LETO XL, ŠT. 45
Ptuj, 19. novembra 1987
CENA 200 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE
Šuštarja pa ne... (stran 2)
Kje so kadrovske štipendije (stran 3)
Bo kazen streznila? (stran 3)
55 ur Kosova — Radio Prizren (stran 4)
Najrale sem bila sprevodnica (stran 6)
Jesenske brazde
v zadnjih štirinajstih dneh letošnje jeseni pa nam vreme ni slo-
na roko. Blatna zemlja se je lepila na kolesa traktorjev in drugih
kmetijskih strojev, zaradi razmočene zemlje mnogokje ni bilo mo-
goče opraviti jesenskega oranja. Upajmo, da bo za to še čas — in
vreme!
Foto: JB
Rdeča vrtnica za najboljše
Tudi letos je občinski odbor sindikata delavcev trgovine pripravil
anketo med potrošniki, kako so zadovoljni z delom trgovskih delavcev.
Akcija, imenovana Rdeča vrtnica, pravkar teče. Potrošniki lahko glasu-
jejo o najboljši trgovini z najbolj prijaznimi prodajalci s kuponi, ki so
objavljeni v Tedniku. Akcija, ki ji gre vso priznanje, se bo končala 6. de-
cembra. Z odzivom potrošnikov bodo lahko delavci trgovine še izboljšali
svoje delo in ne nazadnje tudi odpravili slabosti. Zato poziv potrošni-
kom: sodelujte, saj boste na tak način tudi vi prispevali k zadovoljstvu
vas samih in trgovcev. NaV
Športno letalstvo potrebuje več denarja
Predstavniki Zveze letalskih organizacij
Slovenije so minulo soboto, 14. novembra, v
delavskem domu Franca Krambergerja v
Ptuju seznanili predsednika republiške kon-
ference SZDL Jožeta Smoleta z materialnim
položajem te pomembne organizacije, saj je
iz leta v leto bolj kritičen. Na razgovoru, v
katerem so sodelovali tudi predstavniki JLA,
narodne zaščite, republiškega štaba teritorial-
ne obrambe, telesnokulturnih organizacij in
družbenopolitični delavci občine Ptuj, so po-
vedali, da morajo člani aeroklubov in letal-
skih centrov že kar 70 odstotkov potrebnega.
denarja zagotavljati sami s svojim delom in
dejavnostjo. Le 30 odstotkov sredstev jim na-
menja družba, predvsem JLA in združeno de-
lo.
Tako so se med drugim dogovorili, da bo
Zveza letalskih organizacij izdelala program,
kako bi to razmerje spravili vsaj na polovico.
Jože Smole je letalstvo ocenil kot pomemben
dejavnik vzgoje, kulture in izobraževanja, po-
sebej pa je poudaril njegov pomen v sistemu
splošne ljudske obrambe in družbene samo-
zaščite. Do upadanja te dejavnosti ne sme
priti, zato so se dogovorili, da bodo proble-
matiko gmotnega stanja slovenskih letalcev v
kratkem obravnavali tudi v ustreznih organih
in odborih republiške konference SZDL.
Vsekakor pa je treba ustvariti ugodnejše
ozračje za celovito reševanje težav. Težko je
namreč pričakovati nadaljevanje uspehov na-
ših letalcev, če mora motorni pilot recimo za
uro letenja delati v delavnici kar 10 ur, ja-
dralni pilot 2 do 3 ure, medtem ko mora pa-
dalec za en sam skok iz letala delati 45 mi-
nut.
-OM«
Novinarji v Novi Gorici
Danes opoldan so slovenski novinarji in novinarke pričeli tradicionalne
študijske dneve Mitje Gorjupa. Tokrat so izbrali Novo Gorico. Uvodni referat o
izročilu Mitje Gorjupa bo podal predsednik Zveze novinarjev Jugoslavije Slav-
ko Fras, takoj po uradni otvoritvi pa bo Iskra Delta predstavila novinarjem in
novinarkam iz večine slovenskih časnikov in radijskih postaj novo tehnologijo v
prenosu informacij, uporabno v novinarstvu. Popoldan bodo razpravljali o se-
danjosti novinarstva, v razpravi pa posebej analizirali odnos novinarjev in za-
konodajo ter položaj novinarjev v združenem delu. Zvečer jih bo sprejel pred-
sednik republiške konference SZDL Jože Smole in predstavniki novogoriške
občine.
Jutri bodo osrednje teme predvsem gospodarske. Stabilizacijski program,
gospodarski odnosi s tujino in vprašanja zadolženosti so trenutno najpomemb-
nejša področja, ki še kako zanimajo novinarje. Zato so k razpravi povabili pred-
sednika ZlS-a Branka Mikuliča, člana ZlS-a Oskarja Kovača in Svetozarja Ri-
kanoviča ter številne ugledne znanstvenike, gospodarstvenike in politike.
Nekaj časa pa bodo na srečanju namenili aktualnim vprašanjem Slovencev
v Italiji, v okviru srečanja pa bo tudi sestanek novinarskega združenja Alpe-Ja-
dran. Posebej so pripravili pogovor s predsednikom deželne vlade Furlanije-Ju-
lijske krajine Biasuttijem in predsednikom republiškega izvršnega sveta Duša-
nom Šinigojem.
Srečanje bo, kot že vrsto let, študijsko in delovno, predvsem pa priložnost,
da novinarji dodobra prevetrijo svoje delo, pisanje in poročanje ter izmenjajo
izkušnje.
' d. 1.
Ob tovarniškem prazniku DO TGA »Boris Kidrič« Kidriče-
vo čestitamo vsem delavcem 2500-članskega kolektiva in
jim želimo veliko poslovnega uspeha.
Vodstvo, samoupravni organi in D PO TGA.
Knjižni sejem v Caniorjevem domu
Kako daleč je s Ptuja v Ljubljano, ko gre za obisk ene največjih prireditev
v Sloveniji?
Na osmem Slovenskem knjižnem sejmu, ki so ga odprli v torek. 17. novem-
bra, je razstavljenih nad 2500 knjig, ki so bile izdane v zadnjih dveh letih v Slo-
veniji in zamejstvu, med njimi seveda tudi Ptujski slikarji XX. stoletja, ki jih je
izdala Kulturna skupnost Ptuj skupaj z Mladinsko knjigo. Na sejmu, ki bo
odprt do 23. novembra od 9. do 17. ure, najdemo poleg knjig tudi slovenske re-
vije in časopise, vzporedno pa tečejo s knjigami povezane prireditve — ogled ti-
skarn, srečanje s pisatelji... Knjige lahko na sejmu kupujemo z 20-odstotnim
popustom. MC
Bogastvo ptujskega vinskega hrama
Martin je tudi v kleteh pod
Ptujem opravil svoje delo. Ni ga
sicer imel preveč, saj so bile koli-
čine letošnjega mošta skromne,
na kakovost pa ni imel večjih
pripomb. Seveda se ni držal tako
sladko kot leta 1983, mnogo bolj
kislo kot v letih 1985 in 1986 pa
tudi ne.
Sicer pa vinski patron ve, da
nastajajo v ptujski vinski kleti že
po tradiciji dobra vina. V zad-
njem desetletju so se uveljavila
tudi na vinskih sejmih v medna-
rodni konkurenci.
Na mednarodnem vinskem
sejmu v Ljubljani so ptujski kle-
tarji prejeli v tem obdobju 17 sre-
brnih, 25 zlatih in 11 velikih zla-
tih medalj. Za vsako vino, posla-
no v ocenitev, so prejeli kako od
medalj; to je kar dober dokaz
stalne kakovosti. Tudi na kmetij-
skem sejmu v Novem Sadu so
dosegli lepe uspehe, vrnili so se
kar s tremi šampionskimi naslo-
vi. Pred tremi leti so prejeli za
renski rizling, letnik 1983, zlato
medaljo na Dunaju. Najbolj so
ptujski kletarji ponosni na svoje-
ga »bordojca«. Gre za beli pinot,
letnik 1976, ki je zrasel v okolici
Vurberka. Z njim so se predstavi-
li na svetovno znani vinski prire-
ditvi v francoskem Bordeauxu in
se od tam vrnili z zlato medaljo,
kar je v ostri mednarodni konku-
renci skoraj neverjeten uspeh.
Neverjeten seveda le do trenut-
ka, ko to žlahtno kapljico poku-
simo. Krona vsega pa je veliko
mednarodno priznanje za kako-
vost hiše — »maison de qualite«,
ki so ga ptujskim kletarjem po-
delili v Garmisch-Partenkirchnu.
Ptujski kletarji pa niso uspešni
samo v ponudbi odličnih vin.
Uspešno se vključujejo v turisti-
čno ponudbo Ptuja in občine v
celoti. Njihovo urejeno klet si
letno ogleda okoli 20 tisoč obi-
skovalcev, seveda tudi mnogo
tujcev, ki poneso glas o dobrem
vinu v širni svet. Urejajo tudi
vinsko cesto, ob njej pa bodo po-
leg sedanjega Svabovega ob vin-
ski cesti zrasli še novi turistični
objekti. Ti bodo zaokrožili podo-
bo o našem vinogradništvu in
kletarstvu. Število domačih in tu-
jih gostov bo tako v prihodnje še
večje.
JB
UVODNIK
Važno je verjet/,
ne samo vedeti
Odkar sem na svetu in odkar pozorneje poslušam, berem in se
pustim poučevati, si belim glavo z besedami inflacija, trg. stabiliza-
cija, dolgovi, krediti, obresti, menice, delnice. . .
Ko sem pred leti poslušala o težavah Poljske, sem razmišljala
o dolgovih, o gospodarski neučinkovitosti, o nizki življenjski ravni,
o sovjetski intervenciji, o vojaškem režimu, o delavcih, ki so se or-
ganizirali v Solidarnost. Počasi mi Je prodiralo v zavest, da je dobro
gospodarjenje pač dobro gospodarjenje in zadovoljni ljudje, slabo
gospodarjenje pa neprestane obljube o ukrepih, grožnje o zategova-
nju pasu, neprestano »lovljenje« tržnega gospodarjenja in nezado-
voljstvo ljudi. Naivno sem se vpraševala, zakaj se naši gospodarski
voditelji — recimo, da Je to Zvezni izvršni svet — ničesar ne učijo iz
izkušenj drugih, pa četudi Je za to potrebno sedaj pogledati v Turči-
jo, nekoč pa bi zadoščal pogled v Avstrijo. Švico, v glavnem — proti
severu. V šolah so me učili, da imamo zadovoljiva naravna boga-
stva, pridne ljudi in čudovito družbenopolitično ureditev (čeprav
smo Jo neprestano popravljali).
Spadam h generaciji, ki so Jo v šolah dodobra učili o razlikah
med socialistično blagovno produkcijo in »grdimi« kapitalskimi
razmerji, poudarjali, da smo humanejši, da ljudje pri nas dobijo ve-
čino pravic iz tega, da so zaposleni, torej iz dela: tudi moderne teh-
nološke izzive da goljufamo in skrbimo, da so ljudje pri nas zapo-
sleni; da ženske lahko uveljavljajo svojo emancipiranost in skupaj s
svojimi možmi koristijo pravice iz dela. Ob prestrukturiranju sveto-\
vno najnaprednejših gospodarskih delov so nas tolažili, da je to gr-\
da reakcija kapitalistov na povišanje cen nafte in da kapitala nam\
ni potrebno nalagati v tehnološke spremembe, še manj pa intenzi-i
vno zaposlovati in razumeti, da Je bolje imeti nekaj gospodarsko vr^
hunskih panog z visokoizobraženimi kadri, ki vlečejo gospodarski/,
voz naprej, kot pa strašiti ljudi s tehnokrati in Jih zavajati, da bodo
birokrati uredili lepši svet s socialističnimi blagovnimi odnosi.
Pa Je minilo tudi to. Novinarji so začeli pisati o novih tehnolo-
gijah, o inovacijah, o izvozu, o nujnosti, da morajo gospodarski ka-
dri odhajati v tujino, se tam učiti, kako se stvarem streže, in potem
domače gospodarstvo preplaviti z znanjem, tržnimi in poslovnimi
prijemi. In to so ljudje pričeli tudi delati. Ne bo neskromno, če re-
čem, da pač bolj tisti, ki so na severu, kot oni, ki so na jugu. Hitro
smo se učili, na balast pravičnega socializma smo pozabljali in se
posvečali reševanju gospodarskih zagat. In sedaj smo tu, o čemer
že spet mesec dni poslušamo in beremo zgodbo brez konca. Ljudje
so se naučili abecede gospdarske logike, prenesli vse procese prvo-
bitne akumulacije kapitala na državno raven ter pozabili na vse
obljube o decentralizaciji in samostojnosti gospodarskih subjektov.
Pripravljeni so bili prek svojih delegatov povedati, kaj menijo o pro-
tiinflacijskih ukrepih (najnovejših), prišli so dnevi mučnega prepri-
čevanja, naj delegati pozabijo, kaj so v protiinflacijskem programu
prebrali, in raje mislijo, kaj nam grozi, če ne sprejmemo kakršnega-
koli dokumenta. Nekateri so ostali pri svojem, drugi pa popustili
zgodovinski usodnosti 14. novembra 1987.
Vsa ta leta krize so se precej naučili ljudje v gospodarstvu in
znanosti, toda o njihovih zadevah vseeno odločajo pooblaščeni, ki
se Jim ne zdi niti vredno pogledati prek meja in se česa naučiti. Če
nočejo imeti težav v uveljavljanju sprejetega protiinflacijskega pro-
grama, bodo morah postopoma ukiniti vse ekonomske inštitute in
utišati strokovnjake, iz šolskih logov pa pregnati še tiste skromne
drohtine znanosti o kapitalistični abecedi gospodarjenja. Morda se-
daj še ne, kajti ljudje so si že zamislili, kako bodo živeli pod novimi
ukrepi, in tudi republiška, pokrajinska, občinska in tovarniška vod-
stva si belijo glavo z njihovim uveljavljanjem in poskušajo verjeti,
da sedanji ukrepi kljub vsem kritikam vseeno pomenijo, da pro-
gram imamo in da ga pač moramo upoštevati — sedaj imamo pa-
metnejše posle kot razmišljati, kaj Je narobe. To bomo vsi skupaj vi-
deli šele pozneje, upajmo pa. da bodo to hoteli videti tudi v Zisu. So
nas speljali na limance? Potem bomo namreč verjetno krivi vsi, saj
smo se (v povprečju) skozi uradne mehanizme strinjali, pa če verja-
mete ali ne. To potrebuje ZIS bolj kot nasvete ali morda celo pred-
loge ekonomistov in »zdrave kmečke logike«. Potrebuje, da veruje-
mo vanj, to vero pa si bo poskušal pridobiti tudi pri onih, od katerih
so se naši ljudje učili leta in leta, ko so se potikali po svetu.
Darja Lukman
V nedeljo posvetovanje v Veliki Nedelji
v dvorani zadružnega doma \ Veliki Nedelji bo
v nedeljo, 22. novembra, ob 14. uri zgodovinsko
posvetovanje ob 750-letnici kraja. Osrednje sloves-
nosti ob jubileju so pripravili že lani, s posvetova-
njem pa jih bodo končali.
Predavatelji so pripravili zanimive prispevke o
znanih osebnostih ormoške občine, zgodovini križ-
niškega reda, umetnostni podobi Velike Nedelje
ter duhovni podobi in delu kri/niškcga reda. S pri-
spevki bodo sodelovali: profesor Jakob Emeršič,
arhivar Anton Ožinger, univerzitetni profesor dr.
Emilijan Cevc in dr. Kar^l Bedernjak.
Posvetovanje ob 750-letnici Velike Nedelje pri-
pravlja krajevna konferenca SZDL. Z njim bodo
krajani in drugi udeleženci dobili celovitejšo po-
dobo o kraju in širši okolici Delno jo poznajo že
iz Dajnkove kronike.
MG
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
19. november 1987 —
TEDNIK
Novo vozilo in pobratenje
Gasilci iz Tržca so v nedeljo ponosno predali namenu novo gasil-
sko kombinirano vozilo. Veliko truda so morali vložiti v nabavo, še
prej pa v zbiranje sredstev, pri čemer so jim kot vodno doslej pomaga-
li krajani okoliških vasi. Med njimi tudi S4 botrov, ki so bili prisotni
na nedeljski slovesnosti. Novo vo/ilo jc velj.ilo .^6 milijonov dinarjev,
polovico zneska je prispevala Zvo/a g.isilskih društev občine Ptuj, se-
veda s pomočjo požarne skupnosti. S tremi gasilskimi vo/ili in veli-
kim gasilskim domom so tako gasilci i/ IV/ca postali člani družine
dobro opremljenih gasilskih društo\ in se \a\Ao /cIo uspešno spopa-
dejo s kakršnokoli ognjeno nevarnostjo.
Nedeljska slovesnost pa je pomembna še / drugega vidika — z
vidika bratskega sodelovanja jugosUn .uiskih narodov in narodnosti.
S prostovoljnim gasilskim društvom i/ 1 cpoglave so namreč podpisa-
Prvo (poskusno) delo novega kombiniranega vozila
li listino o pobratenju. Tako so svoje večletno dobro sodelovanje ga-
silci iz Tržca in Lepoglave utrdili še z listino. Sicer pa so se slovesno-
sti udeležili še gasilci iz Bednje v sosednji republiki in predstavniki
okoliških gasilskih društev. Seveda ne smemo pozabiti na predstavni-
ke Zveze gasilskih društev občine Ptuj. požarne skupnosti in krajevne
skupnosti Videm. Nedeljska slovesnost je bila obenem tudi priložnost
za uradno otvoritev asfaltiranih odsekov ceste skozi Jurovce, pa na-
prej proti Vidmu. JB
Martinovanje
na Bakhovem trgu
Kar nekaj tisoč Ptujčanov in okoličanov je že po tradiciji marti-
novalo na Bakhovem trgu v Ptuju, na prostoru, ki je ptujska poseb-
nost— muzej na prostem. Skupaj s ptujskimi vinarji in kletarji ga je
uredila dr. Štefka Cobelj; samo muzejsko zbirko v pravi kmečki hiši,
stari prek 300 let, pa je v petek videlo več kot 700 obiskovalcev.
Kolektiva TOZD Slovenske gorice-Haloze in Haloški biser sta se
potrudila, da je bilo letošnje martinovanje v znamenju novega vina,
domačih specialitet in pečenega kostanja. Za popestritev in obujanje
starih martinovanjskih običajev pa so poskrbeli še Kopajzarov Tina
in Veseli Martin, ki je mošt tudi uradno krstil, ter Mini štajerska šov
godba. mš
Veseli Martin — Ivan Prejac je skupaj s spremljevalcema opravil krst
mošta. Foto: I. Ciani
Za predsednika sindikata predlagan
Avgust Ivartnik
Medtem ko se v osnovnih or-
ganizacijah sindikata pripravlja-
jo na vsakoletne občne zbore in
volilne konference, imajo na ob-
činskem svetu Zveze sindikatov
v Ptuju polne roke dela s kadro-
vanjem za novega predsednika
občinske delavske organizacije.
Tako se je minulo sredo, II.
novembra, najprej sestalo pred-
sedstvo, zatem pa še plenum ob-
činskega sveta ZSS Ptuj. Uvodo-
ma so obravnavali stališča in
usmeritve republiškega sveta
ZSS o aktualnih vprašanjih soci-
alne politike ter o izvajanju sa-
moupravnega sporazuma o ures-
ničevanju socialnovarstvenih
pravic v občini Ptuj. Med drugim
so ugotovili, da so omenjena sta-
lišča in usmeritve zelo obsežni,
vendar so presplošni in premalo
akcijski. Dosedanja praksa je po-
kazala, da takšna in podobna
stališča ostajajo žal le zapisana,
ne pa tudi uresničena. Sindikat
je premalo agresiven pri uvelja-
vljanju osnovnih načel socialne
politike, ki govorijo o tem, da de-
lavec zagotovi socialno varnost
sebi in svoji družini s svojim de-
lom. Samo v dogovorjenih pri-
merih zagotavlja socialno var-
nost sistem socialne politike. Po-
leg zahteve po kvalitetnem proti-
inflacijskem programu mora sin-
dikat zahtevati tudi odločno iz-
vajanje ter odstop vseh tistih, ki
nalog niso sposobni uresničevati.
Ko so razpravljali o poteku
kadrovskih priprav za volitve no-
vega predsednika občinskega
sindikalnega sveta, so najprej
prisluhnili obsežnemu poročilu
sveta za organiziranost, razvoj in
kadrovsko politiko. Po temeljiti
razpravi so se zedinili, da predla-
gajo za predsednika Avgusta
Ivartnika iz Agisa. Zaradi prou-
čitve možnosti in ureditve raz-
mer v njegovi delovni organiza-
ciji, pa tudi zaradi poznejše nes-
klepčnosti plenuma so nadalje-
vanje prestavili na ponedeljek,
16. novembra.
Tudi pred ponedeljkovim na-
daljevanjem seje plenuma se je
sestalo predsedstvo občinskega
sveta ZSS. Članom plenuma so
ponudili novo varianto kadrova-
nja za predsednika občinskega
sveta, vendar se ti po krajši in
ostri razpravi s tem niso strinjali,
pa čeprav so padali očitki, da s
predlaganjem enega samega kan-
didata — brez protikandidata —
postopek kadrovanja ni dovolj
demokratičen.
, Tako so končno sklenili, da
predlagajo osnovnim organizaci-
jam v razpravo edinega možnega
kandidata za novega predsedni-
ka — Avgusta Ivartnika, dolgo-
letnega sindikalnega aktivista in
nosilca državnega odlikovanja
ter srebrnega znaka sindikatov.
Hkrati s tem so sklenili, da raz-
veljavijo kadrovanje Franca Vi-
senjaka iz TGA Kidričevo za to
funkcijo, ker ga v njegovem de-
lovnem okolju preveč potrebuje-
jo-
Vse osnovne organizacije sin-
dikata so do 1. decembra dolžne
razpravljati o novem kandidatu
Avgustu Ivartniku, sredi prihod-
njega meseca pa bodo razpisali
tudi volilni plenum občinskega
sindikata.
