V tej številki berite: Gobarski raj na Pokljuki v izdihljajih GOBE IN GOBARJI Mušnice sicer so, pa kaj ko jih ni za kaj rabiti Marsikaj je treba požreti v življenju pravijo, toda mušnice... Reportažo o nabiranju gob berite na tretji strani KRANJ, 13. OKTOBRA 1962 — LETO II. — ŠTEVILKA 40 se praznijo S turizmom je pri nas kot z ribištvom.. V mesečini ribič ne ulovi veliko plena. Enako je s tujimi turisti. Ko zmanjka sonca, 6e kača vozil proti morju pretrga. Najbrž še nimamo vsega potrebnega, kar bi turiste pritegnilo, ko sonce več ne peče tako močno kot v poletni vročini. jezeru. V prihodnjih dneh bodo zaprli večino hotelov in jih po večmesečni gneči prečistili. Veliko ljudi si je zapomnilo v hotelih, da se bodo gostje prihodnje poletje zopet vrnili. AH je to za naš turizem dovolj? Vtisi s festivala zabavne glasbe Opatija 1962 TRESLA SE JE GORA... Se nikoli med gnilimi jabolki nisem zbiral najbolj gnilega. Letošnja Opatija je bila klavrna in draga. Najdražja, kar jih poznamo. In kupčija? »En poljub«. Zelo drag »poljub«. Zapisek o letošnjem opatijskem festivalu zabavne glasbe berite na peti strani. Znakov, da se je turizem v tefi dneh ustavil, je veliko. Hoteli se praznijo. Avtomobilov s tujimi oznakami je na naših cestah vedno manj, pa tudi v njih sedi vedno manj potnikov ,ki potujejo na dopust v naše kraje. Zdaj so po hotelih najbolj pogosti gostje trgovski potniki in poslovni ljudje. Na Bledu ne vodijo več evidence o SJeviitt gost/ov, ki preživljajo te jesenske dneve ob Vojna brez vojne napovedi Vmešavanje v jemenske notranje zadeve iz dveh sosednih dežel Saudske Arabije in Adena, kjer vlade podpirajo ostanke jemenske kraljeve oblasti, se je končalo z oboroženim spopadom. Na severu so saudske čete skupaj z enotami jordanske vojske začele prodirati v notranjost dežele. Čete, ki so se že več dni zbirale vzdolž jemensko-saudske meje so prestopile mejno črto oborožene z minometavci, oklop-nimi vozili in topništvom. Jemenske čete so se postavile v bran in z letali napadle napadavce. Boji se nadaljujejo, vlada v glavnem mestu Sani pa je izdala ukrepe za obrambo dežele. Tudi v Kairu so sporočili, da je vlada ZAR pripravljena z Nevaren zaplet ob Rdečem morju -Saudska vojska vdrla v Jemen vsemi razpoložljivimi sredstvi pomagati Jemenu. Kairski list »Al gumhuri-ja« piše, da se nazadnjaške sile in ostanki preživele kraljeve oblasti v Jemenu trudijo, da bi obudili od smrti truplo pokojnega imama Al Badra. »To, kar se je zgodilo v Jemenu, ni smrt kralja«, piše list, »ampak oživljanje celega naroda.« V Sani so tudi sporočili, da je na severu nekaj plemen dalo zaščito princu Al llasanu. ki se je proglas" za jemenskega prestolonas-- li-ka. Vendar poudarjajo, mir. Ameriška policija ni imela več preglavic- m vzdrževanjem reda. Znano je, da je Fidel Castro med kubanskimi črnci priljubljen kot božanstvo. Od tega leta se pravda med Američani in Kubanci vodi v zelo ostrem pravniškem jeziku. Točke obtožnice vsako leto na novo dopolnjujejo. V bistvu pa gre za poskuj ameriškega vmešavanja v notranje zadeve Kube. Dokazi, da bi Američani želeli na Kubi nekaj spremeniti, so s kubanske strani vedno dokazani. Letos so iz Havane poslali na govorniški oder v palačo Združenih narodov najboljšega govornika med kubanskimi voditelji dr. Osvalda Dorticosa. Toda v New Yorku so vedeli, kako morajo retorični učinek kubanskega predsednika zmanjšati. Na galerijah se je zbrala skupina kubanskih »Sodoben državnik ne sm, biti samo diplomat in politik temveč hkrati tudi trnovi'-: potnik In včasih tudi klovn.-H ■-};: MacmiHan, britanski premier »Vemitelno ;e hkrati govoriti fpmstnim in neumnim.* Bprtrrnu RusseJl, angleški filozof »Znana modrost, ki pravi' pride z leti, ne sfoži ničemn^> Martine Dietrich, *mcrii>kfe filmska igravka , ?-^?dn Kubanka pri »kanju I sladkornega trsa t oeguncev, ki je med govorom vzklikala in negodovala. — Sele ko so galerije izpraznili, je govor dobil popoln retorični učinek. OBROČ OKOLI KUBE blike ameriškega pritiska so bile do sedaj različne. Odkritje, da na Kubi oblikujejo podobo neke nove družbe, je bilo za Američane uničevalno. Od takrat jih spremlja strah, da bi se -kubanski bacil« brez težave lahko razširil tudi na Latinsko Ameriko. V tem naravnost paničnem strahu so do sedaj poskušali z ob-sedbo nove vlade, podporo vojaškim enotam stare kubanske vojske in končali z načrtom o popolni gospodarski izolaciji. Vsa ta dejanja za Američane niso imela dosti koristnih posledic. Zaradi nesmiselnih načrtov o obrambi Monrojeve doktrine so se Američani začeli tudi med seboj prepirati. Latin-skoameriške države pa že po navadi poslušajo vse ameriške ukrepe proti Kubi s polovičnimi ušesi. V Wa-shingtonu pa so se začeli obtoževati, kdo je kriv za polom ameriške politike nasproti Kubi. Američani ee pri tem, kaj je kdo zagrešil, ne odrekajo najbolj nevarnih sredstev. Edini so si samo v presoji, da je v Kubi bitka izgubljena. Republikanski senator Everest Dirksen je pred kratkim napadel Kennedvja, da je ameriški predsednik kriv za polom vojaškega vdora na Kubo spomladi 1961, ker je •»odpovedal pomoč vojski z zraka in Kubance javno opozoril, da ne bo podprl nobene vstaje.« ZATEGNJENI PASOVI Kuba ni bila kos razvoju na »samorasniški« osnovi. Povezala se je z državami na Vzhodu, ki so ji poslale ponudbe. Za to preusmeritev pa je plačala težek davek. Posledice ame-*. riškega pritiska niso ostale brez vpliva. Življenjske razmere na Kubi so se poslabšale. V prvi polovici leta so zapazili, da je v kubanskih trgovinah vedno manj blaga. V mesecu marcu 60 uvedli živilske karte za nekatera živila. Pomanjkanje zdravil je občutno. Z ruski pomočjo so zaceli graditi ribiško ladjevje, dr. bi ob b -gati kubanski obali naievili dovolj rib, vendar so pričakovanja ostala neuresničena. Tudi kmetijska proizvodnja je začela nazadovati. Zadruge so spremenili v kmetijska posestva, toda rezultati kljub temu niso najboljši. Po Havani krožijo glasovi, da predsednik vlade Fidel Castro dela 14 ur na dan, da bi rešil probleme, ki so nastali v deželi. Njegov delavnik se začne okoli poldneva in traja drugi dan do zore. Castro osebno nadzira vse odloke svojih ministrov. Eden izmed burnih razgovorov kubanskega predsednika Fidel Castra s tujimi novinarji. Ffdel Car'ro je odličen govornik, čeprav govori melodramatično, j2 jasen in privlačen. Barva njegovega glasu je v španščini prej o i ozka kot vesela Castrova fizična eposob- je. da na koncu pet ur ne-nost je neprekosljiva. Zrno- prestano govori brez kakrš-žen je, da štiri ure brez od- nckoli beležke. Njegovi go-mora vodi razgovor z novi- vori imajo naravnost hipno-narji, zmožen je. da dva- tične učinke. najst ur neprestano hodi po državnih posestvih in zmožen ZDRAVKO TOMAŽE J GLOBUS % BREZ SKRBI ZARADI NASLEDNIKA Dopisnik ~New York Time-sa~ je vprašal 88-letnega za-hodnonemškega kanclerja Adenauerja, ali misli, če je že %ls, da sebi doleči nasled-n°ii':a, kot je to pred časom napravil britanski premier Churchill z Edenom. Ade-naucr je odgovoril: »Churchill je bil takrat star.. .« © NI PRIVLAČEN Vse ameriške televizijske postaje in celotna ameriška televizijska mreža je odklo- nila, da bi prenašala več zaporednih od-daj iz življenja ameriškega predsednika Tru-mana. Odklonili so z obrazložitvijo: »Truman ni privlačen za ameriške gledavce.« 0 NOZ BREZ RESILA Med konferenco državnikov britanske skupnosti narodov je novozelandski predsednik povedal britanskemu podpredsedniku Richardu But-., tlerju, da sta ga dva njegova kolega primerjala z najlepšo knjigo v knjižnjici, ki je še nerazrezana. Buttler se je hotel izvleči: »Kaj hoćete, ko pa ni noža, ki bi mi bil kos...« Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • OBE GOBARJI »Gobarski raj« na Pokljuki v izdihljajih tomobila in nagovorm žen6ko Bilo je dan za tem,* ko # je cena nihala med 650 in smo spremenili cene £ 800 ob istem času in še ve- kruhu — pa smo se od- £ sel si bil lahko, če si dobil 4 pravili nabirat gobe. Goba 9 količkaj uporabno gobo, srednjih let. »Kar noter pojdite,« mi pokaže v trgovino, »tukaj so tri dobre nabiralke, pa vam jih bodo prodale!« Očitno me ni dobro razumela, ker je nisem spraševal za prodajo. Ko so ženske v trgovini videle, da jih ne bom kupil, ni nobena vedela, kje bi jih lahko v bližini nabral. Dejal bi skoraj, da so popolnoma pozabile ,kje so jih nabrale. Kot da bi spraševal zla-tokopa, kje je njegova zlata jama. »Višje morate, višje, prav do Sport-hotela!