KNJIŽNICA SEVNICA Trg svobode 10 8290 SEVNICA
	1
	] Sevnica 96.7 , tQS.4
številka 74	Leto 3
NASLEDNJA ŠTEVILKA BO IZŠLA 6. MARCA 2003.
\___________________________________________ž
Krški speedway umira?
Krško - Spomini na zlate čase krškega speedwaya ne sežejo prav daleč nazaj. To so bili časi, ko je bil stadion Matije Gubca v Krškem kljub težkim razmeram in starem objektu v polnem razcvetu. Ljudstvo je drlo na stadion in bodrilo svoje junake. Bili so junaki v pravem pomenu besede, zapisani z veliki črkami.
Potem so se začele dogajati spremembe. V upanju, da bodo spremembe prinesle še večje uspehe, še boljše čase, se to žal ni zgodilo. Počasi, kapljica za kapljico, so se “veterani”, ki so polnili stadion, poslavljali, kapljica za kapljico so uspehi začeli bledeti in bolj ko je rasel nov objekt, večje so bile težave. Dokler ni prišlo do zloma. Danes se o krškem speedwayu (neverjetno!) ljudje pogovarjajo samo še šepetaje. Pravijo, da glasno premlevati te kočljive teme, ni priporočljivo. Nekateri prisegajo, da je govoriti o tem, lahko celo smrtno nevarno! Mi smo kljub temu spregovorili.
...na strani 3
S čopičem in platnom v počitnice
Posavje - Za učence osnovnih šol zunaj širšega ljubljanskega in ‘•ariborskega območja ter dijake in vajence, ki obiskujejo gimnazije Poklicne, srednje strokovne in tehniške šole zunaj ljubljanske in teiriborske regije, zimske počitnice že veselo potekajo. V skladu s ,°lskim koledaijem se bodo končale 23. februarja. Ze dan kasneje °bo začeli zimske počitnice uživati tudi dijaki in učenci na območjih aJVečjih slovenskih mest, torej na ljubljanskem in mariborskem ob-teočju.
^ V času počitnic so se številne organizacije, ki tudi sicer skrbijo za 0,istno izrabljanje prostega časa mladih, skrbno pripravile in ponujajo c nimive in pestre počitniške programe. Med njimi je tudi Mladinski ^ nter Brežice, ki tokrat ponuja likovne delavnice (na fotografiji), v |jiterih mladi udeleženci spoznavajo različne tehnike likovnega težanja in ustvarjanja. Pri spoznavanju umetnosti jih vodi svobodna teetnica Lučka Lamai. K.M.
Peč iz pišečke šole ne greje gostinskega lokala
Pišece - Novo šolo Pišece ogreva ena peč. Druga, predvidena po prvotnem projektu, naj bi po govoricah končala v gostinskem objektu nekdanjega občinskega funkcionarja. Na šoli, v gradbenem odboru in na Občini Brežice zavračajo vsakršne nepravilnosti in govorice označujejo za neresnična natolcevanja. Pojasnili so, da so zaradi racionalizacije stroškov izvedli spremembo projekta in predvideni dve peči nadomestili z eno močnejšo. Tudi pri izvajalcu instalacijskih del v pišečki šoli smo izvedeli, da so dobavili in montirali le eno peč, ki pa ne sodi v njihovo ekskluzivno ponudbo.
Lastniki gostinskega objekta imajo prav tako centralno ogrevanje na plin, izvajalec njihovih del je “neko podjetje iz okolice Novega mesta”. Zatrjujejo, da imajo vse račune in shranjeno dokumentacijo.
...na strani 3 Šolska peč dobro “ogreva” tudi govorice.
“Slovenija je lahko ponosna”
Posavje - Veleposlanik ZDA Johnny Young je ob obisku v Posavju, kjer sicer ni bil prvič, obiskal Nuklearno elektrarno Krško in mejni prehod Obrežje. Izjemno presenečen je bil nad videnim in je menil, daje Slovenija lahko ponosna na objekt in usposobljenost osebja. To je po njegovih besedah mogoče opaziti, ko prestopiš prag, čeprav nisi strokovnjak na tem področju.
Ameriški veleposlanik s sodelavci na gradu Mokrice, kjer je spregovoril o vtisih z obiska.
Zanikal je, da bi bil njegov obisk kakorkoli povezan z aktualnimi političnimi dogajanji. Na Obrežju si je Young ogledal priprave na postavitev opreme za odkrivanje radioaktivnega sevanja, pri katerih sodelujejo tudi ZDA.
...na strani 2
Zaprisegla pomočnica okrožnega državnega tožilca v Krškem
Ljubljana - Pred ministrom za pravosodje Ivanom Bizjakom je slovesno zapriseglapovoimenovana pomočnica okrožnega državnega tožilca na Okrožnem državnem tožilstvu v Krškem Nina Ribič.
Prisege so se udeležili tudi generalna državna tožilka Zdenka Cerar, vodja Višjega državnega tožilstva v Ljubljani Savica Purebcr in vodja Okrožnega državnega tožilstva v Krškem Robert Reiner. STA
Na Obrežju največji carinski urad
Obrežje - Z vstopom Slovenije v EU maja prihodnje leto bo na Obrežju zgrajen mednarodni mejni prehod, hkrati pa bo po napovedih generalnega direktorja Carinske uprave RS Franca Koširja na isti lokaciji največji carinski urad v Sloveniji, Carinski urad Brežice, izpostava Obrežje.
Jože Avšič in Franc Košir na novinarski konferenci
Na njem bo zaposlenih 305 ljudi, nekaj več kot tretjina bo domačih carinikov, ostali bodo prerazporejeni. Nov carinski urad bo vzpostavljen postopno in bo zagotavljal vse službe. Zato bo ukinjena tudi izpostava Krško. Z reorganizacijo carinske službe zaradi prenosa zunanje meje EU na slovensko-hrvaško mejo bo postopoma ukinjenih devet carinskih uradov in izpostav.
Pod upravo novega carinskega urada bo na področju Posavja, Dolenjske in Bele Krajine z naslova Sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško tudi enajst maloobmejnih prehodov. V brežiški občini bodo trije in še eden v krški občini, po informacijah prvega moža carinske uprave pa bodo zgrajeni do poletja.
Po zagotovilih poslanca Jožeta Avšiča bo vlada kmalu razpravljala o ukrepih za gospodarski in infrastrukturni razvoj na južni državni meji.
...na strani 4
...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
SavaGlas, 20.2.200:
POSAVSKE nVŠICE
Pod budnimi očmi medijev
K Trem lučkam na Sremič, kjer se Radejevi spopadajo z vsemi tegobami gostinstva, je krškemu županu Francu Bogo-
delavcev. Le iz Opekarne in Prevoza prihajajo ugodnejše novice. Opekama je spet v rokah Salonita Anhovo, stečajni upravitelj Prevoza Dušan Dvornik pa je končno uredil lastninska razmerja in zdaj, ko je vse prosto bremen, bo objekte lahko prodal. Menda je
Novinarji pri Bogoviču
vicu pred dnevi spet uspelo privabiti vse tisto, kar leze in gre v novinarskem cehu. Prišli so kolegi od blizu in daleč, vsi, ki v elektronskih medijih in časopisju pokrivajo dogodke v najbogatejši posavski občini. Nekajurno druženje je Bogovič v prvem delu dodobra izkoristil za svoja sporočila javnosti, srečanje novinarjev iz Posavja in Dolenjske pa je hkrati potrdilo, pod kako pozornimi pogledi predstavnikov javnosti je občina Krško. Vsaj dva ducata novinaijev,, toliko jih naenkrat uspe zbrati le malokdo v Posavju, pa še nekaj jih je manjkalo , obenem pričata o priljubljenosti župana, ki zna prisluhniti novinarjem in jim ustreči. Tako je pravzaprav že vse odtlej, ko seje pojavil na politični sceni. Na nedavnem sprejemu so novinarji s hudomušnim darilcem spomnili Bogoviča na “prijateljevanje” z ministrom Kopačem. Sicer pa je za celovite odnose v regiji dobro, da se ustvarjalnega sodelovanja s predstavniki sedme sile vedno bolj zavedata tudi župana iz obeh sosednjih občin. Dovolj dogajanj bo v prihodnjih letih, ko se znajo z oblikovanjem morebitne pokrajine in z novo schengensko mejo vsi ti neposredni stiki obrestovati.
Veliko skupnih naporov, tudi ob prihajajočem schengenskem mejnem režimu in pomembnih vlaganjih države v ta prostor, bo potrebnih, da se bodo vse tri posavske občine poenotile (samo spomnimo na zapeljevanje države pred ratifikacijo meddržavne pogodbe o NEK) in po razvitosti spet dvignile tja, kjer so nekoč že bile. Zdaj namreč vse slabše gospodarske razmere resno opozarjajo na zagaten položaj.
kupcev kar precej, med njimi, razumljivo, tudi prvi sosed, avtobusni prevoznik Brebus. Nekaj novosti naj bi se obetalo tudi pri Vinu Brežice, kjer bi lahko izgubo pokrili z odprodajo nove upravne stavbe. Podirajo pa se brežiški načrti o trgovsko-poslovnem
Je še kaj za temi vrati?
središču ob meji v Slovenski vasi; v prisilno poravnava stopa Inter-šafar Metro, Begros pa je tudi že zaprl vrata. Na čakanju je ostalo 50 delavcev najmlajšega kolektiva v občini. Ker jih je večina že tretji mesec brez osebnih prejemkov, je najbolj socialno groženim, katerih otroci niso deležni olajšav
Bo brez dela ostalo 900 ljudi?
Na sevniške težave, kjer so sredi prisilne poravnave kar tri firme - Stilles, Jutranjka in SGP Posavje - je opozoril že župan Kristijan Janc, nič bolje pa ni v brežiški občini. Metliška Beti naj bi že sredi tega leta zaprla obrat v Dobovi, ki matični firmi sicer plačuje visoko najemnino. Beti nasploh posluje pozitivno in računa celo na državni denar za ohranitev proizvodnje. Ga bo namesto v Dobovo vložila v Srbijo, kjer snuje proizvodne obrate s ceneno delovno silo? Tudi iz dobovskih železniški delavnic je slišati vesti o odpuščanju
ogromne teijatve. Je kaj resnice v namigovanjih, da bi v ozadju tega posla spet lahko bil Bojan Petan ali celo Branko Šušterič? Saj je menda znano, da je vsaj eden od njiju bil vpleten tudi v posle okrog firm Cef-ing ter Sof-ing, ki ju je v Brežicah ustanovil zloglasni hrvaški podjetnik Mirko Filakovič. Zaprte pisarne teh firm je še zdaj mogoče videti v nekdanjem domu JLA. Se za zaklenjenimi vrati, neposredno ob vhodu v sejno sobo brežiškega občinskega sveta, še skrivajo kakšni uporabni dokumenti? V Brežicah se medtem ljudje tudi sprašujejo, kakšna bo usoda nekdanje tovarne Jutranjka ob sejmišču. Bodo objekti res služili za potrebe obmejne policije, kakor trdi župan Vizjak, ali za drugačne namene, ker so stavbe menda naprodaj. Država seveda še vedno ni sporočila svojih želja in potreb za stanovanja in druge objekte ob bodoči zunanji meji Evrope.
Saj res, da se tod obetajo tudi nova delovna mesta, toda dejstvo je, da se zna še letos v Posavju občutno povečati brezposelnost. Sindikalist Lado Rožič meni, da bi skupaj s 400 celulozarji v Vipa-pu Videm Krško do konca leta lahko izgubilo zaposlitev kar 900 delavcev! S tem bi se Posavje še bolj utrdilo med tistimi območji v državi, ki imajo posebej visoko brezposelnost.
da še nikoli ni videl podobnega objekta, kaj šele za prevoz ilegalcev prirejenega tovornjaka! Pričevalci pravijo, da seje obnašal arogantno in vzvišeno, da se sploh ni opravičil zaradi zamude in ker je pripotoval brez prevajalca. Kakorkoli, nekajurno bivanje ameriškega veleposlanika v Posavju ni bila reklama za ZDA, prej antipropa-ganda!
Antipropaganda je tudi poslovanje hotela Sremič Krško, odkar ga je prevzel zasebnik. Kljub temu še naprej uporablja stare Mercatorjeve davčne številke in žiro račune - torej nova komanda in stari računi - predvsem pa v hotelu ob koncu tedna ne deluje kuhinja. Niti jajčka vam nima kdo speči zjutraj, če
Jonny Young
Hvalnica nuklearki
in ZDA
V Posavskih mušicah se pojavljajo izključno domači ljudje, toda na jug prihaja tudi vse več pomembnežev. In še več jih bo, ko bodo odprte sodobne prometnice in bo stekla gradnja vodnih elektrarn, ko bodo s schengensko mejo okrog Obrežja zrasli po-
boste slučajno prespali pri njih. Menda vam svetujejo motel Pacifik. Antipropaganda za urejen promet so tudi ograjena parkirišča ob Maistrovi ulici. Zaradi nesoglasij med občino in gospodom Mikcem, nekdanjim lastnikom zemljišča, kjer so bili 25 let parkirni prostori, so zdaj avtomobili odrinjeni na pločnike ob zelo prometni ulici. Zato pa toliko bolj zgledno deluje brežiško planinsko društvo, ki ga
Sporno parkirišče
Lado Rožič
v vrtcih in pri šolski malici, s 30 tisočaki pomagal sindikat. Zdaj, ko je že znano, da bo ob meji zrasel velik davčni urad, bi, razmišljajo bolje obveščeni, lahko v Beogrosu uredili carinska skladišča. Verjetno tudi od tod interes firme Quadrum iz Dutovelj, kije pripravljena kupiti nove objekte oziroma od upnikov prevzeti
membni objekti, med njimi tudi carinski, gostinski in trgovski, ko bo v Dobovi nastalo največje železniško središče ob južni meji in ko se bo končno normaliziral promet z Balkana. Dogajanje na jugu skupaj z Jedrsko elektrarno Krško zato že zdaj priteguje pozornost pomembnih mož. Nazadnje seje tam mudil ameriški veleposlanik Johnny Young, ki je javnosti sporočil, da bo Slovenija, torej južna meja oziroma Posavje, z naj večjimi prehodi na jugu države tudi ščit pred radioaktivnimi snovmi. Tistimi, ki bi iz vzhoda lahko zašle v Evropo. Torej mi bomo ščit in varuh zahodnega sveta in ZDA nam bodo pri nakupu opreme za ta namen finančno pomagale. Lepo in prav, toda Young se je obnašal kot veliki gospod in sploh ni vedel, kje je in kam je prišel. V Mokricah je govoril, kot da tam vodi železniška proga in v nuklearki je na moč hvalil ameriško tehnologijo. Kot
že vrsto let uspešno vodi Marija Veble. Tudi na zadnjem občnem zboru so se številni planinski prijatelji od Ljubljane do Zagreba spet čudili, kako sredi rav-
'Ygi. ....

Marija Veble
niče in brez svojih gora tako zgledno deluje planinska bratovščina.
Vlado Podgoršek
Ameriški veleposlanik
navdušen
Krško, Obrežje - Veleposlanik ZDA Johnny Young je ob obisku v Posavju obiskal Nuklearno elektrarno Krško (NEK) in mejni prehod Obrežje.
Ameriški veleposlanik, ki se je s sodelavci mudil na prvem obisku v NEK, meni, da se varnost objekta in najvišji standardi odražajo od prestopa praga objekta. Kot je dodal, se je z upravo krške nuklearke pogovarjal o njenem delovanju ter o mednarodnih standardih varnosti, sicer pa je bil nad samo varnostjo obratovanja objekta navdušen.
Young je tudi dejal, daje obisk v Krškem načrtoval leto dni in ni v nobeni zvezi s trenutnim mednarodnim dogajanjem ter s krizo v Iraku. ZDA še vedno upajo na mimo rešitev tamkajšnje krize, tudi s pomočjo evropskih držav, ki so “prijateljice ZDA” in ugodnim stališčem države Slovenije, meni veleposlanik.
Mudil se je tudi na Mednarodnem mejnem prehodu Obrežje kot bodoči mejni kontrolni točki na zunanji meji EU. Na Obrežju trenutno potekajo priprave na postavitev opreme za odkrivanje radioaktivnega sevanja, pri katerih sodelujeta ameriško ministrstvo za energijo ter urad za nadzor izvoza in varovanja meja ZDA. Kot je v izjavi za javnost po obisku dejal Young, se je pogovarjal s cariniki in policisti, njihovo delo pa je ocenil kot odlično.
Suzana VahtariČ
Pogodba o NEK
Pravniki naj iščejo rešitev
Ljubljana, Posavje - Posavski župani s poslancema LDS Jožetom Avšičem in Branetom Jancem so z ministrom za okol' je Kopačem in državnim sekretarjem Žebeljanom v Ljubljani ponovno iskali kompromisne rešitve, po katerih regij3 ne bi “izvisela” v zahtevah glede trajnega odlagališča radioaktivnih odpadkov ter “pospravljanja” jedrske elektrarne ob izteku njene življenjske dobe in bi vlada lahko državnem3 zboru čimprej predlagala ratifikacijo pogodbe o nuklearki.
Rešitev namreč ni enostavna. Na minulem sestankovanju Posavcev pri predsedniku vlade Antonu Ropu so se dogovorili, da bi vlada s popravkom Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti prevzela odgovornost za reševanje jedrskih odpadkov iz nuklearke in njeno kasnejšo dekomisijo po rokovniku, kot ga za članice unije predlaga najnovejša bruseljska direktiva. To pomeni, da mora biti lokacija za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov odobrena do leta 2008, odlagališče pa v uporabi do leta 2013. Če drug zakon ali meddržavna pogodba izključuje upoštevanje tega roka, je vlada dolžna predlagati spremembo ali odstopiti od take pogodbe.
Omenjeni predlog spremembe zakona o ionizirajočem sevanju so dali posavski župani v pregled pravnemu strokovnjaku dr. Lojzetu Udetu, ki meni, da to ni ka-
kovostna rešitev problema. Mednarodna pogodba je namreč nad državno zakonodajo in odstop od pogodbe ni mogoč kar tako, brez posledic. Popravki od rokovnika za rešitev jedrskih odpadkov do tega, da se v Skladu za razgradnjo, ki je samostojna pravna oseba, še naprej zbira denar od vsake prodane kilovatne ure električne energije iz nuklearke ne glede na to, kdo je kupec, bi bili po mnenj3 dr. Udeta smiselni in obvezuj^1 v sami pogodbi o nuklearki. pa slovenska stran ne more ve° spreminjati, ne da bi ponovfl0 odprla pogajanja s Hrvask0, Mnenje priznanega profesorja so župani predstavili ministru K°' paču. Razšli so se z dogovorom-naj pravni strokovnjaki pripraVl' jo takšen predlog zahtevanih “va' rovalk”, ki bi ga postopek spreje manj a pogodbe o nuklearki v teJ fazi dopuščal in bi dobil zaupni0 pri posavskih županih.
vse*
Branka Dernov>‘
Terme Čatež (na Hrvaškem) ostale praznih rok
Čatež ob Savi - Terme Čatež so pri poskusu nakupa turistični kompleksa Sunčani Hvar ostale praznih rok. Zgodba o pr°^a ji hvarskega podjetja je dobila na Hrvaškem nenavad1^ razsežnosti in se razvila v afero, ki je zamajala vlado.
Potem ko je hrvaška vlada najprej soglašala s prodajo kompleksa Termam, je naknadno, zaradi odzivov v javnosti in ko je natečaj proučila posebna komisija, razpis razveljavila. Predsedniku uprave Term Čatež Borutu Mokroviču je žal, da ni prišlo do realizacije natečaja. Meni, da so se na Hrvaškem neevropsko obnašali: “Predvsem zaradi tega, ker je transfer kapitala eden od posto-latov in če ne pustijo, da tujci kupujejo nepremičnine, je toliko slabše, še posebej v primeru, ko je šlo za mednarodni razpis”. Mokrovič meni, da sije Hrvaška s tem zmanjšala ugled. Pojasnil je, da so tak izid pričakovali od
trenutka, ko seje posel pričel p° ^ tizirati. “Ker je vse postavljen0 nacionalistični kontekst, dog0 kov ne želimo in ne moreffl0 k
mentirati”, še dodaja.
Novega razpisa za ta k° ■ pleks kmalu ne pričakuje, .. meni, da je celotna privatiza°' državnega premoženja trenu
ustavljena. Dvomi, da bo k31 - atN
prišlo do novih možnosti, čep^0
imajo na Hrvaškem še dobrih lokacij.	^
Večji del investicij v letu 2 ■ načrtujejo v Sloveniji, v m30 Portorož ter v matičnem k0lI,P ksu v Termah in na Mokrica0,
Suzana
VahWrl

stran 3
Peči “zahajcale” govorice?
Brežice - Po prvotnem projektu sta bili v novi OŠ Pišece predvideni dve peči za centralno ogrevanje. Zaradi racionalizacije stroškov šolo ogreva ena peč. Širijo pa se govorice, da naj bi bili na račun Občine Brežice vseeno kupljeni dve peči in naj bi ena poniknila v gostinskem objektu nekdanjega občinskega funkcionarja.
Ravnatelj šole v Pišecah Martin Dušic je potrdil, da z ogrevanjem nove šole nima težav. Te govorice je slišal prvič, je pa povedal, da se je govorilo tudi, da je na račun njihove šole na istem objektu izveden del gradbenih del. Vendar ne enim ne drugim ne verjame, tudi zaradi stalnega nadzora Pri gradnji in opremljanju šole.
Martin Dušic
Govorice je zanikal tudi župan ntag. Andrej Vizjak, ki dokumentov sicer ni pregledal, veljake pa vodji oddelka. Anica Hribar z oddelka za družbene dejavnosti je naknadno posredovala kronologijo dogodkov v zvezi z Uvedbo racionalizacij strojnih instalacij v OŠ Pišece. Iz te je raz-vidno, da sta bila v kotlovnici I Predvidena dva atmosferska plin-I ska kotla. Nadzor aprila lani pa Je na tedenskih koordinacijah
predstavnikov občine kot investitorja ter predstavnikov krajevne skupnosti, šole in gradbenega odbora podal pobudo za omenjeno racionalizacijo. V mesecu dni, po preučitvah možnosti, so to pobudo sprejeli, seznanili pogodbene predstavnike ter naročili spremembo projekta in nato še spremembe gradbenega dovoljenja, ki so ga pridobili septembra. Privarčevali so 2,7 milijona SIT brez 20 odstotnega DDV, še navajajo na Občini Brežice, in sicer zaradi zmanjšanja kotlov z dveh manjše moči na enega z večjo močjo, enako za dimnike in prezračevanje kuhinje. Izvedli so še nekaj racionalizacij, s katerimi je, kot poudaijajo, soglašal tudi gradbeni odbor, kar je potrdil predsednik odbora Miroslav Levak in kot primer navedel galerijo, ki so se ji odpovedali, ter klimatske naprave.
Kot podizvajalca del so na občini navedli podjetje Termotehni-ka iz Novega mesta. Na njihovem oddelku za inženiring so pojasnili, da montirana peč v pišečki šoli ni Buderus, kot navajajo na občini, pač pa Rendamax. Izvedeli smo še, da so bili seznanjeni z racionalizacijo in potrdili, da so se jim zaradi postopkov dela zavlekla, da pa je zahtevana peč večje moči in zadošča potrebam šole.
Vgrajena peč je po njihovem
pojasnilu sicer vrhunska konde-zacijskapeč, ki pa ne sodi v njihovo ekskluzivno ponudbo. Na naše vprašanje, ali so jo vgradili tudi v omenjeni gostinski objekt, so pojasnili, da tam niso izvajali del in tudi že nekaj let niso poslovali z nobeno tako pečjo.
Anica Hribar
V omenjenem gostinskem podjetju pa je solastnica zatrdila, da ima vsa dela in račune dokumentirane in lahko komerkoli dokaže, da so to le “zlobni jeziki” in grde opazke, zaradi katerih so pripravljeni sprožiti tudi sodne postopke. Vendar pa je potrdila, daje tudi pri njih ogrevanje izvedeno na plin, tip peči ji ni znan, izvajalec del pa je bil “menda nekje iz Novega mesta”.
Suzana Vahtarič
<§► Casino Lido
TERME C AT E Z
FEBRURR
Varieiu Program 2003
♦ * y 4
Sobota
l*arl v
2 2. februar
OD 14. FEBRUARJA DO 3. MAJA 2003
Vstopi v snega izmed treh Grand Casinojev in sodelul
v posebnih žrebanjih ter v zaključnem žrebanju.
Grand Casino Lido
PROGRESIVNI
JACKPOT
lopliska cesta J S • 8?S 1 Čatež ob Savi Tis!.: 0? 4094 800 ( nx. 0? 4994 810 c - m a i I: m arke t i n g. I iclofe* c o s i no. s i

