolknili. Pod drevesi počivajočim, so se približale ženske zastrte z belimi pajčolani, ki so se plazile okoli njih in jim šepetale na ušesa in ponujale jim piti iz kozarcev, ki so jih nosile. Nehote so se tudi bratoma približale ter jima ponujale kozarec; onadva pa sta stopala dalje, ne da bi se zmenila zanje; dekleta so ju nato ustavila rekoč: "Jutri se zopet vidimo," ali pa: "Kmalu bosta vesela, da bosta pila in stopila v raj." "Stopaj hitreje, brat," reče Wulf, že pri samem pogledu na preproge se me loteva spanec in vino se tako lesketa v kupicah, kot oči žensk, ki jih nosijo." Odšla sta dalje proti šumečemu slapu, on-di sta pila in si umila obraz in glavo. "To je bolje nego vino," reče Wulf. "Slišiš, povej mi, kaj pomeni vse to?" "Ali si slep in gluh?" odvrne Godvin. "Ali ne vidiš, da se je oni zlodej zagledal v Roza-mundo in se je namerava polastiti?" Wulf pa se je zadri: "Prisegam, da pošljem pri prvi priliki njegovo dušo v pekel in tudi, če bi ji najina morala družbo delati!" "Tako je," odgovori Godvin, "videl sem, da je le malo manjkalo, da se ni kaj tacega že danes zvečer zgodilo. AH pomni, da je potem konec nas vseh. Počakajmo toraj, da udarimo, kadar moramo — da rešimo če mogoče Rozamundo." "Kdo pa ve, če se še enkrat ponudi tako u-godna prilika?" "Med nakitom, ki ga je imela Rozamunda okoli pasu, sem opazil z dragulji obdan nož," pravi Godvin. Smeva ji zaupati, da ga zna rabiti, če bo treba, potem pa sme i nama zaupati, da storiva vse, kar je v najini moči. Umrla bova vsaj, mislim, tako, da bodo to še dolgo pomnili v teh gorah." Med tem pogovorom sta dospela do roba trate, kjer sta se ustavila in umolknila; naenkrat se je prikazala iz sence nekega cedrove-ga drevesa samotna ženska v beli halji. "Pojdiva," je rekel Wulf, "tu je zopet ena s svojo prokleto kupico." Pa predno sta se obrnila, je smuknila ženska prednje in odgrnila pajčolan — Masuda. "Pojdita z menoj, brata Peter in Janez. Marsikaj vama imam povedati. Kaj! Nočeta piti? Vesta, to je najpametnejše." In razlila je kupico po tleh in pohitela pred njima dalje. Tiho kakor duh je hitela, se prikazala zdaj na odprtih jasah, zdaj zopet izginevala v gosti temi cedrovih vej; naposled je dospela do gole, samotne skale, ki je stala skoro ob robu brezna. Tej skali nasproti je ležala velika groblja, kakor so jih stari narodi postavljali nad trupli svojih mrtvecev. V grobljo pa so vodila debela vrata, ki so bila čudovito skrita v grmovju. Masuda je vzela izza pasa ključ, se ozrla naokrog, da se prepriča, če so sami, ter jih odprla. "Vstopita," je rekla ter ju potisnila pred seboj naprej. Ubogala sta jo in slišala, ko je za seboj od znotraj zaprla vrata. "Sedaj smo nekaj časa na varnem," je rekla in vzdihnila, "ali jaz vsaj mislim, da smo. Popeljem pa vaju na kraj, kjer je bolj svetlo.' In prijela ju je za roke ter stopala dalje po zložni brežini, kjer so ugledali mesečino in pri njeni svetlobi spoznali, da so stali pri vhodu v neko jamo, ki je bil zakrit z grmovjem. Iz brezdanjih globin spodaj od te odprtine se je vzdigoval greben, skalnat hrbet, ki je bil strm in ozek. "Poglejta edino pot, ki pelje iz masiafske trdnjave, če ne šjtejemo one čez most," je rekla Masuda. "Kaj slaba je," reče Wulf in strmi navzdol. "Tako je, pa vendar jo zmorejo skalovja vajeni konji. Spodaj je dno prepada in nekako miljo daleč na levi tokava, ki drži do vrha gore in svobode. Ali