Ko so v drugem delu pone-
deljkove seje razpravljali še o
ugotovitvah in stališčih republi-
škega sindikata o socialni politi-
ki, so razpravo aktualizirali in
ugotovili, da bo stanje po spreje-
mu novega paketa protiinflacij-
skih ukrepov izredno težko in ze-
lo odgovorno tudi za člane sindi-
kata. Člani plenuma so obsodili
takšen, način sprejemanja ukre-
pov — s preglasovanjem — in
menili, da pomeni to veliko di-
skriminacijo, zato bodo storili
vse, da bo odsev ukrepov med
delavci ublažen.        M. Ozmec
Mirko je naš . . .
... so zatrdili Videmčani, ko so se v petek po-
poldne zbrali, da pozdravijo svojega sokrajana,
maratonca Mirka Vindiša. Za njegove uspehe so
mu čestitali pionirji videmske osnovne šole. saj se
bodo zgledovali po dobrem športniku, ki je trgal
hlače na njihovi šoli. Pridružili so se jim mladinci
aktiva Majski Vrh, Mirkovi znanci in dobri prija-
telji, s katerimi je preživel že marsikateri prijeten
dan, športniki TVD Partizan Videm in predstavni-
ki krajevne samouprave. Na srečanju so pozdravili
tudi Mirkove starše, brata in sestro Marijo, ki je
Mirka pripeljala na atletske steze, saj je še pred
par leti bila odlična dolgoprogašinja.
OBČNI ZBORI DELAVCEV — ČLANOV
ZVEZE SINDIKATOV
V ptujski občmi so se pričeli
občni zbori osnovnih sindikalnih
organizacij ZSS. V novembrskih
in decembrskih dneh se jih bo
zvrstilo 145. Okrog dvajset tisoč
sindikalno organiziranih delav-
cev bo ocenilo dvoletno delo
svoje organizacije in njenega
vodstva. Sprejeli bodo program-
sko usmeritev za delo v letih
1988—1989 ter izvolili nove izvr-
šne in nadzorne odbore osnov-
nih organizacij ZSS, v delovnih
organizacijah z več osnovnimi
organizacijami pa tudi delegate v
konferenco ZSS delovne organi-
zacije. Na občnih zborih bomo
ocenili, kako smo člani uresniče-
vali sprejete programske usmeri-
tve organizacije in njenih orga-
nov v svojem delovnem in bival-
nem okolju, kako smo spoštovali
in uveljavljali programske usme-
ritve, ki sta jih sprejela 11. kon-
gres ZSS in 10. kongres ZSJ ter
pri tem razvijali svojo ustavno in
družbeno vlogo. Odkrita bo tudi
beseda o lastni sindikalni organi-
ziranosti od sindikalne skupine
naprej, o kadrovski usposoblje-
nosti ter o metodah in načinu de-
lovanja. Ocenili bomo, kakšna je
učinkovitost in odgovornost sin-
dikalne organizacije pri ugota-
vljanju in uveljavljanju interesov
delavcev. Pri tem je najvažnejše
ugotoviti, kako sindikalna orga-
nizacija uspeva interese, mnenja
in pobude delavcev uveljavljati
pri odločanju v organih samou-
pravljanja v organizacijah zdru-
ženega dela in delegatskih skup-
ščinah, ter predlagati ukrepe, ki
so pomembni za uresničevanje
ustavnega položaja delavcev, nji-
hovih pravic, socialne in materi-
alne varnosti. Ocenili bomo tudi,
kako se sindikalna organizacija
vključuje v pripravo in izvedbo
razprav o gospodarjenju, v izpo-
polnjevanje samoupravnih aktov
in uresničevanje načela delitve
dohodka po delu in rezultatih
dela. Poleg tega bo sindikalno
članstvo ocenilo tudi to, kakšna
je moč stališč in pobud njihove-
ga izvršnega odbora v odnosu do
delavskega sveta, delegacij, po-
slovodnih organov in strokovnih
služb, od katerih je v največji
meri odvisno, kako se izraženi
interesi, kritike, mnenja in pobu-
de upoštevajo v samoupravnih
odločitvah.
Čas, v katerem delamo in živi-
mo, je poln nakopičenih proble-
mov, ki jih zlasti močno čutijo
delavci in njihove družine. Sa-
moupravljanje se vse bolj odda-
ljuje možnostim demokratičnega
delavskega odločanja v procesih
družbene reprodukcije, v ospred-
je sili administrativno urejanje
odnosov pri pridobivanju in raz-
porejanju dohodka, svobodni
menjavi dela itd. Rečemo lahko,
da je vlakovna kompozija z go-
spodarskimi in političnimi teža-
vami naložena tako močno, da
drvi v smeri nedojemljive inflaci-
je, zato je skrajni čas, da se preu-
smerimo v dejansko gospodar-
sko stabilizacijo. Položaj, v kate-
rem smo, lahko spremenimo,
vendar moramo v slehernem de-
lovnem in bivalnem okolju nare-
diti korenite spremembe v odno-
su do dela, do produktivnosti in
kvalitete dela, do zmanjševanja
vseh vrst stroškov ter do samou-
pravnega in delegatskega odlo-
čanja. Skratka, vsakdo izmed nas
bo moral v svojem delovnem in
bivalnem okolju narediti več in
boljše, da bomo s skupnimi moč-
mi izplavali iz razmer, ki močno
upogibajo delavsko hrbtenico ter
njegov osebni in družbeni stan-
dard. Ne iščimo izhoda s črno-
gledostjo in kritizerstvom, izhod
iščimo po načelu »narediti vet,
boljše in ceneje«. Občni zbori
sindikalnega članstva bodo dose-
gli zaželeni cilj, če se bomo vsi
člani zveze sindikatov, vsak v
svoji osnovni sindikalni organi-
zaciji, temeljito poglobili v oce-
no razmer in rezultatov dela v
svoji temeljni in delovni organi-
zaciji združenega dela in delovni
skupnosti, to je v svoji hiši, in
odločno povedali, po kateri poti
v prihodnje. Od nas samih je od-
visno, ali bomo temeljno ali de-
lovno organizacijo združenega
dela uvrstili v bolj uspešno, bolj
produktivno in samoupravno
prodorno. S tem bomo ustvarili
tudi materialno osnovo za poso-
dobitev proizvodnje in za boljši
kos kruha. Obenem pa moramo
tudi dovolj jasno povedati^^ kaj
nas pri tem ovira v delovnem
okolju in kaj s strani občine, re-
publike ali federacije. Naše oce-
ne na občnih zborih naj bodo ce-
lovite, objektivne, jasne, argu-
mentirane in perspektivno odlo-
čno usmerjene. Slabo bomo
opravili svoje delo, če bomo ost
kritike usmerili le nazven, manj
pa v svoje.delovno olcolje, kar je
temelj za iskanje rešitev v širšem
družbenem prostoru, saj pošilja-
mo svoje delegate v občino, re-
publiko in prek njiju v federaci-
jo.
Občni zbori sindikalnega član-
stva so najvišji forum delavcev,
na katerem moramo med drugim
zelo jasno povedati: »Zaupajte
delavcem in delavskerhu samou-
pravljanju.« Po nobeni drugi po-
ti se ne bomo izvlekli iz sedanjih
težav. Dovolj glasno povejmo,
da je prišel čas, da uveljavimo
načelo nagrajevanja po delu in
rezultatih dela in da nima nihče
pravice živeti na račun rezultatov
dela drugega človeka. Vsakdo je
svoje sreče kovač in le rezultati
dela in znanja naj določajo tanjši
ali debelejši kos kruha za vsake-
ga izmed nas. Glasno tudi pou-
darimo družbeno vlogo zveze
sindikatov, ki naj .v prihodnje
postane še bolj delavska, vsem ti-
stim, ki na različne načine kritizi-
rajo »sindikat«, pa jasno povej-
mo, daje zveza sindikatov najšir-
ša razredna družbenopolitična
organizacija delavcev in delav-
skega razreda, katere člani smo
vsi zaposleni delavci, to pa doka-
žimo tudi s svojo aktivnostjo v
prihodnje!
Feliks Bagar
»Panorama«
v Miinchnu
Od 26. novembra do 6. decem-
bra bo v Miinchnu tradicionalni
sejem Dom in vse za dom. Obrt-
na zadruga Panorama Ptuj bo le-
tos že četrtič sodelovala, pripra-
vila je vzorce izdelkov domače
obrti. Slovenske zadruge se bodo
predstavile na petdesetih kvadra-
tnih metrih. Sredstva je zagotovi-
la Zveza obrtnih združenj Slove-
nije, izvoznik pa je Elektrotehna
Ljubljana. Obrtna zadruga Pano-
rama je k sodelovanju povabila
tudi pet ptujskih obrtnikov — le-
sarjev.
V Miinchnu bodo obiskovalci
videli lesne izdelke, igrače, spo-
minke, keramiko in kristal. Naj-
večji delež bodo imeli obrtniki z
Gorenjske. Munchenski sejem je
prodajni sejem. Izkušnje iz prejš-
njih let kažejo, da se Nemci in
drugi najbolj zanimajo za lesne
izdelke. V Panorami pravijo, da
kljub vsem težavam računajo na
komercialni uspeh, vendar že
zdaj vedo, da bodo imeli težave
pri sestavi kalkulacij in rokih do-
bave. Cene lesu se bodo že v
kratkem znova povečale za pet-
deset'odstotkov.
Za izdelke domače obrti naj-
več povprašujejo v Nemčiji, na
Švedskem, v Italiji, letos pa je
Panorama dve pošiljki pripravila
tudi /a ameriški trg.
Munchenski sejem je že osma
letošnja sejemska prireditev, na
kateri je sodelovala zadruga, v
primerjavi s prejšnjimi leti tudi
največja. Najslabše, pravijo, je
bilo v Beogradu, kjer se organi-
zator ni niti toliko potrudil, da bi
javnost obvestil, zato je bilo obi-
skovalcev zelo malo, temu pri-
meren pa je bil tudi komercialni
odziv.
MG
TOZD TOV/ARNA OBUTVE MAJŠPERK
Šuštarja pa ne . . .
DO LETA 1990 450 DELAVCEV • V OKTOBRU PRESE-
GLI PLAN ZA 8 ODSTOTKOV • DELAVCEV V OBUT-
VENI INDUSTRIJI PRIMANJKUJE • ZASEDENIH LE
50 ODSTOTKOV PROIZVODNIH ZMOGUIVOSTI
Pol leta je preteklo, kar se je
TOZD Tovarna obutve Majšperk
preselila v nove prostore in zapo-
slila 150 novih delavcev. V sep-
tembru so prvič dosegli proiz-
vodni načrt in ga v oktobru pre-
segli za 8 odstotkov. Ob tem ne
gre pozabiti, da je usposabljanje
150 novih delavcev bremenilo te-
meljno organizacijo, kar je nujno
vplivalo na uresničevanje plana.
Mesečno izdelajo 70.000 parov
obutve, od tega je dve tretjini po-
lizdelkov, zgornjih delov obutve,
ki jih pripravljajo za montažo v
Kranju, ena tretjina pa je goto-
vih izdelkov. To so trenutno če-
vlji, ki jih obujemo po smučanju,
in gredo zelo dobro v promet.
Dnevno izdelajo od 2.000 do
2.500 zgornjih delov obutve in
500 parov gotovih izdelkov.
Delovna organizacija Planika
uspešno gospodari kljub znanim
težavam, pomanjkanju repro-
dukcijskega materiala, nestimu-
lativni devizni politiki. Z 20 mili-
joni ameriških dolarjev so že
uresničili svoj izvozni načrt.
Tozd Tovarna obutve Majšperk
se uspešno vključuje v razvojne
načrte delovne organizacije, v
okviru katere vidijo in načrtujejo
svojo prihodnost.
Do leta 1990 naj bi zaposlili še
200 delavcev, saj so danes njiho-
ve proizvodne zmogljivosti le po-
lovično izkoriščene. Delavcev v
obutveni industriji pa primanj-
kuje, še posebej v severovzhodni
Sloveniji, kjer se je le-ta v zad-
njih letih izredno razmahnila
tPeko v Ormožu. Benedikt v Slo-
venskih goricah . . .). Kadrov ta-
ko rekoč ni. Temeljna organiza-
cija trenutno štipendira 15 učen-
cev in študentov. Prvi letnik če-
vljarske šole v ptujskem Srednje-
šolskem centru kot enoti kranj-
ske Srednje obutvene šole pa
obiskuje 13 delavk ob delu. Te-
meljna organizacija jim pokrije
stroške šolanja, prevoza, in ka-
dar imajo predavanja, imajo le
šesturni delavnik. Priznati pa je
treba, da je zanimanje za kakrš-
nokoli obliko izobraževanja zelo
majhno. Problem je tudi vodstve-
ni kader v temeljni organizaciji,
saj ga tako rekoč ni in s tem ne
ljudi, ki bi lahko usposabljali de-
lavce ob samem delovnem proce-
su. Prav na področju pridobiva-
nja novih delavcev in njihovega
izobraževanja bo potrebno v pri-
hodnje narediti velik korak na-
prej, kar pa ni enostavno, saj za
čevljarski poklic ni prevelikega
zanimanja.
-NaV
TEDNIK -     november 1987
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
ALI SO ŠTIPENDIJE V PTUJSKI OBČINI ODSEV RESNIČNIH POTREB
Kje so kadrovske štipendije
Sestavni del vsakega razvojnega načrta je
tudi plan kadrovskih potreb. Zato bi bilo
normalno, da so štipendije predvsem kadrov-
ske. No, v ptujski občini ni tako; 70 odsto-
tkov vseh štipendij so štipendije iz združenih
sredstev, le 30 odstotkov jih je kadrovskih. V
republiki je razmerje ravno obratno. Ob tem
dejstvu je ugotovitev, da delovne organizaci-
je v občini niso sposobne pripraviti takih pla-
nov oziroma so brez vizije svojega razvoja,
ne samo zaskrbljujoča, ampak tudi nerazum-
ljiva, da ne napišemo neodgovorna.
S I. majem so se vse štipendije iz medob-
činske skujinosti za zaposlovanje prenesle na
skupno službo SIS družbenih dejavnosti ob-
čine Ptuj. Ob prenosu je bilo opravljeno po-
novno preverjanje dejanskega materialnega
stanja družin, katerih otroci prejemajo šti-
pendije iz združenih sredstev, saj so te štipen-
dije — po domače povedano — socialne.
Preverjanje je bilo opravljeno na terenu,
opravile pa so ga socialne delavke centra za
socialno delo. V občini imamo tudi enotno
skupno evidenco, kjer so zbrani vsi podatki o
posamezni družini. O štipendijah odloča na
osnovi zbranih podatkov in enotne skupne
evidence odbor za štipendiranje pri občinski
skupnosti za zaposlovanje. Odbor ima pri
obravnavi vlog za štipendije vse prej kot hva-
ležno vlogo. Težko je biti vedno v vsem obje-
ktiven in mimogrede se zgodi, da komu nare-
dijo krivico. Največkrat se pojavijo problemi
takrat, kadar so uradni podatki o material-
nem stanju neke družine taki, da bi bili otroci
upravičeni do štipendije, s preverjanjem na
terenu pa se ugotovi, da ni tako, saj je »siva«
ekonomija zelo razvejana. Drugič spet se ob
obisku ugotovi, da je družina >dobro stoje-
ča<, ima hišo, lepo opremljeno, in pravzaprav
ni razloga za štipendijo, druga družina ob
približno enakih dohodkih pa živi v revščini
zaradi pijače ali česa drugega; komu torej
dati štipendijo?
Poznamo štiri oblike štipendij. Kadrovske,
štipendije iz združenih sredstev, štipendije
Titovega sklada ter štipendije za nadarjene
učence in študente. Kadrovske štipendije, ki
naj bi bile osnova vsega, bi morale biti v inte-
resu vsake organizacije združenega dela. Šti-
pendije iz združenih sredstev so socialne šti-
pendije, dobijo pa >ih lahko tisti, kjer doho-
dek na družinskega ne presega 60 odstotkov
povprečnega osebnega dohodka v republiki v
preteklem letu (to je tako imenovani cenzus
in je letos 73.476 dinarjev). Štipendiste Tito-
vega sklada običajno predlagajo mladinske
organizacije, pogoj pa je družbenopolitična
aktivnost.
Dobijo jo lahko tudi mladi delav-
ci, ki se izobražujejo iz dela. Štipendije za na-
darjene učence in študente predlagajo običaj-
no sveti šol. učenci pa morajo biti izjemno
uspešni vsaj na enem področju, opraviti pa
morajo tudi inteligenčni test, starši pa niso
plačali davka na osebni dohodek v preteklem
letu.
Odbor za štipendiranje je za šolsko leto
1987/88 dobil 1425 vlog za štipendije iz zdru-
ženih sredstev. Odklonil je 161 prosilcev, ta-
ko da v letošnjem šolskem letu prejema te šti-
pendije 1264 učencev in dijakov; 717 je šti-
pendistov, ki so prejemali to obliko štipendi-
je že v preteklem šolskem letu, 547 pa je no-
vih. Štipendije za nadarjeno mladino preje-
ma 56 učencev in študentov. V občini so bile
za šolsko leto 1987/88 razpisane 4 štipendije
iz Titovega sklada za učence in študente ter
tri za mlade delavce. Te štipendije prejema
trenutno pet učencev in študentov ter enajst
mladih delavcev.
Štipendije torej imamo. Težko pa bi trdili,
da so kljub različnim oblikam in precejšne-
mu številu štipendistov resnično tisto, kar se
običajno pričakuje od njih. To pa je, da si or-
ganizacije združenega dela s štipendiranjem
zagotavljajo potreben kader in s tem svoj raz-
voj in obstoj. S štipendiranjem zagotavljamo
enakomerno porazdelitev poklicev, torej bi
ne smeli imeti suficitarnih poklicev, kar je se-
veda težko glede na mrežo šol; mladina se še
vedno najraje šola v svojem kraju ne glede na
potrebe po posameznih poklicih.
Prav gotovo je pri štipendiranju veliko ka-
jev, čejev in še česa. Gotovo pa je nevzdržno,
da v občini ne moremo in ne moremo priti
do kadrovskih planov in ob tem se nehote —
pa tudi upravičeno — porodi misel, da v
združenem delu ne vemo, kaj in kako jutri.
NaV
Ocena rasti sredstev za osebne dohodke
v gospodarstvu občine Ptuj v letu 1987
Odbor za spremljanje izvaja-
nja usmeritev družbenega dogo-
vora o dohodku v občini Ptuj je
ocenil, da se bodo razporejena
sredstva za bruto osebne dohod-
ke v organizacijah združenega
dela gospodarstva občine v letoš-
njem letu glede na december
1986 povečala za 39 odstotkov.
Ta odstotek bodo pri oblikova-
nju sredstev za oseljne dohodke
v okviru doseženega dohodka
upoštevale organizacije združe-
nega dela s področij družbenih
dejavnosti ob pogoju, da so iz-
polnile s programom predvidena
dela po obsegu in kvaliteti, ob
upoštevanju določil točke 1.3. le-
tnih usmeritev ter A.6. metodolo-
gije za izvajanje usmeritev druž-
benega dogovora.
Odbor je ocenil, da se bodo
razporejena sredstva za bruto
osebne dohodke v organizacijah
združenega dela v gospodarstvu
v letošnjem letu glede na pov-
prečje leta 1986 povečala za 115
odstotkov. Ta odstotek bodo ob
izpolnjevanju dogovorjenega
programa dela v okviru doseže-
nega dohodka pri oblikovanju
sredstev za osebne dohodke upo-
števali v splošnih združenjih, v
drugih samoupravnih organiza-
cijah in skupnostih, v delovnih
skupnostih organov družbenopo-
litičnih skupnosti, državnih orga-
nov, organov družbene skupno-
sti, v delovnih skupnostih druž-
benopolitičnih organizacij, dru-
štev in služb družbenega knjigo-
vodstva ob upoštevanju določil
točke 1.5. letnih usmeritev in
A.8. metodologije.
Odbor ocenjuje, da se bodo
povprečna sredstva za bruto
osebne dohodke za obdobje ju-
lij—december 1.987 v primerjavi
s povprečjem lanskega leta pove-
čala za 150 odstotkov. Ta odsto-
tek bodo ob izpolnjevanju dogo-
vorjenega programa dela v okvi-
ru doseženega dohodka pri obli-
kovanju sredstev za osebne do-
hodke upoštevale delovne skup-
nosti samoupravnih interesnih
skupnostih.
Odbor za spremljanje in izvaja-
nje družbenega dogovora o
skupnih osnovah in merilih;
predsednica
Lizika Vidovič, dipl. oec.
Drobno gospodarstvo v prihodnjem letu
Skupščinski zbori bodo 23. novembra raz-
pravljali o drobnem gospodarstvu. Tako po-
tekajo v teh dneh v delegacijah temeljite raz-
prave o bodočem razvoju te dejavnosti. Svoje
pa bi morala reči tudi obrtniška delegacija, ki
se v novem mandatu še ni »pokazala«, in kot
je slišati, tudi ne sestala. Zdajšnje vključeva-
nje pa je še kako pomembno, posebej še pri
obravnavi osnutka razvojnih usmeritev drob-
nega gospodarstva in programa aktivnosti za
pospeševanje te dejavnosti v prihodnjem le-
tu.
Drobno gospodarstvo občine sestavljajo
naslednje organizacije združenega dela: Agis
— tozd Servisi, obrtna zadruga Panorama,
EKK — tozd Tehnoservis, čevljarska delav-
nica Kidričevo in 646 obratovalnic samostoj-
nega osebnega dela. V strukturi družbenega
proizvoda občine je udeleženo z 8,4 odstotka,
kar je za 0,1 odstotek več kot v letu 1981. Pri
podrobnejši analizi pa se pokaže, da se je v
prejšnjih letih povečal delež družbenega sek-
torja drobnega gospodarstva, zmanjšal pa sa-
mostojnega osebnega dela. Le-ta je v letu
1981 bil še 4,7, v letu 1985 pa se je zmanjšal
na 4,5.
V prvem polletju leta 1987 je bilo v drob-
nem gospodarstvu zaposlenih 1718 delavcev.
