GLAS SVOBODE
SLOVENSKI TEDNIK
Za Kouan Diijlvneoa Ljudstva.
Glas Svobode
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
GLAS SVOBODE
SLOVKNIO WEEKLY
Devoted To Ta» Imama O« 7aa Labo h in a Olambo.
“OD BOJA DO ZMAGE”!		-	^ “KDOR NE MIŠU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”!
Štev. 20.	"Entered as Second-Class Matter July 8,'03 at the Post Office at Chi-cugo. 111, under Act of March 3 1879	Chicago,	111., 26. junija 1908. Leto Tli.
HdíKh ii Čitateljem
“GLAS SVOBODE!”
S prihodnjo štev. stopamo v drugo poletje 7. letnika. Mi bodemo tudi prihodnje ostali na začrtani poti, zvesti svojemu geslu: VSE ZA ENAKOST, SVOBODO IN NAPREDEK.
Ako hočemo neomajano hoditi •po ti poti, učiti narod o pravih vzrokih današnje bede in kazati mu pot, po kateri mu je treba hoditi, da zdrobi tlačanske verige in okove, potem potrebujemo krepko podporo vseh, ko jim ni bratstvo, svoboda in naprednost le gola fraza.
Vse cc. naročnike, katerim je potekla naročnina z današnjo štev. potem one, kojim je potekla že po-pred, poživljamo vljudno, da pošljete zaostalo oziroma novo naročnino. Isto velja tudi za vse dotične cc. čitatelje, ki so list naročili, plačali pa še nič. Naša moč in naše finance so omejene. Tudi mi vsi delamo, trdo delamo. Opozarjamo Vas torej, in mislite si, da to tudi Vas zadene.
Dandanes nas stane list ogromno svoto vsak mesec, katere pa mi absolutno pokriti ne moremo, ako nam krepko ob strani ne stoje vsi naši somišljeniki. Sami smo nič, vsi skupaj pa krepka sila. ..
Rojaki, delavci in somišljeniki! Ako hočete, d°. bode list izhajal dvakrat v tednu, potem je potrebno, DA VSI NAROČNIKI PRI-DOBE ŠE PO ENIGA NAROČNIKA; oni pa, katerim to ni mogoče, da po svojih skromnih močeh duševno ali financielno podpirajo list.
Glas Svobode bode tudi zana-prej prinašal najboljša zdravila za enakost, svobodo in napredek. Prosimo torej in pričakujemo pomoči. Vsakteri lahko nekaj stori. Priporočajte list, pospešujte kupčijo onih tvrdk ki oglašujejo v listu itd., kdor misli resno, naj tudi resno nastopi, ker mi nimamo cerkvenih zakladov, da bi žnjimi zalagali list. Komu poteče naročnina, naj jo ponovi ali pa piše, da mu je list prepodučljiv. Ako moramo mi vedeti, kdaj mu izmed tolikih naročnikov poteče naročnina naj tudi vsak sam ve, kdaj ima isto ponoviti.
Prosimo torej!
Uredništvo in unravništvo “GLAS SVOBODE CO.”
€65 Blue Island Ave., Chicago, Dl.
Opomba:	Naročnike v mestu
Chicago, pa opozarjamo na našo št. 665 Blue Island Ave. Vsakteri naj se potrudi in prinese plačilo sam. Zastopnika za mesto Chicago sedaj nimamo, a. upravnik pa tudi ne more vsemu kaj.
# * *
Nadalje pripomnimo, da v zad-nih mesecih nam je pošta do sto listov vrnila, dasiravno imajo večinoma teh naročnikov naročnino še plačano. Prosimo torej vse one ki so se preselili, da nam to naznanijo, da jim zamoramo list še na dalje pošiljati.
Unravništvo.
Grover Cleveland mrtev.
iStephen Grover Cleveland je 24. t. m. ob 8 :40 v 71 letu, na svojem domu v Princeton, N. J. umrl. Bil je edini os prezide nt iki je še živel.
Cleveland je bil 22. in 24. pre-zident Zdr. držav ameriških, in sicer je 'bil izvoljen prvič leta 1884 im drugič leta 1802. Tudi ameriškim slovencom je še dobro v opominu njegovo -zadnje vladanje radi industrijelne krize, ki je vladala leta 1803 ih 1894.
Razgled po svetu.
AVSTRIJA.
—	Dunaj. Vsled prenapomosti ne pojde cesar Fran Josip k svečanostim v Prago, katere -se bodo povodom šestdesetletnice vršile.
Znani profesor Wahrmund bo premeščen iz In o most d v Prago, toda s tem še ni razburjenost med s vo b o d nom i se 1 ni m v isok ošolst v om vblažena. Cesar se je baje v stališču. katerega so rektorji v Wahr-mundovi zadevi zastopali, nepovoljno in zelo ostro izrazil, kar je zopet -rektorje razburilo, da groze z odstopom.
—	Dunaj, V tukajšnem predmestju Otagrimg, se je ujel v eeluidni tovarni prah, kar je explozicijo povzročilo pri kateri je bilo 16 delavcev ubitih 17 pa ranjenih. Ubiti in poškodovani so večinoma
mladoletniki.
—	Trst. Pri nekim svečanost-nim sprevodu so italijanski dijaki prisostovalee sprevoda izzivali, nakar je prišlo do velikanskega pretepa. Med Obema strankama je brlo več ranjenih in aretiranih. *
—	Sol n ograd. Pri vojaških vajah so morali vojaki hoditi 45 kilometrov daleč v hitrem maršu: nad 200, večinoma rese rvni kov je obolelo in trije so vsled solnčari-ce umrli.
NEMČIJA.
—	Berolin. Knez Emlenburg je sedaj svoje “zmot&L’ preiskovalnemu sodniku priporna! * if-se "‘rod-e tozadevna razprava brščas že v teku tega meseca vršila. Obtožba je proti 'knezu naperjena radi hudodelstva krive prisege.
—	Berolin. Cesar Viljem II. je razsodbo častnega vojnega sodišča v zadevi bivšega generalnega poročnika grof Viljem pl. Ilohe-nau, potrdil. Kakor smo svoje-čaisno poročali, bil je grof v “plemenite zadeve ” kneza Eulenbur-ga zapleten in po paragrafu št. 175 Obtožen, toda zaradi pomanjkanja dokazil ga je vojno sodišče oprostilo. Nato pa se je oprijel zadeve vojni častni sod,'kateri je grofa v izgubo vojaške časti in naslova obsodil; prepoved se glasi, da ne sme vojaško Obleko nositi, izgubi tudi vse vojne in častno redove. Cesar je obsodbo potrdil.
ITALIJA.
—	Rim. Člana glasovite kamo* re Abbate Maggio, so zaprli. Mag-gio je igral vlogo izdajice, ter razne člane kamore ovadil in stem lastna hudodelstva prikrival. Sedaj se je dokazalo, da je bil Abbate Maggio, predsednik kamoro in da ima na vesti dvojni umor, izvršeni nad Cuocolos.
RUSIJA.
—	'Petrograd. Dne 9. junija je bilo 13 revolucijonarcev umorjenih in nad šestnajstim smrtna obsodba izrečena. Usmrčeni so: v Ufa, 5; Lodz, 4 in v Odessi, 4. Obsojeni so : v Lodz. 8; Waršavi, 5; Pensa 2 in v Odessi, 1.
—	Tiflis. Nadškof Nikon, ex-arh” iz Georgije je bil na stopnicah v Synodo ustreljen, jeden nadškofa spremljajoči menih pa ranjen. Nadškof je imel vrhovno nadzorstvo nad samostani v njegovi škofiji, a vohunil je za revo-luciijonarji ter jih krvoločni vladi ovadil. Revolucijonarci so njegove bogoljubno početje s svinčenkami plačali.
—- Petrograd. Duma je od vlade zahtevani (kredit za no-ve vojne ladje odklonila. Batuška je Mi na ministrski tozadevni predlog lastnoročno zapisal, da se mora
vojno brodovje pomnožiti, toda duma je rekla za Rusijo značilno besedo: “Ni potreba!’’
FRANCIJA.
—	Pariz. Zaradi množenja groznih zločinov, kateri se v Franciji dogajajo, ni državni zbor v tem zasedanju še smrtne kazni postavnem potom odpravil. Sicer se v Franciji* smrtne obsodbe že več let ne izvršujejo, ko jih vsakokratni predsednik noče potrditi; torej so le-te postave samo na papirju.
—	Pariz. Iz Rima se brzojavlja. da je papež vse one senatorje in poslance, kateri so glasovali za ločitev cerkve od države — izobčil in škofom zapovedal, da po smrti tih “izobčenih” po krfteanskem obredu ne smejo pokopati — ako se prej ne spokore. —
..ANGLIJA.
London. Dne 21. t. m. so ženske, v prilog ženske volilne pravice, velikansko demostracijo u-prizorile. V Hyde Park je bilo nad pol milijona ljudstva zbranega in zatrjuje se, da v Londonu, do sedaj kaj takega še ni bilo vi-diti.
ČRNA GORA.
Cetinje. V zarotniški obravnavi se je dognalo, da so merodajni krogi — na čelu jim kralj in prestolonaslednik — za zaroto proti knezu Nikola, vedeli. Napetost mod Črno gora in Srbijo je velika. Srbski diplomatdčni zastopnik Jovanovič jo' iz Cetinje odpotoval, kamor se več ne vrne. Poslovil se je knez od njega zelo hladno.
MACEDONIJA.
Sofija. Sultan je priznal od redbe 'bolgarske vlade proti nasil-stvom srbskih in grških čet v Ma» cedoniji za opravičene in je izdal strog ukaz za zasledovanje roparske druhali.
ŠPANSKA.
¡Madrid. Od iztočnega obrežja Afrike se poroča, da radi tornado in viharja potopljenega parnika “Vlile de Bruges” se je 70 zamorcov in šest evropejcev potopilo. Djudožrci so štiri belokožce požrli.
JAPONSKO.
Tekijo. 50 ribških ladji se je potopilo nad obrežjem pri Kages-hina. 360'ljudij je našlo smrt. Guverner provincije je prosil pri vladni ladjedelnici v Sasebo za pomoč.
KOREJA.
Tokijo. Korejnska vlada se je odločila, da se prenese cesarjeva zasebna posestva v državno lastnino.
MEKSIKA.
Mesto Mexika. Kongres je sklenil, da se apelacije na viša sodišča, opirajoča na ničeve tehnične vzrotke. v bodoče ne smejo vlagati.
DENARJE 1 STARO DOMOVINO
poSilJamo:
za	$ 10.35 ............... SO	kron,
za	* 20.40 .............. 100	kron
za	$ 40.80 .............. 200	kron,
za	$ 102.00 .............. S00	kron,
za	$ 203.90 ............. 1000	kron,
za	$1018.00 ............. 5000	kron,
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popo'noma iz* plačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.pošt-no hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v g-otovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske ro Domestic PostalMoneyOrder alipa New York Draft.
FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich St., New York 6104 St. Clair Are., N. E.. Cleveland, Ohio
Vsak slovenski delavec mora citati “Glas Svobode”! Sodrugi, širite ga!
Ameriške Testi.
Vročina.
V Ohicagi je bilo dne 22. t. m. nad 100 stopinj vročine. Veliko ljudi je vsled solmearice zbolelo, a tudi mrtvih je več oseb. Več kot dve leti ni bilo take vrpčine kakor omenjenega dne.
Modra policija.
■Kansas City. V preiskavi poštne tatvine v znesku $50.000 so uradniki dognali, da so imeli pravega-tatu v zaporu, a samo kot postopača in potem ga zopet izpustili. Kje, da je sedaj ? Bog ve. —
45.000 nerešenih vlog.
(Njujork. 21 t.m. so se pričele pri zveznih sodiščih poletne počitnice, katere trajajo do meseca oktobra.. Nič manje kot 45.000 prizivov je ostalo nerešenih proti višjim eol-ninskim uradnim razsodbam. Pripomniti je, da imajo okrožna sodišča razven colnine tudi banka-rotne zadeve, civilne in kriminalne tožbe v svojem področju in pa. da colnimske preiskave zelo veliko časa zahtevajo in konečno, da zvezna sodišča samo 8mesecev v letu uradujejo ; od tod, gorenji o-gromni zastanek.
Pomil oščenje.
Franlkford, (Ky. Govemer Will-son je dne 13. t. m. bivšega državnega tajnika Galeb Powers in “ Jiim”.Howard-a pomilostil. Obe-dva sta bila soudeležbe umora guvernerja William Goebel krivim 'spoznana in v smrt o'Mojena. Proti Powers-u se je štirikrat obravnavalo. a četrtokrat se porotniki niso z jedini1! i.
Willson je pomil oščenje utemeljeval, da uradniki in porotniki so bili demokrati torej obtožencovi politični nasprotniki.
Nagobčnig.
Washington. Generalni poštar Meyer, je na vse podrejene poštarje razposlal odredbo, s katero bo z 1. julija t, 1. prepovedano razven spotikajoče“ stvari”, tudi časopisje anarhistične vsebine, s pošto razpošiljati. Da se bo tudi socialističnemu časopisju na prste gledalo, je samobsebi umevno, in to temveč, ko se anarhizem in socijalizem v tej deželi prostosti v en koš meče.
Ljudožrtstvo.
(Montreal. V severnem delu Que-beek-a sta dva mošlka, Gussett in Bernard svojega kažipot-a ubila in požrla in potem je še jeden drugega ubil in tega tudi požrl. Tretjega. so mrtvega našli; umrl je za lakoto. Blizo, kjer so le-ti trije bili, je bila zaloga živil, toda najti je niso mogli.