se je nočeta zdajle poslužiti? Ob jutranji zori sta lahko že daleč od tod." "Kje pa ostane gospica Rozamunda?" — vpraša Wulf. "V haremu gospoda Sinana — to se pravi, prav kmalu," odgovori hladno Masuda. "Ne reci tega!" vzklikne in jo prime za roko, Godvin pa se je naslonil s hrbtom na jamsko steno. "Čemu bi prikrivala resnico? Ali nimata oči, da bi videla, da se je zagledal v njeno ljubkost — tako kot drugi? Poslušajta; pred nekaj časom je moj gospod Sinan slučajno izgubil svojo kraljico — kako, nam ni treba povpraševati, govori se pa, da se je je naveličal. Z ozirom na postavo žaluje zdaj mesec dni za njo, od polne lune do polne lune. Dan po polni luni pa — to je, od danes tretji dan — se lahko zopet oženi in po mojih mislih bomo imeli svatbo. Dotlej pa je vajina sestra varna kakor takrat, ko je bila še doma na Angleškem, predno je imel Saladin svoje sanje." "Radi tega," je rekel Godvin, "mora v tem času ali pobegniti ali umreti." "Še tretja pot je," odgovori Masuda in zmi-gne z ramami. "Ona lahko ostane in postane Sinanova žena." Wulf sikne nekaj skozi zobe, nato pa grozeč stopi proti njej rekoč: "Reši jo, ali —" . "Brzdaj se, romar Janez," reče Masuda in se nasmeje. "Ako jo rešim, kar bo težko, se ne zgodi iz bojazni pred tvojim mečem." "Zakaj pa, Masuda," vpraša Godvin z žalostnim glasom. "Da bi tebi obljubila denar, bi bilo brez smisla." "Veseli me, da sta mi prizanesla s to žalitvijo," odvrne s plamtečimi besedami. "In vendar," pristavi bolj ponižno, "bi ne bilo čudno, ko sta videla moj dom in posel in kar sem po vsej priliki," in pogledala je svoje oblačilo in prazno kupico. Vaši prihranki zloženi pri nas, so vedno varni. Vi živite lahko v katerikoli izmed naših držav, in vendar ste lahko vložnik na naši banki, prav kakor bi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnila in dobili boste odgovor z obratno pošto v svojem jeziku. Mi plačujemo po 3 od sto obresti na prihranke, in jih prištejemo h glavnici dvakrat na leto ne glede na to ali vi predložite svojo vložno knjigo ali ne. Naš kapital in rezervni sklad v vsoti več kot $740.000 je znak varnosti za vaš denar. Naš zavod uživa najboljši ugled od strani občinstva, kateremu £ma nalogo nuditi najuljudnejšo postrežbo, in od kaetrega prejema najizrazitejšo naklonjenost JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO & CLINTON STS„ JOLIET, ILL. Wm. Redmond, predsednik Chat. G. Pierce, kasir Joseph Dundm, pomožni kasir KVALITETA — TOČNOS1 — POŠTENJE A. F. WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str., vogal Leavitt cesto CHICAGO, ILL. NAZNANILO IN PRIPOROČILO; Vsem našim naročnikom, kakor tudi vsem drugim rojakom po državi Pennsylvaniji, New Yorku, Connecticut itd. naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Anton Jaksetich, kateri je pooblaščen pobirati naročnino in oglase za lista Amer. Slovenec in Ave Maria. Obenem prodaja tudi Družinsko Pratiko za leto 1927 in vse knjige naše knjigarne. Rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu gredo na roko in pomagajo širiti katoliški tisk. Uprava Amer. Slovenca« Velik Velikonočni izlet V JUGOSLAVIJO OGROMEN IN SPLOŠNOZNAN EKSPRESNI PARNIK BERENGARIA odpluje iz New Yorka 5. apr. Na njem bodo potovali izletniki v Jugoslavijo pod vodstvom znanega Cunard uslužbenca Mr. S. Vukoviča, ki popolnoma pozna vse podrobnosti potovanja. Mr. Vukovič bo skrbel za vas in za vašo