Blišč in
beda
nekdanjega
velikana
Krško - V letu 2001 smo z zanimanjem spremljali dogajanja na stadionu AMD Krško. Potem ko je dokončno padla odločitev, da se na obstoječem mestu zgradi nova, modema stavba, s tem pa naj bi se razvil pravi speedway center, se je zgodilo... Nekoč, še ne tako dolgo nazaj, je ponos posavskega, predvsem pa krškega športa, postal “berač”.
Očitno je, da so vozniki speed-waya veliko boljše in veliko mirneje trenirali in dosegali vrhunske rezultate pod starim objemom. Stara garaža jim je prinašala veliko več sreče kot nov, moderen objekt. Vendar pa zato, kar seje zgodilo, ni kriv objekt. Kriv je človek! Že kmalu po zamenjavi predsednika društva so se začele širiti govorice, da se zgodba ne bo dobro končala in da je krški speedway začel pokati po vseh šivih. Iz besed so se v nekaj tednih zgodila dejanja, ki so kazala, da je nekaj očitno zelo narobe. A Zgodba seje še kar nadaljevala. Vsi, ki so bili “neposlušni” in so si drznili povedati, kaj mislijo, so “odleteli”, pa naj so bili še tako vrhunski strokovnjaki.
Potem je začela rasti stavba svetovnega formata, ki je presegla vse dosedanje stadione po Evropi, celo v svetu. Investicija se je bohotila v astronomskih številkah (uradno okoli 100 milijonov SIT). A žal nov stadion in z njim najprestižnejše dirke svetovnegafor-mata niso prinesli tistega, kar so vsi najbolj pričakovali in želeli -denar in še več ljubiteljev speed-waya. Denar naj bi “odtekel” in računi so ostali neporavnani, gledalci pa so bili iz dirke v dirko kljub še tako zvenečim imenom voznikov razočarani. Tako nad organizatorji zaradi astronomskih cen vstopnic kot zaradi slabih rezultatov domačih voznikov.
Toda tekmovalci so še najmanj krivi za godljo. Kljub pomanjkanju sredstev, pomanjkanju potrebnega materiala za motorje, opreme so bili vztrajni in so se borili. Žal zaman inv “prazno”. Gledalcev niso mogli zadržati. Le še vprašanje časa je bilo, kdaj bo “bomba” eksplodirala. In je! Sicer ne tako glasno, kot je bilo pričakovati, a vendarle, in ne nazadnje lahko rečemo “končno”!
Ždaj so vajeti in “razbitine" nekoč vodilnega slovenskega kluba v rokah tistih, ki želijo, da bi bil speedway spet takšen kot nekoč. Ponos mesta Krško, Posavja, Slovenije. Vozniki kljub težavam opravljajo zimske priprave in skušajo skupaj s sedanjim vodstvom prebroditi krizo, za katero niso krivi. Po “bitki” in “neurju ” so namreč ostali sedanji vodilni na čelu z Nikom Podgorškom prepuščeni lastni iznajdljivosti. Kako se bodo rešili iz objema milijonskih dolgov in kakšen bo pristop Občine Krško v tem “šmomu”, pa bo znano po 27. februarju. Takrat naj bi o problematiki AMD Krško oziroma speedwaya spregovorili tudi svetniki. In po tem datumu bodo v klubu lažje zastavili delo za povrnitev ugleda nekdanjega velikana Ubogi “očetje” krškega speed-waya Gradili so leta in leta, da je nekdo v trenutku “porušil ” vse, kar je bilo mrejeno.
Karmen Molan
AMKt I
Slovenščina in EU
Posavje - 22. februarje mednarodni dan maternega jezika. Slovenci smo sicer na svoj materni jezik ponosni, vendar tega vedno ne znamo pokazati. Prihodnje leto l.maja bomo vstopili v EU. Predsednik evropske komisije Romano Prodi je pred kratkim zagotovil, da bo slovenščina enakopraven jezik vsem drugim, kaj pa Slovenci - bomo zmogli ohraniti svojo jezikovno identiteto?
Boris Savnik, ključavničar iz Brežic: Res
da nisem strokovnjak za takšna vprašanja, a zdi se mi, da bo najprej skupen denar, kasneje pa še skupen jezik, kar me skrbi. Sicer se mi zdi, daje bil slovenski jezik prej bolj ogrožen kot sedaj, ko smo samostojni, vprašanje pa je, kaj bo z nami naredila Evropa. Morda bosta dva jezika, angleški in nemški, slovenski, z njim pa še kakšen jezik bi lahko sčasoma izumrli. Vseeno upam, da ne bo tako.
»A
Rupert Lapuh, upokojenec iz Starega Grada: Posebej ne razmišljam, koliko bo slovenski jezik bolj ogrožen ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, ker menim, da je ogrožen že sedaj. V našem koncu ljudje uporabljajo kar preveč “hrvatizmov” v govoru, da o angleških izrazih in napisih niti ne govorim.
Majda Jurman, učiteljica z Jesenic na Dolenjskem: Mislim, da se z vstopom v EU z našim jezikom ne bo nič posebnega zgodilo. Ostajamo samostojna država s svojim jezikom, kulturo in dediščino. Uporaba tujk pa je modni trend, zlasti med mladimi, in se z generacijami spreminja. Enkrat je “in” nekaj, drugič spet kaj drugega. Če šole ostanejo na takšni ravni slovenskega jezika kot doslej, ni strahu.
mm
Sfer, $*£
Marinka Puntar, podjetnica iz Krškega: Po mojem mnenju slovenščina ne bo ogrožena z vstopom države v mednarodne asociacije. Integracija v svetu je danes tolikšna, da se jeziki prepletajo in v našo sfero vstopajo drugi jeziki. Toda za ohranjanje in negovanje maternega jezika morajo skrbeti sami državljani.
Rudi Stopar, umetnik iz Sevnice: Žalosten sem zaradi tujih napisov na trgovinah in zaradi tega, ker ne najdemo moči, da bi iz naših šol izgnali besede, kot so kul.ful.. .Če nas že računalniška tehnologija žene v uporabo angleškega jezika, bi morah vsaj v vsakdanjem življenju uporabljati klen slovenski jezik. Ne moremo pričakovati, da se bo Evropa naučila slovenskega jezika, smo pa Slovenci prav “cepljeni” na to, da se že v domači deželi s tujci pogovatjamo v njihovem jeziku.
Javni uslužbenec prejel podkupnino?
Brežice - Na okrajnem sodišču poteka obravnava o primeru jemanja podkupnine. Dušan Blatnik naj bi denar zahteval in del tudi prejel kot vodja Oddelka za prostorsko načrtovanje na Občini Brežice. Kriminalisti PU Krško so ga junija 2000 prijeli med storitvijo kaznivega dejanja.
Od podjetnika, ki je želel graditi poslovni objekt, naj bi obdolženi zahteval 3.000 evrov. Podjetnik trdi, da mu je izročil 750 evrov, ostanek je bil dogovorjen po pridobitvi gradbenega dovoljenja. Vendar so investitoiji zamenjali projektanta in gradbeno dovoljenje s pomočjo tretje osebe vseeno pridobili, a obtoženi pri tem ni pomagal. Ko naj bi obtoženi po izdaji gradbenega dovoljenja zahteval še preostanek denarja, so predajo zrežirali v domači hiši, vendar so bili zraven tudi kriminalisti.
Decembra lani sta bili dve obravnavi, potem so jo preložili za nedoločen čas, ker je bil podjetnik J.S., ki naj bi obtoženemu izročil denar, negotovega zdravstvenega stanja in ni mogel pričati. Državni tožilec Robert Re-nier je upal, da bo do zaključka
obravnave prišlo minuli teden.
Tokrat sta pričala podjetnik in projektant, ki jim je dokumentacijo in postopke vodil do pridobitve enotnega gradbenega dovoljenja. Na obravnavi je vodja Oddelka za okolje in prostor na Upravni enoti Brežice razložila postopke in iz priložene dokumentacije poskušala razjasniti, ali so bili postopki izvedeni v skladu s prakso.
Besedo je imel tudi obdolženi Dušan Blatnik, ki meni, da gaje tedanji župan poskušal odstraniti in daje vse skupaj zrežirano. Zato je njegov zagovornik Franc Pipan za nadaljevanje dokazovanja predlagal zaslišanje desetih novih prič, čemur je državni tožilec sicer ugovaijal.
Po kazenskem zakoniku je za kaznivo dejanje jemanja podkupnine uradne osebe zagrožena zaporna kazen do treh let. S.V.
SavaGlas, 20.2.2003
Na Obrežju z vstopom v EU nov
carinski urad
Brežice - Z vstopom Slovenije v EU 1. maja prihodnje leto, bo zaradi ukinitev zdajšnjih meja z Italijo, Avstrijo in Madžarsko reorganizirana carinska služba. Večji del zaposlenih bo premeščen na slovensko - hrvaško mejo. Zaradi povečanja obsega dela bo na Obrežju kot največjem cestnem mednarodnem mejnem prehodu (MMP) in bližini železniškega prehoda v Dobovi začel delovati Carinski urad Brežice.
Delovanje novega carinskega urada je januarja potrdila vlada. Umeščen bo na MMP Obrežje, na mestu, kjer je bila predvidena nova carinska izpostava. Carinski urad Brežice, izpostava Obrežje, bo pokrival vse tri posavske upravne enote, pa tudi Črnomelj, Metliko, Novo mesto in Trebnje. Skupaj bo zaposlenih 305 delavcev, od tega jih je na tem področju že sedaj 119, preostale bodo premestili. Sočasno z mejnim prehodom bo zgrajen tudi nov carinski urad in bo postopno lahko zaživel, je pojasnil generalni direktor Carinske uprave RS Franc Košir. Vse službe bodo na enem mestu, zato bo ukinjena izpostava Krško.
Z reorganizacijo bodo imeli v kompletni carinski službi 957 pre-
sežnih delavcev, ukinjenih bo 9 uradov in 6 izpostav. 500 delavcev bodo kot carinike preusmerili na slovensko hrvaško mejo. Del ostalih 450 bo prekvalificiran v varnostnike, del jih bodo upokojili, okoli 150 pa jih bodo prekvalificirali v policiste na maloobmejnih prehodih.
Na področju Carinskega urada Brežice bo do konca leta vzpostavljenih 11 maloobmejnih prehodov, v prioriteti do aprila letos je tudi Stara vas-Bizeljsko in v drugem prioritetnem razredu do poletja še preostali trije na področju Posavja; Planina nad Podbočjem, Rakovec pri Župelevcu in Nova vas ob Sotli na Bizeljskem.
Predstavitev reorganizacije carinske službe je v Posavju
potekala na željo posavskih županov in poslancev. Aktivnosti je vodil poslanec Jože Avšič, ki je povedal, da bo vlada v prihodnjih dneh razpravljala o ukrepih za gospodarski in infrastrukturni razvoj na državni meji. Tudi Občina Brežice je na vlado naslovila informacijo o nameravanih ukrepih na meji, ena od pobud je gospodarski terminal Obrežje. Po grobi oceni je predvidenih 550 delovnih mest, nekaj več kot polovica bo državnih služb, okoli 240 pa še v terminalu, kjer bodo priložnost dobili tudi domačini. Poslanec Avšič sicer pozna in razume trenutno neza-dovoljstvo prebivalcev, vendar ob tem poudaija, da bodo po gradnji veliko pridobili in bo življenje bistveno boljše.
Suzana Vahtarič
Stara trgovska šola in “nemška hiša” zamenjali lastnika
Brežice - S podpisom pogodbe med Ministrstvom za pravosodje in Občino Brežice je minule dni tudi uradno zamenjano lastništvo med “nemško hišo” in kompleksom stare trgovske šole. Menjava omogoča širjenje Okrajnega sodišča v Brežicah, občini pa na pridobljenem kompleksu trgovske šole razvezuje roke za nadaljnji razvoj zapuščenega mestnega jedra.
Dolgoletna prizadevanja so obrodila sadove in župan mag. Andrej Vizjak je včeraj z ministrom za pravosodje Ivanom Bizjakom v obliki notarskega zapisa podpisal menjalno pogodbo. S to je Občina Brežice reprezentančno “nemško hišo” odstopila ministrstvu, razen prostorov pošte in Nike, v zameno pa pridobila kompleks stare trgovske šole z igriščem in okolico v izenačeni vrednosti okoli 86 milijonov SIT.
Zupan je zadovoljen z rešitvijo, ker podpira novo dimenzijo za samo mesto, površina okoli trgovske šole je vključno z objektom končno v občinski lasti, in bodo po njegovih besedah zdaj lahko začeli z ureditvijo tega dela mestnega središča, ki je povsem zapuščeno in zanemarjeno. Interes je že izkazala Pošta Slovenije, občina pa na tej lokaciji vidi možnosti za novo visoko šolo za trgovino in turizem. V soseščini so se pričela dela za poslovne pro-
Stara trgovska šola store nove upravne enote, kar bo oživilo doslej zapuščeno okolje. Večji del “nemške hiše” je torej sedaj v lasti pravosodnega ministrstva, kije pripravljeno v objekt vlagati, predvsem pa ga vzdrževati in v njem urediti zadovoljive
kapacitete prostorov. Že večkrat so namreč razmišljali, da bi se zaradi prostorske utesnjenosti in neprimernosti prostorov izselili, zdaj pa tega strahu ni več.
Suzana Vahtarič
Maloobmejni prehod v Stari vasi odprt do 1. aprila
Brežice - Z uveljavitvijo Sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško bo v Stari vasi na Bizeljskem odprt prvi maloobmejni prehod v Posavju. Stalna mešana komisija je v minulem tednu na srečanju v hrvaškem Humu na Sutli sprejela konkretne roke.
Niso zavezani
javnim naročilom
Sklenili so, da bodo do 1. aprila odprli še pet maloobmejnih prehodov na slovensko hrvaški meji, tudi tistega v Stari vasi na Bizeljskem. Prvi tovrstni maloobmejni prehod za lokalno prebivalstvo ob meji je bil odprt decembra v Osilnici, preostale, skupaj jih bo 27, pa bodo odprli do konca leta. V Brežicah sta maloobmejna prehoda predvidena v Novi vasi na Bizeljskem in v Rakovcu pri Kapelah ter na Planini v krški občini.
Podkomisija za cestne povezave in izgradnjo mejnih prehodov je evidentirala 340 cestnih povezav, po katerih je mogoče z motornim vozilom prečkati slovensko - hrvaško mejo.
Kot je povedal predsednik slovenske delegacije stalne mešane komisije Vojko Kuzma, so tokrat obravnavali dosedanje dosežke vseh šestih podkomisij. Dodal je, daje bilo srečanje zelo plodno in da so se na njem dogovorili za vrsto ukrepov, ki bodo olajšali življenje prebivalcem obmejnega območja.
S 1. aprilom bo po prehodnem obdobju v skladu s sporazumom začel delovati nov mejni režim. Z novim režimom pa bodo na meji začeli pregledovati dokumente upravičencev do uporabe mejnih prehodov za obmejni promet oziroma prehodnih mest, ki jih komisiji še dogovaijata. STA/S.V.
Ljubljana - Holding Slovenske elektrarne (HSE), koncesionar za izgradnjo verige hidroelektrarn na spodnji Savi, je prejel sklep državne revizijske komisije, da je zahtevek za revizijo, ki ga je podjetje SCT vložilo v zvezi s postopkom oddaje naročila za pripravljalna dela pri izgradnji HE Boštanj, zavrnjen kot neutemeljen.
HSE torej skladno s tem sklepom v tistem delu svojih aktivnosti, ki zadevajo gradnjo energetskih objektov, ni zavezanec po zakonu o javnih naročilih, kar poleg omenjenega sklepa državne revizijske komisije dokazuje tudi nedavno mnenje vladnega urada za javna naročila, ki gaje podal v začetku februarja.
Kot je znano, so se v SCT pritožili, da bi jim HSE moral dati pojasnilo o tem, zakaj niso bili izbrani na javnem razpisu za pripravljalna dela, zato so zahtevali revizijo postopka. STA/L.K.
mnenja, odgovori, popravki.
Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki.
Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, im katerije mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni.
Bo ravnateljica zdržala Togrel v stečaju cel mandat?	SavaGlas št.73, stran 5
Ravnateljica razveljavila ocene
SavaGlas, št. 71, str. 1 in 3 ter št. 72, rubrika “mnenja. odgovori, poprav-
Nepreverjene informacije
ki..'. ’
V	72. številki Vašega cenjenega časopisa sta Adrijana in Branka Virtič iz Sevnice objavili članek, v katerem sta me po nemarnem vpletli v problematiko odnosov na OŠ Savo Kladnik.
V	tej zvezi želim bralcem pojasniti naslednje: Svet OŠ Savo Kladnik me je z glasovanjem 7:4 v moj prid nasproti drugemu odvetniku iz Radeč izbral za strokovnega svetovalca svetu zavoda. Seveda je temu nasprotovala ravnateljica šole in se ob tem sklicevala na mnenje Ministrstva za šolstvo, znanost in šport v zvezi s stroški, ki bi ob tem nastali. Tedaj sem jasno izjavil, da bom brezplačno opravil to delo. Nadobudni mladenki A. in B. Virtič dvomita v brezplačno delo kateregakoli odvetnika in trdita, da že vesta, “kam pes taco moli". Da bi razpršil njun dvom, jima lahko sporočim, da sem v preteklosti dal brezplačno pravno pomoč najmanj 500 strankam, med drugim celo njunemu stricu Borisu Koresu in svakinji njunega očeta Mihaeli Kores. Poznam pa tudi druge moje stanovske kolege, ki dajejo ljudem v stiski brezplačno pravno pomoč. Za brezplačno pravno svetovanje svetu šole sem se odločil tudi zato, ker sem tudi sam nekoč poučeval na tej šoli in bi šlo za kolegialno pomoč.
Ker pa domnevam, da so ju k pisanju članka nagovorili prišepetoval-ci in izrabili njuno naivnost, da kritično pišeta o ljudeh in razmerah, ki jih sploh ne poznata, jima ne zamerim. Zamerim pa njunim prišepeto-valcem, ki se skrivajo za njima. Kajti že iz uvoda pisanja, ki se začne z besedami: “Prebrala sem članek" (vprvi osebi), nakar je članek podpisan “nekdanji učenci in učenke Adrijana in Branka Virtič” (dve osebi), vendar nista nekdanji učenki (množina). Zanimivo bi bilo vedeti, kdo so pa še drugi učenci, ki naj bi bili sopodpisniki tega članka. Vse to govori, da za člankom stojijo ljudje, ki bi radi prikrili nelepe stvari, ki se dogajajo ob “demokratičnem" ali bolje rečeno “anarhičnem" (ne)vodenjuzavoda. V članku pa sta očitno nekdanji učenki pozabili povedati, da je njun oče privrženec družine sedanje ravnateljice - to pa razkriva motive pisanja in se ve, “kam pes taco moli"!
V 73. številki časopisa SavaGlas Z dne 6.2.2003 smo v članku “Togrel v stečaju ” zasledili, da ste širšo javnost seznanjali z dejstvom, da je tudi družba SGP POSAVJE SEVNICA d. d. v stečajnem postopku, kar pa seveda ne drži.
Zoper družbo SGP POSAVJE SEVNICA d.d. je bil dne 12.12.2002 vložen predlog za prisilno poravnavo. Okrožno sodišče Krško je dne 6.1.2003 izdalo sklep o začetku prisilne poravnave zoper družbo SGP POSAVJE SEVNICA d.d.. Vodstvo om enjene družbe z zunanjimi poslovnimi partnerji pripravlja kakovosten načrtfinančne reorganizacije družbe s ciljem, da bo lahko družba poslovala tudi v prihodnje.
Na podlagi navedenega želimo, da širšo javnost seznanite s trenutnim dejanskim stanjem družbe. Za dodatne in potrebne informacije se obrnite na vodstvo družbe.
Z objavljanjem neresničnih podatkov begate 120 zaposlenih v družbi, za katere usoda še ni znana. Prav tako bodo svojo usodo z družbo delili mnogi upniki, ki prav tako ne vedo, ali in na kakšen način bodo poplačane njihove terjatve.
S spoštovanjem!
Stane Budič, direktor
Bo ravnateljica zdržala cel mandat?
SavaGlas, št. 72, stran 4, rubrika “mnenja, odgovori, popravki..."
Franc Pipan, odvetnik
Marsikateri bralec časopisa nas je vprašal, če bomo kar spregledali tako pritlehno razmišljanje, zato smo se tudi odločili, da Adrijani in Branki odgovorimo.
Sta srednješolki res dorasli takšnemu stilu pisanja, kot smo ga prebrali v članku v SavaGlasu? Ali ju življenje in delo na nekdanji šoli res tako zanima, da sta o tem celo napisali članek za časopis? Pravzaprav se sprašujemo, če sploh lahko vrednotita tako pomembna vprašanja, kot so razmere med zaposlenimi, še težje pa lahko primerjata stile vodenja obeh ravnateljic, saj sta zaključili šolanje pred nastopom mandata sedanje ravnateljice. V času mandata prejšnje ravnateljice prav gotovo nismo delali po ukazih, saj je znala prisluhniti vsaki argumentirani pobudi. Nikakor pa ne moreta soditi o demokratičnosti vodenja sedanje ravnateljice, ker tega nista izkusili niti kot učenki niti
Opozorilo!
Bralke in bralce SavaGlasa ponovno opozarjamo, da nepodpisanih pisem bralcev oziroma odmevov na članke naših novinarjev ne objavljamo.
Če želite objavo svojih pisem v eni izmed naslednjih številk SavaGlasa, vas prosimo, da nam v uredništvo posredujete tudi svoje podatke.
Uredništvo
kot delavki šole. Želimo jima tudi povedati, da trenutno na šoli ne iščemo zmagovalcev ali poražencev, iščemo samo rešitve, ki bi omogočale bolj kakovostno delo zaposlenih v dobro učencev. Tudi njuna pohvala večini učiteljev nas ni prepričala, ker ne vemo, koga bo morebitno naslednje nesoglasje na šoli izločilo iz pozitivne večine.
V članku omenjena Gizela Škoda, učiteljica tehnične vzgoje, se sprašujem, če so bili učenci po njunem mne-. nju res večkrat izpostavljeni zunanji nevarnosti. V takih primerih bi prizadeti gotovo že pravi čas poiskali pomoč na šoli ali pri starših. Razredniki in ravnateljica imajo vedno posluh za vse njihove morebitne težave.
Največ očitkov sta že omenjeni nekdanji učenki namenili korektnosti pedagoškega dela učitelja Dušana Klenovška. Delno sem se njunega pisanja dotaknil že v Dolenjskem listu-Zavedam se, da tudi najboljši učitelj ne more biti po volji prav vseh učenk in učencev. Ljudje smo pač različni in prav to prispeva k bogastvu medsebojnih odnosov. V času njunega šolanja na osnovni šoli vsekakor nisem dobil občutka, da med “mojimi urami” v razredu trpita ali doživljata krivice. Vsekakor pa bi morebitne težave zaupali očetu, ki je tudi zaposlen na šoli. Številna vabila v njihov novo nastajajoči dom, nasmejani obrazi in prijateljske besede ob graditvi hiše ali (boljprijetni) trgatvi govorijo o drugačnem mišljenju o meni-Težke besede so prizadele tudi precej nekdanjih učenk in učencev, ki se Z napisanim vsekakor ne strinjajo, izražajo dvome in začudenje nad njunimi, v časopisu podanimi ugotovitvami. Zavedam se, da vsakdo v svojem delu naredi tudi kakšno napako. Nehote in z najboljšimi nameni, da čim bolj kakovostno opravi svoje delo-Tako kot vsak človek, vsak zaposleni-Mislim, da svoje delo opravljam kakovostno, kar med drugim dokazujejo dosedanja priznanja s strani kolegov, sveta šole in nekdanjega vodstva šole ter kar je najbolj pomembno uspešno šolanje “mojih” učenk in učencev v srednjih šolah in fakultetah. Delno ocenjevanje zelo velika učencev in staršev smatra za primernejši način ocenjevanja, na kar kažejo tudi prvi zaključki ankete, ki j° opravljajo učiteljice tujega jezika aa naši šoli med starši preko 200 otrok-Še celo na univerzi številni profesorji svoje izpite “razdelijo” na več mani obsežnih kolokvijev.
Namen tega odgovora ni nadaljevanje polemike v časopisih, amp1 je posledica zgražanja nad člankom-ki ga izražajo številni zaposleni M šoli, kolegi in drugi občani v SevnU1 in Posavju.
Dušan Klenovšek, Gizela Škodfj in skupina zaposlen1
Koliko je vredna poštenost?
SavaGlas, št. 72, stran 4. rubrik “mnenja, odgovori, popravki. ■■
Gospa Erika Žerjav, ki je v naS°,. vu zastavljeno vprašanje namen1 tudi bralcem, bi lahko odgovorilo k° sama. V svojem pismu je namreč P° zabila navesti, da je bila njena P , štenost “vredna” 10.000 SIT (v n“].' deni denarnici je bilo 30.000 Sit1
60 evrov). V njej je bilo tudi tim
bančnih kartic in osebna izkazP^1
df'
Pa še o lepih besedah zahvale; P° namico sem šla jaz (žena), ker s ^ bila na poti iz službe, gospe sem .
ročila prej omenjeno nagrado, k°\^ ,
je naročil mož, jo povprašala, čelf. nagrado zadovoljna, kar je in seji prijazno zahvalila. Do kamor me je pospremila, sva še P lepetali, nakar sem se še enkrat Z
valila in se poslovila.
Jelica K°rfx( Arnovo selo 34, M1
®0\
Pre

ie 1
ti
lei
h
!ira
k
\%
m
hi
k
k
K
K
h c
k
K
JiS(,
5
k
k
lk
k
Kr
k
k
ko
"'g:
GOSPODARSTVO, TURIZEM
S pričetkom del so ceste postale njive
Jesenice/Dol. - Gradnja Mednarodnega mejnega prehoda (MMP) Obrežje je razburila prebivalce Krajevne skupnosti (KS) Jesenice na Dolenjskem, saj so ceste skozi naselja postale blatne njive. Obljubljeno jim je bilo, da se njihove ceste pri gradnji ^ bodo uporabljale, zdaj so dosegli zmanjšanje prometa in čiščenje cest Odzvala se je Občina Brežice in na njihovo pobudo Pripravila sporazum o sodelovanju v času gradnje, ki naj bi določil pravila obnašanja tudi za sosednjo KS Čatež ob Savi. Ovajalci imajo še teden dni časa, da nanj odgovorijo. Tam živeči občani pa s strahom pričakujejo pričetek gradnje avtoceste.
Prvotna predpostavka, da se bo Material iz izkopov vgradil v na-J'pe, se ni uresničila, saj se je iz-'&zal kot neprimeren, zato se je Povečal gradbiščni transport, so Pojasnili na Servisu služb vlade 'S. Kar pa pomeni, je pojasnila tjjnica KS Jesenice na Dolenjcem Rajka Križanac, da so ''Porabili deponijo na Jesenicah,
^ katero so material dovažali po lokalni cesti skozi Novo vi>s kot po regionalni skozi Jesene in ju spremenili v njive.
KS je s prijavo inšpektorju za rePubliške ceste dosegla začasno vpitje deponije in material zdaj Uvažajo v brežiško Vrbino. Izvabi že oddanih del SCT Primor-in Cestno gradbeno podjetje
Novo mesto so zato del tovora preusmerili na hitro cesto HI. Zdaj prebivalci nekoliko lažje živijo z gradbiščem.
Kot naročnik je servis skupnih služb izvajalce zavezal, da uporabijo vsa razumna sredstva za vzdrževanje in čiščenje vseh cest, ki jih uporablja za transport ma- „ teriala, za preprečevanje preko- g meme obrabe in poškodb javnih jj cest ali ogrožanje premoženja. 5 KS Jesenice, tako predsednik ^ Boris Ajster, na podlagi uredbe -£ o lokacijskem načrtu zahteva, da ^ investitor zagotovi vse ukrepe, ki ^ bi morali biti zagotovljeni že pred ^ pričetkom del, tudi prestavitev avtobusnega postajališča Obrežje, kjer so ogroženi šolo-
, Ivan Leskovec, upokojenec z Obrežja: Zavedali smo se, da bo z gradnjo vse drugače. Že zdaj, ko se dela samo mejni Prehod, odvažajo tisoče kubikov zemlje;
“koda da ni istočasno dorečen nasip na Pšenicah. Dnevno skozi naselje vozi kamion za kamionom. Ko ni zmrznjeno ali ko dežuje, je tu grozno. Blato se pozna na Ograjah in hišnih fasadah. Če bo maja končano, bomo potrpeli, a začela se bo gradnja avtoceste in bo isto. Blokirajo promet in 'rirode z dvorišč. Bojimo se tudi za otroke in jih zdaj osebno vozijo v šolo, ker povsod nimamo pločnikov.
Pri deponiji na Jesenicah so kamioni cesto spremenili v preorano njivo.
Spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti
Krško - Regijski pospeševalni center Posavje je za gospodarstve-.e organiziral seminar o javnih razpisih, s katerimi gospodarsko 'Uistrstvo spodbuja podjetništvo in konkurenčnost. Gre za več razpi-°v> ki sta jih okoli tridesetim zbranim gospodarstvenikom iz Posavja Odstavila Simona Hočevar in Erik Potočar z Ministrstva za gospostvo.
po mnenju nekaterih udeležencev so bili razpisi predstavljeni slabo, gl Regijskem pospeševalnem centru Posavje pa so pojasnili, da je ‘°res za splošno predstavitev razpisov, ki so bili objavljeni za omen-: nu področje, in tudi tiste, ki v najkrajšem času še bodo. Ob tem pa riila zbranim slušateljem ponujena možnost, da opozorijo, kateri zP'si jih bolj zanimajo in te bodo še podrobneje predstavili. S.V.
obvezni otroci.
Zdaj Občina Brežice in Jeseničani čakajo na odgovor izvajalcev del na posredovan sporazum.
Pogodba za gradnjo MMP Obrežje je bila podpisana oktobra lani, dela so se pričela mesec dni kasneje. V teku so razpisi za oddajo del za izgradnjo objektov visokih gradenj, za izgradnjo objektov za veterinarski in fitosanitarni objekt, za izgradnjo nadstrešnic, razpis za opremo objek-
tov, za instalacije energetskega objekta in za nadzor prometa. V se navedene razpise namerava servis izpeljati v prvi polovici tega leta.
Če ne bo prišlo do izrednih dogodkov, kot so obsežnejše arheološke najdbe ali neuspešne oddaje del, investitorji predvidevajo, da bosta obmejna policija in carina delovali na novih lokacijah že konec letošnjega leta.
Suzana Vahtarič
Simfonija kuhinj
Varaždin - V sklopu praznovanj Slovenskega kulturnega praznika, 90-letnici obstoja in 50-letnici prisotnosti v R Hrvaški, je podjetje Lipa v Varaždinu svečano odprlo nov Salon pohištva.
Odprtja sta se poleg številnih gostov iz Slovenije in Hrvaške udeležila tudi slovenski veleposlanik v R Hrvaški dr. Peter Bekeš in župan občine Varaždin Ivan Čehok. Oba sta prisotnim predstavila svoje spretnosti kuhanja, hkrati pa izrazila zadovoljstvo, ker se sodelovanje med državama krepi na različnih ravneh, še posebno pomembno pa je, da se to odvija prav na gospodarski in kulturni ravni.
Tudi direktor podjetja Lipa Peter Spiler ni skrival veselja ob novi pridobitvi podjetja in napovedal, da bo Lipa svoj tržni delež na Hrvaškem v prihodnosti še okrepila, saj nameravajo odpreti pohištvene salone še v Dalmaciji, Slavoniji in Kvamerju. D.K.
TPV AVTO vaš zanesljiv partner
h
''ežice - V Šentlenartu delujejo iz novomeškega sistema TPV d.d. tri družbe; TPV prikolice, TPV Tadis in TPV AVTO. V . e^hji so po letu in pol delovanja na tej lokaciji dokaj zadovoljni z doseženimi rezultati poslovanja. Zadovoljive rezul-ki bi prinašali predvideni dobiček, nameravajo še povečati - tudi z novo ponudbo, pravi direktor Slavko Sever.
(fj podjetje poznamo kot zas-je^a Renaultovih vozil, vendar t?Je osnovni segment storitev. k TpV AVTO d.o.o. je leta 2001 $jr0c*pri poslovno enoto za servi-V|hUnJe in prodajo novih Renaulto-c„ ,v°zil. To pomeni, da smo kon-j^onar Renaulta Slovenije, ki Dj . celotno dejavnost servisirajo 'j1 vzdrževanja vozil z ličarsko to eParsko dejavnostjo, pralni-1'Padajo nadomestnih delov za ve| e potrebe, fizične osebe in Prodajo. Oddelek prodaje vo-v Pa se ukvarja s prodajo novih Ij^1) RENAULT ter prodajo rab-to h •Voz* vseh znamk- Da vso Laejavnost lahko opravljamo, Pot*110 na voljo ok°li 1250 m2 obritih površin na dvorišču, ki Se§a 5000 m2.
kMk° na kratko predstavite Posameznih dejavnosti? “Disna dejavnost vozil nu„ servisiranje in vzdrže-pt le vozil na določeno število Pre(j°Zenih kilometrov, -ki jih
ko je oprema za opravljanje dejavnosti sodobna, z vsemi potrebnimi specialnimi orodji in testeiji.
Kleparsko ličarska dejavnost je pri nas odprta za vse blagovne znamke. Za vse opravljene storitve in vgrajene nadomestne dele dajemo enoletno garancijo. Za Renaultova vozila to pomeni tudi zagotavljanje osnovne garancije na prerjavenje, ki jo zagotavlja proizvajalec. V času popravila nudimo brezplačno nadomestno vozilo. Z lastna me-šalnica barv pa omogočamo izbiro med 36.000 barvnimi odtenki za vse blagovne znamke.
Trgovina nadomestnih delov predstavlja sortimo zalogo med
^ rV&uniVZjllfl UcJU\HUSU.
pre ,ervSsna dejavnost vozil nudi >■- ,Vsern servisiranje in vzdrže-vozil na določeno število j°ženih kilometrov, -ki jih •^Pistijc proizvajalec vozil oz. cja| Ve> ki jih želijo naši poten-kupci. V servisu ]e zupos-^l0Strokoven kader, izšolan za Zahtevna opravila za redna a°cijska opravila. Ravno ta-
Direktor Slavko Sever ob novem Meganu
3.000 in 4.000 pozicij, kar predstavlja precejšnjo izbiro. Če nadomestnega dela ni na zalogi, ga zagotovimo naslednji dan, dobava iz Francije pa traja od 5 do 10 dni. V butičnem kotičku nudimo dodatno opremo za vozila (kovčke, nosilce za smuči, kolesa, oblačila, darila in drugo).
Za kupce je najbolj prepoznavna dejavnost prodaja vozil?
Prodajamo nova Renaultova vozila, pri menjavi pa omogočamo “staro za novo” in “staro za staro”. Kupce podpiramo z Renaultovim kreditom pri Novi LB, nudimo tako finančni kot operativni leasing. Poudaril bi, da vsa stara odkupljena vozila prenovimo in zagotavljamo tehnično brezhibnost z garancijami od 3 do 12 mesecev.
Visoko kakovostne storitve bi se morale poznati tudi pri realizaciji zastavljenih ciljev?
Z rezultati tekočega leta 2002 smo zadovoljni, a ne po-
polnoma gleda na to, da smo morali na tej lokaciji začeti znova. Prodali smo 180 novih Renaultovih vozil in 175 rabljenih, kar je v okviru načrtovanega. Imeli smo okoli 1800 vhodov v servisno delavnico, prodaja nadomestnih delov je bila blizu 90 milijonov SIT. Pri kakovosti prodaje in dobave vozil smo nad slovenskim povprečjem, pri servisnih storitvah pa zelo blizu.
Kakovost storitev je posledica nenehnega izobraževanja zaposlenih, tako v neposredni povezavi z matičnim podjetjem, kot številnih internih izobraževanj.
Kaj vam ob tako spodbudnih rezultatih še ostane za tekoče leto?
Vsekakor želje po še uspešnejšem poslovanju; načrtujemo 15-odstotno porast prodaje vozil, do 30 odstotkov povečano prodajo nadomestnih delov, zaposliti več kadra, predvsem v produktivnem delu. Žato načrtujemo novost, program “Renault minuta”, to je istočasno opravljanje servisnih storitev za vse blagovne znamke vozil brez predhodnega naročanja. Seveda s ciljem, da bi bili še boljši pri opravljanju storitev in čim bliže strankam.
Suzana Vahtarič
Sremič za službo in družbo
Krško - Novi solastnik hotela Sremič Milan Senica, ki je še z dvema domačima partnerjema družbo prevzel z novim letom, je po prvem mesecu v funkciji programskega vodje oziroma direktorja hotela zadovoljen z odzivom kolektiva. Svojih načrtov v zvezi z organiziranostjo dejavnosti ne skriva, saj perspektivo vidi prav v odzivu tamkajšnjih poslovnežev na priložnosti, kijih velika stavba ponuja. Hkrati s Sremičem bo v celoviti gostinski ponudbi razvijal še svoj lokal Pacific.
Neizkoriščeno kegljišče in balinišče - prostor za parkirno hišo
Hotel posluje pozitivno, je likviden, svoje obveznosti poravnava v zakonskem roku, kar je vsekakor dobra dota nekdanje direktorice, je povedal Senica. Glede na to, da so firmo kupili očiščeno minulih dolgov, lastniki ne dvomijo v prihodnost hotela.
‘Trije ljudje smo za ta hotel zastavili vse, kar smo si doslej ustvarili, zato so namigi, da naj bi hotel zaprli ali prodali za druge namene, popolnoma izmišljeni”, pravi Senica in razkriva načrte za polno zapolnitev objekta, prevelikega samo za hotelsko dejavnost.
Ob 37 zaposlenih so ob prevzemu še dodatno za nedoločen čas zaposlili kuharja, saj utečeni ponudbi malic dodajajo pestrejšo ponudbo kosil.
Dobro zastavljen program kongresnega turizma (13 že napovedanih kongresov za letos) in trženje športnih objektov v soseščini za klubske priprave bodo razvijali še naprej. Od marca do novembra imajo z rezervacijami po-polnjene posteljne kapacitete, to je preko 150 ležišč v samem hotelu, za prehodne goste pa je na voljo še Pacific z 28 ležišči v sobah visoke kategorije.
Tudi sobe v Sremiču so dveh kategorij, tako da so cenovno sprejemljive za podjetja, ki so kot izvajalci določenih del prišla v Posavje.
Čeprav je konkurenca v gostinstvu huda, se zaradi osemletnih izkušenj na tem področju Milan Senica ne boji izzivov. Bolj ga skrbi, če bodo ideje o možni prekvalifikaciji odvečnih prostorov naletele na odziv v okolju in pri potencialnih bodočih vlagateljih. Kegljišče, ki ni v polni funkciji, in za hotelom še 800 kvadratnih metrov veliko balinišče bi lahko namenili gradnji parkirne hiše.
Pridobitev ne bi bila zgolj v korist hotela, ampak mestnega središča na Vidmu z banko in kulturnim domom. Možnost dolgoročnega najema garaž pa bi imeli še bližnji stanovalci blokov.
Hotel ima tudi preveliko kuhinjo, ki z vsemi pritiklinami meri kar 800 kvadratnih metrov, zato jo bodo zmanjšali in obnovili. Sa-vaprojekt Krško bo naredil celovito idejno zasnovo, kako bi lahko izgledal objekt kot hotelsko poslovni center. Senica ocenjuje, da bi v polni funkciji ta stavba lahko dajala kruh vsaj 150 ljudem.
Pojasnjuje tudi, zakaj je zaprta diskoteka Pacific. Obnavljajo jo v banketno dvorano visokega ranga, imenovala se bo “Kristalna dvorana” in bo sprejela preko 150 ljudi. Ta dvorana ne bo konkurenca restavraciji v Sremiču, saj bo namenjena za drugačne priložnosti. Diskoteke v Krškem, vsaj v okviru Pacifica in Sremiča, ne bo več, saj ta dejavnost ni perspektivna.
Po prvem mesecu vodenja hotela je zadovoljen s kolektivom, za katerega pravi, da kaže izredno voljo do dela. Kmalu bo v navezi Sremič - Pacific zaposlenih blizu 80 ljudi, saj ima Senica v najemu še dve restavraciji v Novem mestu, novi dve pa bo prevzel še v tem letu.
Branka Dernovšek
Halo, taxi!
Sevnica - Pred desetletji je sevniška občina že imela taksi službo, sedaj pa je že dolgo brez nje. S sprejemom ustreznega odloka so občinski svetniki prižgali zeleno luč vsem tistim, ki bi v kraju radi opravljali avto-taksi prevoze z osebnim ali kombiniranim vozilom v komercialne namene.
V skladu z zakonom o prevozih v cestnem prometu je občina dolžna zagotoviti način in organizacijo avto-taksi prevozov. Glede na veliko povpraševanje strank po tovrstnih storitvah in veliki ponudbi prevoznikov je občina Sevnica sprejela Odlok o organizaciji in načinu opravljanja avto-taksi prevozov v občini Sevnica.
Avto-taksi prevoze v občini Sevnica lahko opravljajo prevozniki kot fizične ali pravne osebe, ki imajo licenco za opravljanje tovrstnih prevozov, razpolagajo z najmanj enim vozilom in imajo dovoljenje za uporabo avto-taksi postajališč v občini, ki ga izda direktor občinske uprave.
Za postajališča avto-taksi vozil so določene površine na parkiriš-
ču pri železniški postaji, pred zdravstvenim domom, pri samopostrežni trgovini v starem delu Sevnice in pred gostilno Paradiž. Oznake je v roku dveh mesecev od sprejema odloka dolžan postaviti oddelek za okolje in prostor.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja komunalni nadzornik občine Sevnica. Taksisti, ki sami določajo ceno prevozov, izgubijo pravico do uporabe postajališča, če pravočasno ne plačajo takse zanjo ali če jim poteče veljavnost licence. Z denarno kaznijo v višini 30 tisoč SIT, ki se izteija na kraju prekrška, pa se kaznuje voznik taksija, če parkira v nasprotju z odlokom ali če nima dovoljenja lokalne skupnosti.
Nada Černič Cvetanovski
SOLSTVO, ZDRAVSTVO
Velik odziv na informativnem dnevu
Posavje - V posavskih srednjih šolah se izobražuje približno 2000 dijakov. Na informativnih dnevih minuli konec tedna so se šole predstavile novi generaciji, ravnatelji pa so z obiskom zainteresiranih bodočih dijakov zadovoljni.
Srednja šola Krško, ki izobražuje za tehnične poklice, je na informativni dan obiskalo nekoliko manj zainteresiranih šolarjev kot lani, je povedal ravnatelj Ernest Simončič. Če bi sodili po letošnjem obisku, bi v jeseni startali z dvema oddelkoma manj, toda verodostojne številke o dejanskem vpisu bodo pri njih znane konec avgusta. Takrat se jih še kar precej odloči za vpis v triletne programe, medtem ko se za štiriletne programe glavnina bodočih dijakov vpiše že marca. Na šoli je sedaj vpisanih 780 dijakov, v
Damjan Kos iz Artič: Šel sem samo na Gimnazijo Brežice. Bilo je kar zanimivo, najprej ‘so nam povedali splošne stvari, potem pa smo si še ogledali šolo. Malo sem bil zgubljen, saj je veliko večja kot naša, razočaran sem bil nad telovadnico.
eni izmeni jih je 700, štirje oddelki poklicno tehniškega izobraževanja pa potekajo popoldan.
Sicer pa je Srednja šola Krško svoje programe promovirala že pred informativnim dnevom, saj so se predstavili po skoraj vseh osnovnih šolah v Posavju. Učence v zvezi z njihovimi programi najbolj zanima, kako je organizirana praksa, kaj pomeni uveljavljati status športnika ali umetnika in podobno.
Srednjo ekonomsko in trgovsko šolo Brežice, ki ima vpisanih 750 dijakov in 380 študentov, je letos obiskalo približno toliko učencev in staršev kot na lanski informativni dan. Izkazan interes za vpis je velik, je povedal ravnatelj Martin Soško.
Z obiskom so po besedah ravnateljice Alenke Žuraj zadovoljni tudi na Srednji šoli Sevnica, ki ima vpisanih 220 dijakov. Informacija o novo razpisanem štiriletnem programu za turističnega tehnika je do dela populacije glede na odziv očitno že prišla, na šoli pa si bodo še naprej prizadevali, da bo o novem programu seznanjenih čim več osmošolcev in njihovih staršev.
Brežiška gimnazija, ki jo obiskuje 753 dijakov, zadnja tri leta ni imela omejitev pri vpisu. Današnji
Tjaša Škoda iz Sevnice: Na informativni dan sem šla na Gimnazijo Lava v Celju. Gimnazijo sem izbrala zato, ker še ne vem, na katero fakulteto bom šla študirat, saj me veseli več stvari. Z informativnim dnevom sem bila zelo zadovoljna.
interes osmošolcev je bil velik, saj bi se jih 180 vpisalo v splošno in 44 v ekonomsko gimnazijo, je povedala ravnateljica Stana Molan. Če bo resnični vpis tudi tako velik, bo v skrajnem primeru moral potekati dvoizmenski pouk.
Skupna ocena prvega .informativnega dne v Posavju kaže, da se upadanje števila rojstev v državi na posavskih srednjih šolah še ne pozna. Spremljajoč podatke pa bo znaten padec, po nekaterih srednjih šolah tudi do 50 odstotkov, opaziti pri vpisu čez pet, šest let.
Branka Dernovšek
Sevnica srednješolcem ni zanimiva
Sevnica - Ob koncu tedna so po slovenskih srednjih šolah in fakultetah potekali informativni dnevi. Da bi se mladi lažje odločili, na katero šolo oz. fakulteto naj se sploh odpravijo ob informativnem dnevu, je novoustanovljeni Mladinski svet občine Sevnica (MSOS) zanje pripravil t.i. predinformativni dan.
Kam po končani osnovni oz. srednji šoli je pereče vprašanje, ki si ga vsako leto znova zastavljajo mladi. Ne vedo, kam bi oddali prošnjo za vpis, nekateri so v dilemi že takrat ko je na vrsti informativni dan, in ne vedo, na katero srednjo šolo ali fakulteto bi sploh šli pogledat. MSOS je skušal zapolniti to vrzel in je pripravil t.i. predinformativni dan. Nanj so povabili tako osmošolce kot dijake in študente, da bi v skupnem pogovoru razkrili tančice skrivnosti izobraževanja na posameznih šolah, in vrsto gostov, ki so iz prve roke spregovorili o možnostih zaposlovanja, štipendiranja in izobraževanja. Med njimi so bili Anton Koren in Andrej Mihelin z območenga zavoda za zaposlovanja, direktorica Regijskega pospeševalnega centra Mateja Jazbec, Bernarda Zorko iz Ljudske univerze Krško, Dragica Hostnik iz sevniške osnovne šole ter ravnateljica Alenka Žuraj in Ivanka Rupret iz sevniške srednje šole. N.Č.C.
Romski učenci uspešnejši
Krško - OŠ Leskovec pri Krškem je organizirala posvet o vzgojno-izobraževalnem delu z romskimi učenci. Celodnevni posvet je potekal v dveh delih; prvi del v sejni sobi občine Krško, drugi del pa v OŠ Leskovec pri Krškem. Posveta so se udeležile vse šole, ki poučujejo romske otroke, tako da se je zbralo preko 70 udeležencev iz 24 slovenskih osnovnih šol.
Pomočnica ravnatelja leskov-ške šole Helena Bizjak je pojasnila, daje bil namen posveta pogovoriti se, izmenjati izkušnje pri delu z Romi, poiskati skupne značilnosti ter izbrati strategijo dela za vnaprej.
Ravnatelj šole Anton Bizjak je predstavil njihov vzorec izobraževanja; romske učence iz njihovega šolskega okoliša so razdelili v prvi, drugi, tretji, četrti in šesti samostojni razred. V razredih je približno dvanajst otrok, trije pa so še v petem, sedmem in ena učenka je v osmem razredu. Ti so integrirani z ostalimi učenci. Tudi ostali razredi, ki so sicer samostojni, se integrirajo z ostalimi učenci; že na začetku vsakega
Ivan Mirt
šolskega leta se učenci integrirajo pri vzgojnih predmetih, kasneje pa tudi pri ostalih predmetih, učiteljice pa se tudi pri tedenskem načrtovanju svojega dela dogo-
varjajo o integraciji. Tak način dela se je pokazal kot uspešen, saj učenci obiskujejo pouk in uspešno napredujejo.
Prof. pedagogike, predstojnik območnega zavoda za šolstvo iz Novega mesta Ivan Mirt pa je izrazil prepričanje, daje potrebno za Rome poskrbeti usklajeno na ravni vlade in države. In sicer tako, da posamezna ministrstva ne bi delovala vsako po svojih načrtih, ampak da bi nekdo koordiniral vso skrb, skratka potrebno je usklajeno družbeno delovanje različnih ustanov, institucij in
ministrstev.
Posvet je bil zaključen z ugotovitvijo, da je delo z romskimi učenci drugačno, potreben je drugačen pristop, vsekakor pa je pomemben dejavnik družina. Romska družina sprejema napredek drugače kot neromska, zato se tudi uspehi kažejo bolj poredko. Kljub temu so z leti opazne vidne spremembe v pozitivno smer, zato bodo z zastavljenimi programi nadaljevali, seveda pa je potrebno aktivnejše sodelovanje tudi na državni ravni.
Karmen Molan
rojstva v porodnišnici brežice
"Kako nežno, prijetno in varno je mamino naročje ”. Mali Benjamin, ki se je rodil 7. februarja 2003 ob 19.45, se zadovoljno stiska k mamici Suzani Šipka in brezskrbno spi. Mali korenjak je ob rojstvu tehtal 3250 gramov, meril pa je 49 cm. Doma se svojega prvorojenca veseli očka Cane Zahirovič. Družinica Živi v Brežicah.
Od 3.2. do 17.2.2003
Dečke so rodile: Anja Ogorevc iz Globokega, Anita Rupar iz Artič, Suzana Šipka iz Ribnice, Marija Hriberšek iz Kapel, Helena Resnik iz Anž, Ljiljana Hudina z Bizeljskega, Mateja Kranjec z Rožnega in Lidija Kukoviča iz Artič.	^
Deklice so rodile: Nataša Černič iz Zalok, Anda Pajk iz Trnovca, Danica Urbanč z Gorice, Andreja Marolt z Breg, Irena Zavor z Obrežja, Mojca Libenšek s Piršenbrega, Marija Rajterič iz Orešja, Mateja Drobnič iz Podbočja, Alenka Špan z Blance in Mojca Žičkar z Viher.
Lučka za naše ljubčke
Brežice - Vzajemna zdravstvena zavarovalnica je v okviru donatorske akcije “Lučke za naše ljubčke”, v kateri slovenskim porodnišnicam podarja sodobne fototerapevtske luči za zdravljenje zlatenice pri novorojenčkih, eno od tovrstnih naprav podarila tudi Bolnišnici Brežice.
Aparaturo bodo koristili na oddelku porodnišnice Brežice. Kot je ob svečanosti pri prevzemu fototerapevstke luči poudaril direktor Bolnišnice Brežice Tone Zorko, so veseli vsake donacije, predvsem zato, ker so potrebe po sodobni opremi večje, kot so njihove možnosti. Bolnišnica namreč vsako leto namenja za posodabljanje oziroma nabavo nove opreme vsaj 60 milijonov SIT, kar
je seveda premalo, saj predstojniki oddelkov skoraj vsako leto prijavijo od 200 do 250 milijonov SIT potreb za svoje oddelke. Tako je zanje vsaka donacija svečanost in prijeten dogodek. Zato se je direktor Zorko pobudniku akcije - Vzajemni - zahvalil in izrekel spodbudo za nadaljevanje tovrstnih akcij.
Karmen Molan
Specialist pediater, dr. medicine Goran Žarkovič: Kot vemo, je fototera-pija znana kot terapevtski ukrep že 50 let in se uporablja predvsem za zmanjševanje toksičnosti bilirubina, ki je normalen produkt presnove oziroma metabolizma v organizmu novorojenčka in zaradi več dejavnikov pride do kopičenja bilirubina, ki se normalno izloča. Če je izločanje ovirano ali če je bilirubina preveč, se kopiči v orga-
nizmu in ogroža normalen razvoj otroka oziroma možganovine, tako da so v tem primeru otroci precej ogroženi predvsem z nevrološke plati.
11. februar - svetovni dan
bolnikov
Slovenija, Posavje - Svetovni dan bolnikov je katoliška cerkev uvedla leta 1992. V ta namen so letos že enajstič po vseh slovenskih bolnišnicah, nekaterih domovih za ostarele in cerkvah potekale različne prireditve. Naslov letošnjega svetovnega dneva bolnikov je bil “Rožni venec - pot k zdravju”. Tega dne smo obiskali tudi bolnike v brežiški bolnišnici.
Svetovni dan bolnikov se obhaja na praznik lurške Matere božje, na obletnico njenega prvega prikazanja pastirici Bernardki Soubirous v Lurdu 11. februarja 1858. Glavni namen dneva je povečanje zavesti o spoštovanju dostojanstva vsakega človeka pri skrbi za njegovo zdravje pri zdravnikih, medicinskih sestrah in drugih zdravstvenih delavcih.
Osrednja svetovna slovesnost je letos potekala v baziliki Marijinega brezmadežnega spočetja v Washingtonu. Vodil jo je papežev posebni odposlanec, predsednik papeškega sveta za pastoralo zdravja nadškof Javier Lozano Barragan.
Papež Janez Pavel II. je v
svoji poslanici pozval vse ljudi, naj v večji meri pomagajo bolnim in si prizadevajo za varovanje življenja, še zlasti zato, ker sedanja družba bolnike rada izriva na rob. Opozoril je tudi, da je potrebno ob vsem napredku znanosti in medicinske tehnike v današnjem času “braniti in varovati življenje od spočetja do naravnega konca.”
Cerkev v Sloveniji obeležuje dan bolnikov z vsakoletnim srečanjem na Brezjah. Različne prireditve pa so potekale tudi na sam svetovni dan bolnikov. V
Jože Lesinšek s Piršenbrega pri Pišecah: Že štiri ali pet dni ležim in sem zadovoljen. Kljub temu, da imajo veliko dela, so sestre hitre, strokovne, prijazne in vedno dobre volje. Enako velja za zdravnike. Hrana je pač takšna, kot jo predpišejo strokovnjaki, sem zadovoljen, kaj pa rabimo za ležanje. Sobe so bolj ali manj zasedene, primerne in čiste. Stranišča so za nekatere, zlasti starejše, predaleč. Oprema je nekoliko zastarela, prenoviti bi jo bilo treba in dodati še kakšno držalo več.
Brežicah je bila maša v bolnišnj' čni kapelici, ki jo je vodil J0^ Vogrin, župnik na Vidmu ob Savi.
Janja Rostohar
Jadranka Radoševič iz okolice Krškega: Mislim, da tu ni nobenemu fino, ampak osebje s prijaznostjo naš vtis popravi. Vse je čisto in urejeno. V sobi nas moti, da je kopalnica oddaljena, oprema je nekoliko starejša Precej sem po bolnišnicah, brežiško lahko primetjam s starim delom novomeške. Pomembna je prijaznost, zdi pa se mi, da zdravniki včasih kar na hitro razložijo, kaj jeznami, kot da vse razumemo. S sestrami je bolj sproščen odnos. Hrana je, kakor kdaj, zdaj ob ponovnem sprejemu v bolnišnici je bila slaba
V društvo Ozara, Pisarno za informiranje in svetovanje, s vključujejo ljudje s težavami v duševnem zdravju, prav tako se ogl3^ tisti, ki se znajdejo v stiski. Mnogi izmed njih dobijo podporo, s k® tero lažje premostijo težave. Ob tem smo priča različnim življenjsk1 zgodbam in izkušnjam. V tokratni številki vam predstavljamo prispe vek članice skupine za samopomoč.
Tam daleč nekje
Mesec potuje,
gre svojo pot in za sabo pušča zvezde.
Tam daleč nekje se bo ustavil, pozdravil dom in moje domače.
Pogled skozi okno moje sobe je grozoten.
Ozke, prazne ulice, visoke, mrtve stavbe, le bližnji kostanji v bolestju šumijo.
Vsepovsod, kot bi namesto cvetja blestela žica.
Solza kane iz očesa in neslišno polzi po licu.
Kje ste materine roke, da me objamete in stisnete k sebi?
Kje je očetova močna, a nežna roka, da me poboža?
Tam daleč nekje, kjer so spomini na mladost.
Ob hiši stara trta, ki jo vsaka jesen čudežno pobarva, za hišo jablane,
ki ponujajo svoj sad vaškim otrokom.
Na vrtu bele lilije, vonj po pehtranu in šetraju.
Tam daleč nekje so spomini na mladost.
Mati, le naložite stari kamin in prinesite na mizo vaš kruh, oče, vi pa pojdite po staro vino in nazdravita.
Lepo je ostareti doma.
Nada	j
Društvo Ozara, Gubčeva lOa, Brežice, tel.07/49-63-590, yS delavnik od 9. do 15. ure.
Internet naslov: www.ozara.org, e-mail: br@ozara.org
Pc
“S
kti
Po
zel
cel
Vd,
Po
V<
Zac
bel
Jes
Zac
do]
Zac
zac
Pre
Pril
se
tod
dar
da\
de
hra
Ae
Šal
vla<
ljul
Še,