« Prepričani, da ženske ne marajo izdati skrivnosti, smo se odpeljali prav na vrh. Spet smo naleteli na dva delavca, zdi se mi da gozdarja. Na standardno vprašanje kje rastejo gobe, sta odgovorila kot strela z jasnega: »Nižje morate, nižje, tukaj jih ni, je premraz!« Tako se je vlekla povest. Vsak nas je hotel kot za stavo odpoditi od kraja, kjer jih sam nabira. Ljudje v vaseh na Pokljuki so menda malo jezni na odprave, ki hodijo iz Kranja in Ljubljane nad gobe, saj 60 y.h prejšnja leta lahko za drag denar prodajali, zdaj pa jim jih »mestni* izpred nosa poberejo. Kdor zna pa zna! Gobarja, ki smo ju srečali malo nad Je-reko, sta imela vsak po pol cekarja lepih in zdravih jurčkov. Prostor, kjer smo se srečali, smo nekaj trenutkov prej dobro preiskali, a nismo ničesar našli. Onadva pa sta prav tam izpulila nekaj prav lepih. 9 in kruh imata sicer zvezo £ samo glede oene, včasih pa £ je ravno to odločilno, saj 9 smo se mi odpravili na pot 9 v veLki meri prav zaradi $ cen, ki jih imajo gobe le-£ tes, kljub temu da pravijo, © da jih lahko pobereš za ^vsakim grmom. Malo pa £ smo šli seveda tudi zato, da £ bi lahko zapisali, kako jih O ljudje nabirajo. Nobena q skrivnost ni več, da vsako q nedeljo obišče Pokljuko, ki £ je menda pravi »gobarski O raj« tudi več kot dvesto 0 avtomobilov s po štirimi 9 gobarji in že več. Je že ta-0 ko — ob cestah na trgu ti ^ kax sama šine v glavo mi-9 sel na to, da bi se zagnal 0 v gozd in jih nabral kak-£ šen cekar za zimske dni. 0 V Kranju so bile na trgu £ takrat, ko jih je bilo naj-e več, po 450 dinarjev kilo-4$ grem (priznati moram zelo O lepe gobe), v Ljubljani pa B 1 medtem ko so bili naj-1 manjši jurčki, kar po tisoč 1 dinarjev in še več tudi. KJE SO GOBE? ili smo štirje. Eden še nikoli ni nabiral gob, drugi trije pa smo jih nabirali prvič na Pokljuki. Tako je bila naša prva skrb zvedeti, kje rastejo. Najprej smo se ustavili nad Jereko. Dva cestarja sta se ukvarjala s cesto in jo posu-vala z debelim kamenjem. »Kje pa bi lahko dobili kaj gob, prosim?« »A, tukaj okrog jih ni nič! Morate višje gori, še naprej od Koprivnika, tam pa so, tam!« Zakaj pa ne, smo si mislili, saj imamo avto! Ni težko prevoziti šest kilometrov serpentin do Koprivnika. Na Kopri vniku smo spet sklenili povprašat. Stopili smo iz av- jeten in pod debelo smreko je razprostrl časopisni papir, na njem pa svojo malico. »Kako je kaj? Nabirate?« som začel neumno, da bolj nisem mogel. »Mmmmm.« Včasih človek takoj začuti, da ga je v pogovoru polomil, posebno, kadar ga začne s tujcem, ko pa hoče popraviti, ga takoj še bolj polomi in še bolj mu je nerodno. Videl sem, da možakarju ni do pogovora, pc tem kljub temu še enkrat podrezal vanj, čeprav bi že pri prvem vprašanju najraje vzrojil. »Pa jih je kaj?« »So, so, samo nikogar ni, da bi jih pobral!« Povedal je 6 tako silo, da so mu kar drobtine zletele iz polnih ust. Zamrmral sem nekaj, kar naj bi bilo — na svidenje in jo urno odlomastil proti avtomobilu. Se kratek pogled na jaso pod vzpetino, kjer sem nabiral. Kakih deset metrov pod mojimi nogami 6e je odigrala gozdna idila. Fant z ovalnim obrazom brez posebnih znakov je kradoma prihajal k avtomobilu, pri katerem je že čakalo dekle, menda njegovo. V rokah je imel velik šop jesenskih rož ,ki bi ga bila lahko sita vsaka bohinjska krava Prestrašil je svoj ideal in mu porinil rože v roke. Za ganljivo sceno je prejel poljub. Nato so se on, ona in šop spravili v avto in odpeljali. Vozilo čaka gospodarja ob poti v gozd M1 OBRAČUN račilo se je že, ko smo se zbrali pri avtomob.lu. Ugotovitve, ki smo jih lahko dali, so bile kaj klavrne. Ljudje so nesramni, ker nam nočejo povedati, kje rastejo gobe, prihodnjič bomo morali najeti vodiča. Zamudili 6mo najugodnejši čas za nabiranje in za zadoščenje nam je lahko množica gobarjev, ki je odšla na Pokljuko v nedeljo in se prav tako vrnila s praznimi cekarji. Bili smo razočarani. Dva kilograma gob, to je bil rezultat kljub vsemu naprezanju. Ce povem še to, da smo odšli ob sedmih zjutraj in se vrnili ob isti uri zvečer, potem boste razumeli, da so bile naše gobe še precej dražje od tistih) na trgu. MITO TREF ALI NABIRAMO GOBE Zagnali smo se v gozd. Klavrni — da je bilo kaj. Takšen je bil tudi rezultat Ko smo vsi štirje zložili svoje gobe skupaj, jih ni bilo več kot za dva kilograma. Se smo poskušali in napenjali oči — toda vse zaman. Gobe smo še vedno lahko na prste prešteli. Stal sem globoko v gozdu in brskal po jgličevju in praproti. Naproti mi je prišla stara ženica. Z mesarskim cekar jem prek roke in s tremi jurčki v njem se je ustavila pred mano. »Dober dan!« rečem. »Dober dan!« reče. »Je kaj gob?« »Kje pa! Saj vas je toliko vsak dan, da menda vsako kar pri luknji pričakate!« Govorila je s suhim in slabotnim glasom, to "zadnje pa je povedala odločno in skoraj otroško očitajoče. Zabredel sem že precej globoko, tako da sem se že odločil za povratek nazaj, ko se je nenadom pojavil pred menoj možakar. Bil je precej z? Lakota je velika. Hoja po grapah in skalah Pokljuke pošteno pretrese želodce, ki se nato še vztiaj-ejc oglašajo. Gobe, ki sta jih gobarja našla, so tako kaj kmalu našls svoie mesto v loncu. *2cž Je prevzel kuhalnico. Gobe so težko "labrane in nikomur jih nI zaupatL Embalaža - merilo napredka Zmogljivost industrije za izdelovanje embalaže nam ni v ponos - Najbolj velikodušni smo pri lesu - Paša za oči največ zaleže Med najvažnejšimi merili industrijskega napredka države ima pomembno mesto način, kako proizvajavci ovijajo svoje izdelke, posebno še tiste, ki so namenjeni drobni potrošnji. Embalaža je delno drugotnega pomena, zato si jo je v polni meri mogoče privoščiti šele tedaj, ko je industrija potrošnih predmetov na ustrezni višini. Ta ugotovitev seveda velja predvsem za tisto embalažo, katere glavni namen je, da napravi predmet prikupnejši, a sicer ni nujno potrbna. Drugače je seveda z velikimi zaboji in škatlami, v katere proizvajavci -zložijo svoje izdelke in jih tako pripravijo za prevoz. ljivih podatkov je razvidno, da se pri tem nismo kdo ve kako potrudili. Skoraj tretjina naše embalaže je izdelana iz surovine, ki jo po vsem svetu štedijo — iz lesa. V ZDA uporabljajo les le za 4 odstotke embalaže, evropsko povprečje pa je 8 odstotkov. Zato smo pa daleč za Amerikanci z uporabo plastičnih mas v ovojne namene.' Predstavljajo le en odstotek naše embalaže, v Ameriki pa 9,14. Radodarni smo tudi z blagom, ki so ga v ZDA in v večini evropskih dežel že izpodrinili cenejši materiali (pri nas 14 odstotkov, v ZDA Za našo državo, ki ima mla- BESEDA O RIBJI do industrijo, je torej razum- KONSERVI ljivo, da se z embalažo ne Kadarkoli nanese pogovor more ponašati. Količina ovi- na embalažo, se spomnim tega blaga je v primerjavi s podatkov, ki sem jih pred Evropi 4 odstotke). Ko- kohčinami istega blaga v ne- sedmimi leti slišal v neki ^T, , ,. VBT'* * , katerih razvitih industrijskih tovarni ribjih konserv (čez državah zares neznatna. Ven- 6edem let res vse prav pri-dar pa bi — ob malo večjem de!). Vodič po tovarni nam je smislu za take stvari — prav tedaj takole povedal: ribe za lahko precej bolj pohiteli z konservo nas stanejo 50 para, olje 2 dinarja, škatla sama pa 32 dinarjev. In mi pojemo raznimi škatlami in škatlicami ter vrečicami vseh vrst. likšen bi bil lahko prihranek že samo pri nadomestitvi lesa povsod tam, kjer ni nujno potreben, nam bo razumljivo ob podatku, da letno uporabimo za zaboje 260 tisoč kubičnih metrov rezanega lesa. MAČEK V VRECl... ... ali maček kar tako. Mačkov v vreči načelno ne kupujemo. Toda če bi bila ta vreča lepa, recimo iz lepo potiskanega papirja ali iz plastične mase, dvomim, da bi se nakupu mogli upreti. Je že tako, da nas lep ovoj kaj hitro prepriča, da se odločimo za nakup, čeprav ne vemo prav dobro, kakšne kvalitete je blago, ki se skriva v njem. Ce prav vem, se proizvajavci tega ne zavedajo dovolj in te vzporedne, a zelo učinkovite reklame ne izkoriščajo. Statistični podatki kažejo, da je ŠEST PREDNOSTI Ce smo v začetku stavka ugotovili, da je industrijska embalaža potisnjena na drugo mesto, pa si moramo vsaj bežno ogledati prednosti dobrega embalirnnja. Razen privlačnosti in videza solidncsti dobro ovitega izdelka moramo omeniti še nujnost pakiranja za samopostrežne