prtljago, ne samo na parniku, pač pa tudi na evropskih železnicah. Domača kuhinja, uljudna postrežba, udobni, čisti in priyatni prostori v tretjem in drugem razredu. Vprašajte glede znižane vožnje za tja in nazaj. Zasigurajte si prostor sedaj pri kateremkoli naših agentov, ali pa pišite v ma-ternem jeziku na CUNARD I3INE i 140 N. Dearborn St., Chicago, 111. Dobro meso - Dobra postrežba se dobi le v dobri mesnici. Pri nas dobite vedno najboljše sveže, kakor tudi prekajeno meso. Izdelujem prave kranjske domače klobase, narejene po domačem receptu. — Se priporočam v naklonjenost! MATH KREMESEC SLOVENSKI MESAR Phone: Canal 6319. "OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO-OOOO-O-OOO-OO-O-O-OOOO- PISANO POLJE 0000000000(M>GOO»»an>i Zimske in obleke zimske usnjate telovnike, zimske srajce in spodnjo obleko, kape in klobuke, in ^vsakovrstna obuvala se dobijo vedno po najzmernejših cenah v slovenski trgovini TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM — OBLEKAMI IN OBUVALI. Frank Opeka 502 — 10th STREET WAUKEGAN, ILL. Vsem Slovencem in bratom Hrvatom se priporoča za ..obilni obisk! SONCE IN SENCA. Ali se dajo čudeži spoznati? (Konec.) Živčnih bolezni (padavice, nevrastenije itd.) je bilo o-zdravljenih samo 7 odstotkov! Vsi zdravniki so edini v tem, da sugestija ne more ustvariti novih pljuč, nove kosti, novega staničja, da ne more hipoma celiti .ran in odstraniti turov in raka. Jasno je, da v takih primerih deluje božja ustvarjajoča moč, pred katero onemi vsa človeška veda. Toda tudi pri paganih, pri Gotami Budi in Mohamedu in v najnovejšem času pri spiriti-stih pripovedujejo o čudežih. Kako naj tu ločimo prave čudeže od nepravih? Razume se samo po sebi, da ni mogoče vseh čudežnih dogodkov drugih veroizpovedi enostavno označiti za pravljice; toda še veliko manj za pra ve čudeže. Tudi pagani namreč morejo s pomočjo hudobnih duhov povzročiti čudežne dogodke; vendar pa jim manjkajo tista zunanja in notranja znamenja, po katerih je možno ugotoviti, da so res pravi čudeži. Čudeži Gotame Bude so take vrste, da zadostuje, če jih par omenimo, in vsakdo spozna, da jih ni mogoče resno upoštevati. Tako pripovedujejo o njem, da se je nekoč peljal v loncu navzgor po reki in je lonec vozil hitreje kot more teči konj; ko pa je prišel do vrtinca, se je Buda vrgel vanj in stopil v palačo kralja kač. Včasih je baje Buda hodil po nebesu od vzhoda proti zahodu in iz enega o-česa mu je padala voda, iz drugega je sikal ogenj, itd. Kot naslednik budizma je v Sprednji Indiji nastopilo hin-duštvo. K njemu se prištevajo takozvani fakiri, katerim novodobni nasprotniki katoliške vere pripisujejo enake čudeže kakor katoličanom. Njih takozvani "čudeži," če jih sploh moremo tako imenovati, niso drugega kot neke vrste gluma-štvo in rokohitrstvo. Kaj drugega od te malikovavske vero tudi ni pričakovati; kajti že njeni obredi so tako brezmisel-ni, grozotni in ostudni, da se človeku upira pero, če bi jih hotel natančneje opisovati. Mohamed pa je celo sam priznal, da ne more delati čudežev (Sura 29, 49). Ko so ga pa le silili, naj naredi čudež, je baje presekal mesec na dvoje, od katerega je eno polovico pustil, da mu je šla skozi rokav, potem jo je pa zopet združil z dri^go polovico. Ze smeš-nost dovolj dokazuje "pristnost" tega čudeža. J Tudi spiritizem, kar ni v njem prevare, glumaštva in ro-kohitrstva, je najbrž le vsota izrednih