Do tega obdobja se je število obratovalnic v
primerjavi z letom 1984 povečalo za več kot
sto oziroma na 630. Na tisoč prebivalcev je v
ptujski občini devet obratovalnic, v regiji
10,5, v Sloveniji pa že štirinajst. Število zapo-
slenih v obratovalnicah nenehno upada, in
kot je ugotovljeno, je glavni vzrok v velikih
prispevkih. Obrtniki v povprečju zaposlujejo
1,27 delavca.
Osnutek razvojnih usmeritev drobnega go-
spodarstva v občini prikazuje trenutno stanje
in bodoče usmeritve. V svojem sklepnem de-
lu prikazuje osnovne razvojne usmeritve, ki
so skladne z republiškimi. Povezane pa so z
ustanovitvijo samoupravnega sklada za raz-
voj drobnega gospodarstva, gradnjo obrtne
cone, stimulativnejšo davčno politiko, ugod-
nejšimi krediti ter ustanavljanjem malih enot
samostojnega osebnega dela, hranilno-kre-
ditne službe in temeljne organizacije koope-
rantov.
Posebej odgovorne naloge čakajo obrtno
zadrugo Panorama, ki je povezovalka samo-
stojnega osebnega dela in kooperacijske de-
javnosti z združenim delom. Tako ji nalaga-
jo, da naredi več pri kooperacijski dejavnosti
in zagotavljanju možnosti za odpiranje novih
obratovalnic. Prav tako bo morala uresničiti
naloge za notranjo stabilnost in organizira-
nost. Ce jih ne bo izpolnila, bodo potrebni
ukrepi družbenega varstva.
V Mipu se bodo morali odločiti za temelj-
no organizacijo kooperantov, saj zdajšnji či-
sti maržni odnos ne daje nobenih samou-
pravnih pravic obrtnikom-kooperantom v
okviru PE Mipove tozd Veleprodaja. Prav ta-
ko bo Mip moral prevzeli odgovornost za
gradnjo obrtne cone v Slovenji vasi.
Tudi ptujska občina se pridružuje sloven-
ski pobudi, da je vsa obrt deficitarna. Na po-
svetu predsednikov izvršnih svetov sloven-
skih občin, ki je spremljal 20. obrtni sejem v
Celju, so se dogovorili, da je potrebno podpi-
rati sleherno pobudo zasebnikov, torej tudi
odpiranje bifejev in popoldansko obrt. Ta
opredelitev je sedaj našla mesto tudi v raz-
vojnih usmeritvah za prihodnje leto.
Za odpiranje novih obratovalnic samostoj-
nega osebnega dela so zlasti odgovorni:
Obrtno združenje. Obrtna zadruga Panora-
ma, izvršni svet, Mip — tozd Veleprodaja in
industrija, ki potrebuje kooperacijsko dejav-
nost.
V ptujski občini pa uresničujemo tudi po-
budo o zagotavljanju materialnih osnov za
razvoj obrti. Iniciativni odbor za ustanovitev
samoupravnega sklada za razvoj drobnega
gospodarstva v občini je že pričel delati. Ce
bo šlo vse po načrtih, ga bodo ustanovili že v
prvi polovici prihodnjega leta.
Med nalogami, ki jih bodo v prihodnjem
letu uresničevali, bo posebna skrb namenje-
na razvoju samostojnega osebnega dela v ur-
banih centrih in v mestu Ptuju. V starem
mestnem jedru je še veliko primernih lokalov
za obrt. Posebna komisija, sestavljena iz
predstavnikov obrtnega združenja, samou-
pravne stanovanjske skupnosti in občinskega
upravnega organa, jih je evidentirala. Sedaj
pa je naloga obrtnega združenja in drugih, ki
odgovarjajo za razvoj obrti, da jih zasedejo s
primerno dejavnostjo. Nujno pa je, da se od-
govorni poenotijo in dogovorijo o tem, kate-
re dejavnosti sodijo v staro mestno jedro in
katere ne. To vprašanje je treba upoštevati v
sklopu celovite oživitve mestnega jedra, kate-
ro bomo, glede na pomanjkanje denarja, iz-
vajali po etapah. Do februarja prihodnjega
leta pa naj bi zbrali potrebne strokovne osno-
ve.
Resolucijo o politiki uresničevanja družbe-
nega plana občine v prihodnjem letu bo
spremljal tudi program aktivnosti za pospe-
ševanje razvoja drobnega gospodarstva v tem
obdobju. Gre za konkretne naloge iz družbe-
nega dogovora o pospeševanju razvoja dejav-
nosti, ki jih bodo uresničevali podpisniki. V
odboru za drobno gospodarstvo pri občin-
skem izvršnem svetu so posebej poudarili, da
gre za naloge, ki jih bo moč v letu 1988 tudi
uresničiti, za sleherno neuresničevanje pa bo-
do zahtevali odgovornost. V programu so za-
pisane le uresničljive naloge, zato izgovorov
ne bi smelo biti.
Samostojno osebno delo naj bi dobilo
enak položaj kot združeno delo. Zato bo po-
trebno nosilcu samostojnega osebnega dela
zagotoviti zakonske možnosti za oblikovanje
lastnih virov poslovnih sredstev, uvoz sodob-
ne tehnološke opreme, nakup osnovnih sred-
stev in reprodukcijskega materiala, poleg te-
ga pa še izenačiti dolžniško-upniško razmer-
je, določiti enotne amortizacijske stopnje in
mu priznati devizne pravice, če je izvoznik.
Uresničevanje omenjenih pogojev pomeni re-
volucijo za drobno gospodarstvo. Vse je na
papirju, kako pa se bo uresničevalo, pa je od-
visno od birokracije — njeni mlini pa meljejo
počasi. Glede na to, da bomo zaradi eko-
nomskih težav morali zapreti marsikatero to-
varno, bomo morali razvoj drobnega gospo-
darstva pospeševati s konkretnimi spodbuda-
mi, saj bo sicer ostalo brez dela veliko ljudi.
Spodbujanje razvoja drobnega gospodarstva
pa je spodbujanje celotnega gospodarskega
razvoja.
Sestavni del programa aktivnosti je se-
znam defi'citarnih storitvenih dejavnosti za
občane in prednostnih proizvodno-storitve-
nih dejavnosti, ki naj bi jih pospešeno razvi-
jali v letu 1988. V tem delu je tudi pričakovati
živahno razpravo.
Delegatska razprava pa se je v prejšnjih
dneh zlasti razvnela ob osnutku odloka o
spremembah in dopolnitvah odloka o pogo-
jih za priložnostno opravljanje gostinske de-
javnosti in o minimalnih tehničnih pogojih
za prodajo živil in pijač zunaj poslovnih pro-
storov v občini Ptuj. V odboru so rekli, da gre
za bogokletni sklep, in še prav so imeli. Svoje
pa morajo o sklepu povedati v gostinski sek-
ciji obrtnega združenja, izvršilnem odboru,
raznih društvih in kot sklep — na zboru kra-
jevnih skupnosti.
V dosedanjih razpravah so se zavzeli za to,
da gostinsko dejavnost na različnih priredit-
vah še vedno opravljajo organizatorji (gasil-
ci, lovci in drugi). Izvzeli pa naj bi organiza-
cijo Zveze socialistične mladine, saj njej ta
dejavnost prav gotovo ne sodi. Lahko pa se
vključujejo v programe društev. Skupščinski
odbori pa so soglašali s predlagateljem, da se
poenostavijo postopki pri pridobivanju do-
voljenj; doslej sta o tem odločala dva upra-
vna organa, zato menijo, da je mnenje sani-
tarnega inšpektorja dovolj.
MG
Bo kazen streznila?
Morda se naši bralci in bralke še spomnite, da smo v eni poletnih
številk Tednika podrobneje pisali o večkratnem čezmernem onesnaže-
nju potoka Studenčnice. Takrat je vodnogospodarska inšpektorica za
Ptuj in Ormož povedala, da je Perutninin tozd Mesna industrija na
osnovi pritožb prebivalcev ob Studenčnici prijavila za gospodarski
prekršek. Takrat sta skupaj s sanitarno inšpektorico tudi vzeli vzorce
in jih poslali v analizo Zavodu za zdravstveno varstvo v Maribor.
Na osnovi prijave in dokazov iz opravljenih analiz je bila konec
septembra glavna obravnava kršiteljev zakona o vodah.
V obravnavi na mariborskem sodišču so sklenili, da sta tozd Me-
sna inc^ustrija in oseba, odgovorne za čistilno napravo v tej delovni
organizaciji, krivi, ker sta kršila določilo zakona o vodah, v katerem
je zapisano, da morajo organizacije združenega dela in druge organi-
zacije, ki spuščajo onesnaženo vodo, redno preiskovati kakovostne in
količinske spremembe odpadnih vod, ki jih izpuščajo ali osvajajo, in
dostavljati vzorce v analizo za to pooblaščenim organizacijam ter za-
gotoviti predpisano obratovanje in vzdrževanje čistilnih naprav.
Na osnovi obsodbe morata tako tozd Mesna industrija plačati
kazen zd gospodarski prekršek v višini milijon 200 tisoč dinarjev, od-
govorni za vzdrževanje in delovanje čistilne naprave pa 70 tisoč di-
narjev.
Prizadevanje vaščanov in vodnogospodarske inšpektorice, ki so
se prepričali o onesnaženju Studenčnice na lastne oči, je torej rodilo
sadove. Toda ostaja še vrsta vprašanj. Perutnina bo kazen prav goto-
vo brez težav plačala, večji problem pa bo urediti čistilno napravo ta-
ko, da izpustov in onesnaženja več ne bo. To pa bo prav gotovo stalo
več, kot je višina omenjene kazni.
Naj opozorim še na dejstvo, da je sodišče v obrazložitvi obsodbe
za gospodarski prekršek sicer zapisalo, da so delavci Perutnine Stu-
denčnico očistili, toda ko smo v Tedniku pisali o avgustovskem ones-
naženju, smo zapisali tudi, kako so delavci Perutnine »čistili«. Pre-
prosto: dvignili so dve deski pri Pinčarjevem mlinu in z grabljami ter
vilami potisnili umazanijo po toku navzdol. Eno so torej svete oblju-
be inšpektorjem, da bodo počistili umazanijo iz Studenčnice, in sod-
nikov, da verjamejo, da so delavci res počistili. Povsem drugo zgodbo
pa lahko povedo tisti, ki živijo ob Studenčnici, in ribiči, ki zahajajo k
Pinčarjevemu mlinu. Toda zakaj bi tarnali! Že to, daje sodišče v Ma-
riboru naložilo kazen Perutnini, čeprav nizko, je nekaj in kaže, da bi
inšpektorji ob pomoči občanov lahko večkrat »zakuhali« kaj podob-
nega. Kajti zakaj bi inšpektorje sploh imeli za področje varstva voda
in podtalnice, če kdaj pa kdaj tudi ne bi v resnici dosegli, da onesna-
ževalci javno priznajo napako in se zavežejo, da bodo spremenili za-
deve na bolje? d. 1.
PRIČELA SO SE OSTROVRHARJEVA SREČANJA'87
Ptujski gledališčniki
v Ljubljani
v ponedeljek so se v Ljubljani pričela Ostrovrharjeva srečanja, vsakoletna
manifestacija ljubiteljskih gledaliških skupin. Srečanja so posvečena partizan-
skemu komandantu Otu Vrhuncu-Blažu Ostrovrharju. Z njimi želijo vzbuditi
zanimanje mladih za ustvarjalnost med obema vojnama, predstaviti umetnost
neuvrščenega sveta in kulturni utrip današnjega človeka. Srečanja so bila usta-
novljena leta 1982 pri Kulturni skupnosti Ljubljana-Šiška.
Letos so Ostrovrharjeva srečanja pričeli člani gledališke skupine DPD Svo-
boda Ptuj s predstavo Petra Božiča Človek v šipi. s predstavo, ki je imela velik
odziv ne samo v slovenskem prostoru, ampak tudi v Jugoslaviji in Avstriji. Reži-
serka Branka Bezeljak-Glazer je s to predstavo dosegla več, kot je sploh upala
pričakovati.
V okviru srečanj bodo obiskovalci vse do 26. novembra videli 23 različnih
prireditev. Nekaj od teh smo jih videli tudi v Ptuju: Klovnovi pogledi, Flosarji
in dravske vodovnice.
NaV
Poskusna proizvodnja šele
po novem letu
Tretjega novembra je bil v Gumami tehnični prevzem objektov, v katerih
naj bi proizvajali avtomobilske zračnice. Žal ni uspel; največ pomanjkljivčsti je
ugotovil požarni inšpektor. Tako bodo poskusno proizvodnjo pričeli šele po 31.
decembru, do takrat pa naj bi odpravili vse pomanjkljivosti, ugotovljene pri
tehničnem prevzemu. ^q
Potrošniki, vabimo
vas k sodelovanju
z željo, da bi ugotovili, kako so naši kupci-potrošniki zadovoljni z
delom trgovskih delavcev, zaposlenih v poslovnih enotah-prodajalnah,
je občinski odbor sindikata delavcev trgovine občine Ptuj skladno s
programom dela sklenil, da kupci-potrošniki povedo, kaj menijo o ve-
denju in ravnanju naših trgovskih delavcev. Zato vas vabimo k sodelo-
vanju in vas prosimo, da nam s svojim — seveda objektivnim — mne-
njem pomagate ugotoviti, v kateri poslovni enoti — prodajalni imajo tr-
govski delavci tak odnos do kupcev-potrošnikov, kakršnega si vsi želi-
mo.
Kriteriji, po katerih boste ocenjevali, so:
— odnos do kupcev (postrežba, svetovanje pri nakupu, nudenje
pomoči in potrebnih informacij, reševanje reklamacij in pritožb kup-
cev),
— urejenost prodajalne, njene okolice in osebja.
Izbira zajema prodajalne na območju občine Ptuj, in sicer:
a) z živili in mešanim blagom
b) s tekstilnim in obutvenim blagom
c) s tehnično —pohištvenim blagom.
Izpolnjeno anketo nalepite na dopisnico ter jo pošljite vključnc do
4. decembra 1987 na naslov: Občinski svet ZSS Ptuj, Čučkova 1, 62250
Ptuj. Prve tri prodajalne v vsaki branži, ki bodo dobile največje število
glasov, prejmejo posebna pisna priznanja »RDEČA VRTNICA«. Izžre-
bali bomo tudi 5 potrošnikov; ti bodo prejeli darilne košarice, katere
prispevajo ptujske trgovske organizacije. Rezultati ankete bodo obja-
vljeni v ptujskem Tedniku.
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
19. november 1987 —
TEDNIK
Aktivnosti planinskega društva Ptuj
v jesenski sezoni
MARKACIJSKA AKTIN NOST
Planinsko društ\o Ptuj je tudi zunaj gla\ne pla-
ninske sezone zelo aktivno. Na začetku jesenske
sezone smo se v društ\u odločili, da bomo nada-
ljevali obna\ljanje Haloške planinske poti. Iz
dnevnika o prehojeni planinski poti. ki ga \odimo
v društvu, je razvidno, da je pot do sedaj prehodi-
lo že 449 planincev; ti pa niso sami naši člani, am-
pak tudi planinci iz drugih društev \ Skneniji in
Jugoslaviji. Nekaj pa jih je tudi /unaj naše ShRJ.
Ker je za Haloško pot tako zanimanje, smo se
odločili, da obnovo nadaljujemo. Akcija je stekla
že lani. dokončali pa smo jo \ drugi polovici okto-
bra letos. V zadnji akciji smo prenovili še zadnji
del poti — od Nerapelj do Podlehnika.
Na akciji smo se razdelili v dve skupini. Prva jc
odšla z avtobusom v soboto, 24. oktobra, zjutraj v
Majšperk, od tam naprej pa peš do Nerapelj. kjer
se je začel njen del prenove. Tričlanska ekipa
Purg, Kvas in FridI je imela na tem delu poti
res veliko dela. Pot je biJo potrebno očistiti grmov-
ja in podrtih dreves, obnoviti markacije in po po-
trebi narisati tudi nov e. Da pa je bilo delo še težje,
je prejšnji dan deževalo, tako da je bila pot precej
blatna, pa tudi drevesa so bila mokra, tako da smo
le s težavo prenavljali markacije.
Druga skupina, prav tako tričlanska, je odšla na
pot nekoliko kasneje. Z avtomobilom so se odpe-
ljali na Gorco. Z Gorce so se potem Kodela,
Zmavc in Gahron odpravili peš proti Podlehniku.
Najprej so prenovili pot. ki pelje mimo ribnika,
vračali pa so se po cesti, ki pelje na Ckirco.
Akcijo smo končali z zakusko, ki sta nam jo pri-
pravila Kristina Purg in Franc Fridl. Slednji nas je
tudi povabil v klet na pokušnjo mošta. V dobrem
razpoloženju smo se v večernih urah odpravili
proti domu.
Planinski k\iz
V mesecu, ki je pred nami, imamo prav tako ši-
rok program prireditev. Upamo, da bo za vsakega
nekaj. Najprej bomo organizirali planinski kviz
pod naslovom TRIGLAVSKI NARODNI PARK
IN ODNOS PLANINCEV DO NARAVE. Kviz
bo v srednješolskem centru v pt nedeljek. 23. no-
vembra, ob 17. uri za odrom. Ekipe, ki bodo tek-
movale, se že pripravljajo. Vsi tisti, ki pa bi radi
kaj več izvedeli o naši lepi naravi, gorskih cveticah
in gorah, ne zamudite te priložnosti in pridite v
ponedeljek v SŠC Ptuj. Vstop je prost za v se.
Planinsko predavanje
Kvizu bo sledilo predavanje, ki bo prav tako v
srednješolskem centru. Predavanje bo za odrom.
O najnovejši jugoslovanski odpravi, ki je bila letos
februarja na LOTSE SAHR. bo predaval Andrej
Štrempfelj. Z barvnimi diapozitivi nam bo pred-
stavil pot v daljno Himalajo, njeno kulturo in mo-
gočne gore. Predavanje bo 25. novembra ob 18.
uri. Vstopnina za odrasle je 500 din. Planinci in
ljubitelji gora, ne zamudite te i/jniciic priložnosti.
Pridite, ne bo vam žal.
Planinski ples
November pa bomo končali s planinskim ple-
som, ki bo v soboto. 28. novembra, ob 20. uri v ho-
telu Poetovio Ptuj. Za dobro voljo bo poskrbel an-
sambel Prerod in gost večera čarovnik Marlizz.
Planinci pripravljajo tudi bogat planinski srečelov.
Vsi. ki radi hodite v gore, še rajši pa se zav rtite. si
vstopnice, ki so po 10.000 din, priskrbite pravoča-
sno, saj je število omejeno. Vstopnice so v pred-
prodaji v recepciji hotela in pisarni planinskega
društva Ptuj.
Vabljeni ste vsi ljubitelji planin in plesa.
Upamo, da je v programu za ta mesec res tudi
nekaj za vas". ^ PD p-j-yj
S planinskimi pozdravi! Vlado Fridl
Kitajska — dežela
tradicije in prihodnosti
v grobem verjetno vsi bolj ali manj poznamo Kitajsko po njeni
tradiciji in zadnje čase spremljamo tudi njena stremljenja v prihod-
nost. Zal pa se malokateremu Ptujčanu in okoličanu ponudi prilika,
da bi se saTn prepričal, kako je s Kitajsko danes, namreč da bi jo obi-
skal. Nekaterim pa to vendarle uspe. Tako je lansko leto dipl. etnolog
Ralf CEPLAK, sicer iz Ljubljane, eno leto (študijsko) prebil na Kitaj-
skem. Pred tem je bil kot etnolog zaposlen v Pokrajinskem muzeju
Ptuj. Mnogi Ptujčani in okoličani se ga spomnimo zlasti po odmevni
razstavi in katalogu »Kje so tradicionalne obrti«, mladi pa predvsem
po zavzetem delu na terenu, ko je skušal približati znanost mladini.
Danes je tov. CEPLAK zaposlen v Mestnem muzeju v Ljubljani.
O svojem potovanju, o vtisih, o izsledkih bo z veseljem govoril
članom Zgodovinskega društva Ptuj in vsem vam, ki vas Kitajska za-
nima. Predavanje bo spremljal z barvnimi diapozitivi in originalno
glasbo.
Pridite torej v SREDNJEŠOLSKI CENTER PTUJ 20. novembra
ob 18.00 uri.
Nasvidenje! ZGODOVINSKO DRUŠTVO PTUJ
V vrtu
Strokovne nasvete o opravilih v vrtu tokrat posvetimo sadjarjem
ljubiteljem. Pridelati sadje v svojem vrtu je brez pretiravanja privi-
legij tistih vrtičkarjev, ki imajo na voljo pogoje, ki jih sadno drevje
zahteva. Pri pridelovanju sadja vrtičkarji združujejo koristno s prije-
tnim, saj nam delo v naravi, kot je to s sadnim drevjem, ob sicer neko-
liko strokovnega znanja, delovnih izkušnjah, predvsem pa z voljo in
ljubeznijo do vzgoje sadnega drevesa nudi žlahten pridelek-sadje,
enega od tako pomembnih virov zdravja v naši prehrani.
Ljubiteljsko in malo vrtičkarsko sadjarjenje nam ne daje zmeraj
nekih posebnih ekonomskih učinkov, kar pa sleherni sadjar — ama-
ter rad zanemari, ker so užitki, ki jih je pri negi sadnega drevja, zlasti
pa pri spravilu svojega pridelka deležen, neprecenljivo večji.
Ce imamo na voljo primerno zemljišče z ustrezno lego ter druge
naravne danosti, v katerih bi lahko pridelovali sadje, se po dobri
proučitvi vsega odločimo, da bomo zasadili sadovnjak. Načrtovanje
sadovnjaka v domačem vrtu zahteva upoštevanje vrste okoliščin, med
katere sodijo, kot že rečeno, predvsem naravne danosti in zahteve po-
sameznih sadnih vrst. ki jih bomo gojili, naša volja, zavzetost, znanje
in izkušnje ter pripravljenost, v kolikšni meri se bomo lotili sadjarje-
nja. Ce načrtujemo sadovnjak v domačem vrtu, je glede na to, da gre
za dolgoletno investicijo, potrebno, da pristopimo k temu strokovno,
kajti vsako improviziranje lahko prinese neuspeh in razočaranje. Ka-
kor koli že, pristopi k ureditvi sadovnjaka so lahko različni, če pa smo
se že odločili sadonosnik nasaditi, urediti, obnoviti ali izvesti le pod-
sajanje, je sedaj ustrezni čas za pričetek sajenja sadnega drevja.
Sadne drevesnice prav v tem času razpolagajo še z največjo po-
nudbo različnih sadnih vrst tako po količini kot po kakovosti sadik,
zato ne zamudimo te priložnosti.
Cas za saditev se prične, ko odpade listje, in traja do pomladi,
dokler drevje ne začne brsteti. Tako imamo sicer za sajenje na razpo-
lago precej dolgo obdobje, v katerem nas motita le deževje, sneg in
mraz, zaradi katerih moramo saditev prekiniti. V mrzlo zemljo ne
smemo saditi, zato sadike, ki smo jih pred tem že nabavili, začasno
zakopljemo in zasipljemo z drobno vrtno zemljo, da se korenine ne iz-
sušijo. Pri dobavi sadik velja opozoriti še na naslednje: ko prevažamo
sadike iz drevesnice, jih ne vozimo nezavarovanih na strehi avtomobi-
la. Pri prevozu sadik iz drevesnice moramo paziti, da bodo korenine
dobro zaščitene pred vetrom in mrazom, da se med prevozom ne po-
sušijo ali celo zmrznejo, saj so le-te najobčutljivejši organ sadne rast-
line.
Za večji nasad zemljišča globoko orjemo — rigolamo. v manjših
nasadih ali za posamezna drevesa pa izkopljemo jame. Velikost jame
je odvisna od vrste tal: pri rahlih zemljah je lahko manjša, toda naj-
manj I m premera in 60 cm globine, v težjih zemljah pa 2 m premera
in 60 cm globine. Takšna globina jame je potrebna, da bomo na dno
jame oziroma v globino korenin lahko namestili cca 30 kg kompostne
zemlje in v rob kolobarja vsaj 20 kg dobro preperelega hlevskega gno-
ja. Zemlja živica mora pri sajenju oziroma zasipavanju jame na dno,
mrtvica pa naj bo na vrhu drevesnega kolobarja in jo bomo z obdela-
vo po nekaj letih spremenili v plodno. Jame morajo biti skopane vsaj
en mesec pred sajenjem, da se zemlja dodobra prazrači, pa tudi neka-
teri fizikalni in kemični procesi v tleh morajo med tem učinkovati, da
bo posajeno drevesce uspešneje rastlo.
Kakšna mora biti sadika sadnega drevesa in kako jo posadimo,
pa v naslednjih nasvetih za opravila v vrtu — čez teden dni.
Miran Glušič, ing. agr.
Avto-moto krožek
Markove! pri Ptuju
ORGANIZIRA
tečaj za voznike amaterje
in voznike traktorjev.
Tečaj bo v prostorih osnovne
šole v Markovcih. Pričel se
bo, kakor hitro bo prijavljenih
dvajset kandidatov. Tečajniki
bodo tečajnino lahko vplačali
v dveh obrokih. Prijave spre-
jemata Vlado Korošec, mlinar
v Zabovcih, In Štefan Vugri-
nec na šoli v Markovcih.
POTOVANJE V PRIZREN ALI 55 UR KOSOVA
Radio Prizren
Prizren ima svojo radijsko po-,
stajo. Včasih je imel tudi časopis.
Stavba, kjer ima radio svoje pro-
store, je v neki stranski, nič kaj
ugledni ulici. Prejšnega dne sem
šla tam mimo dvakrat, pa je ni-
sem opazila. Vhod v prostore ra-
dia, ki domuje v prvem nad-
stropju, je z dvoriščne strani.
Dvorišče pa je še bolj zapuščeno
kot pročelje hiše. V istih prosto-
rih je tudi mestni arhiv, ki pa je
dobil nove prostore in se počasi
izseljuje. Tako se bo radio Pri-
zren razširil in v kletnih prosto-
rih načrtujejo nov studio. Kot
sem že napisala, stavba deluje
zapuščeno in njena notranjost
tudi. Na tleh sivi beton in ne
vem, ali niso sive tudi stene.
Hladno in pusto stopnišče, po
katerem smo se vzpenjali v prvo
nadstropje, mi je dajalo vtis česa
drugega kot pa radijske hiše.
Tega vtisa se nisem znebila tu-
di v pisarnah. Gole stene, brezo-
sebno pisarniško pohištvo, vse to
je dajalo vtis. da so v teh prosto-
rih slučajno, po sili razmer. Šele
ko so nam pokazali studio, sem
doumela, da so tu. v teh prosto-
rih res doma. Imajo dva studia.
Enega so pravkar prenovili in ča-
kajo na opremo. Pri studijski
opremi nič ne zaostajajo za na-
mi. Kar se tiče samih prostorov,
pa tudi naši niso kaj boljši.
Vendar je neka razlika. Te ra-
zlike sem se še posebej zavedela
v novinarski redakciji. Človek bi
prej rekel, da je to kakšna stroje-
pisnica kot pa prostor, kjer dela-
jo novinarji. To, da nimajo ni-
kjer zaves na oknih, me ni toliko
motilo, motilo me je . . . Motil
me je odnos do prostorov in
opreme v njih, to, kar sem opazi-
la že v Kulturnem domu. Nobe-
ne rože, nobenega plakata ali sli-
ke, ničesar, kar bi vsaj dajalo
vtis, da imajo ljudje, ki delajo tu-
kaj, nek odnos do dela, l«;i ga
opravljajo. Ne vem, ali veste, kaj
hočem povedati. Da bi na mizi
bil vsaj kakšen magnetofonski
trak, kakšno stojalo za svinčnike
ali kaj podobnega, nekaj pač, kar
si večina pri nas prinese na delo-
vno mesto. Ne da bi hotela s tem
reči, da zaradi tega nimajo odno-
sa do dela, daleč od tega. Pa ven-
dar se ne morem znebiti vtisa, da
jim do družbene lastnine ni kaj
dosti. Kar sem videla poslovnih
prostorov, so zanemarjeni, slabo
vzdrževani, opremljeni brez ob-
čutka za lepo, brez topline. Vča-
sih je potrebna ena sama slika,
pa je prostor drugačen.
V novinarski redakciji dela se-
dem novinarjev. Pri nas nas je
šest in tako oni kot mi imamo en
sam prostor, ki je daleč od tega,
da bi bil velik. Odgovorni ured-
nik ima svojo pisarno, naš si jo
deli z lektorjem. Edina ženska, ki
je tam zaposlena, je napovedo-
valka. Vsak dan imajo celodne-
vne oddaje. Program oddajo v
štirih jezikih: albanščini, srbšči-
ni, turščini in v zadnjem času tu-
di v romščini.
Medtem ko so naši gledališ-
čniki sodelovali v oddaji v živo,
smo se pogovarjali z odgovornim
urednikom. Delo in problemi se
veliko ne razlikujejo. Zanimali
pa so jih naši osebni dohodki.
Veliko višji so. Ob tem pa ne
Značilna slika s prizrenskih ulic.
smemo pozabiti, daje tudi življe-
nje pri njih cenejše. O trenutnem
stanju na Kosovu se nismo pogo-
varjali nič. To me je zelo prese-
netilo. Novinarji se med seboj
marsikaj pomenimo in z menoj
je bil moj kolega ~ novinar
Marjan, torej bi pogovor lahko
stekel povsem sproščeno, pa ni.
Pogovarjali smo se le midva in
njihov odgovorni urednik pa
predstavnik gledališke skupine,
ki je bil naš uradni spremljeva-
lec. Z novinarji se nismo pogo-
varjali. Tudi jaz se o politični si-
tuaciji z novinarjem, ki meje pe-
ljal na obisk k eni od družin, ni-
sem pogovarjala. Pa ne morem
reči, da se je pogovoru o tem izo-
gibal, ne, vendar se o tem nisva
pogovarjala.
POTEP PO MESTU
Hiša pri hiši, trgovinica pri tr-
govinici (namenoma uporabljam
pomanjševalmce, ker so v resnici
majhne). Največ je zlatarn, prek
osemdeset. In tako imaš najprej
zlatarno, takoj zraven se tesno k
njej stiska prodajalna čevljev, zo-
pet je le stena vmes in si že v pe-
karni, kjer hkrati pečejo in pro-
dajajo, poleg je mesarija pa ko-
vačija pa krojač, ki šiva in po-
merja v istem prostoru, pa spet
zlatarna, izdelovalec prešitih
odej pa torbar pa trgovina s tek-
stilom . . . Ena poleg druge, sti-
skajoč se tesno druga k drugi, v
njih pa dobiš vse. Tudi kozmeti-
ko iz uvoza, ure, takšne in druga-
čne parfume, vodice za pred brit-
jem in po njem, vžigalnike. Ne
vem, ali je bilo zgolj naključje,
da je bila brezcarinska prodajal-
na, ki sem si jo ogledala dan
prej, tako rekoč izropana in ali
obstaja kakšna povezava med to
trgovino in dobro založenimi
prodajalnicami v mestu.
Kako živijo vsi ti trgovci, ne
vem. A človek bi rekel, da se vsi
ukvarjajo z drobno obrtjo in tr-
govino, vsaj na prvi pogled. V ni-
ti eni od trgovin ali malih obr-
tnih delavnic pa nisem videla no-
bene ženske, razen v slaščičarni.
Mimogrede, tudj baklave niso
več, kar so bile. Žal mi je, da ni-
sem mogla obiskati bazarja, nji-
hovega sejma, ki ga imajo vsako
sredo. Na mojem potnem nalogu
srede ni bilo več. Kakorkoli že,
tudi tako sem videla, da je v teh
trgovinicah mogoče kupiti skoraj
vse. Imajo pa tudi potujoče trgo-
vine. To so manjši vozovi s konj-
sko vprego, kjer v glavnem kme-
tje prodajajo povrtnino. Od hiše
do hiše.
Na cesti pa lahko najamete tu-
di delavce za sekanje drv. Zbira-
jo se ob enem od mostov prek re-
ke Bistrice. Stojijo, čepijo, kadijo
in čakajo, da jih bo kdo' najel.
Lahko pa najamete tudi, kako bi
temu rekel človek, konjsko vpre-
go, ki vam odpelje tovor domov.
Ali pa voz na velikih kolesih, ki
ga poriva človek, neke vrste iz-
vošček, in vam ob večjih naku-
pih pomaga iz zagate. Le-ti ima-
jo svoje zbirališče na drugem
koncu mesta. Stojijo in čakajo
kot taksisti pri nas. Vsak dinar
pride prav.
Zanimivi so tudi gostinski lo-
kali, kjer piše, da točijo tudi al-
koholne pijače, kar je glede na
veliko število muslimanov, ki jim
vera pitje alkohola prepoveduje,
razumljivo. Za nas, kjer po go-
stinskih lokalih teže dobiš bre-
zalkoholne pijače, pa seveda ne-
navadno.
Prav prijeten je bil tale potep
po mestu. Zanimiv, poln prese-
nečenj. Razkril je marsikatero
značajsko potezo ljudi, s kateri-
mi živimo v isti državi, in vendar
so med nami razlike, velike razli-
ke. Zato je marsikaj težko doum-
Ijivo za nas. Ne gre, da se zaradi
tega ne bi razumeli, vendar pa je
za resnično razumevanje in soži-
tje potrebno, da se poznamo in
spoznamo, upoštevaje vse razli-
čnosti in nasprotja, ki opredelju-
jejo naša življenja.
Nataša Vodušek
(Konec)
TISK O »VEČERIH BRATSTVA« V PRIZRENU •KRONIKA 22. VEČEROV BRATSTVA
POROKE NE BO
PETER BOŽIČ: ČLOVEK V ŠIPI; REŽIJA BRANKA BE-
ZELJAK-GLAZER; GLEDALIŠKA SKUPINA DPD SVO-
BODA IZ PTUJA (SR SLOVENIJA)
Na Večerih bratstva je postalo
skoraj pravilo, da predstave
amaterjev iz Slovenije prinašajo
neko novo in sodobno razume-
vanje tako klasične kot sodobne
dramske literature. In ne samo
to. Slovenski amaterji igrajo
predstave, ki se jih tičejo, česar
pri drugih ni. Imeli smo prilož-
nost ne samo na Večerih brat-
stva — videti pretenciozne pred-
stave, ki so želele tekmovati s po-
klicnimi stvaritvami, pa čeprav
za osnovo niso imele niti enega
člena dramske umetnosti. Toda
kot v mnogih drugih dejavnostih
tudi tu Slovenci delajo drugače.
Predstava slovenskih amater-
jev iz Ptuja bi morda lahko bila
obrazec, kako se da narediti pro-
jekt, ki ne omogoča samo igral-
cem temveč tudi ostalim akter-
jem, da narede vse hvale vreden
dosežek. In da skozenj poskuša-
jo videti svet, v katerem žive, in
svoj položaj v njem. Amaterji iz
Ptuja to počno z resnično pre-
pričljivimi sredstvi, in kar je naj-
lepše, njihova sporočila dosegajo
gledalce in imajo v zavesti le-teh
pomen, tako na slovenskem go-
vornem področju kot širše. V be-
sedilu sodobnega slovenskega
proznega dramskega pisca Petra
Božiča so imeli odlično osnovo,
ki jih, čeprav morda opremljena
z veliko pripovedno zgradbo, ni-
kdar ni omejevala. C'"eprav je to
najbolj radikalno Božičevo bese-
dilo, nastalo pred več kot dvema
in pol desetletjema, sta njegova
čutnost in sporočilnost bila dov-
zetna za igralsko premišljanje in
eksperiment v sami igri. Božiče-
vo besedilo se ukvarja s splošni-
mi temami človeškega bivanja in
obstoja v moralnem smislu.
Problem poroke, vprašanje
identitete svobode in nesvobode,
pomanjkanje ljubezni in zmanj-
šanje sporazumevanja tvorijo os-
novne sestavine pripovedi o treh
dneh pred Andrejevo poroko z
Anjo. Božič je v besedilu pripe-
ljal do skrajnosti nekatere »svete
resnice« meščanske družbe in se
jim cinično posmehnil. Režiser-
ka predstave je to nekoliko pri-
povedno v dobrem pomenu
besede — zasnovo zgodbe do-
polnila z ustreznimi scenskimi
sestavinami, tako da nikdar ni
prišlo do nasprotja med tem, kar
se na odru govori in dogaja.
Režiserka Branka Bezeljak-
Glazer je vztrajala, da mora biti
»pripoved pripovedovana« na
scensko izredno moderen način z
razbijanjem in razvijanjem scen-
skega prostora v neke vrste pri-
spodobo, v kateri je en del bel,
drugi pa črn. Tako so kontrasti-
rani kostumi, dekor in luč. Tako
sta kontrastirani psihološki po-
dobi Andreja in Anje, Andreja in
dvojnika, Andreja in dekleta z
belimi lasmi. Režiserka je posa-
mezna mesta dogajanja zelo stro-
go omejila in določila, zato je bil
vsak delček doživetje zase. Če-
prav scensko samostojni so se
odlično vklapljali v dramsko
zgradbo te predstave. Zadovolj-
stvo je bilo gledati, s kakšno za-
vestjo in premišljenostjo igralci
amaterji iz Ptuja grade svoje vlo-
ge in upodabljajo ne ravno eno-
stavne osebnosti in njihova deja-
nja. Andreja je z razpoznavnimi
značilnostmi mladeniča, ki svoje
identitete ne najde, pa jo uporno
išče in se tragično zave njene ne-
zadostnosti, . predstavil Samo
Strelec. Anjo je igrala Fleur
Tkalčec v zanosu neuresničene
in neuslišane ljubezni, toda tudi
v bolečini ozaveščenja. V ospred-
je postavljamo še igro Jasmine
Preac, Gorazda Jakominija in
Nataše Slobodnjak.
Skratka — predstava Človek v
šipi ptujskih amaterjev je najbli-
žje možni zamisli gledališkega
amaterizma danes, za kakršnega
si brez pridržka prizadeva poro-
čevalec. M. žarič
JEDINSTVO, sreda, 14. oktobra
1987
(Prevod: jš.)
Društvo glasbenih delavcev Harmonija na
Graškem sejmu
Pod pokroviteljstvom zdravilišča Radenska Ra-
denci bo na Graškem sejmu 20., 21. in 22. novem-
bra glasbeni sejem, na katerem bo s svojo stojnico
sodelovalo društvo glasbenih delavcev Harmonija
iz Maribora. Na stojnici bo obiskovalcem na voljo
propagandni material slovenskih narodnozabav-
nih in zabavnih ansamblov. Predvajali bodo vi-
deokasete s posnetki slovenskih skupin. Na sejmu
samem pa bodo nastopili Slovenski muzikantje.
Štajerskih sedem, Pohorje express. Čudežna polja
in ansambel Braneta Klavžerja. Harmonija bo iz-
dala katalog priznanih članov društva.
Na glasbenem sejmu v Gradcu se bodo predsta-
vili ansambli, plesne skupine, humoristi iz Avstri-
je, Italije, Nemčije in Jugoslavije. Sejem bo sprem-
ljala avstrijska televizija, avstrijski radio in lokalne
radijske postaje, gramofonske hiše in najrazličnej-
ši producenti. lastniki lokalov z glasbo in seveda
vsi drugi ljubitelji glasbe.
NaV
TEDNIK
» 10. november 1987
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 5
ALBIN LUGARIČ V UMETNOSTNI
GALERIJI MARIBOR
Letošnja likovna dejavnost na
Ptuju je v znamenju Lugaričeve-
ga slikarstva. Umetnik je doma-
čemu mestu naklonil skoraj štiri-
deset ustvarjalnih let. Mesto se
mu je skromno oddolžilo s pode-
litvijo velike oljenke in s pregled-
no razstavo, ki je bila aprila in
maja v muzejski galeriji na gra-
du. Razstava je bila toplo spreje-
ta, tolikšnega obiska na podob-
nih prireditvah že dolgo ni bilo.
Ob pripravah na razstavo se je
Pokrajinski muzej Ptuj povezal s
kulturnima centroma v Velenju
in Murski Soboti ter z Umetno-
stno galerijo v Mariboru. V Vele-
nju je bil septembra na ogled iz-
bor Lugaričevih del s ptujske
razstave, v Mursko Soboto bodo
dela odpotovala na začetku pri-
hodnjega leta. Mariborska
Umetnostna galerija je otvoritev
Lugaričeve razstave pripravila v
tednu pred državnim praznikom
— v torek, 24. novembra, ob 18.
uri.
Mariborska Galerija s svojo
dejavnostjo pokriva tudi ptujsko
občino. Ptujski muzej tako ni
edini raziskovalec likovne
ustvarjalnosti na našem območ-
ju. Spomnimo se le velike retro-
spektive Jana Oeltjena, ki jo je
leta 1981 pripravila mariborska
galerijska hiša. Ob sodelovanju
in medsebojni podpori galeristov
iz Ptuja in Maribora so nastale
že mnoge razstave. I*tujčani smo
nemalokrat povabili mariborske
kolege, da so pripeljali v naše
mesto že izoblikovano razstavo.
Albin Lugarič ob otvoritvi svoje razstave na ptujskem gradu 15. aprila letos.
(Foto: Stojan Kerbler)
večkrat pa smo takšna gostova-
nja tudi vračali. Pred dvema leto-
ma, na primer, smo s Ptuja v Ma-
ribor in nato še v Kostanjevico
selili razstavo del Viktorja Gori-
čana. Letos Umetnostna galerija
Maribor sprejema iz ptujskega
muzejskega programa v svoje
razstavišče več kot 100 del Albi-
na Lugariča.
Ptujskemu slikarju so odmerili
najuglednejše prostore v prvem
nadstropju galerijske stavbe na
Strossmayerjevi ulici. V ta na-
men so začasno umaknili stalno
zbirko, podobno kot smo to sto-
rili v ptujskem muzeju letos spo-
mladi. Albin Lugarič je v Mari-
boru že večkrat razstavljal. V le-
tih 1956, 1958, 1966 in 1978 seje
predstavil samostojno, redno pa
se udeležuje tudi društvenih raz-
stav. Prejšnji mesec je imel v ga-
leriji Mladinske knjige v Gospo-
ski ulici prodajno razstavo. Letos
pa je ptujski umetnik predsta-
vljen tudi v več publikacijah.
Spomladi je ob pregledni razsta-
vi izšel katalog v založbi ptujske-
ga muzeja. Velika pozornost je
umetniku odmerjena tudi v liko-
vni monografiji Ptujski slikarji
XX. stoletja, ki sta jo izdali Mla-
dinska knjiga in Kulturna skup-
nost občine Ptuj. Ptujska tiskar-
na bo vsak čas ponudila v proda-
jo koledar za leto 1988 z repro-
dukcijami Lugaričevih haloških
krajin.
Lugaričeva pregledna razstava
bo v Umetnostni galeriji v Mari-
boru odprta do konca decembra
vsak dan, razen ponedeljka, od
9. do 13. in od 15. do 18. ure, ob
nedeljah in praznikih pa od 9. do
' Marjeta Ciglenečki
LITERARNI VEČER DRUŠTVA SLOVENSKIH PISATEUEV
Zaključek 15. ptujskih
kulturnih srečanj
z literarnim večerom Dru-
štva slovenskih pisateljev so
se 11. novembra končala 15.
ptujska kulturna srečanja.
Prireditve, bilo jih je enajst,
so se vrstile od septembra in
predstavile vse zvrsti umetni-
škega ustvarjanja. Srečanja je
pričel moški komorni zbor iz
Ptuja, nadaljevala jih je re-
trospektivna razstava Vladi-
mirja Lamuta, s koncertom
klasične glasbe so se predsta-
vili Dunja Spruk, Maks
Strmčnik in Tomaž Lorenz.
Videli smo Erotični kabaret
Bertolta Brechta v izvedbi
Slovenskega narodnega gle-
dališča iz Maribora, Petra
Božiča Človeka v šipi, ki jo je
pripravila ptujska gledališka
skupina, predstavo Tobija, ki
jo je igralo lutkovno gledališ-
če Kulturno-umetniškega
društva Kobanci iz Kamnice,
videli smo mladega avstrij-
skega igralca Edwarda Haus-
wirtha v Bollovih Klovnovih
pogledih. V okviru Borštni-
kovega srečanja se je v Sred-
nješolskem centru predstavil
igralec Zlatko Šugman. Vla-
dimir Kovačič in Bor Turel
sta nam predstavila elektron-
sko glasbo. V okviru srečanj
so bile tudi filmske predstave
Pulj po Pulju in 18. festival
domače zabavne glasbe. Na
gradu Borlu je bilo srečanje z
igralcem Poldetom Bibičem.
Srečanja so postala nepo-
grešljiva v kulturnem življe-
nju Ptuja in so si v teh letih
pridobila številno občinstvo,
je poudaril na sklepni prire-
ditvi predsednik Zveze kul-
turnih organizacij Franc La-
čen. Kljub negotovosti, ali bo
denar za srečanja ali ne, je
organizatorju — Zvezi kul-
turnih organizacij uspelo pri-
praviti program, ki je zado-
voljil širok krog ljubiteljev
umetniškega ustvarjanja.
Srečanja so se začela in
končala v novi kletni dvorani
ptujskega gledališča, ki je go-
stila kar nekaj letošnjih kul-
turnih prireditev. Z njo je
ptujsko kulturno dogajanje
dobilo prostor, ki prinaša no-
vo kakovost v prireditveno
dejavnost.
Na literarnem večeru Dru-
štva slovenskih pisateljev so
se številnim obiskovalcem
predstavili Rudi Šeligo, Da-
ne Zaje, Maja Vidmar, Peter
Božič, Rade Krstič in Vladi-
mir Kovačič. Pogovor z njimi
je vodila Branka Bezeljak-
Glazer, sami pa so prebrali
nekaj odlomkov svoje proze
in poezije.
Prireditve 15. ptujskih kul-
turnih srečanj si je ogledalo
okrog 15.000 obiskovalcev.
Prireditve v okviru srečanj pa
so si pridobile tudi stalen
krog ljudi, ki pridejo na vsa-
ko prireditev. Žal so srečanja
v zadnjih letih omejena na
predstavljanje predvsem do-
mačih skupin, -saj je denarja
za tovrstno dejavnost vedno
manj. Srečanja pa naj bi
predstavila dogajanja tako
domačih in tujih ustvarjal-
cev. Pa — kot icaže — v pri-
hodnje ne bo nič bolje; želi-
mo si lahko le, da bi ne bilo
slabše in da organizator ob
negotovosti, ali denar bo ali
ne, ne bi obupal.
NaV
Zveza kulturnih organizacij Slovenije s sodelovanjem Zveze kul-
turnih organizacij Maribor Ruše, Črnomelj, Ilirska Bistrica, Rado-
vljica, Ljubljana Šiška in Dravograd ter Zveze sindikatov Slovenije,
Zveze socialistične mladine Slovenije, tednika Mladina, revije An-
tena, časopisa Kmečki glas in Društva slovenskih pisateljev
razpisuje
NATEČAJ za udeležbo na 16. srečanju pesnikov in pisateljev za-
četnikov.
Pogoji:
— Sodelujejo lahko avtorji, ki svojega dela še niso izdali (razen v
samozaložbi) v knjižni obliki in še niso bili uvrščeni med naj-
boljše v dosedanjih republiških srečanjih pesnikov in pisate-
ljev začetnikov, in to s prozo, poezijo in dramskimi deli.       i
— Prispevke morajo napisati s pisalnim strojem in poslati v treh j
izvodih, označiti pa jih morajo s šifro. Prispevkom pa naj av- j
torji priložijo še zapečateno ovojnico s podatki: ime in pri-;
imek, naslov, izobrazba, poklic, starost in šifra. ]
— Tričlanske žirije (enega člana bo imenoval republiški literarni ^
odbor, dva pa organizator območnega srečanja) bodo med j
pravočasno prispelimi prispevki s svojega območja izbrale '
najboljše avtorje za nastop na območnem in republiškem sre-
čanju.
— Vse poslane prispevke odstopijo avtorji za morebitno objavo
brezplačno. Organizatorji bodo objavili dela izbranih avtorjev
na način in v obsegu, ki bo ustrezal njihovim finančnim mož-
nostim. Rokopisov ne vračamo.
— Prispevke je treba poslati do 3. decembra 1987 na naslov:
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE, Kidričeva 5,
Ljubljana (za 16. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov).
Območna srečanja bodo potekala: za Štajersko v Rušah decem-
bra 1987, za Gorenjsko v Radovljici februarja 1988, za Ljubljano v
Šiški februarja 1988, za Koroško v Dravogradu februarja 1988, za
Primorsko v Iliriski Bistrici marca 1988, za Dolenjsko pa v Vinici
aprila 1988. Republiško srečanje bo maja 1988.
Dodatne informacije lahko dobite po telefonu: 061 217-860 ali
211-828, int. 18.
Odbor za literarno dejavnost
Zveze kulturnih organizacij
Slovenije
ZAKLADI, PRIČEVANJA
PTUJA IN ORMOŽA
— p. Marjan Vogrin —
Minoritska knjižnica Ptuj
»Manjši bratje« sv. Frančiška Asiškega (1181/82-1226) so prišli
na slovenska tla kmalu po ustanoviteljevi smrti. Najdemo jih v Gorici
(1226/30), Ljubljani (1233), Celju (pred 1. 1241), Kamniku (pred
1300), Beljaku (okrog 1. 1242), Mariboru (okrog 1. 1250), pa tudi v Ptu-
ju (r239 — ta letnica je izpričana predvsem s tradicijo. Znanstvene
razprave za simpozij ob 750-letnici samostana pa bodo rekle zadnjo
besedo.)
Običajno so bili sinovi sv. Frančiška v mesta povabljeni od meš-
čanov, vabile pa so jih tudi plemiške družine. Pogosto najdemo v
istem kraju dominikance (ustanovitelj dominikancev je sv. Dominik
pribl. 1170-1221) in manjše brate (latinsko ime je »Fratres minores«;
v nemškem in tudi v slovenskem govornem področju pa so jih klicali
»Minder—briider« ozir. »minoriti«), prav tako tudi v Ptuju. Svoje na-
selbine so manjši bratje postavljali zunaj mestnega obzidja in šele v
poznem srednjem veku tvorijo samostani s svojim obzidjem del me-
sta. S tem so prispevali k varnosti samega mesta.
Zavetnika samostana sta. apostola sv. Peter in Pavel. P. Anselm
Luebek ju je leta 1695 upodobil in sliko prilepil v Glasbeno teorijo G.
Zarlina da Chioggia.
TfcMPLVMA:MOKA8TER.r/MRR.PP.MlKORITARVM PETTOVy jMiNO jO^IČ C(»JPLETA
Bakrorez Minoritskega samostana iz leta 1696
Kako velik je bil prvotni minoritski samostan, še ni ugotovljeno.
Prav tako ni podatkov o srednjeveškem arhivu in biblioteki (celoten
popis arhivskega materiala in starih rokopisov — kodeksov, ki so bili
v samostanu še v prejšnjem stoletju, še ni narejen). Tudi začetki seda-
njega knjižnega fonda so delno neraziskani. Po fondu, ki se nahaja v
knjižnici, bi se dalo sklepati, da so začetki samostanske knjižnice v
drugi polovici 16. stoletja. Iz tega obdobja so knjige dokaj številno za-
stopane, večina pa jih je iz 17. in 18. stoletja. Najpomembnejša knjiga
iz 16. stoletja je Novi testament Primoža Trubarja iz let 1557, 1560 in
1561 (v začetku lanskega leta, 1986, je bil Novi testament restavriran v
Fribourgu, št. knjige 1).
'   Se nadaljuje
Vloga in naloge skupnosti
osnovnih šol
v osnovnih šolah občine Ptuj se v šolskem letu
1987/88 šola 7918 učencev. Od tega jih je v šoli s
prilagojenim programom 237 v 23 oddelkih od 1.
do 8. razreda in v ostalih osnovnih šolah 7681 v
335 oddelkih od 1. do 8. razreda. Nad 25 učencev
v oddelku imajo 4 osnovne šole (Markovci, Oš Ol-
ge Meglic, Franca Osojnika in Toneta Žnidariča).
Po organiziranosti je 10 šol samostojnih, 8 šol je
centralnih in 11 podružničnih (od tega dve 8-ra-
zredni). Celodnevni sta osnovna šola Kidričevo s
podružnico Lovrenc in podružnična šola Stoperce
(skupaj 457 učencev). V podaljšano bivanje je za-
jetih 928 učencev (39 oddelkov). V šolo se dnevno
vozi 2374 učencev.
V juniju 1987 je skupščina poslovne skupnosti
osnovnih šol občine Ptuj sprejela sklep, da delo-
vna skupina pripravi celovito analizo o stanju v
osnovnem šolstvu in jo da decembra v razpravo
vsem trem zborom skupščine občine Ptuj. Na raz-
širjeni seji predsednikov osnovnih organizacij sin-
dikata in predsednikov samoupravnih organov os-
novnih šol so bile 5. novembra sprejete teže za pri-
pravo analize. Zajela naj bi:
1. organizacijo dela v osnovnih šolah (obseg de-
javnosti, organiziranost šol, kadrovska zasedba,
materialno stanje ...)
2. programskorazvojne cilje (obseg zagotovlje-
nega programa v srednjeročnem obdobju, potrebe
po posodabljanju obstoječih prostorskih kapaci-
tet, dozidave oz. novogradnje; širitve dopolnilne-
ga programa: zaposlovanje strokovnih delavcev,
razvoj celodnevne osnovne šole, podaljšanega bi-
vanja, tečaji plavanja in šola v naravi, finansiranje
kulturnih in naravoslovnih dejavnosti, nabava uč-
benikov, prehrana učencev, fakultativni pouk, raz-
širjeni program interesnih dejavnosti)
3. program investicij in investicijskega vzdrže-
vanja (dokončanje začetih in načrt za naprej po
enotnih kriterijih)
4. statusne spremembe — predlogi šol (na os-
novi števila otrok, kakovosti pouka in racionalno-
sti poslovanja)
5. vlogo in naloge poslovne skupnosti osnovnih
šol občine Ptuj:
— Osnovne šole naj bi dopolnile svoje samou-
pravne akte (statute) v tem smislu, da so sklepi,
sprejeti na skupščini poslovne skupnosti, obvezu-
joči za vse članice.
— Statut skupnosti osnovnih šol je treba dopol-
niti v poglavju, ki obravnava skupščino in njene
pristojnosti.
— Poslovna skupnost osnovnih šol naj bi ostala
še naprej mesto za dogovarjanje razvoja in uskla-
jevanje dela osnovnih šol.
— Uskladili naj bi kriterije za oblikovanje me-
ril za vrednotenje vzgojnoizobraževalnih storitev
osnovnih šol občine Ptuj z zakonom o osnovni šo-
li, standardi in normativi in branžnim samouprav-
nim sporazumom (zagotovljeni program, dopolnil-
ni program in nepotrebna svobodna menjava dela
med uporabniki in izvajalci).
— Skupnost oziroma posamezni izvajalci opra-
vljajo strokovne posle za združevalce amortizacij-
skih in stanovanjskih sredstev.
— Priprava osnutkov samoupravnih aktov in
strokovnih podlag za uresničevanje vzgojnoizo-
braževalnih in drugih nalog cenovnih šol (šole že-
lijo, da bi na skupnosti zaposlili pravnika).
— Organizacija strokovnih aktivdv za razredno
in predmetno stopnjo; povezovanje s strokovnimi
aktivi v srednjem usmerjenem izobraževanju in s
strokovnimi aktivi v vzgojnovarstveni organizaciji.
— Načrtovanje in organizacija strokovnega in
družbenopolitičnega izobraževanja delavcev v
vzgoji in izobraževanju.
— Sodelovanje osnovnih šol z Zavodom za šol-
stvo, ustanoviteljem — SO F*tuj, z drugimi vzgoj-
noizobraževalnimi institucijami v občini (SSC,
VVO, glasbena šola) in z družbenopolitičnimi or-
ganizacijami v občini.
— Usklajevanje kadrovske in štipendijske poli-
tike.
— Koordinacija pri izvajanju in organizaciji šo-
le v naravi, plavalnih tečajih, tečajev družbene sa-
mozaščite, gospodinjskih tečajev, kulturnih dejav-
nosti, počitniških dejavnosti učencev.
— Koordinacija aktivnosti na področju SLO in
DS.
— Sodelovanje pri sprejemanju srednjeročnih
in dolgoročnih razvojnih načrtov osnovnih šol
(program širitve prostorskih kapacitet, investicij-
sko vzdrževanje, zaposlovanje strokovnih delav-
cev ...) Osnovne šole ugotavljajo, da bi bilo smo-
trno zaposliti strokovnjaka za gradbeništvo, ki bi
skrbel za redno investicijsko vzdrževanje šol, nad-
ziral pa bi tudi strokovnost pri izvajanju gradbe-
nih del.
— Realizacija pobud za racionalnejše poslova-
nje osnovnih šol. PS
6 — IZ NAŠIH KRAJEV
19. november 1987 - TEDNIK
KS IVANA SPOLENAKA
Enkratm prispevki občanov
Te dni so gospodinjstva \ krajevni skupnosti Ivana Spolenaka prejela in-
formacijo o porabi sredstev krajevnega samoprispevka, še posebej pa poročilo
o gradnji kanalizacije Na obrežju.
Doslej so s sredstvi samoprispevka in ptujske komunalne skupnosti zgradi-
li v tej krajevni skupnosti 771 m primarnih kanalov, predor pod železniško pro-
go in navezavo na kanal TGA. Ostalo pa jim je približno 555 metrov primarne
kanalizacije, ki je po cenah iz letošnjega junija vredna 79 milijonov 320 tisoč di-
narjev, in vsi sekundarni vodi, za kar pa bodo poizkušali najti sredstva pred-
vsem na dva načina.
Krajanom namreč v informaciji predlagajo, da bi tudi prihodnji krajevni
samoprispevek namenili za gradnjo kanalizacije Na obrežju. Sredstva bodo po-
rabili predvsem za dokončanje primarnih kanalov. Posamezna gospodinjstva
pa se bodo lahko priključevala na kanalizacijo le, če bodo v enkratnem znesku
plačala prispevek, ki sedaj znaša 511 tisoč dinarjev. Pogoje za priključitev bo
določila ptujska TOZD Vodovod in kanalizacija, stroške za priključke, ki bodo
daljši od 30 metrov, pa bodo krajani plačevali solidarnostno iz krajevnega sa-
moprispevka. Prispevke za priključke bo zbirala krajevna skupnost in jih vlaga-
la v gradnjo primarnega omrežja. Trenutno se bodo lahko na primarno omrežje
priključila gospodinjstva v ulicah Na Obrežju, v Tavčarjevi in v delu Prežihove.
Krajani se bodo torej odločali o tem, ali se bodo priključevali ali ne. Vse-
kakor pa bo morala v ulicah biti večina gospodinjstev za to in plačati najmanj
511 tisoč dinarjev.
d. I.
Izšla pesniška zbirka Gabrijela
Berliča »Mrakote«
Ptujčan Gabrijel Berlič, učitelj, je v samozaložbi izdalsvojo prvo pesniško
zbirko. Trideset pesmi je razdeljenih v štiri vsebinsko zaokrožene sklope: Jaz,
Sam, Smeh in Kristal. Pesmi mu je zbrala in uredila Branka Bezeljak — Glazer.
ilustracije je prispeval Oto Jurgec. oblikovalec je bil Franc Gantar, knjižico pa
je natisnil Zavod SR Slovenije za statistiko iz Ljubljane.
Predstavitev knjige bo v decembru.
NaV
Nova samopostrežnica pri Tomažu
Mercator — Zarja Ormož je včeraj pri Tomažu odprla novo samopostre-
žno prodajalno. Na 300 kvadratnih metrih z najsodobnejšo opremo bo potroš-
nikom zagotovljena kakovostnejša in celovitejša ponudba blaga, česar doslej v
klasični prodajalni ni bilo mogoče. Tako je tudi Tomaž dobil sodobno prodajal-
no in Mercatorju — Zarji gre vse priznanje za skrb do potrošnikov tudi v tem
delu Slovenskih goric.
NaV
Iz Juršincev
Postaja Rdečega križa v kraje-
vni skupnosti Juršinci je organi-
zirala nabiralno akcijo za pomoč
socialno šibkim družinam, ki sta
jih prizadela toča in močno neur-
je. V manj prizadetih vaseh so
vaški aktivisti RK zbrali 250.000
dinarjev. K temu pa moramo do-
dati, da je samo v Gabrniku bilo
zbranih 120.000 dinarjev. Zbrani
denar je bil komisijsko razdeljen
25 socialno šibkim; ti so na po-
staji RK v Juršincih prejeli po
10.000 din in nekaj oblačil. 20
najbolj prizadetih občanov KS
Juršinci pa je prejelo denarno
pomoč po poštni nakaznici prek
občinskega RK Ptuj.
Vsem, ki so kakorkoli pomaga-
li in prispevali v tej humani akci-
ji, se Janez Pignar kot dober or-
ganizator akcije iskreno zahva-
ljuje, posebej pa se zahvaljuje za
izvedbo tako pomembne in uspe-
šne akcije tovarišici Mariji, tajni-
ci obč. RK Ptuj, socialnim delav-
kam, ki so skupno s tajnico naše
krajevne skupnosti Angelo Šmi-
goc realno zbrale podatke in oce-
nile prizadete, kar je bila osnova
za dodelitev pomoči. ;
V imenu vodstva RK Juršinci
in prejemnikov pomoči se za po-
moč iskreno zahvaljujemo kraje-
vni organizaciji RK Gorišnica in
Rdečemu križu Slovenije.   F. Š.
PISMA BRALCEV
(Laično) razmišljanje
o črnih dogodkih v črnih
kronikah
Ko prebiram črno kroniko naših dnevnikov, ugotavljam smešno-
grozljive, a z dokazi podkrepljene in seveda dokazane ugotovitve, ka-
tere upoštevajo sodišča, ko kršilcem določajo kazen. Naj gre — reci-
mo — za različne vrste nasilja zoper odraslo osebo ali komaj nekajde-
setletnega otroka, osumljence po navadi obsodijo na manj let, kot bi
zaslužilo njihovo dejanje (kakor da bi se bolečine prizadetih lahko
blažile in pozabljale s sedenjem brezvestneža v zaporu!?), ker sodni
izvedenci ugotovijo, da je bil obdolženi v času dejanja bistveno
zmanjšano neprišteven — zaradi osebne motenosti, zaradi alkoholiz-
ma itd. Za žrtve žalostna ugotovitev, da so prav vseh vrst obdolženci,
ki zagreše umor, naklepni umor, poskus umora, spolno zlorabo nena-
doma in prav takrat duševno neprištevni.
Prav gotovo doživlja vsak zemljan kdaj pa kdaj težke trenutke,
pa mora in zmore obvladati svojo psiho in se ne znese nad sočlove-
kom kot oni »neprištevneži« (?). Mar bomo za vsakega takega vroče-
krvneža v tej ali oni smeri iskali in tudi našli opravičilo ter celo opro-
stitev? Ali celo spregledanje? Kam bo to pripeljalo? Sigurno ne k
zmanjšanju kriminala, prej k njegovi rasti.
Ne mislim drezati v sodne akte in pravila, ker jih ne poznam; le
realno poskušam gledati na te stvari, ki me vse bolj spominjajo na ne-
katere druge dežele, ki se s podobnimi problemi srečujejo množično.
Čudim se, kako je lahko takšen neprištevnež nenadoma zopet
prišteven, kakor hitro začno odločati o njegovem (ne)bivanju na pro-
stosti. Nenadoma ni več pod nobenim psihičnim pritiskom, četudi je
sodni postopek psihični pritisk za slehernega obdolženca.
Sonja Votolen
Košarka
Ptuj—Rogoza 91:73
Ptujski košarkarji so v soboto zvečer v športni dvorani Center prikazali eno
slabših iger v letošnjem prvenstvu. Gostje so vodili ves prvi polčas in šele v zad-
njih sekundah v prvem delu so domačini uspeli s trojko Mirana Kotnika izena-
čiti na 41 proti 41.
V drugem polčasu so zaigrali agresivno v obrambi in učinkoviteje v napadu
ter zasluženo zmagali.
Koše za domačo ekipo so dosegli: Robert Kotnik 20, Pečnik 20, Čabrijan
14, Miran Kotnik 12, Marčič 8, Damiš 7, Rozman 4. Filpič 4 in Vučinič 2.
Ptujska ekipa je trenutno prva v II. SKL — vzhod. V zadnjem kolu prvega
dela lige se bo v soboto. 21. novembra, pomerila z ekipo Pomurja. Tekma bo v
Murski Soboti.
MG
Ali je potrebna razprava okrog božičal
Ko je bilo lansko leto prek televizije izrečeno
voščilo vsem vernikom s strani Jožeta Smoleta, se
je ponekod dvignil prah do neba.
Mar je kritika bila potrebna? Najbrž, da ne. Vsa
čast vsem tistim komunistom, ki ne ločujejo verni-
kov od družbe. Na tisoče vernikov je pozdravilo
partijo in tovariša Smoleta, na sto tisoče jih je na-
slednji dan odšlo na delo z mislijo: Če že nisem
član ZK, me tudi na vrhu ne smatrajo za manj
vrednega.
Ker je baje več kot polovica Slovencev za to, da
se božič praznuje, se nekateri sprašujejo: Sedaj
božič, potem velika noč?
Kolikor je pač jasno, še do sedaj velika noč ni
bila čez teden, ampak pride ta praznik vedno na
nedeljo.
Torej ves strah na stran; brez skrbi, da verniki
ne bodo zahtevali kaj več, bo kar dovolj božično
praznovanje, če pač kdaj bo. Če ne, tudi prav. Ko
človek sliši in bere razne stvari okrog tega, se vpra-
ša: Mar naj naša družba reče >Dol s cerkvijo<? Ali
pa ~ obratno — naj verniki (ptujski ali kateri ko-
li) rečejo: Grad nam ni potreben, ker odznotraj ni-
so namalani svetniki. Ne, vse je naše, vsi živimo
pod isto streho družbenega sistema. Naša družba
nobenemu ne ukazuje oziroma odreja: Ti moraš
biti tu, ti tam. Vsak pač živi tam, kjer misli, da mu
ustreza.
Tisti, ki smatra, da je sposoben za ZK, naj lepo
pristopi, kajti celotna družba danes potrebuje pra-
ve ljudi. In ne pozabiti, da si verniki želijo, da so v
ZK resnično ljudje, vredni spoštovanja, saj se z
njimi vsak srečuje. Kajti pravi, vzoren komunist je
človek, poln dobrih lastnosti.
Kakor komunisti tako smo tudi verniki vsi nosil-
ci ene zastave, pod katero živimo. Z ene in druge
strani je bila prelita kri, ki je globoko prepojila na-
šo prst. Da pa je v tako imenovanem božjem ime-
nu gestapo ubijal poštene ljudi, je seveda res, ven-
dar na račun tega ni treba nekaterim misliti, da bi
z morebitnim praznovanjem božiča kdaj nad vse-
mi nami zavladal sv. Peter.
Smo država in družba, ki sta jo začrtala lito m
partija, in to ostanemo, ne glede na to, kdo je kaj.
Če bomo kdaj praznovali božič, bomo izgubili
en dan, vendar zaradi tega ne bomo družbe osiro-
mašili v tolikem obsegu, kot če delamo in delamo,
a brez večje koristi.
Pisec članka v Tedniku se je bolj pošalil kot re-
sno mislil, češ da bodo čez nekaj časa učitelji vodi-
li otroke k polnočnicam. Brez skrbi, to ne bo po-
trebno, ampak bodo sami — kot do sedaj — hodili
v cerkev. Za nekatere večje mlade bi pa bilo res
pametno, da bi jih vsaj kdaj kdorkoli vodil v cer-
kev, ko razbijajo prometne znake in še kaj.
Kakorkoli že — vsak ima svoje mišljenje, vsak
naj živi s svojo »naslovno stranjo.«
Ce bo božič praznik, ga bomo imeli vsi skupaj
tako kot vsak državni praznik; če pa bo seveda
kdo želel delati, naj dela. Je pa tako, da delavec v
tovarni ne ve za noben praznik, če je njegovo delo
izmensko; ne glede na to, ali bi rad praznoval ali
ne, mora na delo.
Sicer pa je najboljše, da ostanemo kar po sta
rem, tako da ne bo očitkov. Dobro pa se bo zdelo
vsem, ki božič praznujejo, da jim kdo spet zaželi
prek televizije kaj dobrega, kajti pravi vernik je za-
dovoljen z vsem najmanjšim.
Franc Drobnič
PRIPIS UREDNIŠTVA:
Po objavi sestavka »... in na Zemlji mir ljudem,
ki so blage volje« (Tednik št. 43, 5. 11. 1987) smo v
uredništvu prejeli več pisem in telefonskih pozivov.
V večini gre za očitke piscu Jožetu Šmigocu, ki naj
bi s pisanjem izražal nestrpnost, nepoznavanje in
strahopetnost, ker se ni podpisal s polnim imenom
in priimkom. Očitno je šlo za nerazumevanje napi-
sanega, saj drugačno mnenje ni v nasprotju s priza-
devanji za demokratizacijo naše družbe. Po našem
mnenju polemika o tem ni potrebna, v celoti pa ob-
javljamo prispevek Franca Drobnica.
Za uredništvo:
Ludvik Kotar, odgovorni urednik
Gobarska trofeja
Trofeja iz Lahonskih gozdov
V raznih časopisih smo letos lahko prebrali o ri-
biških in gobarskih podvigih in trofejah. Tako se
je tudi Jožetu Rižnarju iz Ormoža nasmejala go-
barska sreča, in to kar po naključju. Je sicer vnet
ribič, saj je že na tekmovanjih osvajal prva in dru-
ga mesta.
Ker je imel prejšnji dan dober ribiški sprijem, se
je odločil za gozd, ne za Dravo. Po štiridesetih le-
tih se je spomnil, ko je še kot kratkohlačnik hodil
past govedo k kmetu in lončarju Alojzu Stojku v
Zerovnice, da je nekega jesenskega dne v gozdu
ob pašniku nabral mnogo ajdovih jurčkov. Pot ga
Jože Rižnar
je vodila v rojstni kraj Ivanjkovci, od tam pa v La-
honske gozdove. Odločitev za gozd je bila bogato
poplačana. Nabral je kar celo košaro ajdovih jurč-
kov in vrečko glivcev. Da bi bila gobarska sreča
popolna, je našel ob borovem panju borov glivec
(na sliki), ki je tehtal 3,10 kilograma.
Jože pravi, da bo mu 23. oktober ostal v lepem
spominu na otroške in gobarska leta. Vsi, ki ga po-
znamo, pa mu želimo še mnogo gobarske in ribi-
ške sreče.
Adolf Rižnar
Posnetka Ema Žalar
Savina
vinska
trgatev
24. oktobra, ko so bile domače
gorice zdavnaj obrane, je povabi-
lo Slovensko kulturno društvo
Sava iz Frankfurta na svojo vin-
sko trgatev vse ljubitelje doma-
čih pesmi in melodij. Sladko
grozdje je dopolnjevalo čustva
mladosti, preživete po vasicah
med griči zelene Slovenije.
Že na predvečer smo pričako-
vali delegate SZDL in skupščine
občine Ptuj — pokrovitelje naše-
ga društva. Toplino domačega
mesteca so prinesli s seboj, zato
smo se z njimi ustavljali ob ne-
štetih vprašanjih trenutne gospo-
darske situacije, razcveta drobne
obrti, carine in ugodnejših mož-
nosti vrnitve v domovino. Vse
premalo smo obveščeni o ukre-
pih in zakonih, saj se le-ti pogo-
sto spreminjajo in le redko v do-
bro zdomskim družinam. Nesi-
gurne pred odločitvijo ostajajo
družine na tujem in z njimi vred
otroci, ki se razvijajo in krepko
korakajo v dobo zrele mladosti.
Korenine dobivajo v deželi gosti-
teljici. Domovina je za nje pojem
lepe in gostoljubne dežele, toda
le za čas počitnic. Vse bolj se ču-
tijo doma v krajih, kjer smo in
bomo tujci.
Predsednik društva Sava Du-
šan Rupar je izrekel srčno dobro-
došlico po dolgi in naporni poti
sekretarju OK SZDL občine Ptuj
Francu Golobu, članici predsed-
stva sindikata Eriki Mihelač in
novinarju ptujskega Tednika
Martinu Ozmecu.
Dvorana v Bonamesu, pred-
mestju Frankfurta, je bila ta ve-
čer kmalu napolnjena. Ptujski
orkester Pomlad je začel zbrane
goste vabiti na plesišče. Kot v
panju so se trli zadovoljni pari.
Domače vzdušje in sproščena
dobra volja tako redko zaideta
med nas. Člani Pomladi so jo
znali priklicati. Zato smo hvale-
žni svojim pokroviteljem, saj s
poslanim orkestrom privabimo
več rojakov — pravzaprav vse ti-
ste, ki spoštujejo misel narodno- '
stne pripadnosti.
Med zbranimi so bili predstav-
niki generalnega konzulata SFRJ
— generalni konzul Franc Prista-.
všek, direktor LB v Frankfurta
Vlado Golob ter predstavnika
domačih podjetij Andrej Lapaj-
ne in Janez Poljanec.
Ob izredno uspeli prireditvi se
društvo Sava iz Frankfurta za-
hvaljuje vsem, ki so na kakršen
koli način pripomogli k lepšemu
slovenskemu večeru, ki se je čez
noč potegnil tja do jutranjih ur.
Šele takrat so začele ugašati me-
lodije prizadevne ptujske Pomla-
di.
Dragica Nunčič
90 LET FRANČIŠKE VRABIČ
Najraje sem bila sprevodnica
Imeti devetdeset let pomeni,
da se je nekdo rodil že v prejš-
njem stoletju. Frančiška Vrabič z
Draženske ceste 2 v Ptuju je že
ena izmed njih. Rodila se je I.
novembra 1897 v Šempetru na
Krasu. Oče je bil železničar in
osemčlanska družina se je selila
tako, kakor je menila uprava že-
leznic. Frančiška pravi, da včasih
niso nič vprašali: dobil si dekret,
treba je bilo naložiti voz in iti.
Stroške selitve pa je poravnala
železnica. V enem letu so se selili
tudi štirikrat. Železnica je hotela,
da je družina prišla v Ptuj, in tu
so tudi ostali. Frančišča je bila
med šestimi otroki najstarejša in
je še edina živa.
Svojo družino si je ustvarila v
Ptuju. Možje bil v vojaški službi.
Imela sta dva otroka, sina in
hčer. Sina je izgubila in leta 1958
tudi moža. Danes živi pri hčerki,
ima vnuka in tri pravnuke. Pravi,
da njeni pravnuki danes živijo
mnogo bolj svobodno, kot je ži-
vela ona v njihovi-h letih. Oče je
bil strog in dela ni nikoli zmanj-
kalo.
Lepo je bilo, ko so imeli kravi-
co in je pasla. Česa vse niso ušpi-
čili!
Končala je meščansko šolo.
Delala je v trgovini, na železnici
in žagi. Najraje se spominja
predvojnih let, ko je bila spre-
vodnica na vlaku, ki je vozil iz
Ptuja v Maribor. Tudi trikrat na
dan je prevozila to progo. Spo-
minja se branjevk in njihovih ko-
šar, ki so zasedle ves probloi na
vlaku. Veliko jih je včasih hodilo
na mariborsko tržnico, saj v Ptu-
ju ni bilo mogoče vsega prodati.
Bolezen današnjega časa -
rak — tudi Frančiške ni obšla.
Pa se ne da. Dvakrat je bila ope-
rirana, v ljubljanski bolnišnici je
bila skoraj leto dni. Danes jo
muči noga, na kateri ima devet
šivov, in vsako spremembo vre-
mena krepko občuti.
Česa vse ne ve povedati Fran-
čiška; pravi, da je vrag ne mara,
pa tudi bog ne. Da nosi že devet
križev, seji ne zdi nič posebnega,
pa tudi kakšnega recepta za dol-
go življenje nima. Zgovorna je in
na televiziji spremlja dogajanja v
svetu, še kuha in pomiva posodo.
Korenina je, da je kaj. Njena
mama je dosegla starost 96 let.
Na televiziji gleda najraje glas-
bene oddaje, še posebej pa so ji
všeč Avseniki. Veliko čita in se
ukvarja z ročnim delom. Ko sem
jo obiskala, je delala gobelin. Po
svojih ročnih delih je znana da-
leč naokrog. Šivati in plesti se je
naučila že zelo zgodaj, saj je bila
mama šivilja. Sama je šivala svo-
ji družini. Svojim pravnukom je
naredila t)ič koliko igrač iz blaga
in volne, okrasnih blazin in še
kaj.
Se na mnoga leta, da bi ji zdra-
vje služilo vsaj tako kot doslej,
njeni spretni prsti pa da bi izde-
lali še kakšen gobelin, čeprav se
jezi, da igle in volna niso več, kar
so bile. NaV
TEDNIK
— 19. november 1987
NAŠI DOPISNIKI - 7
ZA LEPŠI JLTRI
•Zemlja, planet, na katerem ži-
vi milijone ljudi, ki vsak dan zgo-
daj vstajajo in pozno v noč lega-
jo, skratka — delajo za svoj vsa-
kdanji kruh, ki je ponekod tako
tenak. Odgovorni pozabljajo, ka-
ko z industrializacijo in svojim
napačnim delom uničujejo ta naš
planet. Bogati pozabljajo na re-
vne, ki jim narava ne da niti naj-
nujnejšega. Ali se kdaj vpraša-
mo, zakaj smo vrgli košček kru-
ha v smeti?
Narava nas je bogato obdarila,
zato jo moramo še toliko bolj
spoštovati.
Mnogi pa vse premalo spoštu-
jemo svojo zemljo in soljudi. Še
vedno so na svetu ljudje, ki se
morajo boriti za svoj jezik in pra-
vice. Koliko lepše bi bilo, če bi
se lahko sprehajali v čistem oko-
lju in med srečnimi ljudmi. Te-
daj ne bi bilo črnega dima ter
ubijajoče besede, nečloveške la-
kote in trpljenja. Samo nekaj pri-
jetnih nasmehov in vljudnih po-
zdravov lahko našo nemo vsa-
kdanjost polepša. Torej, ali ni-
smo sami krivi za vse, kar se do-
gaja?
In prav mi moramo skrbeti, da
bo nekoč lepše, da ne bo več ra-
zlik med ljudmi, da bomo pono-
sni na naš planet.
Marijana Mlakar,
8. a, OŠ VIDEM PRI PTUJU
DEŽEVEN DAN
Črni oblaki so se razgrnili čez
modro nebo. Čez nekaj časa je
začelo deževati, jaz pa sem si mi-
slil: »Le padaj, drobni dež, in mi
ohlajaj vroče čelo, osveži zemljo,
po kateri hodim, travnike, njive,
pašnike.. . Padaj, da bodo
krompir, pšenica, kuruza, pesa
lahko hitro in lepo rasli; da bo-
mo imeli ljudje in živali dovolj
hrane. Napolni vse studence, re-
ke, morja, da ne bomo ljudje, ži-
vali in rastline brez vode, brez
katere ni življenja. Dež, napolni
reke in morja, da bodo lahko ri-
be svobodno plavale in ladje,
čolni, jadrnice plule. Naj voda,
ki jo boš ti nalil, očisti onesnaže-
na morja in reke.«
Ivan Šerod, 8. a,
OŠ Velika Nedelja
24. OKTOBER DAN OZN
24. oktober je dan Organizaci-
je združenih narodov. Kot vsako
leto smo tudi letos člani krožka
OZN priredili na naši šoli radij-
sko uro. Prebrali smo razne spi-
se, pesmi in druge stvari, ki so bi-
le napisane na listih papirja in so
govorile o dnevu Organizacije
združenih narodov. Ta šolska ra-
dijska ura mi je res ostala v le-
pem spominu.
Zelo pa sem se razveselila, ko
nam je tovarišica Dragica Žnida-
rič — mentorica krožka OZN —
povedala, da gremo v soboto, 24.
oktobra, >ozeenovci< na srečanje
klubovcev v Ljubljano.
Končno je prišel dan, ki sem
ga že nestrpno pričakovala. Zju-
traj ob 6.45 uri smo se z vlakom
odpeljali iz Ptuja proti Ljubljani.
Pot je bila lepa in zelo zanimiva.
Našega veselja ni bilo ne konca
in ne kraja. Cez dobre 3 ure smo
prispeli v Ljubljano. Vsi klubov-
ci smo se zbrali na cesti, ki je bi-
la takrat zaprta. Od tam smo šli
po ulicah Ljubljane in se ustavili
pred trgovino Maximarket. Tam
smo si ogledali kulturni pro-
gram, potem pa smo šli v trgovi-
no, kjer so prikazali modno revi-
jo Jesen—zima. Ura pa je že po-
kazala dvanajsto.
Šli smo v dvorano Cankarjeve-
ga doma, kjer smo si ogledali ču-
dovit program. Nastopal je tudi
New Swing kvartet. Prevzel me
je nekakšen poseben občutek, ko
je neko dekle prepevalo ob zvo-
kih kitare o otrocih, ki so lačni in
morajo umreti. Tedaj sem se
vprašala, zakaj morajo ljudje,
otroci, še komaj rojeni dojenčki
umirati, ko pa imamo mi polno
vsega in še lahko kruh mečemo
vstran. Živo sem se zavedala pe-
smi, ki jo je zapelo dekle, da
otrok ni kriv, a mora živeti in tu-
di umreti v bedi in lakoti, saj ta
Otrok nima niti drobtinice kruha.
Program nam je bil zelo všeč.
Imeli smo še dve uri časa in šli
smo na kosilo. Potem pa smo še
nekaj časa stali zunaj in smo kar
tako po naključju srečali znane-
ga pevca Mikija Šarca. To je bilo
res lepo srečanje in hkrati prese-
nečenje. Toda čez čas smo mora-
li iti proti železniški postaji in na
vlak, s katerim smo se vračali
proti domu. Pot je bila še živah-
nejša in lepša kot od doma, saj
smo bil- si nekoliko bolj sproš-
čeni ■      Jtli.
Tega potovanja, vožnje z vi; -
kom in sreč^anja klubovcev OZN,
posebno pa še srečanja z Miki-
jem Šarcem gotovo ne bom niko-
li pozabila, vesna Bratušek, 8. b.
OŠ Markovci
IZ VSAKEGA JUTRA RASTE
DAN
Ljubljana, bela Ljubljana;
sprejela nas je vsa oblita z jesen-
skim soncem in okrašena z zele-
nimi listi kostanjev, brez, ki jih
slana še ni uspela porumeniti.
Veseli, srečni in brez skrbi smo
uživali ob ogledu galerij in mu-
zejev, veleblagovnic in številnih
izložb z najrazličnejšim blagom.
Nekateri med nami smo si prvič
sami privoščili kosilo v restavra-
ciji. Sprva sem bila malce prepla-
šena — velemestni hrup me je
naredil še manjšo — počasi pa
sem se otresla tesnobnega občut-
ka in sem z večjim zaupanjem
vase korajžno stopala proti po-
slopju univerze.
Park Zvezda z belimi klopca-
mi in starinskimi svetilkami nam
je nudil prijetno senco; od tam
smo spoštljivo opazovali hišo
znanosti in umetnosti, veliča-
stno, sivomodro zgradbo s števil-
nimi kupolami, okenci in okni
ter s stebriči.ob vhodnih vratih.
To je bila univerza. Po tihem
sem si želela, da bi tudi jaz smela
kdaj stopiti vanjo in biti enako-
vredna tistim, ki jo sedaj obisku-
jejo. Do mene je prihajal glas to-
varišice, ki nam je kazala po-
membne zgradbe: filhamornijo,
nunsko cerkev in druge.
Po Vegovi ulici smo prišli do
Narodne in univerzitetne knjiž-
nice. Tukaj smo se prvič srečali s
Plečnikovo arhitekturo. Rdeči zi-
daki z belimi granitnimi kocka-
mi, ki so moleli eni vogal navz-
ven, so tako značilni zanj, da
sem pozneje spoznala, da so tudi
Križanke Plečnikova mojstrovi-
na. Trg, ki je povezoval obe
zgradbi, krasi Napoleonov spo-
menik. Ozka ulica nas je pripe-
ljala do Ljubljanice. Ljubljanica,
olivnozelena reka, se je počasi,
leno vila pod številnimi mostovi,
ki spajajo staro Ljubljano z le-
vim nabrežjem. Z obeh strani so
se slapovi vrb žalujk spuščali do
gladine reke, se vrtincih in izgi-
njali v globine. Nasproti je bil
Šuštarski most, ki vodi v ozke
ulice, kjer so butiki in bistroji.
Trgovinice so se stikale in imela
sem občutek, da jim manjka pro-
stor.
Sledili smo toku Ljubljanice in
prišli do Tromostovja. Velik bro-
nast kip Prešerna daje trgu pose-
ben pečat. Zamikalo me je, da bi
ga pozdravila z »doktor Fig-fig«,
vendar ga je muza nad njim lju-
bosumno čuvala. Postala sem na
enem treh mostov in skozi mo-
žgane mi je šinila misel na ošab-
no Urško, ki jo je povodni mož
zvabil v mrzle vrtince Ljubljani-
ce. Od tu mi je zdrsnil pogled na
desno obrežje, kjer se dviga pre-
lepa Plečnikova tržnica. Naredili
smo še skok do magistrata, kjer
veliko parov reče svoj usodni
»da«. Bolj všeč mi je bil Robbov
vodnjak, ki je restavratorjem
povzročil toliko skrbi in nevše-
čnosti.
Suha grla in utrujene noge so
klicale k odhodu, morali pa smo
si ogledati še Vodnikov spome-
nik. Prebrati bi si morali še nje-
gove verze, pa si jih nismo. Men-
da piše:
»Ne sina, ne hčere po meni ne
bo,
dovolj je spomina,
me pesmi pojo.«
Avtobus je škripajoče odpeljal
iz stare Ljubljane. Za nami je bil
prijeten in poučen ogled naše
prestolnice.
Saša Cegnar,
7. b, OŠ Toneta Žnidariča
DARILO ZA MAMO
Bil je mamin rojstni dan. Po
šoli sem se odpeljal domov po
denar, nato pa sem odhitel nazaj
v mesto, da ji kupim darilo.
Hodil sem ob izložbi in si
ogledoval, kaj naj podarim. Nato
sem odšel še v trgovine z darili.
Nikjer ni bilo nič ustreznega za
mamo. Bil sem v trgovini z oble-
kami, rutami in še z drugimi po-
dobnimi stvarmi. Spomnil sem
se. da si mama že dolgo želi ruto,
ampak nisem vedel, kakšne bar-
ve. Kupil sem ji jo: bila je vijoli-
časte barve, na njej so bjle lepe
vrtnice iz žameta, vmes pa srebr-
ne nitke. Dal sem jo zaviti v celo-
fan in okrasiti z rdečim trakom.
Zraven pa sem ji kupil žlahtne
rdeče nageljne.
Doma sem darilo skril in po-
čakal, da pride mama. Bil sem
nestrpen. Pozvonilo je, prišla je.
Pričakoval sem jo s pok! :noiTi v
rokah, segel sem ji v roko. Oči so
ji zasijale, narahlo se mi je na-
smehnila in me poljubila. Kar to-
pil sem se od same sreče.
Damijan Voglat,
6. c, OŠ Toneta Žnidariča
TUDI JAZ
Ko vsi prijatelj'ce imajo —
ti si sam.
Ko vsi o ljubezni klepetajo —
ti si sam.
Ko vsi v disku šepetajo —
ti si sam.
Ko vsi z ljubeznijo se igrajo —
ti si sam.
»Saj nisem sam —
dokler družino
in domovino
jaz imam.
In nisem sam,
ker tudi jaz
ljubiti znam.«
Robert Sinur. Offenbach/M
MOJ DOM
Doma sem v Osluševcih. Naša
hiša stoji sredi vasi. Okrog hiše
je velik ograd. Nekoliko vstran
je vrt. Hiša je stara. V njej so tri
sobe, hodnik in kuhinja ter ko-
palnica. V prostem času se najra-
je igram na podstrešju. Rada tu-
di pospravljam in čistim. Vsak
dan si posteljem In pospravim
sobo.
Simona Fištravec,
3. razred, OŠ Podgorci
ŽIVETI JE LEPO
Spoznavam, ua je življenje ze-
lo raznoliko: včasih lepo in zani-
mivo, mnogokrat pa težko in pol-
no bolečin.
Najlepša so naša otroška leta.
Razen šole nimamo nobenih ob-
vez. No, pridni že moramo biti in
ubogati moramo svoje starše.
Vendar čas in življenje v njem
pripadata le nam. Izkoristimo ga
za igre, šport in izlet. Včasih se
zaigramo in se zavemo, da je tre-
ba domov šele, ko se sonce po-
slavlja z neba.
Kako pa v šoli? Ojoj! Tam je
šele zanimivo! Mislim na sloven-
sko dopolnilno. Ker se vidimo le
enkrat tedensko, pozdravljanju
in rokovanju ni konca. Dekleta
se celo poljubijo. Tudi do svoje
učiteljice smo pozorni. Zagode-
mo ji le navihano, ko trdimo vsi
vprek, da naloge sploh ni bilo.
Rada nas ima, mi pa njo.
Življenjski cilj je, da se pridno
učimo in z znanjem dosežemo
najboljši poklic. Ob svojem delu
pa moramo biti zdravi. Le zdrav
človek lahko z veseljem opravlja
svoje delo. Zato si ga moramo
čuvati v mladosti, da kasneje ne
obžalujemo svojih napak.
Biti mlad in zdrav je največja
življenjska sreča in potrdilo, da
je živeti lepo.
Ervin Tratar,
Frankfurt /M
MOJ NAJLUBŠI KOTIČEK
Doma sem v Halozah, kjer so lepi zeleni hribi in kjer zelo dobro
uspeva vinska trta.
Najlepši kotiček, kamor zahajam skoraj vsak dan, je delček gozd-
ne jase. Tam raste velika smreka, tako da je pod njo prijetna senca.-'
Vsako jutro se tam lesketa rosa. Ko posije sonce, se vidi svetloba sko-
zi krošnje dreves.
Nekega dne se je prav v tem kotičku pasla srna. Ko sem se ji pri-
bližal, me je zagledala in zbežala v gozd.
Trava je lepo zelenela. Na delih, kjer je mah, včasih rastejo gobe.
Ob večerih zelo rad opazujem sončni zahod. Ko zvečer sedim pod
smreko, opazujem zvezdnato nebo, včasih zagledam tudi zajca ali je-
ža in poslušam še zadnje žvrgolenje ptic.
Tega kotička ne bom nikoli zapustil, ker mi je od vsega najdražji.
Robert Stopajnik,
7. r., OŠ Leskovec
MI VSI SMO...
Sem pridna pionirka. Mamici pomagam pri delu in pridno pišem
domače naloge. Čeprav mi včasih ni za delo, se ga lotim. Včasih zara-
di tega jočem. Babicovprašam, ali je treba v trgovino. Pomagam ji tu-
di pri delu. Najraje ji pomagam v kuhinji. Včasih me vleče k igri, a ne
utegnem. Tudi babica in mamica mi rečeta, naj se spočijem, a jaz prej
dokončam delo in mi potem ostane več prostega časa. Z mamico po-
magam delati tudi sosedovim.
Ostati hočem dobra pionirka, kajti dober pionirje pošten, vedno
srečen in svoboden. Ksenija
učenci OŠ Leskovec
MI VSI SMO MLADI PIONIRJI...
Pionirji smo srečni, svobodni, lahko se igramo. Med vojno se na-
ši vrstniki niso mogli igrati. Naši borci so za svobodo — za nas — žrt-
vovali življenje, da smo sedaj srečni.
Mladenka
Pionirji smo odrasli ob bujni domišljiji. Ko bomo veliki, bo vse
drugače in resnično.
Romana
Pionirji se veselo igramo, smo srečni, si prepevamo. Podimo se
po travnikih in poljih. Smo brez skrbi. A čakajo nas velike skrbi in na-
loge.
Jožica
Kakšna pionirka sem? Sem poredna, ne pišem nalog, ne ubo-
gam? Ne, ni res! Naloge pišem redno, le včasih malce pozabim nanje.
Letos sem blagajničarka PO. Sprašujem se, ali bom veliko nalogo ve-
stno izpeljala. Vem. da najboljša pionirka na svetu nikoli ne bom. Že-
lim pa postati zares prava pionirka.
Jožica
V prvem razredu sem bil sprejet v pionirsko organizacijo. Vestno
izpolnjujem pionirsko zaobljubo. Pionirji moramo pomagati starejšim
ljudem in biti prijazni. Vestno se moramo učiti, ubogati in pisati do-
mače naloge. Priznam, da nisem najboljši pionir. Mamica me mora
večkrat spomniti na domačo nalogo. Starše ubogam in jih ne jezim.
Robert
DAN MRTVIH, SPOMIN NA TISTE, KI JIH VEČ NI
Megleno in mrzlo vreme nam naznanja, da seje pričel november.
Prvi november pa ni navadni dan. ampak je praznik, ko se spom-
,.;mo vseh mrtvih. Na ta dan obiščemo pokopališča, kjer imamo po-
kopane sorodnike, znance in prijatelje. Okrasimo grobove in prižge-
mo svečke. Tudi jaz sem bila na pokopališču v Trnovski vasi. Tu
imam pokopanega dedka. Imela sem ga zelo rada. Bil je dober člo-
vek. Vedno mi je posvečal veliko časa in mi pripovedoval razne zani-
mive zgodbe. Jaz mu sedaj iz hvaležnosti prižigam svečke in prinašam
rože. Za dan mrtvih je na pokopališču zelo lepo, ko je vse okrašeno in
gori toliko svečk.
Spomnila sem se tudi naših padlih partizanov, ki ležijo po gozdo-
vih in ne vemo za njihove grobove. V naših srcih pa še vedno živijo.
Mihaela Jakob,
5. razred,
OŠ Trnovska vas
ŽIVUEISJE
Življenje. Tisočero življenj, na
videz podobnih, toda niti dvoje
enakih na svetu. Vsa pa tečejo
kot premica, na kateri so oprede-
ljena obdobja človekovega živ-
ljenja. To pomeni, da se začne
pri rojstvu, se nadaljuje v otro-
štvu, otroštvo preide v mladost,
ta popelje človeka v zrelo dobo,
zadnji del te premice preide v
starost in življenje se konča s
smrtjo.
Živeti pomeni nekaj lepega,
nekaj vrednega le takrat, če živiš
človeka vredno življenje.
To pomeni, da človek zaživi v
srečnem otroštvu, v lepi in iska-
nja sreče polni mladosti. Da v
zreli dobi ustvarja zase, za druži-
no in družbo, da je z ustvarjenim
zadovoljen. Trudi se, da s svojim
vzgledom in delom vzgaja po-
tomce, saj se zaveda, da mu lah-
ko le dobro vzgojen človek lepša
jesen življenja.
Ko mu njegova življenjska
moč začne pojemati, se njegovo
življenje prevesi v obdobje stara-
nja. To je obdobje, ko se svojih
uspehov dela ne more več veseli-
ti, ampak mu trenutke sreče pri-
našajo njegovi nasledniki.
Vsa življenja pa ne tečejo po
tako začrtovanih smernicah. To
so življenja ljudi, ki jim to ne po-
meni veliko. Pot je negotova,
brez cilja, brez prijateljev in tudi
brez sreče. Pot tega človeka je
navadno kratka, neustvarjalna in
življenje vidi kot veliko sovra-
štvo. Kmalu obupa in si ga sam
uniči.
Torej se vsako življenje konča
s smrtjo.
Človek, ki je živel za sočlove-
ka, bo ostal v spominu tudi pri-
hodnjim rodovom. Prav zato
nam ostajajo v spominu naši bor-
ci, ki so svoja življenja žrtvovali
za našo lepšo prihodnost.
Renata Šori, 8. r. OŠ Grajena
JESENSKI POTEP
Jesen je po prstih pristopicala
v deželo. Prišla je kmalu za po-
letjem. Odeta v pisana oblačila
in posipana še z zadnjimi travni-
škimi cveticami.
Oblekla sem si nekoliko to-
plejše oblačilo in ji stekla napro-
ti. Tekla sem prek polj, travnikov
in stopila na mehko, sveže listje
v gozdu ter tam zagledala jesen.
Vsa pisana in razigrana je sedela
na štoru in mahala ptičkom, ki
so se pripravljali, da odpotujejo
v tople kraje. Ko me je zagleda-
la, se mi je toplo nasmehnila in
vrnila sem ji nasmeh. V zadregi
sem jo pozabila pozdraviti, toda
ona je takoj našla tople besede
in je dejala: »Dober dan, pun-
čka. Kako si kaj?« »Danes, ko si
prišla, mi je prav prijetno pri sr-
cu in najraje bi te objela,« sem ji
odgovorila in zadrega me je ta-
koj minila. Z jesenjo sva izme-
njali še nekaj besed in morali sva
se posloviti, kajti imela je še veli-
ko dela. Po mehkem listju, ki je
prijetno šumljalo pod nogami,
sem stekla iz gozda in ji veselo
pomahala.
Jesen pa je odšla naprej. Ma-
hala je kmetom na polju, stopala
po sadovnjakih in vinogradih in
povsod, kamor je stopila, se je
poznal trud njenega dela. Še ne-
kaj časa bo stopala naokrog, to-
da kmalu se bo morala posloviti
in deželo predati zimi.
Poslovila se bo, žalostna star-
ka, naslednje leto pa se bo vrnila
mlada, lepa in polna moči, da bo
spet opravila svoje delo.
Simona Čuš,
8. a, OŠ Gorišnica
PRIŽGALI SMO SVEČKE
Za nami je prvi november,
dam mrtvih. Na ta dan se
spomnimo umrlih svojcev,
znancev in prijateljev, pa tu-
di borcev, ki so med vojno v
težkih bojih žrtvovali svoje
življenje za svobodo, ki jo mi
sedaj uživamo. Na njihove
grobove damo svečke in pisa-
no cvetje.
V nedeljo zjutraj sem se
udeležila komemoracije, ki je
bila na ptujskem pokopališ-
ču. Zbrali smo se pred spo-
menikom padlim borcem.
Tam smo poslušali govor in
recitacijo. Z minuto molka
smo počastili padle junake.
Ko je godba odigrala žalo-
stinke,je zadonela salva iz
vojaških pušk; spreletel me
je srh in nehote sem pomisli-
la na uboge ljudi med vojno,
ki so morali vsak dan poslu-
šati pokanje pušk. Zaželela
sem si, da se to ne bi nikoli
več ponovilo. Po končani slo-
vesni komemoraciji so neka-
teri k spomeniku položili
cvetje in prižgali svečke.
Popoldan sem s starši od-
šla na novo rogozniško poko-
pališče, na grobove naših
svojcev. Prinesli smo cvetje
in prižgali svečke. Pokopališ-
če je bilo kakor velik cvetli-
čni vrt, poln pisanega cvetja
in ljudi. Mi smo obiskali gro-
bove starih staršev. Tisti tre-
nutek, ko smo stali pri enem
in pri drugem grobu, sem se
v mislih pogovarjala s starim
atom, otatom in omamo o ra-
zličnih lepih rečeh. Pomislila
sem, kako lepo bi bilo, če bi
bili vsi še živi, saj sem ob njih
preživela mnogo lepih trenu-
tkov.
Plameni svečk so še zvečer
plapolali in razsvetljevali po-
kopališče. Lep je bil pogled
nanj. Cvetje in svečke so bile
namenjene tudi vsem tistim,
ki počivajo v gomilah po goz-
dovih in za katere nihče ne
ve. Mojca Menoni, 5. c,
OŠ Franca Osojnika
JESENSKI DAN
Mehko jesensko sonce me je
požgečkalo. Predramila sem se.
Vse je bilo v čudnem sijaju. Bla-
ga tišina, samo ptičje žvrgolenje
je bilo slišati in miren jesenski
veter je majal visoko brezo.
Stopila sem na hišni prag.
Opazovala sem mirno polje, ki je
sčasoma postajalo živo. Kmetje
so prihajali na njive. Slišalo se je
brnenje traktorjev, ropotanje,
klici, vzkliki. Tam še trgajo koru-
zo. Lepa je, rumena, jesenski ve-
ter se podi med njo. Ampak se-
daj bo tega konec. Stroj že hromi
in na koncu bo ostalo le zlato zr-
nje. Ne bo pesmi in veselja ob li-
čicanju. Vsem se danes tako mu-
di. Ampak glej! Na oni njivi pa
so konji. Ni bučnega hrumenja
traktorjev. Sliši se pesem. Kako
lepo. S konji orjejo krompir —
kot nekdaj. In otroci se veselo
podijo in ga pomagajo materam
pobirati. Vsi so veseli, nič se jim
ne mudi.
Želim si malo jesenskega raz-
položenja, želim si nekam, kjer
bom sama. Že tečem, tečem, da-
leč in hitro. Slišim žuborenje po-
toka. Tu je bil nekoč mlin. Majh-
ni slapovi šumijo. Že sem v goz-
du. Prevzelo me je prijetno raz-
položenje. Tu je črni jurček, ki
čaka name. Tukaj je veter še bolj
čutiti. Tekam po gozdu. Gozd je
prepojen s čudnim, prijetnim vo-
njem. Listje je rumeno. Gozdna
tla so ga že polna. Tam je veveri-
ca. Vesela, zadovoljna se zabava
s kostanji. Da, tudi kostanji so že
zreli. Naberem jih polne žepe.
To bo zvečer dišalo. Pozno je že.
Domov moram. V mislih se po-
slavljam od gozda.
Spet sem doma. Že se mrači.
Preživela sem lep jesenski dan. V
sobi je temno. Vidijo se le obrisi
predmetov. Moja misel pa je še
vedno v naravi, v tisti, ki je člo-
vek ni oskrunil ...
Klementina Prejac,
7. r., OS Velika Nedelja
CVETJE SPOMINOV
Še danes v menije spomin
na tistih dnevov globočin,
ko smo še skupaj mi bili.
O dedek, ko zapustil si nas ti,
so orosile se oči.
Ob tvojem grobu zdaj stojim,
v rokah šopek rož držim.
v razmišljanje se zatopim.
Rdeča sveča še gori,
a mene srce tak' boli,
ker z nami tu več nisi ti.
Damjan Strnad,
7. b. OŠ Vel. Nedelja
MOJ DOM
Moj dom stoji v križišču,
ob glavni cesti v Podgorcih.
Moj dom je velika kmečka
hiša, zraven so garaža, drvar-
nica in hlev za krave in svi-
nje. Obdaja ga sadovnjak, na
drugi strani vrt, zadaj pa
travnik, na katerem stoji če-
belnjak. Kkadar sem doma,
se najraje igram. Včasih tudi
kaj pospravim, prinesem dr-
va in pometem. Ko pridem iz
šole, se učim in delam doma-
če naloge. Rada gledam tudi
televizijo. Stanka Prejac,
3. r., OŠ Podgorci
V PRVEM RAZREDU
ZVEZEK JE OGLEDALO
VSAKEGA ČLOVEKA. V
ZVEZKU SE VIDI, ALI JE
UČENEC PRIDEN ALI
POREDEN. DO SEDAJ
SMO SPOZNALI VSE TI-
SKANE ČRKE. SEDAJ ŽE
BEREMO PRVO BERILO.
ZNAMO TUDI RAČUNA-
TI DO PET.
SEBASTIJAN PLOJ, 1. R.,
OŠ TRNOVSKA VAS
8 - 2A KRATEK ČAS
10. november 1987 —
TEDNIK
Dober den! Pravzaprav ser\ gnes bolj slabe vole, saj so nas
toti sklepi Zisa čista pozizali. Nove cene. višje seveda, so nas či-
sta doj potukle, posebno tiste z malimi plačami in penzijami. To
je pre zdaj stabilizacija in pobijanje inflacije. Če bode od toga
kaj haska, sen jaz takoj za tote ukrepe, če pa haska nede, pa bi
jaz zasukna šijak vsen, ki so si tote ukrepe zmislili.
Jebal ga na motkin stil: podražitev elektrike, bencina, mle-
ka, premoga, olja . . ., da van več ne naštevlen, to je pravo muče-
nje domačih živali, bi reka moj sosid Juža. Un je tudi vse late po-
dražitve tak komentira: »Veš, dragi delegat Lujzek, včasik smo
se lehko vsaki drugi den vozili z avti, ker smo bili parni in nepar-
ni, zdaj pa bomo lehko vsaki drugi den — jeli. Zdaj nede več
parnih in neparnih, zdaj bodo samo še lačni. ..« Jaz sen mu hi-
tro nazaj reka: »Juža, ne guči toga, ke te neda zaprli!« Un pa
meni nazaj: »Če bodo mene zaprli, te morejo zapreti najpret vse
tiste, ki so nas pripelali do tate situacije. Tudi tiste, ki so nam
obljublali nebesa na Zemlji, namesto na drugen sveti. . .«
Zaj pa zadosti o tem, drgačik bama z Južom še resen osum-
ljena kot nevarna elementa, čeglih sma čista pohlevna državlo-
na, ki bi rada samo pridna delala na za svojo delo tudi tejko pla-
če ali pa penzije mela, da bi se lehko od mesca do mesca prežive-
la.
Drgačik pa je na našen Suhen Bregi vse normalna: svetega
Martina sma pokopali, ga krstili na vse mile viže z vinom na z
vodoj, si naredli veselica, zaplesali s Trezo no z Mico, pojeli povi-
tico in prasico.
Pa neredmo kunec totemi pisaji. Saj ne ven, kaj van naj ob
kunci zapišen: dobra se mejte, ne jezte se na nove podražitve,
omejitve in zadrgnitve, paljunmo v roke, saj nam lehko sama s
pridnim delom boljše gre. Brez dela nede jela. Ta nam naj bo vo-
dilo, da sp bo še dale dobro jela in pila.
Vaš LVJZEK
RADIO PTUJ
(94, MHz — ultrakratki val, stereo; 1485 kHz — srednji val) ČE-
TRTEK, 19. novembra: 17.00—18.00 Informativna in zabavna oddaja
(novice, obvestila, reklame med glasbo po željah, Uspešnica dneva.
Včeraj—danes—jutri). 18.00—19.00 Urica domačih, vmes Iz naših KS
in Sredi življenja.
PpTEK, 20. novembra: 17.00—18.00 Informativna in zabavna
oddaja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica
dneva, Včeraj—danes—jutri). 18.00—19.00 Kultura, Za konec tedna,
V vrtu — vmes zabavna glasba.
SOBOTA, 21. novembra: 17.00—18.00 Informativna oddaja (no-
vice, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica dneva. Vče-
raj—danes—jutri). 18.00—19.00 V ZIVO, vmes zabavna glasba.
NEDELJA, 22. novembra: 11.00 Tedenski pregled, obvestila, Iz
uspešnic dneva, reklame. 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Domača
ustvarjalnost. 12.50 Aktualnost tedna. 13.00 Čestitke poslušalcev.
PONEDELJEK, 23. novembra: 17.00—18.00 Informativna in za-
bavna oddaja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah.
Uspešnica dneva. Včeraj—danes—jutri). 18.00—19.00 Dogodki prek
vikenda, nasveti ..., vmes vedno lepe melodije.
TOREK, 24. novembra: 17.00—18.00 Informativna in zabavna
oddaja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica
dneva. Včeraj —danes—jutri). 18.00—19.00 Pogovor o ..., Vprašanja
in odgovori. Iz delovnih kolektivov — vmes domača zabavna glasba.
SREDA, 25. novembra: 17.00—18.00 Informativna in zabavna
oddaja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah, Uspešnica
dneva. Včeraj—danes—jutri). 18.00—19.00 Oddaja za mlade (pionir-
ska in mladinska), vmes Gremo v disko.
POSLUŠAJTE IN POKLIČITE NAS! (771-223)
TEDNIK ~     "ovember 1987
OGLASI IN OBJAVE - 9
0
Anka Breznik študira na
Pravni fakulteti. Ob koncu
tedna se vrača domov, v
Metliko. Doma jo čaka pot
v banko, saj bo sredstva s
hranilne knjižice, ki jo je
dobila za deseti rojstni
dan, prenesla na knjižico,
na katero je verjetno že
dobila štipendijo.
43-letni novinar Tomaž
Novak se je spomnil svo-
jih dveh pozabljenih hranil-
nih knjižic. Odločil se je,
da ju bo ob prvem obisku
oddal v Ljubljanski banki,
kjer mu bodo prenesli sred-
stva, skupaj z obrestmi,
na tekoči račun.
36-letna Maja Zupančič
ima na svojih štirih hranil-
nih knjižicah že leta ne-
spremenjeno stanje. Da-
nes niti sama ne ve, koliko
sredstev je na teh knjiži-
cah. To bi lahko izvedela,
če bi prišla v Ljubljansko
banko. Izračunali bi ji da-
našnje stanje in sredstva
prenesli na tekoči račun.
Profesor v pokoju Franc
Rozman je že trideset let
varčevalec Ljubljanske
banke. Pred kratkim se je
z odvečnima hranilnima
knjižicama oglasil v Mes-
tni hranilnici. Dogovoril
se je za prenos sredstev
na hranilo vlogo svojega
vnuka.
Marko Kovač, 27-letni
strojni tehnik Je prinesel v
banko tri hranilne knjižice,
ki jih je imel še iz šolskih
let. Ljubljanska banka mu
je obrestovane vloge pre-
nesla na knjižico, ki jo stal-
no uporablja.
TO
n
k-
o
n
o
C
0)
O)
cz
Poenostavimo
nase sodelovanje
10 - ZA RAZVEDRILO
19. november 1987 —
TEDNIK
TEDNIK ~     november 1987
OGLASI IN OBJAVE — 11
Zgode in nezgode iz splitske
ladjedelnice
Drugi o nas
v časopisu SLOBODNA
DALMACIJA je 31. oktobra le-
tos izšel celostranski zapis z na-
slovom »Robovi ,gazde' Serdinše-
ka«. Nanaša pa se na ptujskega
obrtnika z dejavnostjo »zaključna
dela v gradbeništvu« Draga Ser-
dinška. V njem avtor članka piše
o tem, kako je petnajst zaposlenih
delavcev pričelo stavkati, ker že
dva meseca niso prejeli osebnih
dohodkov, ker jim Serdinšek ni
zagotovil drugih pravic iz delovne-
ga razmerja in podobno. Tako ba-
je niso imeli omaric za obleko,
mila ..., tudi delovne obleke naj
bi si sami kupili...
Sestavek je »hitro« prišel v
Ptuj — zanimivo, najprej v ob-
činske organe, prinesel pa ga je,
kot je povedal družbeni pravo-
branilec samoupravljanja, Jani
Učakar, delovodja pri Serdin-
šku!
Zanimivo je, da je Serdinšek
avtorja povabil v Ptuj, kjer bi
lahko ». bil vse verodostojne po-
datke, ve. ^ar je vabilo odklonil,
in to kljub ^mu, da bi potoval
na Serdinškovv stroške.
Takšni in poaobni sestavki —
v nekaterih delih brez resnice in
z natolcevanji ^ blatijo drobno
gospodarstvo in dejavnost, kateri
posvečamo vedno večjo pozor-
nost.
Poskušali smo zbrati kar naj-
več podatkov, da bi primer —
upamo, da bo ostal osamljen —
osvetlili.
Drago Serdinšek: »Vse to me
je moralno in materialno zlomi-
lo. Tri leta sem delal kot vodja
gradbišč v Iraku in Alžiru, še
prej pa kot gradbeni referent v
SIS za komunalno in cestno de-
javnost v Lenartu.
Vse, kar sem v tujini zaslužil,
sem izgubil. Želel sem se uvelja-
viti v obrti, saj mi izkušenj ni
manjkalo. Poleg tega sem se ved-
no dobro razumel z delavci in
skrbel za to, da so imeli plačano
sleherno uro, ki so jo prebili na
deloviščih. Tako ni bil slučaj, da
so zaslužili enkrat več kot jaz.
Obrtnik sem postal 3. II. 1986
in dobil dovoljenje, da zaposlim
deset delavcev. Vse do oktobra
letos sem delal prek Termike
Ljubljana. V juliju sem prevzel
izolacijska dela prek njene po-
slovne enote v splitski ladjedel-
nici.
^-\-v,
Eno največjih škod povzroča
obrtništvu dolžniško-upniško
razmerje, v katerem obrtniki
niso izenačeni z združenim de-
lom. Tako naročnik obrtniku
ni dolžan plačati za opravljeno
delo v zakonitem roku — v
petnajstih dneh. Nasprotno pa
mora obrtnik vse plačati v ro-
ku, tudi davek, sicer mu tečejo
184-odstotne obresti. Izenači-
tev obrtnika v upniško-dolžni-
škem razmerju je ena od
osrednjih nalog, ki jih bo po-
trebno uresničiti v kratkem, je
med drugim zapisano v stali-
ščih predsedstva Socialistične
\republike Slovenije._^
Delavci so pričeli štrajkati 22.
oktobra, osebne dohodke so obi-
čajno prejemali med 20. in 22. v
mesecu. Tokrat se je zataknilo,
ker mi Termika kljub večkratnim
obljubam denarja ni izplačala,
pa tudi izmere so bile narejene
pozno — šele prvega oktobra. Po
pogodbi so imeli delavci zagoto-
vljenih 150 tisoč dinarjev ob sto-
odstotnem doseganju norme. Za
nedoseganje norme pa naj bi
prejeli za dvajset odstotkov
manj. Na osnovo so bili dogo-
vorjeni tudi dodatki (razvidno iz
pogodb): za nadurno delo 50 od-
stotkov, nočno delo 35, za delo
na dan praznika in nedeljo 35 ter
za delo na dan zveznega ali repu-
bliškega praznika 150 odstotkov.
Delavci so slabo delali in do-
segali le polovico norme. Zaradi
groženj, katerim je dnevno izpo-
stavljena moja družina, posebej
otroci in žena, želim spore čim
prej in čim bolje urediti. S po-
močjo ptujske poslovne enote
KB Maribor sem izplačal zaosta-
le osebne dohodke. Odobrili so
mi dvesto milijonov dinarjev
kratkoročnega kredita. Škoda,
da za to že prej nisem vedel, si-
cer do tega ne bi prišlo.
Kljub temu da delavci niso de-
lali tako, kot bi morali (niso do-
segli stoodstotne norme), so pre-
jeli cel osebni dohodek. Pri oseb-
nem dohodku za deseti mesec pa
sem jim odbil 18 tisoč dinarjev,
kolikor stane delovna obleka. Ni
res, da je ne bi dobili, saj sem od
Termike dobil naročilo. Termika
je tudi zagotovila zabojnike, ki
jih uporabljajo vsi njeni koope-
ranti in pri njih zaposleni delav-
ci. Torej so Serdinškovi delavci
delali pod enakimi pogoji kot
delavci Termike in njeni koope-
ranti.
Termika mi je z dnem štrajka
tudi prekinila poslovno sodelo-
vanje. Ostal sem brez dela in do-
hodka. Zanimivo pa je, da tisti
delavci, ki so prej delali pri me-
ni, delajo pod enakimi ali slabši-
mi pogoji pri drugih kooperantih
v ladjedelnici.
Pred začetkom dela v njej sem
vse delavce seznanil z delom. Po-
vedal sem jim, da bodo morali
delati pri izolacijah s tervolom.
Na oglas, v katerem je zapisano,
da iščem kv kleparje in nekvalifi-
cirane delavce, so se javili le nkv
delavci — vsi so bili brez zapo-
slitve. Takrat sem jim tudi pove-
dal, da če bodo dobro delali, bo-
do lahko delali tudi v tujini. Da
bi lahko delali v Nemčiji, je med
drugim zapisano v zapisniku
zadnje seje zbora kooperantov.
Za delavce sem organiziral
malico; če so delali več kot deset
ur, tudi kosilo. Zadnji mesec sem
jim prek družbene prehrane or-
ganiziral tudi bloke za dneve, ko
niso delali, in za večerje. V pet
kilometrov oddaljenem kraju
sem vzel v najem dve trisobni
stanovanji.
Morda mi bo kdo očital, da
sem vzel splitske delavce? Delav-
ce sem iskal na Zavodih za zapo-
slovanje v Mariboru in v Ptuju.
Med drugim so mi v Mariboru
»ponudili« seznam sedemnajstih
delavcev, kolikor bi jih prišlo v
poštev, vendar so mi v isti sapi
povedali, da ni med njimi nobe-
nega, ki bi se izkazal z delom, in
mi jih zato ne priporočajo.
Po vseh teh zapletih vidim, da
sem napačno ravnal, ko sem se
odločil za to obrt, moral bi izbra-
ti mirnejšo. Ce pa bi me kdo
poučil, da je bolje, da imam vsaj
za šest mesecev zagotovljena
obratna sredstva, se zagotovo ne-
bi odločil za obrt. Moj devizni
prihranek je skopnel z nakupom
orodja, kombija za prevoz, poleg
tega sem najel tudi kredit.
V sestavku je omenjeno, da
sem zaposloval večje število de-
lavcev, in to pod nečloveškimi
pogoji, brez zaščitnih sredstev in
brez orodja. Na dan objave sem
imel prijavljenih devet delavcev.
Ce pa seje pojavilo na gradbišču
za kratek čas večje število ljudi
(10 do 12), je bilo to storjeno
brez moje vednosti, brez moje
prisotnosti in to z namenom, ker
je moj delovodja želel odpreti
enako obrt, ne pa da bi delavce
izkoriščali. Vsem je bil izplača.,
osebni dohodek. Zavedlo me je
tudi to, ker je Termika za višek
vedela, sedaj pa za vse odgovar-
jam sam.
Izjava, da so ljudje bili brez
zaščitnih sredstev in orodja, ne
ustreza resnici. Iz računov je raz-
vidno, da sem kupil prek trideset
delovnih oblek, dvajset meril,
devet kosov škarij pelikan, ene
škarje za izrez, dva izvijača — ob
tem, da sem veliko orodja kupil
že prej. Dodati moram, da ob
prenehanju dela v ladjedelnici
nisem dobil vrnjenega niti enega
orodja.
V celi zadevi nisem dobil v
Splitu nobene podpore. Zave-
dam se posledic objave v SLO-
BODNI DALMACIJI. Hvaležen
pa sem nekaterim v Ptuju, ki so
mi in mi še pomagajo pri reševa-
nju tega problema. Kljub vsemu
želim dokazati, da sem delal po-
šteno in da želim še naprej tako
delati.«
Janez Rižnar, tajnik Obrtnega
združenja Ptuj: »Zelo sem prese-
nečen nad zapisom v Slobodni
Dalmaciji. Ne morem verjeti, da
je to res. Drago Serdinšek je ved-
no dajal vtis resnega in odgovor-
nega človeka.«
Hilda Arko, vodja referata za
žiro račune in drobno gospodar-
stvo v KB Maribor — poslovni
enoti Ptuj: »Drago Serdinšek je
naš dolgoletni komitent. Naše
sodelovanje je bilo doslej v glav-
nem uspešno. Kot obrtniku —
začetniku smo mu pomagali s
kreditom za osnovna sredstva,
pred nekaj dnevi pa smo mu
odobrili kratkoročni kredit za
plačilo zaostalih osebnih dohod-
kov.«
Marija Kokol, referat za obrt
pri SO Ptuj: »Serdinšek je pri
nas redno prijavljal in odjavljal
delavce. Do 13. novembra je
imel 23 delavcev, na dan izida
članka je imel prijavljenih oziro-
ma je pri njem delalo devet de-
lavcev. Očitke delavcev, da jih ni
^Da so bili Serdinškovi de^
lavci »izkoriščani«, še podat-
ka: za podobno delo pri split-
skih obrtnikih prejemajo de-
lavci na uro 522 dinarjev ali
netto mesečno 95 tisoč, v Za-
grebu 508 — mesečno devetde-
set tisoč. Serdinšek pa je svo-
jim delavcem plačeval 824 di-
^rjev na uro.__^
zdravstveno zavarovanje potreb-
no razumeti tako, da jih lahko
obrtnik zavaruje le, če ima vse
potrebne dokumente (prijavo za
pokojninsko in invalidsko zava-
rovanje in zdravstveno varstvo,
potrdilo o prijavi potrebe po de-
lavcu ali pripravniku pri Skup-
nosti za zaposlovanje, registrira-
no pogodbo o delovnem razmer-
ju, zdravniško spričevalo, delovno
knjižico in zdravstveno izkazni-
co). Najpogosteje pa se zatakne,
ker delavci ne prinesejo pravoča-
sno zdravniškega spričevala. V
tem primeru jih mora obrtnik
prijaviti za nazaj.
Drago Serdinšek je za obrt za-
prosil 15. 10. 1986, obrtno dovo-
ljenje pa smo mu izdali 3. no-
vembra istega leta. Zanimivo je
tudi, da so bile njegove pogodbe
zelo vzorno sestavljene.«
Marjan Furek, uprava za druž-
bene prihodke Ptuj: »Drago Ser-
dinšek je kot obrtnik začetnik
imel možnost izbire zavarovalne
osnove. Izbral je prvo. Od te os-
nove uprava zaračunava prispev-
ke sisom. Letos je imel skupne
obremenitve za 2,2 milijona di-
narjev. Kot obrtnik začetnik ima
stoodstotno olajšavo pri odmeri
davka če so izpolnjeni vsi pogoji.
Vse akontacije je v roku porav-
nal, ima malo zamudnih obresti,
poleg tega je delno poravnal že
četrto akontacijo pred rokom za-
padlosti.«
Anton Ilec, predsednik občin-
skega komiteja za družbenoeko-
nomski razvoj in planiranje:
»Naše stališče do primera Ser-
dinšek se ne razlikuje od stališča
odbora za drobno gospodarstvo,
ki je o tem primeru dvakrat raz-
pravljal, prvič 5. novembra zgolj
informativno, drugič 12. novem-
bra s podatki, čeprav o tem ni-
smo posebej razpravljali.
Zadeva s Serdinškom ni tako
črna, kot je zapisano. Naredil je
dve napaki (tega se tudi sam zelo
odgovorno zaveda): osebne do-
hodke bi delavcem moral izpla-
čati na dogovorjeni dan ne glede
na to, da mu Termika računov ni
pravočasno poravnavala. Prav
tako bi moral spoštovati predpi-
se o zaposlovanju, pa čeprav gre
v tem primeru za to, da jih je še
pred pridobitvijo obrtnega dovo-
ljenja ,zaposlovar njegov delo-
vodja. Takšno ravnanje ni dopu-
stno. Delavce je mogoče zaposlo-
vati šele, ko so izpolnjeni pogoji.
V odboru za drobno gospodar-
stvo ocenjujemo, da v nobenem
primeru ni pogojev za odjavo ,
obrti, pa čeprav bo sedaj Serdin- \
šek delal v manjšem obsegu, saj
sta mu ostala le dva delavca. Nu-
diti mu je potrebno podporo, pa^
čeprav le moralno. V težave je
prišel tudi zato, ker je mlad obr-j
tnik, obrt ima manj kot leto dni,
in z nekaterimi stvarmi ni bil se-■
znanjen. Zato so v odboru meni-^]
li, da bi moralo obrtno združenje
več delati z mladimi obrtniki, pri
tem pa jim bodo v pomoč tudi
drugi organi.«     Majda Goznik|
Črna kronika
v minulem tednu — od 10. do vključno 17. novembra — so milični-
ki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v devetih prometnih nesre-
čah in pri tem zabeležili eno smrtno žrtev: tri osebe so bile v nesrečah hu-
je, tri pa lažje telesno poškodovane. Vzroki nesreč so bili: neprilagojena
hitrost vožnje in izsiljevanje prednosti. Materialna škoda na vozilih pa je
bila tokrat ocenjena na okoli 2.5 milijona dinarjev.
OM
UMRL V BOLNIŠNICI
V soboto, 7, novembra, je na lokal-
ni cesti Janežovci — Selce v naselju
Drstelja prišlo do trčenja med oseb-
nim avtomobilom, ki ga je vozil Bran-
ko Kmetic, in kolesarjem Alojzem
Bezjakom. Pri trčenju je bil kolesar
hudo ranjen in so ga prepeljali v ptuj-
sko bolnišnico. Rane so bile prehude,
čez dva dni je Alojz Bezjak umrl.
UMRLA MED PREVOZOM V
BOLNIŠNICO
Konec prejšnjega tedna je prišlo do
i težje prometne nezgode na lokalni ce-
j sti med Pečkami in Statenbergom v
KS Makole. Alojz Petrovič z Brega
pri Majšperku je z osebnim avtomo-
bilom peljal proti Štatenbergu. Na-
proti se je s kolesom pripeljal Stani-
slav Pepelnak, ki je na kolesu v kangli
vozil melko. Pred srečanjem je kole-
sar izgubil ravnotežje in zapeljal na-
ravnost pred avtomobil. Voznik trče-
nja ni mogel preprečiti; zadel je kole-
sarja in ga zbil po cestišču. Hudo po-
škodovanega Stanislava Pepelnaka so
odpeljali v mariborsko bolnišnico,
vendar je že med prevozom umrl.
NAŠLI MRTVEGA OB PRO-
GI
V nedeljo, 8. novembra, zjutraj so
ob železniški progi na Zgornji Hajdi-
ni našli mrtvega moškega in potem
ugotovili, da gre za 50-letnega Ivana
Arkliniča iz Maribora. Ugotovili so,
da je ponoči hodil ob progi; pri tem
ga je zadel vlak, ki je vozil od Kidri-
čevega proti Ptuju. Po trčenju ga je
vrglo po nasipu, kjer je zaradi hudih
ran umrl.
SOPOTNICA UMRLA
Po magistralni cesti od Maclja pro-
ti Hajdini je 12. novembra vozil to-
vornjak Ivan Leskovar iz Maribora.
Ob 11.15 se je med vožnjo skozi nase-
lje Podlehnik od zadaj zaletel v oseb-
ni avtomobil fiat 126. ki ga je vozil
Marjan Junger iz Ptuja. Trčenje je bi-
lo tako močno, da je osebni avto od-
bilo na bankino in ga potem zmečka-
lo. Pri tem je bila sopotnica v oseb-
nem avtomobilu Majda Kurež iz Ptu-
ja tako hudo ranjena, da je med pre-
vozom v bolnišnico umrla. Tudi voz-
nik Marjan Junger je bil ranjen.
PO LEVI V MOTORISTA
Po lokalni cesti v Tomažu pri Orm-
žu se je 9. novembra peljal na kolesu
z motorjem Branko Mesarec iz Gor-
njih Ključarovec. Naproti, in to po le-
vi strani, mu je z osebnim avtomobi-
lom pripeljal Jože Drobnik iz Lahon-
cev in se vanj zaletel. Pri trčenju je bil
Branko Mesarec hudo ranjen in so ga
prepeljali v ptujsko bolnišnico.
TRČENJE ZARADI PREVELI-
KE HITROSTI
Na lokalni cesti pri Dornavi sta v
petek, 13. novembra, zvečer trčila
voznik kolesa z motorjem Martin
Korpar in osebni avtomobil, ki ga je
vozil Janez Poplatnik. Pri trčenju je
bil Martin Korpar hudo ranjen in so
ga prepeljali v ptujsko bolnišnico.
Ocenjujejo, da je do trčenja prišlo za-
radi prevelike hitrosti obeh vozil.
FF
Tesni izidi
Namiznoteniške igralke Petovie so pretekli konec tedna za las iz-
gubile dvoboja z Našicami in Lokomotivo iz Vinkovcev. Oba dvoboja
so namreč izgubile z rezultatom 5:4. Trenutno so na lestvici druge
zvezne lige druge, saj imajo med ekipami z osmimi točkami najboljšo
razliko v setih. Z desetimi točkami pa na lestvici vodijo namiznoteni-
ške igralke Kvarnerja.
d. 1.
osebna Uroniha
Rodile so:
Majda Kostanjevec, Bukovci
139 — Tamaro; Liljana Slavič,
Ljutomer, Kraplje 57/a — Sa-
njo; Rahela Jurčič-Cizerl, Volk-
merjeva 21 — Tibora; Metka
Benko, Kajžar 63 — Alena; Eli-
zabeta Kodrič, Kočice 8 — de-
čka; Majda Bedrač, Dolena 35/a
— Metko; Štefanija Ferčal, Biš
29/a — dečka; Romana Ivanuša,
Ivanjkovci 5 — Aljaža; Julijana
Stojnšek, Kupčinjin Vrh 36 —
deklico; Angela Strucl, Kungota
15 — Iztoka; Aleksandra Steine-
ker, Ul. B. Kraigherja 8 — Jerne-
ja; Marija Šterbal, Kukava 14 —
deklico; Marjana Pernat, Pleter-
je 12 — dečka; Majda Bedenik,
Zetale 15 — Klavdijo; Majda
Ljubeč, Nova vas 76 — Barbaro;
Irena Butolen, Dobrina 58 — Jo-
žeta; Klaudija Dovečar, Tomaž
15/c — Anjo; Marija Rajh, Sre-
dišče. Dravska I — Aleksandro;
Cvetka Trstenjak. Gibina 49 —
Moniko; Kristina Kmetec, Zg.
Leskovec 15 — dečka; Ivanka
Zagoršek, Drstelja 23 — Andre-
ja.
Poroke:
Darko Volkner, Žgečeva 4, in
Romana Šilak, Žgečeva 4; Mar-
jan Potrč, Biš 54, in Ivanka Bra-
čič, Sovjak 7; Franc Lah, Pobrež-
je 95, in Milena Turk, Lancova
vas 20/a.
Umrli so:
Elizabeta Mlakar, Kozminci 7,
roj. 1910, umrla 8. nov. 1987;
Alojz Bezjak, Drstelja. 45, roj.
1934, umrl 8. nov. 1987; Franjo
Vodušek, Slov. trg 8, roj. 1950,
umrl 5. nov. 1987; Stanislav Ve-
senjak, Zamušani 44, roj. 1931,
umrl 9. nov. 1987; Franc Zoreč,
Nova vas pri Ptuju 116, roj.
1940, umrl 10. nov. 1987; Stanko
Munda, Žerovinci 73, roj. 1938,
umrl 10. nov. 1987; Otmar Le-
tnik, Levajnci 15, roj. 1938, umrl
10. nov. 1987; Herta Vred, Or-
moška I, roj. 1910, umrla 10.
nov. 1987; Martin Kokol, Meje
18/a, roj. 1930, umrl II. nov.
1987; Janez Jaušovec, Podvinci
130/a, roj. 1930, umrl II. nov.
1987; Antonija Matevžič, Dom
upokojencev Ptuj, roj. 1900, umr-
la 12. nov. 1987; Jožefa Podhost-
nik, Pestike 5/a, roj. 1923, umrla
11. nov. 1987; Majda Kurež, Ar-
bajterjeva 2, roj. 1960, umrla 12.
nov. 1987.
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADiO-
TEDNIK, 62250 Ptuj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ure-
ja uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo: direktor in glavni
urednik Franc Lačen, odgo-
vorni urednik Ludvik Kotar,
tehnični urednik Štefan Puš-
nik, novinarji Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar-
ja Lukman, Martin Ozmec,
Marjan Šneberger in Nataša
Vodušek ter novinar-lektor
Jože Šmigoc. Uredništvo in
uprava: Radio-Tednik, tele-
fon (062) 771-261 in 771-226.
Celoletna naročnina znaša
10.000 dinarjev za tujino
13.000 dinarjev. Žiro račun
SDK Ruj: 52400-603-31023. Ti-
ska ČGP Večer, Maribor. Na
podlagi zakona o obdavčenju
proizvodov in storitev v pro-
metu je TEDNIK uvrščen med
proizvode, za katere se ne
plačuje temeljni davek od
prometa.