30 otrok v 15 letih
imata farmar Abraham Gotovsky in njegova žena; iz med teh jih 14 živi. Gotovsky je 40 in njegova žena 32 let stara. Spoznala sta se na parobrodu, ki ju je peljal čez mlako in prišedši v Njujork leta 1891 sta se vzela' 5 aprila in rodila sta.
22. marca 1893 dvojčke ; leta 1894 edinca; 'leta 1895 dvojčke; 1896 trojčke; 1897 dvojčke; 1898 dvojčke ; 1899 dvojčke ; 1900 edinca; 1901 edinca; 1902 dvojčke; leta 1903, 1904 in 1905 po eniiga; 1906 -trojčke ; 1907 dvojčke in 19 junija 1908 pa četverojčke.
Dopise in poročila, katere smo danes, toje 24. tm. prejeli jih nismo mogli v to št. več vvrstiti — pre,pozno. Prihodnjič.
Kdaj bode konc krize in kdaj si bodemo zopet opomogli? Bog ve Taft ne.
PREDSEDNIKOVO OPRAVIČENJE.
Mr. Taft je bil nomaniran zadni teden na konvenciji v Ohicagi kandidatom aa predsednika Zdr. držav na republikanskem listku.
Z nominacijo (Mr. Tafta je republikanska stranka jako ugodila “ Plunderbund gentlemen-om”. koji so še pred nekolikim časom grozno denuncirali Mr. Roosevelta
Prizadeti krogi, 'ki so obdolžili predsednika kot uprizori tel j a ra,-buke in krize, zadušitelja kupčije, ugonobitelja trgovine, in ki namerava poteptati s svojo brutalno in despotično nogo vse brezpogajno (kar se mu ne vklanjaJ, so obiskali konvencijo v skupini in volili ter upili za Tafta.
(Mr. Roosevelt je svojega prijatelja 'takorekoč vsilil stranki, se popolnoma opravičil pred vsemi izvršitelji po katere prstih jih je Ikrcal zadne štiri leta.
Cela straža portirjev in onih go-betweens, slepo orodje korporacij si nazdravljajo; med magnati v Wall Street v Njujorkn pa ni navdušenju konca ne kraja.
Nevihta je pojenala. “Grozni Tedi” je prišel in prošel, na njega prostor, kot republikanski nominee je pa mož siguren in zdrav, tako ga bode še J. P. Morgan veselo pozdravil in H. H. Rogers tudi.
Karkoli je Mr. Roosevelt storil s plašenjem kriminalnih korporacij, s uvrščanjem tatjev k roparjem. bogatih kakor revnih, je sedaj zopet vse pregledal, kakor bi se ne bilo nič zgodilo.
V žarečih očeh trustjanov je videl svojo pomoto in se je prijazno zopet opravičil.
In sedaj se odstrani iz javnega pozorišča, brez da bi bil škodil postavnim kombinacijam kapitala ali da bi odstranil njih držaj od ljudskega vratu in mošnje, njegovo opravičenje se bode tudi prijazno sprejelo.
DROBNE NOVICE.
Glavna obravnava proti knezu Eulenburgu bo dne 17. julija. Knez je obtožen krive prisege in je nato pobegnil v Italijo.
Bavarski škofje so vsem bavarskim katoličanom prepovedali obisk inomoškega vseučilišča, Češ, da uči na tem zavodu prof. Wa-hrmund modernistične krive nauke.
Bivši milijonar Philippsoorn v Berolinu je bil zaradi ponever-jenja in konkurza obsojen v devetletno ječo.
Zemlja se je udrla pri Gotzenu na Tirolskem ter podsula 25 hiš.
* Cesar Franc Josef je imenovan za generala danske armade.
Proti sežiganju mrličev. Bavarski škofje so dali na indeks vse spise, ki govore za sežiganje mrličev na Bavarskem.
Umor Avstrijca v Ameriki. V Njujorkn je mlada Rusinja Sarah Koten ustrelila avstrijskega zdravnika dr. Auspitza, ki jo je bil zapeljal. Ko je zdravnikova žena zvedela za smrt svojega moža. je zblaznela.
Zopet eden ¡Župnik Miha Braun v Hohenlinden na Bavarskem je uganjal nenravnosti z šolskimi o-trocmi. Dokazalo se mu je 20 slučajev. Obsojen je bil na 6 mesecev ječe.
Gospod Ivam Kaker, izdajatelj in urednik “Izobraževalne Knjižnice”, naim poroča, da izide 4. snopič iste prihodnji teden.
Cena snopiču je 10c s poštnino 12 centov. — priporočamo.
Martin Kačur
ŽIVLJENJEPIS IDEALISTA.
Spisal Ivan Cankar.
Prvi del.
II
V nedeljo dopoldne je bilo, pozno v novembru, ko je romal Martin Kačur iz Zapolja v Bistro. Nebo je bilo nizko in sivo, megle sc» ležale na ravni, plazile so se leno in tiho nad močvirjem. Cesta je bila razvožena in blatna, hiše pb poti so gledale mrko, umazane so bile in sajaste.
Martin Kačur pa ni videl ne sivega neba, ne megla, ne sajastih hiš; veselo in solnčno je bilo njegovo srce.
To je bil tisti čas, ko je bil močan in svoboden, kakor nikoli poprej.
Prišel je v Bistro, do bele, enonadstropne hiše; njegov obraz je bil vesel in slovesen, kakor da bi stal ob solnčnem prazniku pred cerkvijo. Na hiši je bilo skromno, polskrito znamenje, da, se toči tam vino; žejen' bi moral biti človek. da bi zapazil oblanico nad vratmi. Drugače ni bila hiša čisto nič podobna gostilnici; ne kozlov ni bilo pred njo, ne korita za napajanje živine, tudi krčmarja ni bilo nikoli med durmi, nikoli ni . prepeval pijanec v veži, okna so bila umita in gosposka. Vozniki niso ustavljali tam in fantje so šli v nedeljo mimo kakor mimo cerkve. Gospodar je bil bogat in je točil vino popotnikom, ki niso plačali, študentom, ki jih je gostil iz bahatosti, in gosposkim gostom, ki so prihajali poleti ob nedeljah popoldne.
Kačur je stopil v izbo in je sedel za mizo, pogrnjeno s svetlin» belim prtom. Ko je odprla duri gospa Sitarjeva, je vstal urno ter se smehljaje poklonil. Gospa je bila visoka, lepa ženska in edino, kar je Kačurja motilo, je bil tih, nekoliko prezirljiv nasmešek na njenih ustnicah, ki ni izginil ni koli.
“Malo vinčka, kaj ne? Malo vinička?”
Prinesla je vina, gnjati in belega kruha; nato je sedla udobno za mizo in je prekrižala roke na prsih. Kačur je poznal njen pogled in njen nasmešek in vendar je vselej posebej zardel, 'kadar je čutil na licih njen mirni- veseli pogled.
“Kako pa z Vami? Kako Vam je kaj v Zapolju!”
" “Bi bilo!”
“Zdaj imate pač že nekoliko znanja; z ženskami posebno.” Kačur je zardel še bolj.
“Ne poznam nobene ženske v Zapolju.”
“(Pa pravijo, da ste liberalec.” “(Kaj da sem? Zakaj?” “Pravijo; to se pozna človeku že na obrazu. — Ali ste z notarko kaj govorili?”
“Nikoli. Poznam je komaj.” Njen nasmešek je bil še bolj vesel in nekoliko nezaupen.
“Res ne? Ali ¡se Vam zdi lepa?” “Ne lepa, ne grda; ne briga me.”
“V vsakega mladega človeka, ki pride v Zapelje, je zaljubljena Ne, da bi ga imela rps rada, ampak navadila se je. Njen mož jc* neprestano tepe.”
“Res?”
Kačur je gledal začuden.
“Čemu mi to pripoveduje?” si je mislil.
“ Nekoč, ko je bil tisti mladi da-ear v Zapolju,” se je smejala go spa, “je prišel notar domov natanko ob tisti uri — no, veste kaj ? Pomagal je dacarju v suknjo in se je ¡smejal in mu je stisnil roko, notarka pa potem teden dni ni mogla ua cesto in ko je prišla, je imela bulo pod očesom.”
Gospa se je zasmejala naglas, naslonila se je globoko na stol iD je prekrižala noge. Kačur je srečal pogled njenih oči; toplejši je bil in zastrt.
Povesil je glavo, natočil si je in je pil hitro.
“Čemu to? Kaj je to?” si je
‘IN GOD WE TRUST.’
mislil in nekaj grdega, zaprnega. nerazumljivega mu je seglo v srce.
“Tako! Torej z notarko ni nič!’ Njen glas je bil čisto miren, tudi njen pogled je bil spet hladan in vesel.
“Kaj pa z Martinčevimi? Ali ste že 'kaj govorili z njimi?” “Nisem govoril, ampak pravi, jo, da jih je veliko. Še danes sem jih videl, ko sem šel sem; pet jih je bilo na pragu.”
Gospa se je zasmejala zvonko. “Pet! Deset jih jej In Bog vedi koliko jih še 'bo! Vsaka izmed njih ima pet tisoč, pa vendar ni nikogar, da bi jih pobral. Kmeta ne marajo, drugi pa se boje žlahte in pobožnosti. V nedeljo gredo od večernic, vse po vrsti, kakor gosi in vsaka ima molek v roki in gleda v tla.”
Kačurju je bilo neprijetno. “Nekaj namerava, Bog vedi! Drugače ne bi tako govorila, brez zmisla in brez pomena. Kaj me briga notarka in kaj me brigajo vse ženske na svetu?”
Gospa je opazila zlovoljnost m njegovem zardelem obrazu in takoj je bil tudi njen obraz resen in prezirljiv kakor prej; ostal je samo rahli nasmešek na ustnicah.
“Zdi se mi, da ne marate takih povesti? Da sploh ne! marate žensk?”
“Ne maram jih, Boga mi!” je odgovoril Kačur skoro osorno. “Ali bi še četrt vina?”
“Še bi!”
Gospa je vzela steklenico, ni se ozrla na Kačurja in je šla.
“Razžalil sem jo!” je pomislil Kačur in je bil jezen nase in nanjo. Ampak kaj je hotela? Čemu je tako govorila? Ni bil lep njen obraz; videl sem take v Ljubljani časih na večer; in sem šel hitro mimo.”
Naslonil je glavo ob dlan in ni bil vesel. Tudi niso pogledale njegove oči tako veselo, kakor zmerom, ko so se odprle duri in je stopila v izbo Minka. Tako bel je bil njen obraz in tako črne so bile njene oči, kakor tisto jutro, ko jo je videl v lopi, in celo njena bluza je bila rdeča; toda v tem trenotku je zapazil prvikrat na njenih ustnicah tisti tihi, komaj vidni, prezirljivi in nezaupni nasmešek, ki ga je videl na ustnicah njene matere.
“.Jezni danes, čemerni, gospod Kačur?”
Kačur je vstal in je zardeval in ji stiskal roko. Ona je stala pred njim mirna, smehljajoča, tudi njena roka je ležala v njegovi in je ni stisnila.
“Ne jezen! Ne čemeren! Vesel sem, da Vas vidim, gospodična Minka — kakor sem vesel in srečen celo v sanjah, če Vas ugledam!”
¡Sedla je na stol, kjer je treno-tek prej sedela njena mati.
“Ne tja. gospodična Minka, sedite bliže, kamorkoli ... Ne tja!’ Pogledala je začudeno in se je nasmehnila in je sedla na 'klop ob steni, prav poleg njega.
“Ves drugačen ste danes! Kaj se Vam je pripetilo?”
Izpil je hitro! vroče mu je bilo v lica in oči so mu žarele.
“Ne drugačen! Zmerom so moje misli vse pijane in blodne, kadar ste .blizu, in moje besede jeca-joče in nerodne kakor kaznovanega učenca ... In danes še celo!” Minka se je zasmejala in je pustila svojo roko v objemu njegovih.
“Danes še celo! To sem videla in zato sem prašala.”
'Ni se zasmejal z njo, pogledal ji je v oči z dolgim, resnim pogledom, njegove ustnice so hotele iz-pregovoriti in so vztrepetale.
“Predrzen sem danes, po tolažbe sem prišel k Vam! Res, —’ Zardel je v lica in oči so se mu zalesketale.
(Dalje prih.)
■ Predsednik Roosevelt je odredbo podpisal vsled katere se od 13. junija t. 1. zanaprej na zlat in srebrni ¡denar nabožni rek “In God we Trust” zopet kuje. Kakor znano, je Predsednik ta rek z motivacijo odipravil, da ni zakonit. Pobožni senatorji in drugi fanatiki so pričeli gonjo ter končno Rooseveilt-a ugnali.
Ta nanovo vpeljana odredba se pa nesme podceniti; ima dobre in v obče priznane koristi na sebi. Tako na p. so letos tukaj v Chi-cagi, občani neke nemške cerkve, dena.r ¡skiupaj nabrali ter 5 novo kovanih zlaitov po $5, svojemu župniku za piruhe darovali. Ali, glej čuda! Župnik je dar odklonil! Zllate si je ogledal, toda na. božnega reka “In God We Trust” ni na njih bilo. — Druga in koristnejša točka je pa le-ha: Za v prihodnje bo vsaki delavec denarja na izulbilje imel; krize bo konec ali prav za prav, ne bo na delavca vplivala, ko bo dosti denarja. Draginja živilj in drugih potrebščin? Ah, kaj to! Za take malenkosti se še ne zmenimo ! — Tatov, goljufov, falitih in pobeglih banlkirj'O'v, rudniških in drugih, raznovrstnih lopovskih oderuhov ne bo več! Z eno besedo: Konec je vse bede! Na kovanih novcih bo zopet “In God We Trust”.