trgovine,' večjo možnost zlaganja .olajšan prenos in koriščenje kupljenega artikla in kot ekonomsko zelo pomembno — očuvanje pred poškodbami blaga. DOZ je posredoval po- Naj večja potniška ladja francoskega ladjevja j* razkošna »France«. Vzdržuje progo med Evropo in Severno Ameriko. Nekateri so jo zaradi udobne vožnje in luksuznega videza krsitili za »plavajoči Cannes«. Ta pomorski »orjak« je do sedaj najhitrejša pomorska zveza za vožnje čez Atlantik. Vožnja seveda ni poceni, ker si ljudje, ki imajo kaj pod palcem lahko privoščijo vse, kar se dobi na kopnem ribe. škatlo pa zavržemo. Pa datke, da gre 10 odstotkov pri konservah se trenutno ne škode na naših izdelkih prav da nič narediti. Sicer pa 6e na račun pomanjkljive opre-na primer v Veliki Britaniji, ^ dobre emba]aže zahteva, me blaga za prevoz, skladi-Svedski in Zahodni Nemčiji v d je tud- cenena. Iz razpolož- ščenje in prodajo, prodaji le 5 odstotkov nepa- kiranega blaga. Za našo drža- ------ vo ta odstotek ni ugotovljen, vendar velik ne more biti, če vemo, da se le 3 odstotkov naše industrije ukvarja z izdelovanjem embalaže, medtem pa v ZDA ta panoga zavzema celo tretjino industrijske proizvodnje. Tako je tudi vrednost em Zanimivosti »VERTIPLAN« Ameriška uprava za aero- TELESKOP NA BALONIH Znano je, da je potrebno postavljati teleskope na čim-večjo višino, da bi tako omogočili večji obseg in povečanje. Ameriški astronomi navtiko je prikazala čudno bodo v začetku prihodnjega letalo, ki ga imenujejo »ver- leta1 poslali telesftop celo na tiplan«. Ker ima vertipian ši- višino 25 tisoč metrov, in to pomočjo dveh balonov — balaže na prebivavca pri nas roka kriIa( & lomijo zračno zelo nizka. V ZDA znaša ta strujo za propelarjem, to le- dvojčkov. Pod Okularjem tc- vrednost 62,8 dolarjev, v Za- talo lahko vzleti ali pristane Ictkopa bo nr.mešecna te!e- hodni Nemčiji 20,8 ,pri nas popolnoma vertikalno, lahko vizijska kamera, ki bo prena- pa 2,76 dolarja. pa tudi lebdi v zraku. šala sliko vesolja na Zemljo. TRESLA SE JE GORA... Vtisi s festivala zabavne glasbe Opatija 62 1 ... s mm ^r,W Mnenja tistih, ki so spremljali letošnji festival zabavne glasbe v Opatiji so deljena. Ločimo jih v dve skupini. TL;:i, ki so festival gledali na TV zaslonih, so navdušeni, tisti pa, ki so ga poslušali le po radiu, se čutijo ogoljufane v svojih pričakovanjih. Poglejmo rezultat izbora (velja samo za finale'.). Imeli smo priložnost slišati vse vrste zabavne glasbe od opernih arij pa vse do neverjetnih banalnosti. Videti je bilo kot trgovina, kjer pri isti mizi prodajajo Picasso-jeve slike in otroške cuclje. Temu pravimo trgovina z mešanim blagom. Ta pojav dvojnega mnenja je vreden pojasnila. Dejstvo je namreč, da je potrebno glasbeno revščino z optičnimi sredstvi (bliščem, toaletami pevk, fiz-kulturo pevcev itd.) čimbolj omiliti. To pa so organizatorji festivala res storili, in to mnogo bolje kot prejšnja leta. Rekel bi, da je določen del gledavcev TV bolj gledal obeke pevk kot pa poslušal »pesmi-«, ki so jih pele. Prav tako je bila deležna občudovanja in priznanja »popevka-*, pri kateri je Vice Vu-kpv zavzel držo umirajočega v »stoječem stavu«. To bodi le droben primer. TRGOVINA Z OPERAMI IN OTROŠKIMI CUCLJI /'o pustimo ob strani vse \j "te reklame in fizkultur- ne komponente festivala in se omejimo samo na •zabavno glasbo in nje izvedbo — točneje — samo na »najboljšo« izbrano glasbo na finalnem večeru, dobimo naslednjo sliko: - Žirija za izbor je izbrala 18 kompozicij. Sicer vsaka ' žirija trdi in bo trdila, dokler bo obstajal naš planet, da je izbrala najboljjSe med najboljšimi. Ni pa to vedno res. Vem, da so mnogokrat cmenjene kompozicije doživljale in doživljajo velike . uspehe, in to brez festivalske , reklame. Ljudje smo pač Gabi Novak je t svojem zmotljivi in žirije tudi, ven- starem stilu odpela popevko dar bi malo več resnosti pri »Volim kišu«, ki ji nekateri , izboru ne škodilo. oporekajo izvirnost SPANJE BREZ SPALNIH PRAŠKOV Zw irija je tudi menila, da je najprimerneje napolniti program s čimbolj počasnimi, standardnimi, brezbarvnimi, neorigi-nalnimi kompozicijami, ki poslušavca utrujajo in uspavajo. Seveda 6e po 11 izvedbah (kar je skoraj ura programa) samih počasnih stvari tak uspavalni učinek še povoja. Vse za dobro spanje! To seveda ne velja za gleda vce TV. Tu je bilo delno -poskrbljeno za pestrost, predvsem v obliki telovadnih točk, ki jim tudi pravijo interpretacija. Ce želimo oceniti festivalno glasbo, je potrebno, da ocenimo vsako njeno komponento posebej. SPRIČEVALO IN UČNI USPEH Glasba — Razen nekaj izjem so bile kompozicije preveč komplicirane, melodično nedosledne, ne jugoslovanske, mnogokrat izrazito neoriginalne. Razen enega primera (Eden baknež) ni bilo čutiti nikakršne jugoslovanske melodike ali stila. Z izjemo seveda — v kolikor nekateri ne jemljejo slabo kopiranje tuje zabavne glr.s-be za jugoslovanski stil. Aranžmaji so bili v splošnem solidni. Zelo dobri so bili aranžmani Stipice KaJo-džera, ki je še enkrat potrdil, da njegov sloves ni plod reklame kot sloves marsikaterega pevca. Potrebno je omeniti lep in učinkovit aranžma skladbe *Susre:--(Gatovac), ki ga je izdelal avtor sam. Jure Robežnik pa zasluži posebno priznanje za naše prilike redko duhovit in originalen aranžma popevke »Ljubav i motor«, ki je sicer muzikalni niče. Nagrade ni dobil? Djordjc Marjanovič je na opatijskom festivalu bolj telovadil kot pel. Letos je prišel prvič v Opatijo PEVCI IN POPEVKE Pevci so bili dobri (škoda, da na Bledu ni bilo takšnih!). Pevke niti po glasovni niti po interpretacijski plati ne zaostajajo za raz-kričanimi zvezdami San Re-ma. Med njimi je težko iskati najboljšo. Morda tri imena: Nada Knežević, Tereza Kesovija in Makedonka Spi rova, ki je svoj debi spremenila v zasluženi tri-umf. Moški pevci v povprečju prekašajo pevce San Rema. Sicer je bilo pri debitantih (Georgijev) opaziti malenkostne tehnične pomanjkljivosti in intonančne šibkosti, kar pa lahko .mirne .duše pripišemo tremi. Najboljši in obenem za razred "boljši od vseh ostalih je bil Ivo Robič. Nekaj superlativov: Najboljša kompozicija »Susret« (Gotovac). Skoda le, da ji interpret Vice Vukov ni dorasel. (Edini pevec zabavne glasbe, ki bi to uspel dobro interpretirati je Ivo Robič). Pravzaprav bi se ta kompozicija mirno lahko vključila v kakšno daljše glasbeno delo — morda opero. Najboljša popevka »Eden baknež« (En poljub). Melodično preprosta, dobra izpeljava motiva, primeren aranžma in dobri pevci. Razen tega ima značilno slovansko metodiko, kar žirija verjetno ni opazila. Publika ji je dodelila I. nagrado — in to po pravici! Najboljši aranžma »Ljubav i motor«. Aranžer Jure Robežnik. Izredno duhovita kombinacija orkestra in vokalnoga tria (četrti je pel melodijo). Nrjbolj tipično zabavna glasbena kompozicija: aviza Dušan Jakšić je veteran ! Opatije. Skupaj z Ivo Robi« čem, Marjano Deržaj, Anico Zubovič in Beti Jurkovič je sodeloval na vseh »doseda-njih Opatijah« orkestra RTV Ljubljana. To je obenem edina slovenska skladba na tem fesitvalu, Jia žalost izven konkurence. Tuje tvrdke gramofnskih plošč so jo želele odkupiti. Najboljši pevec: Ivo Robid Najboljša pevka: Nada Knežević Nekaj superlativov iz drugega konca: Najslabša kompozicija: še nikoli nisem med gnilimi jabolki izbiral najbolj gnilega. Najbolj nemuzikalna kom* pozicija: »Slika«. Prejela :e nagrado žirije glasbenih kritikov. Odkar je ta žirija na Opatiji 60 nagradila v Vjesniku u srijedu dokazan plagijat, se nobeni stvari več ne čudim. Najbolj neoriginalna, najbolj nejugoslovanska, najbolj .standardna kompozici;aj Volim kišu (Vandekar). Popevkah) je namreč standardni ameriški svvine. kakršnih producirajo v ZDA na desettisoče letno in so si vsi podobni kot jajce jajcu. Ce je cilj festivala spod-" buditi jugoslovanske avtor 'e k pisanju domačih ori?:nn'-nih kompozicij (ta cilj je proklamiran v razpisu*) n se v imenu tega cilja tro'- o težki m11 i !en: d-u*ber»ih sredstev dobi odločitev strokovna žirije poseben <"nr in pomen. Tej popevki je namreč pri sodila I. nagrado! Komu so'Mlbuda in ?p.kaj! Osebno eem zelo zadovoljen, da prireditve Evroviz'ia ni prenašala (s'ab glas seže v deveto deželoj. Žetev festivala je skromna. Eden bakr.ež (En poljub).' Zelo d'-a/r baknež, najdražji^ kolikor vem. Dr. VLADIMIR STIAliXX • DOM m DRUŽINA # MODA m DOM 0 DRUŽINA # MODA f DOM # Ste vedno pravilno oblečeni? Da je človek dobro oblečen, je manj vprašanje denarja kot okusa. Kako pogosto oblečemo neprimerne stvari, in to samo zato, ker hitimo in si v površnosti rečemo: »Saj je dobro, saj ne bom srečala nobenega znanca.