Ptic
Jo,
akt,
PriJ
&U
vsi
do
C
do
Pre(
k
KMETIJSTVO, PODEŽELJE
30 let Društva vinogradnikov Sevnica-Boštanj
Vsak ima svojo zgodovino; društvo,
trta in vino
Sevnica - V letu 1972 na Dolenjskem in v Posavju ni bilo nikogar, ki bi se načrtno ukvarjal z vinogradništvom. Ta panoga ni zanimala ne nekdanjega okraja, ne občin, ne zadruge. Pred tremi desetletji pa je dozorela želja, da se na področju vinogradništva in vinarstva strokovno združijo vsi pridelovalci grozdja in vin, majhni in veliki. Njihovi želji je prisluhnil Tit Dobršek, ki je v tem času ustanavljal drugo vinogradniško društvo v Sloveniji - Društvo vinogradnikov Dolenjske. Vanj je povabil tudi Sevničane in to je začetek zgodbe, ki se danes nadaljuje v Društvu vinogradnikov Sevnica-Boštanj.
Po podatkih zemljiškega katastra je na področju Upravne enote Sevnica nekaj čez 500 ha površin s katastrsko kulturo vinograd. število neto vpisanih vinogradov pa znaša le 234 ha. V register je vpisanih 995 vinogradnikov in kar 75 odstotkov jih je iz dolenjskega vinorodnega okoliša. Na tem območju delujejo štiri društva vinogradnikov: Mal-kovec, Studenec, Šentjanž in Sevnica-Boštanj, ki je tudi najštevilčnejše. Slednje je ob koncu tedna slovesno obeležilo 30-let-nico organiziranega delovanja.
Skoraj 200 članov ter 30 nastopajočih in gostov se je zbralo na tradicionalnem zboru društva. Poseben pečat je tokratnemu shodu dal jubilej - 30 let, kar so vinogradniki iz Sevnice in Boštanja skupaj s 110 vinogradniki z Dolenjske, ustanovili drugo vino-
gradniško društvo v Sloveniji, Društvo vinogradnikov Dolenjske. Iz društva so v naslednjih letih izšla številna druga, tudi Društvo vinogradnikov Sevnica-Boštanj, ki dosega lepe rezultate. Čeprav so društvo pretresala notranja nesoglasja, kajti društvo povezuje tako pridelovalce cvička kot tiste z bizeljsko- sremiškega vinorodnega območja, ki so se v borbi za priznanje cvička počutili odrinjene, je bil pred leti njihov sklep, da ostanejo v enovitem društvu, kar se je izkazalo za dobro.
Društvo, ki redno skrbi za izobraževanje članstva, je imelo v svojih vrstah že kralja cvička Alojza Zalaščka, leta ’95 pa je društvo prejelo najvišje občinsko priznanje, grb občine Sevnica, saj si prizadeva za dvig kakovosti vin, promocijo svojih vin in kra-
jev ter za krepitev zavesti in vinske kulture, kar jim pod vodstvom predsednika Milana Simončiča tudi uspeva.
Na zboru so si vinogradniki ogledali diapozitive o dmštvenem delu ter prisluhnili Ljudskim pevcem iz Boštanja ter Blanškim vinogradnikom, župan Kristijan Janc pa je društvu, kije ob 30-letnici delovanja izdalo obsežen zbornik o prehojeni poti z naslovom “30 aktivnih let”, podelil spominsko plaketo.
Posebne pozornosti so bili na zboru deležni ustanovni člani Društva vinogradnikov Dolenj-
ske in ožjega vinogradniškega okoliša Sevnica - Boštanj; Vida Medved, Mira Možic, Jože Peternel, Dorči Simončič, Boris Slapšak, Ivan Mastnak in Tine Klemenčič, ki so postali častni člani društva (Jože Železnik starejši in Bruno Plausteiner, tudi ustanovna člana, pa sta žal že pokojna). Tudi njihova zasluga je, da ljudje teh krajev ne pijejo čezmerno kislo vino kar za žejo, kot je trdil Valvazor, temveč pijejo kakovostna vina.
Nada Černič Cvetanovski
Kar 127 članov Društva vinogradnikov Studenec, ki je staro štiri leta, seje prav tako zbralo na rednem občnem zboru, ki so ga popestrili domači šolarji in ljudski pevci iz Boštanja. Svoje delo so ocenili kot uspešno. V preteklem letu so veliko pozornosti namenili izobraževanju svojih članov, na tokratnem zboru pa so prisluhnili zanimivemu predavanju inž. Jurija Mamiloviča, ki je govoril o Franciji kot vinorodni deželi.
V letošnjem letu bodo studenški vinogradniki sodelovali na občinskih in društvenih prireditvah, na sejmu Alpe Adria ter na ocenjevanjih vin in moštov, katerega pobudniki so bili prav oni.
Je slovensko kmetijstvo pripravljeno na EU?
Portorož - Zadružna zveza Slovenije (ZZS) je organizirala že 30. letni posvet zadružnikov, ki je potekal pod naslovom “Slovensko zadružništvo in Evropska unija (EU)”. Na dvodnevnem posvetu seje preko 300 udeležencev seznanilo s položajem kmetijstva in kmetov pred vstopom Slovenije v EU in po njem, razvojnimi možnostmi podeželja ter položajem hranilništva
Po vstopu Slovenije v EU.
Zadružništvo v Sloveniji ima Jelo dolgo tradicijo, saj se je zabelo uveljavljati pred 130 leti z vdorom tujega kapitala in s tem Povezanimi socialnimi stiskami. ' 90 letih je slovenska javnost na Zadružništvo gledala kot na ostavk nekdanjega režima, vendar pa je velika večina zadmžnih organizacij ostala vse do danes. To je ^°kaz, da podjetja, ki so v lasti Zadrug, delujejo dobro, je položaj Zadružništva v Sloveniji opisal Predsednik ZZS Peter Vrisk. V Prihodnje si v ZZS želijo, da bi Se zadružne dejavnosti razširile tudi na druga področja gospodarstva. Kot primer je Vrisk Navedel Italijo, kjer zadružništvo [Je deluje le v kmetijstvu in prehrambeni industriji, ampak tudi v Vseh ostalih gospodarskih panogah. Poudaril pa je tudi vlogo Iliade, ki za razvoj podeželja obrablja veliko denarja, kmetje pa Se vedno ne vedo. pod kakšnimi P°goji lahko do tega denarja Pridejo. Zadružniki zato zahtevala. naj se vlada z obvezujočim hktom zaveže, da bo ta denar res Prišel v roke kmetom.
&ut: “Slovenija bo z v$topom v EU več dobila kot izgubila”
, Posveta slovenskih zadružni-, °v seje udeležil tudi minister za ^hetijstvo, gozdarstvo in prehra-0 Franc But, ki je podrobno j|redstavil osnovna izhodišča hretijske politike in razvoja po-
deželja med letoma 2003 in 2005. Poudaril je konstantno rast kmetijstvu namenjenega proračunskega denarja in višino neposrednih izplačil kmetom, ki si jo je Slovenija izpogajala pred vstopom v EU. Slednje je po njegovih besedah pomembno predvsem zato, ker naša država z vstopom v EU ne bo več vodila kmetijske politike, saj bo ta prešla pod enotno upravljanje EU. Slovenski kmetje bodo že leta 2006 v enakem položaju kot evropski kmetje, ostale države, ki bodo skupaj s Slovenijo vstopile v EU, pa bodo do leta 2013 lahko kmetom izplačevale največ 55 odstotkov izplačil, ki jih kmetom nameni EU.
Trend zaposlovanja kmetov je potrebno nadaljevati
Z vstopom Slovenije v EU bo imela veliko vlogo tudi socialna politika. Njene smernice je predvsem z vidika zaposlovanja kmetov, položaja v povezavi s pokojninskim zavarovanjem in varstva pri delu predstavil minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski. Eno temeljnih vprašanj, ki zadeva ekonomsko-socialni položaj kmetov, je po njegovem mnenju zaposlovanje. Povedal je, da se je v Sloveniji od leta 2000 do 2002 v kmetijstvu zaposlilo okoli 1600 ljudi, s tem trendom pa je treba nadaljevati tudi v prihodnje. Pomembno vlogo pri tem imajo mobilne ekipe,
lokalni zaposlitveni programi in agencije za zaposlovanje v kmetijstvu.
Kmetje morajo znati z dobrimi projekti pridobiti evropski denar
Drugi dan posveta je bil namenjen zadružnemu hranilništvu, udeležil pa se gaje tudi guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari. Ker je pred vstopom Slovenije v EU treba izhajati iz obstoječega stanja, je kot dobro možnost povezovanja Hranilno kreditnih služb (HKS) navedel povezovanje s Slovensko zadružno kmetijsko banko. S tem bi dosegli močen finančni center z okoli 100 milijardami SIT osnovnega kapitala, HKS pa bi se lažje vključili na finančni in bančni trg.
Udeležence posveta je zanimalo, kako je s pripravami zakona o kreditnih zadrugah. Gaspari je povedal, da so v Banki Slovenije osnutek tega zakona že pripravili, opozoril pa je, da bo ta zakon urejal status oz. lastništvo HKS. Na področju bančnega poslovanja pa se morajo HKS do 20. februarja 2004 dokončno uskladiti z določbami zakona o bančništvu.
Ocenil je, da je nesmiselno HKS siliti, da se same preoblikujejo v delniške družbe, saj je obseg njihovega kapitala premajhen za varno in kakovostno delo-
vanje. Pohvalil je proces združevanja HKS v Zvezo HKS Slovenije. Kot je dejal, se centralna banka zavzema za kakovosten proces, ki bo omogočil finančno močne zadruge in bolj kakovostno uporabo finančnih sredstev, ki jih lahko prinese povezovanje.
“Pristopnega šoka v naši državi ne bo”
Minister za evropske zadeve Janez Potočnik je na portoroškem posvetu poudaril, da je članstvo Slovenije v EU logičen korak utrjevanja naše samostojnosti, saj v Evropo že od vedno spadamo, zaradi vseh aktivnosti, ki smo jih izvajali že pred vstopom, pa meni, da “pristopnega šoka” v naši državi ne bo. Predstavil je kratkoročne in dolgoročne cilje pogajalcev med pristopnimi pogajanji. Med slednjimi je izpostavil tri, ki so povezani s kmetijsko in regionalno politiko. Možnost sofinanciranja prestrukturiranja kmetijstva po Potočnikovem mnenju prinaša dolgoročno večjo konkurenčnost našega kmetijstva; regionalna politika in možnost regionalizacije, kjer je v pogajanjih dosegla, da se lahko kohezijske regije, kijih pozna EU, oblikujejo na najmanj 800.000 prebivalcev. Tretji dolgoročni cilj, ki so ga dosegli pogajalci, pa je boljši izhodiščni položaj za nadaljnja pogajanja. Potočnik je tudi prepričan, da bo včlanitev v EU in Evropsko monetarno unijo spremenila relativen pomen posameznih politik.
Jelica Koršič/STA
ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Območna enota Brežice
Pomen zgodnjih redčenj v mladem gozdu
Gozd negujemo celo življenjsko obdobje. O pomenu nege in primerni izbiri časa za delo v najmlajših razvojnih fazah smo v naših prispevkih že pisali. Lastniku je gozd običajno rezerva, vir poceni energije za ogrevanje, občasno si od njega obeta večji dohodek. Vir pomembnega finančnega dohodka postane šele odrasel gozd. Kaj pa redčenje v tistem obdobju, ko se nam še “ne izplača”?
Prvo redčenje je ukrep nege, ki ga izvedemo, ko se strnjena gošča mladih drevesc razsloji na zgornji, srednji in spodnji položaj. V zgornjem položaju so nosilci sestoja in med njimi že lahko prepoznamo drevesa z najbolj kakovostnimi znaki. Običajno ta drevesa še niso prerasla premera 10 cm v prsni višini. Po nekaj letih že lahko sledi drugo redčenje, ko so nosilci sestoja v povprečju premera med 10 in 20 cm. S pravočasno izvedbo nege v teh letvenjakih in mlajših drogovnjakih povečujemo stabilnost sestojev ter dvigamo kakovost lesa. Količinska proizvodnja lesa je sicer v neredčenih sestojih večja, vrednostna proizvodnja pa je v redčenih bistveno višja kot v neredčenih. S tem, ko so kakovostni znaki na posameznih drevesih že dobro razvidni, lahko določimo bodoče nosilce sestoja. Takšna drevesa niso napadena od bolezni, so malo grčava, so brez razpok in imajo ravna lesna vlakna. To so tista najbolj kakovostna drevesa, ki bodo ostala v gozdu čim dlje in nam bodo na koncu prinesla največji finančni dohodek. Pomembno je, da jim v zgodnjem obdobju odstranimo konkurente. S tem povečamo dotok svetlobe, hranilnih snovi in posredno povečamo njihov prirastek. Drevesa oblikujejo večje krošnje in so bolj stabilna. Pri tem je pomembno, da ohranjamo srednji in spodnji sloj dreves. Srednji položaj predstavlja nekakšno rezervo, ki še lahko nadomesti drevje v primem izpada iz zgornjega. Drevje spodnjega sloja pa varuje tla pred za-pleveljanjem in prezgodnjim pomlajevanjem.
Drevesa, ki jih je v tem obdobju primemo odstraniti iz gozda, bo označil gozdar in pri tem upošteval vsa strokovna načela. Revirni gozdar v tem primeru lastniku izda odločbo, kjer je določena površina sestoja za predvideni ukrep, v primera drugega redčenja pa tudi količina lesa v kubičnih metrih, saj je drevje že preraslo merski prag 10 cm in gaje ob označitvi potrebno izmeriti in zabeležiti. Posek izvršimo v času, ki je zapisan na odločbi. Najprimernejša je pozna zima ali zgodnja pomlad. Drevje še ni v soku in poškodbe pri sečnji in spravilu bodo na ostalem drevju najmanjše. Primerna je tudi jesen, vendar imajo sestoji, redčeni tik pred začetkom vegetacijske dobe, še celo leto možnost, da utrdijo krošnje in pričakajo zimo z mokrim snegom bolj stabilni in s sklenjenimi krošnjami.
Revirni gozdar bo izdal odločbo na osnovi predpisa iz gozdnogospodarskega načrta ter letnega plana. Izdana odločba in v skladu z njo opravljeno delo pa je pogoj za izplačilo subvencij državnega proračuna. Osnova za obračun subvencije pri prvih redčenjih je negovana površina, gostota sestoja ter prehodnost terena. Les v tem primera lahko ostane v gozdu. Pri dragih redčenjih se upošteva količina posekanega lesa - vso drevje med 10 in 20 cm je potrebno spraviti iz gozda. Izjema so listavci do premera 15 cm v prsni višini, ki se jih lahko pušča v gozdu. Les, ki ga pridobimo iz teh sestojev, je uporaben za kurjavo, ponekod iz njega sestavljajo oglarske kope, uporabni so tudi iglavci, ki lahko služijo kot enostaven gradbeni material za manjše pomožne objekte na kmetiji. Ko je delo opravljeno, revirni gozdar pregleda gozd ter pripravi prevzem in obračun opravljenih del. Če bodo dela korektno opravljena, bo lastnik prejel subvencijo iz državnega proračuna.
Mnenje, da je za naravo najbolje pustiti jo pri mira, je sicer ekološko naravnano. Vendar je gozd pomemben gospodarski dejavnik in če pričakujemo od njega dohodek, moramo zanj tudi nekaj storiti. Moder lastnik gozda bo kar kmalu ugotovil, da se izplača vlagati tudi v mlad gozd, čeprav bodo učinkovite finančne posledice vidne šele čez desetletja.
Mojca Bogovič, univ.dipl.ini.gozd.
Ponovno skupen vinski praznik
Bizeljsko - Zveza društev vinogradnikov ob Bizeljsko-sremiški vinski turistični cesti je organizator že drugega skupnega praznika vin od Bizeljskega preko Sremiča do sevniškega Trnovca. Za ocenjevanje vin so vinogradniki zbrali 361 vzorcev, od tega 25 predikatov.
Pred tednom dni je 15 enologov v več komisijah (na fotografiji) vzorce na dvodnevnem ocenjevanju že pokusilo in ocenilo. Predsednik ocenjevalne komisije mag. Janez Istenič je bil po prvih vtisih z letnikom in vzorci zadovoljen, več bo znanega ob zaključku praznika, ko bodo najboljšim podelili priznanja na zaključni prireditvi 8. marca na Bizeljskem. Pred tem bodo še vodene degustacije najbolje ocenjenih vin; 28. februarja v Trnovcu, 3. marca v hotelu v Krškem in dan kasneje na Bizeljskem. S.V.
70 let Franca Baškoviča
Brežice - Ob visokem jubileju, 70-letnici aktivnega dela na področju kulture in zborovskega petja, je župan občine Brežice mag. Andrej Vizjak pripravil sprejem za dolgoletnega zborovodjo Franca Baškoviča.
Sprejema so se ob jubilantu Francu Baškoviču, njegovi soprogi in sinu, udeležili tudi namestnik vodje območnega sklada za kulturne dejavnosti Franci Kene ter ravnatelj Glasbene šole Brežice prof. Dragutin Križanič. Zupan Vizjak je poudaril, da je Franc Baškovič pomembna osebnost, ki je zaznamovala kulturo občine Brežice. V nadaljevanju je izrazil veselje, da se je jubilant odzval njegovemu vabilu in daje lahko v prostorih občine Brežice
sprejel tako pomembno osebnost, kije dolga leta izjemnega dela kot dirigent, zborovodja, zelo aktiven in zelo predan delavec kulturi. “Vemo, daje to delo stvar srca in ne denarja, vsi tisti, ki delajo v kulturi, to delajo iz lastnih želja zaradi notranje energije in volje, in zato sem še posebej vesel, da vam lahko ob pomembnem jubileju čestitam, se vam v imenu občine Brežice zahvalim za vaše dosedanje delo, vašo skrb za kulturo in vam tudi v prihodnje za-
Sprejem je potekal v prijetnem razpoloženju, prisotni pa so jubilantu nazdravili s penino.
Prof. Dragutin Križanič:
“Rad bi poudaril, da je gospod Franc Baškovič pustil globoke sledi v Glasbeni šoli Brežice, saj je bil eden tistih, ki so iz potrebe po kulturi takoj po vojni leta 1946 ustanovili glasbeni šolo.
27. septembra je bil na prvem ustanovnem sestanku in je eden tistih, ki je postavil temelje ne le v amaterski kulturi v občini, ampak tudi Glasbene šole Brežice, leto dni je bil tudi njen ravnatelj. Pustil je globoke sledi, ne le kot organizator, ustanovitelj ali ravnatelj, ampak tudi s svojo filozofijo pri delu. Od njega seje lahko veliko naučilo, največ pa na področju odnosov med ljudmi, saj je imel Franci za vsakega vedno lepo besedo, pravo besedo.
Želim poudariti, daje Franc Baškovič človek v najlepšem pomenu te besede, zato gre ta zahvala, ki jo je izrekel župan, pravemu človeku. Zavedamo se, daje takšnih ljudi zelo malo, zato moramo biti ponosni na te, ki so, poudarjati moramo, da jih imamo, da smo jih imeli in da so gradili in da na podlagi njihovega dela danes lahko mi gradimo in nadgrajujemo naprej”.
želim še veliko zdravja ter veli-	skupnega sodelovanja, jubilant je
ko, veliko užitkov v kulturi in spregovoril o nekaterih zanimivih užitkov v življenju nasploh”, je v izkušnjah iz sedmih desetletij nagovoru povedal mag. Vizjak. svoje dela, ob koncu pa mu je žu-V nadaljevanju prisrčnega pan izročil priložnostno spomin-vzdušja seje razvil pogovor, v ka-	sko darilo,
terem so se prisotni spomnili	Karmen Molan
Mladosti dodajajo odgovornost
Krško - V Mladinskem centru je pred dnevi potekala ustanovna skupščina Mladinskega sveta Krško (MSK), v katerega je pristopilo 14 mladinskih organizacij v občini. Ker s takšnim povezovanjem nobena organizacija ne izgubi svoje avtonomije, vabijo še preostale, da se jim pridružijo.
Mladinski svet je najvišji reprezentativni organ vseh organiziranih interesnih skupin mladih, temelji pa na načelih svobodnega združevanja, enakopravnosti in vzajemne avtonomnosti vsake organizacije. Cilj združevanja v Mladinski svet občine Krško je usklajevanje mladinskih aktivnosti skozi medsebojno sodelovanje med organizacijami. S tem bodo okrepili mladinsko politiko v občini, ki bo sooblikovala okolje, v katerem bo mladi rod lažje zorel v kreativne in odgovorne odrasle ljudi.
Doslej so se v Mladinski svet vključili Klub posavskih študentov, Taborniški rod Sivi dim, Društvo podeželske mladine, Športno društvo reaktor, Mladinsko društvo Podbočje, Socialdemokratska mladina OO Krško, Nova generacija SLS OO Krško, Mladinska športna zveza Posavja, Mlada Slovenija NSi Krško, KUD Butnhrupn, Društvo navi-
jačev Nuclear Power Boys, Počitniško društvo Metulj, Društvo Izvir in Kulturno društvo Big Band.
Za prvega predsednika MSK so predstavniki organizacij izvolili Gregorja Jordana iz Kostanjevice na Krki, v organih sveta pa so še Marko Sonc, Andreja
Pirc, Robi Dvoršek, David Radej, Benjamin Siter, Janko Omerzu, Želimir Pavlovič, Maja Molan in David Olovec.
Mladinskemu svetu sta zaželela uspešno delo in dobro sodelovanje Jadranka Gabrič, vodja Oddelka za družbene dejavnosti na Občini Krško, in Stanislav Meglič, podpredsednik Mladinskega sveta Slovenije.
Branka Demovšek
Alkohol me - ne zadeva
Sevnica - Alkohol je vedno aktualna tema, tako pri mladih kot pri starejših; še zlasti sedaj, ob sprejetju novega Zakona o omejevanju uporabe alkoholnih pijač. Toda Mladi liberalni demokrati in demokratke iz Sevnice se zavedajo, da smo Slovenci v samem evropskem vrhu porabe čistega alkohola na prebivalca in da je potrebno nekaj ukreniti. Zato v petek, 21. februija 2003, ob 17. uri v kulturni dvorani v Sevnici organizirajo okroglo mizo z naslovom “Alkohol me - ne zadeva”. Kot gostje bodo sodelovali minister za zdravje dr. Dušan Keber, Saš Kravos, predstavnik projekta “Z glavo na zabavo”, ter Mateja Marki s Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. N.Č.C.
Umetnost ex librisa
Sevnica - Ex libris je knjižna nalepnica oz. lastniško znamenje v knjigi, navadno umetniško izdelano in nalepljeno na notranji strani knjige z napisom ex libris in imenom lastnika. Umetnost ex librisa, ki se je še posebej razvila v 16. stoletju, navdušuje tudi likovnega pedagoga,slikaija in grafika Arpada Šalamona. Skrivnosti majhnih grafičnih listov z grbi, simboli in podobami je teoretično in praktično prikazoval, žal, maloštevilni publiki v sevniški knjižnici, ki gaje povabila v goste. N.Č.C.
Dvorana v parku
Krško - Nekdanja cerkev Sv. Križa v mestnem parku v Krškem je z notranjo prenovo postala čudovit koncertni in prireditveni prostor.
Ideja, da bi cerkev, ki že dolgo ni bila več v tej funkciji, preuredili v prostor za kulturne namene, je zorela več let. Najprej je bilo potrebno od Zavoda za spomeniško varstvo Ljubljana pridobiti ustrezna dovoljenja, sam zavod pa je tudi bdel nad obnovo notranjosti, ki je potekala dobro leto in je stala približno 20 milijonov SIT. Dvorana v parku, kot se prostor sedaj imenuje, sprejme 70 obiskovalcev, je izredno akustična in nadvse primerna za glasbene recitale, kar so preizkusili na otvoritveni slovesnosti.
V dvorani je na ogled razstava del iz grafičnega kabineta Galerije Božidar Jakac po izboru Bogdana Borčiča. B.D.
“Get the picture”
Krško - V organizaciji Društva zaveznikov mehkega pristanka poteka med 14. in 23. februarjem v Krškem mednarodni projekt “Get the picture”. Mladi z Nizozemske, iz Španije, Francije ter Slovenije, skupaj jih je petindvajset, sodelujejo v različnih delavnicah in predavanjih na temo filma in videa. Udeleženci v skupinah izdelujejo kratke igrane in dokumentarne filme ter medsebojno spoznavajo kulturne značilnosti.
V torek, 18. februarja, zvečer pa je v Mladinskem centru Brežice potekal multikulturni večer. Ob specialitetah Nizozemske kuhinje so vrteli filme “Luksuz” produkcije. Po projekciji je v znak solidarnostne podpore Belgiji, Franciji in Nemčiji glasbo vrtel DJ Luksuz. K.M.
Pokrajina mnogih obrazov v programu Phare
Podsreda - Grad Podsreda, le eden od biserov Kozjanskega parka, je v zadnjih dvajsetih letih doživel korenito stavbno prenovo, ki jo spremlja tudi programsko oživljanje gradu. Prav v tem času dokončujejo obnovo romanskega prostora ob romanski kapeli, izdali pa so tudi katalog, ki na celovit način predstavlja naravne lepote in kulturne znamenitosti na zavarovanem območju Kozjanskega parka. Z vključitvijo v program PHARE pa bodo skušali ustaviti še “beg možganov”.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je Kozjanskemu parku podprlo projekt formiranja produktov in storitev trajnostnega turizma na območju Kozjanskega. Projekt je namenjen ustavitvi bega možganov s tega manj razvitega območja. Splošni projektni cilj je usposabljanje mlade izobražene generacije na območju Kozjanskega za prevzem vo-
možnosti sploh ponuja park, skozi delavnice bodo s pomočjo vrhunskih strokovnjakov predstavljali nove projekte, en del pa bo zajemal strokovne ekskurzije doma in v tujini.
Glavni namen, ki ga želijo doseči ob zaključku projekta je zaposlitev od treh do petih oseb in sicer preko projektov, kijih bodo razvili v tem času.
Starogorska Pieta iz kataloga Pokrajina mnogih obrazov
dilnih nalog v javnem, podjet- Projekt, ki ga financirajo Ev-niškem in nevladnem sektorju, ropska unija, Ministrstvo za delo, Najprej bodo morali mlado gene- družino in socialne zadeve in racijo-v projekt bo vključenih 40 občine, vključene v Kozjanski brezposelnih oseb z visoko izo-	park, se bo zaključil oktobra in je
brazbo, starih do trideset let -sez- ovrednoten na 270 tisoč evrov, naniti s tem, kakšne razvojne	Nada Černič Cvetanovski
Največji zalogaj je bila pešpot
Sromlje - Člani Turističnega društva (TD) Sromlje so na rednem letnem občnem zboru pregledali delo minulega lete in si zastavili nove naloge za letošnje leto. Zbor je bil tudi volilen, še naprej pa predsednica ostaja Anica Kranjčič.
TD Sromlje, občnega zbora se je udeležilo 70 članov, jev mesecu februarju organiziralo šahovski turnir turističnih društev občine Brežice, udeležencem pa so pripravili tudi pogostitev. Domači šahisti so na turnirju osvojili drugo mesto. Marca so pripravili praznovanje materinskega dne, pomladni meseci pa so bili namenjeni čiščenju okolja. Sodelovali
ja, da pohod postane tradiciona' len. Decembra pa so se člani TU Sromlje udeležili še strokovne ekskurzije.
Za tekoče leto so si v društva zastavili obsežen program; pre°j vsem se bodo posvetili promocij1 pešpoti, zadnjo oktobrsko nedel' jo pa bodo organizirali pohoo-Marca bodo spet poskrbeli za pr1' reditev ob materinskem dneva,
Ljudski pevci Sromlje in člani TD Sromlje; na levi strani predsed,}1 ca Anica Kmjčič na občnem zboru
so tudi z lovskimi družinami v projektu “Naravi krademo smeti”, po krajevni skupnosti pa so na običajnih mestih zasadili cvetje.
Skozi celo minulo leto so člani društva imeli največ dela s projektom sromeljske pešpoti, katere svečano odprtje je potekalo na občinski praznik v oktobru. Takrat so izdali tudi zgibanko. Otvoritvenega pohoda se je udeležilo preko 250 pohodnikov, ki so bili nad organizacijo navdušeni. Takrat je bila tudi izpostavljena ide-
tradicionalno bo tekla spomlad^ ska čistilna akcija in zasadd® cvetja, letos se bodo posvetih11 vemu projektu ureditve ajd°vS jame in vaških vodnjakov, ude ^ ževali se bodo sejmov in strok0 nih ekskurzij.
V kratkem kulturnem pr°§ \ mu, kije bil hkrati posvečente Slovenskemu kulturnemu PrjlZ ku, so sodelovali pevci
Sromlje, Ljudski pevci Srorrdj61
Trebeški drotarji.
Karmen
gott1'
C
d
0 2 ti
j<
ši
Sl
S]
ii
si
d
S
li
Sl
r;
z
ii
n
1 n
j<
k
t
v
d
v
n
g
n
d
s
P
P
r
n
s
s
v
1
4
u
b
p
o
Šl
sl
tr
ti:
di
tli
Ži
k
n(
je
st
A
Kar so si zadali, so tudi izpolnili
Čatež ob Savi - Že skoraj 12 let deluje Krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije (KO DIS) Čatež ob Savi, ki je v prisotnosti še živečih izgnancev, predstavnikov ostalih KO v občini, predsednice koordinacije DIS Brežice Emilije Deržanič, predsednice DIS prof. Ivice Žnidaršič, poslanca Jožeta Avšiča, članov izvršilnega odbora Vlada Deržiča in Roka Kržana ter župana mag. Andreja Vizjaka in župnika Jožeta Packa svečano razvila svoj prapor.
člani ne hitijo s prodajo obveznic (RS 39) za plačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja pod ceno in naj se posvetujejo, kdo zanje plačuje največ. Redni prvi obrok izplačila obveznic bo SOD poravnala 15. septembra 2004, nominalna vrednost obveznice pa je 1.000 SIT.
Prof. Žnidaršičeva je ob tej priložnosti podarila priznanje DIS predsedniku KO Franku za uspešno delo in aktivno sodelovanje pri pomembnih dejavnostih, s katerimi je bistveno prispeval k razvoju, ugledu in uveljavitvi pravic.
Župan Vizjak je v svojem in v imenu občine izrazil priznanje, da so si z aktivnim in vztrajnim delom vsaj simbolično poplačali krivice, poslanec Avšič, ki je bil od leta ’94 dosleden sopotnik vseh prizadevanj in odločitev, pa je izrazil veselje nad rezultati z obljubo, da je pri nerešenih problemih pripravljen pomagati še naprej.
Srečanje čateških izgnancev je spremljal kulturni program godbenikov iz Loč, cerkvenega PZ KUD “Anton Kreč” Čatež in citrarke Tinke Budič.
N. Jenko S.
Predsednik Bogomir Franko
je povedal, daje iz začetnih 250 število članov padlo na 160, zato so se z minuto molka poklonili spominu številnim umrlim v tujini in doma. Ob tem je poudaril, da strahote izgona slovenskega naroda ne smejo nikoli v pozabo.
Sicer pa je delo KO Čatež ob Savi ves čas potekalo po navodilih predpostavljenih; izgnancem so pomagali pri izpolnjevanju obrazcev za priznanje odškodnine za prisilno delo v času izgnanstva in za povrnitev škode na nepremičninah. Predsednica Žnidaršičeva je seznanila, da je v DIS 19.000 članov, glavnino odškodnin je dobilo 63.000 Slovencev, je pa še nekaj odprtih vprašanj, ki jih bo potrebno rešiti. Tako je DIS okrepilo sodelovanje z arhivom v Arolsenu, da bi zanj posredovali podatke iz slovenskih arhivov za tiste upravičence, za katere v Arolsenu ni podatkov o izgonu in prisilnem delu. Po srečanju z direktorjem IOM Dirkom de Winterjem je DIS doseglo, da so v začetku decembra iz Ženeve Poslali odločbe 4028 slovenskim prisilnim delavcem; rok za vlaganje odškodnin za prisilno delo med 2. svetovno vojno po avstrijskem zakonu je podaljšan do 27. septembra 2003, odprta so še
Vprašanja otrok, ki so se rodili po Razviti? -' r'~^,dnlk KO Bogomir Franko, prof. Žnideršičeva,
l5.maju 1945, ter pripori' "J noter prapora mag. Vizjak, prapor paje blagoslovil čateški župnik g. Pacek.
Pohanški gasilci potegnili črto pod leto 2002
Arnovo selo - Dvorana gasilskega doma je bila premajhna za vse člane in goste, ki so se Udeležili tokratnega občnega zbora, domači gasilci pa so bili zlasti veseli delegacije po-ratenega društva iz Idrije, s katerimi kljub oddaljenosti uspešno sodelujejo in vzdržujejo Prijateljske odnose. Preteklo leto je bilo za društvo zelo pestro in delavno. Čeprav na ožjem območju ni bilo požarov, so veliko delali na preventivi. Ekipe so trenirale in se udeleževale številnih tekmovanj. Vrhunec in krona trdega dela je bilo vsekakor osvojeno 6. mesto ženske desetine na državnem prvenstvu v Moravskih Toplicah v izredno močni konkurenci.
V mesecu maju je društvo prenesel tragični dogodek - prometna nesreča, v kateri so izgubili dolgoletnega uspešnega predsednika in njegovo življenjsko dru-prav tako aktivno članico, °žeta in Marijo Žerjav. Za vedno so se poslovili tudi od nekdanja predsednika Ivana Dimiča starejšega.
dolgoročno prednostni cilj društva. Ugotavljajo tudi, da obstaja problem vključevanja mladih v gasilska društva, čeprav je obisk večjega števila mlajših članov na občnem zboru to trditev delno ovrgel.
Osrednja točka poleg poročil in programa dela za leto 2003 so bile volitve. Člani društva so na-
poveljnik Miran Fakin, za podpoveljnika pa Marjan Ivanjšek. Ob menjavi članov upravnega odbora so se za dosedanje delo še posebej zahvalili Slavku Ster-nadu, ki je bil aktiven odbornik od ustanovitve društva 1949, sedaj pa se je odrekel kandidaturi.
V razpravah so se člani kritično dotaknili sodelovanja z Občinsko gasilsko zvezo Brežice. Kljub stalnemu pomanjkanju denarja niso postavljali nerealnih zahtev, težko pa razumejo, da predstavnic ženskih ekip PGD Sp. Pohanca in Sromlje, ki častno zastopata zvezo na državni ravni, ne povabijo na “Posvet gasilk Zasavja in Posavja”. Sprašujejo se, koga potem vabijo?
Franc Gorišek
S harmoniko na smučarske polete
Slovenija - Od 21.do 23. marca bo na Planici - tako kot že nekaj let zapored -zaključek svetovnega pokala v smučarskih poletih. Sam dogodek pa ne bo zanimiv samo zaradi poletov in velikega števila športnih navdušencev, pač pa tudi zaradi akcije, ki je stekla v tem mesecu. Organizacijski komite Planica pod vodstvom Branka Dolharja in glasbena .skupina Krila sta se odločila pod planiško velikanko zbrati največje možno število harmonikarjev, tudi iz Posavja.
V Sloveniji je zelo veliko harmonikaijev in tudi v Posavju je bogata harmonikarska tradicija. Znana so tradicionalna srečanja na Studencu, ki so predizborna tekmovanja za Zlato harmoniko Ljubečne, na brestaniškem gradu pa že nekaj let poteka tudi tekmovanje harmonikark, ki je edinstveno v Evropi.
Organizatorji smučarskih skokov oziroma poletov v Planici so si zadali cilj, da na enem mestu zberejo čim več harmonikarjev in po njihovih predvidevanjih naj bi se jih zbralo okoli tisoč. Po zagotovilu organizatorja jih je prijavljenih že preko petsto iz Slovenije in zamejstva, ker pa je do prireditve še mesec dni, vabijo še vse ostale, da se jim pridružijo. Z željo po čimvečji udeležbi bodo vsem, ki bodo 22. marca prišli v dolino pod Poncami s harmoniko, omogočili brezplačen ogled poletov, dobili bodo malico, spominsko značko in CD ploščo. Poleg tega jim bodo zagotovili brezplačen prevoz od Kranjske Gore do Planice.
Starostne omejitve ni, prav tako so dovoljene vse vrste harmonik. Tudi posebno znanje igranja harmonike ni potrebno, saj bo za lažjo uskladitev skrbel play back.
Na dan prireditve se bodo morali harmonikaiji ob 8. uri zbrati ob skakalnici, organizatorji pa jih bodo razporedili po hrbtišču skakalnice vse od odskočne mize pa do izteka skakalnice.
Vsi harmonikarji, ki bi se želeli udeležili te svojevrstne prireditve v Planici, lahko dobijo informacije na tel. št. 041-629-988, preko faksa 01/361-40-72 ali preko elektronske pošte: krila Žemail.si. N.Č.C.
Un Žerjav, Štefan Kramžer, Anica Sikošek in Slavko Bogovič ^jub vsemu pa so letna poro- mesto predsednika izvolili dose
]/a Pokazala, da so opravili veli-delovnih akcij, s katerimi so ,eJali podstrešje, dimnik, drvar-^c°> žlebe in okolico gasilskeg;
H;
,rTla, v katerem so tudi prebelili
anje prostore, vgradili vodo-
V0(lrC •
sta 01 Ja^ek’ nov hidrant in pre-vdi drog za zastave. V pregrada .^ela pa je bilo posebno pou-
^anje za soudeležbo pri nabavi Ve§a gasilskega vozila, kar je
danjega podpredsednika Franca Goriška. Za podpredsednika je bil predlagan aktiven in dolgoletni uspešen mentor tekmovalnih ekip Štefan Kramžer. Za dolgoletno prizadevno delo so se zahvalili tajniku Slavku Bogoviču in blagajniku Milanu Brečko, ki sta prosila za razrešitev, in na njuni mesti izvolili članici Marico Kramžer in Anico Sikošek. Za poveljnikaje bil potijen dosedanji
Obujeno turistično društvo
Krško - Turistično društvo Krško, kije bilo ustanovljeno že leta 1960, je zadnjih 19 let mirovalo. Eden od pobudnikov, da v mestu ponovno dobijo nosilca urejenega okolja in gonilno silo tradicionalnih prireditev Dane Mižigoj, je uspel. V minulem tednu so društvo oživeli in za obdobje enega leta za predsednika imenovali Janka Kerina.
Ena prvih nalog bo ureditev arhivov dosedanjega društva ter ureditev društvenih prostorov, ki so ostali kot zapuščina. Že letos nameravajo izdati pustne novice ter z akcijami urediti okolje in balkone, da bi polepšali mestno središče. Temu bodo s prireditvami poskušali vdihniti tudi življenje. S.V.
KANAL 2000
“Duhovniki moramo prižigati luč upanja v temo...”
Sevnica - Kar 11 duhovnikov, med njimi dekan in prodekan, se je zbralo na tradicionalnem ponovoletnem srečanju z županom in vodjo oddelka za družbene dejavnosti. Srečanje je priložnost za pogled na leto, ki je mimo ter za pogovor o odprtih vprašanjih med cerkveno in posvetno oblastjo.
Kristijan Janc v nagovoru ga doma, ki ga je občina kupila duhovnikom ni mogel zaobiti tež- od župnišča in mu bo skušala ke gospodarske situacije v občini, vdihniti novo namembnost, nekaj ki je kriva, da so ljudje brez dela, bodo prispevali farani. V sevniški mnogi otroci pa že skorajda lačni; župniji za dokončanje investicije brez denarja ni razvoja, ni cest in pričakujejo še nekaj dodatne fine obnovljenih kulturnih sporne- nančne pomoči in z vlogo zanjo nikov, med katere sodijo tudi cer- so se že obrnili na občino. Janc kve in kapele, kot bi si želeli, se zaveda, da so pomoči potrebne
Župan Janc s sevniškimi duhovniki
Kljub temu se fare znajdejo, ka- tudi druge fare, a kaj ko sredstev kor vedo in znajo in s pomočjo ni dovolj. Cerkvi v Žabukovju že krajanov obnavljajo svoje ob- nekaj časa grozi plaz, cerkev v jekte. Sevniški župnik Ciril Slap- Šentjanžu paje dobila novo podo-šak je dejal, da so veseli vsakega bo po zaslugi tamkajšnje duhov-tolarja in tisočak ženice z opravi- ščine in faranov.
Čilom, da ne zmore dati več, po- V imenu zbranih duhovnikov meni enako kot 50 tisočakov ne- je spregovoril župnik Ciril Slap-koga, ki si to lahko privošči. Sicer šak, kije dejal, da moramo kljub pa je prav obnova sevniškega težki situaciji v prihodnost gledati župnišča, vredna 40 milijonov z optimizmom. “Če vsi preklinja-SIT, osrednja cerkvena investicija jo temo, lahko mi kot duhovniki v občini. Del sredstev za obnovo prižigamo luč upanja,” je prepri-dotrajanega župnišča bo pred- čan Slapšak. stavljala kupnina od Slomškove-	Nada Černič Cvetanovski
Gasilci že več kot stoletje skrbijo za kraj
Bizeljsko - Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) je pripravilo že 110. letni občni zbor. Poleg gasilk in gasilcev so se ga udeležili tudi predstavniki zveze, delegati drugih društev in predsednik sveta krajevne skupnosti (KS) Rok Kržan, kije gasilcem namenil veliko spodbudnih besed . Po pozdravu in uvodnih besedah predsednika društva Ervina Kovačiča ter po prebranih poročilih je sledila razprava, na kateri so sodelovali vsi povabljeni. Beseda je tekla o operativni pripravljenosti, o intervencijah in o samem operativnem življenju bizeljskih gasilcev. Precej pozornosti so namenili mladim, ki prihajajo iz OŠ Bizeljsko.
"MB*