Dežela svobode?
Amerika ¡slovi po svetu, kot de žela svobode, kaka je le-ta svoboda nam kaže sledeči dogodjaj : Pred nedavnem so v Njujorku o-stanlke, bivšega prvega govemer-ja države Njnjork, Clintona, na drugo pokopališče prenesli. Da se je ipatri'Otisem v pravi luči pokazal, nesli so peščico ostankov velikem sprevodom in pompom po raznih ulldcah in cestah koder so policaji špalir stali. Neki mož je nameraval na drugo stran ceste pridit in hotel v to svrho, vrsto policistov prodreti; policist ga je aretiral in pred sodnika tiral. Obtožba se je glasila, da je aretirani patriotični čut žalil, motenje povzročil in da n.i klobuka pred krsto raz glave potegnil.
Sodnik je obtožbo vele upošteval, kajti obsodil je obtoženca na jeden cent globe.
Čuden pojem u svobodi. Vsled prelivanja krvi je bil prišel Clinton na governerski stolec, izvolilo ga je ljudstvo, bil je ljudski vsluž benec in za delo od ljudstva plačan ; a sedaj pa nej se ljudstvo peščici gejildbe odkriva! In to se poltemi imenuje 'patriotizem svobodne republike ? Ne, to je sred-noveški običaj — pasja pokorščina ! —
Ne trpite za reumatizmom.
Drgnite otekle in bolne ude z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpeMerjem
in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z izbornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavab. Sedaj ne morem biti brez njega.
Rev. H. W. Freytag, Hamel, Ili.
Na vsaki steklenici je »naša varnostna znamka “sidro”.
25 in 50 cent. v vseh lekarnah. FL Ad. RICHTER & CO.
215 Pearl St.» New York.
Edward Paneli
----- gostilničar--
663 Blue Island Avenue CHICAGO.
* * * * * * * * *
Za najboljšo obleko
po najnižjih cenah pojdite k . . .
vogal Blue Island u
Stotine vzorcev modernih moš-
kih O B L E K	4*
$5.00 do $25.00 %
Obleke za dec-	J*
ke vse mode in	4“
barve .......
od $2.50 naprej. $
*
71 ATnlll Patent obeša-/ Il\ I III« I lozaobieke s 4
L HI# I UIlJ svako obleko.
41*	4“
X4^ 4» 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4*^4* 4* 4* 4* 4* 4* 4» 4* 4* 4* 3*
RVI DOLAR
P
vaden
$
Mml Saving: Sank
652 Blue Islatid Ave.
Odprto vsako soboto večer do 8 ure
prihranjen je samo nenavaden slučaj. Drugi dolar prihranjen povzroči navado, ki navadno vodi do bogastva. Odprite še danes vlogo s
$
Emil Bachman,
580 S. Centre Ave , Chicago.
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl.
Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja
TEL. CANAL 7041
Izdeluje društvene znake, gumbe, zastave in druge potrebšečine.
Slovenci!
Gotovo, da se poznamo. Prej sem delal 9 let v Bernardovi vinarni na Blue Island Ave., sedaj imam lastno in dobro urejeno
GOSTILNO
na 680 Bine Island Ave.,
blizu Atlas pivovarne.
IG. F. HALLER.
ATLAS PIVO. BUSINESS LUNCH
TELEFON CALUMET 1678
Najfinejše fotografije
izdeluje vendar-le samo
P. Sclmeider .
FOTOGRAF
2222 State St., Chicago.
Cene zmerne—postrežba hitra.

WISCONSIN
PHONE 413
l_0^ sf»'-00*
Dvorana za društvene seje in veselice. Popotniki dobro došli. Postrežba s stanovanjem in hrano.
24 Union KENOSHA,
Street.
WISC.
%
*
*
m
m
m
m
m
*
*
«e
m
m
m
v*
m
m

John 0. Hruby
TRGOVEC
s pohištvom, železnino, pečmi, karpeti itd.
»»e*»
Peči inringerji (wringers) se hitro in dobio popravijs
589-591 Centre Avenue
Chicago, 111.
CUNAROS LINE
Iz New Yorka v Sredozemsko morje in
Adrijatička pristanišča. V REKO potom GIBRALTARJA, NEAPELJA IN TRSTA.
Novi, moderni parniki s dvema vijakoma.
Slavonia, Fannonia, Carpathia, Ultonia
(Težki 10,000 do 13,000 stotov)
Parnika “Caronia” in “Carma-NIa”. dva največja parnika na svetu celo leto redno vozita.
Za natančne pozvedbe za odhod in prihod parnikov, kakor tudi za vozne cene in o tretjem razredu obrniti se je na:
CUNARD STEAMSHIP COMPANY LTD.
F. G. WHITING, ravnatelj.
67 Dearborn St.,	Chicago
Potrebujete premog, drva ali se mogočete želite seliti tedaj se zglasite pri MARTIN-U LYMAN,
617 So. Center ave., Chicago, 111. Tel. št. Canal 915
Slovenski Stavbenik
HIŠ IN POSLOPJA
se priporoča vsem Slovanom po ceni brez vsake konkurence. Za izvrstno delo se jamči
ANDREJ ULLE,
452 Spruce St.,
«
COLLINWOOD, OHIO
NAJEMNIK & YANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugih neopojnih piiač.
62—84 Fisk St, Tel. Canal 1405
TOLJVOK.'R V JV I OSEL V EV JV O E JV IH MISLI
Nekaj o politiki. Ako te politika ne zauinia pa čitaj kaj druzega v listu. Ujpam pa vendar da ti bodem v teh burnih časih za delavca, tudi s politiko vstregel in bodeš zadovoljen, ako me poslušaš do konca.
Politika zadeva kolikortoliko nas vseh, in sicer še bolj kot kaj druzega izvezemši telesno zdravje.
Amerikansko ljudstvo je slepo orodje politikarjev; politikarji so pa orodje višjih bosov; bosi so pa dragocena bitja nepoštenih korporacij —• trustov.
Stabej politiki navadno slede slabi časi. Delavci, ki ne pomislijo za kaj in koga volijo, potem so njih nepošteni voditelji, voditelji korporacij in lakomni trusti vzrok krize.
Združene države so prišle z inteligentnimi možmi na površje, ki so vladali s ljudsko voljo in njih večino. Danes pa ne vlada več ljudska volja in ne njih večina.
Visoko nad navadnimi volilci sitoje politikarji nad politikarji bosi in nad temi zopet en mernik “intelegentnih”, v tesni medsebojni zvezi velikih mož, kojih namen je držati svoje roke v večini in jo izrabljati, pa bodi to re-publikan ali demokrat.
Kaj misliš, kako priložnost ima ljudstvo? Kakšni so njega nazori —, pridobiti delež ljudskega bogastva in prosperitete? Kadar se razdvojujejo v dva in še več taborov na dan volitev, demokrati v en in republikanci v drug tabor, s absolutnim prepričanjem, da bojo zmagale in vladale visoke glave, pa naj zmaga potem katera že. —
Vzrok današnje ameriške trhle politike so razne korupcije tako imenovanih visokih, “inteligentnih” mož, kateri so zmožni storiti vse za denar. Ta gonja za denar pa je obrnila pozornost in s železno energijo potegnifa tudi one inteligentne može za seboj, ki so se do sedaj, vsaj na videzno za delavske koristi potegovali (??)! — Moč, ki bi imela držati državne vajeti v ljudskih rokah so odvedli v se-peratne, individujelne, po bogastvu hrepeneča žrela.
Čudovita in bogata deželna razvijanja, so dovolila nekterni-kom, da so obogateli ne glede na slabo vladanje, in še vidno hrepene po večjem bogastvu, delavec pa je zabredel v politiko, volil je mehanično in se upregel v politični voz in postal je volilno o-rodje veščih in večjih mož.
Slabost, ošabnost, premalo zavednosti, ki se marsikateriga izmed nas oprijemlejo so vzrok, da so se ovekovečile z vlado dve za ljudstvo nedelavne stranke, katere lastuje ena in ista vrhovna moč.
Naslov tega članka predstavlja nemislečiga, domišljavega in trdovratnega volilca, kateriga ponosen izraz je, “jaz nikdar ne spremenim svojih misli.” Ta isti volilec ti bo rekel: “Moj oče je bil klerikalec, demokrat ali re-publikan, jaz sem tudi republikanec atli demokrat in ostanem.” Recimo, da bi postavili osla med taka dva nazadnjaka, ki nikdar ne spremene svojega prepričanja, ubogi osel, seve da ne more spremeniti svojega prepričanja, ker njega oče je bil osel. osel je on sam in osel tudi ostane. Tako je primoran sprejemati bunke. ki mu jih njegov gospodar nalaga; je resje, ako se mu nič boljšega ne ponudi, in je tako primoran živeti in umreti kot o-sel.
Delavec, ki voli in podpira ljudske pijavke ne živi in umre le kot osel, ampak je še ponosen na to. Kako ponosen, da se imenuje — klerikalec, demokrat, ne da bi pomislil in se vprašal zakaj? Ali republikan brez ugovora da ga isti lastuje; kaj pa je druzega politična stranka kot pogorišče? Kaka izvanredna resni-
ca je to! Ako srečaš človeka, kadeč smodko in brez vprašanja ti bode ‘pričel nekako neumno in ponosno pripovedovati, da vedno le te vrste smodke kadi. Ako bi pa s časoma v to vrsto smodk namešali preveč zelja se bi hitro pritožil in jih opustil. S politiko pa ni tako: tukaj ostane osel brez prepričanja in gre tudi vedno tako lepo svojo pot naprej !
Republikanska stranka, je dobila moč in ljudstvo jo je proslavljalo, ko ji je izvolilo moža na čelo kot je bil Lincoln, poslušalo je moža kakoršen je bil Greeley; delala je trdo in pošteno za prepričanje in enakopravnost vseh ljudi. Danes pa je ta stranka orodje plutokracije, in se je hudo pripraviljala, da je strmogLa vila Roosevelta, ki je po neključ-ju prišel do predsedniškega stola; na njegovo mesto pa je postavila pridnega in zanesljivega trustjana — Viljema Tafta.
'Vsak republikanec, ako misli pravično mora pripoznati, da njegova republikanska stranka ne postavi za predsedniškega kandidata, poštenjaka Lincolnove vrste, 'ki veruje v ljudsko vlado, ako si le more za to pomagati.
Vsak republikanec dobro ve. da stranka v kateri se je rodil, je središče vseh nepoštenjakovi-čev v Združenih državah; Kako mu je to vendar mogoče, ako le količkaj samostojno misli, da se drži take stranke kot klošč pasjega života na mesto, da bi iz nje izstopil in volil samostojno po lastnem prepričanju, ne glede na pritisk od zgoraj pa bodi to od kogar koli.
Isto je pa tudi s demokratsko stranko. Osel gleda to svojo stranko po zapuščini kar je po dedovala po Jefferson-u, a potem pa nominirala moža kot je Parker pod vrhovnem diktatorstvom August Belmont-a. On gleda na to stranko s vso silo. Opazuje kako ji kradejo volilne zaboje in le sem in tja stisne trdneje svojo pest, premišljevaje o visokih poli tiču ib ideijalih in o podlagi ameriških principov.
On ve prokleto dobro, da je trustu desna republikanska in leva demokratska roka in kadar omaga desna oprimejo se leve roke.
Kako je mogoče za prepričevalnega demokrata, da se drži stranke, ki ima še precej dober program in je vsestransko obetala in obetala, a nikdar nič za delavstvo storila. Prodati svoj glas nepoštenim bosom koji te po tem na milost ali ne milost prodajo vedno na te prežečim korporacijam. je ravno toliko kot bi trust osla kupil.
Že zgorej imenovani osel in njegovi prijatelji so danes glavna opora plutokratske ameriške vlade in ako ostanejo še za naprej v večini potem gre vladni voz naprej ravno kot do sedaj ali pa še veliko slabje, ljudstvo pa bode imelo dobre ease “and full dinner pail” t. j. dovolj da se le preživi. in v slabih časih 'kakoršnji so danes bode pa zopet rezultat: Nevednost in izžemanje korporacij, ljudstvo naj pa vrag vzame, ako : se pa isto ljudstvo — nezaželjeni državljani pritožijo, dobili bojo pa zopet enostavni odgovor “k vragu s konstitucijo.”
^Svobodomiselno in treznomisle-1 če ljudstvo v Združenih državah ima danes svojo nolitično socialistično stranko. Čas je že enkrat da ameriško svobodomiselno, delavstvo misli na svojo vlado; misli samostojno in voli za kandidate svoje stranke.
Državne volitve se bližajo. Korporacije, ki so zakrivile današnjo krizo in spravile toliko ljudi ob zaslužek in vsakdanje človeške potrebe, te korporacije se ne brigajo za vse to in jim niti na misel ne pride, da se jim bode vladno krmilo odvzelo.
Delavsko gibanje je naše, je tu. Ameriški delavci — volilci na noge, na vas je ležeče, na vas gledamo, vi lahko spremenite dosedanji krivični sistem tu v ame-riki, oprimite se politike; primorajte vlado, da bode storila to.
kar večina njenih državljanov misli in zahteva.
Ta list vam predstavlja vse socialistične kandidate. Vsak delavec naj prihodnjo jesen voli v o, nem okraju, kjer je registriran. Z navadnim križcem (X) v rubriki pred besedo socialist voliš celo vsojo_ stranko. Torej pozor! — Živijo naša kandidata za predsednika in podpredsednika Debs in Hanford!