duševnih pojavov. — ^Mnogo že lehko zdaj dušeslov-,no (psihološko) umevamo, za Že nad 40 LET Imetje $19,000,000.00 služi naša banka zanesljivo in pošteno vsem, ki se njenega poslovanja poslužujejo, ker oprezno investira denar, katerega ji zaupa na tisoče vlagateljev, ki znaša mnogo milijonov dolarjev. Kakršnegakoli bančnega poslovanja se tiče in vlaganja vaših prihrankov, vse najbolje ugodnosti dobijo pri nas, to je skozi poslovanje naše banke. KASPAR AMERICAN STATE BANK VOGAL ZAPADNE 19. CESTE IN BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. NAJVEČJA 5LAVENSKA BANKA V AMERIKI Uradno ure: od 9. ure zjutraj do 4. popoldne, v pondeljek in soboto od 9. uro do 8. pre zwcer. drugo je vsaj upravičeno upanje, da bomo mogli sčasoma psihološko razložiti. Reči moremo, da z nekoliko trudom vsak človek zdrave pameti loči prave čudeže od nepravih. Deloma jih je možno spoznati že iz narave čudežnega dogodka samega. So namreč čudeži, ki naravne moči tako presegajo, da jih ni možno pripisovati drugemu vzroku kakor le Bogu. Taki so n. pr. obuje-nje od mrtvih, napoved prihodnjih reči, katerih ni možno ugeniti že iz sedanjih dogodkov; — hudobni duh sicer lahko približno sklepa o bodočnosti, toda ne z gotovostjo. Nenadno ozdravljenje, ki zahteva stvar jenje ali nadomestitev uda, je za hudobnega duha nemogoča reč. Velike važnosti pri presoji čudežev so pa tudi lastnosti in pojavi, ki so z njimi v zvezi: Če je, recimo, oseba, ki dela čudeže, nepoštena, nestanovitna. nepotrpežljiva, napuhnjena itd., je gotovo znamenje, da čudeži niso pravi, ampak 1»* navidezni. prevara. Znak goljufije je, če je v njih kaj nedostojnega, krutega itd. Zlasti pa treba paziti na namen čudežev: če niso za drugega kot za nasičenje radovednosti, če povzročajo kaj nedostojnega, je to gotovo dokaz, da taki "čudeži" niso od Boga. Kako previdna je katoliška cerkev v presoji nadnaravnih dogodkov, lahko spoznamo iz sodbe, ki jo je izrekla kongre-gacija svetega oficija o ranah P. Pija da Pietralcina. Ta živi v kapucinskem samostanu majhnega mesteca S. Giovanni Ro-tondo ob južnem pobočju gore Monte Gargano. Leta 1919 je iznenada dobil na svojem telesu velike rane, kakor jih je imel Kristus. Zdravniška komisija jih je čim bolj natančno preiskala ter ugotovila, da jih medicinska znanost ne more razložiti. Od daleč prihajajo ljudje, da bi videli patra Pija in njegove rane. Rimska kon-gregaeija je dala preiskati vso zadevo in je o uspehu preiskave priobčila izjavo z dne 31. maja 1923, v kateri veli: "V preiskavi se ni dognalo, da bi bile rane P. Pija nadnaravnega značaja, vernike pa kongre-gacija opominja, naj se ravnajo po tej izjavi." Vsak stvarno misleč človek lahko iz tega spozna, kako natančno ravna cerkev, kadar gre za priznanje kakega čudežnega dogodka, in da je vse drugo prej, samo lahkoverna ni. Četudi so bili posamezni katoličani semtertja v poedinih slučajih morda preveč lahkoverni — to radi priznamo, saj moti se lahko vsak človek, — kljub temu ostane neovržno dejstvo, da so brezverci neprimerno bolj lahkoverni kot katoličani. Ne morda preprosto ljudstvo, ampak veliko število priznanih učenjakov se je dalo speljati na led od goljufivih spiritistov, kakor so pokazala poznejša razkritja. In to ne samo enkrat, ampak cela leta, pa še kljub mnogoštevilnim odkritjem goljufij. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR 2018 W. 21st Place. Chicago, 111 -