\ kot tednik — Od ) Januar-ja 1958 kot poltednik — Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — KRANJ — SREDA, DNE 6. MAJA 1964 — LETO XVII. — ŠT. 35 — CENA 10 DINARJEV- Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj. Radovljica. Skofja Loka. Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL M A K U C GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Kar je v naših turističnih krajih zelo potrebno Kranj - Ljubljana 72 telefonskih pogovorov hkrati KRANJ, 5. maja — Dopoldne je bila v Kranju tiskovna konferenca, na kateri so novinarje seznanili z avtomatizacijo telefonskega omrežja na Gorenjskem. V petek, 8. maja, bo v Radovljici slovesnost, na kateri bodo spustili v promet novo telefonsko magistralo od Ljubljane preko Kranja do Jesenic. Medkrajevni kabel, ki so ga položili v zadnjih treh letih bo usposobljen za večkrano izkoriščanje. Z Ljubljano bo na ta način vzpostavljenih 72 telefonskih zvez, namesto dosedanjih 48. Znotraj te mreže bodo s tem sistemom povečali zmogljivosti med Jesenicami In Kranjem na 16 zvez, Tržičem in Kranjem na 12 »vez in Skorjo Loko in Kranjem na 12 zvez. Vse te zveze bodo postopoma lahko še povečali in sicer Kranj — Ljubljana na 84 zvez, Kranj — Radovljica na 60, Kranj — Jesenice na 36, Kranj — Tržič na 30 In Kranj — Skofja Loka na 21 zvez. Vse te povezave so opravljene z zemeljskim kablom in nobene Vremenske neprilike jim ne bodo mogle škoditi, kar se je doslej Nova letala na Brnikih BRNIKI — V prvih dneh tega meseca so na letališču Ljubljana "a Brnikih pristala letala nekaterih tujih družb s turisti, ki bodo del svojih zgodnjih počitnic preživeli ob Jadranskem morju in na Gorenjskem. Tako sta na praznik de1^ drugo *a drugim na brniški stezi pristali letali s holandskimi turisti. DC 7, letalske družbe Mart in's Air, je iz Amsterdama pripeljal 93 turistov, medtem ko jih je S 27 Freindšio iz Rotterdama pripeljal 48. — V ponedeljek je iz švedskega mesta Malmoe priletelo letalo Super 6 B, družbe Transair Svveden; 'n sicer jc pripeljalo 80 izletnikov, ki so odpotovali naprej v Pcfrto-rož. S švedske bo letalo s turisti Pristalo na Brnikih vsakih 14 dni. Danes ob 16.50 pa bo na Brnikih pristalo letalo Adrie aviopro-roeta DC 6 Bf s katerim bodo pri-. Potovali potniki iz Frankfurta. Kot Je znano, letalo tipa Caravelle, ki M moralo v nedeljo odleteti v London, na Brnikih ni pristalo, ker letališče tehnično ni preizkušeno za pristajanje tovrstnih avi-onov. V drugi polovici maja bo na novem letališču pristalo še već 'ftal številnih tujih in domačih iružb. — J. često dogajalo. Se letos nameravajo ta kabel v dolžini 23 km potegniti iz Jesenic do Kranjske gore. Po načrtu bodo povečali še letos zmogljivosti avtomatskih telefonskih central v Cerkljah, Preddvoru, Bohinjski Bistrici/ Gorenji vasi in Železnikih. Za vsa ta dela je podjetje PTT Kranj doslej porabilo 779 milijonov dinarjev investicij« Letos imajo namen, za izpolnitev avtomatskega telefonskega omrežja na Gorenjskem, porabiti še 554 .milijonov dinar- jev. Tu je vštet tudi medkrajevni kabel Jesenice — Kranjska gora, novo poštno poslopje v Kranjski gori z novo avtomatsko .centralo itd. S štirimi novimi vozelnimi avtomatskimi telefonskimi, centralami v škof j i Loki, Radovljici, Jesenicah in z glavno centralo v Kranju bo Gorenjska še letos popolnoma avtomatizirana. Ročne telefonske centrale bodo skoraj popolnoma ukinili in bo.le^v oddaljenejših hribovskih krajih ostalo 61 telefonskih naročnikov, ki bodo priključeni na te centrale. Ko bo v Ljubljani še ta mesec dana v promet tranzitna AtC, bo Gorenjska povezana z naročniki še v Zasavju, Kočevju, Novem mestu, Novi Gorici jtd. Za letošnji praznik republike bomo tudi z Gorenjske lahko direktno poklicali Beograd in delno tudi Zagreb. M. 2. Tito na Gorenjskem BRDO, 5. maja — Predsednik republike Josip Broz Tito je v petek po prvomajski paradi v Beogradu z letalom prispel na novo brniško letališče, odkoder je v spremstvu soproge Jovanke, predsednika zvezne skupščine Edvarda Kardelja in predsednika republiške skupščine Ivana Mačka, odšel na Brdo. Prve majske dni je tovariš Tito izkoristil za oddih na Gorenjskem. Obiskal Je lovsko kočo v Radovnl, kjer se je po lovu dolgo časa dobro razpoložen s prijatelji In sodelavci zadržal na prostem. V soboto se je predsednik Tito mudil na Pokljuki, kjer je tudi prenočil. Včeraj popoldne se je tovariš Tito s soprogo Jovanko, tovarišem Kardeljem, Marinkom in Bakaričem v gondoli nove žičnice odpeljal na Veliko planino; kjer so vsi skupaj prenočili v planinskem domu. Na Brdo so se vrnili danes v zgodnjih dopoldanskih urah. — J. Neurje na Gorenjskem KRANJ, 5. maja — Danes je vso Gorenjsko zajelo močno neurje, ki se je začelo najprej z močnim grmenjem in kasneje z nalivom. V višjih predelih je temperatura padla tudi pod ničlo. Tako smo lahko opazili, da je sneg na novo pobelil vrhove okoli Kranja, in sicer Storžič, Krvavec in druge,, kjer je padlo tudi več centimetrov snega. Tudi v Zgornjesavski dolini je med dežjem padal sneg, pobeiil je tudi okoliške vrhove. To je za ta čas, ko je že vse zeleno, malce nenavadno. Vendar po poročilih, ki smo jih dobili, večje, gospodarske škode ni bilo. Zasedanje občinske skupščine Tržič TRŽIČ, 5. maja — ,Na današnji skupni seji obeh zborov občinske skupščine Tržič so razpravljali o analizah zaključnih računov, o končnem poročilu o izdelanih statutih v delovnih organizacijah ter o skrajšanem delovnem času v tovarni »P^eko«. Največ pa so člani skupščine razpravljali o ustanovitvi obrtnega podjetja in o težavah obrtnih uslug v Tržiču. J. F. BRNIKI, 5. maja — Nekaj minut po 17. url je z letalom tipa Douglas odletel z letališča Brniki predsednik SFRJ Josip Broz Tito s soprogo Jovanko, potem ko sta te dni preživela na kratkem oddihu na Gorenjskem. Pred tem se je predsednik Tito v družbi s sekretarjem CK ZK Slovenije MIhom Marinkom, predsednikom republiške skupščine Ivanom Mačkom in z zna-lim jugoslovanskim kiparjem Avgustinčičem ter s soprogo zadržal v restavraciji letališča. Foto F. Perdan Tržiški komunisti po smernicah sedmega plenuma CK ZKJ OBLIKE DELA prilagojujejo vsebini Na razširjeni seji občinskega komiteja Zveze komunistov Tržič so razpravljali o novih oblikah dela in organizacijski strukturi, ki naj pripomore k boljšemu vsebinskemu delu Zveze komunistov. V tržiški komuni je sistem družbenega upravljanja razvejan inje skoraj sleherni aktivni član nekje vključen. Doslej je bilo v občini 36 osnovnih organizacij ZK ki so imele 640 članov. V gospodarskih organizacijah deluje 24 osnovnih organizacij, 4 so na vasi, 5 pa jih je v mestu in družbenih službah. Neizpodbitno Je dejstvo, da imajo člani Zveze komunistov pomembno, in lahko trdimo, vodilno vlogo v vsem družbenem mehanizmu komune. Podatki namreč kažejo, da Je šlo prek 70 odstotkov članov ZK skozi najraznovrstnejše samoupravne organe in druge organe družbenopolitičnih organizacij. Iz dosedanjega dela članov Zveze komunistov se da zaključiti, da člani dobro poznajo program Zveze komunistov in da tudi sicer sledijo vsem novim oblikam in pojavom, ki so odraz konkretnega razvoja tržiške komune. Analiza občinskega komiteja Zveze komunistov o delu osnovnih organizacij pa je pokazala, da le-te večkrat niso imele neposredne zveze s problemi, s katerimi so se člani ZK srečevali pri delu v organih, kjer so bili vključeni, čeprav so osnovne organizacije v vsern dosedanjem razvoju izvršile ogromno delo, so potrebne na današnji stopnji razvoja določene spremembe. Dogaja se, da postanejo osnovne organizacije le registrator nastajajočih problemov. Interes in razgledanost članov sta včasih tako različna, da je poglobljena razprava često nemogoča. Tako stanje pa povzroča ponekod določeno stagnacijo, zlasti v idejnem smislu. V bodoče naj bi ustanovili organ Zveze komunistov, ki bi vodil enotno občinsko politiko, S takim načinom dela se bodo brez dvoma uspešno dvignile kvalitete organizacije Zveze komunistov v občini. S tem se bo pomembnost in odgovornost članov Zveze komunistov samo še povečala, saj bo brez dvoma v organi-j zaciji izrazito poudarjena osebna odgovornost posameznega člana. Delo v tej obliki je mnogo zahtevnejše tako napram občanom kakor tudi v odnosu do samega komunista. Na tej živahni razpravi naj omenimo še dva pomembna sklepa, to je, da se opusti sedanja oblika dela v osnovnih organizacijah ZK. Sicer osnovne organizacije ostanejo take kot so, samo da se sestanejo le po potrebi. Sedanji komite se reorganizira tako, da ima sledeče stalne komisije, ki se sestajajo po interesnih področjih: ideološka, kadrovska, organizacijska, komisija za pro* učevanje gospodarskih problemov, komisija za probleme družbenega samoupravljanja in revi-' zijska komisija. Komisije bodo. najkasneje do 15. maja sprejelo programe svojega dela. J. PV OBRAZI in Kako smo preživeli prvomajske praznike Povsod je bilo polno Tako veselo ugotavljajo turistični delavci in gostinci, saj so obiski te praznike presegli vsa pričakovanja. Res pa je tudi, da marsikateri občan pred prazniki ni bil vesel te ugotovitve, kajti trgovine, avtobusi in vlaki so bili več kot »polni«. Vse to pa ni motilo prazničnega razpoloženja. Kamorkoli si pogledal in prišel, povsod je bilo veselo. Gostinci so y pokazali, da znajo, če le hočejo. * Petek bodo v Radovljici spustil) v promet novo telefonsko ma- Prav prijetno so bili presenečeni jflstralo od Ljubljane prek Kranja in Radovljice do Jesenic. S tem obiskovalci turističnih krajev, ker °° gorenjska popolnoma telefonsko avtomatizirana. Na sliki avto- so bile med prazniki odprte vse matska telefonska centrala v Radovljici, kjer bo eno izmed glavnih trpovine, °2,išč * magistra!« V Kranju je bilo že nekaj dni pred prazniki zelo živahno. Pro-* menadni koncert godbe na pihala, koncert v dvorani delavskega doma, in potem koncert plesnega orkestra, so razvedrili Kranjčane. Delovni kolektivi so organizirali izlete, posebno svečana pa je bila proslava na Podblici, ki jo je organiziral delovni kolektiv Tek-stilindusa. Na Jesenicah je bil1 na predvečer 1. maja koncert jeseniške in javorniške Svobode, potem pa je bila v gledališču osrednja proslava. Prav tako so bile proslave in svečane seje tudi po drugih krajih Gorenjske. Te praznike je bilp. Samotna dolinica je oživela. Najprej so se vozila, ustavljala obrog gostišča, potem pa vzdolž vse doline- Motorji fičotov, spačkov in mopedov so prodirali na- bili roba za nove goste. Vendar ne povsod. Nekatere slmpine niso puštale niti sledu, razen pomečkane trave, kar ni tako hudo. In med temi takimi skupinami je prišlo do neprijetnih besed. Stanko (imena so tu drugačna), velik ljubitelj planin in prirode, je s svojo družbo vse počistil za seboj. Skupina, ki pa je bila zraven, pa prav obratno. Vse so razmetali naokrog in tudi ko so pospravili odeje, se za drugo ni nihče več zmenil. - Stanko jih je opomnil na to dolžnost. Pavle, mlajši možak iz skupine, se je razburil. »Vsak naj pometa pred svojim pra- Nisem snažilka vzgor po ozki cesti, da so se skupine pešcev morale umikati. Tudi zelenica za starim kozolcem osamljene domačije je dobila polno gostov. Otroci so ob potoku delali mlinčke in piščalke, žene so po prtih razstavile »dobrote, moški so se zleknili na odeje in z rokami pod tilnikom občudovali r^n-gočne še zasnežene vrhove naokrog. Toda čez uro, dve, zlasti popoldne, ko so začeli nekateri ze odhajati, je zelenica močno spremenila podobo. Prazne kon-zervne škatle, zmečkani časopisi, odvrženi kruh, olupki in odpadki vseh vrst, nikakor niso gom! Kaj vas to briga! Vse sem moral plačati, tudi konzerve! Kdor je tu za to plačan, naj čisti! jaz nisem bil in ne bom snažilka!* jc hudo zdirl fl> l |m4«i »~ 4* (h,Jsn ^'-------m« » Kitajska hoče zbrisati Sovjetsko zvezo iz Azije Sovjetska zveza je ostro obsodila LR Kitajsko, ker jo hoče izločiti iz društva azijskih držav ln tako povzročiti razcep med azijsko-afrlšklmi državami. Sovjetska zveza poudarja, da ni samo največja evropska, marveč tudi azijska država. Kitajska poskuša na vse načine preprečiti, da bi Sovjetska zveza prisostvovala drugi azijsko-afriškl konferenci. Desničarji so se pridružili Suvana Fumi Suvana Fuma je sporočil Veliki Britaniji in Sovjetski zvezi, da je desničarska laoška frakcija raz-puščena, in da so njeni pripadniki pristopili k nevtralistom. Položaj v Laosu je še vedno zelo nejasen. O centralni vladi še vedno ne moremo govoriti. V deželi vlada pravi kaos. Nihče ne plačuje davkov, državna blagajna je prazna. Začasna vlada v Iraku V Iraku so v nedeljo izglasovali novo ustavo, s katero se razveljavi ustava Iz leta 1958. Ustava predvideva triletno prehodno obdobje. Ljudska skupščina bo izvoljena s tajnim glasovanjem in bo izdelala stalno ustavo dežele. Spor v vladajoči stranki Izraela V vladajoči stranki v Izraelu je prišlo ponovno do zelo ostrega spora med frakcijama nekdanjega premiera Ben Guriona in sedanje: ga predsednika Levija Eshkola. Do spora je prišlo zaradi sklepa večinske skupine sedanjega predsednika vlade, da bo rehabilitirala bivšega vojnega ministra Pinhasa Lavona, ki so ga za časa vlade Ben Guriona odpustili pod obtožbo, da je »dopustil izdajanje skrivnosti, pomembnih za državno varnost.« Skrajni jug arabskega sveta, kjer se je vse do današnjih dni zadržala veriga britanskega kolonialnega carstva, je v teh dneh postal središče različnih političnih nasprotij, ki pretijo, da bo Južna Arabija postala zadnje bojišče proti britanskemu vplivu in njeni ozemeljski posesti na arabskih tleh. Na številnih arabskih političnih posvetovanjih so ocenjevali to zadnjo postojanko britanskega vmešavanja v arabske države kot pojav, ki ogroža varnost arabskih držav in spodkopava njihovo neodvisnost. Zadnji ostanki britanske posesti v Južni Arabiji si po svoji politični ureditvi nso podobni kot jalce jajcu. Razen Adena, ki ga prištevajo med največja svetovna pristanišča, sestavljajo britansko posest ob Rdečem morju še -vzhodni in zahodni protektorat in 23 šeika-tov. Ozemlje, na katerem žlviio Indijci, Somalije!, Arabci ln Je- menltl,.Je postalo nemirno po str- pov Je najbrž dvojen: napraviti moglavljenju kraljevske oblasti v nov pritisk na Jemen, ki še ved- Temenu, Od tega časa so britan- no dobiva večino ' potrošniškega ske posesti na arabskemv poloto- blaga Iz adenske luke, hkrati pa ku postala oporišča za vdore na naj bi zapora mej omogočila čim Arabski jug jemensko ozemlje in za vzdrževanje napetosti na meji. Britansko rovarjenje pa se je kmalu prelevilo v britansko škodo. Po zadnjih poročilih se je položaj v tem delu sveta naglo poslabšal. Iz jemenskega glavnega mesta prihajajo vesti, da Britanci v Adenu kopičijo svoje vojaške sile in da so popolnoma zaprli mejo med Jemenom in Ade-nom. Namen teh vojaških ukre- bolj uspešno čistko zoper osvobodilno gibanje, ki se Je razplamtelo na arabskem jugu. Da so si Britanci zamislili nov lov iia borce arabskega osvobodilnega gibanja govori več dejstev. Živa razprava v britanskem spodniem domu je odkrila, kakšne načrte so pripravil! britanski vojaški izvedenci in kako nameravajo zavrteti adensko uro. Arabska plemena naj bi po bri- tanski verzij! napadala potnike na cesti, ki veže Aden z notra njostjo arabskega polotoka. Kci je to nasilje tako množično, so Britanci sklenili poslati na arabski, jug nove okrepitve. V zadnjih dneh so v ta ogroženi del britanskih kolonilanih ostankov prept ljali okoli 600 vojakov, ki bodo napravili red po starih britanskih nač-tih. Skozi sueški prekop so plule že tri britanske vojne ladje s četami za Aden. Toda nikogar, ki količkaj pozna razmere na jugu arabskeira polotoka ne morejo zadovoljiti britanske razlage, da gre za borbo zoper cestne nasilnike. Te dvome so odstranili pravzaprav že sam! britanski generali. Poveljnik britanskih kopenskih sil za področje Srednjega vzhoda, general John Hamilton Cubbon, je namreč izjavil, da lahko »boji trajajo tudi leto dni«. Povedal je, da so že sprejeli sklep o ofenzivi proti pripadnikom arabskih osvobodi' nlh gibanj. Prve napade na upor niška oporišča, skladišča orož'n in opreme so že napadli z letali. Po britanskih poročilih Je bilo pri tem ubitih več borcev arabskega osvobodilnega gibanja. Osvobodilno gibanje, ki se je razvilo na jugu arabskega polotoka, je Britancem trn v peti. Zato ga skušajo prikazati kot dejanie nasllnikov, ki so se uprli zakonom in zakoniti oblasti. Vendar so ti očitki »mlatenje prazne slame«, ker so sam! britanski geno rall priznali, da nosilo pripadnik! ribanja retrularne uniforme ln vojaške oznake. Britanska politika ob Rdečem morju je naletela na soglasno obsodbo arabskih držav. Že na januarskem sestanku se je 13 včlanjenih držav v arabsko ligo zavezalo, da bodo odpravili zadnje ostanke kolonlalizma na arabskem ozemlju. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki # Ltndl* l*i rt^o ur e m e Vremenska napoved Danes bo deloma sončno s spremenljivo oblačnostjo.. V naslednjih dneh se bo vreme poslabšalo. Večjih ohladitev ne pričakujemo. i Vremenska slika Frontalne motnje so se iznad Alp danes ponoči premaknile nad Jugoslavijo in so povzročile poslabšanje vremena pri nas. Za njimi se preko zahodne Evrope prehodno gradi greben visokega zračnega pritiska. Vreme v.torek ob 13. url Brniki — oblačno, 9 stopinj, zračni pritisk 1015 milibarov, raste; Jezersko — zmerno oblačno, 10 stopinj; Triglav Kredarica — pretežno oblačno, —2 stopinji, piha severozahodnik s hitrostjo 40 km na uro. Naš standard v številkah V treh letih se je v radovljiški občini povečalo število motornih vozil za 85 odstotkov. Leta 1960 so imeli registriranih 862 osebnih, tovornih avtomobilov in motorjev, medtem ko Jih je bilo v začetku letošnjega leta že 1593, to je za 731 več. Posebno močno je poraslo število novih vozil v letih 1961 in 1962, nekoliko manj pa v minulem letu. To pa zato, ker je na domačem trgu vozil primanjkovalo, ukinjen pa je bil tudi uvoz Iz drugih dežel. Od vseh vozil, ki jih imajo zasebniki aH delovne organizacije, je največ motornih koles, in sicer 805, osebnih avtomobilov pa je bilo v začetku leta 660. Ostalo pa odpade na tovorne avtomobile, avtobuse in specialna vozila. Potemtakem odpade 1 vozilo na 17 prebtvalcev. Podatek je kar zadovoljiv, saj se lahko meri z evropskim povprečjem. Večina vozil je last zasebnikov, in sicer 90 odstotkov, ostalih 10 odstotkov pa odpade na delovne ali družbene organizacije. Tako pride eno privatno vozilo na 10 prebivalcev. Tehnično stanje vozil se je v zadnjem času glede na prejšnja leta precej izboljšalo. To je vplivalo tudi na zmanjšanje prometnih nesreč. Komisije za tehnične preglede so kvalitetno izboljšale pregledno službo, precej pa so pripomogli k temu boljši in popolnejši aparati, ki omogočajo realnejšo kontrolo o tehničnem stanju vozila. Konkretno k transportu Jugoslovanski center za transport v industriji je v času spomladanskega velesejma v Zagrebu priredil II. mednarodno razstavo in III. posvetovanje o transportu v industriji. Poudarili so, da je delo centra prešlo fazo analiz in da bo odslej pričel s konkretnim reševanjem transportnih problemov. Tudi proizvajalci transportnih sredstev in naprav bodo morali uskladiti svoje delo, ker so primeri, da proizvaja eno prevozno sredstvo več podjetij. Mednarodno razstavo transporta je obiskal tudi Rober Daniel Dagolier, direktor instituta za racionalno transportiranje blaga v Franciji. Tehnika jim pomaga Ob razstavi zveze slepih v Kranju KRANJ, 5. maja — Vjlelavskem domu v Kranju so danes odprli razstavo zveze slepih. Na razstavi so prikazani uspehi pri šolanju, zaposlovanju in socialnem varstvu slepih. V Sloveniji je 1649 slepili, od katerih"1 je že 300 zaposleni^ V osnovni organizaciji v Kranju pa je vključenih 275 slepih, zaposlenih pa jih je 69. Največ jih je zaposlenih v Iskri ob tekočem traku, drugi pa so v raznih telefonskih centralah, so fizioterapev-ti, učitelji ipd. Tako kot za zaposlovanje in šolanje skrbijo tudi za razvedrilo, kajti njihovo delo zahteva še več koncentracije in volje kot vsa druga dela. Danes jim z vsemi tehničnimi pripomočki pomagajo, da* bi njihovo življenje postalo lepše. Prvo Haiive-vo linijsko reliefno latinico je izpodrinila Brailleova pisava, danes pa so na pomoč priskočili tehnični izumi. V Sloveniji je že 156 magnetofonov za slepe, letos pa jih bodo dobili še 75. Posebnost so »govoreče« knjige in časopisi. Prav za 1. maj so izdali prvi zvočni časopis, ki bo omogočil slepim, da se bodo aktivno vključevali v življenje. 'Tako se bodo možnosti za izpopolnjevanje še * povečale. Knjig, ki so bile pisane z Brail-Icovo pisavo je bilo premalo. Pisava je bila zelo zamudna. V Slo- veniji je v tej pisavi okoli 300 knjižnih del, 400 pa jih imajo že posnetih na trakovih. Po partizanskih poteh v bolnico Franjo V počastitev delavskega praznika 1. maja so taborniki Gorenjske organizirali pohod »Po partizanskih poteh krajev Gorenjske ln Primorske«, ki se ga je udeležilo nad 150 tabornikov in tabornic, predvsem iz vrst mladine. Zbor je bil v Logu nad Cerknem. Po krajšem zborovanju so skupno odšli !n si ogledali bolnico Franjo. Pohod Je bil dobro organiziran, saj so mladi < taborniki neposredno spoznali zgodovinske spomenike NOB in eno organizi-v ranih bolnišnic v Cerknem. Predsednik občinske skupščine Skofja Loka Milan Osovnikar je v sredo pred prvomajskimi prazniki Izročil pohvale ln Odlikovanja nekaterim delavcem, ki so se odlikovali pri Izgradnji porušenega Skopja. Po nalogu predsednika Tita Je bilo z redom bratstva in enotnosti s srebrnim vencem odlikovano lesno-industrijsko podjetje Jelovica, inženir Deu je prejel red dela z zlatim vencem, dva sta bila odlikovana z redom dela s srebrnim vencem, šest, izmed katerih je bil eden tudi iz podjetja Tehnik, pa z medaljo dela. — Podobne slovesnosti so bile tudi drugod. V kranjskem gradbenem podjetju Projekt so v petek odlikovali tri delavce, medtem ko je podjetje dobilo red bratstva «n enotnosti^ srebrnim vencem r t Statut občine Jesenice sprejet Na seji obeh zborov občinske skupščine so sprejeli statut občine Predsednik komisije za sestavo ^ statuta občine Jesenice Franc* Treven je poročal o sestavi statuta^ katerega zadnji osnutek je bil v javni razpravi po političnih aktivih in zborih volivcev po terenu in delovnih organizacijah. Komisija je sprejela 117 pripomb, upoštevala jih je tretjino. Zavrnitev ostalih pa je poročevalec obrazložil na seji. K predlogu statuta občine Jesenice ni bilo pripomb in je bil soglasno -sprejet. Potrdili so tudi poročilo komisije za pregled statutov delovnih organizacij, iz katerega je bilo razvidno, da je od 35 delovnih organizacij predložili svoje statute^ šele dve tretjini delovnih organizacij. Dalje so potrdili poročilo o statutu Komunalnega podjetja Jesenice in statuta obrtnega podjetja Tapetništvo Jesenice, i Popravki prvomajske nagradne križanke V prvomajsko nagradno križanko, ki smo jo objavili v Panorami, so se vrinile nekatere napake, ki jih danes popravljamo, še prej pa moramo reševalce opozoriti, da so nekateri napisi v tej križanki postavljeni nekoliko drugače, kot je navada pri slikovnih križankah: zgornji napis velja v glavnem za zgornjo vrsto, spodnji pa za vrsto desno, torej za vodoravno. Trije kvadratki v križanki so prazni, morali bi biti prečrtani, in sicer: kvadratek nad napisom »docktor« (mimogrede: ta napis je napačen, moralo bi biti »doktor« ali »doetor«) in dva kvadratka nad napisom »jugoslovanski strokovnjak na področju elektronike.« Pod napisom »rojsten« manjka napis »gora v Julijskih Alpah,« pod napisom »besedilo za film« pa napis »južni sadež.« Razprava o jeseniški!} mesarjih Klopčič se odvija KRANJ, 5. MAJA — Pred Okrožnim sodiščem v Kranju se je danes nadaljevala razprava proti obtoženemu bivšemu direktorju jeseniškega Mesarskega podjetja na Jesenicah IVANU BERNIKU, računovodji Istega podjetja LEOPOLDU MAVCU in šefu poslovalnice št. 3 na Jesenicah FRANCU STRAHU. Vsi trije obtožene! so v svojih zagovorih le delno priznali krivdo, ki Jih bremeni obtožnica. Danes so zaslišali priče. Te so v glavnem potrdile dejstva, ki so navedena v obtožnici, in sicer to, da so vsi trije obtoženi dejansko nevestno poslovali, še posebej to velja za poslovodja poslovalnice št. 3 Franca Straha, ki sploh nI delal nikakršnih mesečnih obračunov, medtem, ko so te delal] redno v ostalih 15 poslovalnicah istega podjetja. V podjetju se. tudi nI nikoli vedelo, kakšno je poslovanje ln je pri tem nastajala milijonska škoda. Ko to poročamo razprava še traja in bomo o zaključku in izreku sodbe obširno poročali v naslednji številki našega lista. M. Ž. Krožnim sodlSčena v Kranju se pred velikim senatom zagovarjajo računovodja Mesarskega pod-jufa Jeesnicc MAVEC, direktor BERNIK in pošlo vodja poslovalnice številka 3 na Jesenicah STRAH. Zagrešili so težka kazniva rlelania s nodročla sosoodarskesa kriminala Smrt pod žerjavom Jesenice, 5. maja — Včeraj zjutraj nekaj po sedmi uri se je v jeseniški železarni pripetila težka nesreča, k{ se je končala s smrtjo 34-letnega ANTONA ODRA z Lipe pri Jesenicah. Nesreča se je pripetila v obratu val jame 2400. Pokojni Anton Oder se je, zaradi kontrole nad okvaro na zasunku plinov, podal na potisno peč. Prav v tem trenutku, ko se je ponesrečeni nahajal na peči, je mimo pripeljal žerjav in ga stisnil na jeklen nosilec zasunka. Zelo priseben žerjavovodja je brž občutil, da se je pod njegovim žerjavom nekaj zgodilo. Zato je žerjav tudi takoj ustavil in stekel k ponesrečenemu Antonu Odru. Vendar je bilo že skoraj prepozno. Najprej so mu nudili prvo pomoč na kraju nesreče, nato pa so ga, kolikor se da hitro, prepeljali v jeseniško bolnišnico. An-i ton Oder ni vzdržal bolečin in težkih poškodb, zato je med prevozom v bolnišnico umrl. —- vič creio na Beiem V smrt za šestnajsti rojstni dan Jesenice, 3. maja — Na cesti I. reda pod Koroško Belo se je preteklo soboto, 2.maja, pripetila težja prometna nesreča, ki je zahtevala smrt komaj šestnajstletne MARIJE KUNSTERLE z Blejske Dobrave. * Ob 18.15 je pripeljal na tamkajšnji parkirni prostor lokalni avtobus KR 39-90, last podjetja Ljubljana-transport, ■ poslovalnica Jesenice, ki ga je upravljal šofer Jože Sibal z Jesenic. Pred postankom je dajal z desnim smernim kazalcem znak, da bo. ustavil. Za njim pa je ta čas pripeljal motorist PETER ARTAC iz Vnanjlh Goric, ki je vozil na motorju LJ 17-630 sopotnico Kunsterlovo. Motorist je bil prepričan,, da bo avtobus ustavil, vendar, kot kaže, je prezrl, da je avtobus v tem trenutku začel zavijati v levo, kot je tudi nakazal s "smernim kazalcem. Peter Artač je pognal motor in je v trenutku7 ko je avtobus zavijal na levo, bil prednjim. Nesreča je Ijila skoraj neizogibna. Sopotnico Marijo kunsterle je ob trčenju vrglo direktno pod avtobus in je bila na mestu mrtva, medtem ko je motorist dobil pri padcu težje telesne poškodbe. Sibal, ki je eden najboljših šo-^ ferjev podjetja Ljubljana-transport na Jesenicah, kot Artač, sta bila trezna in menijo, da je povzročila nesrečo le neprevidnost obeh voznikov. Pokojna Marija Kunsterle je I. maja praznovala svoj šestnajsti rojstni dan. Tokratna nesreča na omenjenem predelu cesfe I. reda pod Koroško Belo, kjer obračajo šoferji avtobuse jeseniškega lokalnega prometa, naj bi bila resno opozorilo za v prihodnje. Ne bi bilo odveč, če bi odgovorni organ izdal nalog, da je dovoljeno obračanje avtobusa le ob izstopu so-vozača — sprevodnika, ki bi s.e moral pred obračanjem prepri' čati, če je cesta prosta v obe smeri. P. ULAGA Nesreče med prazniki KRANJ, 6. maja — Na cestah na Gorenjskem je bilo med prvomajskimi prazniki, od 30. aprila opoldne pa do vključno 3. maja, 17 prometnih nesreč (v Sloveniji 79), pri katerih Je ena izgubila življenje, 8 Jih Je bilo t težje, 5 P* lažje poškodovanih. Gmotna škoda, ki je nastala na vozilih n" objektih Je ocenjena na okoli dva milijona dinarjev. Med vzroki prometnih nesreč prevladujeta neprimerna hitro«* ln neprevidnost (10) ter vinjenost (4). Povzročitelji nesreč pa so bil«-6 motoristov, 5 voznikov motom'" vozli in trije mopedlsti. Zaradi neprevidnosti pešcev sta bil dv prometni nesreči, pri eni izmeo teh pa Je otrok nepričakovano pritekel na cesto. S. SRED*, t. 1. naših komun • iz naših kom«n m \y i-omn« * i* ty^^u « V gostinstvo ne, v trgovino da! Šibka točka gostinstva na Go- podjetjih. Odgovor je naslednji: je podjetje srečalo z drugim, še DVORŽAK nam je v zvezf s tem renjskem, tako kot drugod, so nekaj jih je še ostalo, toda ve- večjim problemom, kje za te dejal: tudi kadri. Predvsem gre za do- čina JE ODŠLA V DRUGE KRA- "ljudi dobiti stanovanja. Skromne »Letos pozimi smo kupili dva mačine, ki se ne prijavljajo za JE, največ ob naše morje ln Go- sobe, ki pa so jih imeli za te magnetofona ln celo vrsto gra- poklice iz gostinske stroke. Go- renjska Je spet ostala brez teh ljudi, niso bile primerne in tako mofonsklh plošč za učenje tujih stinski delavci fv Kranju imajo ljudi v gostinstvu. O tem nam je so ti že izučerii fantje odšli v Jezikov, ki so našemu kadru zelo občutek, da ljudje to delo neka- pripovedoval tudi direktor hotela druge kraje, kjer so jim na tem potrebni, še posebej italijanščina, ko podcenjujejo in prav zaradi »EVROPA« kranjskega Gostinsko področju nudili boljše pogoje, saj imamo v zadnjem času veliko tega so se tudi odločili za »uvoz« trgovskega podjetja »Central«. Nekaj pa jih je odšlo tudi k vo- italijanskih gostov. Organizirali mladih fantov, ki bi se izučili za V Gostinsko-trgovskem podjet- jakom. Opozoriti velja še na eno smo tudi več dnevnih slaščičar- Izkušnje Iz naših kolektivov stvar, in sicer na to, da Eoslin- skih tečajev In razne kulinarične ska podjetja, kot so »LEV« v prireditve, ki so tudi oblika do- Ljubljani in druga podobna, sku- polnilnega izobraževanja. Prav pa j z gradnjo novih objektov sedaj pa pripravljamo poseben te- niso dovolj računala tudi na po- čaj, kako pripraviti sendvič. Na . . ,..... ' _____ treben kader. Tako se je zgodilo pomoč nam bo priskočil kot dSi;arQ?' ku.\arje' \z ^ru*lhBT fe »CENTRAL« so prišli do za- veliko prirner„v, da ' so prišli v vedno tudi znani kuhar JANEZ droč , Slovenije, največ iz Prek- ključka da s priučenimi kadri v Kranj aFH d m na Gorenj. VOZEL.« K^nih oblik pridobivanja teh Spa«^^r^Sa ^PARK« *k° * W*f kakšno mnenje imate o šol BODICE . . --* ~~ l" ------------ £, 1 V * . V^UIUV I II jw /.a o i zoomica bivšega kranjskega okra- stematično izobraževanje lastnega nih doriodkov mladih ljudi' se je Gostinska ne gre več . kegaokra- stematično .. Sur?uSlS«a?Ma T Š?-f VtPrek: f°usU?.SkCga, vajence so "i anUe'irJ sevel" md?'^k!cia fcf fv™ ^ * f zaslužili le 35.000 dinarjev. svoJc Jog> 7„ kar (tOdavJpr\i vr^U fantje) pride" *°L2K2 S To jc bila za kranjsko istinske Za tako ustanovo pr Jo dne tega in tega na določeno omenili. Toda, ko so se izučili, se mesto, kjer bi se pogovorili o "lihovem bodočem poklicu. Tako so pred leti gostinski delavci z gorenjske pripeljali iz Prekmur-■ia okoli 60 fantov. Ti so se že skoraj vsi izučili in je to pravzaprav prvi strokovno usoosob-lien gostinski kader na Gorenjskem. Zanimivo bi bilo vedeli, ali so O delavskem samoupravljanju Kranj, 5. maja — Včeraj po- sprehod med stanovanjskimi bloki na 7.l,item polju, sem se domov vrnil tako utrujen, da Marjane ni' encev pod-. ganizaciiah in še posebej v jav- jetje tudi precej velja, in sicer nih službah. - okoli 500.000 d inarjev letno za Na aktivu so bili pristojni tudi vsakega. Podjetje namreč vsake-nckateri predsedniki delavskih mu -preskrbi vse od hrane do sosvetov in upravnih odborov delov- lania in obleke, nih kolektivov v kranjski občini Kako je v podjetju »Central« in prav tako predsedniki samo- z donolnilnim izobraževanjem že upravnih organov javnih služb, obstoječega gostinskega kadra? —č Direktor hotela »Evropa« JO/.M Zaradi ljubezni Japonski r:nemascopc težita YASr'7.0 M A SU \WR A Jgrah AYAKO WAKAO II!ROSII! KAVAGUČI , Ql> gledanju filma Zaradi lin-C/''i' Postanemo pozorni najprej Za boljšo informiranost občanov Kranj, 5. maja — Danes popoldne jc občinski komite ZKS Kranj sklical aktiv članov Zveze bolj povezanem spremljanju tiska. Ugotovljeno je namreč,- da se še vedno največ prebira časopisje le ob sobotah in nedeljah. —č Pokopališče bodo preuredili v »Kovačičev gaj« Na minuli seji sveta stanovanj- »1 tvrcrpeiiinnn obliko Tudi sn. komunistov, na katerem so se po-ih'l>-'a broblam*tik* ki-jo delo oh- govarjali o še boljšem informi-rJ*H)havit m absolutno vezana na ranju kolektivov in občanov, obli-hfponsko okolje. Takoj je očiten kah informacij ter o vlogi tiska ***fmni značaj filma. na snloh" L *rL*9*,l* tr'kntyi}k osnovni Med drugim se na tem posveto- ske skupnosti Primskovo-Klanec niJ^t'i ?'^° ■nomt")ata "A trihot- vanju ugotovili, da je po podat- so se sporazumeli, da se pokopa-' •' filma Rašomon, prve velike kih iz lanskega leta v kranjski lišče preuredi v gaj. Imenovali ga ?"rJ*»c'/< japonske kinematograf- občini okoli 13.000 radijskih spre- bodo po padlem prvoborcu Ko-ml j th ,napre) >e v-e nnvo- Se jemnikov, 2000 televizorjev, na vačiču »Kovačičev gaj«. miodramska zasnova, ki pa jo >'J'eških problemov. Verno nam prikaže, trenutni socialni pnlo-z<*\ japonske žene in njeno 1*anio$va'fdnie, ov;re pri tem, h\eme tradiere. To je le ena ithovedi, ki Poteka vzporedno 2 enakomernim ritmom filma. Zelo Samosvoje je izpolnjen format c:-nernascopa. ki ie odkril nove moz-i gradnic nosameznih po. JJJt) in se izcedno zanimivo vkl'-kov »Sava« pri odločanju za do- meljito obnavljajo. Pridobili so lektivov in drugim turistom, 'vi vttt.ieHfl veljala koli 8 milijonov d:naricv M. t.. H I, ■ tZB pravili nekar izletov. Za prlhp 1 njo sezono ga nameravajo-cbio- viti in potem Organizirati te 1 ; • dvodnevne izle'.e s popolno skr- bo: za člane kolektiva in druete. > i . :.'.,„' r,, . -ji -, "„ k!•;<..•-vra orgamzacna ZB v Od januarja do; konca april. SO ;1! :„ (lni/hcno oliUčne or. v domu zabeležih 3M) noenm. Raiii/acijc tega kraja sc žc nekaj *Tnktem ;?- Komu naj bomo za to hvaležni? pust ne morejo biti v zadregi/V 15 ležišč v 5 sobah, modernizirali bodo stanovali po zasebnih so. y» „ . ----• ----t------ l...U:„:„ InJil^ala.^. l,1„t -1.I.J!IS. U - U /----L. i---- . i ... morju. Letos so Povijano na otoku bo tu letovalo Počitniška skupnost se vsako časa pripravljajo na prireditve in leto dogoyori za zmogljivosti /.a Praznovanja, ki bodo v naslcd-katerem i/med n^;u «*esecu. /a dan borca, -1. julija, bodo Odkrili« đVO spominski obeležji padlim i prvoborcema. p:'* ^pomniirna'nerpola^^kne začetku"vefja 'poudariti,'"da" po- lepšimi hotelskimi objekti. V denar:"pri razglednicah,"v bifeju, J!iSLI. Ii*reilvil,']m:» bo 1,1 10"na:" Ob letošnjem krajevnem praz- *«r*d* svo\je neodgovornost) vre- čitniška skupnost »Save« oddaja njem je sedaj 50 ležišč in računa- kjer bodo imeli tamkajšnje spe- deiavcev m članov i io\ :n niku> ki ga praznujejo 26. julija, rfc«. da se ga obsodi. Projekcija je svoje počitniške zmogljivosti tudi *b platnih ne bi smela poiaviti. važnejših pogojev za uspeh pošlo- ne zmogljivosti. Sedaj pa jih bo- Na Pokljuki imajo skromnejši dobno opremljene. Otok slovi nim nemškim vojaštvom in poh- NK vanja skupnosti. do izkoriščali tako, da bodo nu- dom s 14 ležišči. Pozimi so pri- tudi po dobrem siru in vinu. cijo. njem je sedaj 50 le/.išč in računa- kjer bodo imeli tamkajšnje spe- *w UC'™TC> " l-"'m" '^T ' nikLI- k' 2a praznujejo <™. mina, jo, da se bo preko poletja v cialitete in najrazličnejše pijače družin Kraj ima celo vrsto pred- bodo oa novem in lepo urejenem domu zvrstilo skoraj 500 članov in pri podobnem. Od 1. junija na- nos ti: zelo lepe plaže s plitvim pokopališču odkrili spomenik pa- kolekliva in njihovih družinskih prej bo v Crikvenica vsako sobo- morjem, veliko pitne vode, mož-- dlim borcem in žrtvam fašistične- SREDA, «. maja «64 iz naših knmnn # nrv^ih komun 9 iz naših komun # iz naših komun # iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun V sredo, 29. aprila, Je predsednik občinske skupščine Radovljica Franc Jere odprl cevovod, po katerem Je pritekla voda Radovne v Blejsko jezero. Za vsa dela so porabili 253 milijonov dinarjev, ki jih je prispevala radovljiška občina. Dela so opravila podjetja Tehnograd iz Ljubljane, Litostroj, Tehno-gradnja iz Maribora in Zavod za vodno gospodarstvo S RS 0 mesu v Tržiču TRŽIČ — Tudi tržiško mesarsko podjetje Je sledilo »akciji« tovrstnih podjetij v Sloveniji m Je svetu za blagovni promet vložilo prošnjo za potrditev višjih cen mesa in mesnih izdelkov. Kot vzrok je v vlogi navedlo, da je temu »kriv« stalen porast cen klavni živini in nenehno naraščanje stroškov prevozov, saj podjetje več kot tri-četrt živine odkupi na Hrvaškem ln v Srbiji. Nove cene so v ponedeljek že pričele veljati. Goveje meso se je podražilo na 650 dinarjev za kilogram (prej 580), svinjsko meso bo odslej veljalo 720 (prej 670), teletina pa 800 dinarjev, medtem ko je bila prej po 670 dinarjev. Meso brez kosti bo po novem stalo — goveje 810, svinjsko 860 in telečje 1100 dinarjev. Cene mesnim izdelkom pa so zvišali za od 8 do 11 odstotkov. Za potrošnike nič kaj prijetno odločitev mesarskega podjetja so v Tržiču' sprejeli z različnimi komentarji. Tudi člani sveta za blagovni promet, ki so to vlogo obravnavali 21. aprila, si o predlogu niso bili edini. Po daljši razpravi je eden glasoval proti, štirje pa za predlog, naj zbora občinske skupščine potrdita nove cene mesa. Hkrati s tem pa je svet predlagal skupščini, naj (kolikor je v njeni pristojnosti) skuša doseči, da izvozna podjetja klavne živine ne bodo izvažala v tolikšni meri kot doslej, saj je znano, da gre skoraj vsa mlada in najbolje pitana živina v tujino, medtem ko je na domačem trgu primanjkuje in je zato vedno dražja. Precej prekoračeni plani izvoza klavne živine so namreč vzrok, da se je stalež živine pri zasebnih rejcih znatno zmanjšal, pri družbenih kmetijskih organizacijah pa tudi ni toliko narastel, da bi lahko kril pomanjkanje. , Narcisne poljane vabijo Turistično društvo v Planini pod Golico, ki je bilo ustanovljeno žele lansko leto, se je odloČilo, da dosedanji »teden narcis« podaljša v »mesec narcis«,, ki naj traja ves mesec maj. l.maja je bila na Planini pod Golico otvoritev meseca narcis. V nedeljo, 3. maja, je bila na Planini pod Golico že druga prireditev, ki je privabila na narcisne poljane mnogo Jeseničanov in drugih gostov. Osrednja prireditev bo v Trije milijoni fluorografskih pregledov Največ nepoznanih tuberkuloznih bolnikov med starejšimi ijud- na pljučni rak ali na znake pre- fluorografiranju so na 10 tisoč mi — Prebivalci tržiške, radovljiške in škofjeloške občine bodo bolelih pljučnih obolenj. Protitu- prebivalcev jeseniške občine od-' jeseni tretjič fluorografirani X berkulozni dispanzerji potem iz- krili 15,8 novih bolnikov, radov- Pred dnevi je fluorografska ekipa instituta za TBC Golnik na- luščijo tuberkulozne bolnike. Kot ljiške občine 16,§, tržiške 26,2 redila trimilijonski fluorografski posnetek. Tako visoko število nosi rečeno odkrijejo povprečno 3 na škofjeloške 19,9, kranjske pa 16,6. rentgenska slika prsnega koša 82 letne partizanske mamice iz oko- 1000 fluorografiranih prebivalcev. Največ tuberkuloznih bolnikov na lice Kozine, kjer je ekipa dočakala pomemben jubilej. Ta številka je precej višja na 10 tisoč prebivalcev je bilo v je- Redno fluorografiranje prebival- kar cev naše republike se je začelo tuberkuloznega obolenja v zvezo leta 1951. Vsak prebivalec je flu- s cigaretnimi katarji oziroma s orografiran na vsake štri leta, težavami starosti. Ker socialno Člani nekaterih kolektivov in štu- ekonomski pogoji oziroma življe- soboto, 16. t. m., na kateri bodo dentje pa tudi pogosteje. V le-, nska raven prebivalstva pogoju- izvolili letošnjo »Miss narcis«,'za- tošnjem letu bodo prebivalci ne- jejo nastanek tuberkuloze bo flu- ključek pa bo na Črnem vrhu. katerih območij Slovenije Že tret- orografija še ostala nujna preven- ___, področjih, kjer zdravstvena služ- seniški občini (63,9), najmanj pa tr pogosto spravljajo znake ba ge n| zadostno ra7vita in kjer v trfigki (44,25).-Skupaj je bilo Četrt stoletja humanosti Za letošnji 1. maj je praznoval 25-letne uspehe humanega, požrtvovalnega in odgovornega dela dr. Jože Hafner, zdravnik prima-rij, šef kirurškega oddelka in ravnatelj jeseniške splošne bolnišnice, l.maja 1939 je nastopil službo pri Bratovski skladnici KID na Jesenicah kot kirurg in splošni zdravnik. Zaradi strokovnosti in izredne požrtvovalnosti ie postal med jeseniškimi delavci kmalu priljubljen in spoštovan. Njegov ugled je dvignilo tudi ilegalno zdravljenje partizanov med NOB. Z dograditvijo nove bolnišnice na Jesenicah je postal šef kirurškega oddelka in ravnatelj bolnišnice. jič' fluorokrafirani; med njimi bodo tudi prebivalci tržiške, radovljiške in škofjeloške občine, kjer se bo ekipa predvidoma zadrževala v septembru, oktobru in novembru. Dosedanje izkušnje, s fluoro-grafskimi pregledi kažejo, da je mnoge tuberkulozne bolnike mogoče pravočasno odkrili le s sistematičnimi rentgenskimi pregledi. Med 1000 fluoroprafirnnci odkrijejo povprečno 3 še nepoznane tuberkulozne bolezni. Največ jih je med starejšimi ljudmi, tivna metoda v boju proti tej zavratni bolezni. Rentgenske aparate, ki jih je ekipa prvotno uporabljala, so nadomestili z modernimi, katerih prednost je v tem, da ne povzročajo nikakršnega nevarnega sevanja. Pri odčitavanju fluorografskih posnetkov izločijo okoli 5 odstotkov takih, ki kažejo na kakoršno-koli obolenje prsnega koša: na vnetje srca, na tuberkulozna in na razna netuberkulozna obolenja, Prvenstvo RC modelov z udeležbo Kranjčanov v Celovcu je tudi prosvetljenost prebivalstva tedaj na/Gorenjskem 585 aktivnih sorazmerno nizka. Se nekaj po- tuberkuloznih bolnikov (v celi re- datkov z Gorenjske: pri drugem publiki leta 1960. pa 14.604).. M. S. „Teden Rdečega križa" Komisija za krvodajalstvo pri jejo z organizacijo RK tudi SZDL, občinskem odboru Rdečega križa ZB, ZK, sindikat in drugi. Zlasti Kranj skupno s krajevnimi odbo- je nujno potrebno sodelovanje ri RK opravlja zaključna dela za zdravstvene službe in vseh zdrav-veliko prostovoljno krvodajalsko stvenih delavcev, saj prav ti lah-akcijo, ki bo v kranjski občini'od ko najbolj pojasnijo, zakaj poli, do-26. junija letos. Sama ak- trebujemo toliko krvi. cija za zbiranje prostovoljnih krvodajalcev pa bo potekala žc od 3. do 18. maja, to je tudi v času tedna Rdečega križa, ki bo ?"?va Y dan "Porablja večje ko-letos od 3. do 9. maja. Letošnji 1,č,nek krvi- vštevilne bolezni je teden Rdečega križa bo potekal mosoče uspešno pozdraviti samo pod geslom »Jugoslovanski Rdeči s tem naravnim zdravilom. Mno- I/ ri'/ m t-,, 1 , , ]., ,., i 12, .J; L —--~ Najširša prizadevanja so potrebna, ker sodobna medicina iz Ocena: D0BR Koncert v Britofu BRITOF — Preteklo nedeljo j< bilo na Jadralni Celovcu Herlec, 8. RC modeli: 6. Janez Pintar, 9. Karlo Silvo Pred nekaj dnevi je modelarskem letališču v prvenstvo Koroške, ki so se ga Scrazin; motorni RC modeli: 3. moški pevski zbor Slavček iz Bri- kot gostje udeležili tudi člani Milan Omejc,< 4. Silvo Serazin in tofa priredil v domu Andreja kranjskega aerokluba »Stane Za- 8. Bruno Štular. Kmeta koncert partizanskih in gar«. Tekmovanja so se Kranjca- Uspeh članov kranjskega aero- narodnih pesmi. Na koncertu je ni udeležili izven konkurence, kluba je še tolikanj večji, če upo- sodeloval tudi zabavni kvintet vendar z namenom, poglobiti pri- števamo, da se Korošci s to 1etal- »5 M« iz Šenčurja. Poslušalci, ki jateljske stike med aerokluboma sko panogo bavijo več kot deset daj zbirale prostovoljne krvoda- so napolnili dvorano, so nastopa- Celovec .in Kranj. let in da imajo v svojih vrstah jalce za transfuzijsko postajo na Kranjčani so tekmovali v kate- evropske šampione. Kranjčani pa Golniku. Transfuzijska postaja na goriji enokrilnih jadralnih mode- se s to ukvarjajo šele dobro leto Golniku je bila namreč letos ja križ za solidarnost ljudi in narodov 1944—1964«. Naj omenimo, da letos praznujemo tudi 20-letnico RK Slovenije. Po žc izdelanem ključu bo na območju kranjske občine treba zbrati 2800 do 300 prostovoljnih krvodajalcev oziroma prijav. Sama obveznost pa je 2400 prostovoljnih krvodajalcev. Na vsako krajevno organizacijo bo prišlo povprečno 8 odstotkov od vseh vpisanih volivcev. V letošnji prostovoljni krvodajalski akciji sodelujejo tudi tiste krajevne organizacije, ki so še- go krvi predelajo tudi v razna cepiva in zdravila. J\Ia kratkem valu KROPA — Pred prazniki je priredila delavska univerza literarni večer v klubskem prostoru kulturnega doma. Mladim obiskovalcem so književniki Ivan Jan, Mile Pavlin in Tone Svetina pripovedđ* vali o svojem pisateljskem delu in o dogodkih iz NOB. Prebrali so tudi nekaj del iz partizanske proze. Mladi poslušalci so prisluhnili z velikim zanimanjem besedi ustvarjalcev, postavili pa so jim tudi nekaj vprašanj. RADOVLJICA — Oba mostova v Podnartu in pri Otočah sta spet uporabna za promet. Obnovili so ju med zimo in v spomladanskih mesecih. Pred obnovo je bil promet zelo omejen, saj niso mogli čeznjo težji tovorni avtomobili. V času obnove pa je bil ves promet preusmerjen preko Kamne gorice in Lancovega. Sploh pa je stanje mostov, zlasti lesenih v radovljiški občini še vedno dokaj slabo. Komunalna in cestna podjetja sicer obnavljajo zgornje dele mostov, vendar se s tem nosilnost le* senih konstrukcij ne zbolišu-je. V zadnjih letih pa so bolj uspešno popravljali ali gradili mostove na glavnih cestah. Vendar pa je še vedno v občini nad 50 odstotkov lesenih mostov, mnogi od teh so še potrebni temeljite obnove. Vseh mostov v občini pa je 67. BLED — V okviru predkongresne dejavnosti bodo priredili javno tribuno o urbanistični ureditvi Bleda. Občani se bodo sešli na javen pogovor o tem vprašanju v petek, x8. maja. Za probleme turizma so se prebivalci v tem kraju pogosto zanimali na zborih volivcev, zdaj pa bodo lahko spregovorili še na posebnem javnem posvetu, ki ga pripravlja krajevni odbor SZDL Bled In krajevna skupnost. BOHINJSKA BISTRICA -Tu je bil pred prazniki občni zbor turističnega društva, na katerem so spregovorili o nai-bolj aktualnih nalogah, ki čaka io TD v nrihodnje. MLINO PRI BLEDU — Gasilci se pridno prinravliajo na svoj praznik, na 50-lernico obstoja društva. Počastili ga bodo V nedeljo, 10. maja. Ob tej priložnosti so organizirali srečanje gasilskih društev iz sosednjih krajev. Pripravili so tudi pester spored prireditev. Tudi mlinska godba se bo na svečanosti predstavila v precej Izpopolnjeni zasedbi, saj prav tako prahiuje svoj-jubilej. joče navdušeno nagrajevali za iz vajame pesmi in mnoge je bilo treba ponavljati. Pevski zbor Slavček je bil ustanovljen novembra lani. Ker pevci pridno vabijo, imajo za seboj že več nastopov. Skupaj ima zbor sedaj 21 članov. lov; ta je bila na sporedu v soboto, v nedeljo pa z enokanalnimi motornimi modeli. Kranjčani so se odrezali sorazmerno zelo dobro, sicer pa naj o tem govorijo številke. Saai Dblinki Železarski izobraževalni center na Jesenicah bo odprl z novim šolskim letom strojni od- Občinski komite ZMS Jesenice je že izdelal program za letošnji teden mladosti,' ki bo od 17. do 25. maja. Organizirali bodo občinska tekmovanja v odbojki, namiznem tenisu, streljanju z zračno puško, delok tehnične srednje šole, za kegljanju in lahki atletiki ter katerega je OLO Ljubljana že vrsto kulturnih prireditev, izdal potrebno odločbo. Ker je Nastopal bo sinfonični orkester bila na Jesenicah do sedaj le Jeseniške in glasbene šole, an-metailurška tehnična srednja sambel narodnih plesov Svo-šola, so morali mnogi Jeseni- bode Jesenice in gimnazijski čami študirati na ljubljanski oktet. Prireditve^ne bodo sa-tehnični srednji šoli. Za usta- 'mo na Jesenicah, marveč v vseh krajih od Vreznice do Kranj sike gore. Likovni odsek Svobode Jesenice, ki praznuje letos 18-let-nico svojega delovanja, pripravlja dve razstavi na Jesenicah, dve izven Jesenic in dve v inozemstvu. Upravni odbor Železarne Jesenice je letos odobril 40 članom kolektiva, avtorjem tehničnih izboljšav, obisk sejma tehnike v Beogradu. Na sejmu razstavlja 400 domačih delovnih kolektivov in preko 800 tujih razstavljalccv iz 25 držav.. Na Potokih sd s 1. majem odprli gostilno '»Pri Mu!ejii'<. S tem so ustregli mnogim Jeseničanom in Javomičanom, ki kaj radi hodijo' na nedeljske izlete na Potoke, pa tudi mnogim tujcem, ki so že pogrešali pristno kanljico in spe-ostale cialni prigrizek Mulejcvc gostilne na Potokih. novitev strojne tehnične sred nje šole tudi Železarna kot ustanovitelj ni bila doslej zainteresirana, ker je potrebovala v glavnem le metalurški kader. Z rekonstrukcijo pa ji bodo vsebolj potrebni tudi strojni tehniki, ki jih bodo v bodoče vzgajali na Jesenicah na rednem in večernem oddelku tehnične srednje šole železarskega izobraževalnega centra. Za prvomajske praznike izlet v Italijo. Člani predavateljskega zbora osnovne šole »Preži-hov Voranc« na Jesenicah so izkoristili prvomajske počitnice za enotedenski izlet v Italijo. Odpotovali so v soboto s Kompasov i m avtobusom. Ogled znamenitosti sosednje države bo vsekakor pomemben prispevek za udeležence izleta in bi bilo prav, da bi podobne izlete organizirale tudi ustanove. nuarja ukinjena in prejema kri od Zavoda SRS za transfuzijo krvi v Ljubljani. Seveda pa pridobivanje krvodajalcev ni samo naloga RK, ampak vseh družbenih organizacij na terenu. 2e nekaj časa pri organizaciji krvodajalstva uspešno sodelu- Nov spomenik NOB Ob prazniku dela so imeli spominsko proslavo pred Cimpkovo hišo na Potokih in odkrili spominsko ploščo na hiši, ki je bila leta 1941 središče organizatorjev m si za to zvrst modelarstva tolikanj potrebno tekmovalno rutico šele nabirajo. V okviru prijateljskih srečanj med obema aerokluboma bo obisk Celovčanov v Kranju, ki ga bodo vrnili 4. in 5. julija. Takrat bo v režiji aerokluba »Stane Žagar« Kranj in Zveze letalskih organizacij Slovenije I. republiško prvenstvo radijsko usmerjenih modelov. Prizorišče tekmovanja bodo Brniki in Lesce. — Tone Polenec Po poteh partizanskih kurirjev Predstavniki družbenih organizacij in šol radovljiške občine upora. Množici domačinov, med so se skrbno pripravili na pionir- katerimi so bili številni nekdanji sko akcijo Kurirčkova pošta. V borci in prvoborci, predstavniki tej akciji bo sodelovala velika ve- družbeno-političnih organizacij z čina mladih, skrb in organizacijo Jesenic in predsednik OS Jesem-pa je prevzel občinski odbor Zve- ce, je govoril Franc Konobeli-ze borcev. V sredo, 6. maja bodo Slovenko. V spomin na veliko kurirčkovo pošto prejeli od.jese- vlogo, ki jo je odigrala CimpkoVa niških tovarišev begunjski pio— hiša med narodnoosvobodilno bor-nirji, in sicer ob deveti uri do- bo, je ob zaključku govora Franc poidne. Od tam jo bodo prenesli Kohobelj odkril spominsko ploščo, skozi Dvj^-sko vas, Vrhnje, Radov- ki jo je nato prevzel v nadaljnje ljico, Lancovo, Ribno, Bled in čuvanje in oskrbovanje predsed-čez Osojnico mimo Bohinjske Be- nik krajevne skupnosti tov. Kunić na Za jamo in Gorjuše, Ko- stelj. Cimpkova domači ia je po-privnik, Jcrcko v Bohinjsko Bi- stala nov spomenik NOB. stricu. Od tam pa preko Bitenjske planine proti Rovtarici in Draž-gošam. Kurirčkovo pošto bodo prenočili na Bledu in v Bohinjski Bistrici. Maršruta Kurirčkove pošte je sestavljena tako, da zajema vse važnejše kurirske poti iz časa NOB. Pionirji se bodo na vmesnih postajah seznanili s pomenom partizanskega obveščanja in z nekdanjimi kurirskim] jav-kami. V posameznih krajih pa bodo pošto sprejeli tudi ostali pionirji. Za to priložnost bodo pripravili krajše sprejeme, nekdanji partizanski borci in kurirji pa bodo mladini pripovedovali svoja doživetja s kurirskih poti. ALPSKI LETALSKI CENTER LESCE razpisuje delovno mesto honorarnega knjigovodje Honorar po dogovoru. Nastop službe takoj. Ponudbe pošljite na Alpski letalski center Lesce. Predstavnika odseka za iluorograliranje instituta za TBC Golnik v razgovoru z 82-letno partizansko mamico \i. okolice Kpzine, ki so ji na njeno veliko presenečenje izročili darilo kot trimilijontcmU fluorografiranemu prebivalcu , SRF.DA, «. maja 79M 5 prodam Prodam nov kotel, 501, za kuhanje žganja brez peči in hladilnika. Ileršič — Keršič, Cerknica, Kamna gorica 37, pri Rakeku 1925 Ugodno prodam dobro ohranjen kombiniran zložljiv otroški voziček. Kolar, Staneta Rozmana 11, Zlato polje, Kranj 1926 Prodam dobro ohranjeno kuhinjsko kredenco. Cena 18.000 dinarjev 1927 Prodam 7 komajjov dvojnih novih kletnih oken (95 X 70) in 1 komad (70X70). Dr. Emil Pra-Protnik, žeškova 5, Kranj 1928 Ugodno prodam motor DKW RT 250 ccm. Stane Pegam, Gode-šiče 58, škof j a Loka 1929 Prodam 1000 kg nemške detel ie. Drulovka 18, Kranj 1930 Rrodam pšenično slamo. Franc Hafner, Spodnji Brniki 61, Cerklje 1931 Prodam m3 hrastovih desk — 3 cm. Naslov v oglasnem oddelku 1932 Zahvala Ob smrti našega dragega moža, očeta, brata, strica in starega očct ta IVANA PEČANA [ upokojenca se zahvaljujemo vsem, ki so ga • spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cveje ter nam izrazili sožalje in nrfs tolažili v težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku in upokojenskemu pevskemu društvu. Žalujoči: žena Ana, sinovi Franc in Vinko, hčere Marija in Silva ter ostalo' sorodstvo Prodam moderen otroški športni voziček. Poredoš, Kidričeva 1, Kranj 1933 Prodam motorno kolo GOGGO 200 ccm aH zamenjam za moped. Rupnik, Cankarjev trg 6, Škofj« Loka 1934 Prodam slamoreznlco. Mož j a n-ca 5, Preddvor 1935 Prodam leseno barako 10,5 X 5. Jernej Polajnar, Kokra 2, Preddvor 19-36 Prodam dobro ohranjen moped s prevoženimi 3000 km. Voklo44, Šenčur 1937 Prodam kravo s teletom, 8,5 mesecev brejo. Voglje 60, Šenčur . 1938 Prodam motorno kosilnico in traktor Fergusson. Naslov v oglasnem oddelku , 1939 Prodam plug okopalnlk, žensko kolo in robkač za koruzo. Andrej Jež, Vodice 127 1940 Prodam puhalno slamoreznlco z verigo, nemške znamke. Oman, Žabnica 41 1941 Po ugodni ceni prodam hišo z vrtom in nekaj zemlje. Hiša je takoj vseljiva. Podbrezje 108, Duplje * • 1942 Prodam navadno harmonik Naslov v oglasnem oddelku 19' Prodam 7 tednov stare prašK ke. Doslovce 18, Žirovnica 1944 Prodam slamo. Naslov v oglasnem oddelku 1945 Prodam več mladih pujskov, starih 6 tednov. Suha 32, Kranj 1946 Prodam motorno kolo znamke Horeks, 350 ccm. Stane Paplcr, Mlaka 3, Begunje 1947 , Prodam prtljažnik za opel rekord. Naslov v oglasntm oddelku v podružnici Glasa Jesenice 1963 Prodam kolo Diamant po ugodni ceni, dobro ohranjen. Ogled v nedeljo dopoldan. Zupančič, Partizanska 24^ Kranj 1964 Prodam kravo dobro mlekarlco, po teletu. Tatine 6, Preddvor 1965 Prodam otroški globok voziček. Tomažičeva 7, Primskovo, Kranj 1966 Prodam 800 kg repe in 500 kg drobnega krompirja. Podreča 11, Smlednik 1967 Vsako soboto v Glasu program radia Trzic .i.illilHililllililiillilllllllillill kupim Podjetje za PTT promet i v Kranju N išče v najem samske sobe (opremljene ali prazne) ,za svoje uslužbence v Kranju. Ponudbe je dostaviti naslovu z navedbo plačilnih in ostalih pogojev. »GORENJSKA PREDILNICA« Škof ja Loka zaposli takoj večje število nekvalificiranih delavk. ! Vse informacije dobite v kadrovskem oddelku podjetja. Komisija za delovna razmerja v Elektrotehničnem podjetju Kranj Gregorčičeva 3 želi sprejeti na razna delovna mesta: — VK ali KV elektroinstalaterje za električne notranje instalacije — VK ali KV elektroinstalaterje za elektrogbspodinj-ske aparate — VK aH KV obratne električarje — več PK aH NK delavcev za elektroinstalacijski in elektromehanični oddelek. — skladiščnika za cleklromaterial (pogoj: dobro poznavanje električnih materialov) ^ Kandidati naj pošljejo vloge s kratkim opisom službenih mest na gornji naslov. Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni:" glavni ln odgovorni urednik, uredništvo ln uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno 1300, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih Številk: sreda 10, sobota 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za nenaročnike 30 din bese-# da. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. , i Kupim gumi voZ, 16 eolski, nosilnost 3 do 4 tone. Ileršič — Keršič, Cerknica, Kamna gorica 37, pri Rakeku 1948 Kupim jalovo kravo za dopita-nje. Prevodnik, Brode 3, škofja Loka 1949 Brano za žito (iz žice) kupim. V. Zorman. Šenčur 113 1962 ostalo ail mlajšo upokojenko za pomoč v gospodinjstvu pri eni osebi. Stanovanje nudim brezplačno, ostalo po dogovoru. Nastop takoj! Naslov v oglasnem oddelku * 1897 Prosim gospoda, ki naju je s sinom peljal 1. maja do\ avtobusne postaje v Gobovclh pri Pod-nartu, če sporoči svoj naslov zaradi pozabljene bunde. Dam nagrado. Ana Kozjck, Podbrezje45^ Duplje 1951 Našla sem na cesti Staneta Žagarja zlato verižico. Dobi se na naslov: Rezika Hvala, Ulica mladinskih brigad 1, Kranj 1952 Našel sem moško kolo znamke Rog. Alojz Kalan, Planina 32, Kranj 1953 Izgubil sem registrsko tablico KR 10-696 iz Kranja do Drazgoš. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne ali obvesti proti nagradi na naslov: Franc Bajželj, Jeseto-va 16, Kranj 1954 V sredo, 29.4.1964, sem izgubil rjavo aktovko iz svinjskega usnja od Zavarovalnice Kranj do Kri-žev. Pošten najditelj naj jo proti nagradi vrne na naslov, naveden v dopisnem Woku 1955 PrekHcujem blok št. 410345 dO 410350 ln 82417 do 82425. Blok zavarovalnice Kranj 1956 Nisem plačnik nobenega dolga, ki bi ga naredil moj mož Ivan Golek iz Rudnega 32, Železniki Mira Golek 1957 Dam v najem mizarsko delavnico s stroji ln stanovanjem. Naslov v oglasnem oddelku 1894 Iščem stanovanje za eno leto, dve^sobi in kuhinjo v okolici Kra-nja'all Bleda. Ponudbe oddati na oglasni oddelek pod »Režiser« 1958 Prazno ali opremljeno sobo Išče Gorenjska oblačHnica Kranj. Ponudbe oddati pod »Takoj« 1959 Kanarček z obročkom na desni nogi se je zatekel v Rotarjevo ulico I, pritličje, Kranj 1960 Iščem 400.000 dinarjev posojila. Obresti plačam po 8%. Naslov v oglasnem oddelku 1961 AMD Šenčur obvešča, da se prične tečaf za šoferje amaterje A in B kategorije ter voznikov mopedov v torek, 12. maja 1964, ob 17. url v Šenčurju 224 1962 TRZni PR6GLGD V KRANJU Jabolka 100 do 130 din, krompir 25 do 30 din, radič 200 do 240 din, solata 300 din, špinača 240 din, sulic slive 240 do*550 din, korenček 5 do 70 din, redkvica 50 din, pesa rdeča 60 do 70 din, skuta 180 do 200 din, surovo maslo 900 do 1000 din, fižol 200 do,230 din, zelje kislo 80 din, repa kisla 60 din, orehova jefirca 1100 do 1200 din, orehi celi 300 din, čebula 60 do 70 din za kg; kaša 140 do 150 din, ješprenj 120 do 130 din, proso 70 do 80 din/ pšenica 65 do 70 din, oves 30 do 35 din, koruzna moka 65 do 75 din, ajdova moka 160 do 180 din za liter; jajca 28 dd 30 din, kokoši 800 do 1200 din, piščanci 600 do 800 din za komad. GIBRIlJe PReBlURLSTUft V TRŽIČU Poročili so se: Franc Kogoj, usnjarski delavec in Terezija Mali, usnjarska delavka; Anton Knific, strojni ključavničar in Celestina Scilert, tovarniška delavka; Jožef Godnjov, tovarniški delavec in Marija Teran, tovarniška delavka; Jožef Prešeren, klepar in Cvetka Uhan, uslužbenka; Boris Kuharic, inž. metalurgije in Josipina Hočevar, višji referent; D/ušan Hrgovič, monter in Ana Hladnik, prcšival-ka. Rodila Se je: Renata Bevk Umrlja je: Margareta Polajnar, upokojenka, objave Potujoča razstava o živ.jertju in delu slepih v Kranju bo odprt/a do 11. maja 1964 vsak dan od 9. do 18. ure v Delavskem domu, vhod 6 Zahvala Ob nenadni izgubi naše mamice in sestre GENOVEFE RADOVANOVIC se zahvaljujemo za vso pomoč, izrečeno sožalje darovano cvetje, spremstvo na njeni zadnji poti, govorniku in pevcem, posebej še njenim sodelavkam, podjetju »Kombinat« Sovodenj in* krajevnim organizacijam. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: hčerka Milica in sjn Aco ter bratje in sestre z družinami. Grg4ačac, Beograd, Sovodenj, Kranj ZAVOD — INVALIDSKA DE-LAVNICA KRANJ sprejme takoj snažilko za čiščenje poslovnih in dc-lavničnih prostorov. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. KžK KRANJ — OBRAT KLAVNICA obvešča cenjene potrošnike področja Goric m bHžnje okolice, da bo mesnica od maja dalje odprta vsako sredo od 10. — 12. ure ln soboto od 12. — 15. ure. KžK Kranj obrat Klavnica Podjetje za PTT promet v Kranju sprejme referenta za gradbene zadeve POGOJ: gradbeni tehnik Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Interesenti naj vložc svoje prošnje pri komisiji za sklepanje in odpovedovanje del. razmerij uprave Podjetja za PTT promet v Kranju. TRANSJUG mednarodna špedicija izpostava JESENICE razpisuje delovno mesto kurirja (terenski disponent) Vojaščine prost. Nastop službe takoj. Prejemki po dogovoru. Pismene ali ustmene ponudbe na izpostavo Jesenice. POČITNIŠKI DOM PODRUŽNICE ZDRAVSTVENEGA DOMA KRANJ V PIRANU sprejme kvalificirano kuharico in kuhinjsko pomočnico Za dobo treh mesecev v času poletne sezone. Prijave pošljite na naslov ZDRAVSTVENI DOM KRANJ, Gosnosvet-ska 10 do 15. maja. Najboljšima ponudnikoma prodamo poškodovano motorno kolo NSU Prima - Pretiš 150 cm3, letnik izdelave 1960 s 14.000 prevoženih km, ter poškodovano dvokolo znamke »ROG«, ogled možen vsaik delavnik od 6 — 14 ure v skladišču kemikalij obrata II. Tekstilindusa v Kranju (bivši Inteks). Pismene po-' nudbe v zaprti kuverti, nasloviti na Zavarovalnico Kranj pod šifro »CO-27 64« najpozneje do 15. maja 1964. Gorenjci! r blagovnica KRANJ, TitOV trg 7, poleg Prešernovega gledališča, vam'nudi usnje in potrebščine, tesnila, gumijeve izdelke, tehnični tekstil, zaščitna sredstva, plastične mase, uvoženp blago*— plastično, usnjeno in kovinsko galanterijo Ivanov - Leonov; 26 KURM DPRIHfl »Gardisti« Ln askariji so vneto delali na polju in se sploh niso brigali za ljudi, ki so stali zraven kolib. Vanžiko je prijela otroka za roke in naglo odšla domov. Hodila je naglo in se ves čas ozirala krog sebev ko da se boji, da bodo oboroženi askariji pohiteli za njo. V bližini kolibe izdajalca Kihuguja — koliba je bila nekoč krojačeva — je stala množica. Vanžiko je previdno pristopila. Ljudje so brali list, pritrjen na streho. »Ubili so ga...« je slišala Vanžiko. »Duhovi nočejo tifje zemlje...« Nekdo je glasno prebral: »...Tudi vsi drugi izdajalci boste odgovarjali pred tajnim svetom Kenije.« Poleg lista je visel partizanski ukaz: ».. Prepovedujemo kupovanje angleškega piva in ' cigaret . . .« Kolibi so sc' bližali askariji. Vanžiko je odšla z otrokoma z nevarnega kraja". Po glavi so ji rojile žalostne misli. Zakaj je Kihugu posta! izdajalec in pokazal hrbet lastnim ljudem? Sovražniki izbirajo hudobneže za svoje prijatelje. Mzungi ustvarjajo krog naselij pustinjo in prav tako krog gozdov. Toda partizani živijo v naseljih. Le nekega večera je videla partizane. Marsikdo — ženske in možje — odnaša v gozdove vreče 8 pšenico. Starka se je oklenila košare in je ni hotela izpustiti, jih ne more povprašati, ljudje bi sc utegniti razjeziti* sicer pa tako ne bi nič povedali ... » Okrog opoldneva sc jc iz mesta pripeljal avtomobil s policisti. Policisti in »gardisti« so ves popoldan obiskovali kolibe in zasliševali prebivalce. Kmalu so se napili in pričeli razgrajati. Vanžiko je videla, kako so »gardisti« in askariji vlekli košaro 5 pšenco. Starka sc je oklenila košare in je ni hotela izpustiti. Askari jo je močno brcnil v trebuh in zaklel. Ženska se 'je skrčila in zastokala: , \ * Vanžiko je z materjo prestrašena pričakovala obisk oboro- žencev. / Prihajale so sosede in pripovedovale, da v naselju preiskujejo kolibe in ropajo. Policisti so pretepali ljudi in se mastili kot »gostje« pri -ljudeh, ki sb jih zaslišali. Vanžiko je odšla na polje, da bi izkopala nekaj maniokinih gomoljev. Častnik, dva evropska policista in askariji, oboroženi s sulicami, so pripeljali dva ujetnika z dvignjenimi rokami. Vanžiko ni poznala ujetnikov. Skupina je izginila za grmovjem, ki je razmejevalo posamezne parcele. ( ^ ' * Vanžiko je hotfja videti, kam gredo. Odšla jc za njimi in vzdr-htcla,, kadar ji ie pod sfopali počila vejica. Policisti so obstali na jJnajhni jasi sredi grmovja, potem pa prisilili ujetnika, da sta sedla s slegnjenimi rokami. Vanžiko jc zastala sapa. \ Častnik je vprašal enega izmed u letnikov v angleškem jeziku. Askari je prevedel. Vanžiko ni slišala, kaj govorijo. Potem sta policista ujetniku, ki so ga'zasliševali, privezala okrog vratu dolgo vrv. Z nogami sta se uprla v hrbet žrtvi in krepko zategnila vrv na obeh koncih. Moški je prijel za vrv in se zvalil na hrbet... Vanžiko jc prestrašena zbežala iz grmovja in stekla proti domu, ne da bi se obrnila. V njenem mladem in neizkušenem srcu sa sc. prepletale groza, odvratnost in žalost. »Kmalu bodo prišli k nam,« jc mati boječe pogledala hčerko. »Zakaj si se nališpala? Sricmi zapestnice in uhane...« Blizu večera so prišli h kolibi trije askariji, oboroženi z meči in črnimi usnjenimi ščiti. »Kje je »Mau-Mau?« jc vprašal eden izmed njih, tridesetletnik s čepico v^kratkih sivih hlačah in obujkih. »Tale je tako spretno ubila gardista?« Ae s kratkim mečem pokazal na Vanžiko in se zasmejal. S premetenimi očmi je meril lepo dekletovo postavo. Vanžiko je vzdrhtela pod pogledom. Druga dva askarija sta se glasno zasmejala. Potem so vsi trije vdrli v kolibo in posedli po zemlji krog nizke mizice. »Pravijo, da si ubila gardista,« je nadaljeval starejši-in pogledal mater. »Tako pripovedujejo. Odšla boš z nami.« Ženska je molčala in prestrašena gledala strašne goste. »Nekaj bi pojedli,« je dejal mlad askari z železno čelado. »Pa tudi žejni smo ...« Vsi trije so s poželjivimi pogledi opazovali Vanžiko. Dekle je odrevenelo stalo v polmraku. Slaboten ogenj je komaj razsvctljeval#kolibo. »Prinesi karkoli za pod zob,« je dejal starejši askari materi. »In pivo.« v Mati je stopila proti vratom in potiskala pred seboj Vanžiko. »Pusti hčerko tukaj. Medtem jo bomo zaslišali,« je dejal mladi askari s čelado jn pomembnim izrazom. »Takoj se bova vrnili,« je zamrmrala mati. »Takoj. Pivo mi bo pomagala nositi.« Mati je krepko udarila po hrbtu hčerko, ki je stala pri vratih, in dejala: »Pojdi!« Odšli sta iz kolibe. Zunaj se je stemnilo. Na črnem hladnem nebu so utripale zvezde. »Kaj stojiš, mar ne vidiš?« je jezno zašepetala mati. »Skrij sc v pšenico!« Prišli sta do male kolibe z okroglo streho brez sten; koliba je služila kot kašča. Nad zemljo jc bilo videti obrise velike košare. Vanžiko je snela pokrov. Zasmrdelo je po prahu. Pričela je kopati po koruznem zrnju in počasi izginjala v suhi in sipki gmoti. Mali jc pokrila košaro. V košari jo bilo temno in zadušljivo. Vanžiko je slišala kričanje na vrtu. Nekdo je hodil v bližini. Glasovi dolgo niso utihnili. Iz kolibe je bilo slišati glasove, potem je vse utihnilo. Vanžiko je zaspala. Zjutraj je dekle zlezlo iz svojega skrivališča. Bleščeče sonce jo je oslepilo. Dekle se jc previdno odpravilo proti đbmu. V kolibi sta se pogovarjali dve ženski. Mati je jokala. Vanžiko je obstala in prisluhnila. »Kaj naj bi storila ... tako močni so ... in trije,« se ie razjezila mati. »In vse so požrli in popili...« Vstopila je Vanžiko. Mati je umolknila. Soseda je sedela s sklonjeno glavo. V naselju je bilo ves teden mirno. Potem so se spet prikazali vojaki in policisti. 209743 11 9991 7375 4999999994 RRF.DA, «. mala 1964 Snort • Snort • Snort • Snort • Snort • šoort • šport • Sport • Sport • šport • šoort # šnort • šport • šport • šport • šport • šport • špo Ocenjujemo pravkar končano smučarsko sezono Tekači in kombinatom V naši zadnji reportaži bomo ocenili najboljše tekače, tekačice in najboljše tekmovalce v klasični kombinaciji. — Morda nam je izmed vseh športnikov najmanj preglavic napravil dvakratni olimpijski zmagovalce v tekih, 27-letni finski graničar Eero Mantyranta, ki je tudi svetovni prvak teka na 30 km iz leta 1962 v Zakopanem. Tudi pri Ženskah ie Z' veliko prednostjo zmagala sovjetska tekmovalka Klavdija Bojarskih, medtem ko jc v klasični kombinaciji dobil najvišjo oceno Tormod Knutsen (Norveška). 9 MOŠKI 1. Eero Mantvranta (Finska) 15 km — olimpiada 1., Holmenkollen 1., Vasteras 4., Lahti 1., Oslo — Monolit 4., 30 km — olimpiada L, 50 km — olimpiada 9.; 2. Sixten Jernberg (švedska) 15 km — olimpiada 3., Holmenkollen 2., Vasteras 2., Lima 2., Oxberg 2., Salen 3., 30 km — olimpiada 5., 50 km — olimpiada L, Holmenkollen 3.; 3. Ha-rald Groningen (Norveška) 15 km — olimpiada 2., Oslo 1., Oslo — Monolit'3., 30 km — olimpiada 2., 50 km — olimpiada 6.; 4. Jane Stefansson (Švedska) 15 km — olimpiada 5., Lahti 10., Oxbcrg 4., Salen 20., VListeras 6., 30 km — olimpiada 4., 59 km — olimpiada 4.; 5. Arto Tlainen (Finska) 15 km — Holmenkollen 7., Kuopio 3., Lahti 8., Oslo 3., 30 km — olimpiada 13., 50 km — olimpiada 3., Holmenkollen L, Kuopio 4., Lahti 2.: 6. Genadij Vaganov (ZSSR); 7. Giusepe S»elncr (Italija); 8. Assar Ronnlund (Švedska); 9. Sverre Stensheim (Norveška); 10. Igor Vorončihin (ZSSR); 11. Kalevl Laurlla (Finska); 12. Pavel Kolčin (ZSSR); 13. Franco Nones (Italija); 14. Veino Huh-tala (Finska); 15. Bajazit Glzatulin (ZSSR) itd. Skandinavci so tudi letos brez večjih težav dokazali, da so še vedno najboljši v smučarskih tekih. Razen Sovjetov in Italijanov med prvimi tridesetimi tekmovalci ni najti predstavnika kake druge narodnosti. — Jugoslovani so letos izmed večjih tekmovanj nastopili le na olimpijskih igrah. Njihove uvrstitve pa so seveda skromne Kljub temu ne smemo reči, da so nas razočarali; bili so sdlicini. • ŽENSKE 1. Klavdija Bojarskih (ZSSR) 5 km — olimpiada L, 10 km — olimpiada 1., Holmenkollen 3.; 2. Alevtina Kolčlna (ZSSR) 5 km -olimpiada 3., Vasteras L, 10 km —olimpiada 7., Salen L; 3. JevdokMa Mekšilo (ZSSR) 5 km — olimpiada 4., 10 km — olimpiada 2.; 4. Mir-ja Lehtonen (Finska) 5 km — olimpiada 2., 10 km — olimpiada 10.; 5. Toini Gustavsson (švedska) 5 km — olimpiada 6., 10 km — olimpiada 8., Holmenkollen 2., Lahti 3., Salen 3.; 6. Barbro Martinsson (švedska; 7.—9.Toini Poevsfi (Finska); Sonja Pusula (Finska); Maria Gusakova (ZSSR); 10. Britt Strandberg (Švedska) itd. # KLASIČNA KOMBINACIJA 1. Tormod Knutsen (Norveška) — olimpiada L, Lahti 5., Kuopid L; 2. Georg Thoma (ZRN) — olimpiada 3., Holmenkollen 1.; 3. Arne Larsen (Norveška) — olimpiada 5., Holmenkollen 3., Lahti 1.; 4. Nikolaj Kiselev (ZSSR) — olimpiada 2.; 5. Nikolaj Gusakov (ZSSR) — olimpiada 4. itd. Janez Slabe Gorenjska rokometna liga Krvavec : Križe 15 : 34 (7 : 18) Radovljica : Savica 5 : 0 Selca : Duplje B 27 : 10 (12 : 6) Tržič B : Žabnica 0 : 5 Kranj B : Sava B 5 : 0 Slava Zupančič sc je v Catanij seznanila tudi z odličnim japonskim smučarjem Chiharujcm Igayo Zanimivo je, da je dosegla le z eno predhodno tekmo že precej boljše rezultate kot v Grindelvvaldu. V veleslalomu je zasedla 30. mesto, v smuku pa je bila dvaindvajseta. V Kitzbiichlu se v tekmovanje v slalomu uvrstijo samo tiste smučarke, ki so v smuku pod 30. mestom; torej je bila med njimi tudi Slava. Z lepo vožnjo je zasedla odlično 16. mesto z 10-sekundnim zaostankom za zmagovalko Renee Colliard (Švica). Po končani turneji so se naši smučarji vrnili domov, na pobočja brez snega. V tem času do svetovnega prvenstva niso imeli niti enega treninga in niti ene tekme. Lepi obeti za dobro uvrstitev na svetovnem prvenstvu! Konec januarja je naša izbrana reprezentanca, odpotovala, v Badgastein. Na pot so pod vodstvom trenerja Magušarja odšli trije člani — Janko Štefe, Peter Lakota in Milan Jarc, od članic pa edino Slava Zupančič Zaradi skopo odmerjenih deviz so bili primorani varčevati že pri prenočiščih. Slava si ni mogla privoščiti lastne sobe in je morala spati -skupaj s trenerjem. V tistem domu, kjer so bili nastanjeni, sploh ni bilo restavracije in so morali hoditi ma kosilo v sosednji hotel. Organizatorji so imeli precej težav s snegom, ki ga je bilo zelo malo, zato so dovolili treninge samo ob določenih urah dopoldne, ko je bil sneg bolj trd. Proga za smuk je bila speljana na nekaterih kraiih tudi skozi gozd. Na enem tekih odsekov je na treningu Slavo vrglo s proge, da je zletela naravnost v smreko. Na srečo razen pretresa celega telesa ni bilo kaj hujšega. Padec pa ni prizanesel smučem. Takrat so Vsi naši fantje sprejeli vabljivo ponudbo enega bivših Kastlejevih trgovskih potnikov, ki je prav na svetovnem prvenslvu hotel prodreti z lastnimi smučmi Atomic. Vsakemu, ki je peljal samo eno tekmo z njegovimi smučmi, jih je podaril. Edino Slava je ostala zvesta Kast-leju, zato ji je ta zlomljene smuči zamenjal za nove. V prvi disciplini za ženske je bil na sporedu smuk. Slava je vozila z novimi smučmi, povrh vsega pa je na nekem ledenem zavoju še padla. Z vožnjo je nadaljevala samo zaradi uvrstitve v kombinaciji. Zasedla je 37. mesto (31 sekund za prvo, VVhe-ler, Kanada). Boljši je bil njen plasma v veleslalomu, kjer je bila 22., v slalomu pa je osvojila celo 20. mesto. Z vsemi svojimi rezultati je v alpski kombinaciji osvojila 14. mesto. V začetku marca je Slava sodelovala skupaj s Fanedlovo in Ankeletovo na mednarodni Kandahar tekmi v St. Antonu pri Arlbergu. Dan pred tekmo je Slava na oju-ženi progi za smuk zlotrila smučko. Zopet je bil tam tovarnar Kžistlc, ki jI je zlomljene smuči že drugič v sezani brezplačno zamenjal za nove. Na sami tekmi Slava ni ime'a sreče. Po odlični vožnji v zgornjem delu nroge je nesrečno padJa. Kljub drzni vožnji v nadaljevanju ni mogla nadoknaditi izgubljenih sekund, prav tako pa tudi ni mogla osvojiti boljšega mesta. Po vrnitvi v domovino je Slava pobrala vse tri naslove državnih prvakinj in zopet odpotovala v tujino, tokrat po svoj življenjski uspeh. Smučarska zveza je poslala Majdo An-kele, Majo Rutar, Barbko Jamnik in Slavo Zupančič, članice kranjskega Triglava, na veliko mednarodno tekmovanje v veleslalomu na pobočju vulkana Etne na Siciliji. Vožnja z vlakom je bila zelo utrudljiva, saj so od Benetk dalje stali na hodniku brzega vlaka, prepolnega predvsem sezonskih delavcev. Ko so tako nekako prispeli v Ca-tanijo, se jim jc nadvse prilcgcl počitek v hotelu. Pred tekmo so organizatorji peljali vse udeležence na ogled tekmovalne proge. Do 32 kilometrov oddaljenega podnožja tega znanega vulkana so se pripeljali z avtobusom, na start pa so morali zaradi okvare na žičnici kar peš. Vsak tekmovalce je progo tudi dvakrat presmučal. Zvečer, ko so žrebali startne številke, so našo prvakinjo najprej določili v drugi jakostni razred, šele na posredovanje tovariša Medje so jo prestavili v prvo skupino, pOvrh tega pa je dobila še odlično startno številko, saj je bila na vrsti druga. I Že samo to je Slavi vlilo precej samo-zaupanja, hkrati pa je morala dokazati, da zasluži uvrstitev v prvi razred. Tudi mazanje, ki je zelo pomembno in večkrat odločilno za dobro uvrstitev, se ji je posrečilo. Sicer pa je mazala vsem našim tekmovalkam, ln to po zgledu Japonca Ygaie, ki je spremljal švicarske smučarke. Slavi so smuči dobro »tekle«. Tudi sama je to takoj občutila in se zato bolj potrudila. Tega truda pa ji prav gotovo ne bo nikdar žal; v veliki tekmi, v kateri so sodelovale vse najboljše smučarke (Frida Danzcr, Renee Colliard, Vera Schenone t d.), je Slava pobrala res veliko zmago. Z Etne so naše smučarke odpotovale z vlakom do Firenc, 04 tam pa z avtobusom v Abctone. \ Pred škofjeloškimi dirkami Leon Pintar na Aermachiju? Gorenjska' nogometna liga Nastopil bo tudi trikratni svetovni prvak — prikoličar Max Deubel ZA DAN MLADOSTI se bodo drzni možje na jeklenih konjih že tninajstič borili za nagrado Loke. Na dfirki bodo nastopili res samo najboljši mojstri moto športa, kar pove tudi podatek, da so tekmovalci prijavili več kot 200 startov, ki pa jih ne bo mogoče izvesti, pač pa iih je prireditelj izbral okrog 120. Kot zagotovilo, da bo prireditev v škof ji Loki res kvalitetna, velja tudi to, da se bo letošnjih dirk, v nedeljo, 24. maja, udeležil tudi svetovni prvak med prikolil carji v letih od 1961 do 1963 Max Deubel. Nastopili bodo še drugi znani tekmovalci — kot šo lanskoletni rekorder škofjeloške proge Edie Lcnz (Avstrija), Ulf Svensson (Švedska). Robert Coul-ter (Irska) in drugi. Do 25. aprila je organizator dirk sprejel prijave še od tekmovalcev iz An-^ glijc, Nizozemske\ ZR Nemci ie, Švice, Belgija, Nove Zelandije, Avstralije. Južne, Afrike in ZDA. Jugoslavijo bodo v škof j i Loki zastopali: Štefe. Mrzel, Bucalo, Breznik, Nuhič, Sunulahpašlč, Marčan, šnajder itd. Po dolgem času se bo na startu spet pojavil naš znani vozač Kranjčan Leon Pintar, in sicer na novem motorju Aermachiju razen tega pa bo tekmoval tudi njegov brat Janez. Prireditev bo pod pokroviteljstvom ljubljanskega podjetja In-tertransport in pod častnim predsedstvom organizacijskega korm-teja ter sekretarja za nromet in zveze SRS Alojza Žokalja. Rekord proge v enem krogu bo branil Avstrijec Edie Lenz. s 121,988 km na uro. Doslej je skupaj dokončno prijavljenih 60 tekmovalcev. Prireditelj avto-moto društvo škofja Loka je tudi za letos raznisal »nagrado Loke« v znesku 100 tisoč dinarjev in spominsko plaketo za nov absolutni rekopd. Pričakujejo, da bo nov rekord letos presegel mejo 130 km na uro. Zato je med občinstvom za dirke že sedaj veliko zanimanje. Računajo, da se bo ob pro;u zbralo okrog 20 tisoč ljubiteljev tega športa. Zanimivo' je, da bo to prva mednarodna cestna moto dirka v letošnM sezoni pri nas, zato se v škofi Loki zavzema io za to da bi bila vsako leto ob tem času. — 2. V šestem kolu spomladanskega dela prvenstva gorenjske nogometne lige so bili sioseženi naslednji rezultati — SK. LOKA : NAKLO 6:0 (4:0) Strelci: Berce 3. Petrovič 2 in Hribernik. — Sodil je Srdanović iz Radovljice. BLED : TABOR 1:3 (1:1) ' Strelci: Coropečnik v 7. in 73. in Mozetič v S2. nvnuti za T^bor ter Kin<* v 23. minuti za Bled. — Sodil je Pretnar iz Radovljice. TRIGLAV B : KRANJ 3:3 (2:0) Strelci: Vukotio v 23., Cvirn v 40. in Klemenčič v 70. minuti za Triglav B ter Posedi v 58, 76., ih Bajželj v 62. minuti, za Kranj. SVOBODA : ŽELEZNIKI 3:3 (1:3) Strelci: Ajdovec v 6., LotriČ (avtogol) v 60. in Cotman v 70. minuli za Svobodo ter Tavčar V 8., Reš (avtogol) v 36. in Mlakar v 38. minuti za Železnike. — Sodil je Andrcjašič iz Kranja. Vrstni red moštev GNL: 1. Tržič 13 — 24, 2. šk. Loka 13 — 22, 3. Kranj 12 -- 16 (34:18), 4. Železniki 15 — 16 (58:41), 5. Tabor 13 — 16 (25:20), 6. Naklo 14 — 12„ 7. Svoboda 14 — 11, 8. Prešeren' 13 — 5, 9. Bled 15 — 4, izven konkurence Triglav B 14 — 25. T. K. Turistični sprehod po Gorenjski LetaliSCe Ljubljana pri Kranju »Skoda, da sem pred leti prodal zapravijivček. Zdaj, ko je na Brnikih letališče, nam bo še prav prišel. Boš videl, inozemci se bodo radi vozili s konji po naših vaseh Zanje bo to turistična privlačnost prve vrste.« Tako mi je zadnjič razlagal prijatelj iz vasi v bližini novega letališča na Brnikih. Letališče in okolico zdaj šele urejajo, ko pa bo povsem dograjeno, bo nedvomne privabljalo številne domače, ne le tuje turiste. Zgraditi nameravajo hote), motel, urediti bazen in manjši živalski vrt itd. Že zdaj je restavracija v nedeljskih popoldnevih tako polna gostov, da je težko dobiti mesto, parkirni prostor pa je največkrat 'premajhen. V zvezi s perspektivami, ki jih obeta v prihodnjih letih to novo ljubljansko letališče, bo potrebno zgraditi ie marsikaj: v Kranju, na Krvavcu, na Jezerskem. Turistični delavci se tega zavedajo, zato že pripravljajo perspektivne načrte novih turističnih objektov. Značilno je, da Gorenjci, zlasti Kranjčani, dosledno pišemo »letališče Brniki«, medtem ko ga drugi časopisi pogosteje imenujejo »letališče Ljubljana«. Ponosni smo, da je letališče skoraj pred vrati Kranja, in. zavedamo se, da bo veliko pomenilo za turizem Gorenjske. Upamo, da bodo turistične postojanke okrog Kranja odslej bolje obiskane. Na Krvavcu bo treba izpopolniti sistem vlečnic, sicer bo novi hotel še vedno preslabo obiskovan in zato deficiten. Na Jezerskem bo že letos odprta, nova restavracija ob Domu na Jezerskem. Dokončati bo treba tudi novi hotel na Šmar-jetni gori, urediti gostišče Hrib v Preddvoru in okolico, zgraditi v Kranju nov hotel, poskrbeti za večja sredstva krajevnim turističnim društvom da bodo lahko zaživela itd. Vse te in še številne druge naloge imajo turistični delavci v načrtu in pogosto je denar tisto, ki jim marsikaj onemogoči žičnice rastejo kot gobe , po dežju Za letošnji prvi maj menda žičnici na vogel in na Veliko planino ne bosta več le obljuba. Kaže. da žičnice postajajo moda v našem turizmu. Nikomur se vec ne ljubi hoditi peš na naše lepe gore Večkrat slišimo, pa tudi priliko imamo videti, kaj je postal Krvavec potem, ko so ga z žičnico približali nižini. Ljubitelji narave si prizadevajo, da bi nekatera področja, ki jih turistični delavci že vključujejo v sisteme žičnic, zaščitili nedotaknjena. V sedemletnem republiškem planu razvoja turizma se predvideva začetek gradnje sistema triglavskih žičnic, ki bi tudi naš najvišji ,vrh približale ljudem, ki se sicer držijo reka, da »gora ni nora, nor je tisti, ki gre gor«. O tem dolgoročnem načrtu bo kmalu izšla posebna brošura, kajti za gradnjo teh žičnic se zanimajo tudi v drugih državah: Žičnice so v načrtu tudi na Vršiču, v Podkorenu in v Ratečah. Izpopolniti nameravajo tudi sistem Vitranca, in sicer v smeri proti Podkorenu. To bodo predvsem sedežnice in vlečnice, namenjene smučarjem. Prav tako bodo žičnico zgradili iz Podi j u-belja na Zelenico. Letošnja sezona dobro kaže Na turistični zvezi sem se pozanimal, kako bo z letošnjo turistično sezono. Povedali so mi, da kar dobro kaže. Za poletne mesece so hoteli že kar precej zasedeni. V Bohinju in na Bledu imajo ponudb več kot prostih kapacitet, medtem ko ima zdaj manj izgledov še Kranjska gora, kjer še mi dovolj rezervacij. S posredovanjem turistične zveze zdaj hoteli v Bohinju nove ponudbe, ki jih ne morejo sprejeti, posredujejo hotelom v kranjski gori. Večjih težav, menijo, letos ne bo, ražen — verjetno — s spreskr-bo, kar pa je že kar običajno pri nas. V dolinah že cvete drevje, po naših smučiščih pa leži še sneg. Smuka v takih pogojih je zelo prijetne čeprav jo včasih zmoti tudi veter. Tile izletniki, ki so se pravkar vrnili z Zelenice, niso mogli prehvalitl doživetih užitkov ' Bled 1966: svetovno veslaško prverstvo Občinska turistična zveza v Radovljici je izdelala perspektivni plan 1 razvoja Bleda za razdobje od 1964 do 1966, ko bo na Bledu svetovno veslaško prvenstvo. V ta namen bo potrebno zgraditi precej novih objektov in drugih naprav. Med drugim predvideva plan gradnjo treh novih hotelov, drsališče, ureditev cest in nasadov in nekaj drugih objektov, pa tudi ureditev okoliških izletniških točk (Begunje, Draga, Pokljuka, Jelovica, Ribno, Vintgar itd.) — a