ČAS JE TU!
Hrabro, sodrugi hrabro! Čas je tu!
Socialisti vsih dežel so bili v začetku le mala stranka.
Oni so agitirali, izobraževali in organizirali.
V	nekterih deželah se jih je preziralo, v drugih preganjalo in zopet v drugih pa zapiralo 'n morilo, a vedno so bili hrabri in vestni.
'Bile so priložnosti, kakoršne i-mamo socialisti danes v Ameriki.
Na Italijanskem je bilo ljudstvo primorano pomagati socialistom, ker so stare politične stranke že skoz in skoz korumpirane bile.
Na Angleškem so unionisti le takrat, kadar se je imelo škodovati unijam, pomagali pri volitvah socialistom.
Na Belgijskem so delavci po vladnem pritisku postali socialisti.
Na Nemškem so delavstvo do socializma privedla dalekosežna mizerja in vladni sistem.
V	Ameriki pa so sedaj vse te hudobije kot strela pritisnile na delavstvo.
Stare stranke so korumpirane. Organiziranemu delavstvu se groze s propadom. Nezadovoljnost in miserija je med nami. Mnogo jih je pa brez dela.
Republikanci in demokrati ignorirajo današnje pomanjkanje in bedo med delavstvom, in nameravajo pred ljudstvom poteptati konstitucijo napram državljanom ter ugonobiti svobodo tiska in govora.
Ni je torej stranke na svetu, ki bi imela večjo priložnost od socialistične zjedinjiti pod svojo zastavo vse delavstvo.
Stare stranke so na koncu propada, nezadovoljnost je splošna. Stari voditelji ne vodijo več. Njih sledilci se pa puntajo.
Nekterniki upijejo Taft, a se zgražajo nad republikansko stranko. Drugi zopet upijejo Bryan, in se zgražajo nad demokratsko stranko, toda brez navdušenja ali zaupnosti in razsodnosti, pa ostanejo za sedaj še pri teh strankah, ker ne vidijo druzega izhoda.
Organizirano delavstvo, radikalni sloji, navaden davkoplačevalec. temperencler. populist, pristen demokrat in pošten republikanec vsi čutijo, da se jih je varalo, njih namene izrabljalo in njih pravice uničile, po hlapcih onih na krmilu.
Nezadovoljnost vlada, večini naših nasprotnikov. Lpanje na poštenje se pričakuje le še od socialistične stranke.
Da, ohranimo demokratizm se zato bojujemo s demokratsko stranko. Da obvarujemo republiko so pa bojujemo s peščico demagogi na krmilu. Da odložimo politično naše življenje čisto, zato se bojujemo proti korupcijam. korporacijskim tatovom in političnim lopovom. Da ozdravimo svoje in-dustrijelne napake ponujamo socialni program industrijelnega prerojenja.
Na prostor zastarelih dveh političnih strank, katere lastujejo in finančno kontrolirajo korporacije. mi pa ponujamo lastujočo stranko, ki bode finančno kontrolirana od ljudstva.
Pojdite in govorite ljudem z upanjem na hrabrost, sodrugi, ker naš čas je tu!______________
ni! umi
izdeluje neopojne pijače, so-dnvico in mineralno vodo.
756 W. 19 St. Tel, Canal 6296
%
*
S
t
t
WW*
JOE BOCEK ^
JOE FIALA
“THE TWO JOES” \
I I S
i
Prodaja obleke, klobukov in moških potrebščin . . .
578 Blue Island Ave.
Šivanja oblek je naša posebnost.
CHICAGO, ILL.
ATLAS BREWING CO.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
j LAQER j MAGNET | ORANA" g
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti
mi te bodemo zadovoljili,	|p4l
■	■ J
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence.........30.000 HP
La Savoie...........22.000 HP
La Lorraine.........22.000 HP
La Touraine.........15.000 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna, mesna jedila
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MAURICE W. ttOZMINSKI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Frank Jledosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111.
Pavl Sarič, agent na 110—17. cesta, St. Louis, Missour.
Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohištvo pri
NAS
G>
Jas. Vasumpaur,
na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111.
PROSTA POSTREŽBA 00 OZDRAVLENJA!
ŽENSKE
Obiščite me ako trpite na
Dozorelosti, prsni bolezni, padanji maternice belim toku, mesečnini, obistnih in jetrnih bolezni.
PLAČA SE PO OZDRA-VLENJU.
ELEKTRIKA IN NJE PHI-ZASTONJ !
MOŽKI
ODLOŽI TAKOJ SVOJE TRPLENJE.
Dr. OttoE. Meyer je edini zdravnik in kirurg v Chi-cagi. ki daje prosto postrežbo do ozdravljenja. Na stotine ljudi, ki so bili bolni ti lahko povejo, kako jih je lečil in plače nezahteval do ozdravljenja. Bre-zozira na kaki bolezni trpiš zateci se takoj na zdravnika Meyer, in ako te ozdraviti ne bode mogel ti bode to tudi povedal.
OTTO E. MEYER, M. D.
Rooms 53-54 (5 nadstropje) Dexter Bldg.
84 ADAMS ST., CHICAGO, ILLINOIS.
Uradne ure: Od 10 dopol. do 6 popol. ob sredah in sobotah pa do 8 zvečer, ob nedeljah od 10 do 12
Obiščite me ako trpite na
Revmatismu, oslabelosti, nervoznosti in mokroti.
Zastruplenje krvi Nalezljivih bolezni Bolezni na mehurju želodcu in pljučah.
“Glas Svobode”
(Thb Voice of Liberty)
_______ WEEKLY___________________
Published by The Glas Svobode Co., 665 Blue Island Avenue, Chicago, Illinois.
Subscription $1.50 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.
‘O-LAS Svobode” izhaja vsaki petek ^------------in velja------—----
ZA AMERIKO:
Za celo leto..........*L5G
za pol leta...........75°
ZA EVROPO:
Za celo leto........kron 10
za pol leta.........kron 5
Naslov za Dopise in Pošiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
665 Blue Island Ave., Chicago, 111,
Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da rinin natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov.
231
LrKre.
Debs je sel raje šest mesecev v zapor kot bi bil izdal delavsko stranko, sedaj je pa zastavil še svoje življenje v namen rešiti to stranko.
Tri predsedniki republike Zdr. držav so umrli po zavratnem u-moru. Eniga je umoril demokrat, druzega republikanec, tretjega pa anarhist.
*■
“General” Debs, “Injunction Bill” Taft in “silver ’dollar” Bryan, za kateriga izmed teh treh delavec, bodeš volil 3. novembra ?
*
Unijski delavec, ne skebaj na volilni dan.
*
'Kdor ni v življenju nikoli svoje mnenje izpremenil, se je rodil, ali kot nezmotljiv in vsegavedni veleum, ali se pa v celem življenju ničesar ni učil. Iskajoči trud in bridkosti dvoma so mu ptuja ostale, toda tudi srečo ni našel in ponos zmage ni nikdar občutil.
Mi ostro obsojamo življenje marsikterega človeka, posmehujemo se njegovim pogreškom, karamo njegovo prenagljenost in ne pomislimo, da ta človek znabiti mnogokrat pretaka britke solze, ker mu manjka moči in potrpljenja izvršiti to, kar si je namenil.
Stranca.
jii]	------
IMENIK KLUBOV: Illinois.
Slovenski socijalistični klub “Svoboda” št. 1. v Ohicagi, 111. Finančni tajnik: Fred Lesar, 652 W. 21st St., Chicago, 111.
Ohio.
Slovenski scoijalistični klub “Luč” št. 1. v Cleveland, O. zboruje vsako 1. in 3. nedeljo v mesecu dopoldan ob 9 uri v anali Kma/usovi dvorani na 6131 St. Olair Ave. N. E.
Slovenski socialistični klub št.
2.	v 'Coillinwood, O. opozarja vse sodruge, da se zanesljivo Udeležijo seje 19. julija. Nadalje, da se redne klubove seje vršijo vsako tretjo nedeljo v mesecu na stap 117.
Karol Kotnik, tajnik; Ivan Škerl, blagajnik; Jos. Kunčič, organizator.
Slovenski socijalistični klub “Zavednost” št. 3 v Lorian, O. Odbor: Mihael Simčič, predsednik Anton Stefančič tajnik; Ivan Svet, organizator; Ivan Zalar, blagajnik.
Seje se vrše vsaki tretji petek v mesecu v Ivan Zalarjevih prostorih na 5,08 — lOfch Ave.
Wisconsin.
Slovenski socijal-demokratični klub v Milwaukee, Wise, ima svoje seje vsako drugo in četrto nedeljo. Mesečni prispevki so 26c.
Kansas.
Slovenski socijalistični klub “Delo” v Yale, Kan,s. Odbor: Fr. Šetina; tajnik; Math Dermota organizator. Za pojasnila se je obrniti na Fr. Šetina, Box 127, Yale, Kansas.'	„ <
VOJAŠKO BREME V AVSTRIJI
Pod maglavjem “Izdajalci ljudskih koristi” piše “Sl. Narod.”: “Dne 13. maja t. 1. je bilo v državnem izboru prvo glasovanje o predlogu, s katerim se hoče naro. dom naše državne polovice naložiti novo težko breme, nov težaik krvni in denarni davek. Namesto da bi bili klerikalci hvaležni, da smo njih postopanje pri tej Stvari le rahlo omenili, so postali še drzni in so si dovolili očitno varanje slovenske javnosti. “Slovenec” namreč piše, da stvarni razlogi — znatne polajšave pri vojaštvu — govore m povišanje re-kruttnega kontingenta.Talke pisave ne moremo drugače imenovati, kot očitno varanje slovenske javnosti. Oglejmo si celo zadevo nekoliko bližje. Naša država ima tako-imenovano dkupno armado. To je vojaštvo, ki je vzdržujeta obe državni polovici skupno. Poleg te armade pa ima naša državna polovica še svoje domobranstvo, o-grska državna polovica pa hon-vede. Mod glavno skupno armado in imeG domobranci ni n Ob črnega bistvenega razločka več. Če bo kdaj vojna, bodeta zapleteni ofoe državni polovici; Cislitvanska sama Kase ne more vojske voditi in ravno tako Ogrska ne. Dejansko niso domobranci prav nič dragega, kakor en del skupne armade, samo da so posebe organizirani in da mora Cislitvanska sama plač eevati vse Stroške za domobrance, med tem ko mora za Skupno armado prispevati tudi ogrska državna polovica. Za skupno armado plačuje že danes naša državna, polovica po številu vojakov na leto celih 50 milijonov več kakor ogrska, povrh pa vzdržuje še domobrance, katerih je danes tudi že dosti več, kakor na Ogrskem hon-vCdov. Leta 1875. so znašali stroški iza naše domobrance 8 milijonov, leta 1908: pa so narasli že na enoinpetdeset milijonov. To strašno breme se zda.j še pomnoži in poveča,. Dne 13. maja so namreč kranjski klerikalni poslanci odločili pri prvem branju postave, s katero se bo vsako leto jemalo 5000 rekrutov več k domobrancem kakor doslej. Že zdaj izdihujejo vsi narodi in vsi stanovi pod težo krvnega in denarnega davka za vojaštvo, zlasti zdiiihuje kmečki stan, Iker ta čuti najhuje, da se mora toliko tisoč mladih mož v najlepših letih vojake igrati, med tem iko prodajajo kmetije vsled pomanjkanja delavskih sil. Zda.j pa bodo leto za letom jemali še 5000 fantov več k vojakom kakor doslej, kar bo veljalo na leto o-kroglo pet milijonov več kakor velja armada že sedaj. Ali je po-mndždtev vojaštva sploh potrebna? 'Cesar in njegovi ministri naznanjajo pri vsalki priložnosti, da je mi.r popolnoma 'zagotovljen in da se ni prav nič 'bati vojske. Če je mdr zagotovljen, čemu se pa armada tako množi in nalagajo nova bremena? Pa denimo, da mir ni tako zagotovljeni, 'kakor se govori in da se mora država pripraviti za vse slučaje. Ali bi v tem slučaju ne bilo edino pravilno in pravično, da se pomnoži skupna armada na skupne stroške, tista armada, ki pojde prva v vojno? Da, to bi bilo edino pravilno in pravično, toda — tigri tega nečejo, Ogri pravijo, da tega ni treba, in nečejo nič plačati za pom možitev skupne armade. In kadar Ogri nečejo plačati, tedaj pa —puščajo nam. Ker ni nič upanja, d'a bi se dosegla pomno-žitev Skupne armade in ker Ogri nečejo za tako pomnožitev daja-: ti krvnega in denarnega davka, pa hočejo nam navaliti vse breme. Pomnožitev tokratnega kontingenta iza domobrane ne pomeni v bistvu in dejansko nič dragega kot .pomnožitev skupne armade na; naše stroške. Ogri ne bodo nič plačali. Pomnoži se domobranstvo, ki se dejanjsko nič ne razlikuje Od skupne armade, da Madžarom ne Ibo treba^ za pomnožitev nič prispevati. Že sedaj moramo plačevati vsak dan en milijon kron za vojaštvo in zdaj se nam to bre-
Vse parobrodne družbe so znižale cene za prekmorsko vožnjo
Kdor rojakov želi potovati v staro domovino, naj se v tej zadevi obrne na:
V 109 Greenwich St., New York
t 6104 St. Clair Ave,, Jjt v Cleveland,	Ohio \
f
0
me še pomnoži in se 'bo še vsako 1. 5000 mož več odtegnilo delu kot doslej. Človek bi mislil, da poslanci, če se že me upro takemu novemu obremenjenju, vsaj ne 'bodo glasovali za tako postavo in bodo vsaj zahtevali od vlade primernih 'komipemcij, primernega plačila. Če 'že Mlada ljudstvu nalaga novih bremen, naj na dragi strani vsa.) za ljudstvo tuidi kaj stori.”