m
A
Prostovoljno gasilsko društvo Bizeljsko
Začrtali so tudi aktivnosti za letošnje leto, ki gasilce zavezuje, da bodo nenehno spremljali program poveljstva in predsedstva Gasilske zveze Brežice. Poskušali bodo urediti streho gasilskega doma in zbrati denarna sredstva za orodno vozilo oziroma avto cisterno. Prav tako želijo izvesti sveto mašo ob dnevu sv. Florjana. Še posebej so bizeljski gasilci veseli sodelovanja s PGD Kačkovec iz sosednje Hrvaške. Zelo pomemben predlog tega večera pa je bil, da bi gasilski operativec na leto dobil en mesec k pokojninski dobi. Ta predlog so posredovali na gasilsko zvezo, ki ga bo posredovala na 14. kongres na Bledu, ki bo letos maja.
Peter Kovačič
Karolina Židan - 95-letna Brežičanka
Življenje kot vzor potrpežljivosti, vztrajnosti in ljubezni
Najbrž je ena najstarejših, če ne že najstarejša v občini; 21. februarja bo dopolnila 95 let življenja. Življenja, ki bi ga malokdo lahko prenesel s toliko topline in ljubezni, ki sta se rodili z njo. “Pa kdaj so minila vsa ta leta”, se sprašuje in si še zaželi v svoj dom pod kostanje pod brežiškim gradom, kjer je ob delu prebedela veliko noči in čakala, da se njeni
ha, da sta bila radost in veselje dragih tudi njena brezmejna sreča.
Vse življenje je bila tam, kjer je bil klic po pomoči - pri ostarelih starših, bratu in sestrah, pri nečakih, nečakinjah, pri njihovih otrocih in še pri otrocih njihovih otrok. Neumorno ob raznoterih odhajanjih, sklepanjih skupnih in porajanju novih življenj.
V 95 letu svojega življenja je s skrbnim srcem, vselej toplimi očmi, ki k sreči še sijejo, neutrudno razprtimi rokami, nesebično stkala vsa življenja svojih dragih v eno samo življenje lastnega neuklonljivega duha.
Njemu, ki da le slutiti, da je, HVALA, da jo je poslal na pot kot darilo - rasti, potrpežljivosti, razumevanju, nazorom, opredelitvam, predalom, sodbam, razsodbam in človečnosti. Zlasti človečnosti, ki tolikokrat pade.
Natja Jenko Sunčič
Zadovoljni z minulim delom
vrnejo s svojih poti.
Rojena je bila v Zagrebu, očetu Antonu, grajskemu sodarju in brezmejno dobremu človeku, in mami Jožefi, iskani kuharici v zagrebških hotelih ter skrbni in strogi mami štirih otrok - Line, Olge, Francija in Anice, ki jih je vzgojila v srčne in dobre ljudi.
Karolino, krajše Lino, domačijo' ljubkovalno kličejo še Linča
Malča ali Linika, je življenje poleg širokega srca pri štirih letih zaznamovalo še s popolno otroško paralizo. Nadčloveška moč je gnala mamo Jožefo od zdravnika do zdravnika in do končne diagnoze desne paralizirane noge, ki ji ni ohromila in ne zlomila duha.
Izučila seje v natančno šiviljo, ko vse raztrganine pri hiši niso nikoli vzbujale obupa, ker jih je s šivanko tako pretentala, da niso bile niti mikroskopsko prepoznavne, pa od krojenja do končnega izdelka. Bila je prava mojstrica pri kuhi enostavnih kmečkih in drugih jedi in je še vedno izjemna ljubiteljica čiste in pospravljene hiše, z velikim zanimanjem si v revijah ogleda modne novosti, prebere kuharske recepte in so ves njen svet Tomaž, Gregi in Fredči.
Oblikovala seje v človeka, ob katerem ni nikoli nikdar nihče v brezizhodih ostajal osamljen, s posebno vrednostjo širokega du-
____________________________________________________________SavaGlas, 20.2.2003
Slovo po 17 letih
Brežice — Člani Društva invalidov Brežice, ki so se zbrali na rednem letnem občnem zboru, so predelali kar obsežen dnevni red. Tokratni zbor je bil tudi volilen, najvidnejša sprememba pa je odhod dosedanjega dolgoletnega predsednika Mirka Kambiča, ki je mnenja, da je po 17 letih prišel čas, da na čelo društva stopi mlajši človek. Društvo, ki ga je tako uspešno vodil in za katerega je žrtvoval mnoge prostovoljne ure, je z njegovim odhodom dobilo častnega predsednika, novoizvoljeni predsednik pa je postal Marjan Malus.
Društvo daje največ pozornosti posebnim socialnim programom, njihova prva skrb je ohranjanje zdravja, skrb za težke invalide in čim boljše psihofizično stanje članov. Tako so skladno s programi javnih del že pred dvema letoma zaposlili delavko, ki opravlja ročne masaže, kar je bilo
Mirko Kambič, dosedanji predsednik Društva invalidov občine Brežice: “Prišel je čas, da si tudi jaz odpočijem in mirno uživam Življenje. Vlogo predsednika sem opravljal od takrat, ko sem se upokojil. Zdaj je pa res dovolj. ”
med članstvom pozitivno sprejeto. S tovrstnimi programi bodo nadaljevali tudi v prihodnje. V zadnjem času pa se srečujejo tudi z zaposlitveno problematiko delovnih invalidov, trenutno jih je okoli 300, vendar ostajajo nemočni.
Mirko Kambič je še poudaril, da so bili člani v preteklem štiriletnem obdobju tudi športno zelo aktivni in uspešni. Člani društva so se udeleževali območnih tekmovanj, ženska ekipa pa seje v pikadu uvrstila na državno prvenstvo; v tem obdobju so nakupili tudi nekatere rekreativne-športne pripomočke.
Na tokratnem občnem zboru so tudi volili; dosedanji predsednik Mirko Kambič se je po 17 letih vodenja društva poslovil od te funkcije. Poslej bo le še aktiven član društva, podelili pa so mu naziv častnega predsednika. Novoizvoljeni predsednik je postal Marjan Malus, predstavnik mlajše generacije, ki je povedal, da je program dela društva sicer že začrtan in da bo delo nadaljeval po teh smernicah. Hkrati je pojasnil, da bo društvo vodil nekoliko
Marjan Malus, novo izvoljeni predsednik: “Kako uspešen bo predsednik, je odvisno tudi od članov upravnega odbora ter ostalih članov. Upam in želim si, do bomo vsi skupaj uspešni v teto mandatu. ”
bolj demokratično in da bo velik poudarek namenjen tudi obveščanju javnosti, vsekakor pa je zatrdil, da bo tako njemu kot tudi ostalim članom upravnega odbora še kako dobrodošla pomoč in nasveti dosedanjega predsednika Mirka Kambiča.
Karmen Molan
Dobova - Člani KD “Franc Bogovič” so v prisotnosti številnih povabljenih gostov pregledali delo preteklega leta in si zastavili načrte za tekoče leto. Poleg že utečenih dejavnosti razmišljajo o ustanovitvi ljudskih pevcev in plesalcev.
Predsednik Branko Bogovič je povedal, da so vse sekcije društva imele zelo lepo število nastopov, saj poleg MePZ v društvu delujejo še skupine Mlajši PZ Allegro, Likovna družina in Rogisti. Sicer pa je predsednik Bogovič še izpostavil željo, da bi bilo po vseh letih njegovega uspešnega vodenja potrebno razmišljati o novem predsedniku. Vsa minula leta mu je uspevalo združevati različne interese ter sodelovati s sorodnimi društvi v samem kraju, Sloveniji in zunaj nje.
Pohvalo je izrazil Cilki Pinterič, kije ob letošnjem Slovenskem kulturnem prazniku prejela priznanje ZKD Brežice, Meti Grahek Kinčič in Francu Keneju za vso pomoč pri gostovanju zbora pri KPŠD “Slove-
nija” v Berlinu ter novi blagajničarki Jožici Ferenčak.
V izčrpnem poročilu ni mogel zaobiti novo nastalega odnosa Krajevne skupnosti Dobova do društva, in sicer v zvezi s prenovo kulturnega doma in prizidkom k domu, kljub veselju in zadovoljstvu, daje to kraju uspelo. Namreč najemnina, ki bi jo morali plačevati za ure vaj, je za društvo previsoka in nesprejemljiva. Ob tem pa je izrazil zahvalo Ivanu Žmavcu in vsem ostalim, ki so uredili dom za dobrobit kraja in krajanov. Zupan mag. Andrej Vizjak je pohvalil izredno aktivnost društva z obljubo, da v postavki občinskega proračuna sredstva za kulturo na bodo zmanjšana, temveč celo nekoliko povišana, zavedajoč se, da ta sred-
Nova SEAT Cordoba.
Ljubljenka vetra.
Nova Cordoba vas bo prevzela in navdušila. S svojim sodobno oblikovanim in varnim aerodinamičnim telesom vzbuja občudovanje. Z izjemnimi bencinskimi in zmogljivimi, a varčnimi dizelskimi motorji samozavestno osvaja daljave.
Nova Cordoba je vse, kar želite, in vse, kar potrebujete - od *4. februarja 2003 dalje tudi na slovenskih cestah.
Branko Bogovič stva ne bodo pokrila vseh potreb, ker je v občini 25 društev z več kot 50 sekcijami. To pa pomeni, da bo dodatne finančne vire še naprej potrebno iskati pri donatoijih, ki jim je ta zvrst blizu in jo cenijo. N.J.S.
Trgomoto Krško d.0.0.
CKŽ 139, 8270 Krško - Tel.: 07 492 24 42, 490 38 10 trgomoto.krsko@siol.net - www.porsche.si/seat
SERT
Zbor ljubiteljev
gora
Brežice - Planinsko društvo Brežice sodi med večja društva v občini, prav gotovo pa med tista, katerih delo še posebej odmeva v širšem prostoru. Vse to je potrdil tudi njihov nedavni občni zbor. Potem ko so prisluhnili predavanju Nika Rainerja, so spregovorili o svojem delu, si zastavili program za tekoče leto in podelili značke za prehojene planinske poti. Predsednica Marija Veble je pozdravila številne goste, med njimi predstavnike vseh društev iz Zasavja, Posavja, Ljubljane in sosednje Hrvaške.
Brežiški planinci, ki so lani za svoje delo dobili tudi občinsko priznanje, so tokrat spet potrdili, da delajo resno, organizirajo številne izlete za člane, mladino in upokojence, izvedli so kar tri planinske tabore, kar uspe le malo kateremu društvu, usposabljajo nove vodnike, skrbijo za družabna srečanja in izobraževanje. Vse so nadrobno opisali tudi v letošnji številki Planinskih utrinkov.
V delovni program so zapisali skrb za mlade, izvedbo štirih izletov vsak mesec, planinskih taborov in se izrekli za različne oblike usposabljanja. Planinsko društvo Brežice, ki zdaj šteje 552 članov, kar je nekaj manj kakor v preteklih letih, bo še naprej utrjevalo prijateljske in delovne stike s sosednjimi društvi. Markacisti bodo vzdrževali svoje poti, na občnem zboru pa so sprejel tudi pobudo o vnovični razširitvi planinske poti od Cirnika proti Strojdragi na Hrvaškem. V.P.
Človekoljubna akcija za hišo in njene prebivalce
Bizeljsko - Skupina zainteresiranih krajanov Bizeljskega je skupaj z lastniki v decembru začasno zaščitila staro, s sla' mo krito streho Jelčičeve domačije v Janeževi gorci. ža ukrepanje so se odločili, ker so se bali, da se bo pod snegoH1 porušila. Dragoceni spomenik kmečkega stavbarstva s« začasno ohranili, vendar bi ga želeli ponovno prekriti s slani' nato streho in zaščititi.
dela in tudi sicer pomagali.
Predsednik sekcije bi želel, da domačija ostane v prvobitni fiin*' ciji; stanovalci bi se preživljali2 vodenim razkazovanjem dom3' čije ter prodajo lastnih pridelkov - od vina, sadja, poljskih pride*' kov in podobno. V bližini je Kelharjev s slamo krit hram lfl Kelharjeva turistična domačij3. Blizu je cerkev sv. Vida ter °e' davno obnovljena mežnarjeVa hiša, zato bi radi celotno piano*0
Staro, leseno in s slamo krito hišo so tako kot več drugih evidentirali pred leti, ko so izvedli popis naravne in kulturne dediščine kraja. To so predstavili tudi s fotografsko dokumentacijo v obsežni razstavi, ki je na ogled v tamkajšnjem župnišču. Hiša na lepi razgledni točki nad Bizeljskim je zanimiva, saj v njej še živi oče z dvema starejšima sinovoma. Ker nimajo dohodkov za preživetje in je niso več uspeli sa-
Stara hiša s celotnim gospodarstvom je sekciji izredno zanimiv0-
mi vzdrževati, je pobudo prevzel predsednik sekcije naravne in kulturne dediščine pri Turističnem društvu Bizeljsko Vlado Balon.
K sodelovanju so pritegnili Zavod za varstvo kulturne dediščine Novo mesto in streho ob nadzoru Dušana Strgarja zaščitili. V akciji je poleg lastnikov sodelovalo še devet krajanov. Ti so darovali les in drugi material, opravili 130 ur prostovoljnega
Vrhovnice uredili kot turisti011
tOČkO.
Balon pravi, da bodo p°s j, šali z obnovo nadaljevati in P^, tegniti tudi druga društva in °r' nizacije iz kraja.	J
Suzana Vahto
1
i
(
!
!
(
t
1
I
r
\
I
h
1,
s
1,
e
P
v
dr
va
Ha
ki
hti
tv(
3 ŠT 3* 3? t=* 3 ir-« *«c.3
Mož gradi hišo, žena gradi dom
Curnovec, Brežice - Zakonska zveza, sklenjena 14. februarja 1953 v Artičah med Jožefom Slovencem, rojenim leta 1928 v Curnovcu, in Marijo Slovenc, rojejeno Černelč leta 1934 v Globokem, je bila 15. februarja 2003 slavnostno potrjena pred pooblaščenko Upravne enote Brežice in županom občine Brežice.
Brez očal sta slavljenca poročni list podpisala pred pričama -vnukoma Boženo Slovenc iz Cumovca 42 in Dejanom Slovencem iz Bukoška 24 in tako pred okoli 80 navzočimi sorodniki, sosedi in prijatelji potrdila, da sta po 50 letih skupnega življenja postala zlatoporočenca. Dogodek, vreden globokega spoštovanja, ni nikogar od prisotnih pustil ravnodušnega, ampak je marsikaterega ganil do solz.
Slovesnost seje pričela ob pol tretji uri popoldne v poročni dvorani brežiškega gradu, se nadaljevala z obredom in mašo v cerkvi v Pišecah, s slavnostno večerjo pri Kocjanovih, ob plesu s pevci in igranjem na klarinetu in harmoniki do nedeljskega svita, z dopoldanskimi obiski prijateljev, sorodnikov in sosedov, vse tja do kosila in še dolgo v popoldanske in večerne nedeljske ure.
Jožef izhaja iz številne kmečke družine, v kateri je bilo devet otrok in pravi:
“Mlad sem že zelo zgodaj ostal brez očeta in sem moral poprijeti za vsa dela na kmetiji.” Skozi življenje gaje spremljalo igranje na harmoniko in žena Marija ubesedi spomine: ”Sem ena izmed treh otrok, ki smo tudi odraščali v skromni družini na Malem Vrhu. Pepi je z igranjem na harmoniko služil in tudi večkrat prišel naokoli. Ker ie * aum potreboval pomoč m delovne 4v>it©9 sv3 ic3r sklenila, da se vzameva. Takrat ni bilo tako kot -1—smo skromno, pa sva si kljub temu pripravila skromno poroko. Ko sva se poročila, ni bilo služb. Možje služil z igranjem na harmoniko na porokah, jaz pa sem gospodinjila.
Hodila sva tudi pomagat k sosedom, bilo je težko, a je kar nekako šlo. V trgovino smo hodili le po nujne stvari, glavnino smo pridelali doma.”
Čez nekaj let je Pepi dobil službo v Rudniku Globoko, a je zbolel in se 1973. leta invalidsko upokojil. Leta 1971 gaje namreč prizadela nesreča v hlevu; ko se
zabijo na medsebojno spoštovanje in na spoštovanje do drugih. Naj ubogajo in sledijo nasvetom in vzorom. Najina sinova sta videla vse to pri naju, to nasledila in prenesla na vnuke, ki so najina velika radost.”
Ponosna sta na sinova, na snahi Mileno in Mihelco, na vnuke Boženo, Aleša, Bredo in Deja-
Zlatoporočenca s pričama
je odvezala telica, mu je trska poškodovala oko. Bilje v bolnišnici, malo je videl, sedaj pa mu je oko prerasla mrena. Zaradi predvidenih zapletov se ne bo odločil za operativni poseg in pravi: "Mani p1'.;". .1- t. .nutke skupnega življenja je treba obrniti vsaj v znosnejše, tudi vesele, tako je tudi s tem.”
Leta 1955 se jima je rodil sin Jože in leta 1961 še sin Drago. S trdim delom sta jima omogočila šolanje in solidno življenje.
Mladim, ki stopajo na skupno pot bi svetovala: “Naj bodo pošteni, 'skrbni in pridni. In naj ne po-
na. K temu še dodajata: “Preživljava poplačan trud za vse svoje delo. Nisva imela težav s sinovoma in z velikim veseljem poveva, da so tudi najini vnuki vzor dobre vzgoje. Vsi naju spoštujejo, imajo radi in tako si želiva preživeti še kako leto v kolikor toliko dobrem zdravju.”
Slišali smo iuUi, ja je bila začasa NOB pri Slovenčevih javka za partizane, a je, kot pravita, to druga zgodba, ob kateri pa se je družina prav tako potrjevala v trdnosti, pokončni drži in veri.
N at j a Jenko Sunčič
Skakalna premiera v Kostanju
Šoštanj - Smučarsko skakalni klub Posavje je v nedeljo organiziral prvo tekmovanje v smučarskih skokih na novih skakalnicah v Boštanju. Nastopilo je 59 tekmovalcev, tekmo Pa si je ogledalo skoraj tisoč gledalcev.
v Pred petimi leti se je neka Qčetov zanesenjakov, katerih si n°vi so trenirali smučarske skoke odločilo, da v Boštanju zgradijc smučarsko skakalnico. Zgradil so kar štiri; 18-metrsko, 28,45 ir 65-metrsko, vanjo pa vložili okrog 140 tisoč evrov. Vse te skakalnice so danes pripravljene, razpolagajo z vso ustrezno dokumentacijo, kot so lokacijsko dovoljenje, homologizacija, klub je jastnik zemljišč, po katerih podajo skakalnice. Že v lanskem etu so nameravali izvesti prve smučarske skoke, a jim je zagodlo vreme. Tudi letos so jim načrti eokrat že splavali po vodi, končno Pa je le napočil dan “D”. Tekmo-valci so se pomerili na 45 in 65-JOetrski skakalnici, kjer je bil Posežen najdaljši skok in sicer JV5 m. Izvedel ga je Marcel Memenčič iz Skakalnega kluba Triglav, kije prejel nagrado
00	evrov.
Med dečki do 16 let je prvo ?esto osvojil Luka Brnot, SK ijjjja, med deklicami Eva Logar, Zabrdje, med člani Primož /*artinčič, Športno društvo So-yta, med veterani je zmagal £ v°ne Pograjc, SK Kisovec in v ategoriji skokov z alpskimi smuč-r,1 Primož Zupanec, Športno društvo Sopota.
Skupaj je nastopilo 59 tekmo-Cev, nad tekmo pa je bilo ,?vdušeno skoraj tisoč gledalcev,
1	'majo v domačem kraju redko t^°žnost videti tovrstne priredi-
e- Prireditev je kljub nekaterim
zapletom uspela in tudi večjih jonov SIT. Ob pomoči države bi padcev ni bilo, vsi pa so se kon- tako lahko Boštanj postal eno od čali brez poškodb.	smučarsko-skakalnih centrov v
Ob na splošno neugodnih zi- ljubljanski regiji, kamor je uvrš-mah pri nas v smučarsko-skakal- čen tudi posavski klub, pravi nem klubu Posavje vidijo edino predsednik kluba Anton Dolni-rešitev v plastifikaciji skakalnic, čar.
za kar potrebujejo še 8 do 10 mili-	Nada Černič Cvetanovski
	
“ V koščku srca je dobrota doma” Sevnica, Lukovec - Kulturno športno društvo Lukovec je bilo ustanovljeno z namenom, da bo delovalo na kulturnem, športnem, humanitarnem in izobraževalnem področju. Da bi lahko kakovostno delovali, so že leta 2001 začeli z izgradnjo kulturno mladinskega doma. Objekt tudi s pomočjo donatorjev in zelo obiskanih dobrodelnih koncertov, na katera so se odzvali številni priznani glasbeniki in skupine, dobiva svojo podobo. Tudi letos pripravljajo dobrodelni koncert za izgradnjo kultumo-mladinskega doma, odvijal pa se bo 28. februarja 2003 ob 19. uri v Športni dvorani Sevnica.	
notu rščin
Simona Dular
“Kot menedžerka bi bankrotirala v enem tednu!”
Slikarstvo - likovnost - ali kakorkoli že poimenujemo besedo čopiča, je Simono prevzelo že kot mladenko v gimnaziji. Ob spletu življenjskih okoliščin je njeno zagledanost v likovno izraznost kasneje na Dunaju dopolnila prijateljica. Ko se je vrnila v Posavje, je svojo avtonomnost v raz-plastenem likovnem razmišljanju in raziskovanju dograjevala pri akademskih slikarjih Cvetki Miloš in Rajku Čubru.
Oba zelo ceni, od vseh izobraževanj pa je največ “odnesla” od gospoda Čubra in k temu doda: “Poslovni svet mi ni pisan na kožo, sem naivni idealist, ki ni pisan niti risan za ta čas. Kot dvojčico v horoskopu me zanima vse, veliko sem poskusila, veliko delala in pisala, našla pa sem se v slikanju.
Me pa zelo moti, da je lahko pisatelj oziroma literat brez izobrazbe, za likovnike pa še vedno obstaja delitev na akademske slikarje in ljubiteljske slikarje...
Redno službo sem pustila, ko je šel mož kot diplomat na Dunaj. Trinajst let nisem delala, ob vrnitvi z Dunaja sem iskala možnosti zaposlitve v Posavju, a je bil saldo ničen. Hvala bogu, imam zagotovljeno eksistenco in z žalostjo ugotavljam, da se mora veliko umetnikov danes dobesedno “prostituira-ti”, da preživijo. Zato sama ne slikam po naročilu, če pa je kakšno moje delo komu všeč, ga prodam.”
Slikarstvo je zanjo igra barv s figurami, igra senc, svetlobe, prosojnosti, neprodomosti in vse skupaj je igra medsebojne harmonije. Prevzame me olje muca - Feliks gatus, na svoj način Podoba v zrcalu, za svojo bi vzela Fragment Lyonnaise, sploh se ne bi odrekla olja Iz Rusije z ljubeznijo... Ko si postavljen pred ustvarjalnim Simoninim hotenjem, se ti od-slikajo besede Jožefa Matijeviča: “Slikarka sodi brez dvoma med tiste nadarjene likovnike, ki so že zdavnaj prerasli okvirje ljubiteljskega slikarstva in so si po častni ustvarjalni poti znali
Cilje so celo prekoračili
Brežice - AMD Brežice obstaja že od leta 1946, danes pa šteje kar 497 članov. Pred dnevi so se zbrali na rednem letnem občnem zboru, kjer je vodstvo društva zbranim predstavilo poročilo o delovanju v minulem letu, začrtali pa so tudi smernice za tekoče leto. Pohvalen je podatek, da so zastavljene cilje ne le dosegli, ampak celo presegli.
poiskati sebi lasten izpovedni slog.” In po načinu slikanja, barvah, okvirjih, kaže povsem avtonomen razvoj.
Kot predsednica Likovnega društva Oko Krško, pravi:
”V tem izredno uživam, ker veliko vlagamo v izobraževanje, v dvig kakovosti likovnih del, ki nastajajo.
Kljub temu, da nismo formalno izobraženi likovniki, so nekatera naša dela na dokaj visoki umetniški ravni.
Me pa zelo moti, daje lahko pisatelj oziroma literat brez izobrazbe, za likovnike pa še vedno obstaja delitev na akademske slikarje in ljubiteljske slikarje, kar je po svoje razumljivo, ker je tržišče malo. Ze res, da ti je osnovno podarjeno, v sicer skromnih desetih odstotkih talenta, vse ostalo pa je delo, iskanje, dileme, učenje, branje. In boljši kot si, nisi nikoli zadovoljen. Kar je dobro, ker se kriteriji vedno višajo in zahtevajo več.” Na vprašanje bistva pri slikarstvu odgovori: "Veliko ljudi vpraša, kaj slika predstavlja, kaj pomeni. Enoznačnega odgovora ni. Sliko je treba začutiti. Ali ti je všeč, ali pa ti ni.”
Svojo likovno fantazijo uresničuje Simona enako dosledno v akvarelu, olju ali akrilu in ni posnemanje že uveljavljenih likovnih vzorcev. “Moje slike so moje zgodbe, ki ima vsaka svoj začetek in svoj konec, so rezultat mojega prepričanja, da sem v njih združila vse bistvene elemente v najustreznejših razmerjih tako, da
nastalim podobam ni moč nič odvzeti in nič dodati. Rojstvo slike prepustim trenutni asociaciji ali nekemu davnemu trenutku in porojeni ideji. Kadar se počutim zeleno - slikam zeleno, ko zahladi - se ogrejem s toplo barvo, ko mi je vroče -se ohladim v hladnih tonih in ko je vse temačno in sivo, dodam zlate in srebrne fragmente. Vsaka slika je takšna, kot hočem, da je.”
...in z žalostjo ugotavljam, da se mora veliko umetnikov danes dobesedno “prostituirati”, da preživijo.
Rada ima pogovore, izmenjave misli, izkušenj in znanj, v družbi do deset ljudi. In tudi to je takšna slika, kot hoče, daje.
N at j a Jenko Sunčič
Presežek zastavljenih ciljev je nakup dela zemljišča na Prilipah, kije nujno potrebno za nemoteno izvajanje njihove dejavnosti. Pri tem obsežnem projektu so naleteli na velike finančne, pa tudi birokratske ovire, ki pa so jih s pomočjo posojila nekako rešili, dolg je delno tudi že vrnjen. Ostanek dolga bodo vrnili v najkrajšem možnem času. Društvo se namreč ob članarini financira tudi z oddajo prostorov v najem, z najemniki - razen ene izjeme - pa zgledno sodelujejo. Prav ob nakupu zemljišča na Prilipah v društvu pričakujejo, da se bo še posebno sedaj, ko je zakon o urbanis-tično-gradbenih postopkih spremenjen in bo poslej v pristojnosti lokalne skupnosti, večjo pomoč Občine Brežice. Sicer pa so v minulem letu opravili tudi razgovore
z DARS in se seznanili s potekom trase bodoče avtoceste.
Društvo je minulo leto - ob tem, da so organizirali dve dirki, obe sta bili finančno pozitivno zaključeni - poslovalo brez rdečih številk, kar kaže, da se vendarle tudi njim pišejo boljši časi. Zavedajo se, da se bodo morali že v tem letu precej posvetiti financam oziroma sponzorjem, za kar bodo ustanovili organizacijski odbor, ki naj bi skrbel za finančne zadeve.
Voznik Primož Jazbar je bil lani na koncu sezone šesti, medtem ko je drugi tekmovalec zapustil njihove vrste in prenehal s tekmovanjem.
Karmen Molan
Delovno predsedst\>o občnega zbora AMD Brežice
KULTURA
Kulturno ob kulturnem prazniku
Posavje - Ob Slovenskem kulturnem prazniku so v vseh treh posavskih središčih pripravili osrednje občinske proslave in najbolj zaslužnim kulturnim delavcem podelili priznanja.
Smo dediči velikih imen in mislecev, tudi Prešerna
V Brežicah je slavnostne besede ob prazniku spregovoril župan občine mag. Andrej Vizjak ter med ostalimi mislimi poudaril pomen vseh kulturnih društev v občini, ki s svojo ljubeznijo do kulture ohranjajo
KUD ‘ ‘Oton Župančič’ ’ Artiče ter zlata odličja Slavko Rožman iz KUD “Oton Zupančič” Artiče in Janez Avšič iz KUD Brežice, ki se je v imenu nagrajencev zahvalil za prejeta priznanja.
Svečani dogodek je izjemno izpopolnil koncertni del Učiteljskega pevskega zbora Slovenije “Emil Adamič” Ljubljana, ki že več kot 75 let ohranja in dograjuje svoje po-
Proslava ob kulturnem prazniku v Krškem
Dobitniki priznanj brežiške občine
dediščino in narodovo identiteto, bodisi ko gre za slovensko besedo literarnih ustvarjalcev, ali za zapete ljudske, ponarodele in umetne pesmi, snovalcev, ki jim je orodje čopič ali vseh tistih, ki slovensko identiteto ohranjajo s plesom. Ob tem ne gre pozabiti na pomembno poslanstvo glasbene šole, gimnazije ter ekonomske in trgovske šole, pa vseh osnovnih šol v občini, številnih zborov, pihalnih orkestrov in folkloristov, ki promovirajo občino preko njenih meja in se vračajo domov z lepimi uspehi.
Predsednica ZKD Brežice Vesna Bogovič je ob tej priložnosti podelila priznanja in odličja ZKD Brežice za leto 2002, ki so jih za delo v kulturi prejeli Robert Cizelj, po predlogu Gasilske godbe na pihala Loče, Cecilija Pinterič na predlog KD “Franc Bogovič” Dobova ter Vlado Godec in Franc Franko na predlog KD “Slavček” Velika Dolina. Bronasto odličje sta prejela Miljan Zidanič iz KD Globoko in Miran Omerzel iz KD “Orlica” Pišece, srebrno odličje Branko Kovačič iz
slanstvo ter ga pevsko dopolnjuje domačin Franci Kene. Dirigent dr. Mirko Slosar se je po 18 letih prav s tokratnim nastopom kot dirigent od zbora poslovil.
Podelitev Prešernovih plaket
Tudi Občina Krško in Zveza kulturnih društev sta na osrednji prireditvi v Kulturnem domu s Prešernovimi plaketami nagradili posameznike za dolgoletno in plodno angažiranje v kulturnih vodah.
Bronasto Prešernovo plaketo so prejeli Marica Vrščaj iz skupine ljudskih pevcev Roženkraut, Dejan Žnideršič, pozavnist iz Pihalnega orkestra Videm ter Jože Lavrinšek, vodilni tenorist v MePZ Svit Krško. Učiteljica Ema Medvešček je za več desetletij dela v brestaniškem društvu Svoboda prejela srebrno Prešernovo plaketo, prav tako Ivan Grozina z 42-letnim stažem zborovskega petja, sedaj prepeva v Senovškem oktetu, Marjan Simončič, ki 27 let igra v
senovški godbi, ter slikarka, kiparka in medaljerka Vladka Stoviček, častna članica in mentorica Društva likovnikov Oko.
Zlato Prešernovo plaketo sta prejela Stane Florjančič, likovni ustvarjalec, pobudnik za ustanovitev Kluba likovnih amaterjev Krško in Galerije samorastnikov, ter Stefan Sokolovič, ki je v senovški godbi prvič zaigral leta 1948 in še danes, pri 77 letih, ne zamudi nobene vaje.
Nasvečanosti so v kulturnem programu sodelovali Glasbena šola Krško, društvo Svoboda Brestanica ter vokalna skupina Valvasor.
Prešeren je dokaz naše enakopravnosti
Natanko 8. februarja, ob Slovenskem kulturnem prazniku, ki je posebnost v Evropi, se je na odru
ki ga z veliko žlico zajemajo Raz-borčani, je spregovoril tudi slavnostni govornik dr. Janko Prunk, kije dejal, da Razborčani s svojimi dejanji dokazujejo, da so najbolj kulturen kraj v občini ali celo v Posavju. Sicer pa so Razborčani znani po svoji samozavesti, je še dodal. Ob koncu 19. stoletja so ustanovili samostojno faro, zgradili cerkev, ki jim je v ponos. Sedaj so se odločili še za gradnjo doma. S tem dokazujejo, podobno kot Prešeren, da smo enakopravni ostalim narodom. Ni pomembno, kako velik je narod, pomembno je, kako je močan. In kultura je tista, ki narod ohranja in bogati. Z njim sta se strinjala tudi sevniški župan Kristijan Janc in poslanec Branko Kelemina, ki sta krajanom zaželela čim več dobrih predstav in prijetnih druženj v domu, ki gaje blagoslovil pater Karel Gržan.
Vsem so se na prireditvi, ki sojo
Za gradnjo vaškega doma so se na Razboiju odločili že leta 1998, ko so staro šolo za 15 in pol milijona SIT prodali za potrebe don Pierinove skupnosti Srečanje. Vključno z opremo je dom vreden okrog 60 milijonov SIT. Vanj so vložili več kot šest tisoč delovnih ur in kot sta povedala predstavnika gradbenega odbora, predsednik Vinko Špitalar in Jože Imperl, še 600 strojnih ur in opravili 4000 kilometrov, za delavce pripravili skoraj dva tisoč obrokov in prispevali prostovoljna sredstva; skupaj je prispevek krajanov ovrednoten na 12 milijonov SIT; del sredstev je prispevala še občina, del pa država z naslova CRPOV (celostnega razvoja podeželja in obnove vasi).
Dimni efekt ni zameglil dobre igre članov društva Blaž Jurko
novega vaškega doma na Razboiju zgodila prva kulturna prireditev.
Tamkajšnje kultumo-športno turistično društvo, ki sije nadelo ime po učitelju, prosvetitelju in radoživem planincu Blažu Jurku, je izvirno odigralo igro Blaž Jurko na izpitu, katere poanta je bila, “kaj nam pomaga akademsko pametovanje, če se ne znamo veseliti življenja”. In prav o tem, o življenju, prežetem s kulturo,
Prešerno Prešernovanje
Sevnica-Vrsto prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku je odprla OŠ Savo Kladnik Sevnica. S programom slovenskega ljudskega izročila - ljudskimi pesmimi, plesi in igrami seje predstavilo kar 50 učencev - od malih šolarjev do osmošolcev.
Glasbena šola Sevnica je pripravila koncert sedanjih in nekdanjih učencev, v njenih prostorih pa so odprli razstavo likovnih del učencev OŠ Šoštanj, ki so nastala pod mentorstvom Nene Bedek.
V	Boštanju so se predstavili brežiški gimnazijci s predstavo Pridi gola na večerjo, v sevniški župnijski cerkvi pa je sevniška pihalna godba pripravila koncert klasične glasbe.
V	Loki pri Zidanem mostu je publika lahko prisluhnila slovenskim ljudskim pesmim v malce drugačni preobleki. Avtorica projekta Aleksandra Tehovnik, ki je poleg študija političnih ved na Dunaju zaključila tudi intenziven program mjuzikla, se v tem intenzivnem obdobju integrativnih procesov večkrat zaloti pri misli, kdo bo skrbel za obstoj našega naroda, če ne mi sami. Bruslju je pač vseeno, kaj bo z nami in našo kulturo. Cilj Tehovnikove ni, da bi mladi prepevali le ljudske pesmi. Preprosto meni, da lahko zanimivo obdelanim napevom iz zakladnice ljudskih pesmi prisluhne tudi mlado uho.
V	Loki so slovenske pesmi v novi preobleki izvajali Rok Lopatic- klavir, Matej Hotko -kontrabas, Blaž Terček-saksofon, Marko Quarantotto -bobni in avtorica AleksandraTehovnik-vokal. S projektom so se že predstavili v Berlinu, na Dunaju in v Munchnu, s februarjem pa so začeli nastopati po Sloveniji. N.Č.C.
Pusti peti moj’ga slavca
Dolenja vas pri Krškem - Društvo MePZ “Žarek” je s proslavo v tamkajšnji cerkvi Marije vnebovzete obeležilo slovenski kulturni praznik Spomin na Prešerna in nekatere njegove misli je v svojem nagovora obudila
in prenesla v današnji čas Marinka Volčan-šek, v kulturnem programu pa so svoje pesmi brali posavski literati, avtoiji knjige “Fanfare”, zapela je vokalna skupina “Solzice”, na flavto so zaigrale učenke Glasbene šole Krško, na kitaro pa prof. Branka Žičkar. J.K.
Stanka Hrastelj (spredaj), Slavica Jarko-vii,	Vnlrir-Mirtič in Martin Kerin
popestrili muzikantje, domačini v narodnih nošah izpod Lisce ter moški zbor Razbor s solistko Mihaelo Komočar iz Leskovca pri Krškem zahvalili, še posebej pa županu Jancu, Agenciji za kmetijske trge ter Mirku Rostoharju.
N at j a J. Sunčič, Branka Dernovšek, Nada Černič Cvetanovski
Prešeren, Senoa in Ma|eš v družbi z Ano
Sevnica -15 razstavljenih linorezov slikaija Mihe Maleša v galeriji Ana, ki prikazujejo avtoijevo videnje in čutenje Prešernovega Sonetnega venca, je nastalo ob ponatisu faksimila Sonetnega venca in njegovega prevoda v osem tujih jezikov.
Za ljubitelje starih knjig pa so v galeriji Ana v posebno vitrino na ogled postavili knjižno poslastico, bibliofilsko označeno izdajo Prešernove Zdravljice, kije izšla jeseni 1944 v Davči, na osvobojenem ozemlju Gorenjske. Kulturni program so popestrili učenci sevniške glasbene šole,prireditev pa je spremljala recitacija pesmi hrvaškega pesnika Avgusta Šenoe z naslovom Odmev Sevnici. Avgust Šenoa je imel v Sevnici svojo veliko ljubezen, Marijo Hočevar, ki jo je spoznal leta 1850, ko je s prijateljem počitnikoval v takrat letoviškem mestu Li-chtenwald. Ljubezen je trajala štiri leta. V tem času je Šenoa napisal in Hočevaijevi poklonil zvezek z 42 pesmimi v kaligrafsko napisanem rokopisu v gotici z naslovom “Lepi sevniški roži” in pesem “Odmev Sevnici” je le ena od njih. N.Č.C.
Mlada violinistka Janina Hrovat z učitelji Katja Krnc, Barbaro Košir in Zoranom Koširjem
slovenski dom - naš drugi dom
ZA Slovensko - hrvaško društvo prijateljstva z dobrini programom
Tajnica KS Jesenice na Dolenjskem Rajka Križanac, ki se preko svojega dela nenehno srečuje s problemi ljudi ob meji, in poslanec v državnem zboru RS Jože Avšič menita, da bi k harmoniji in kakovosti življenja ob meji obema narodoma lahko doprineslo tudi Slovensko - hrvaško društvo prijateljstva.
. .	..	„ i i	iv	t	___.12 4... 42	1 JLnkrot Izrpiro tp nflKlirlp Til tih Hil/tDT I ** i*-m*+*
“Ljudi ob meji združujejo številne vezi in društvo bi dobrodošlo. Ljudje, ki niso obremenjeni z dnevno politiko, so za njegovo ustanovitev. Nekaj pobud je že bilo, aje žal ostalo le pri njih. Preko nevladnih organizacij smo že povezali Razvojna centra v Samoboru in Brežicah, poskušali pa smo tudi
je neformalna oblika državnega bilo ustanovljeno tudi društvo na likokrat kreira te pobude. Ta jih zbora, ter podpredsednik Komisije Bizeljskem Sotla-Sutla. Naslednja ali spodbuja ali omejuje, pa ne s za Slovence po svetu seje za to ko- ideja je bila oživitev pobude spo- prepovedjo, pač pa z minevanjem
misijo odločil ravno zaradi pro blematike Slovencev, ki so ob osa mosvojitvi ostali na Hrvaškem, v BiH, Srbiji in Makedoniji brez svoje domovine, pravi: "Ideje o takih društvih, ki bi kompenzirala
minskega območja Žumberak-Gor- veselja, če se državi po tolikšnem janci, kije bilo nekoč sicer politično času ne moreta sporazumeti o obarvano, aje dobro delovalo. Na ključnih problemih, ki narekuje-področju Jesenic, Slovenske vasi, jo boljše meddržavno sodelovan-Velike Doline, Bregane, Samobo- je.”
DlCilLdll, |AJoMloail pa olllv luur vv11* uiuomu,
ustanoviti nekaj formalnih in nefor-	probleme med državama, segajo že
malnih oblik druženja in vezi na meji," je med ostalim povedala Rajka Križanac in dodala, “ni dovolj društvo samo ustanoviti na papirju, izpeljati se morajo tudi določeni projekti, kjer bodo opredeljena področja delovanja.”
Jože Avšič, vodja skupine slo-vensko-hrvaškega prijateljstva, ki
v čas po osamosvojitvi. Tako sta nastali tudi krovni društvi Hrvaško -slovenskega prijateljstva v Zagrebu in Slovensko-hrvaškega prijateljstva v Ljubljani, ki naj bi povezovali ustanovljena društva in lokalno prebivalstvo ob meji. Najbolj uspešno društvo je v Vinici Kolpa-Kupa, po tem vzoru pa je
ra in Brežic pa so bile do zdaj res samo pobude, ki bi jih kazalo pognati v življenje. Pobudo je treba predstaviti županoma Brežic in Samobora, saj občini tradicionalno dobro sodelujeta in predstavnikom krajevnih skupnosti, da se ugotovi
K temu bi v veliki meri prispevali tudi člani Slovenskega doma Zagreb, ki je eno izmed najbolj aktivnih slovenskih društev, še meni poslanec Avšič, saj je občina Brežice že med njegovim županovanjem zagrebškemu
pripravljenost, iniciativni odbor pa društvu podelila pomembno listi bi moral pripraviti dobra program- no o pokroviteljstvu, seveda pa bi ska izhodišča. Seveda pa ne more- oboji potrebovali pomoč in sode-mo mimo dnevne politike, ki ve- lovanje matične države.
MePZ Iskra Kranj gost MePZ KPD “Bazovica” Rijeka
Zbora sta pripravila skupni koncert zapetih pesmi različnih avtorjev s poudarkom na ljudski pesmi, sklenili pa so ga s skupno zapetimi pesmimi - dvema ljudskima iz Prlekije in Venčkom ljudskih, ki jih je zbral in uredil Igor Švara. Peli so pod taktirko Franje Bravdice in Maje Nosan, srečanje pa sklenili z družabnim večerom.
Natja J. Sunčič
napovedi
21.	februar
Krško - odprtje fotografske razstave Gregorja Sečna, ob 20. uri, Zvezda
22.	februar
Krško - gledališka predstava Matjaža Javšnika Od Bog3 poslan, ob 21. uri, Zvezda
Koncert prvakov zagrebške opere
Brežice - Glasbena šola žice prireja v ponedeljek, 24.>	■
ruarja 2003, ob 18. uri v dvor3' šole koncert prvakov zagreb*^ opere. Koncertirali bodo Mi*Je / ka Grdjan, Nina Čangalo^ Ivica Trubič, Nikša Radova ^ vic, Sotir Spasevski in o Flies-Šimatovič.
REPORTAŽE, NASVETI
avtomobilizem
Renault Megane II 1.6 16v Coupe
Če vam izbira avtomobilov, ki jih lahko gledate v slovenskih Prodajnih salonih, ne nudi posebnih doživetij, je morda čas, da poskusite nekaj novega, drznega,
segmentu, ki je dosegel Euro NCAP-ovih pet zvezdic.
Sicer je Megane II plod oblikovalskih izkušenj, ki sta jih prinesla že Avantime in Vel Satis.
vseeno pa je nezaupanje skopnelo takoj po prvi uporabi. Ergonomsko gledani sistem popolnoma ustreza voznikovi roki. Ob vsakdanji rabi meje zmotilo to, da na kartici (ključa Megane namreč nima več) ni dovolj vidnih oznak gumbov. Te so namreč zelo slabo označene in predvsem v temi ni lahko zadeti pravi gumb. Posebno še, če avtomobila ne uporabljate vsak dan.
vseeno premalo.
Prostora za prtljago in drobnarije je zagotovo dovolj. Zanimiv je predal, ki se skriva pod voznikovimi nogami, uporabni so prostori v vratih in na sredini, medtem ko je nekoliko prenizko (predvsem za večje uporabnike) nameščeno stikalo za odpiranje povprečno velikega prtljažnika. Zelo praktičen je pokrov rezervoarja za gorivo, ki nima več ločenega če-
čkaj, kar vas bo ločilo od “zlate ledine”. Preizkusite novega Mešana, ki vam obljublja običajne Avtomobilske lastnosti in prepoznavno, za današnji čas res drzno obliko. Toliko drzno, daje Aelo TV-spot navidezno posnet na Pni.
Novi Megane, ki je za zdaj na ''oljo le kot coupe in berlina (ali *°t tri in petvratnik, če slovenim), le sicer neobičajen, v resnici pa Ogovarja zelo običajnim zahtevna. Predvsem na področju varnosti je tudi prvi in edini v svojem
Zmogljivosti:
* naj višja hitrost 192 km/h ' pospešek 0-100 km/h: 10,9 s ' poraba po podatkih proizvajalca: 8,8/5,7/6,81/100 km ■ testno povprečje: 7,81/100 km
Njegov prednji del je nekoliko bolj splošen, a je zato bočna linija predvsem pri coupeju popolnoma nenavadna. Ta se zaključi v neobičajnem zadku, ki kljub izstopajoči obliki daje vtis robustnega, ceste oprijemajočega se vozila. Zanimiva je tudi razdvojenost linij stekla in pločevine. Ti se vijeta po Meganovem boku, kot bi se še poznali ne.
Notranjost je pričakovano zunanjosti primerna, a vseeno ne tako drzna. Čeprav so oblike instrumentov, oblog in ostalih delov za Renault povsem nove, ostajajo ravno toliko klasične, da jih z lahkoto in brez dodatnih pojasnil uporabljamo tudi prvič. Še najbolj neobičajna je ročica ročne zavore, ki sem jo prvič prijel z veliko mero nezaupanja. Dveh prečk z gumbom ob strani nisem vajen,
Namestitev voznika in sopotnika je v coupeju kar udobna, medtem ko je dostopnost na zadnjo klop veliko bolj neugodna. Tudi preglednost nazaj je zaradi oblike bolj slaba, zaradi česar vam ob nakupu svetujem doplačilo parkirnih senzorjev. Ogledala vam pri tem sicer pomagajo, a so
Motor:
-	linijski štirivaljnik
-	prostornina: 1598 cm3
-	naj večja moč: 115 KM (83 kW)
-	navor: 152 Nm pri 4200/min.
pa. Tako se tudi brez rokavic ne umažemo.
Motorje dovolj močan in prožen za lepo, dinamično vožnjo, ki se ne ustraši vsakega klanca ali prehitevanja. Dobro je usklajen z natančnim petstopenjskim menjalnikom in zrelim, zanesljivim podvozjem.
Pri novem Meganu je potrebno pohvaliti obliko in izredno možnost izbire različnih motoijev in opreme. Vsem je skupna tudi varnostna oprema, kije pri Meganu gotovo pred konkurenti.
Aleksander Krebelj
Derma Art
D.O.O.
LASERSKI KABINET
Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401)
Glede na to, da smo že sredi februaija in da še pravočasno informiram bralce, bom danes pisala o o laserskem odstranjevanju moteče P°raščenosti. Največkrat se dogaja, da stranke želijo odpraviti pranem moteče poraščenosti malo pred odhodom na dopust. To pa je faradi načina delovanja laseija in nujnost več tretmajev oteženo, ^ajvečja kontraindikacija pri laserskem posegu je sonce. Koža pred P°segom ne sme biti poijavela in tudi po posegu ni priporočljivo Vnčenje. Prav tako pred in po posegu ne smemo obiskovati solarija, ^Porabljati proti celuhtnih fotoaktivnih krem in eteričnih olj. Za uspešen *retma mora biti dlaka v koži, zato mesec dni pred tretmajem dlak ne Mimo in depiliramo. Dovoljeno je samo odstranjevanje dlak z britvice ali striženje. Po tretmaju kožo zaščitimo z oblačili, po obrazu pa s Vemo z visokim zaščitnim faktoijem (preko 30) ah “san block”.
Odstranjevanje dlak z laserjem
?: ^ ’




sersko odstranjevanje
Želimo vas seznaniti z odstranjevanjem motečih dlačic s pomočjo laserske terapije, zato vam bomo podrobno pojasnili postopek posega, možnosti uspeha, nego kože pred posegom in po njem. V ta namen uporabljamo diodni laser, proizvajalca AS AH MEDICO z valovno dolžino 810 nm in naj večjo zmogljivostjo 90 w. Tehnični podatki tega laserja po sedanjih svetovnih merilih ustrezajo najmodernejšim smernicam. Laser ima vgrajen hladilni sistem, ki treti-rani predel hladi pred, med in po emisiji laserskega žarka, kar je pomembno dejstvo za varen in uspešen poseg. To je osnova,
tlečih brčic
^ ima ta laser certifikat FDA in CE in dovoljenje Urada za zdravila • Sloveniji. Eden od pogojev za uspeh terapije je poleg najnovejše Serske tehnike visokega medicinskega razreda tudi strokovna usPosobljenost medicinskega osebja.
Daniela Truden, www.dermaart.si
Zima z nizkimi temperaturami še vedno vztrajno pritiska na nas in če res ne preživite večino dni na zasneženih strminah, si lahko kar doma na toplem, ob kakšnem priboljšku, pripravite prijeten večer, s prijatelji, družino ali pa kar “solo”. Obvezen je le dober film - tudi tokrat smo vam pripravili tri predloge.
BLADEII
Najbrž se še spomnite odlične, fantastične akcije Blade, kjer je vlogo glavnega junaka prevzel Wesley Snipes, ki igra pol človeka -pol vampirja. V Blade II sledi nadaljevanje, kjer se Blade sooči z novo super vrsto vampirjev, ki ogrožajo obe rasi in spet je vse v njegovih rokah, saj lahko le on in njegovi soborci rešijo človeštvo pred uničenjem.
! O M C R U ! S 1
MlNORITY REPORT (Posebno poročilo)
V znanstveno fantastičnem akcijskem trilerju se piše leto 2054. V popolni družbi, v kateri so kriminal izkoreninili, ste lahko obtoženi umora, še preden ga zagrešite. Elitno organizacijo, imenovano “Predzločin”, vodi TomCruise, kije prepričan, daje ustvaril popoln sistem, ki vsak umor in morilca odkrije še preden se ta zgodi. Ko pa sam postane osumljenec številka ena, se le pokaže, da temu ni tako.
POSEBNO
POROČILO
SCOOBY DOO
Štirje najstniki v vlogi zasebnih detektivov so specializirani za duhove in pošasti. Dve leti po tem, ko je zaradi nesoglasij v skupini prišlo do razpada podjetja, so se nekdaj zelo povezani prijatelji Scooby Doo (slavni pes), Fred, Daphne, Shaggy in Velma, ki so razreševali zločine in odkrili marsikatero skrivnost, skupaj znašli na Otoku Duhov, priljubljenem počitniškem mestu. Scooby in njegovi pajdaši bodo morah premagati osebne spore, če hočejo rešiti sebe in ves svet.
Rubriko je pripravila: VIDEOTEKA STUDIO & NEU pri vodovodnem stolpu v Brežicah
za lepši videz
Podaljševanje, zgostitev las
Mnoge predstavnice ženskega spola si želimo imeti dolge lase vsaj enkrat v živl jenju. Vendar to njavečkral ni lahko, saj se nekaterim lasje cepijo ah imajo preredke, ah pa jim preprosto zmanjka potrpežljivosti, da bi dočakale dolge lase.
Obstaja rešitev tudi za takšne težave. V svetu se vedno bolj uveljavlja tehnika podaljševanje las. Š to tehniko podaljševanja ne dosežemo le dolgih las ampak tudi zgostitev redkih las, barvne efekte ah kitke.
Vsajujemo naravne ah umetne lase, kar pač stranka želi. Postopek traja približno 90 minut ali več, odvisno od	_________
tega, koliko vsadkov je potrebno narediti.
Še posebej zanimivi so-barvni prameni, saj črnolaske ni več potrebno beliti, temveč ji le vsadimo rdeče, zelene, modre, vijolične™ pramene. Pri tem ne poškodujemo naravnih las in se izognemo agresivnim, kemičnim postopkom.
Kako je z vzdrževanjem? Zavedati se moramo, da je to kljub naravnim lasem vseeno nekakšne vrste tujek v naših laseh in tega se moramo navaditi.
Češemo se s posebno krtačo in umivamo s posebnim šamponom. Za maksimalne rezultate je priporočljiva nega na 14 dni v salonu, saj si lase pere-mo redkeje kot ponavadi. Postopek ponovimo čez približno 4-5 mesecev. Vsadke odstranimo in jih nato ponovno lahko pritrdimo na lasišče, če si to še želimo.
Kaj pa cene? Cena vsadka je približno 1000 SIT, sicer pa je cena odvisna od količine vsadkov. Nad 50 vsadkov in več, se cena zniža. Prav tako je nižja cena pri odstranjevanju vsadkov.
Postopek ni poceni, vendar lahko v enem samem dnevu uresničite svoje sanje.
Naj namignem, da tistim, ki to želijo, te storitve ne bo potrebno iskati samo v večjih mestih, ampak si bodo lahko svoje sanje uresničili v bližnji prihodnosti tudi v Posavju.
Lep pozdrav do prihodnjič
Alenka Dimbek
Za vsa vprašanja: tel.št.: 07/49-61-775
email: alenka@alenkinstudio.com, www.alenkinstudio.com
tič! Ji
moda
V modnem svetu se trenutno odvija kar nekaj zanimivih dogodkov. Pravkar so bile zimske razprodaje, kjer smo lahko izkoristili še zadnje priložnosti za nakupe. Trenutno se odvijajo modne revije
dovoljena in modema Prisotni bodo spet vzorci in sicer raznovrstne črte, vzorci rož in simetrični vzorci, ki bodo v prihajajoči sezoni sploh v središču pozornosti. Za zgornje dele oblačil lahko po vemo, da bodo dovoljeni različno oblikovani izrezi, prav na njih bo poudarek; skratka -vse bo drugače, “divje” in posebno. Pričakujemo zelo velike spremembe. Zato pa se na hlačah ne bo veliko spremenilo; še vedno bo veliko različnih krojev (ozke, široke, spodaj širše, zgoraj ozke, dolge in malo
/•
na vrhunski modni ravni, v New Yorku, Londonu, Milanu in Parizu, pa tudi po drugih, v modi že priznanih mestih. Seveda gre za predstavitve prihodnje sezone je-sen-zima 2003/04. Tako bomo že kmalu vedeh, kakšna oblačila in kateri slogi bodo modemi čez eno leto. Prav tako vsi komaj čakamo, da bomo videli, kaj nam bodo v novi sezoni ponujale trgovine, saj smo zime in zimskih oblačil že vsi počasi naveličani. Trsti najbolj “zagreti” ljubitelji modnih novosti se že pripravljalo na nove kolekcije.
Naši trgovci v Sloveniji natančno vedo, kaj nam bodo ponudili. Na kratko bomo še enkrat opisali, kaj zapovedujejo vrhunske modne smernice, kaj od tega so izbrali naši tekstilci, pa bomo videli. Eno je modna zapoved internacionalnih modnih mest, drago je izbira tekstilcev posameznih držav.
Zagotovljeno je, da bosta bela in črna barva, posamezno in v kombinaciji, eden izmed najmočnejših hitov te sezone, enako tudi bež odtenki, rjava, modra, umazano bela, ramena, tudi siva se vrača, rdeča in neustavljiva roza! Odtenki naj ne bi bili preveč živi, ampak bolj umirjeni. Tudi pisana oblačila bodo
-£0m.
krajše hlače), malo manj bo tričetrt dolžine, medtem ko se “capri“ hlače nikakor nočejo vrniti. Veliko bo kostimov, predvsem hlačnih, toda ne klasičnih. “Blejzerji” se prav tako vračajo. Pa tudi ne klasični, temveč “divji” in drugačni, v kombinaciji s hlačami - športni, modemi in mladostni. Pasove kot modne dodatke bomo uporabljali tudi v prihajajoči sezoni, nosili jih bomo na vež različnih načinov. Tudi koničasto oblikovana obutev bo še naprej v modi. Krila bodo nekoliko v ozadju, bolj bodo izstopale obleke, dolge do tal, pa tudi “mini” bo spet zelo moderno. Ali obleka ali samo krilo. Tudi “jeans” bo še vedno zelo “IN”. Najpomembnejše pravilo, da mora biti vse usklajeno, da se mora vse ujemati - kroji, barve, dodatki in obutev - pa bo veljalo tudi v prihodnje!
Lea Šinko Štraus
ŠPORT
naj športnik
Izbrani najuspešnejši športniki
Sevnica - Polna sevniška dvorana je nagradila domače športnike, ki delujejo v kanju finančnih sredstev dosegajo lepe rezultate. Najuspešnejšim sta športna podelili naslov najboljših.
V sevniški občini je registriranih 30 športnih klubov, v katere je vključenih 2450 članov. 12 tekmovalcev ima status športnika v mednarodnem, državnem in mladinskem razredu. Samo na državnih prvenstvih so sevniški športniki osvojili 66 medalj, od tega so dosegli 25 naslovov državnih prvakov. Uspešni so bili tudi na mednarodnih tekmovanjih. Zasluga za tako dobre uspehe gre predvsem tekmovalcem, nji-
rate klub Hypo Sevnica pod vodstvom trenerja Jurija Orača. Kata team v postavi Danilo Lisec, Denis Orač in Rok Crepinšek je namreč na svetovnem mladinskem pokalu osvojil 2. mesto.
Najboljša športna ekipa v kolektivnih športih je rokometna ekipa starejših deklic - 7. in 8. razreda, saj je osvojila lovoriko državnega prvaka osnovnih šol. Njihova mentorica je Vera Mihe-
številnih klubih in društvih in kljub pomanj-zveza in občina na prireditvi “Športnik leta”
Sevniške rokometašice so “obkolile ” Sebastijana.
hovim mentorjem in trenerjem ter staršem, ki spodbujajo otroke in jim tudi finančno pomagajo'. Za šport je namreč vse manj denarja, sta na prireditvi poudarila predsednik Športne zveze Joško Kovač in sevniški župan Kristijan Janc.
Zaradi obilice izredno dobrih rezultatov je bilo težko izbrati najboljše. Tako je Športna zveza ocenila, da je najboljša športna ekipa v individualnih športih Ka-
lič, trener pa Primož Plazar.
Najboljša športnica leta občine Sevnica je judoistka Tina Kukec iz Judo kluba Olimpija Krmelj, ki je osvojila tri naslove državne prvakinje, dvakrat je bila druga, na evropskem prvenstvu članic pa je osvojila bronasto kolajno. Njeni trenerki sta Inna Tropeeva in Olga Shtyrba.
Najuspešnejši športnik leta je atlet Borut Veber, državni prvak na 800 metrov med člani in
Najboljši - predstavnica zmagovitih rokometašic, Rok Črepinšek, Denis Orač, Tone Tiselj, Borut Bizjak, Tina Kukec, Branko Kelemina za AK Sevnica in Janez Simončič
mlajšimi člani, osvojil pa je še vrsto drugih kolajn; njegov trener je Rafko Povhe.
Ker je v Sevnici že od nekdaj rokomet v prvem planu in ker je iz sevniškega rokometa izšlo tudi veliko uspešnih rokometašev, so organizatorji kot posebnega gosta na prireditev povabili trenerja slovenske ženske rokometne reprezentance Toneta Tislja, ki je uspešno vodil tudi sevniške rokometaše in ga na to obdobje vežejo lepi spomini.
Iz rokometnih vrst pa izhaja tudi letošnji nagrajenec za “športno osebnost leta”. To je nekdanji igralec, trener in vsestranski rokometni delavec Janez Simončič, ki je okrog sebe zbral soigralce in organiziral delo v vseh selekcijah.
Prireditev športnik leta so z nastopom popestrili mladi športniki gimnastičnega, rokometnega, karete in judo kluba, kluba borilnih veščin ter pevec Sebastijan.
Nada Černič Cvetanovski
Kategorizirani športniki v občini Sevnica
Mednarodni razred Tina Kukec, Judo klub Olimpija Krmelj
Dna Grabnar, Strelska družina Marok
Državni razred Andrej Čuden, Sevnica Ivačič Zvonko, Ippon Katja Simončič, Ippon Borut Veber, Atletski klub Sevnica
Jani Hrovat, Strelska družina Marok
Mladinski razred
Aljaž Rak, Ippon
Pika Mirt, Judo klub Olimpija
Krmelj^
Denis Štih, Judo klub Olimpija Krmelj
Alen Hrovat, Judo klub Olimpija Krmelj
Anita Gnidica, Atletski klub Sevnica
taekvvando
Tudi ta veščina jim leži
Maribor -Sedemčlanska zasedba KBŠ Rajhenburg se je udeležila prvega kroga državnega prvenstva olimpij ske WTF verzije taekwondoja. Pomerili so se v športnih borbah in se domov vrnili kar s sedmimi odličji, od tega se je šestim uspelo uvrstiti finalne boje. Z zlatimi medaljami sta se domov vrnila Martin Hriberšek, kije zmagal pri članih nad 84 kg, in Jasmina Grilc, ki je slavila pri mladinkah do 67 kg. Srebrna odličja so pripadla Mariji Jeler (mladinke do 59 kg), Danijeli Grilc (članice do 59 kg), Sašu Vašu (člani do 72 kg) in Sari Jeler (pionirke do 55 kg). Uspešen pa je bil tudi Damjan Fila, kije pri članih do 67 kg osvojil bronasto kolajno.
strelstvo
Bili so trikrat najboljši
Leskovec pri Krškem - Na montažnem strelišču športne dvorane v Leskovcu pri Krškem so se merili strelci državnih lig za mlade. Tekmovalci posavsko dolenjske strelske regije so bili zelo razpoloženi, saj so kar trikrat stopili na najvišjo stopnico ter osvojili še štiri druga in dve tretji mesti. Najodmevnejši posamični rezultat je z zračno pištolo dosegla brežiška mladinka Vesna Kržan, ki je s 382 krogi izenačila 12 let star državni rekord Ksenije Maček iz Rečice pri Laškem. Za ilustracijo naj povemo, daje lanskoletna mladinska evropska prvakinja Olena Kostevič iz Ukrajine naslov osvojila s 381 krogi! Poleg nje so na najvišjo stopničko v ekipnem delu stopili še njeni sotekmovalci iz brežiške ekipe ter ekipa pionirjev iz Leskovca pri Krškem. Z enakim rezultatom kot zmagovalca se lahko pohvalita tudi Lesko včana Blaž Šonc in Jelica Majstorovič, a se jima je prvo mesto izmuznil0 le zaradi slabše zadnje serije strelov.
Na petem turnirju druge državne članske lige v streljanju z zračn0 pištolo pa so Brežičani z osvojitvijo 2. mesta dosegli lep uspeh, ki jim dva kroga pred koncem še daje upanje za vrnitev med prvoligaše. Za Brežice so nastopili Vesna Kržan, Matej Krajnčič in Vlado Sa* badoš, dosegli pa so 1628 krogov.
atletika
Izpolnil normo za EP
Koper - Na zimskem državnem prvenstvu v metih so atleti AK FIT Brežice spet pokazali odločno pripravljenost. Tako je Primož Kozmus med člani izpolnil normo za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo 1. marca v Italiji. Kozmus je na državnem prvenstvu zmagal z 71,08 m. Četrti med člani je bil Krunoslav Herakovič.
Pri mlajših mladinkah je zmagala Lucija Križnik, ki je z metom 56,40 m postavita tudi nov državni rekord med mlajšim) mladinkami, Barbara Špiler pa je bita s 24,82 m tretja. Mlajši mladinec Tomaž Bogovič je zasedel 3. mesto z metom 49,50 m-
vleka vrvi
Skupščina
Zlatorogov
Veliki Obrež - V soboto, 22. februarja, se bodo ob 19.30 v prostorih Gasilskega doma Veliki Obrež zbrali člani Športnega društva Zlatorog boys. Namen srečanja je letna skupščina športnega društva, na kateri se bodo pogovorili o delu v minulem letu ter si zastavili smernice za letošnjo tekmovalno sezono v vleki vrvi. Medse so povabili še sorodna društva iz vse Slovenije in tudi sosednje Hrvaške.
košarka
Liga napreduje
Artiče - V 3.krogu rekreativne košarkarske lige so igralci kljub kulturnemu prazniku odigrali srečanja. Tako so se kot prvi med seboj pomerili Reaktor Krško ter NEK, kjer so po zelo napetem boju Reaktorjevci s 45:42 ugnali oslabljene Nuklearce. Sledila je tekma ekip ŠD Reaktor ter SZP Arnova seta, kjer so “Sadjarji” dosegli prvo zmago z 39:37. Nato pa je bil na vrsti derbi med domačini Boom efektoom ter ekipo Štritof -Kukavica. Oslabljeno domače moštvo je s slabo igro izgubilo s 35:51 ter tako doživelo prvi boleč poraz. Zadnji so se pomerili še Veterani iz Brežic ter Sopikon iz Kostanjevice, kjer so stari mački ugnali še neporažene Sopikonovce z 49:46 in tako dokazali, da so resni kandidati za playoff.
plavanje
Dobri rezultati
Maribor - Na absolutnem državnem prvenstvu v plavanju je plavalec PK Celulozar iz Krškega Jaroslav Kovačič pri članih osvojil srebrno medaljo na 200 m hrbtno. Tudi sicer je bil uspešen, saj je dosegel še 4. mesto na 100 m hrbtno, 5. mesto na 200 m delfin in 8. mesto na 50 m delfin. Pri dekletih pa je med kadetinjami Sara Hojski osvojita 4. mesto na 50 m delfin, 6. mesto na 100 delfin in 7. mesto na 50 m prosto, Nina Andrijaševič je bita šesta na 50 m prosto in na 100 m mešano ter osma na 200 m mešano, kadet Jernej Omerzel je bil šesti na 200 m hrbtno in 100 m hrbtno ter sedmi na 100 m mešano. Pri mladinkah je Dolores Žičkar osvojita 5. mesto na 200 m prsno in 7. mesto na 50 m prsno, Maja Marušič pa je bita šesta na 200 m prsno. Peter Berič je med mladinci osvojil 7. mesto na 400 m prosto ter 8. mesto na 50 m prsno, 100 m prsno in 100 m hrbtno.
košarka
V tretje gre rado
TVžišče - Košarkaiji KK Tržišče so tudi v 3. krogu novomeške tretje rekreativne lige zabeležili zmago. Tokrat proti ekipi AICO, ki je bila slabša z izidom 32:82. Vsi igralci so se vpisali na listo strelcev. Najuspešnejši je bil Matjaž Bec s 23 točkami, Robi Baranašič 18, Danilo Baranašič in Rok Vodenik 17, Gregor Vodenik 5 ter Drago Perko 2. V 4. krogu se bodo Tržiščani pomerili s Karteljevim.
intervju
Njegovih 20 let
Krško - Dušan Vodlan, plesni učitelj, ustanovitelj današnjega Posavskega plesnega kluba Lukec Krško in Agencije Lukec> je meseca decembra obeležil jubilej, 20 let aktivnega dela v občini Krško. Jubilej so njegovi varovanci počastili z veliki1’’ koncertom, ki se je odvijal v dvorani Kulturnega doma Krško.
Najprej čestitke za vaših delovnih 20 let
Najlepša hvala. Tako je, 13. decembra 2002 je minilo 20 let, kar se prišel v občino Krško. Takrat sem namreč prevzel folklorno skupino DKD Svoboda na Senovem. Prišel sem iz Celja oziroma Laškega, kjer sem takrat živel. Prvih pet let sem se vozil, potem pa sem se dokončno preselil v Posavje.
Pa ste se v Posavje preselili izključno zaradi plesa?
Takrat sem še aktivno plesal v celjski folklorni skupini, začel pa sem se tudi že zanimati za druge zvrsti plesa. Na Senovem so takrat potrebovali umetniškega vodjo za folklorno skupino, ki so jo ustanavljali, in moj takratni vodja skupine je predlagal mene. Bil sem še zelo mlad in ravno sem opravil potrebne izpite, dve leti pa sem že učil mlado folklorno skupino v Celju. Skratka, vprašal me je, če bi želel poizkusiti z vodenjem skupine na Senovem. Ker imam rad izzive, sem se odločil, da poskusim. Na začetku je bilo zelo naporno, saj sem se dve leti na vaje vozil, delal sem tudi po šotah, delal sem vse bolj profesionalno in tako sem se leta 1984 odločil in si pridobil status samostojnega kulturnega delavca. Od
takrat lahko govorim, da se profesionalno ukvarjam s plesom.
Kako pa ste iz folklore zajadrali v druge plesne zvrsti?
Kot sem omenil, sem takrat imel zelo veliko deta, zato sem se odločil za profesionalizem. Na začetku sem res delal pretežno na področju folklore. Po osnovnih šotah sem vodil folkome skupine, v začetku leta 1985 pa sem začel na Senovem s sodobnim plesom. Ustanovil sem svojo prvo plesno skupino, ki se je imenovala “Ritem”. Skupina je bita zelo uspešna, kasneje pa sem dejavnost za-
čel razvijati v Krškem. Tako sem se leta 1987 dokončno preselil na Senovo, kjer je žena dobita službo. Po selitvi sem začel svojo dejavnost še bolj razvijati, prišle so razne plesne skupine - tudi klasični balet, leta 1990 pa je bilo ustanovljeno “Društvo za plesno dejavnost”, ki pa je leta 1995 postalo Posavski plesni klub Lukec Krško.
Ustaviva se na kratko še pri vaših prvih rezultatih.
Že leta 1988 sem bil na prvih plesnih tečajih pri Jadranu Živko-viču, s katerim še danes sodelu-
Dušan Vodlan z Vesno Vučajnk in starejšim sinom Sebastijanom na SP v Nemčiji (6. mesto)
jemo. Takrat sem začel delati a3 stepu in že leta 1990 smo bili. v takratni Jugoslaviji, četrti ° državnem prvenstvu. Potem pa s° se uspehi kar vrstili vse do dan* njih dni, ko beležimo rezultate tu di na svetovni ravni. Zanima1)) za ples je zelo veliko in verj3 mem, da bi bilo naših članov več, če bi imeli boljše pogojez delo. Mi se namreč že 15 let stl!\ kamo v baraki, upam, da bom0 kratkem vendarle doživeli, da bomo čez kakšno leto lahko PfC selili v prostore, ki bi nam ofl1^ gočili normalno delo. To je tU , moja naj večja zelja za pnhodfl ^ seveda ob tem, da bi v klubu ^ naprej uspešno delali in doseg3 dobre rezultate.
Ne le vi, tudi oba vaš
mo v zelo slabih pogojih, ko ponosen tako na oba nova, Sebastijana in Luk vse svoje plesalce, saj sn teh letih, kljub temu da na plastiki in ne na resnično dosegali vrhun: tate. Verjamem, da jih b v prihodnje, če pa se ure:
bomo še boljši.
Kam
KRONIKA
Kriminal v Posavju ne narašča
Krško - Direktor Policijske uprave (PU) Krško Andrej Zbašnik s sodelavci je predstavil opravljeno delo policije v lanskem letu ter varnostne razmere v Posavju. Omenjena uprava že nekaj let beleži naj višjo raziskanost primerov v Sloveniji. Policisti se v postopkih z občani srečujejo tudi s pritožbami, lani je njihovo število poraslo, vendar je bilo od 75 pritožb le 8 utemeljenih. Glede na število izvedenih represivnih in drugih policijskih ukrepov skozi celo leto je odstotek utemeljenosti pritožb pod povprečjem države.
Zlatko Pirš, Andrej Zbašnik in Sašo Jejčič
Kriminaliteta v Posavju se ni povečala glede na minulo obdobje, je povedal načelnik Urada kriminalistične policije Sašo Jejčič.
V 2704 obravnavanih kaznivih dejanjih je bilo podanih preko 2100 kazenskih ovadb. Oškodovanih je bilo več kot 1600 fizičnih in pravnih oseb, po podatkih policije gre za skupno obravnavano škodo v višini 664 milijonov SIT. Med skoraj 1200 ovadenimi osebami, ki so zagrešile kriminalno dejanje, je približno polovica tujcev, polovica je državljanov Slovenije.
Raziskanost primerov je bila 68-odstotna, kar je nad sloven-
Lani je PU Krško obravnavala 11 primerov spolnih napadov na osebe, mlajše od 15 let. Odkrili so moškega, ki je spolno zlorabil več mladoletnih dečkov in zoper njega podali kazensko ovadbo. Na vprašanje, zakaj se o takšnih storilcih skrivajo podatki pred javnostjo, je direktor PU Andrej Zbašnik povedal: “Po zakonu o kazenskem postopku državni tožilec vodi in usmeija delo policije. Javnost včasih res dobi občutek, da je storilec bolj zaščiten od žrtve, vendar je zakonitost vedno na prvem mestu.”
skim povprečjem, ki je48-odstot-no, je dodal direktor krške uprave Andrej Zbašnik.
Med drugim so lani na podlagi testov DNK razkrili storilca, ki je v letu 2000 oropal banko v Krmelju. Gre za 35-letnega državljana BiH, sedaj se nahaja v zaporu na Švedskem, kar je zasluga utečenega mednarodnega sodelovanja naše policije.
Na meji so lani zasegli 58 kg konoplje in 30 kg heroina, sicer pa ni zaznati povišane kriminalitete med uživalci mamil, ki bi bila posledica pridobivanja denarja za nakup droge, kot je to v nekaterih drugih regijah.
Znižal seje tudi pritisk ilegal-
cev na slovensko mejo. Zaradi večletnih uspešnih akcij posavskih policistov seje namreč močno povišala tarifa, ki jo sprovaja-lec zahteva za organizacijo prehoda meje po osebi. Cena naj bi po-
skočila na 3000 evrov. Lani so na enega sprovajalca našteli štiri ilegalce, pred leti pa od 40 do 60.
Na mejnih prehodih so zasegli 25 v tujini ukradenih avtomobilov.
V prometu je bilo na območju, ki ga pokriva Policijska uprava Krško, lani manj nesreč kot leta 2001, žal pa sta se zgodili zadnja nesreča s smrtno žrtvijo ob izteku leta in prva v novem letu v Sloveniji na posavskih cestah. Največ nesreč se zgodi na hitri cesti proti Obrežju in na cesti Drnovo -Vrhovo, je povedal načelnik Urada uniformirane policije Zlatko Pirš. Lani je bilo v Posavju obravnavanih preko 1000 prometnih nesreč, v katerih je 10 ljudi izgubilo življenje, v prvih tednih novega leta pa so prometne nesreče teijale že 3 žrtve. Na odsekih, kjer število nesreč izstopa, bo policija okrepila nadzor.
Branka Dernovšek
O raziskanosti zadnjih odmevnih in tragičnih primerov, so na policiji pojasnili, da je odkrita vrsta eksploziva, s katerim se je v blokovskem stanovanju v Krškem močno poškodoval Iztok Baro-nik. Gre za 200 gramov trinitrotonuola ali zloglasnega TNT. Obvestila, od kod je eksploziv prišel in kam je bil namenjen, še zbirajo.
V primeru zgorelega avtomobila Zlatka Gomilška, kjer je bil izražen sum, da gre morda za podtaknjen požar, pa čakajo še zadnjo analizo, ki bo to najbrž ovrgla, saj samovžig avtomobila, če nekdo vanj nekaj vgradi - pa naj bo zgolj radijski sprejemnik - ni nemogoč. Konec koncev je pred leti tako zgorelo policijsko terensko vozilo, v katerega so sami instalirali zveze.
Zaščitene ptice Italijane “spravile"
na hladno
^režice - Na Okrajnem sodišču v Brežicah je bila izrečena sodba petim Italijanom, ki so jih cariniki oktobra lani na Mednarodnem mejnem prehodu Obrežje prijeli pri tihotapljenju °koli 900 mrtvih ptic, zaščitenih z Bernsko konvencijo. Ptice pevke so pobili na Hrvaškem. To je že druga sodba zaradi tihotapljenja ptic, pri prvi je bil prav tako italijanski državljan obsojen na pogojno kazen in 3,5 milijona SIT denarne kazni.
V odsotnosti njihovih; oikov je sodnica v vei Opoštevala obtožnici in z
C0 - SAJptnpna \lnrnola
Oporne kazni in vsake Jon SIT denarne kazni. C J'ca - 27-letni Andreo Ps ®hti Massimo Grifoni i ^'ano Carlo Totti - si s°storilstva “prislužila”
1 f denarne kazni. V k. cer vračunan čas pridni llc' z višjo kaznijo pa ,. la predhodna carin; ^Jimje bila odmerjen;
_i:__•
o Matjašiča, ki je ”)eilil, da “take osebe lso zaželene” in pe • reČen zahtevani peti *.naše države. Sice
, "''ju evrov na pos: l^aJ na prostosti. Kril ® Procesa in ostale
2rv?ev ter poravn; OO-OOO SIT povpre ^ sodbi ni upoštt
j ali oprostilno sodbo, češ da gre le za prekršek, ptice so lovili na Hrvaškem in niso vedeli, da so zaščitene. Tožilec in na koncu tudi sodnica sta menila drugače, saj so imeli dovoljenje za lov fazanov in zajcev, te so v manjši količini tudi prijavili na meji. Za ulovljene ptice pa so imeli tudi prepovedane zvočne, vabe. Enako naj bi kot lovci poznali zaščitene vrste. Še več, vse tri države, tako Hrvaško kot Slovenija in Italija, so podpisnice Bernske konvencije, s katero so pobite ptice
pevke zaščitene. A kot kaže, to ne ustavlja italijanskih lovcev, ki ptice množično pobijajo za gurmanske jedilnike. Samo v tem primeru naj bi ptice po tožilčevem preračunu hrvaške odškodninske uredbe veljale okoli 30 milijonov SIT.
Čeprav sodba še ni pravnomočna, je državni tožilec Matjašič z njo zadovoljen, saj je sledila obtožnici tako glede krivde kot predlaganih kazni, ki so le nekoliko nižje od zahtevanih.
Suzana Vahtarič
Ene od zaseženih ptic na Obrežju
Na Obrežju so lani od septembra do konca oktobra v petih primerih odkrili okoli 5500 mrtvih ptic. Tovrstna iztrebljanja ptic oziroma črna trgovina z njimi je v svetu po pomenu v samem vrhu kaznivih dejanj, takoj za trgovino z orožjem in drogami. Priče iz Prirodoslovnega muzeja Ljubljana so v zaslišanju povedale, daje bil pred nekaj leti v Dolgi vasi zasežen kamion uplenjenih ptic, pred dvema letoma pa je bila na slovensko italijanski meji odkrita naveza z okrog pol milijona pobitih ptičev.
Hitri birokratski prsti
Krško - Lani je bil zaradi novih osebnih izkaznic, potnih ter orožnih listov na vseh upravnih enotah v državi povečan obseg dela. V Krškem za 60 odstotkov, vendar je kolektivu 53 uslužbencev uspelo rešiti preko 99 odstotkov vseh zadev v obravnavi.
Načelnik UE Krško Anton Podgoršek je povedal, da so od obravnavanih 34.270 upravnih in še 47.000 dragih zadev v letošnje leto prenesli le 246 zadev. V roku 30 dni so rešili 98 odstotkov zadev in samo 99 so jih reševali preko dva meseca Zakon o orožju namreč daje trimesečno možnost za dopolnitev zahtevanih podatkov za orožni list
Pri denacionalizacijskih zadevah za zemljišča in stavbe so od skupno 434 vloženih zahtevkov iz minulega obdobja v letošnje leto prenesli še 19 nerešenih primerov.
Načelnik Podgoršek je z delom zelo zadovoljen in'lani je dvomil, da bo lahko delo v upravno notranjih zadevah tako tekoče teklo, saj jih pesti pomanjkanje prostora. Ni jim namreč uspelo urediti “šalterske” službe, kakor so predvidevali. Najverjetneje bodo do ugodnejših prostorov za stranke in uslužbenke prišli konec tega leta, saj se bodo sprostile pisarne z ukinitvijo Uprave za obrambo v Krškem.
Na UE Krško, kjer so lani prejeli certifikat kakovosti za delovno organiziranost, se zavedajo, da morajo svoje storitve čimbolj približati občanom. Zato so želeli informatizirati krajevne urade v občini, za katere imajo računalnike, potrebujejo pa še tiskalnike. Pričakovali so, da bo tiskalnike kupila občinska uprava, strošek bi bil približno 800.(XX) SIT. Vendar se o tem niso uspeli dogovoriti, zato se je načelnik sedaj obrnil na krajevne skupnosti, ki bodo najverjetneje iz svojih virov izdvojile denar za tiskalnike. Krajevni urad, kjer lahko občan ureja določene upravno notranje zadeve, je za podeželje dobrodošla pridobitev. B.D.
kompas po pravnih labirintih
Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin
Vprašanje:
V podjetju, kjer delam, sem proglašena za tehnološki višek. Stara sem 51 let. Zanima me, kakšen je po novem zakonu postopek odpovedi delovnega razmerja iz tega razloga in kakšne pravice pridobim na Zavodu za zaposlovanje glede na to, da imam nekaj čez 30 let delovne dobe?
K. L. iz Krškega
V	novem Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR) izraza tehnološki višek ni več. Namesto tega je zakonodajalec uredil tovrstno situacijo z opisom “ko preneha potreba po opravljanju določenega dela”. To je sedaj lahko eden izmed razlogov za redno odpoved delovnega razmerja (poslovni razlog), seveda pod pogoji, ki jih določa pogodba o zaposlitvi..
Vzroki iz poslovnega razloga so lahko sedaj ekonomski, organizacijski, tehnološki in drugi podobni razlogi.
Ker spadate v kategorijo tako imenovanih “starejših delavcev”, ste varovani pred odpovedjo, saj vam delodajalec brez vašega pisnega soglasja ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga vse do tedaj, dokler ne izpolnjujete minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
Kateri delavci spadajo v skupino starejših delavcev, je opredeljeno v členu 201 Zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da velja za ženske in moške enaka starostna meja 55 let. Vendar pa zakon v prehodnih določbah določa postopno zviševanje starosti za delavke, in sicer posebno varstvo uživajo delavke, ki so bile ob uveljavitvi zakona, to je 1.januarja 2003, že stare 51 let. Ta starost pa se vsako leto zviša za štiri mesece.
Kot je razvidno iz zakona, torej do dopolnitve starosti 51 let delavka v primeru, če so potrebe po njenem delu prenehale, ne spada v varovano skupino starejših delavce. V takih primerih lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi tudi iz poslovnega razloga, če nima možnosti urediti zaposlitev na drugih delih ali dokvalificirati oz. prekvalificirati tako delavko, kot to zahteva zakon (88.člen ZDR).
Pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi delovno razmaje preneha po izteku odpovednega roka. Dolžina odpovednega roka je odvisna od delovne dobe pri delodajalcu. Če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delavec, je odpovedni rok 30 dni. Če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec zaradi poslovnih razlogov in ima delavec preko 25 let delovne dobe pri delodajalcu, je odpovedni rok 150 dni (člen 92/2 ZDR).
Delodajalec in delavec pa se lahko namesto odpovednega roka dogovorita za odškodnino. Dogovor mora biti v pisni obliki (93 člen ZDR). Zakon ne določa višine odškodnine. Pa vseeno je v zvezi s tem primeren kriterij ta, da delodajalec v primerih, ko pride do odpovedi s strani delodajalca, odškodnina predstavlja izgubljen zaslužek, ki bi delavcu pripadal do poteka celotnega odpovednega roka. V vašem primeru bi moral biti tak izračun izgube zaslužka napravljen za 150 dni. Seveda pod pogojem, da ste izpolnila 25 let delovne dobe pri delodajalcu, ki vam je iz poslovnega razloga odpovedal pogodbo o zaposlitvi.
Po izteku odpovednega roka in s tem prenehanju delovnega razmerja se v skladu z Zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti lahko v 30 dneh prijavite Zavodu RS za zaposlovanje in zaprosite za pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo. Višina denarnega nadomestila (bruto znesek) znaša v prvem mesecu 70 odstotkov, v nadaljnjih mesecih pa 60 odstotkov povprečne bruto plače zavarovanca, ki jo je prejemal v dvanajstih mesecih pred nastankom brezposelnosti. V vašem primeru lahko ta pravica traja največ 18 mesecev. V času, ko je zavarovanec prijavljen na zavodu kot brezposelna oseba in prejema denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, mu teče zavarovalna doba za pokojninsko zavarovanje.
Po prenehanju pravice do denarnega nadomestila lahko pod določenimi pogoji delavka, če ji do izpolnitve pogojev za upokojitev manjkajo največ tri leta, pridobi pravico do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje s tem teče tudi zavarovalna doba za pokojninsko zavarovanje), ne pa tudi prispevka za zdravstveno zavarovanje. Če pa je po izteku pravice do denarnega nadomestila zavarovanec slabšega premoženjskega stanja ( pri čemer se upoštevajo tudi dohodki družinskih članov), lahko uveljavlja pravico do denarne pomoči v višini 80 odstotkov zajamčene plače po zakonu, zmanjšane za davke in prispevke, ki se izplačujejo največ 15 mesecev. Brezposelnim osebam, ki pa jim manjkajo do upokojitve največ tri leta, pa se v tem primeru izplačuje navedeno nadomestilo do upokojitve.
V	zvezi s pravico do denarnega nadomestila in pravico do denarne pomoči med brezposelnostjo pa je potrebno še opozoriti, da se mora upravičenec do takšnih pomoči javljati zavodu za zaposlovanje in da mu te pravice predčasno prenehajo, če odkloni ponujeno zaposlitev,ali če ne pokaže svojega aktivnega sodelovanja za iskanje nove zaposlitve.
O postopnem zviševanju starosti delavk za pridobitev statusa varovane starejše delavke v letu 2003 pa velja za delavke, ki so že pred tem letom dopolnila 51 let starosti, v letu 2004 pa tiste delavke , ki so že pred tem letom izpolnile starost 51 let in štiri mesece in tako naprej. Tako bo delavka, ki bo v letošnjem letu dopolnila 51 let, postala varovana starejša delavka šele 1.1.2004, dotlej pa ji lahko brez njenega soglasja delodajalec odpove delovno razmerje iz poslovnega razloga. Po tem datumu pa bo zato potreboval pisno soglasje delavke, vendar pa bi ta način prenehanja delovnega razmerja pomenil, da delavka pri Zavodu RS za zaposlovanje ne bi bila upravičena do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, na kar je potrebno še posebej opozoriti.
Ponovno za zapahe
Krško - Na okrajnem sodišču je pred dnevi bila izrečena sodba Francu Turku. Obsojeni je v drugem kazenskem postopku, saj je bil zaradi hude telesne poškodbe za zapahi enajst mesecev, zdaj pa so mu zaradi kaznivega dejanja z elementi nasilja prisodili osem mesecev zapora. Obtožen je bil za več kaznivih dejanj ogrožanja varnosti ter na eno poškodovanje tuje stvari. Sodba še ni pravnomočna. S.V.
RAZVEDRILO
Piš
--.
stn
HOROSIKOF
OVEM
Polni boste energije in navdušenja. Vaše glavno razvedrilo bo šport, pa tudi strastna ljubezen. Ce ste rojeni marca, boste imeli še prav posebno srečo, najbolje pa bo, če se odpravite na avanturistično potovanje. Uspeh v službi !
Bik
Veliko boste imeli dela okrog hiše, toda ne zaletavajte se preveč, da ne bo nesreče! Prenagljene odločitve vam lahko škodujejo na poslovnem področju, kjer boste imeli sicer veliko priložnosti za dogovarjanje, trgovanje in krajše poti.
DVO JČkA
Zelo romantičen mesec, še zaljubite se lahko in pamet pošljete na pašo! Zaradi povečane telesne energije si privoščite čimveč športa. Največ sreče na vseh področjih boste imeli tisti, ki ste rojeni maja.
RA k
Odločite se za čimveč krajših izletov in sprehodov, da si raztresete misli in se malo sprostite. V ljubezni ne pričakujte nemogočega, saj zvezdice ne bodo na vaši strani. Pa tudi zapravljajte čimmanj, saj bo imel vaš žep luknjo!
LEV
Eksploziven čas! Od energije vas bo kar razganjalo, a bodite previdni, saj bi se vam prenagljenost in nestrpnost lahko maščevali! V športu odlično, v ljubezni pa še bolje, saj se bodo vse oči zaljubljeno obračale k vam.
DEVICA
Razmišljali boste in razmišljali in medtem, ko se bodo drugi zabavali, boste vi “stuhtali” marsikaj pametnega. Odlično za intelektualno delo - študij, pisanje, raziskovanje. V ljubezni pa ne bo pravih priložnosti. Potrpljenje je božja mast!
TEHTNICA
Čudovit čas je pred vami! Nenavadno privlačni boste in v ljubezni boste imeli veliko srečo. Planeti bodo pripomogli k pestremu družabnemu življenju, imeli boste tudi ogromno energije. Rojenim septembra se obetajo nova prijateljstva.
ŠKORPIJON
Naporen čas za vas! Če boste v službi, vas bodo zasuli z delom, zato se boste počutili kot nemočna žrtev. Bolje, dajo kam popihate, toda ves čas bodite previdni, saj vas bodo planeti zapeljevali k prenagljenim odločitvam.
STRELEC
Od energije vas bo kar razganjalo, vaša avanturistična narava bo zares prišla na svoj račun. Vzemite si svobodo, po kateri hrepenite, in privoščite si veselje! Posebno srečo boste imeli novembrski strelci; nova prijateljstva.
KOZOROG
Na denarnem področju nekaj skrbi in nepotrebnih stroškov, zato naredite finančni plan in se ga držite! Na poslovnem področju sicer uspeh in sreča, saj boste nenavadno komunikativni, domiselni in spretni.
vodnar
Romantičnih štirinajst dni, še zlasti za vodnarje, ki boste te dni preživeli v tujini. Ker boste tako razigrani, boste privlačili številne poglede, toda pazite, da se z neko pomembno odločitvijo ne bi prenaglili. Previdno tudi pri športu!
RIBI
Nemiren čas. Če boste v službi, se boste morali ukvaijati s podrobnostmi, ki vam bodo šle na živce.
Pazite tudi, kaj govorite, saj bi vaše izjave lahko skriti-zirali. Če boste na dopustu, vam seveda ne more biti
drugače kot lepo.

... na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju
nagradna križanka
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
1. nagrada-knjižna nagrada Matejka Pusovnik, Aškerčeva 1, 3310 Žalec
2. nagrada -zgoščenka
Miro Krušič,
Šercerjeva 2b, 8281 Senovo
3. nagrada-kaseta Ana Požek,
NHM 16, 8290 Sevnica
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
KOKUS, APODA, NEMET, ARA, APARAT, PURITANEC, KI, ONANIJA, IVAN, LIZE-NA, UJEDA, IFOR, SMRAD, GORCA, AB, ROK, LR, ITALIJANI, OMAJADI, ANIL, TAMARAK, KAČA.
Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 28.2.2003, na naslov:
Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla!
3** #				H				SESTAVIL BOJAN MACUR	LY0NSKJ ŠKOF, OČE DOGMATIKE	KOČA	JAPON. ZDRAVNIK	NEMŠKI SKLADAT Otto	POGOSTO ŽENSKO IME
				1									
I	imm					iti			PRAVO- SLOVNA PODOBA		5			
						r		ROGAČ					
								ŽENSKO IME				12	
								PEVEC Robič			11		HUMO- RISTKA Putrih
RADIO SP/NICA	MORSKA RIBA ROPARICA	OGRAJA IZ OSTRIH KOLOV	SLOV. PESNIK Jože	24.inl6. ČRKA	KDOR PREDLAGA NOVOST	AM. ORGAN; ZA POMOČ V Z SVET. VOJNI		MESTO V ITALIJI PREBIV. IRSKE					
MANJŠINA V PARLAMENTU				1							ANTON ČEBULJ ČLOVEKOV PRIJATELJ		9
ŽENSKI PLESNI ČEVELJ									ČRNO- GORSKI VLADIKA	PEVKA ZADORA VRSTA ZELENJAVE	7		
POD	10			MESTO V ŠPANUI VUKAN NAJAPON.						4		DEPARTMA V FRANCIJI	GARANT
SlOV. OPERNI PEVEC						6		1 1	1			2	
IVAN SISINGER			SARAJEVO			IZTOK VIRANT		ELEMENT (kratica)			SIMON OHM		
			PREMAZ ZA LES								TELEFON		
ROMUN. MESTO 08 DONAVI								VRSTA STROJNE ŽAGE					
FRANC. DRAMATIK Aftiut				3				ŠPANSKI PESNIK BLAS DE					8
LOVEC NA RAKE							LVACLAS	GRAD PRI VELENJU					
Fotokopij ne upoštevamo!
12 6
Kino servis Brežice
Četrtek, 20.2., ob 18. uri Jaz, vohun, akcijska komedija, ob 20. uri Lomilki src, komedija; petek, 21.2., ob 18. uri Jaz, vohun, ob 20. uri Lomilki src; sobota, 22.2., ob 18. uri Lomilki src, ob 20. uri Jaz, vohun; nedelja, 23.2., ob 18. uri Lomilki src, ob 20. uri Jaz, vohun; četrtek, 27.2., ob 18. uri Dva tedna za ljubezen, komedija, ob 20. uri Ujemi me, če me moreš, drama; petek, 28.2., ob 18. uri Dva tedna za ljubezen, ob 20. uri Ujemi me, če me moreš;
Sobota, 13., ob 18. uri Dva tedna za ljubezen, ob 20. uri Ujemi me, če me moreš; nedelja, 2.3., ob 18. uri Dva tedna za ljubezen, ob 20. uri Ujemi me, če me moreš; četrtek, 6.3., ob 18. uri Rezervni deli, slovenski film, ob 20. uri Sestre magdalenke, drama.
Kulturni dom Krško
Četrtek, 20.2., ob 18. uri Princesa Mononoke, risana pustolovščina, ob 20.15 Formula 1, akcijska komedija; petek, 21.2., ob 18. uri Planet zakladov, družinski animirani film, ob 20. uri Formula 1; sobota, 22.2., ob 18. uri Planet zakladov, ob 20. uri Princesa Mononoke; nedelja, 23.2., ob 18. uri Planet zakladov, ob 20. uri Formula 1; četrtek, 27.2., ob 18. uri Frajerske superge, komedija, ob 20. uri Gostišče “Pri mami”, komedija; petek, 28.2., ob 18. uri Gostišče “Pri mami”, ob 20. uri Frajerske superge; sobota, 13., ob 18. uri Frajerske superge, ob 20. uri Gostišče “Pri mami”; nedelja, 2.3., ob 18. uri Gostišče “Pri mami”, ob 20. uri Frajerske superge.
novosti knjižnice brežice
S predstavitvijo novosti Knjižnice Brežice začenjamo pri najmlajših. Duhovita otroška slikanica Hišni nebodijihtreba bo mladim bralcem pomagala na strahove, neprijetne plati življenja in manj sijajne človeške lastnosti gledati s humorjem. Kako razložiti otroku, da se bo družina povečala? Odgovor ponuja izvirna zgodbica Pingvinčkova pošta, ki govori o pingvinčku Milku, ki se zelo veseli novega člana družine. Čeprav ga vsi sprašujejo, kako je z Jajcem (ki se bo izleglo), in čeprav je poln pričakovanja, mirno odgovarja na nadležna vprašanja.
Slavko Grafenauer je v kuharskem priročniku Kuhinja naše družine zbral recepte, ki so se v njegovi družini zbirali in uporabljali iz roda v rod. Nanizane so vse klasične slovenske jedi ter najboljše iz svetovne kuhinje. Josef Ranald, avtor knjige Kako beremo usodo z dlani, je po analiziranju več kot 100.000 rok dognal, da dlan resnično razkriva človekov značaj, zdravje, temperament in celo zdravje. Priročnik vsebuje dovolj izčrpen opis rok, prstov in dlani, da lahko sami takoj začnete z analiziranjem rok. V branje vam ponujamo tudi zapis ladijskega dnevnika, poročila prve slovenske navtične ekspedicije na Antarktiko in osebni dnevnik pomorščaka, krmarja in- vodje projekta “Hom 2000” - Romana Kvaternika z naslovom Horn 2000.
V knjigi Skrivnostna smrt Tutankamona avtor s kombiniran; jem zgodovinskih dejstev in najnovejših dokazov sodobne znanosti rekonstruira nepričakovano smrt Tutankamona, devetnajstega kralja Egipta, in negotov čas pred več kot 3000 leti. Poskuša najti odgovor na vprašanje, ali je bil Tutankamon res umorjen. Najnovejše rentgenske slike njegove lobanje dajejo slutiti, daje umrl nasilne smrti. Valerio Massimo Manfredi je avtor nove trilogije o Aleksandru Makedonskem. V prvi, v slovenščino prevedeni knjigi, Sin sanj spremljamo Aleksandrovo otroštvo in mladost, strogo, toda vsestransko vzgojo, ki mu jo je odredil oče Filip. Spoznamo tudi mater Olimpiado in Aleksandrove mladostne prijatelje, ki so vsi po vrsti pripravljeni,umreti zanj.
Dirka, Številke za umor, Rezilo 2, Posebno poročilo. Ženk*' Vse za sina, Fantje in punce, V slabi družbi pa so nove videokasete, ki si jih lahko izposodite v Knjižnici Brežice.
Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (http:/' www.bre.sik.si/), v rubriki Novosti Knjižnice Brežice, ki bo v pr°' gramu Radia Brežice in Radia Sevnica v petek, 21. februarja, ob 9.30 in na oglasni deski v Knjižnici Brežice.
Sabina Strmecki, univ.dip.bib‘-
Radio
Sevnica

&0
Pr
ka
L
lo ] H Piti
c>;
taš
H
»ti
Pre
Pie
kit
Pišeta: Škrat Smrčobrad in Karmen Molan 'Iran 17
SavaGlas, 20.2.2003
Učenci ob kulturnem prazniku
Slovenski kulturni praznik vsako leto popestrijo številne kulturne prireditve. Se vedno pa velja, da je vsaka med njimi posebna, a tiste, v katerih sodelujejo otroci, vedno prekašajo vse druge. Otroci so tudi letos sodelovali na prireditvah, ki so jih pripravile posavske osnovne šole.
V kulturnem domu Dobova je Potekala proslava, v kateri so se Predstavili učenci OŠ Dobova, °troški pevski zbor ter mladinski Pevski zbor osnovne šole, sodelo-val je tudi Godalni kvartet glasbene šole Brežice, Pihalni sekstet Sodbe na pihala Loče in dobo vske niažuretke ob spremljavi gasilske Sodbe na pihala Loče. Učenci OŠ ^režice so sodelovali na dveh pri-reditvah. Prva je potekala v Prosenem domu v Brežicah. To je hila proslava ob kulturnem prazniku s tematiko starih ljudskih običajev, povezanih v pesmi in besedi. Učenci so se občinstvu Predstavili v narečju in narodnih nošah. Projekt so pripravljale Učiteljice brežiške šole pod vod-s|vom Romane Zorko in Da-niitke Ferenčak Agrež, za sceno sta poskrbela Mojca Planinc in
Franci Šekoranja, kulturni program pa so skupaj z učenci pripravile njihove učiteljice. Druga prireditev je potekala v šoli; to pa je bila učna ura z naslovom “Rimske delavnice”, ki jo je organiziral Ivan Kastelic, kustos-peda-gog v Posavskem muzeju Brežice. Šlo je za učno uro, v kateri je kustosinja Gorenjskega muzeja dr. Verena Perko otrokom predstavila prehrambene navade bogatejšega sloja starega Rima, otroci pa so s pomočjo diapozitivov spoznavali skrivnosti amfor, prav tako pa so se spoznavali s starorimsko kulinariko na takšen način, da so sami pripravili polnjene dateljne na več načinov. Sicer pa je bila prireditev namenjena popularizaciji muzeja in približevanju muzeja in njegove dejavnosti tako otrokom kot staršem.

enci so tudi sami pripravljali starorimske dobrote.
Tako so se predstavili brežiški šolarji na kulturni prireditvi, ki so si jo dopoldne ogledali njihovi vrstniki, popoldne pa tudi starši.
Kustosinja Gorenjskega muzeja dr. Verena Perko je učencem tudi praktično predstavila starorimsko kulinariko.
Kulturno popoldne v vrtcu
h
Onbončki in Zelvice iz Vrtca Mavrica Brežice smo ves teden pred Slovenskim kulturnim J^znikom preživljali v deželi knjig, v pravljicah, pesmicah, lutkah, različnih rimah, ugan-. saj vemo, da imajo knjige rade tiste, ki jih berejo in ob njih postajajo radovedni, ^ajdljivi, pa tudi malo nagajivi.
Zaključek tega je predstavljajo Popoldansko srečanje s starši Vsakem oddelku posebej. Sku-'na štirih staršev Bonbončkov je °troke in ostale starše v igralni-Zaigrala lutkovno igro “To je U žogica”, za katero smo imeli . 7aj dni prej tudi vajo. S skupni-1 aiočmi smo nato igralnico tudi “Uredili v tri samostojne delav-|j,Ce> kjer smo s starši izvajali raz-dejavnosti.
0,v bralnem kotičku so starši °kom brali, gledali knjige in se Sovaijali. Likovni kotiček smo
l-Uredili v slikarsko delavnico l r so otroci ob pomoči staršev ir pj.-*'S izpolnjevali svoje “Pobarvam U*vyice” v okviru celoletnega bral projekta “Knjigoljub”.
L . 0 obiskana je bila tudi de-‘‘I Ujca, ki smo jo poimenoval 'Jn'nkanje in friziranje”, saj sme % Obijali kar dva igralna ko da smo lahko čakali na vr-^ ?a frizure. Najprej je mamic.
eSa od otrok, ki je po poklic
Zelvice
frizerka, otroke frizirala, nato pa so se ojunačili še nekateri starši in na koncu smo bili prava druščina različnih barvnih odtenkov las.
Zelvice so se zabavale v telovadnici vrtca, saj so zaradi same vrste dejavnosti potrebovali večji prostor. Ena od mamic je s svojim
duetom zabavala vse prisotne ž glasbo in svojim petjem v telovadnici ter jih tako zvabila tudi k plesu. Ne samo otroci, tudi odrasli so se predajali ritmom glasbe in uživali daleč proč od vsakdanjih skrbi. Nekateri so zraven še zapeli.
Kulturni praznik pa so starši popestrili tudi z risanjem portretov svojih otrok, kar jim je v začetku predstavljalo veliko težav, na koncu pa so ugotovili, da so pravi umetniki. Portreti njihovih otrok bodo krasili otroške sobice in jih s tem spominjali na prijetno doživetje.
Ko smo tako opazovale dogajanje okoli sebe in ga delile z vsemi prisotnimi, smo začutile, daje bilo najpomembnejše to, da smo lahko prisluhnili drug drugemu in se povezali s prijetnimi čustvi.
Bonbončki z Mileno in Slavico ter Želvice z Jožico in Slavico
Pobuda za zbiralno akcijo
Ekološka skupina GEA iz OŠ Raka že tretje leto zbira pokrovčke: plastične, kovinske...
Pokrovčke zbiramo po razredih in jih shranjujemo v kartonskih škatlah. Enkrat letno pa učenci z mentoricama odpeljejo pokrovčke na vrhniško deponijo v predelavo.
Iz njih izdelajo granulat, ki ga porabijo za izdelavo plastične embalaže za šampone, kreme in druge kozmetične izdelke.
Tako ozaveščamo mlade rodove, jih navajamo na reciklažo in rešujemo naravo pred nesnago. Še v letošnjem letu bo v krški občini začela delovati deponija za ločevanje in predelavo odpadkov, zato bo zbiranje pokrovčkov možno tudi v Krškem.
OŠ Raka v sodelovanju s podjetjem Kostak daje pobudo vsem šolam v krški občini, da na šolah spodbudijo in organizirajo zbiranje pokrovčkov. Zbiranje bi trajalo celo šolsko leto. Zaključek akcije bo ob koncu maja z nagradno ekskurzijo za delegacije učencev z mentorji vseh sodelujočih šol.
Za vsa vprašanja, pobude in poročanja o uspešnosti akcije smo vam na voljo na tel. številki 49-75-022 (Jadranka Kržan in Marijana Pavlovič).
V	upanju, da nas družijo skupni cilji, vas lepo pozdravljamo in se veselimo vašega sodelovanja
Otroška
maškarada
V	organizaciji Zveze prijateljev mladine Krško in Društva prijateljev mladine - levi breg bo v soboto, L marca, med 14. in 17. uro v Hotelu Sremič v Krškem potekalo 4. tradicionalno otroško pustno rajanje. Za zabavo bodo poskrbeli animatorji Zveze prijateljev mladine Krško.
Popotniška čajanka
Ob Slovenskem kulturnem prazniku smo na OŠ Maksa Pleteršnika Pišece organizirali prvo prireditev v novi šolski stavbi.
Naša prijatelja, gospa Alenka Hočevar, sorodnica Maksa Pleteršnika, in gospod Željko sta nas ob diapozitivih popeljala v daljno Šri Lanko, prijazni prostovoljec Sergej pa nam je pomagal pripraviti okusne indijske jedi. S tem prisrčnim srečanjem smo se vključili v multimedijski projekt Unesco ASP mreže z naslovom “Večerja - estetski in etični dogodek”, s pomočjo interneta pa smo se isti večer povezali z devetimi slovenskimi šolami in kraji ter tako spletli nov venec prijateljstva.
Vabimo vas, da nas obiščete na naših spletnih straneh: www2.arnes.si/čoskkpi 1 s/vecerja/vecerjal .htm
Rut Zlobec, OŠ Maksa Pleteršnika Pišece
Žarek v novi šoli
V četrtek, 13. februarja, je na OŠ Maksa Pleteršnika literarna skupina Žarek iz Brežic predstavila Franceta Prešerna in njegove pesmi drugače, kot smo navajeni. Poleg domačih ustvarjalcev so se nam pridružili tudi prijatelji z OŠ Bizeljsko. Eden od gostov nam je zaupal zgodbo o svoji prvi ljubezni. Smešno je bilo, ker je povedal, daje s Prešernovimi verzi hotel dekle osvojiti kar v hlevu.
Skupina Žarek v Pišecah
Člani skupine Žarek so prebrali tudi svoje pesmi. Po pogostitvi smo učenci poskusili zaplesati srčkov ples, a čeprav se bliža Valentinovo, nam je bilo malo nerodno. Raje smo igrali odbojko. Dogovorili smo se, da se bomo srečali na skupnem športnem dnevu. Skupina Žarek pa bo poskrbela za sonce.
Dijana Kene, 8. r, OŠ Maksa Pleteršnika Pišece
Gimnastičarka na obisku
V sredo, 5.2.2003, nas je na OŠ Globoko obiskala gospodična Marcela Merslavič. Na šolo jo je povabil naš učitelj športne vzgoje Bojan Hotko, da bi nam pokazala nekaj različnih skokov na mali prožni ponjavi. Izvedla je naslednje skoke: vskok vzravnano, vskok ulek-njeno, vskok skrčeno, vskok s prednoženjem raznožno, vskok s pol vijaka, preval naprej letno, salto naprej, salto bočno iztegnjeno, salto naprej iztegnjeno.... Ob njej seje na vso moč trudilo nekaj učencev 5. in 8. razreda. Spodbujalo jih je veliko število sošolcev, ki so se zbrali v telovadnici. Marcela nas je še posebno navdušila, saj nam je ob vsakem njenem skoku zastal dih. Za njene skoke smo jo nagradili s podpisi in ploskanjem. Kmalu seje morala od nas posloviti. Upamo, da bo prišla še kdaj in nam pokazala še kakšen akrobatski element.
Maja Dušic, Kristina Preskar in Lea Jakolič, 5. razred, OŠ Globoko
Zimske počitnice
Že res, da so počitnice v času, ko to prebirate, v polnem zamahu. Pa vseeno je prav, da pregledamo program dejavnosti, ki gaje za počitnikarje pripravila Zveza prijateljev mladine (ZPM) Krško. Na njihovem sedežu na CKŽ 23 v Krškem vsak dan vse do sobote, 22. februarja, potekajo dnevi odprtih vrat. Vsak dan med 10. in 12. uro poteka v prostorih ZPM tudi delavnica pod naslovom “Nekaj bi vam rad povedal”.
Sicer pa sta se že zgodila tudi izleta v Ljubljano, kjer so si otroci ogledali Center Evrope ter Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, udeleževali pa so se tudi motivacijske delavnice “Različni in enaki živimo skupaj v Evropi in na planetu Zemlja”. Ta delavnica poteka v okviru letošnjega razpisa literarnega, likovnega, internetnega in fotografskega natečaja “Evropa v šoli 2003” pod strokovnim vodstvom nosilcev natečaja. Sicer pa so vse podrobne informacije na voljo na spletnih straneh http:// www.europe-at-school.org, besedilo letošnjega natečaja pa lahko najdete tudi na spletnem naslovu http://idcse.nuk.si. informacije so na voljo tudi na Zvezi prijateljev mladine Krško, CKŽ 23,8270 Krško ali na telefonskih številkah 07/48-80-360 ali 48-80-368.
Tudi Mladinski center Krško v sodelovanju z A-Helpom pripravlja počitniške aktivnosti. Počitnikarji so dva dni preživeli v družbi Darje Šerbec, skupaj so ustvarjali in raziskovali.
Počitniške aktivnosti tečejo tudi v Mladinskem centru Brežice. Vsak dan se udeleženci zbirajo ob 9. uri, najprej opravijo minute za sproščanje, nato pa sledijo delavnice. Tako so že potekaile osnove reliefnega oblikovanja ter reliefne tehnike barvanja, spoznavali pa so se tudi z ravnotežjem. Četrtek je namenjen integraciji ognja in vode ter miniaturam, petek pa kulinaričnim dobrotam, postavitvi razstave in karaokam, medtem ko se bo v soboto po ustaljenem urniku odvijal sobotni živ-žav.
OGLASI
stran 18
AUJJ.UU>
NED
NED
mesec in vol
RENAULT
mesec in pot
RENAULT
Ob prehodu starega leta v novo spet prihaja Renaultov mesec, mesec in pol. V njegovi ponudbi lahko najdete izjemne popuste za modele Renaultovih vozil letnika 2002. Vozilo letnika 2002 je tako lahko vaše ie od 150.000 pa do
500.000 SIT ceneje, odvisno za kateri model se boste odločili, Renaultov mesec, mesec in pol. Ujemite gai
■
Hnflicl
TPV AVTO Brežice
*»».***-**. Cesta bratov Cerjakov 11, 8250 Brežice
B Tel.: 07 49 91 903, 49 91 904
FA&TEKfr DOBOVA 2005
28.02.2003 ■ 08.03.2003
TURISTIČNO DRUŠTVO - SEKCIJA FAŠJENIC
RRCCZRM PRIREDITEV
PETEK 28.02. BREŽICE
SOBOTA 01.03. DOBOVA
07.00	IZID PUSTNIH NOVIC
08.30 PREVZEM OBLASTI NA OBČINI BREŽICE POSTAVITEV NOVEGA ŽUPANA
11.00	SVEČANA SEJA V RESTAVRACIJI ŠTEFANIČ
PONEDELJEK 03.03.	LOČE
TOREK	04.03.	LOČE
DOBOVA
DOBOVA
SREDA	05.03.	LOČE
ČETRTEK	08.03.	LOČE
PETEK	07.03.	LOČE
19.00	FAŠJENKOVA FANTOVŠČINA IN DEKLIŠČINA DARILO ZAROČENCEM; SLAČI FANT IN PUNCA ZABAVA V KULTURNEM DOMU Z ANSAMBLOM ROŽMARIN
- GOSTJE FAŠJENKOVE SESTRE MLADOLETNIM VSTOP PREPOVEDAN PROGRAM BO POVEZOVALA DOROTEA STUPAR
17.00	ZAČETEK OZNANJEVANJA PUSTA SODELUJEJO ORGANIZIRANE SKUPINE IZ VSEH VASI
06.00	TRADICIONALNI KOSCI
07.00	TRADICIONALNI ORAČI
12.30	ZBIRANJE PUSTNIH SVATOV PRED KULTURNIM DOMOM
13.00	OBHOD POVORKE SKOZI VSE VASI NAŠE FARE
SODELUJEJO;	- ŽENIN IN NEVESTA
-PRIČE INŽLAHTA
• KONJSKE VPREGE IN JEZDECI
17.00	PUSTNA "ŠRANJGA"
17.30	VELIKA FAŠJENKOVA SVADBA Z ANSAMBLOM CAN-CAN
SOBOTA 08.03. LOČE
DOBOVA
20.00	PORAVNANJE POKOJNEGA GROFA MUKRIČKIGA
SODELUJEJO:	- DOBOVŠKI ROGISTI 'MALO DRUGAČE"
-MISIJONAR IN MINISTRANTI
-	GOSTJE IZ BOKE KOTORSKE - KOTORSKE
19.00	KROPITEV GROFA MUKRIČKIGA
SODELUJEJO:	- MEDNARODNE DELEGACIJE Z VENCI
-MISIJONAR IN GOVORNIKI -PEVCI IZ KAPEL
19.00	ZADNJE SLOVO OD GROFA MUKRIČKIGA
20.00	OBGLAVITEV POKOJNIKA
SODELUJEJO:	-VAŠKI GODCI
-MISIJONAR IN MINISTRANTI -ŽALUJOČI PLEMIČI -GROSPIZDUKARJI
14.00	FORMIRANJE POVORKE "5. MEDNARODNI KARNEVAL" SODELUJEJO; - MASKE IZ HRVAŠKE
-	MOZIRSKI PUST -KORANTI IZ HAJDINE -KOSCI IN ORAČI
-	SKUPINE IZ VSAKE VASI NAŠE FARE
-	GASILSKA GOOBA LOČE IN MAŽURETKE
-	OSTALE DOBRODOŠLE MASKE
15.00	PRIHOD POVORKE V DOBOVO
-	PREDSTAVITEV POSAMEZNIH SKUPIN
16.00	JAVNA ZAPUŠČINSKA RAZPRAVA - TESTAMENT IMENOVANJE FAŠJENKOVEGA VITEZA ZA ZASLUGE
16.30 PREDAJA OBČINSKEGA KLJUČA STAREMU ŽUPANU KATAPULTIRANJE GROFA MUKRIČKIGA
17.00	VESELA SEDMINA Z ANSAMBLOM CAN-CAN
LJUDSKA UNIVERZA
Sava Glas, 20.2.200.'
stra
KRŠKO
učimo se za življenje
Ekonomska fakulteta Ljubljana in Ljudska univerza Krško vabita k
vpisu v 1. letnik študija na daljavo
na Visoki poslovni šoli Zadnji rok za prijave je
8. marec 2003.
Informacije:
Ljudska univerza Krško, Dalmatinova 8, Krško, www. lukrsko. si/portal, telefon: 07/48-81-160, 48-81-175
tudi v programu Radia Brežice in Radia Sevnici vsak dan med 11.30 in 12.00 uro
14 v/c/ms /fcšAc
'O
Ir*
2
!
p.
a 490 21 17
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL ŠKODA
TEHNIČNI PREGLEDI	j
PODALJŠANJE REGISTRACIJE	«.
PRENOS LASTNIŠTVA	8
TU« OB SOBOTAH P012. URE!____ Jtj
menjalnica t ugodne cene in nizki stroški
Medni ženski bouUque Dalmatinov* A, Krško
maturantske obleke oblačila za svečane priložnosti pletenine modni dodatki torbice
jeans program
flene^t
HOTEL SREMIČ KRŠKO
Tel.: 0714303-800
HTC, Trg svobode 11 SEVNICA Tel.; 07 / 8141 680
»•odkup in prodaja deviz '»"ugodni devizni tečaji, količinski popusti '»•sprejemamo naročila za delnice, vzajemne sklade (domače in tuje) in obveznice RS 39 (žrtev vojnega in povojnega nasilja)
Derma Art
D. O-O.
Kamnoseštvo
Telefon:	zen Faks:
07/490 59 00 Mu 07/490591°
LASERSKI KABINET www.dermaarLsi
Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb
07/ 49 66 044, 031 / 681 401
Jakša
NAGROBNIKI STOPNICE IN TLAKI KAMNITA GALANTERIJA OKENSKE POLICE #
Marjan JakSa s.p.CKŽ 65, 8270 K*4*
AVTO MA*
MDB 9, 8273 LESKOVEC, Tel: 07/492 H 66 PRI NAKUPU VOZIL
RENAULT J
POPUSTI DO 500.000 SOj
BREŽICE VMERMARKETU Tel: t>9 93 395
KRŠKO NA VIDMU Tel:ti9 21 8£>71
,\eV*V'°


NC INTERMARKET BREŽICE I. nadstropje
VALENTINO, NANNINI, IAB0D, PERLETTI
torbice, pasovi, potovalni program.
SP{gpt>/ u denarnice, srajce, dežniki .. POPUST VELJA 7.A GOTOVINSKO PLAČILO.....
4PN VUIKANIZERSTVO Brigita Andol*«* *P'
m) i&vt c a L-rrs?KM>
ROČNA AVTOPRALNI^ PESTRA IZBIRA PNEVJVtAT*
OLJA FUCHS
ALU PLATIŠČA	0™%%»
AVTOKOZMETIKA	9
www.yulkanlzerstvospica-sp s'
Natalija z Brežine je vprašala, kdo je zadolžen za pluženje snega v Brežini, Staneta pa je ob sneženju, ki je bilo v času oddaje obilno, zanimalo, kdaj bodo pristojni začeli plužiti.
Na obe bodici je vodja enote vzdrževanje cest pri Komunalno stanovanjskem podjetju Brežice Matjaž Resnik na kratko odgovoril, da se pluženje prične pri debelini snega 15 cm, verjetno pa tudi prej, če se bo pokazalo, da se bo sneženje nadaljevalo. Tudi cesto skozi Brežino vzdržuje Komunalno stanovanjsko podjetje Brežice.
Martin iz okolice Podbočja je izpostavil bodico glede avtobusnih postajališč ob gradnji novega krožišča na Križaju pri Podbočju oziroma Kostanjevici ter obenem povprašal, kdo mora na postajališčih Izobešati vozni red avtobusov.
Vodja Oddelka za komunalno infrastrukturo na Občini Krško Rafael Jurečič je v odgovor pojasnil, da je predpisano, kako morajo biti postajališča opremljena, od nadstreška, klopi in podobno, vozni red pa je dolžnost izvajalca.. Projekt na križišču Križaj še ni končan, delaje ustavila zima, projekt z iz-vedbo avtobusnih postajališč bo Predvidoma končan aprila ozi-r°ma maja letos.
Amalija iz Bukoška pa je ^postavila manipulativni Prostor pri železniški postaji v Brežicah. Moti jo, da je cesta vsa v luknjah in je vprašala, kdo je zadolžen za njeno vzdr-*evanje.
Iz službe za organizacijsko
komuniciranje Slovenskih železnic je Olga Žvanut odgovorila, daje manipulativni prostor za tovorni promet sestavni del funkcionalnega zemljišča železniške postaje in tako sodi v javno železniško infrastrukturo, ki je last R Slovenije. Po njem je speljana dovozna pot med dvema tiroma za potrebe železniškega dostavnega prometa s tovornjaki. Krajani Brežic in nekateri podjetniki ter obrtniki, ki imajo na tej strani železniške proge svoje parcele, samovoljno uporabljajo omenjeno dovozno pot kot bližnjico, po kateri vozijo z osebnimi vozili. Omenjena površina ni javna cesta, zato po njej ne bi smeli voziti zasebniki. Vsem zasebnikom, ki imajo na tej strani proge svoje parcele in so na Slovenske železnice vlagali prošnje, da bi smeli preko tega manipulativnega prostora imeti pravico do dovoza, smo vedno odgovarjali, da jim tega ne moremo dovoliti, ker ta prostor ni kategoriziran kot javna cesta. Nameravali smo že tudi preprečiti dostop na to funkcionalno površino, a se zaenkrat za ta ukrep še nismo odločili. Za ustrezno dovozno cesto do dosedanje in načrtovane obrtne cone pa bo morala poskrbeti Občina Brežice, ki sojo Slovenske železnice že opozorile na omenjeni problem.
V pisni bodici je Franci iz Brežic izpostavil stanovanjsko problematiko. Kot imetnik socialnega stanovanja je na Občino Brežice poslal dopis z željo po zamenjavi stanovanja za večje, ker se je vmes povečala družina. Enosobno stanovanje je želele zamenjati za prazno dvosobno stanovanje, ki ga ima
občanka ob tem, da živi v drugem stanovanju, prav tako v Brežicah. Omenjeno stanovanje je prazno, v njem se nabira mrčes in služi kot ropotarnica. Pravi, da najemnica stanovanja ni odkupila, sprašuje, kako je to mogoče. Opozarja pa še na strohnel les, ki ga ima ta imetnica na dvorišču.
V odgovor je župan občine Brežice mag. Andrej Vizjak zapisal, da je Franci Ž. po najemni pogodbi iz maja 1995 najemnik enosobnega socialnega stanovanja, z vlogo januarja 1999 pa je zaradi povečanja družine zaprosil za večje socialno stanovanje. Leta 2000 se je izpraznilo stanovanje v Milavčevi 19 in so ga prekategorizirali v socialno stanovanje in ga poleti istega leta ponudili omenjenemu gospodu, vendar ga je odklonil. Njegovo vlogo za zamenjavo stanovanja, ki jo je ponovno podal januarja letos, je komisija obravnavala 28. januarja, o sklepu pa so dva dni kasneje obvestili tudi najemnika. V omenjeni vlogi, ki jo je v kopiji priložil tudi v bodicah so iz Občine Brežice še opozorili, da je omenjeno stanovanje, ki ga Franci izpostavlja na Čer-nelčevi 13 neprofitno, pojasnili so, da je njegova uporabnica Helena D., ki najemnino in vse stroške poravnava tekoče. Glede navedb o zapuščenem lesu in ostale krame z dvorišča pa so pojasnili, da se uporabniki stanovanj, če ne dosežejo medsebojnega dogovora, lahko v skladu z veljavno zakonodajo obrnejo na lastnika in upravnika stanovanja.

\
NAROČILNICA
SAVAGLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254,07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si
Naročam/o časopis SANAGLAS
fote in priimek___________________________
^°djetje(naziv in naslov) davčna številka podjetja
Zavezanec za DDV________
^aj ____________________
Ulica___________________
Uatum___________________
^tevilo izvodov
Poštna št_
Telefon__
Podpis___
Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT na izvod, ^očniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic Nočnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem.
V
Prodam Citroen Saxo 1,0 i, bele barve, letnik ’97, prva registracija jebilajulija ’98. Avto je lepo ohranjen, ima prvega lastnika, servisno knjižico ter avtoradio in vlečno kljuko. Cena je 750.000 SIT. Pokličite 49-65-207 ali 041-428-949.
mali oglasi
Prodam kalano kostanjevo kolje ter mešana drva, odvažam pa gnojnico.
Pokličite 49-56-009.
Iščemo mlajšo žensko za pomoč v gospodinjstvu do dvakrat mesečno.
Pokličite 49-59-115.
Prodam avtomobil Renault Laguna, letnik 1995.
Pokličite 041-726-094.
Nudim skrbno varstvo malčkom od prvega leta dalje v veliki novi hiši s skrbno zavarovanim velikim dvoriščem na relaciji Krško - Brežice.
Pokličite 031-442-482.
Prodam računalnik P166, 2GB HDD, 1,4MB FDD, 16MB RAM, VGA, modem 56k, tipkovnica, zvočniki, 15" ekran, matrični tiskalnik EPSON.
Pokličite 07/49-68-347 ali GSM 041-465-379.
Prodam Opel Kadett 1,4 LS, letnik 1991.
Pokličite 031-529-306.
V najem oddam 15 let star vinograd z leseno barako. Vinograd je v Orehovcu pri Pišecah. Pokličite 49-65-268.
V bližini Velikih Malenc prodam parcelo, primemo za vikend, ter vinograd s 300 trtami.
Pokličite 49-59-659.
Prodam dve svinji, težki okoli 300 kg, primerni za klobase. Pokličite 07/49-67-630.
Prodam prašiče, težke od 25 do 110 kg, hranjene z domačo hrano. Obstaja možnost zakola in dostave na dom.
Pokličite 49-56-724.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka
JOŽEFA BANA
z Zdol
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki so se prišli poslovit, vsem, ki so izrazili sožalje, podarili cvetje in sveče ter darovali za svete maše. Lepa hvala g. župniku Silvu Molanu, govornikoma Jožetu Jamšku in Francu Glogovšku ter pevcem z Zdol. Zahvaljujemo se tudi družinam Černelič, Pleterski in Pavlič za vso pomoč.
Žalujoči: žena Matilda, otroci Pepca, Slavko in Jožko z družinami ter vnukinji Tatjana in Stanka z družinama
ZAHVALA
“Življenje celo si garal, za družino, dom vse si dal.
Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. ”
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
ANTONA LAPUHA
iz Arnovih sel
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, še posebej Molanovim, prijateljem in znancem, ter brentarjem iz Radeč, ki so ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrazili sožalje.
Hvala govornikoma g. Tonetu Amšku in g. Francu Gorišku za ganljive besede slovesa, g. župniku za lepo opravljen obred in pogrebni službi Žičkar za opravljene storitve. Hvala pevskemu zboru za zapete žalostinke in petje pri sveti maši, dr. Sprajcu in sestri Željki pa iskrena hvala za lajšanje bolečin. Hvala tudi gasilcem iz Sp. Pohance, iz devetih okoliških društev ter gasilcem iz pobratenega društva Idrija za izkazano pozornost, častno stražo in spremstvo na zadnji poti našega dragega Antona.
Se enkrat hvala vsem, ki sočustvujejo z nami.
Žalujoči: žena Rezika in ostalo sorodstvo
Vigred spet prišla bo na tvoj vrt in bo vprašala, kje si ti, sedla bo na rožna tla in zajokala, ker te ni.
(S.Gregorčič)
V SPOMIN
13. februarja sta minili dve žalostni leti, odkar smo za vedno izgubili našo drago in ljubo
MIMO ŽMAVC
z Malega Vrha
Prihajajoči pomladni čas s cvetočimi vrtovi prinaša v vse nas, ki smo našo drago Mimo imeli neizmerno radi in jo močno pogrešamo, prav posebne in svojstvene spomine.
Hvala vsem, ki se z nami spominjate njene neusahljive energije, tankočutne ljubezni do cvetočih vrtov, radoživih življenjskih modrosti in njenega širokega srca. Hvala vsem, ki ji prižigate sveče, postojite ob njenem zadnjem domu in ji prinašate pisane rože, ki so bile njena največja radost. Hvala prav vsem, ki se je z veseljem in spoštovanjem spominjate.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, stare mame, sestre, tašče, tete in dobre sosede
SLAVICE VRANETIC
iz Župelevca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, podarili cvetje in sveče, nam denarno pomagali ter nam v teh težkih trenutkih kakorkoli stali ob strani. Se posebej se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom za pomoč in besede tolažbe ter dr. Petelinčevi in osebju Interne 1 Bolnišnice Brežice. Najlepša hvala g. Žičkarju za organizacijo pogreba, g. župniku Milanu Kšeli za lepo opravljen obred in Pihalnemu orkestru Kapele za zaigrane žalostinke.
Žalujoči: vsi njeni
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Direktor: Damijan Korošec Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.geijevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Število tiskanih izvodov: 5.000
Na podlagi Zakona o DDV (Ur.List RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
DVAJSETA
špranje in okenca posavcev
Zdenko Matoz: “Zadovoljen sem, da lahko delam to,
kar imam rad!”
Je novinar ČZP Delo, rojen na dan 40. mučenikov 1963. leta med koruzo in krompirjem v vasici Loče, kjer so sedaj najbolj južni kraji domovine in pojasni: “Pravim, daje to dan 41 mučenikov, letos pa grem na ta 40. rojstni dan še k zobozdravniku. Do danes mi še nihče ni razložil, kaj je naredilo tistih 40 mučenikov pred menoj.” Življenje v polproletarski družini vrednoti kot prednost, ker je svet odkrival na terenu, medtem ko je nekaterim nerodno povedati, da so s podeželja in da so med šestdesetimi odstotki tistih, ki so se preganjali po vaseh. Boh ga srce, daje njegovo staro dobovsko osnovno šolo že skoraj doseglo stanje ruševin, prvi dve leti brežiške pedagoške gimnazije gaje močno navajalo na učiteljski poklic, želel je biti raziskovalec prakultur, pa je nekaterim v njem uspelo zatreti to veselje. Že kot najstnik seje zanimal za glasbo z močno idejo, da bi postal glasbeni novinar. Družboslovno gimnazijo je končal v Celju, kjer seje v dijaškem domu prijavil na razglas DJ in glasbenega novinarja. “V teh časih smo pisali poezijo, kije služila kot notranja terapija, in iskali odgovore na večna vprašanja; veliko sem bral, predvsem Karla Maya, in znanstveno fantastiko. Ja, v Celju je bilo kar dobro.” Leta 1981 gaje doletela JLA v najbolj oddaljeni točki Jugoslavije, v Strumici.
“V tem drugem svetu umazanije prvih štirinajst dni nisem mogel ne jesti ne kakati. Potem sem se sprijaznil s pranjem možganov in enkrat tedenskim tuširanjem. Nato sem se v Skopju kot kuhar družil s tistimi, ki so imeli nekaj šol in so imeli radi glasbo, vendar ne po
nacionalnem principu. Dvakrat sem bil tudi skoraj sprejet v KPJ, pa mi ni uspelo, ker sem se rad šalil in me zaradi tega niso vzeli resno. Hvala bogu, vojska je šla mimo brez večjih travm in hvala bogu tudi pred faksom.” Nato je v Ljubljani končal FSPN (fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo), študentskega obdobja pa se v začetku spominja po zgodnjem vstajanju, ko je iz Grosupljega vozil na fakulteto, učenja, kako poskrbeti zase, “cimra” Arabca El
Kareba, ki je odlično kuhal, posebno piščanca, in ko je bil zelo lačen, je porabil dobro štipendijo (200 funtov) in jedel tudi svinjino. To so bila leta številnih koncertnih obiskov in kinotek, kjer so si izpilili okus, poslušali so glasbo svoje mladosti Punčk - novi val, v času družbenih sprememb pa tudi stavkali proti povišanju stanarine v domovih in proti JLA. Zdenko pravi: "Nekateri, danes znana novinarska peresa, se stavk niso udeleževali, ker so se bali za kariero.” Spominja se prakse na takratnem Radiu Posavje-Studio Brežice, ko je pripravljal oddajo “Svet glasbe” in ga je zanimala vsaka tehnična igračka in vsi gumbi, dolgočasnih predavanj ob preživetih in politično obarvanih rečeh, z edino svetlo točko - prof. Stanetom Južničem.
Kot absolvent se je poročil z Mojco (novinarka na Novi delavski enotnosti), leta 1988 sta postala bogatejša za sina Jureta (v GŠ se uči bobne), ob katerem je diplomsko nalogo “O promociji sodobne popularne glasbe” natipkal v kopalnici in na stranišču. “Potem je bilo treba poiskati službo. Klical sem na mnoge firme in ker nisem bil iz znane družine, me “živ bog ni povohal”. Gordijski vozel mi je pomagal presekati prijatelj Marko Peča-uer in urednik Željko Šepetave in začel sem delati, najprej honorarno, v ljubljanski redakciji. Sedaj
redno pokrivam mestno občino Ljubljana, šolstvo, kulturo in druge aktualne zadeve, ko se zgodi, tudi selitev psov Milene Močivnik.”
Leta 1991 je družino popestril sin Žiga, ki je navdušen atlet, oba pa sta karateista in že lastnika pasov. Družina ima rada hribe, smučanje, moije in prijatelje, eden od njih je Zdenka okužil z morskimi ribami, kar je že kar znanost.
V domače Loče k mami Tereziji in sestri Mariji radi pridejo, a vseeno premalokrat. Tam poleti kolesarijo, se sprehajajo, pečejo koruzo, raziskujejo, odkrivajo gradove in pomagajo mami, Jure in Žiga pa uživata ob najboljši gosti juhi z rezanci, kijih naredi stara mama. Vse druge so zanič. Radi pa gredo tudi k ženinim sorodnikom v Mursko Soboto.
Zdenko je pisal humoreske za Kih, ta čas pa se radosti ob izdaji druge napisane in prve izdane knjige “Super prdec v kosmati zgodbi”, ki je namenjena otrokom od 3. do 6. razreda osnovnih šol, napisana je šaljivo in pozitivno in z namenom, da bi otroci cenili vrednote. Ilustrirala jo je Aljana Primožič. Tej, in prvi napisani, a še ne izdani, “Sence” ter “Škratkovim pustolovščinam” z ilustracijami akademskega slikarja Sandija Cerveka pa smemo želeti le srečo na poti k bralcem.
Natja Jenko Sunčič
Karmen je dočakala - spravo in zmago!
Ljubljana - Na slovenskem izboru letošnje evrovizijske popevke se je za vstop v finale in zmago letos potegovalo šestnajst glasbenih ustvarjalcev, med njimi sta bila dva predstavnika tudi iz Posavja. Nuša Derenda se je predstavila s pesmijo Prvič in zadnjič, Platin pa s Sto in eno zgodbo. Zmagala je Karmen Stavec.
Platin
Po predstavitvi vseh šestnajstih izvajalcev so morali organizatorji najprej popraviti napako, ki seje zgodila ob nastopu Folkrole & Nine. Ko je bila namreč na vrsti njihova pesem “Ujemi me”, je odpovedala tehnika. Potem so v nadaljevanju s pomočjo glasovanja strokovne žirije in poslušalcev izbrali tri najboljše. Med finaliste so se uvrstile Nuša Derenda, Alenka Godec in Karmen Stavec. Na končuje solze točila Karmen Stavec s pesmijo Lep poletni dan. Toda letošnje solze so bile solze sreče, voditeljica prireditve Miša Molk pa je ob njeni zmagi avditoriju in vsej Sloveniji mimogrede pojasnila, da sta si padli v objem in sklenili spravo že dan pred EMO.
Nuša Derenda
Na drugo mesto se je tokrat uvrstila Nuša Derenda s pesmijo Prvič in zadnjič, ki je že okušala slasti nastopa na Evrosongu, o vtisih po EMI pa je povedala: "Letos je bilo nekoliko drugače kot sicer. Lepo je bilo. Živa publika. Na EMI je vedno večja konkurenca, izvajalci se vedno bolj pripravljajo tako stilsko, koreografsko kot glasbeno. Zmagoval-
ki Karmen Stavec
privoščim zmago, zadnja tri leta je bila že čisto blizu, no letos ji je uspelo in od srca ji privoščim.”
Nato je v šali še dodala: "Sicer pa res ne morem vedno zmagovati,” in resneje nadaljevala, "čeprav je res, da si vsakdo želi zmage. Ko človek enkrat okusi Ev-rovizijo, si normalno želi to okusit še enkrat.”
Drugi predstavnik Posavja je bil Platin. Simon Gomilšek je dejal, da so občutki po nastopu pozitivni, ker ve, da so svoj nastop dobro izvedli in dodal: "Kakšna je naša končna uvrstitev, sicer ne vem, saj je bilo glasovanje prehitro mimo. Vem, da ni bilo prav veliko glasov, ker se menda naše številke celo ni dalo priklicati. Da bi bilo kaj narobe, sam na začetku sploh nisem pomislil, vendar pa so me dan po EMI zasuli z SMS sporočili, prejel sem jih več kot sto, pa tudi klicali so me različni ljudje in mi govorili, da enostavno niso mogli priklicati naše glasovalno številke. Kot da ne bi obstajala. Kasneje sem nekaj o tem slišal tudi od Jamsine Cafnik in še nekaterih, tako daje bilo očitno spet nekaj na tem, nekaj se je dogajalo. Kar zadeva Karmen, ji je končno uspelo, vse tri finalistke so bile odlične, čeprav me je pri Alenki Godec motilo, da je pesem le preveč očiten plagiat (ponaredek). O tem smo si bili avtorji enotni. Je že res, da se kot avtor hočeš stilsko čim bolj približati znani skladbi, a pri tem ne gre pretiravati”.
Slovenija bo na izboru popevke Evrovizije 2003 nastopila kot zadnja, 26. država. Eurosong 2003 bo v soboto, 24. maja, v glavnem mestu Latvije, v Rigi.
Karmen Molan
Za lažje življenje na kmetih
Kapele - Člani Društva za razvoj podeželja Kapele so na 4. občnem zboru predstavili doseženo delo in strnili letošnje načrte. Predsednica društva Milica Hotko je poudarila pomen izobraževanja in usposabljanja članov, predvsem za opravljanje osnovne dejavnosti, dopolnilnih programov na kmetijah, ki naj bi olajšali življenje na podeželju. Z namenom narediti Kapele razpoznavne in pritegniti čim-več gostov, so se pred časom lotili še akcij trženja izdelkov in storitev, uspešno pa izvajajo tudi prireditve, v katerih obuj ajo običaje ter kmečka in gospodinjska opravila. S.V.
Pozimi
radi prepevajo
Bizeljsko - Tamkajšnja osnovna šola je izvedla že 12. zimski festival. Na razredni stopnji je polna dvorana prisluhnila enajstim izvajalcem in na predmetni še devetim. Za ljubko sceno, ki sojo ob gradovih popestrili še srčki, saj je festival potekal na Valentinovo, so poskrbeli učenci s Sonjo Lipej. Program so povezovali ravnateljica Vida Najger, Janja Hafner in Tadej Kovačič. Glasbeno podporo festivalu že leta nudi učitelj glasbe Vilko Urek, ki je učence tudi spremljal na odru.
Po izredno kakovostnih nastopih z vokalnimi spremljavami svojih vrstnikov je občinstvo z glasovnicami izbralo zmagovalce. Na razredni stopnji je zmagala Ester Najger s skladbico Odpelji me, na predmetni pa je z jodlanjem in kakovostnim petjem močno prepričala Jana Mihelin s skladbico Nagelj. Strokovne komisije na festivalu nimajo več, saj so dosedanje izkušnje pokazale, da se zmagovalci strokovne komisije in občinstva podvajajo. Ravnateljica pa v imenu kolektiva tudi meni, daje prav, da obiskovalci izberejo zmagovalce, saj festival živi zaradi krajanov, ki vsako leto napolnijo dvorano.
Ves izkupiček od prireditve gre v sklad za novogradnjo šole. Po obetavnih pozdravnih besedah župana Andreja Vizjaka bodo z novogradnjo po trenutnih dogovorih z ministrstvom pričeli, če ne letos, pa zagotovo prihodnje leto. S.V.
Razborčani, ki so ob odprtju vaškega doma pripravili veselo prireditev, prisegajo na narodno zavest in ob vsaki priložnosti z zanosom zapojejo tudi pesem o razborski fari. Zato se vsi čudijo, kako je možno, da se je v njihove plesne, pevske in glasbene štajerske vrste vtihotapil pravi Kranjec, Peter Simončič, tajnik KS Boštanj (na sredini).
Na Bizeljskem še niso pozabili pobud za lastno občino, ko so se že kuhale zamere ob izboru predsednika krajevne skupnosti-Ker tudi zdrahe in nevoščljivosti med vinogradniki ne pojenjajo in je “šverc” čez mejo popoldanska obrt, seje skupinica odločila, da izda svojevrsten pustni informator, na ravni, da ne bo pomote, zato bo to “Pustni Times”. Če bo ugledal luč sveta, bomo vse o zadnji krajevni skupnosti v občini Brežice izvedeli že čez mesec dni.
ujeli smo

Vabilo na večerjo
Brežice - Dijaki Ekonomske in trgovske šole Brežice so tudi zU1^ šolskega programa zelo dejavni.Tako so na predvečer SlovensU^ kulturnega praznika dijaki in profesorji pripravili družabno srečaAf pod naslovom “Vabilo na večerjo”. Na svoj način so želeli opozof na pomembnost druženja in večerje kot dogodka, ob katerem je c tudi za prijeten klepet.
llsjr	tl	' 'i
	gm	jU <0 1
Prizor iz “Vabila na večerjo’

Na družabni večer so povabili člane sveta šole in sveta sta* c strokovne sodelavce ter predstavnike občine Brežice in Gimfl' . i Brežice. V krajšem uvodnem delu programa so ob mizi, obl dobrotami iz kuhinj svojih babic, premišljevali o hitrosti danaŠA) časa in se ob “futuristični” mizi zazrli v prihodnost.
Člani dopisnega krožka Ekonomske in trgovske šole b,L ~