« Navadno potem srečamo veliko znanih obrazov in se nato jezimo, ko je že prepozno. Dostikrat slišimo: »Obleka naredi človeka!« Res je. Vedeti moramo kaj oblečemo ob določenih prilikah. Saj pogosto beremo razna modna pravila, da pa jih bomo dlje ohranile v spominu, si jih bomo zopet nekaj ogledale. Z modnimi dodatki dosežemo eleganco. Pas, šal, umetna cvetlica, gumbi ali nakit poživijo obleko ali kostim. Bodimo pazljivi, da ne bo vsega preveč. Več kot tri dodatke v istem barvnem tonu si ne smemo privoščiti. Cockteil obleke so dekoltirane, z rokavi ali brez rokavov, s širokim ali ozkim krilom. Cocktail obleko oblečemo za gledališče ali za ples. Deux-pieees je obleka z jopico; ime deux-pieces nam samo pove, da mora biti oblačilo dvodelno. Hlače nosi- mo pii športu, potovanju ali doma. Za delo v pisarni ali v šoli niso primerne. Ce pa se nagibate k okroglosti, se jih boste pa raje izognile. Komplet je lahko dvodelen ali trodelen. Kombinacija plašča in obleke ali obleke in jopice je elegantnejša kut krila in plašča, ki je športni. Redingote imenujejo krojači ali kreatorji plašče, ki imajo tailivan rahlo oprijel in naznačen pas. Beseda redingote izvira iz angleške besede reding-eoat ( jahalni plašč). Današnji damski plašči sicer z jahanjem nimajo nič več skupnega, ohranil pa Ali ste obzirni? Da včasih ne 1. Vam je neprijetno če zveste nekaj intimnosti drugih ljudi? 5 3 0 2. Ali pomagate slabotnemu staremu človeku čez cesto, čeprav se vam zelo mudi? 6 3 1 3. Ali pogosto ironično odgovarjate? 14 6 4. Ali se vam zdi lahko za kaj zahvaliti? 4 2 0 5. Radi zaigrate šaljivca? 0 2 5 6. Ali raje sami govorite kot poslušate? 14 7 7. Se pogosto izogibate, da bi prosili za uslugo? 7.4 1 8. Ali naprej pripovedujete »opravlji- ve zgodbice«? 0 3 5 9. Se lahko smejete šali, Id ste jo že slišali? 5 2 0 10. Ste v igri in športu, četudi ste poraženi, veseli? 3 10 11. Se vam zdi škodoželjnost lepa lastnost? 0 2 4 12. Odkritosrčno sočustvujete z znanci, ki so v skrbeh? 3 2 0 13. Ali rečete znancu v obraz, če vam ni njegova obleka všeč? 0 2 5 14. Ali znancem pokažete, da jih omalovažujete? 0 13 15. Ce ste nepričakovana priča intimnemu razgovoru, ali prisluškujete? 0 3 6 16. Ce imate priložnost, berete pisma, ki so namenjena drugim? 0 2 5 17. Upoštevate mnenja drugih, čeprav se z njimi ne strinjate? 7 4 1 18. Ali lahko obdržite zase kako skrivnost? 4 2 t 19. Ali se hitro pridružite tistim, ki se prepirajo? 0 4 6 20. Ali radi prekinete sogovornika? 0 2 4 Vsot«" 75 točk morate doseči, če hočete, da boste .v družbi znosni. Tudi če jih imate nekaj manj, ste že civilizirani. Pri 50 točkah ste pa že neobzirnl in se skušajte popraviti. Pri 90 točkah ste pa re3 zelo vljudni in je z vami življenje prav prijetno. 6e je športni videz plašča: tailiran kroj in strog, moški ovratnik. Zavihki na moških hlačah so samo še pri športnih oblekah. Vedno bolj se nosijo hlače brez zavihkov, ki so jih prej imela samo večerna moška oblačila (frak, smoking). Zena, ki želi biti primerno oblečena, ne nosi čevljev z visokimi petami k dolgim hlačam — širokih jopic — k še širšemu krilu — pretiranih dekoltejev na cesto — prozornih bluz v pisarni ali na potovanju — rokavic iz svinjskega usnja k popoldanski ob>ki — športnega pulija v gledališče ali na ples. Moški, ki želi biti dobro oblečen, ne bo nosil: športne srajce k temni obleki — kratkih hlač v mestu — pisane ali črtaste kravate k pihani ali križasti srajci — športne ure k večerni obleki — športni plašč k večerni obleki. Premislite, če ste vedno pravilno oblečeni! Z malo volje in potrpljenja grde navade kaj hitro odpravite. Ce niste povsem gotovi, vprašajte za svet sestro, prijateljico ali mater. Tako se raje prej posvetujete, kot pa da bi se na cesti osmešili. KAMPA ZDAJ? Suho leto našega filma Ko se Je to naše veliko občinsko dete, ki smo mu ob sprejela v konkurenčni pro- rojstvu dali ime jugoslovanski film, po težkih letih svojega f^ai" sfmo 12 ~ ,tt Se ^ *«h 12 jih je morda le pet takih, otroštva in po osnovni šoli postavilo na lastne noge in si da Di iahkQ DTez zarde- začelo samo služiti kruh, se je zamislilo in sklenilo nekako vanja pokazali komu kot ju-. goslovanske filme, kot fil- takole: Slep je, kdor se s petjem ukvarja, ker življenje me M p^b^o ustrezajo umetnika je sirotno, on živi, umrje brez dinarja. To že ni ravni naše filmske ustvarjalnosti! zame, mene veliko bolj veseli kakšna lepo donosna obrt, tam si vsaj zmeraj sit... Kaj bodo ljudje rekli? Kdo pa se zanje sploh še zmeni!« Tako je modrovalo naše veliko filmsko dete in tako se je zgodilo, da ga danes gledamo, kako raste in se razvija (?) v svoji enkrat bolj drugič manj donosni obrti. Cez dve leti bo to naše dete polnoletno, mi pa se tega ne moremo nič Nekateri se tolažijo, da so bili filmi na letošnjem festivalu po kvaliteti zelo izenačeni. Da, to je že res. To-PRVlC: PULA da — ali ni bila ta raven ^ v . , porazno nizka? Žirija (mi- Ietosnj! festival jugoslo- mogrcd nekdo je ^ vanskega filma - deve- d„ ^ _ _ M ^ liud-__ Film ti po vrsti — je bil doslej največji poraz v našem boju za kvaliteten domač film. Filmska žetev preteklega delovnega leta, ki naj bi jo kritično pregledal in ocenil ta festival, je bila borna, manjša od prejšnje. Pa nič ne de, poreče kdo, saj ni važno, koliko filmov napravimo, ampak kakšne. Točno, popolnoma točno! Toda: tistih 29 filmov, ki so nastali med 8. in 9. festivalom, je v povprečju pod kvalitetno rav- da 6o bili v njej taki ljudje, ki se sploh ne razumejo na film) je nagrade seveda dobrosrčno razdelila — najboljšim med slabimi (morda se to ne tiče »Kozare-«). DRUGIČ: SLOVENIJA N Jesenska kostima z krznenim ovratnikom rahlo privezanim pasom Nekaj pravil lepega vedenja aš »Triglav film« je dobil lani v Puli priznanje kritike za umetniško najbolje izbrani repertoar (Veselica, Balada o trobenti in oblaku, Ples v dežju); doma pa je dobil to posebno priznanje, da mu eno leto »ni bilo treba« posneti niti enega celovečernega filma. To je bila pač ena najbolj-To so deloma priznali že ših umetniško-vzgojnih po- raz-domačega ga nočejo vedeti, ker se ne g tem da ,0 fi]mov sploh „j. fnma Kajpak, da je rodila zavedajo 6vojih dolžnosti do so skušali poslani na festi- tudi nekaj sadov, saj je tisti nas, do dražbe. Ne verjame- val. Od preostalih 19, ki so denar, ki so ga po enem letu te? Boste že še verjeli! bili prijavljeni, jih je žirija le spravili skupaj, zaupali veseliti, saj kako naj bi se, ko smo kupovali umetnost - mjQ preteklih let, večina kupili pa obrt. med njimi pa sploh ne do-»•Nam nič mar, mi rabimo festivalskih kriterijev, denar,« pravijo nekateri, ki 7,° S° deloma priznali ze ^ ^^^-.^^ se jih to Se kako tiče, pa te- ^^ce do svojega dela po-,tez v ign ki Ji pravijo J , vsem nekritični) producenti vijanje in rast doma Že mlado dekle naj si zapomni nekaj pravil, ki jih bo v vsakdanjem življenju prav gotovo rabila. V družbi se ne bo ona predstavljala moškim, temveč moški njej. Ni ji treba vstati s stola, če se pozdravlja in rokuje z moškim. Toda prva vedno poda roko. Če pa k mizi pride starejša ženska oseba, vstane in ne ponudi prva roke, temveč počaka, da se ji roka ponudi. Mali nasveti % Fikusnih rastlin ne smemo imeti pozimi v prevročih prostorih. Najljubša jim je temperatura med 10 in 12 stopinj C. Pozimi ne potrebujejo dosti vode. Dobro jim de, če jim liste kdaj pa kdaj umijemo z mlačno vodo ali razredčenim mlekom. Ne smemo pa nikoli liste natreti z oljem, da bi se lepše svetili. Olje zamaši listne pore in ovira dihanje, tako da listi kmalu porumenijo in od mro. Q Roke vam bodo hvaležne, če si jih boste enkrat tedensko skopali v slani vodi. Nato jih dobro zbrišite in namažite z mastno kremo. Pri plesu se tudi zgodi, da dekle ne želi plesati z vsakim plesalcem, ki pride ponjo. Vendar če odkloni, naj utemelji. N. pr.: »Za ta ples imam že plesavca!