Za to postavo so, razven tre j ih vsi slovenski klerikalni poslanci glasovali; to so tisti k-o imajo vedno skrb za blagor ljudstva na jeziku. Ni čuda, da Avstrija ved no hitreje v propad jadra iz kate rega se ne bo več rešila.
MNOŽITEV SOCIJALDEMOKRACIJE NA ŠVEDSKEM.
Pred nekaj dnevi je -objavilo predsedstvo švedske socijaldemokracije poročilo za leto 1907. Iz poročila je razviden rapidnd razvoj soe. demokracije na Švedskem in ni je države katera bi se s to zamogla primerjati. Kako, da se stranka razvija, kažejo naslednje številke:
V letu	elanov,
1889 je imela	 8,000
1900 je imela ..............45,000
1 januarja,
1904	— 96 delav. srenj.. .54,552
1905	—	112	“	“	.....64,835
1906	—	137	“	“	.69,191
1907	—	170	“	“	....101.929
1908	—	239	“	“	 133,388
Potemtakem je narastlo število
delavskih komun, strankarske krajevne organizacije v zadnjem letu za 69, in število članov za 31.469. Nejvečje delavske srenje so v 'Stockholmu z 30.327, Malmoe z 14,790 in Goeteborg z 12,130 članov. V primerju s številom prebivalcev je organizacija v Malmoe najmoenješa; mesto šteje približno 72.000 prebivalcev, Goeteborg z predmestja 170.000 in Stockholm
320.000.
IStrankarskih časnikov se šteje, šest dnevnikov, kateri izhajajo v Stockholmu, Malmoe, Goeteborg, Norkoeping im Landskrona z 90,-000 iztisov; sedem časnikov izhaja po trikrat in nekteri po štirikrat na teden, jeden, po dvakrat, in dva pa jedenkrat. Vsem šteje teh 16 politično soe. demokratičnih časnikov 156.000 naročnikov Strokovna društva izdajajo 25 strokovnih listov, katere čez 150.-000 članov čita.
Leta 1893 je švedsko soc. demokratično časopisje komaj 10,-000 naročnikov imelo, leta 1900 pičlo 30.000 in 1904 približno
70.000.	'Od novega leta 1908 se je sklenilo izdajati več novih časnikov.
Jeden novi dnevnik “Skainsko Socijaldemokrat’’’, za provincijo Šonen, že izhaja, in dragi strankarski listi za Sundsvall Ystad in Joekoeping bodo v dnevnike iz-premenjeni.
Svobodno gibanje v Milwaukee, Wise.
Tudi tukaj se je pričelo občinstvo 'zanimati za svobodno ustavo in samost a-jno upravo. Tudi Slovenci, ustanovili smo svobodomiselno podporno društvo z imenom “Delavsko' Podporno Društvo Balkain.”
Namen tega društva' je : Plemeniti in združevati svobodomi-i seine 'Slovane v skupino. Podpirati se medsebojno in skrbeti za bla^ gor vsih, ter olajševati njih trpeči stan. *
Društvo napreduje z izvanredno hitrostjo. No, to je pač odvisno od nadvse požrtovalniga odbora, ki si šteje v svojo dolžnost, da se bode društvo v kratkem lepo razcvetelo.
Na dalje apeliramo na v bližini živeče Slovane, da se potrudijo ogledati si in pristopiti v to novo vrsto bojevnikov.
Mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu-, Pisma so naj pošiljajo na naslov: “D. P. D. Balkan” 528 Prairie ,St., Milwaukee, Wise.
Organizacija je moč, s računajo vaši delodajalci.
ktero

v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil,
THE
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trošili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznjj ostane tajno.
Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki.
. Ozdravljen rane na licu od zobobola.
Cenjeni gospod doktor!
Jaz se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa moje bolezni. Uverjen in preprič an sem, da sem le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim sim bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdravega, ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po Širni Ameriki.
S spoštovanjem ostajem Vam hvaležni.
Prane Steklassa
3141 St. Clair Ave. N. E.
Cleveland, O.
Frank Polh
310 Midlant Ave. Rockdalle, 111.
Velecenjeni gospod doktor!
Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sed%j sem , popolnoma zdrav, pa so mi še zdravila ostala, zato se Vam iskreno zahvaljnjein ter pripo ročam rojakom, ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera gotovo pomagojo.
Vas še enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priatelj
Jakob Likar
Box 94t West Newton, Pa
Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti
Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, ’’ZDRAVJE”, katero dobi ZASTONJ ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. —• Vsa pisma pišite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov :
COLLINS N. YJMCAL INSTITUTE
140 WEST 34th STREET,	MlW YORK, N. Y.
DOPISI IN POROČILA
Aldridge, Mont., 13. 6. 08.
Ne čudi se, dragi urednik “Gl. Svobode,” ako pade pred Te kakor iz jasnega neba, par vrstic iz mojega peresa, — o, prosim, svinčnika! — Nameraval sem že del časa Ti kaj poročati, da pa nisem to storil ni moja krivda temveč kriva je kriza. O tej poročati se mi ne ljubi, tarnanje rojakov peče huje, ko žgoče oglje.
V krizi pisati tedaj ni moj namen, pač pa me je nekaj drugega prignalo iz mojega brloga in to je praznik dne 13. junija v Aldridge, Mont.
'Dne 13. junija se vsako leto slavi kot ustanovni dan Aldridge unije, katera spada k Western Federation Miners. To je pa tudi v resnici za-nje najvažnejši dan in treba, da se ga slavi. Delo počiva in prodajalne so zaprte. Po saloonih pa vabljivi “Schlitz” svojo vonjavo razprostira ; prirejajo se na ta dan razne igre in tudi pleše lahko, kdor hoče in pa da — zna. Aldričanje so pa tudi lahko ponosni; bili so že mnogo, mesece in mesece trajajoče boje, a vsigdar z zmago. Kakor Špartanci tako tudi Al-dričanje me gojijo izdajic ali gar-jevcev, te “zluftajo” iz svoje sredine, in to takoj. Slaba bi bila za onega, ako ne bi bil brzih korakov, ali če bi ga kurja očesa ovirala, morda bi celo batina pela.
Dva rojaka sta tukaj letos napravila prvi 'kurs, toda še pravočasno brez — spremstva odišla.
Unijskem možem ne svetujem na Aldridge zaradi dela hoditi, ko še ti kar jih je tukaj nedelajo vsi, le tisti ko hočejo unijski kurs napraviti in če so unijam nasprotni, taki naj se tukaj sgla-se.
Le nekaj mi ni všeč tukaj, in to je, da je tu toliko posamesnih socijalistov, a nimajo “kluba”. Bode-li čas to prinesel, ali se bo moglo v tem začeti? O tem sem že premišlal, a prišel do zaključka, da zadnje sredstvo bo praT,o.
Aldričanje: Soeijalizem Vas k probuji, jednakopravnosti, svobodi in pravici kliče! Pod socialističnem praporom je bratstvo in v bratstvu je moč!! Ne odlašajte, čas je zmaga!
Pozdrav vsem zavednim rojakom in “Glas Svobode.”
Saj veš keđo.
ko občutili, toda sedaj se žalostni položaj nekoliko zboljšujr, da kateremu je za delo, nima časa za igro “durak”, a vsejedno rojakom še ne svetujem, da bi hodiii semkaj dela iskat; malo kateri dobi delo, kadar pa bo boljše, bom v našem priljubljenim listu “Glas Svobode” naznanil. To je dobro, da tukaj nismo prepira želni; to se vidi iz tega, da imamo tu kar tri društva pa vse lepo napredujejo. Tudi imamo svojo društveno dvorano v kateri se seje od vseh treh društev složno vršijo. Ali vender, da ne bom preveč hvalil, dobijo se tudi tukaj izjeme kakor drugod; ob nedeljah hodijo pridno v cerkev, molijo da bi skorej ob pamet prišel, ko pa iz cerkve pride te bi pa v žlici vode utopil. Na primer: Pred kakimi štirimi meseci je sem prišel neki Alojz Lipar iz Clevelanda. O., nastanil se je pri miru-ljubnem Slovencu pri kterem je do tri mesece stanoval.
Dolžan je bil gospodarju že $17.00, a ker je 'bil od sile nadležen mu je stanovanje odpovedal. Potem je šel k drugemu rojaku, kjer se je do približno $10., zadolžil, in ko je bil čas plačati ga je noč vzela. — Pa kako se je obnašal ta človek? Govoril je vedno le angleški, no pa če bi bil že znal, v cerkev je pridno hodil, ko je pa iz cerkve prišel je pa vsakemu pesti in zobe kazal, kakor kužek če ga razdražiš.
Končujem' za danes in pozdravljam vse čitatelje Glas Svobode.
Math G. Treven.
Chimney Rock, Mont. 14. 6. 08.
Cenjeni “Glas Svobode”: Opozarjam vse brate rudarje in druge delavce, da se pred “skabi” t. j. garjevci varujejo dokler se le morejo. Jaz si nemorem več pomagati. Celih pet mesecev sem na delo čakal, da sem ga dobil, a komaj sem ga dobil so mi ga že drugi prevzeli. Naredil sem par šihtov in zopet moram doma biti. Kaj hočem storiti? Če bi bili “hutmani” možje bilo bi seveda drugače, a tako!-----
. Kaki skabi so tukaj navedem jeden slučaj: Jaz in moj tovariš sva stavila kompaniji ših't po $5.25, a dva skaba. pa po $3.50! To se je zgodilo tukaj pri Mexican Mine. Ona dva se postavljata za “Good LTnion Men” pa sta skaba prve vrste, pfuj!
Mike Hauptman.
Denver, Colo., 16. junija.
Dne 15. junija je bila tukaj grozna nevihta; kakih 35 minut je padala toča in uničila poljske pridelke; tudi sadno drevje je hudo poškodovano. Kar ni aprila meseca slana pomorila, je maja meseca sneg pokončal, a kar je še ostalo je pa sedaj toča uničila, tako da ne smemo pričakovati niti najnujnejših živil. Po nekod pokončuje povodenj tukaj pa sneg, mraz in toča. Seveda, ljudski parasitje ali troti tega ne bodo občutili, pač pa mi ubogi de-lavci-trpini. 'Sicer že v tako kritičnem položaju v katerega nas je pahnila kapitalistična brezbrižnost, naj pa pri prihodni vo-litvi, delavci še volijo ono druhal, katero je proti delavskem koristi in naj si spletajo bič ter ga dajo trinogom v roke, da nas bodo bičali še nadalna štiri leta, sej potem, mislim, jim bo odzvonilo za zmerom. Torej delavci na noge za delavca, kakor kapital za kapitalista, trot za trota; delavec naj voli delavca in zmaga bo delavska — naša.	J. D.
Bridgeport, Ohio. —
Cenjeno uredništvo “Glas Svobode”: — Prosim, da sprejmete ta moj kratki dopis. Ne vem se, spominjati, da bi čital kak dopis iz našega kraja, akoravno je tu precej Slovencov. Krizo smo brit-
Oregon City, Ore. 11. june 08.
Cenjeni g. urednik. Že dokaj časa ni bilo v Vašem cen j. listu kakega dopisa iz našega mesta, zatorej Vas obveščam, da smo tukaj volitve imeli. Agitirali so najbolj kapitalisti in pa ljudje, pri katerih imajo ženske prvo besedo, in ki možu druge pijače ne privoščijo kot vodo, katera pa še za erevlje ni dobra. To pa delajo samo zato, da njim, za klobuke, gledališča in takih nepotrebnih reči, več ostaja. Kapitalisti pa se poganjajo za svojo korist; sedijo pri mizah obloženih z dobrimi pijačami in jedili ter se zmišljujejo kako bi delavcu-trpi-nu, — kateri si v potu svojega obraza, kruh služi, — že tako pičlo plačo še bolj znižali. Sedaj še le manevrirajo, da bi saloone odpravili, ne privoščijo delavcu, da bi po trudapolnem delu, čašo piva izpil. Dne 1. junija je solnce pripekalo, hudourni oblaki so se i zbirali, a saloonarji so s strahom izid volitev pričakovali, toda popoldan je pričelo deževati in 'zemlja se je ohladila pa okladila so se tudi srca “antiprohibiš-narjem.” Tudi jaz sem se vdele-žil volitev in volil sem kot socijalist in oziral sem se po rojakih -— soeijalistih toda nobenega ni bilo, niti “obersocijalista” ne; menda so se bili po mišjih luknjah poskrili. Socijalist samo na papirju, je po mojem mnenju sa-
mo širokoustnež in hujskač, kajti ko je treba dejansko mišljenje pokazati pa rep med noge stisne in zbeži kot polit cucak. —
Kar se tiče tukajšnega kraja, je podnebje jako milo in zdravo in rojakom se dopade naša naselbina; ni velika, toda jako razburjena. Napram mene zijajo nekteri liki stekli volkovi a jaz se za to ne zmenim, stojim med njimi neustrašeno in se njim smejem, gospodarijo namreč “kitle” a ne hlače. — Kar se dela tiče, delamo sicer s polno paro samo plačo so nam precej znižali; vender radi tega ne smemo godrnjati v teh slabih časih, ker od drugod se še slabše čuje.