* (če ga res že ima). Ali pa »Rada hi se malo odpočila* (vendar potem res en ples ne sme plesati.) Preko rokavic, ki jih nosimo k plesni oblekit se lahko nosi zapestnica, prstan pa ne. PHe se lahko z rokavicami, medtem ko se jih pri jedi sleče. Zena tudi na nazdravlja prva, vedno počaka, da je n>ej nazdravljeno, nato šele dvigne kozarec. MALA POMOČ Otroci včasih radi pomagajo v gospodinjstvu, kaj pogosto se pa zgodi, da niti materina prošnja, niti karanje ne spravita otroka do dobre volje, da bi ubogal. Poskusite z malo zvijačo in računajte z otroško častihlepnostjo. Dopovejte mu ,da je sedaj že toliko star, da sme pomagati (ne mora!) ,ker je že dovolj razumen. Lahko mu daste tudi laskav naslov, kot npr. glavni oskrbovavec premoga in drv, ali zalivavec rož itd. Pri delu pa pa. ne smete vedno opominjati in njegovo delo ter vnemo omalovaževati. Potem boste namreč težko zopet pridobili otroka, da bo pripravljen pomagati. Pri poklonih, ki jih pogosto delajo mladi ljudje, pa naj dekle reče le s smejočim glasom: »Hvala lepa*. Prav nič več in nič man]. Kakšno oblačilo bomo izbrali 2: 3: A Nobena izmed teh štirih deklet nima idealne postave. Olga je premajhna, Jožica predebela, Vera presuha In Cvetka prvelika. S pravilno izbranim oblačilom se telesne napake lahko popravijo. Veste, da velikim pristajajo veliki ovratniki debele naj imajo poudarjene črte in šive navzdol, suhe bodo videti močnejše v širokih krilih z neoprijetimi jopicami' Oblačila, ki bodo nežna, ne bodo imela velikih ovratnikov aH pentelj. Poskusite določiti, katero oblačilo bodo oblekla dekleta Pravilna rešitev: Olga — 4, Jožica — 1, Vera — 2, Cvetka — 3 Najsvetlejša točka drugače medle lanskoletne filmske produkcije je bila Bulajičeva epopeja »Kozara«. Žirija puijskega festivala ji je prisodila »Veliko zlato areno« in nagrado za scenarij; razen tega je dobil nagrado Bata ž ivo j ino vic za vlogo šorge, Dragomir Felba pa posebno diplomo za svojo Igravsko stvaritev v sceni objokovanja, ki je ena najpretreslji-vejših scen v zgodovini jugoslovanskega filma (na sliki) »velikemu prijatelju in voditelju slovenskega filma« Františku Capu, da nam je napravil »Naš avto«. (Rad bi bil to zamolčal, pa ne morem.) No, na srečo je tu začel snemati s svojo samostojno ekipo (ali je to res lahko izhod iz zagate?) tudi Boštjan Hladnik svoj drugi film »Peščeni grad«. »Viba film« je sicer prav tako po enoletnem (ne ravno prostovoljnem) molku — že končal dva filma: s komedijo Franceta Stiglica »Tistega lepega dne« in detektivko »Minuto za umor« Ja-neta Kavčiča (po »skromni« ideji našega neizbežnega »mojstra« Nikoliča). Upajmo, da nas deveti Stiglic ne bo razočaral, o »Minuti za umor« pa na žalost že lahko zapišemo, da je s svojo površnostjo in nedomiselnostjo razočarala. — Orientacija? V obeh podjetjih: komercialnost ... Najagilnejši je bil naš »Film servis«, podjetje za tehnične usluge, ki pa je seveda (žal, je danes to že skoraj nekaj vsakdanjega, če Vse za domače ekipe! že ne samo ob sebi umev- kakršno svari Dušan Vu-nega!) dajalo prednost »fi- kotič. nančno zanesljivim« (za Ker inozemska ekipa rabi Žerjav, smo vam postavili ta sistem, da vam ne bo treba prekiniti snemanja.. • umetnost se tu ne vprašuje) tujim producentom. Sodeloval je 6icer pri vseh treh letošnjih slovenskih filmih, toda morda se tudi oni čutijo prizadeti ob karikaturi Dušana Vukotića. Levji delež njegovih velikih dohodkov, ki jih bodo uporabili za obnovo lastne tehnične opreme in za razširitev sodelovanja s tujimi podjetji (letos 8 »uslug«, prihodnje leto 12), pa je priteklo v lepih novih devizah od Italijanov in Nemcev. Za kakšne usluge, ki smo jih, mimogrede, včasih imenovali koprodukcije, pa 6o dobili ta denar? Upajmo, da teh filmov ne bomo nikoli videU. TRETJIČ: KAJ PA JUTRI? To vprašanje je glede na današnji položaj jugoslovanskega filma, ki pomeni poraz vseh naših upanj (ne samo drznih, tudi bolj skromnih), več kot samo pereče. Ponekod, npr. v Srbiji, si skušajo pomagati, seveda ob velikem negodovanju prizadetih, tako da 60 združili vsa podjetja v republiki v eno samo podjetje za proizvodnjo filmov. Prav verjetno/ bi 6e kaj takega obneslo in bi bilo celo zelo potrebno — v taki ali malce drugačni obliki — tudi v Sloveniji. Tako bi koncentrirali sredstva in predvsem tudi ustvarjalne sile, »tehnični sili« pa bi preprečili, da daje nekemu tujemu filmarju brez imena prednost pred domačim podjetjem, ker ima pač bolj poln žep. Proti takemu načinu so seveda tudi pomisleki, prav tako pa ni nikjer rečeno, da je že vse rešeno e samo združitvijo proizvodnih podjetij .čeprav ni taka, pred Kako si to nekateri pred* stavijajo ... Daj fuzionirajva se! Problemi se ostanejo. To* da izhod je treba nujno najti, problem je treba reši ti j in to čimprej. Onemogočiti je treba trošenje družbenih sredstev za filme, ki so ne samo nepotrebni ,ampak naravnost v sramoto naši kinematografiji in naši kulturi — pa čeprav tudi z na zunaj administrativnimi ukrepi. — En naš film stane povprečno 50 milijonov, kar pomeni, da 6mo v preteklem delovnem obdobju — med 8. in 9. festivalom — brez haska in z moralno škodo pognali skoraj celo milijardo. Tega si pač ne moremo več privoščiti Ce naše veliko filmsko dete vprašamo — »Kam pa zdaj?« — nam ne bo vedelo odgovoriti, ali pa bo dejalo, da bo še kar naprej krmarilo, ker mu to (menda) naj* bolj nese. Zato bo treba malo bolj popaziti nanj, da nam do svoje polnoletnosti čisto ne podivja, ker bo poten* 6korajda že prepozno... , DUŠAN OGRIZEK ] -Nc. en* *kd ■» » »In druga?« »MlM UUlcv? Zelo pripravno dokle.« »Ali je bila prijateljica Miss Bernardorc?« »Tega žal, ne bi megla reža.« -Rada bi spregovoril* z njo nekaj besed.« »Zdaj?« »Da, prosim.« »Poslala vam jo bom,« je dejala gospa Mer-rion in vstala. »Prosim, ne zadržujte je predlogo. Zdaj imamo pri zajtrku največji naval.« Rdcčelasa, mački podobna lastnica zajtrko-valnice, je zapustila sobo. »Ju, kako fino!« je pripomnil inspektor Kel-soy. »Tega pa, žal, ne bi mogla reči! Huhu!« Zajetno dekle, rdečelično, rjavih las in široko razprtih, razburjenih oči je brez sape butnila v sobo. »Miss Merrion me je poslala,« je sopla. »Miss Higley?« »Ja.« »Ali ste poznali Elizabeto Bernardovo?« »Ah, seveda. Poznala sem jo. Ali ni to strašno? Saj človek ne more verjeti! Otroci,« sem dejala danes zjutraj ostalim, »ali je to mogoče? Betty, Bitiv, Bernard, tista, ki je bila toliko časa tu, umorjena! Ne morem in ne morem verjeti,« sem rekla. Nekajkrat sem se vščipnila v roko, če le ne sanjam! Bety pa mrtva, umorjena!« »Ali ste jo dobro poznali?« »Ona je bila dlje tu v službi kot jaz. Jaz sem prišla sem šele marca, ona pa je i>ila tu že prejšnje leto. Bila je taka — tiha — veste. Nikoli se ni kdove kako šalila ali smejala. Saj nočem trditi ,da je bila molčeča — bila je polna veselja in tako — vendar pa ni — torej ,bila je take tihe vrste, pa ne da bi rekla ravno tako tiha — če me razumete, kaj mislim.« »Treba je priznati inšpektorju Cromeju, da je bil v poslušanju sila potrpežljiv. Kot priča je bila zajetna Miss IIigley docela nemogoča, naravnost obupna! Ponavljala je vsak podatek in ga petkrat spremenila. Izkupiček je bfl dokaj pičel. Z umorjenko ni nikoli občevala zaupno; Betty Barnard se je imela očividno za nekaj boljšega kot Miss Higley. V službi je bila sicer vedno ljubezniva, toda izven službenega časa so se njene tovarišice z njo le redkokdaj srečale. Elizabeta Barnard je »hodila« z nekom, ki je >}>il zaposlen v realitetni pisarni Court & Bron-skill v bližini kolodvora. Njegovega imena Hi-gleyeva ni vedela .poznala pa ga je navidez. Lep — oh, zelo lep človek, vedno tako eleganten! Ni 6e dalo tajiti - v srcu Miss Higleyeve je glodal črv ljubosumnosti, vsaj nekoliko. Zaključek njenih izpovedi je bil: Elizabeta Barnardova ni v lokalu nikomur zaupala, kaj je nameravala tistega večera, toda po mnenju Miss Higleyeve se je sestala s tistkn moškim. Imela je novo belo obleko, »ta-a-kooo sladko, z zelo modernim ovratnikom.« Več tudi iz obeh pomočnic nismo iztisnili. Betty Barnardova ni nikomur iz Rdeče mačike ničesar povedala, kaj namerava, in v Bcxillu je •večer ni nihče videl. 10. STARŠI Starši Bet!y Barnardove so živeli v majhni enodružinski hišici, ki je bila natan-ko taka kot pedeset drugih, prav takih, ki jih je postavil špekulant z zemljišči ob robu kraja. Gospod Barnard je bil debelušen možak, nekoliko nervozen, star kakih petdeset let. Videl nas je, da gremo proti hišici, zato nas je čakal že na pragu. »Kar vstopite, gospodje,« nas je povabil. Inspektor Kelsey je prevzel predstavljanje. »Insprktcr Cromc od Scotiand Y irda, ki je prišel, da bi nam pomagal in nas podpiral,« je de_'al. -Od Scotiand-Varda?« je vprašal Mr. Barnard zaupljivo. »To je dobro! Ta odvratni mo-rivec se mora ujeti v zanko, moramo ga dobili! Ocga moja mala.« Milice na obrazu so mu drgetale od pritajene boli. »Monsieur Poirot.'tudi iz Londona in — eh —« »Mr.. Hastlngs,« je dopolnil Poirot. •Me vedeli, gospodje,* je dejal Mr. Barnard rnrhanično. »Stopimo v sprejemnico! Ne vem, če bo žena mogla priti. Cisto strta je, veste.« Ko smo sedeli v »prrjemnlri. Je prišla tudi gospa Barnardova. Mnogo je morala Jokati, zakaj njene oči so bile rdeče in zatekle, njena hoja negotova kot pri človeku, ki je v/nemirjen v najgloblji notranjosti. »Prav lako, mamica, le pogum.« je dejal Mr. Barnard, »ali pa boš tudi vzdržala?« Potrepljal jo je po hrbta in jo peljal do stola. »Komisar je bil zelo ljubezniv. Ko nama je nesrečo pojasnil kolikor mogoče prizanesljivo, je spet šel in dejal, da naju pride kasneje, ko se nekoliko pomiriva še nekaj povprašat.« »Tako strašno je, tako strašno!« je zahlipala solznih oči gespa Barnardova. »Le kako je mogoče kaj tako strašnega!« »Vem, gospa, in vsi čutimo z vami,« je dejal Crome, »toda vaše podatke potrebujemo, da bi čimprej mogli nadaljevati s preiskavo. »Pametno je to,« je prikimal Mr. Barnard. »Vaša hčerka je bila stara tri ndva jset let. kakor sem slišal. Stanovala je pri vas, zaposlena pa je bila v Rdeči mački. Ali je prav tako?« Mr. Barnard je pritrdil. »Hiša je nova, kajne? Kje pa 6te prej stanovali?« »V Kenningtonu sem imel trgovino z želez-nino .ki pa sem jo pred dvema letoma opustil. Ze od nekdaj me je vleklo k morju.« »Dve hčerki imate, ne?« »Da. Starejša je v neikom uradu v Londonu.« »Ste bili zelo v skrbeh, ko vaše hčerke včeraj zvečer ni bilo domov?« »Saj nismo niti vedeli,« je odgovorila gospa Barnardova v solzah. Očka in jaz greva zgodaj k počitku, tako okrog devetih. Niti pojma nisva imela, da Betty ni prišla domov, dokler nama ni povedal... povedal... komisar ...« »Ali je ostajala vaša hčerka — eh — ali je pogosto prišla pozno domov?« »Saj veste, inspektor, kakšna so dekleta dandanes.« je dejal Mr. Barnard. »Tako samostojna. Takole v poletnih večerih se jim prav nič ne mudi domov, vendar je bila naša Betty vedno rt«ma a 1. oddaj« 22.15 Zabavni ansambli ' Poročil* poslušajte vsak RTV Beograd Bari ob 5.05., 6., 7., 8., 10.* 12., 23.05 Zaplešimo 13., 15., 17., 22., 23. in 24. url v novi teden ter radijski dnevnik ob 19.30 Uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., PONEDELJEK - 15. oktobra t, 9., 12., 13., 15., 17., 22*., 23.-- 8.05 V novem tednu - novi posnetki 8.25 Zabavni kaleidoskop 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Spored hrvatske instrumentalne glasbe 9.45 Slovenske narodne 10.15 Drobni operni orkestralni odlomki IS 1S IIoTanvfcUtft vajftSki« goilKi ,;.a imsliuirodnc koračnice 12.30 Za oddih in dobro voljo 13.30 Med jugoslovanskimi baleU at.es Vonorrilni r>.w>r»)*\;» — open 23.06 Zapoznelim plesavcem Četrtek - is. oktobra In 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA - 13. oktobra 8.05 Poštaroek v mladinski glasbeni redakciji 8.35 Pavčičeve in druge / melodije 8.55 Radijska šola za s nižjo stopnjo 9.25 Sedem pevcev za sedem popevk 9.45 Pihalni orkester LM 10.15 Od tod in ondod 11.00 Mozartovi operni •) dueti 11.30 Pol ure vedrih melodij 12.05 Slovenske narodne ob ' spremljavi harmonike 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Dragan Honzaki Pomen jesenskega gojenja sadnega drevja 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Grieg na sporedu orkestra Filharmonije 14.05 Glasbeni omnibus 14.35 Naši poslušavci t čestitajo in pozdravljajo 15.20 Glasbena medigra 15.25 Petnajst minut pri Debussyju in Ravelu 15.40 Zborovski portret Frana Gerbiča 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Tisoč pišcali hammond orgel 18.00 Aktualnosti 1 doma in v svetu 18.45 Naši popotniki na tujem 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Za ples in vedro razpoloženje NEDELJA - H. oktobra 6.00 Dobro jutro dragi poslušavci 6.30 Napotki za turiste 8.00 Mladinska radijska igra 8.45 Iz albuma skladb za otroke 9.05 Dopoldanski sestanek z zabavno glasbo 10.00 Se pomnite tovariši 10.30 Matineja orkestra RTV Ljubljana 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo - I. 13.30 Za našo vas 14.00 Poje Slovenski oktet 14.15 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — II. J£.15 Trikrat pet 15.30 Slike z razstave 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Ogrlica s popevkami in prijetnimi melodijami 17.05 Z lokom po strunah 17.15 Radijska igra 18.0i) Plesi iz Galante 18.21 Glasbena medigra 18.^0 Športna nedelja 19.05 Glasbene razglel.nl* e 20.00 Izberite vsšo , melodijo 10.35 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — dr. Vilko Masten: Pravočasno zatiraj mo voluharja 12.15 Vaški kvintet s pevci 12.30 Od valčka do calvpsa 13.30 Man on Lescaut, Butterflv, Tosca in -njihove ljubezni 14.05 Glasbeni lirik 14.20 Petnajst minut z orkestrom Bddie Barclav 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Prizori iz narave v orkestralnih barvah 15.40 Literarni sprehod • s, 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Po naših planincah .." T 15.15 Radijski pihalni ansambel 15.30 V torek nasvidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslušavcev 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Stoglavi virtuozi 18.45 S knjižnega trga 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Vedri intermezzo 20.15 Radijska igra 21.15 Dve slovenski skladba 21.27 Od severno ameriških prerij do madžarske puste 22.15 Melodije zvenijo v noč 23.05 Četrt ure s pevko Catarino Valente 23.20 Studio za novo glasbo SREDA - 19. oktobra 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Obdobja slovenskega samospeva 17.40 Zaplešite z nami 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Igra zabavni orkester Alfred Hause 18.25 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov 18.45 Radijska univerza 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Simfonični koncert Dresdenske filharmonije 22.15 Zabavna glasba iz studia Ljubljana 22.50 Literarni nokturno 23.05 Zadnji ples pred polnočjo TOR-K - 16. oktobra_ 8.05 Prvi Verdijev triumf 8.35 l2ra vam zabavni orkester Bela Sanders 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Melodije Jožeta Privška 9.45 Petnajst minut s Kmečko godbo 10.15 Koncert za oboo in orkester v C-duru 10.40 Napredujte v angleščini 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.C5 Kmetijski nasveti — Ing. Tone Zore: Kako uravnavaji.io krmljenje ž.vLrx. fez zrr.o 8.05 Iz tisoč in ene noči 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb 9.25 Zabavna glasba za vse 23.05 V plesnem ritmu 8.05 Dva zborovska opusa Ubalda Vrabca 8.20 Iz albuma veselih ritmov 8.39 Na flavto in rog 8.55 Radijska šola za višjo 6topnjo 9.25 Iz VVagnerjevih »Mojstrov pevcev niirnberških 10.15 Glasbena medigra 10.20 Pet minut za novo pesmico 10.40 Ruski tečaj za začetnike 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Furlan: Siljenje radića vvitloof 12.15 Kvartet Do poje črnske duhovne pesmi 12.30 Paleta prijetnih melodij 13.30 Popularne orkestralne skladbe 14.05 Zabavni kaleidoskop 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 »Planinec« in druge domače skladbe 15.30 Turistična oddaja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Glasbena križanka 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Prvi večerni ples 18.45 Kulturna kronika 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Razpoloženjska glasba 21.00 Literarni večer 21.40 Divertimento 22.15 Po svetu jazza 22.45 Godala v noči 18.tO Mod našimi narodnimi pevci ln muzikanti 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Sestanek v dvoje 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Štiristo let klavirske glasbe 21.00 Sto taktov z orkestrom Percv Faith 21.15 Oddaja za pomorščake 22.15 Simfonični poem 22.45 Glasbena medigra 22.50 Literarni nokturno 23.35 Romantičnim plesavcem 23.35 Glasba za godala* klavir, celesto in tolkala vas, ki ste pri delu 10.15 Po domače 10.30 Pri skladatelju Mihovilu Logarju 10.45 Človek in zdravje 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Mihael Leonardi: Uvajajmo sodobne vzgojne oblike v vinogradih 12.15 Slovenske polke in valčki 12.30 Iz repertoarja Bjorlinga 13.30 Pesmi in plesi iz Dalmacije in ■ Makedonije 14.05 Radijska šola za srednjo 6topnjo 14.35 Dve domači partituri 15.15 Igra Trio Dorka Škoberneta 15.30 Violinist ' Nathan Milstein in viol on čel ist Pierre Fournier 16.00 Vs3k dan za vas 17.05 -Odkrijte se gospoaa, genij« 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu 18.30 Slovenske in medji- munske narodne 18.45 Ljudski parlament 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Štiri krat petnajst 21.00 Glasbena medigra 23.20 Naši umetniki muzicira jo PETEK - ;q. oktobra 8.05 Orkestralna paleta plesnih ritmov 8.40 Pianist Errol Garner 8.55 Pionirski tednik 9.25 Trije mladi skladatelji 9.45 Spomini na Kairo 10.15 Zbori iz ruskih oper 10.35 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — dr. Lojzo Kiauta:. Organizacija ekonomskih enot v gozdarstvu 12.15 Trio Maksa Kovačiča 12.30 Poje mezzesopranistka Sonja Draksler 12.45 Petnajst minut z ansamblom Aleksander Claik Tisoč pisanih taktov za dober tek 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Od Triglava do Ohrida 15.15 Napotki za turiste 15.20 Zaključni prizor opere Rusalka 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Odmevi iz Londona 18.00 Aktualnosti doma in v svetu Drugi program SOBOTA - 13. oktobra 20.00 Večer ob mediteranu 21.15 Jazz na koncertnem odru 22.15 Sobotni ples NEDELJA - 14. oktobra 12.00 Zabavne melodije za nedeljo opoldne 13.10 Operni koncert na II. programu 14.00 Jugoslovanska zabavna glasba 14.25 Znano in manj znano iz Havdnove delavnica 15.15 Glasbena medigra 15.20 Saboterji — I. 19.05 V nedeljo zvečer 20.00 Koncert za klavir in orkester 20.40 Baročni ariso 21.00 Orkester Les Baxter 21.15 Lahka in plesna glasba 21.35 Plesni zvoki 22.15"Ekspresije za klavir 22.53 Nokturno z godali PONEDELJEK - 15. oktobra 19.05 Napredujte V angleščini 19.20 Recitat sopranistke Made Robin 20.00 Ne vse — teda o vsakomer nekaj 20.45 Dva hrvatska glasbena avtorja 21.00 Zabavni omnibus TOREK 16. oktobra 19.05 Predavanje o pred- csnutku u-«tave 19.40 Dante in Shakespeare v onu.su Iljiča Cajkov- skega 20.45 Geor^e London v VVagnerjevih operah 21.30 Žarometi znanosti 21.45 Jazz ob 21.45 SREDA - 17. oktobra_ IL',05 Ruski tečaj za začetnike 19.20 Zabavna medigra 19.30 Po svetu jazza 20.00 Od Couperinga do Stravinskega 20.45 Orkestralne miniature domačih skladateljev 21.30 Neapeljska pošast 21.20 Od tria do velikega orkestra Četrtek — is. oktobra 19.05 seznanite se s Parker- jevimi 19.20 Sodobna ameriška glasba 20.20 Intermezzo T majhni- SMEĐA — 17. uUMtrz mi aatanbii _- 20.45 Melodije po pošti 21.20 Majhna komorna 6oareja 21.40 Zabavni zvoki PETEK - 19. oktobra 19.05 Napišite narek 19.20 Med vzporedniki in poldnevniki 20.00 Pesmi usode 20.20 Trio Horwedel 20.45 Od melodije do melodije 21.00 Iz del Josipa Slaven-skega 21.30 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije 21.45 Jazz ob 21.45 Televizija SOBOTA - 13. oktobra RTV Zagreb 18.00 Dobra družina — TV igra RTV Beograd 19.00 Slike in skulpture — RTV Beograd 19.15 Rezerviran čas RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik RTV Beograd 19.30 TV pošta RTV Zagreb 19.45 Zgodba o Tilku — propagandni film JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.30 Mojstri humorja RTV Beograd 21.30 Po Jugoslaviji RTV Ljubljana 22.00 Tri plešoče želve RTV Beograd 22.00 Tretji človek NEDELJA — 14. oktobra RTV Zagreb 10.00 Oddaja za kmetovalce RTV Ljubljana 10.30 Matineja RTV Ljubljana Športno popoldne RTV Beograd 18.00 Godzila - morska pošast 19.45 Prooagandna oddaja JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.45 Mojstri humorja 21.45 Msdnarodna ura PONEDELJEK - 15. oktobra RTV Ljubljana 18.30 Kako so Butalci peljali vino — otroška igra RTV Beograd 19.00 Mala TV univerza Italija 19.15 Mali koncert RTV Ljubljana 19.30 T V obzornik 19.50 Propagandni film JTV 20.00 T V dnevnik RTV Beograd 20.30 Tedenski športni pregled .20.45 Grem na lov — komedija RTV Zagreb 21.45 TV tribuna TOREK - 16. oktobra rtv Lfabkjana 18 00 TV slikanica RTV Beograd 18.15 V mestecu vtveljaku 19.09 Rezerviran čas RTV Ljubljana 19.3» TV obzornik RTV Beograd 19.30 Dokumentarni film 19.45 Loto in športna prognoza JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.30 Ustavna tribuna RTV Ljubljana 20.45 Zabavncr-glasbena odda-a RTV Zagreb 21.30 TV reportaža ČETRTEK - 18. oktobra RTV Zagreb 10.00 TV v šoli Mendov spored 19.00 Zagrebški tednik RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik RTV Beograd 19.30 Igra zabavni orkester Mantovanf RTV Zagreb 19.45 Propagandni film JTV 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 Propagandna oddaja RTV Beograd 20.40 TV tribuna RTV Ljubljana 20.55 TV podlistek RTV Beograd 20.55 Poštna kočija 21.25 Novi zvoki v našem Jesenice »PLAVZ- 13. do 14. oktobra — mehi ški film LAZARIN 15. do 16. oktobra — Švedski film POLETJE Z MO-NIKO 17. oktobra — španski film 18. in 20. uri PRODAJALKA VIJOLIC Kranj Žirovnica SOBOTA - 13. oktobra 13. oktobra — jugoslov. film Center — nemški film TI-PUSTOLOVEC PRED VRATI SOC OCl DR MABUSA ob 13. do U oktobra franeorftf Storili - franc^ki wm— tilm POTOVANJE Z BALO- FRANCOZINJA IN LJUtfE-NOM ob 19., 10., 9.30, 17. in ZEN ob 10., 1«., is. In 20. uri 20. uri 16. do 17. oktobra italijan- ■P^TTV ski film VSTAJENJE ob 20., ■^7J~J#f~ PREŠERNOVO CjLEDILISCB V KRANJU Četrtek - 18. oktobra Shakespeare - MILO ZA DRAGO zaključena predstava 14. oktobra - Italijan, film 16., 1 m 20. ur, =a ^ ^ ^ ^ ^ MINA V RITMU francoskega filma FRANCO- 17. oktobra - švedski film ZINJA IN LJUBEZEN ob POLETJE Z MONIKO 22. uri Storžič — nemški barvni Dovje _ film GRAŠČINA STRAHOV 13. oktobra - italijan. film OD is. in 20. uri, ameriški VV MINA V RITMU film NAJLJUBŠI UČENEC 14. oktobra — jugoslov. film ob 10. in 18. uri ' POSTOLOVEC PRED VRATI Svoboda - nemški barvni 10. oktobra - švedski film film GROFICA MARICA ob .času RTV Ljubljana 21.55 Sprehod skozi čas RTV Beograd 21.55 Spomini PETEK - 19. oktobra RTV Ljubljana 18.00 Kulturna panorama 18.30 Popotni vtiči iz Savjetske zveze 19.00 S kamero po Afriki 19.30 TV obzornik 19.45 Propagandna oddaja JTV 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Prenos Kino uri za IZVEN. Gostovanja SNG-DRAMA iz Ljubljane • Ni sporeda! Jesenice »RADIO« 13. do 14. oktobra — švedski film POLETJE Z MONIKO 15. oktobra — španski film PRODAJALNA VIJOLIC 16. do 17. oktobra — grški film NIKOLI V NEDELJO POLETJE Z MONIKO Koroška Bela 13. oktobra — franc. film OBRAČUN PRI ŽENSKAH 14. oktobra — grški film NIKOLI V NEDELJO 18. in 20. uri Visoko^ — franc. film PRECEP ob 19.30 uri ROKOMET Gorenjska liga — 6. kolo: Triglav : Mladost B (jutri ob 9. uri v Kranju), Savica : Tržič C (jutri ob 10. uri v Kranju), Križe : Duplje (jutri NEDELJA - 14. oktobra Center — nemški barvni film GRAŠČINA STRAHOV eb 9. uri v Tržiču), Sava 15. oktobra — mehiški film ob 10. in 18. uri, ameriški VV : Zabnica (jutri ob 10. uri v LAZARIN film NAJLJUBŠI UČENEC Kranju), Radovljica : Tržič B ob 14. uri, nemški film TISOČ OCl DR. MABUSA ob 13. do 14. oktobra — špan- 16. in 20. uri ski film PRODAJALKA VI- Storžič - sovjet, barv. ri- JOLIC sanke MACKINA HIŠICA ob 16. do 17. oktobra — franc 10. uri, nemški film TISOČ italijanski film ČLOVEK V OČI DR. MABUSA ob 13. in DEŽNEM PLASCU 17. uri, nemški barvni film GRAŠČINA STRAHOV ob Ljubno 19. uri, ameriški VV film 13. oktobra - amer. filmNAJLJUBŠI UČENEC ob ČLOVEK, KI JE VEDEL 15. uri, ameriški W film PREVEČ ob 20. uri NAJLJUBŠI UČENEC ob 14. oktobra — amer. film 19. uri, premiera domačega ČLOVEK, KI JE VEDEL filma SREČA V TORBI ob PREVEČ ob 16. uri 21. uri 14. oktobra — italijan. film Svoboda — sovj. barv. ri-GENERAL ROVERA ob 20. sanke MACKINA HIŠICA ob uri 14. uri, nemški barvni film GROFICA MARICA ob 16. in Kropa is. uri, nemški film TUJA 13. oktobra — poljski film ZENA ob 20 uri ZAPISANI SMRTI ob 20. uri Naklo - ameriški barvni • 14. oktobra - ameriški CS film OSAMLJENI MAŠCE- (jutri ob 10. uri v Radovlji-film VELIKA ZEMLJA ob VAVEC ob 16. in 18. uri , C1>' bkra B Je Prosta- ker Ja 15. in 19.30 uri Podbrezje - francoski H&a ekiP.a Storžiča z Golnika od- 18. oktobra - nemški film PRECEP ob 15. uri ZAKON V SENCI ob 20. uri Šenčur - francoski PRECEP ob 18. uri Radovljica 13. oktobra — franc. italij. film KDO STE VI MR. SORGE ob 20. uri stopila od nadaljnjega tek-film .movanja. Gorenjski predstavniki v republiški ligi — Tržič : Krim ob 10. uri v Tržiču, Iskra igra v Ljubljani z Olimpijo, Mla-film dest pa v Piranu s Piranom. PONEDELJEK -15. oktobra Center — ameriški 14. oktobra - franc. italij. DREVO ZA OBEŠANJE ob Igravke Mladosti bodo ju- film KDO STK VI MR. SOPČ- 16.. 18. in 20. uri tri ob 10. uri igrale na doma- GE ob 15.30 in 20. uri Storžič - domači film čem igrišču proti Ijubljanske- 14. oktobra - jugoslov. film SREČA V TORBI ob 10., 16., mu Slovanu. MINUTA ZA UMOR ob 18. 18. in 20. uri NAMIZNI TENIS in 10. uri matineja _ Jutri zjutraj se bo v avli 16. oktobra - italijanski CS TOREK - 16. oktobra šole »Simona Jenka« pričel film NOC ob 20. uri Čemer — amer. barv. CS pozivni reoubliški turnir za 17. oktobra - italijanski CS /™ 0?A SONCEM mladince. Na njem bo sode- film NOC ob 18. in 20. uri 18. oktobra — italij. franc. film KARTAGINA V PLAMENU ob 20. uri 19. oktobra — italij. franc. film KARTAGINA V PLAMENU ob 18, uri Duplica 13. oktobra — nemški film ZALJUBLJENI DETEKTIV ob 19. uri 14. oktobra — nemški film ZALJUBLJENI DETEKTIV ob 15., 17. in 19. uri 17. oktobra — franc. film DOLGA NOC 1943 ob 17. uri 18. oktobra — franc. film DOLGA NOC 1943 ob 19. uri ob 16., 18. in 20. uri Storžič — dom:.či film SREČA V TORBI ob 10., 16., 18. in 20. uri SREDA - 17. oktobra lovalo 16 Igra v cev. Dvoboji bodo zanimivi, ker so moči ieravcev precej izenačene. Favoriti so Strojnik, Trupej . in U=en;k (Odred) ter Klevi-Center — ameriški barvni gar (Trclav) JI DO Judo klub Triglav bo — z film DAYWI CROCKET ob 16.. 18. in 20. uri Storžič — domači film SREČA V TORBI ob 16., 18 namenom- da razširi to pa" in 20. uri nogo — pričel z začetnim tečajem. Začetek bo v četrtek, ČETRTEK — 18. oktobra 18- oktobra, trajal pa bo" tri Center - amerišk; barvni mesece- v tečaJ bo v CS film POSLEDNJI LOV frus^eni pisarni ali paj te-ob 16., 18. in 20. uri Storžič — franeceki VV film FRANCOZINJA IN LJUBEZEN ob 10., 16., 18 in 20.*iri Škofja Loka 11. do 12. oktobra domači PETEK - 19. oktobra Center — italijanski barvni SfToH ™kiirSNE^A' PAZI filmonHE*KULES ob 16., 18. Prvenstvo se bo nadaljevalo t>.b ob 20., 18. in 20. un ui 20. uri lovadnici gimnazije. Vpišejo se lahko vsi. ki so stari nad 12 let. NOGOMET Jutri zaradi meddržavnega srečanja Jugoslavije z Madžarsko ne bo rednega kola sloverjske nogometne lige. prihodnjo nedeljo. •f Zabavna strun • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran Krilaiikaš t.60 1 2 J 1- * 7 6 m 4 10 11 12 13 14 i 15 14 , J ■ 1 17 1 Križanka je magična, zalo velja prva številka za opis vodoravno, druga pa za navpično: 1., 1. listnato drevo z zelo trdim lesom, 6., 2. razvijanje, 8., 3. začetek azbuke, 9.. 12. podoben, prav tak, 11., 4. svetloba, 13., 5. utežna mera, 15., 7. sporočiti, 17., 10. ptica. Rešitev križanke št. 59 Vodoravno: 1. balast, 7. okarina, 9. ruk, 10. raj, 11. at, 12. jela, 13. Nanos, 14. sraka, 16. Lika, 17. pi, 19. Ava, 20. meh, 21. kantata, 23. lantan. — če boš ti meni prepovedal kavo, bom jaz tebi prepovedal kajenje. HIERARHIČNA LESTVICA PIVSKA — To vino se pije kot ribje olje BREZ BESED ANEKDOTA Super prevajavec Napoleon Bonaparte je v času pohoda na Rusijo govoril poljskim prostovoljcem. Na koncu jim je povedal neko zelo dolgo staro šalo. Toda prevajavec je šalo povedal z nekaj besedami in prostovoljci so se na ves glas zasmejali. Napoleon je bil presenečen in je vprašal pre-vajavca, kaj jim je rekel. Mladenič je zardel in priznal: »Vaše veličanstvo, rekel sem: »Imperator je povedal smešnico in če hočete, da vas ne bo naprej gnjavil ,se smejte, kolikor se le morete.« BREZ BESED dokumenti # dokumenti © dokumenti • dokumenti # dokumenti % dokumenti • dokumenti * dokumenti o dokumenti 18. JUNIJ — Včeraj sem pozabil zapisati, da nam je Zelman povedal, kako so vse zaprli, toda hvala bogu so se vsi vrnili. Po včerajšnjih dogodkih se čutim nekaj močnejšega. V teh nekaj dneh sem izgubil toliko moči, da je morda ne bom nadomestil v treh mesecih. 20. JUNIJ — Odšli smo v gozd po drva. V gozdu smo se dobro počutili. Našel sem tri gobe in vsak je prinesel sveženj drv. 22. JUNIJ — Še v temi nas je vse prebudil očka in dejal, naj poslušamo, kako strašno grmi na severovzhodu. Tako je grmelo, da se je zemlja tresla. Ves dan slišimo to grmenje. Zvečer so se pripeljali ljudje iz Kielca in dejali, da je Sovjetska zveza Nemcem napovedala vojno. Šele tedaj sem razumel celodnevno grmenje. 24. JUNIJ — Sredi pogovora smo slišali strahotno tuljenie letal. Nekaj minut zatem smo slišali, da so letala, ki so malo prej letela mimo, bombardirala vojašnice v Bukovvki. Navzlic hudemu treskali ju se nisem prestrašil. Teta pa se je hudo prestrašila. 26. JUNIJ — Še vedno je slišati grmenje, večkrat je celo n x:nej-še. Dežja ni bilo že dve tedna in če bo tako še dva dni, utegne vse presahniti. Hudo vroče je že, po drevoredu sploh ni mogoče hoditi, tako žgoč jc pesek. 29. JUNIJ — Danes ne slišimo več streljanja, le od časa do časa je moč zaznati grmenje. S severa se bližajo oblaki, iz katerih naj bi se vlil dež. Ljudje in rastlinje hrepeneče čakajo na dež. Oblaki so prišli in z njimi pričakovani dež. Deževalo je več ko eno uro, a to je bilo premalo za žejno zemljo. 3. JULIJ — Dogovoril sem se z enim izmed dečkov, da bova odšla skupaj v gozd po drva. Popoldne sva odšla v gozd. Pri nabiranju suhljadi sva videla lisico in se malce prestrašila, toda lisica se je zbala naju in pobegnila, midva pa sva dalje nabirala suh-ljad. 10. JULIJ — Napočili so trdi časi. Hudo je preživeti vsako uro. Vselej smo imeli zalogo živil vsaj za mesec dni, zdaj pa je težko kupiti živila za en sam dan. NI dneva, da ne bi kdo beračil, in vsakdo, ki se oglasi, ne želi drugega kot malce hrane, to pa je zdaj najtežje. 11. JULIJ — Dečki, ki so odšli v gozd nabirat jagode, so poklicali tudi nas. Vzeli smo posodo za jagode. To poletje smo prvič odšli v gozd. Prišli smo tja in takoj pričeli nabirati jagode. Lepo je nabirati jagode, le mušice in obadi pikajo. Napolnili smo vse posode in odšli domov, za začetek smo imeli pet litrov jagod. 14. JULIJ — Danes sta peljala mimo dva avtomobila z nemškimi orožniki iz Kielca. Menili smo, da se peljejo v Bodzentvn, kjer bodo iskali po hišah. Ko so se peljali mimo, je prispel stric, vendar ni vedel ničesar, ker so med potjo vozili mimo njega, dejal pa je, da se je vrnil njegov sin, ki bo zve- čer prišel mimo in povedal, kam so se peljali. Prišel je popoldne in povedal, da so se peljali v neko vas onstran Bodzentvna, ker kmetje niso oddali določenega števila goveje živine, zato so orožniki pobrali mnogo krav. 16. JULIJ — Danes smo v gozdu doživeli lepo pustolovščino, že zgodaj smo odšli po jagode, nabrali smo jih precej, posode so bile na pol polne, ko se je nad gozd spustila megla in začelo je deževati. Naglo smo stekli proti domu, toda še preden smo prišli Iz gozda, smo bili popolnoma premočeni. Doma smo se preobleki!. 17. JULIJ — Stal sem pred hišo in videl neko gospodično, ki se je peljala mimo na kolesu in izgubila ravnotežje. Na vogalu je padla in pričela kričati. Takoj je prišel očka in jo potegnil izpod kolesa. Razbila si je koleno do kosti in od bolečin strašno kričala. Mama jo je takoj obvezala in nekaj minut je obsedela pri nas. Zatem je prišel lastnik kolesa, jo posadil nanj in se odpeljal. 18. JULIJ — Gospodično, ki si je včeraj poškodovala koleno, so odpeljali danes v Kielce, kjer je bolnišnica; šele danes so jo namreč spravili v Bodzentvn in od tam naravnost v Kielce. 22. JULIJ — Nebo so že zjutraj prekrili oblaki in opoldne je prišla nevihta z grozotnim bliskanjem. Ko je zagrmelo, se je zemlja stresla. Nenadoma je priteklo neko dekle in dejalo, da je strela ubila kravo in očka naj bi jo šel pogledat. Tcda očka ni odšel, šele ko je prenehalo deževati, smo odšli k tistemu kmetu. 30. JULIJ — Gnal sem kravo s paše in zraven Nemčevega groba zagledal tovornjak. Sprva sem mislil, da ga popravljajo, ko pa sem rišel bliže, sem videl, da so pobrali ostanke pokopanega Nemca, ki je padel ob začetku vojne. Videl sem vse ude, posebej glavo, posebej roke, posebej telo in noge. Telesa sploh ni bilo. Zaudarjalo ni, ker so vse polili z neko tekočino. Na tovornjaku sta bili že dve polni krsti in več praznih. Grob so spet zasuli in prek vsega posipali nekakšen prah. DNEVNIK Davida Rubinowicza