Omenim naj še, da grade še je-no papirnico, katera se bo imenovala Cawley 'P. & P. Oo., in bo v začetku dobilo 300 ljudi delo. Poslovanje se bo baje pričelo s prihodnjem letom.
Sklepaje pozdravljam vse rojake po širni ameriki, Tebi dragi mi list pa želim obilo število naročnikov ozr. preplaenikov in podpornikov. Peter Kurnik.
MODERNA GOSTILNA
Atlas in Pilzen pivo. Likerji. Smodke. Prost prigrizek.
Zastopnik Najboljših parobrodnih črt. iS Pošiljatev denarja na vse dele sveta po najnižjem kurzu in točno
MOHOR MLADIČ
572 'Blue Inland A'Ve.,
blizu Loomis Sl.
Phone Canal 3214.	CHICAGO, ILL.
Miner’s Bitters
§
Cleveland. O. 15. junija 1908. Cenjeni sodrug urednik: Cleve-lančanje smo fini fantje, kar je res in upam. da iz Clevelanda bo največ svetnikov; svetnic ne bo toliko, ker naša dekleta se prerade možijo. Kar se tiče našega napredka, nismo tako za nič kakor nas drugi sodijo. Kakor Vam znano, je stara nadušljiva tetka poginila, a njena tekmovalka se pa še sedaj na jutrovem mudi. torej, obe sti šle v večnost. — No. pa kamor stvar spada, tam naj bo. — Sedaj so naši clevelandski rojaki pričeli izdajati nov list z imenom Amerika; kake koristi bo zastopal je za sedaj še uganka.
Ravsanje se še ni poleglo, menda je to Slovencem že prirojeno, da ne more brez nazadnjaškega prepira živeti; to je jedini vzrok, da nazadujemo.
Kar se tiče delavskih razmer je še zmerom slabše. Tovarne so začeli zapirati in na tisoče delav-cov je brez dela in kruha, torej še zmerom kriza.
Kapitalisti se pripravljajo na jesensko predsedniško volitev, zato je potreba delavca sestradati, da ga lože v svoje zanjke vlove. — Delavska koža bo potem tudi cen e ja, seveda bo tudi bol suha toda za en čas bo že. da napravijo skladišča zopet polna in nagrabijo dobička potem ,pa “marš mula” v čleveški podobi, na — cesto. (Op. LTred. Kar se tiče štrajka pouličnih železničarjov. odpade Vaše poročilo, ker se je dne >20. t. m. sklenila poravnava.)
V štrajku pouličnih železničarjov je pomja vredno^ da so se za ta štrajk razne Unije zanimati začele. Minuli teden so Unije majorju Johnsonu poslale resolucije, v katerih so majorjevo početje obsojali češ, da hoče delavske unije razbiti. No pa saj to ni čuda, on je demokrat, a demokrat kakor republikancom je vsaka delavska zveza trn v peti kakor klerikalcom napredek. Na delavskem koncilju v Clevelandu je bil. tudi socijalist W. — kateri je pofrebo soeijalistične organizacije pojasnjeval. Ta štrajk bo marsikomu oči odprl, in soeijalistič-na armada se bo ogromno pomnožila.
Slovenski delavci v Clevelandu, zakaj ne pristopite v delavsko stranko? Čas bi že bil. da se jenkrat prebudite iz vašega sta-roveškega spanja.
Soc. pozdrav čitateljem “Glas Svobode.”	G. — 1.
Dalje na 7. strani.
f °
n
i?
is
f“
n
Boj klerikalizmu! Izšla je zna-enita brošura inomostskega pro-sorja L. Wahrmunda, ki je pro-ročila po vsej Avstriji silno nogo hrupa, tudi v slovenskem ziku. Nemci so izdali že okrog I izdaj. Dočim stane nemški izid 1:20 K. velja slovenski pre >d samo 70 vin. Zatorej si naj nabavi vsak napreden in svo-idomiseln Slovenec. Dobiva se ) vseh knjigarnah.
i
SPOMIN . ..
Da vsesokolski shod v Pragi—1907. Tam so se sešli SLOVANI: Rusi, Cehi, Slovenci, Hrvati,Srbi itd. in so pokusili slovenski izdelek
Triglav Bitter Wine Tonic in Ban Jelačič Stomach Bitters.
Tako piše g Anton Krepel, iz Kouta, Češko. Isti gospod je poslal novo naročnino, ker mu u-gaja. G. Kfepel je okoli 60 let star in ge danes je delujoč Sokol. TRIGI.AV ga krepi. Poskusite ‘TRIGLAV GRENKO VINO’’.
V letu 1804 je bil Dr. Ramdohr nastavljen za vrhovnega zdravnika premogarjev v Clausenthal-u na Nemškem. Dobro vedoč nezdravo stanje podzemskega dela, je Dr. Ramdohr po veliki skušnji pripravil recept za izdelovanje žeiodečnega grenčeca. Recept se je ohranil - isti daje navodila za izdelovanje
MINER S BITTERS
To zdravilo Je posebno dobro v mrzlem ali meglenem vremenu, kedar kedo dela v vlažnih in plina polnih prostorih ali rovih. Dr Ramdohr je priporočal to zdravilo kot najboljšotoniko za one, ki težko delajo.
TRIGLAV CHEMICAL WORKS
1648 W. 22. St., Chicago.
Izčemo zastopnike zunaj Chicage!
n
o |
II
»I
o
3
II
sl
II
I

IP***
Rodovitna zemljišča v državi Micn'^n Ogemaw County po $7.50v Missouri $8.50 naprej in v Texas $15 raprej ascr.
Obdelana in neobdelana zemljišča v vseh držai ah Amerike
Vozne listke (šifkarte), zavarovalnire, pošiljanir denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščnine in vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi
John J. Pollak,
534z W. 18tli St., Chicago, 111.
Kedor želi kmetijo po ceni v najlepsih krajih naj se obrne na ... .
F. GRAM.
NAYLOR.
MO.

Zastonj;
Na željo rojakov pošiemo zastonj dobri in resnični popis zemljišča v okolici Phillips, v okrajih Price, Taylor in Ashland v severnem delu države Wisconsin. Varujte se prevarantov in agentov zemljišč, kateri hod napačnimi pretvezami hočejo ogoljufati. Najprej p*-e-čitajte našo popisno knjižico, nizke cene in ugodnih obrokih predno, kje drugje Kupite. Naš cilj je obljuditi to rodovitno pokrajino. Onim, ki kupijo od nas zemliišča. plačamo vožnjo. Za vsa pojasnila v tej zadevi obrnite se le na našega zastopnika zemljiškega oddelka družbe Wisconsin Central Railway,
F. A. C ME JLA,
572 Blue Island Ave.
Dept. D.
Chicago, 111.
IZ STARE DOMOVINE
Strela je v Zagorju na pivki na paši ubila štiri krave. Pričelo je pridno deževati — saj je bil pa tudi skrajni 'čas -—itak je letini velika suša mnogo škodovala.
Svojo ženo je zaklal v Čretu pri Celju kočar Veternik. Morilec je bil zloglasni pijanec in pretepač, ki je zapil ženi celo premoženje. Ko je prišel v noči 3. maja pijan domov je ženo brez pravega povoda zabodel z nožem v trebuh, potem pa šel za jahajočo ženo na travnik ter jo z nožem toliko časa suval, da je med groznimi mukami izdihnila. Ko je o-rožnik morilca vklepal ter ga vprašal, zakaj je to storil, se je mož sirovo smejal rekoč: “Ali je nisem fest?” Morilec je bil o-ženjen 2*5 let ter ima odraslo hčer.
Za tako neumno še smatrajo naše ljudstvo! Piše se nam iz Tehar-jev pri Celju: Kakor ste že poročali, so blagoslovili minuli torek t. j. 3. junija t. 1. novo cerkev v Teharjlih z velikim pompom in sam škof dr. Napotnik je prišel iz Maribora k tej ceremoniji. A nedeljo pred blagoslovljenjem cerkve se je zabičavalo raz lečo vernemu ljudstvu, naj se dan pred dohodom škofovim posti, da bode tako škofa moglo sprejeti tim vredne.je ... To je pa že malo odveč! Zato, da se razni črni gospodje lahko mastijo ob strani “presvetlega” pri omiziju, ki se šibi najslajših jedi in pijač, naj se pa ubogi zmučeni naš kmet vzdržuje ubornih jedil. Tako neumen pa tudi naš prostak več ni!
Na vešala obsojena. — Pred poroto v Ljubljani je bila obsojena na smrt na vešalih 22 letna -Marija Križanec, ker je svojo 21/? letno hčerko umorila v Ljubljani. spravila otroka v kovčeg, se odpeljala v Trst ter vrgla truplo v morje. Prijeli so jo bili v Pulju. Prvi njen otrok živi v Gorici pri družini Capellan za gradom. Po razglasitvi smrtne obsodbe jo je sodnija takoj priporočila cesarjevi milosti.
Umrl je oče slovenske pisateljice gospe Zofke Kveder Jelovšek: gosp. Ivan Kveder, občinski tajnik v Loškem potoku, značajen in obče priljubljen mož.
Klerikalni poštenjaki. Glavni list vseh slovenskih klerikalcev je ljubljanski dnevnik “Slovenec”. List je pisan od duhovnikov, — duhovniki ga naročajo, razširjajo, priporočajo, — duhovniki pravijo, da bode vsakdo večni blagor izgubil, ako ne naroči “Slovenca” . . . Ali besedo o “resnici, hčerki božji” ta list ni nikdar poznal. Vsaka številka prinaša toliko zavijanj, jezuvitskih, lažji, farovških predrznostij. da se človek vpraša, je-li pišijo “Slovenca” s tinto ali z gnojnico. Naravno. da je “Slovenec” tudi mnogokrat tožen. Zdaj ga toži dr. Gregorin iz Trsta. Gregorin ,je sam prvak in zagrizen nazadnjak. Ali “Slovenčevci” menijo, da je še premalo črn, in so ga zato blatili z navadnimi svojimi lažmi. Dr. Gregorin je vsled tega tožil in napisal obenem sledeče zanimive vrstice: “Samo s tožbo za-morem listu odgovarjati, ki je dosegel v častikraji rekord ne samo na Slovenskem, temveč v Avstriji sploh. Kajti v zadnjem času se je vložilo proti “Slovencu” 13 tožb zaradi žaljenja časti. V 10 slučajih je prosil “Slovenec” za odpuščanje in je Vse preklical ter se s tem kazni izognil, 3 tožbe pa še niso rešene ... Iz tega se torej vidi. da je bil glavni list slovenskih duhovnikov v zadnjih' mesecih 13 krat zaradi častikraje tožen, da je 10-krat svoje obrekovanje preklical, da je torej ta list resnično prekosil vse cunje v lopovski umazanosti! Fe j!
Čudodelna lurška voda. Ne mine. teden, da ne bi klerikalni časopisi vedeli pripovedovati, da je Smolnikarjeva lurška voda zopet pomagala. Za vse bolezni je, za katero hočete! Zdaj so iztaknili, da je uspešno sredstvo proti mi-liariji, ki je sicer silno, hinavska
bolezen, ki meče ljudi na mrtvaško posteljo, ki pa potegne rep med noge, kadar izpije bolnik par požirkov lurške vode. V Mirni peči na Dolenjskem se je dogodil tak slučaj. Ko je bilo bolnikom najhujše, so jim dali lurške vode piti in odleglo jim je. Zdaj se vzdiga po klerikalnem časopisju vsled tega mastna reklama za Smolnikarjevo lurško vodo. Vsi zdravniki naj puste svoje zdravništvo, kajti lurška voda bo odslej nadomestovala vsa zdravila in vse zdravnike. Da zapro tudi vse lekarne, pa menda ni treba še posebej naglašati . . .
Čuden slučaj. Na Ustju pri Ajdovščini je znesla kokoš posestnika Bačarja že več jajc, ki imajo dvojno lupino dvojen rumenjak in dvojen beljak; jajce v jajcu. Med tem ko navadno jajce tehta 9 dekagramov, tehtajo ta jajca po 16 dekagramov. To je jako čuden slučaj, ki se ga ne najde tako kmalu.
Dva otroka zgorela. V petek je pogorela hiša kočarja Martina Salmiča v Rovišču pri Studencu. Pri tem sta zgorela tudi dva domača otroka, ki sta bila v hiši brez nadzorstva.
Beljak. (Smrt pod vlakom). Pod vlak je prišel na državnem kolodvoru čuvaj Karol Mikulan. Hotel je uravnati premikalnico, ko pribrzi vlak iz Pontablja; stroj ga je zgrabil in popolnoma zmečkal. Mikulan zapušča ženo in štiri nedorasle otroke.
400 letnico prvega slovenskega pisatelja Primoža Trubarja so praznovali Slovenci na binkošt.n ponedeljek.
IZVANREDNE CENE V IZDELANIH LETNIH OBLEKAH TA TEDEN
za možke, ženske in otroke
Potrebne spremembe	popravimo	brez plačno,
na vse druge oddelke.	Izplačalo	se vam bode
^	cene	oblekam.
Posebno opozarjamo dobro ako pregledate
•RAZNO.
Nova raziskovanja o kajenju tobaka. O delovanju kajenja na organizem se je že toliko pisalo, da ise izdi. da se o tem predmetu ne da nič več -novega povedati. Naredili so se ra.zni poskusi, če bi se ne dalo še (natančnejše dognati vseh učinkov, ki izvirajo iz uživanja duhana. Najniovejše eksperimente v tean oziru je napravil piro-f. Lehrmann v Wiirzburgu. rezultati pa, do katerih je prišel, so vredni vse pozornosti. Prof. Lehrmann je preiskoval učinke t obali o ve ga dima in na kak način absorbira človek ta dim. Lehrmann trdi, da razen nikotina tobak ne vsebuje nikakih drugih strupov. V -dim prihajajo znatne količine nikotina, namreč 44 -do 73%. Py-ridinove baze, ki se nahajajo v tobakovem dimu, so tudi strupene, -saimo v nezmatnejši meri nego nikotin. lačenjak je posvetil posebno paižnjo ogljikovemu kisu, -pruski -kislini in žveplenemu vodiku. Vse te tvarine se -nahajajo v tobiak-ovem dimu, ker se ravno njim pripisuje posebna strupenost. Med zapaljeno cigaro in kadilče-va usta je dejal cev s suho ‘bombaževo volno in razredčeno bcmlb-aiže-vo kislino. Lehrmann je doiglnal, da v usta kadilca prihaja samo popolno brezbarven plin, v katerem ni ne nikotina ne pyridi-na, -zato pa prihaja tja ves ogljikov kis, pruska kislina in žvepleni vodik. Najslabši kadilec more s tako pipo, seveda brez uživan ja, brez nevarnosti za organizem prišiti najmočnejše smodite. Pri cigaretah je našel Lehrmann v di mu 82% nikotina, pri cigarah pa 93%. Ne dogaja se pri vseh kadilcih, da preide toliko nikotina v dim. Po Lehrmannovih preizkušnjah človdk, ki kadi smod-ko težko 4 grame, vdiha v -pol do tri četrt ure 7 — 10 miligravom niko tina.
Možke ročno izdelane obleke, iz
črno barvanega in trpežnega blaga, tudi modre čisto volnene sem ge obleke, najnovejšega okusnega kroja. Navadna vrednost oblek do $15.00, vaša izbira ......
$9.95
Obleke za mladenče, eno ali dve
vrstna zapona, razna in velika izbira najnovejšega kroja, podložene in dobro izdelane prikladne 15 do 20 letne.Nektere vredne $9.00, vaša izbira .................
$5.25
Možke hlače, velike in raznovrstne zaloge pristnih, uzorc-ov. Hlače iz naše zaloge nektere vredne do
$3.50, vaša izbira ....•.----
$1.95
Dobro izdelane hlače do kolen za dečke, prikladne samo za od 4 do 10 letne. Navadna cena 59c, sedaj
39c
Obleke za dečke iz jopiča in hla-e do kolen, delane iz pristnega kašmira, dvojne zapone, velikost za 9 do 10 letne. Vredne do $4.50, vaša izbira ...................
$2.95
Poletne obleke za male dečke, mornarski jopič z velikim ovratnikom in hlače do kolen, velikost za 3 do 6 letne. Sedaj ...........
39 c
Otročji pralni dresi delani iz barvanega gingham in berkala od 8 do 14 letne po ..............
59 c
Poletne obleke za otroke, momar-skiga ali ruskega kroja, delane iz trpežniga blaga, izbira iz mnogih vzoreov tudi prosto bele, velikost za 3 do 6 letne po............
59c
Možki klobuki mehki ali trdi — samo črni, izbira iz novih vzor-cov, razne velikosti po.......
$1.95
Okrašeni klobuki, nove vestje, poletne obleke in krila za čudovito nizke cene, v drugem nadstropju,
Največja vrednost se Vam nudi v modistnem oddelku te sezone. Radostno bodete iznenadjeni ko bodete videli izdelke in cene, katere smo razvrstili v 4 posebne vrste po prejšnjih cenah.
Klobuki vredni po $2.50, sedaj $1.25; Klobuki vredni po $2.98 sedaj $1.59; Klobuki vredni po 3.95 sedaj $1.95; 'Klobuki vredni po $5.88 sedaj ..............$2.98
Največja razprodaja Shirtwaists te sezone se Vam nudi pri nas.
Zaloga novih Shirwaists te sezone najmodejšega kroja, bele in barvane, nektere okrašene s š-čipka-mi druge s pletenino, waist je navadna vrednost $2.00 sedaj ....
*	95c
Pralne krila z?- gospodične delane iz dobrega in trpežnega 'blaga, posebno široka in po najnovejši fazoni, vsili velikosti po ...
95c
ir#
559,561,563^565 ßWE fSLAND AVE.
Se Vam še enkrat lepo zahvaljujem za- poslana mi dobra zdravila ter ostajam.
s spoštovanjem Alojz Pregelj. Bx 183 Cam-p 30., Riclnvood, W. V
Delavec je opravičen do vsega produkta, kar ga san producira.
Citoe ura za $4.98
Fines« dela, dobro idoča. moč-ra in zgleda kot zlata. Remu-" "** »tor tech.ii na rubin kamnih. Jamčen regulator in gravirani pokrovi. Garantirana za 20 let. 'A uro pošljemo krasno verižico brezplačno po po-vztju (C. O. D.) za S4-98. Oglej si jo in ako ti je po godu plačaj in tvoja je nasprotno io pa vrni na naše stroške. Z naročilom 6. ur ( obiS eno uro in verižico povrh. Pri naročilu piši želiž li žensko ali možko uro. FIELD & CO., DEP.38-163 RANDOPH ST., CHICAGO ILL.
C Has TYL
SPOŠTOVAN KROJAČ
MOZKE OZDRAVIMO ZA $5.oo
Poštena pomoč
Obrnite se na izkušenega specijalista MI GARANTIRAMO ZA UZDRAVLJENJE
SLABOTNI-BOLNE 8N NERVOZNE BlOŠKB
SE OZDRAVIJO HITRO, USPEŠNO IN ZANESLJIVO.
Varicocele	Tesnina
Zastrupljenje kri	Nalezljive bolezni
Tajne bolezni, Zgubava semena in mokrote
Za preiskavo in nasvet neračunamo. Ogledate si lahko sam svojo bolezen v voščenih sohah v naši veliki anatomični dvorani, ki je od p rt a brez vstopnine vsim možkim. Kar mi zdravimo, ozdravimo. Mi ozdravimo več možjiih kot katerikoli specijalist v Chicagi. Naše cene so za polovico nižje od drugih specijalistov. Ne odlašajte, in oglasite se takoj.
URADNE URE—od 8 do poldan do 8 zvečer, ob nedeljah od 10 do 3 ure.
DR. GRANT & CO., 329 State St., CHICAGO
SLOVENCEM V POGLED.
Slavni direetor Collins N. Y. Me-di-ca-l Instituta!
Vam naznanjam, da sem Vaše pismo prejel, kakor tudi poslana zdravila, katera sem že tudi porabil ter se čutim popolnoma zdravega, za karse Vam iskreno zahvaljujem. Da Vam nisem takoj odgovoril, je vzrok to, ker sem eakal.če se imi bode bolezen povrnila, pa ostal -sem popolnoma zdrav. —
Čistim in barvam obleke!
/88 So. Halsted Si
nasproti 20. ceste
Tel, Canal 2188.
CHICAGO, ILL.
MATIJA ERKLAVEC.
Edini slovenski krojač v Chicagi naznanja slav. občinstvu, da ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo starih vse po zmerno nizkih cenah
624 South Centre Avenue. CHICAdO
FOTOGRAFIJE,
katere hočete imeti prišle mesece so velike važnosti sosebno za bodočo nevesto in ženina. — Za te poročne slike je

Iz/knašen fotograf, vodia
Slike izdelam po zmernih cenah v najboljši izdelovalnici fotografij. Obisk naše galerije slik Vas o tem prepriča.
391-393 Blue Island Ave., vogal 14. Place
Established 1883	—CHICAGO— Phone Canai. 287
'Zahvaljujem se Vam za zdravila, ki so tako veliko meni koristila.”
Frank Krefel. Alix, Ark.
Zabasanost,
slab okus nered v želodcu, riganje, težko prebavljanje, neprebavnost, glavobol, in utrujenost so znaki neredov prebavnih organov, ki naznanjajo^ da se mora nekaj storiti, da se preprečijo nadalnje nadloge, katere so nasledki prej omenjenih bolezni. Ni treba trpeti. Samo poskusite steklenico, v katerej je
SEVEROV
ŽIVLJENSKI BALZAM
ta preparat je absolutno čist in je priporočan po tisoče drugih, ki so ga rabili. A ko se hočete veseliti življenja vzemite eno steklenico tega zdravila ter ga rabite po nasvetu. Spravilo bode v red prebavne organe, dalo vam bode dober okus in okrdpčalo ves sestav.	Cena 75c.
DVA OZDRAVLJENA.
’’Ko sem začela rabiti Severov Življenski baisam sem bila hudo bolana in v postelji. Po r&bljen-ju samo ene steklenice tega zdravila, sem se tako pozdravila, da mi je mogoče opravljati sedaj vsaj nujna deia. Dala sem nekaj tega zdravila tudi svoji bolni sosedi, ki ga ne more prehvaliti z menoj vred.“	Anna Štubler, Reading, Pa.
VAŠ LEKARNAR PRODAJE SEVEROVA ZDRAVILA.
ZAHTEVAJTE LE SEVEROVA
BOLEZNI
v želodcu.
Neprebavnost, težko prebavlje lje, kruljenje v črevesih in vse druge želodčne bolezni se hitro ozdravijo, ako se rabi
Severov Želodčni grenčec.
To izvrstno zdravilo lastuje take snovi, ki naredijo popolno prebavljenje. ^ Uredi prebavne organe, odstrani bolečine želodca in prinese zdravje.	Cena 50c in $1.00
na obistih.
Ako obisti in jetra n'so zadostno zavarovane proti boleznim potem se je bati, da se ne vstavi kisla tekočina.
Severovo Zdravilo za Obisti in Jetra
očisti te organe, ki so takorekoč odtekočni sestav telesa V tem zdravilu boste našli popolno ozdravljenje in dobro okrepčilo. Poskusite je!
Cena 7Sc in $1.25
ZX3TRA.~VIX-.1TX JSTA-SATET ZA.ST03STJ }

%
Slovenci pozor!
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini.
Čistim stare obleke in izdelujem nove
s&r —~po^ _	“tsa
jf, najnovejši modi in nizki ceni. ¿f,
JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Ave.
blizo 18. ulice Chicago, 111.
Nskatere prodajalne trde, da
cena tega ali onega je za polovico...
nižja. Mi tega ne storimo. Temveč pridite in oglejte si naše blago. V zalogi imamo najlepšo vrsto OBLEK, SLAMNIKOV, KLOBUKOV, OVRATNIC,SRAJC SPODNJE OBLEKE itd. Pridite in oglejte si naše vzorce za meške obleke.
I®“ Oglejte si našo zalogo OBUĆE. “©8
TEU CANAL 1198
-rm
Pozor rojaki!
Potujočim rojakom po Združenih državah. onim v Chicagi in drugim po okolici, naznanjam, da točim v svojom ravnoku-pljenem
saloonn “Triglav”
vedno sveže “Atlas” pivo in vsakovrstne likerje. Unijske smodke na razpolago. V zabavo vam služi popravljeno kegljiSče in “pool” miza. Zagotavljam solidno postrežbo in se priporočam za obilen obisk.
John Mladič
617 So. Center Ave.,
blizu 19. ceste, CHICAGO, ILL.
Dobra linijska gostilna, kjer se dobi mrzel in gorak prigrizek.
POD VODSTVOM
Jos. J. Stastnj,
na 650 Blue Island Ave., Chicago
Velika dvorana za društvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerle ženi.thein domače zabave TEL.1023 CAXAL
m/m/ma.omn
Kloboučnid a ofcchodnid zltómvypravnym
zakazkove prao veruje se
ZVLÁSTHÍ POZORNOST
508-600
BLUE, ISr-AND AVENUE
Kasparjeva držav-na banka.
B23 Blue Island Ave. Chicago, lil.
plačuje od vlog 1. jan. pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30 dec, po 3 odstotke obresti.
Hranilni predal za $3, na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte).
Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police.
[Nadaljevanje iz 5. strani.]
Moon Run, Pa.
Preljubi delavski list “Glas Svobode”.
Naznanjam, da je tukaj slišati, da namerava kompanija pri prihodni konvenciji našo delavsko organizacijo zavreči, da bi potem sama gospodarila s delav-eam kakor bi hotela. Delodajalci že sedaj bič v roki držijo, da u-drihajo po našem telesu; ako pa do tega pride, prijeli bojo z obema rokami za bič in nas tepli dokler bomo gibali. Zatoraj ljubi delavci ne odstopajte od unije, rajši pristopajte še drugi, kajti ako nam “United Mine Workers of America” uničijo, potem smo tudi mi delavci uničeni !
Pozdravljam itd.
Frank Gorenje.
Lorain, 0. 16. junija 1908.
Cenjeno uredništvo “Glas Svobode”: Vam naznanjam, da finančna kriza nas še zmerom za vrat drži. Ljudje se sami sebe tolažijo, toda za konec bede nihče ne ve.
Dne 13. t. m. je S. N. P. Dr. “Bled” št. 14. priredilo svojo društveno veselico v prostorih sobrata Ivan Zalar-ja. Veselica se je povsem lepem redu vršila in kot v znamenju krize 'je bila še precej dobro obiskana in se še precej čistega dobička skupilo.
Zahvaliti za dobri uspeh, se i-mamo posebno vrlemu slov. narod. pevskemu društvu “Prešern” katero nas je z lepimi narodnimi pesmi zabavalo. Petje je bilo izvanredno lepo. Torej hvala “Prešern !”
Koneeno pozdravljam vse
Frank Ve var.
POZOR ROJAKI!
Opozarjamo rojake, da nam bode kniga “Opatov Prapovščak”
kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 211 strani in stane le 35c. poštnine prosta.
Ali imaš denar za vložiti?
160 akrov hrastovega gozda, precej divjega oreha in javorja; drevje plača danes vso zemljo. Na dve strani sosedi Slovenci i-majoč lepe kmetije. Potok teče ob meji, mesto 1 y» milje,- 3 že-lezmične postaje 3y2 in 4^2 milje oddaljene. Svet je 80 do 92 akrov popolno ravan, najbolja zemlja brez kamenja; fino za polje ali za travnike; drugo precej valovito in kamenito, dobro za sadje ali trtje. Cena $6 aker ali skupaj 960 dolarjev.
Kedor dobi ta svet predrag in ne tako kakor oglasen, plačajo se mu vsi stroški. Takih prilik je tudi v Missouri malo. Ako si kupec, vsedi se na vlak in pridi sem. Plača se lahko polovica drugo o-stane, toda ne centa preje, da pregledajo, ako kupcu ljubo, popirje vsi advokati magari celega sveta.
Frank Gram, Naylor, Mo.
Želodec v poletnem času.
V poletnem času se želodec razlikuje od zimskega časa in sicer, ne sprejema in tudi ne prebavlja toliko hrane kot v mrzlem času. Vsaka stvar se hitro pokvari in s smrdi radi velike vročine. Naš namen bodi, poskusiti, vravnati vna* njo z notranjo vročino; nepa neo-bratno, kakor to delajo nekteri, da na vroč dan zmrzujejo želodec s mrzlimi pijačami, sladoledom in s preobilnim zavžitjem mesa in drugih težko prebavnih jedil. Bodite previdni. Torej, kakor hitro vaš želodec ni v redu ne odlašajte ampak takoj rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino, katero vam ojači želodec, da zamora prebavljati tudi težko hrano. To je edino zdravilo s katerim zamoreš postreči vsem članom svoje družine, ker ne zavzema nikakoršnih nevarnih stvari. Rabite ga v vsih slučajih želodečne bolezni in prebavnih organov kot toniko.
Dobiva se v lekarnah in pri izdelovalcu Jos. Triner, —616, 622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Kdor želi poceni po-
fAvafi v staro domovino, Luvau naj Sj j zbere enega
OD SLEDEČIH PARNIKOV. HITRI PARNIKI NA DVA VIJAKA ODPLOVEJO IZ NEW VORKA:	
Brasile . . .	27. junija
Duca D’Abruzzi .	1. julija
Verona . . .	- 4. julija
San Giorgio . .	7. julija
Principe di Piemonte 11. julija	
Indiana ....	15. juliji
Sannio . . . .	18. julija
Ancona . . .	25. julija
Nord America .	29. julija
Parniki potujejo naravnost u G-enovo a iz Genove do Ljubljane z že ezni-CO.	CENA JE IZ NEW YORKA DO
LJUBLJANE SAMO $20.60. Kdor želi potovati, naj nam pošlje $5.oo na račun listka da mu prostor na brodu preskrbimo.
FRANK ZOTTS C©.,
108 Greenwich St., New York.
SVOBODOMISELNICA.
Nalahiko in boječe je potrkalo na nelboska vnaita. 'Peter is e je vzdignil s sedeža, pristopil k vratom in odprl okence.
—	Kdo je? — je vprašal v strogo uradnem tonu.
—	Anastazija Piškurjeva! — se je odzvalo trepetaje iziza vrat.
—	Odkod?
—	S Kranjskega.
¡Strogo uiradne poitetze so makoma izginile s Petrovega Obličja in na licu mru je zaigral zadovoljen nasmeh.
—	'Nepotrebno je sicer, amipak zaradi formalnosti te moram vprašati tudi po tvojem verskem prepričanju — je nadaljeval nebeški vratar v prijaznem tonu.
Žemška je prišla v zadrego.
—	Glede tega ... to se prarvi . . . prištevala isem' se svobodo-miselcam — je odgovoril jokajoč glas.
Peter je osupnil od iznenade. Ali iskoro so se mu naježile obrvi in izpregovoril je srdito: — Počakaj, da te javim sodniku! Ampak toliko ti lahko rečem že naprej, da te obsodi tja, kjer je jok in škripanje z izdbmi! — Jezno je zaloputnil okence.
—■ Tega pa še ne, kar stoje nebesa! — je lamentiral Peter razjarjen.
—	Kaj pa je? — je vprašal bog ki se je bil pravkar prišetal do nebeške porte.
—	Zgodilo se je čudo, o Gospod:	svobodomiselna Slovenka
stoji pred nebeškimi vrati!
—• Anti ne! — se je začudil bog in hudomušno so se zabliskale oči.
—	Le noter! — je zapovedal.
Zavrtil je Peter težki zlati ključ
in vstopila je Anastazija skromno in pohlevno kakor je Slovencem navada.
—	Knjigo življenja: — je zako-mamdiral boig.
In iže je pristopil angel v snež-mobeli halji, plavili las, temnosin-jiih oči. Na svilnati, z zlatom pretkani blazinici je prinesel debelo obrobljeno knigo.
—	Dobra dela!
In angel je začel: — Za zgradbo cerkve sv. Cirila in Metoda je darovala tisoč kron.
—	Kako se pa to ujema s tvojo svobodomiselnostjo?.— se je začudil bog.
—	Oiril in Metod sta naša narodna svetnika! — se je zagovarjala Anastazija.
■—■ Bila je članica vsakemu komiteju, ki je prirejal veselice v dobrodelne namene — je nadaljeval angel.
—	Dalje ! —- je velel bog malko nestrpno.
—	Ni več!
—'Grešna dela!
Angel se je gloiboko oddahnil, zakaj deset drobno popisanih listov je leižalo pred njim.
—' Preberi mi samo, to kar je v zvezi z njeno svobodomiselnostjo !
—	je ukazal bog.
-— Podpirala je brezversko literaturo. Strauss, Feuerbach, Re-nau . . . so se kar po vrsti šopirili na mizici njenega budoarja, in . . .
—	Ali jih je tudi čitala? — ga je prekinil bog.
—- Ne.
¡Sodnik se je nasmehnil in malomarno zamahnil z roko.
—- Posečala je ciklus brezverskih predavanj — je referiral angel dalje.
—	¡Pa ne iz težnje po resnici!
—	je korigiral bog. Ali si nisi n otiral motivov, ki so jo gnali k predavanju? — je vprašal sodnik in veselo pomežiknil.
—	V cerkev seveda nisi hodila ? se je obrnil bog naravnost na obtoženko.
—	Visak o nedeljo k maši! — je Odgovorila boječe.
—	'Tako? — se je začudil bog.
—• Pascalovo srečkanje! — je
razlagal angel. Ženska je šla. v cerkev in si mislila: če je kaj po Sirniki, mi bo koristilo, če ni nič, roii tudi ne more škoditi.
—	Ha, ha, ha . . . se je smejal sodnik, da se je tresla dolga, ča. sltitljiva brada.
—• ¡No, kaj bi s tabo j? — se je obrnil zdajci k Anastaziji in izpregovoril posili resno: — Velike so tvoje pregrehe ali še večja je lepa slovenska čednost: opreznost Zato idi, moja hči in uživaj veselje, pripravljeno njim, ki me ljubijo !
Anastazija je odšla z angelom; bog in Peter sta ostala sama pri vratih.
Molče je potegnil Peter ključ iz nebeških vrat in se ozrl na sodnika. Pol nevolje, pol začudenja je bilo v pogledu.
—• Nič se ne jezi, Petrček! — je rekel bog in ga dobrohotno potresel za ramo. — V današnjih časih ne smemo biti preveč izbirčni.
STARI IN NOVI VEK.
Neki človek, s sekiro v roki hiti mimo Sokrata ter kriči: “Držite ga! Držite ga! On je morilec!'’ Stari modrijan se ne zmeni za vpitje ter gre svojo pot.
“Norec!” reče kričač, “zakaj ga nisi prijel! Jaz sem vpil, da je morilec! ’ ’
“Morilec? Kaj je morilec?” “Bedak! Eden ko mori, to se ume je.”
“A, mesar!”
“'Ne, trapeč! To ni oni, temveč eden, ko ljudi mori.”
“O, O, to ra j vojak.”
“Ne, Ne! To zopet ni. To je človek, kateri v mirnem času mori.”
“ A-a-a, rabelj!”
“Ne! ne! ne! Zopet ni to. On je eden ko človeka v lastni hiši umori.”
Zdravnik morda?”
Ne! ne! ne! ne! ne! Tudi to ni!”
* * *
Dveitisoč let pozneje pride drugi človek bliščečega pogleda -tekoč in kliče: “Držite ga! Držite ga!” kazaje v smer, ker nekaj vidi ali vsaj domneva v daljavi nekaj vi-dilti.
“Držite ga! To je socialist!” “Kaj je socialist?”
“'Samovoljni človek, kateri na državo in veljavnost pljune in ljudi mori.”
“O. vidim, kapitalist.”
“Ne, ni to! Jaz mislimi: Gnil potepuh, kateri laže in goljufa; ljuldem glave zmeša in vsem nebesa obeta.”
“O, zastopim, tedaj duhovnik." “Ne! ne! Tudi to ne. En predrz-než, kateri si namerava celi svet prisvojiti, in ako Stanc tudi potoke človeške krvi!”
“ A tako, sedaj razumim. Diplomat je.”
“¡Ne! Ne! Ne! Popolnomat kaj drugega! On je namreč človek, hm, človek, kateri —---------”
Novi zakon v rudarstvu.
Galesburg, 111. G. Thompson sodnik prizivnega sodišča,se je izjavil da bodo vsi rudniki v Illinoisu j zaprti, ako s 1. julijem novi ru-: darski zakon v veljavo stopi; po katerem bo vsak rudar od, v to svrho postavljene izpraševalne komisije, o prestanem povoljnem izpitu, potrdilo moral imeti, nasprotno ne bo smel kot rudar nastavljen biti.
Zakon nadalje določuje, da o-krožni sodniki v vsakem okraja (County) nastavijo izpraševalne komisije, obstoječe iz treh kompetentnih rudarjev, katere bojo izpraševalne certifikate izgotav-Ijale. Komisije se nernorejo'imenovati, dokler zakon v moč ne stopi.
Le-ta zakon skoraj toliko pomeni. kakor da so se dosedanje nesreče večinoma vsled delavske nesposobnosti prigodile; da bi se pa posestnike rudnikov, zaradi prepotrebnih varstvenih naprav, odločno prijelo, o tem se molči kakor grob. Vse postave, naj si bodo že take ali drugačne, ne bojo moritev delavstva odpravile, dokler se nebo kapitalistični sis , tem- temeljito predrugačil, kar f pa delavstvo samo v rokah ima:
. Združitev, edinost, solidarno delo, v tem je moč, katera vse zamore.
Zinil a&glfiiae is not!
Vsakdo, kdor hoče zvedeti, kako se angleški jezik hitro in lahko nauči.in to brez vsakih knjig, strojev in brez učitelja, ampak po neki čisto lahko umljivi in najnovejši metodi, naj pošlje lOc na
m mm mm or mum
Slov.Det. C. 431 W. 26th St., Chicago, 111.
in slehernemu se bo na to važno uprašanje odposlal nemudoma odgovor. s katerim bo tako zadovoljen, da bo rad o tem povedal tudi svojemu prijatelju. Pri poznejši naročitvi blagovoli naj se teh 1 Oc odtegniti.
MATIJA KIRAR
GOSTILNIČAR
v Kenosha, Wis., 432 Middle S
Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstne smodke,
TELEFON ŠTEV. 777
Moderna gostilna.
HOERBER PIVO IN DOBRA KUHA.
Slovenci, to je slovensko podjetje in za dobro postrežbo Vam jamči
MARTIN NEMANIČH 813—22 St., blizu siov. cerkve,
CHICAGO.
ANTON LINHARD & SON
— Pogrebnika —
Kočije za dobiti za vse priložniti. 471 W. 19th Street Chicago, IH
Rojak, kateremu si včeraj dal “Glas Svobode”, da je čital, je danes pripravljen naročiti se nanj.
Edina vinama, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli!
Kadar kak član družine zboli, takrat mora biti odločitev hitra; razven v slučajih ne prebavnosti, ali ne slasti do jedil, in da se počutite slabe, kar ne štejemo kritičnim momentom, in to tudi vemo.
Vsako najmanjšo hrano redno prebavijo, pomnožujejo kri, in odstranjujejo vea'ko ne varnost od telesa. Kadarkoli se vam torej preti, da
je najpripravnejše zdravilo za take bolezni, s katerimi se tro in zamesljivo ozdravi. Izvrtrno učinkuje na želo-ečne vce in pospešuje aktivno vse organe, tako, da vsako najmanjšo brano redno prebavijo, puntiožujejo kri, in odstranjujejo vsako nevarnost od telesa. Kadarkoli se vam torej pripeti, da
KCCISTCRE»
nimate slasti do jedil, se počutite utrujene,
imate teški glavobol,
nemorate mirno spati,
ali da ste bledi je
čas, da upotrebujete Trinerjevo zdravilno grenko vino, ker le ono edino spravi vse prebavi jenje zopet v pravi red. Dela, kri čisto, obraz lep, telo močno in živo miži jen je,
RABITE GA V VSIH POTREBAH.
NA PRODAJ V LEKARNAH in PRI IZDELO VATEL JU
Jože Triner
6i6 So. Ashland Ave.,	CHICAGO, ILLINOIS
Trinerjeva Brinjevec in Slivovka so nepresegljive pijače. Up rasa j te trgovce po njih.
-mMmmmmmz: