KOMENTAR
NA RAZPOTJU
Hiša še ni nova, čeprav ji na novo prebelimo stene in popleskamo oknice in vrata. Prav tako še ni jamstva, da je nova organizacija boljša od stare, če le preselimo ljudi iz prostora v prostor in jim položimo na srce, da poslej velja delati bolje. Treba je rezultatov; treba je vidnih uspehov, ki bodo prepričali tudi tiste, ki apriori dvomijo v vse novo, če morebiti celo ne nasprotujejo novemu.
Roko na srce in priznajmo, da poslej še nismo zabeležili kakšnih vidnejših rezutatov, ki bi jih mogli naprtiti novi organizaciji. Najbolj pogosto rečemo, da je treba nanje pač počakati,^ da mora preteči določen čas, ko se bodo pokazali. Kolikšen je ta čas, tega ni omenil še nihče. Tudi tega ne vemo, kdaj bi lahko pričakovali osnovno pridobitev nove organizacije:	boljše komuniciranje,
vzajemno delo strokovnjakov in vodij strokovnih služb ter zdrave odnose. Vse to naj bi bila namreč osnova proizvodnim uspehom.
In prav v odnosih med mladimi ljudmi, ki jim je nova organizacija zaupala odgovorne položaje, je bistrina vode vse bolj in bolj skaljena. Namesto, da bi' se skupno zavzeli za zboljšanje položaja podjetja, ubirajo, pot vsak zase in te poti so pogostoma dolge, ovinkaste in prečkajo druga drugo. In če vemo, da skušajo vsak po svoje doseči isti cilj, pridemo nedvomno do spoznanja, da je tak način dela dolgotrajen, zamotan in absurden.
Žal pa tudi pri tem ne ostajamo. Pogostoma je zapaziti, da mladi strokovnjaki iščejo razloge, da oporekajo drug drugemu pravilnost poti. S tem seve podčrtujejo svojo smer kot edino zveličavno, kot tisto, po kateri bi morali hoditi vsi. Temu pa jasno oporekajo vsi drugi. In v tem primeru prihajamo do izuma perpetum mobila.
Preveč bi pričakovali Od pravilnika o notranji organizaciji podjetja, če bi mislili, da mora že on začrtati skupno pot. Nikakor ne. Izbira skupne poti naj bi bila vzajemni dogovor vseh tistih, ki nas vodijo. Tako daleč pa zaenkrat še nismo.
Delček tega je pričakovati od akcijskih programov, ki jih delajo vodje obratov in 'strokovnih služb. Vendar je tudi tukaj zaenkrat še vedno podčrtana INDIVIDUALNA pot vsakega posameznika.
Cilj je jasen — po reformi še bolj izostren. Ostaja le še naloga, da najdemo skupno pot do cilja. Če se ne bomo mogli domeniti zanjo, pčtlej pač mora nekdo med nami prevzeti odgovornost in jo določiti. In bojimo se, da bo prav to potrebno.
SKLEP ČLANOV IZVRŠNEGA ODBORA SINDIKALNIH PODRUŽNIC
IZVRŠEVANJE NALOG BOMO SPREMLJALI
Tretja redna seja izvršnega odbora sindikalne podružnice, bila je 2. septembra, je bila v celoti posvečena gospodarskim problemom podjetja. Sejo, na kateri so nadrobno obravnavali finančne rezultate, rezultate proizvodnje in realizacije je vodil predsednik Maksi Korošec.
■■
sum

GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE EMAJLIRANE POSODE
Viktor Pilih je tolmačil finančne pokazatelje prvega polletja in zlasti podčrtal, da jef gospodarska reforma prelomnica v našem , gospodarstvu, ki nas mora vsestransko pritegniti k intenzivnejšemu gospodarjenju in preudarnem trošenju razpoložljivih sredstev. Marjan Žuraj je obravnaval proizvodnjo vsakega obrata posebej. Dejal je, da ima podjetje tri možnosti: da proizvaja z istim številom zaposlenih več; da zmanjša število zaposlenih in proizvaja toliko kot danes — in naposled, da z dodatnimi investicijskimi sredstvi proizvaja več ob zmanjšanju števila zaposlenih. Navzlic temu pa ni povedal, katero izmed teh treh možnosti bi veljalo pri nas uveljaviti. Dejstvo je namreč, da smo uradno sklenili, proizva-
(Nadaljevanje na 8. strani)
ZNIŽANJE STROŠKOV
Centralni delavski svet j<e na 3. rednem zasedanju dne 18. 8. 1965 sklenil, da morajo biti znižani režijski stroški, ki so predvideni v našem družbenem planu za leto 1965. V ta namen je centralni delavski svet pooblastil upravni odbor, da dokončno izvrši rebalans plana stroškov za leto 1965.
PRETEKLO SREDO SE JE MUDIL pri nas član CK ZKJ tovariš Franc Leskošek-Luka. čeprav je bil njegov obisk neuraden, vendarle ni mogel v pomenku mimo gospodarskih vprašanj.
Strokovne službe so izdelale predlog za znižanje režijskih stroškov, predvidenih v družbenem planu za leto 1965 in ga predložile v razpravo in potrditev upravnemu odboru. Upravni odbor je obravnaval ta predlog na 9. redni seji dne 30. 8. 1965 in sklenil, da morajo biti znižani režjski stroški za skupen znesek 163,021.000 din.
Ta skupna vsota zajema znižanje stroškov pri izobraževanju, higijensko tehnični varnosti, institutu, potnih stroških, dnevnicah in članarinah, stroških gospodarske propagande in stroških investicijskega vzdrževanja. čeprav so bili stroški gospodarske propagande znižani za 10,065.000 din priporoča upravni odbor, naj se ti stroški še znižajo do 15,000.000 din s skrbnim varčevanjem.
Na navedeni seji upravnega odbora je bilo mnogo govora o stroških, ki nastajajo pri medobratmih uslugah. Ti so bili v prvem polletju preseženi za 7 °/0 od -predvidenih v družbenem planu za leto 1965. Za-- radi tega morajo biti ti stroški . znižani za 7 %, da dosežejo predvideno vsoto v planu, ta vsota, predvidena za leto 1965 . pa mora biti znižana za nadalj-. njih 5 %. Na ta način znižani . stroški bi znašali po tej postav-. ki ca. 33,000.000 din.
(Nadaljevanje na 8. strani)
SEKRETARIAT ORGANOV UPRAVLJANJA IN INFORMACIJE
Po 59. členu statuta imajo organi upravljanja svoj sekretariat, ki vodi administrativno tehnične posle vseh organov upravljanja v naši delovni organizaciji. Ta ima tudi celoten pregled nad sprejetimi sklepi vseh organov upravljanja v podjetju ter je njegova funkcija zelo važna glede informiranja članov organov upravljanja in članov kolektiva o vseh gospodarskih zadevah, izraženih v sklepih teh organov.
sredne in so posredovane na skupnih sestankih vseh predsednikov delavskih svetov ekonomskih enot in obratnih delavskih svetov. Take informacije so prenesene na seje teh organov upravljanja, odtod pa na člane kolektiva. Take vrste dajanja informacij o poteku in problematiki našega gospodarjenja so tudi učinkovite. V bodoče bo morala služba organov upravljanja utrditi sistem informacij od spodaj navzgor. To bo mogoče le s smotrnim delom zborov proizvajalcev, ki bodo posredovali delavskim svetom mnogo bistvenih vpra-
Informativne priprave so zlasti važne pri zasedanjih centralnega delavskega sveta, ko sekretariat zbere gradivo, ki je predvideno za obravnavo. Običajno je to gradivo zelo obširno, zaradi česar mora služba organov upravljanja skrajšati gradivo, da je sestavljeno čimbolj razumljivo in da ga dobi vsak član centralnega delavskega sveta in tudi osebe, ki so vabljene na zasedanje centralnega delavskega sveta. Služba skrbi tudi Zato, da so vse družbeno politične organizacije v podjetju preko njihovih forumov pravqčasno obveščene o sejah in ¿asedanjih organov upravljanja. Rezultat uspešnega informiranja se odraža na sejah in zasedanjih organov upravljanja, ki pa ni odvisen le od tega, da je bilo gradivo pravočasno dostavljeno članom centralnega delavskega sveta, delavskim svetom ali upravnemu odboru ter raznim komisijam, temveč v veliki meri tudi od tega, če je vsak zainteresirani gradivo dobro preštudiral in če mu ni bilo kaj jasnega, zahteval od službe dodatna pojasnila.
Za vsako sejo ali zasedanje kateregakoli organa upravljanja mora sekretariat izvršiti skrbne priprave, ki so predpisane s poslovniki. Te tehnične in informativne priprave zahtevajo mnogo časa in truda. Če vzamemo na primer, da je imel samo upravni odbor v letu 1956 (do konca meseca avgusta) 30 sej, ki so trajale v povprečju ca. 3 ure vidimo, da je bila na vsakih 5 delovnih dni povprečno ena seja. Samo v tem primeru so mor'aie biti informacije, ki jih je posredovala služba organov upravljanja članom upravnega odbora in drugim osebam pred sejo in po seji hitre, stvarne in učinkovite. Po vsaki seji kateregakoli organa upravljanja so razmnoženi sklepi in dostavljeni vsem-članom tistega organa upravljanja in vsem službam v podjetju. Važnejši sklepi pa so objavljeni v glasilu »Emajlirec«. Pomembne so tudi ustmene informacije, ki jih daje služba organov upravljanja vsakemu članu kolektiva, če to zahteva. Teh informacij je mnogo in če so pravilno posredovane, imajo zelo dober učinek.
če gre za važnejše gospodarske informacije, .so .te nepo-
šanj za zboljšanje organizacije dela in boljšo storilnost.
Služba organov upravljanja občuti pomanjkanje ozvočenja po obratih. To učinkovito informativno sredstvo bi mnogo pripomoglo, da bi bile informacije še mnogo bolj neposredne in učinkovite.
V prihodnjem letu namerava uredniški odbor »Emajlirca« skupno s službo organov upravljanja izdajati poseben vestnik, v katerem bodo posredovani vsem članom kolektiva vsi sklepi upravnega odbora, centralnega delavskega sveta in njegovih komisij, delavskih svetov, ekonomskih enot in obratnih delavskih svetov, odbora sindikalnih podružnic, tovarniškega komiteja ZKS, komiteja ZMS, kakor tudi važnejši sklepi občinske skupščine Celje. Mimo tega bo vestnik prinašal tudi okrožnice, razpise, in podobno uradno gradivo.
Cilj informiranja je, da poudarja vesti o delu, uspehih ali neuspehih v vsako delavnico, na slednje delovno mesto. Le to je namreč jamstvo, det uveljavimo, pravilno načela o samoupravljanju.
GLOBUS
Analiza administrativno-tehničnih uslužbencev po posameznih industrijskih panogah v SFRJ je pokazala, da je število režijskih uslužbencev mnogo previsoko in zato premočno obremenjuje lastno ceno. Največ administrativno-tehničnega kadra je v industrijskih podjetjih Makedonije in Srbije, sorazmerno manj pa v Sloveniji, četudi analiza tega kadra v Sloveniji kaže v primerjavi z ustreznimi panogami v državah zahodne Evrope previsoko zaposlenost. V pohištveni industriji odpade na 1000 zaposlenih delavcev v Bosni in Hercegovini kar 189, v Srbiji 157, Sloveniji 145 administrativno-tehničnih uslužbencev. Sličen slučaj je tudi v industriji cementa, kjer odpade na ta kader v Makedoniji 181, Hrvatskl 146 in Sloveniji 106 uslužbencev. Viški administrativnega kadra prihajajo do izraza zlasti v nerentabilnih industrijskih panogah.
^ Vodilni evropski proizvajalci kamionov in avtobusov močno razširjajo proizvodnjo. Znana nemška tovarna Daimler-Benz, katere letna kapaciteta znaša sedaj 36.000 kamionov in avtobusov, bo z izgradnjo nove tovarne v kraju Worth-u povečala svoje kapacitete na
45.000—48.000 komadov letno. Tudi angleška tovarna Ley land, katere trolejbusi in avtobusi obratujejo v številnih jugoslovanskih mestih, bo v cilju povečanja proizvodnje v prihodnjih 4 letih investirala blizu 60,000.000 funtov. Visoka investicija kaže na ugodno perspektivo te panoge.
Najekonomičnejša postavka neblagovnega deviznega priliva je turizem. Leta ustvari po podatkih leta 1964 HJi 22 % skupnega deviznega priliva, samo nekaj manj pa v Švici, Avstriji in Franciji. V naši državi, ki ima iž-redne naravne pogoje za turizem, prispeva ta gospodarska panoga komaj 4,7 % k skupnemu deviznemu dotoku. Programske študije računajo, da bi bilo mogoče leta 1970 ob polnem razvijanju turistične panogd doseči 300 ali celo 500 milijonov dolarjev deviznih dohodkov v naši državi, če bi izkoristili vse pogo-
Jc-	x
Mehanizacija gospodinjstev v sosednji Avstriji ^lilro napreduje. V preteklem letu se je število inštaliranih hladilnikov v avstrijskih gospodinjstvih povečalo za 188.000 na 881.003, električnih štedilnikov za 75.000 na 644.000 in pralnih strojev za 100.000 na 439.000.
Petrolejska družba Shell uvaja na Švedskem prve avtomatske bencinske črpalke, k! omogočajo prodajo tekočih goriv po principu samopostrežbe. Spričo cenenosti takih postaj pričakujejo' z.nižanjc režijskih prodajnih stroškov.
DofUsuite v naš list
\
TEHNIŠKE IZBOLJŠAo ^ POGOJUJEJO BISTVO REFORME
Ob dejstvu, da je način naše proizvodnje sorazmerno zastarel in da je v podjetju več strokovnih služb in veliko število strokovnjakov — od tistih na najodgovornejših delovnih mestih do neposrednih proizvajalcev — bi bilo pričakovati mnogo večje število izboljšav v okviru racionalizatorske in nova-torske dejavnosti kot je to primer.
Na tem področju smo sicer že marsikaj pridobili, saj znašajo prihranki, ki so bili doseženi z uvedbo raznih tehničnih izboljšav samo zadnja 3 do 4 leta okoli 100 milijonov dinarjev — kar ni omalovaževati — predstavlja pa- le majhen del tistih prihrankov, ki bi jih lahko ob intenzivnejši aktivnosti na tem področju sicer dosegali. Pri tem pa so vzroki za takšne rezultate na tem področju, kjer se tako iskane notranje rezerve kar same ponujajo, večkrat milo rečeno — nerazumljivi. Nerazumljivi tem bolj, ker nastajajo kot posledica nezadostnega razumevanja koristnosti tovrstne dejavnosti pri ljudeh, ki bi morali pravzaprav vso svojo strokovnost posvetiti napredku proizvodnje. Morda izzveni to nekoliko ostro ali pa celo neob-. jektivno, vendar vsakodnevna praksa to trditev na žalost le potrjuje. Če bi temu ne bilo tako, potem ne bi posamezni predlogi izboljšav rabili za realizacijo v proizvodnji tudi leto ali dve in ne bi večkrat naleteli celo na odpor, namesto na podporo. Ob resnični zainteresiranosti za napredek proizvodnje same in podjetja ne bi vozili za milijonske vrednosti emajlnih ostankov v odpad, načrte in predloge za njihovo koriščenje pa zavračali z izgo-
vorom o pomanjkanju finančnih sredstev, potrebnih za realizacijo teh predlogov; ne bi se branili izboljšav z izgovorom o neprimernem materialu v raznih oddelkih in o rezervah ekonomskih enot v izdelavnem času in delovni sili, ki danes še z zaskrbljenostjo gleda' na svoj nadaljnji obstoj v zvezi z zaposlitvijo. Ob taki zainteresiranosti se ne bi iz dneva v dan izpraševali, koliko in kdo je za izboljšave v proizvodnji odgovoren in ne bi prepuščali reševanja posameznih predlogov v raznih službah in delavnicah trenutni dobri volji posameznikov in izgovorom o nujnejših delih oziroma pomanjkanju časa.
Pred seboj imam zadnjo številko »Emajlirca«, v kateri je obširno obravnavan položaj našega podjetja v novih gospodar-
skih pogojih. Za zboljšanje tega položaja je nanizanih med smernicami tudi mnogo konkretnih primerov o možnosti koriščenja notranjih rezerv, a samo v komentarju o novi analitični oceni je omenjena kot »ne nazadnja« potreba po popravljenem pravilniku o tehničnih izboljšavah. Drži, da je tega mogoče izboljšati, vendar tudi ta izboljšani pravilnik sam ne bo mogel dati tehničnim izboljšavam v proizvodnji tistega mesta, ki bi ga zaradi svoje pomembnosti več kot zaslužile, v kolikor celotna organizacija podjetja in centralni samoupravni organi težav ne bodo odpravili in tehničnim izboljšavam posvetili tisto pozornost, katere na žalost iz zadnjih smernic CDS-a ni mogoče zaslediti.
C. S.

Že od 1. septembra je urejena v upravnem poslopju jedilnica. To je začetek pri urejanju problema družbene prehrane pri nas.
KAKO JE BILO S KOLESI ZA TAM
Ker kolesa, ki jih izdelujemo _ za TAM Maribor niso bila kvalitetna jih je podjetje TAM vrnilo. Razumljivo. Le zakaj bi jih sprejeli, če niso izdelana tako kot je treba. Teh zavrnjenih koles je bilo 922 komadov. Po zaslugi dveh delavcev (Drofenik, Podrgajs), ki sta izdelala provizorično orodje in napravo za varjenje, je bilo mogoče kolesa popraviti. Popravljali so jih delavci delavnice odpreskov in av-tokoles v njihovem prostem času, ob nedeljah in prostih sobotah, za kar so porabili 751 ur, kar — kot pravijo — ni šlo v breme podjetja.
Po podatkih tehnološke službe bi znašala izguba pri teh kolesih, če bi jih ne bili popravili, ca. 19,000.000 din, ki bi jo moralo trpeti naše podjetje.
Tehnološka služba je tudi predlagala, naj bi nagradili tiste delavce, ki so tako veliko škodo preprečili kar je tudi prav. Nedvomno jim bo upravni odbor dodelil primerno nagrado. Toda niti tehnološka niti druga služba ni upravnemu odboru posredovala podatkov o vzrokih tako slabe izdelave koles.
V vezi s tem je upravni odbor na seji dne 30. 8. 1965 sklenil, da mora vodstvo podjetja zadolžiti službo tehnične kontrole, naj točno razišče vzroke, zaradi katerih je bila izdelava koles za TAM Maribor nekvalitetna in o rezultatih raziskave stvarno poroča upravnemu odboru.
muiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiHiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiii iimiiitiimHHiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiimimniiiimiiiiniiiimiininiiiinmiiniiiiimiiiiimiiiiunni
Težnja, da bi varili razne metale, ki se po doslej znanih postopkih niso mogli variti, Je povzročila razvoj vrste novih metod varjenja. Specialne zlitine danes varijo z ultrazvokom, z elektronskim snopom, s pomočjo plazma oblo-ka itd.
Varjenje s pomočjo ultrazvoka se že široko uporablja v moderni industriji. Pod ultrazvokom razumemo mehansko-elastične oscilacije s frenkvencami nad 20 kHz. S tem postopkom lahko spajamo različne materiale in oblike, pri katerih bi na druge načine težko dobili zadovoljive rezultate. Ultrazvočno varjenje je praktično hladno varjenje z manjšim pritiskom obenem z uvajanjem oscilacij tangencioalno na ravnino varjenja. Ultrazvok povzroči trenje med delci materiala, kar ima za posledico zonsko zagrevanje in spajanje površin, ki se dotikajo. Varimo lahko pločevine, debeline do 2 mm, ker je efekt prodiranja zvoka v material omejen na 2 mm. Prednosti varjenja z ultrazvokom so zlasti:
1.	priprava površine pred varjenjem ne zahteva posebne pozornosti,
2.	nastopajo zelo majhne deformacije, ker so potrebni pritiski le 5-25 kg/mm!.
3.	lahko dosežemo zelo veliko točnost, tako da lahko ultrazvok uporabljamo tudi za precizno izdelane predmete.
Varjenje z elektronskim snopom Je eno najbolj pomembnih dosežkov na področju v zadnjih letih., Uporaba me-taiov, ki so obstojni pri visokih temperaturah, v konstrukcijah letal, diri-
ram pri' konstrukcijah sodobnih letal in nuklearnih reaktorjev. Postopek Je v bistvu termični proces spajanja, pri katerem je izvor toplote kinetična energija elektronov, usmerjenih z veliko brzino v obliki tankega curka na material, ki ga Je treba zvariti. Elektronski curek usmerja elektronski top. Varjenje se vrši v vakuumski komori, v
KAJ JE NOVEGA V VARILNI TEHNIKI
giranlh projektilih in v nuklearni tehniki, je bila dosedaj zelo omejena zaradi težav, ki jih je bilo treba premagovati pri varjenju. Kljub temu, da se je razvila cela vrsta postopkov varjenja v zaščitni atmosferi nobeden teh postopkov ni zadovoljil v celoti.
Razvoj metode uporabe elelektron-skih žarkov pa je omogočil uporabo kovin kot n. pr; molibden, titan, volf-
katerl je pritisk manjši od 10 1 mmllg. Curek elektronov se usmerja s pomočjo elektromagnetnih tuljav. Glavne odlike tega načina varjenja so: velika čistoča varov, zelo majhna poraba energije in precizna kontrola procesa varjenja. Proces opazujemo z optično pripravo z 20 kratilo povečavo. Na ta način Je n. pr. mdgoče variti aluminijaste liste debeline 0,005 nml ali pa kose
titana nad 30 mm.
V	zadnjih mesecih se uveljavlja postopek s plazma oblokom. S tem postopkom se najlažje navarujejo zelo debeli sloji aluminija, cinka, bakra, ali specialnih jekel ter se uveljavlja zlasti pri izdelavi posebnih orodij. Plazma oblok se ustvari s pištolo, skozi katero struji argon, ki ga uvajamo y zoženi oblok med volframovo in bakreno elektrodo. Pri tem se zaradi razbijanja molekul na zelo visoki temperaturi, ki doseže 16.500” C, razvija zelo velika energija ter, se' zato lahko uporablja plazma proces za taljenje težko taljivih metalov ter za navarjanje sloja, ki se odlično veže na osnovni material.
V	ZDA so že prd nekaj leti razvili metodo eksplozijskega oblikovanja, ki je sedaj našla svoj odraz tudi v tehniki varjenja. S primerno montažo eksploziva in materiala, ki ga ie treba zvariti se lahko doseže zelo efikasno, kvalitetno, hitro in ceneno zvarjenje. Varjenje se vrši obenem s širjenjem fronte eksplozije. Firma Rocketdvne spaja s to metodo nerjaveča jekla z aluminijem,, nikelj s titanom, cirkon z aluminijem. Preiskave tako zvarjenih mest so dale zelo dobre rezultate.
-O-
OKROŽNICA
O DISCIPLINI
Gospodarska reforma in novi po: goji gospodarjenja zahtevajo, da tudi v naši delovni organiziciji pristopi-, mo k iskanju notranjih rezerv v' boljši organizaciji dela, boljši tehnologiji, večji delovni vnemi in disciplini itd., s čimer bi zagotovolili večjo produktivnost zaposlenih, kar pa po; meni večje osebne dohodke in višji nivo standarda za člane kolektiva.
Na osnovi ugotavljanja sedanjega stanja glede discipline, lahko zaključimo, da disciplina v zadnjem času izredno popušča. Nedisciplina se pojavlja predvsem v sledečih primerih, ki pa so zajeti kot disciplinski prekrški v 97. čl. Pravilnika o delovnih razmerjih:
—	nepravočasno prihajanje in odhajanje na delovno mesto oziroma z delovnega mesta ob začetku ali končanju delovnega dne;
—	predčasni začetek koriščenja odmora in nepravočasno prenehanje istega;
—	odhajanje z delovnega mesta med delovnim časom brez dovoljenja neposredno nadrejenega vodje;
—	nepotrebno razpravljanje in raz-govarjanje med delovnim časom na delovnem mestu, o povsem privatnih zadevah;
—	nedostojni prepiri, pretepi in žalitve ter škropljenje z vodo, obmetavanje z odpadki, izdelki in podobno;
—	malomarnost pri delu, neodgovoren odnos do delovnih sredstev in izdelkov, s čimer se povzroča materialna škoda;
—	nered na delovnem mestu in pri delovnih sredstvih ter transportnih poteh, kar je večkrat razlog delovnih nezgod;
—	neopravičeno izostajanje z dela;
—	slabi medsebojni odnosi in neupoštevanja delovnih navodil neposredno nadrejenih vodij;
—	prihajanje na delo v vinjenem stanju;
—	prekomerno odhajanje k zdravniku med delovnim časom itd.
Tu so naštete predvsem blažje oblike delovne nediscipline, obstajajo pa še težje, ki jih tukaj ne naštevamo in jih vsebuje čl. 97, sankcije za disciplinske prekrške po čl. 112 Pravilnika o delovnih razmerjih delovne organizacije.
Po dosedanjih ugotovitvah, ukrepi, ki jih je izvajala kadrovska služba o vprašanju prihoda in odhoda z dela, niso odgovorni napram zamudnikom niso ukrepali. Toda to evidentiranje zamudnikov nam ne odkriva * pravih problemov, predvsem zato, ker je vratar L, ki beleži zamudnike predaleč odmaknjen od posameznih delovnih enot. Bistveni moment, ki ga moramo upoštevati je v tem, da mora biti vsak delovni človek na delovnem mestu ob znaku za začetek dela, to je ob 5,50 uri, 13,50. uri in 21,50. uri z izjemo članov delovnih enot, kjer orgaenizacija proizvodnega procesa zahteva drugačen delovni čas. Ta problem je zelo resen in bo potrebno, da se o njem razpravlja na delavskih svetih obratov ekonomskih in poslovnih enot. Prav takšne obravnave je potreben problem predčasnega odhajanja z delovnega mesta. So primeri, da posamezni delavci in običajno vedno eni in isti zapuščajo delovno mesto 20 in več minut pred določenim znakom za konec dela. To ne delajo vsled objektivnih potreb, t. j. zaradi predčasnega odhoda vlaka, avtobusa itd. marveč je vzrok predčasnega zapuščanja delovnega mesta v njihovi navadi in izredno malomarnem odnosu do delovne discipline v svoji skupini. Moramo poudariti, da pravočasno ne prihaja na delovno mesto precejšnje število članov kolektiva, še več pa jih predčasno odhaja z delovnega mesta, kar ne pomeni le disciplinski prekršek, temveč tudi materialno škodo, ki jo občutimo vsi člani kolektiva V manjših osebnih hodkih.
Tega problema naša delovna organizacija ne bi smela poznati, če bi bila zavest vseh članov kolektiva, predvsem pa tistih, ki so nedisciplinirani na višjem nivoju, kakor tudi če bi vodilni kadbi v posameznih ekonomskih enotah energično ukrepali
proti tistim, ki rušijo disciplino s svojimi postopki in kvarijo ugled celotne delovne skupine. Lahko trdimo, da vodilni kadri ravnajo do svojih sodelavcev zelo nepravilno ozir. njihov familijaren odnos in toleriranje takšnega stanja povzroča vsaki delovni skupini veliko škodo in ga je smatrati za težak disciplinski prekršek.
Najbolj kritični primeri so pri točnem začetku in končanju dela, ki pa se dogajajo predvsem na prvi izmeni, ki je najštevilnejša ih ima vsled tega tudi veliko slabše posledice.
Podobni problemi se pojavljajo tudi pri predčasnem odhajanju k odmoru, kakor tudi podaljševanje istega. Vzrok za predčasno odhajanje z delovnega mesta pred začetkom odmora je v tem, da posamezniki vsled ne discipliniranosti odhajajo na predčasen odmor, ne pa vsled tega, da je polurni odmor prekratek za higiensko pripravo in povžitje toplega in hladnega obroka. Tudi v tem primeru lahko ugotavljamo, da vodilni kadri niso dovolj vztrajni pri vzdrževanju discipline v svojih skupinah, da bi s primernimi opozorili in ukrepi zagotovili večjo disciplino v delovni enoti.
Da je disciplina na tako nizkem nivoju, je treba krivdo iskati pri vodilnih kadrih v delovni organizaciji, ki ne ukrepajo v vsakem primeru
proti tistim, ki na zgoraj omejene načine kršijo delovno disciplino v njegovi skupini. Takšno istanje pogojuje predvsem familijami odnos v skupini, oddelku ali obratu, toleriranje in dopuščanje, da posamezniki kvarijo oziroma povzročajo nered m nedisciplino. Take medsebojne odnose pogojujejo tudi dejstva, da vodilni delavci odhajajo z delovnega mesta predvsem v popoldanski in nočni izmeni ob povsem privatnih zadevah, ali pa da se bolj posvečajb odvečnim diskusijskim sestankom na . različnih mestih, bodisi da diskutirajo v skupini vodilnih kadrov ali pa s podrejenimi.
Vseh teh problemov bi ne bilo, če bi se vodilni delavci zavedali, da so v svoji skupini predvsem organizatorji proizvodnje in drugih del v delovni enoti oz. skupini, kakor tudi koordinatorji dela. Glavna njihova naloga pa je v tem, da dosledno in vsakodnevno na primeren način, toda z avtoriteto poučujejo svoje delavce o delovnih postopkih, posebnih odlikah, discipliniranosti itd.
Zato je dolžnost vodilnih delavcev vsake ekonomske enote, da s svojo avtoriteto in organizacijsko sposobnostjo ter pravilnim odnosom do sodelavcev v skupini odpravijo zgoraj omenjene nerednosti ter da v celoti dosežejo največjo možno disciplino, večjo delovno vnemo predvsem pri onih delavcih, ki dosedaj v skupini niso . bili znani po teh odlikah in da celota doseže večjo produktivnost, kar pomeni večje osebne dohodke ob skrajšanem delovnem tednu.
Da se odpravijo zgoraj omenjene nerednosti, kakor tudi druge, ki jih tukaj nismo navedli, predlagamo, da se dosledno osvojjjo sledeči ukrepi:
1.	»Poleg ostalih ukrepov za zboljšanje in intenzivnejše gospodarjenje v podjetju ter dviga produktivnosti in v zvezi* s tem zboljšanje stadarda vseh članov kolektiva je nujno potrebno obnoviti in vzdrževati dobro delovno disciplino, dober odnos do proizvodnih in pomožnih sredstev, materiala, polizdelkov in izdelkov ter dobre medsebpjne odnose. Upoštevajoč prednje s tem vodstvo in UO podjetja posebej opozarjata vse člane kolektiva na čl. 97 in 112 Pravilnika podjetja o delovnih razmerjih, kjer so navedene odnosne nerednosti in prekrški ter kazni zoper povzroči-
telje. Določila teh predpisov se morajo in se bodo v bodoče najostreje izvajala, a v zvezi s tem se vsi člani kolektiva v izogib eventualnim sankcijam še posebej opozarjajo na izvajanje sledečega:
a)	— Vsak član kolektiva mora pričeti z delom in ga tudi končati ob znaku za začetek in konec dela;
—	vodilni delavci so dolžni svoje sodelavce v skupini, oddelku, obratu ali sektorju opozarjati na pravočasen prihod na delo oz. začetek in konec dela, če pa ugotovijo, več kot 3 nepravočasne prihode na delovno mesto, oz. predčasne zapustitve delovnega mesta mesečno, naj bi take kršitelje takoj prijavili disciplinski ko-misiji; te vrste disciplinski komisiji; te vrste disciplinskih prekrškov je mogoče oprostiti le v primeru, ko se verodostojno preko kadrovske službe ugotovi zamuda vlaka ali avtobusa.
b)	— Pravo tako naj bi se beležilo tiste kršilce in se jih prijavljalo disciplinski komisiji, ki bi predčasno odhajali na odmor, oz. ne začeli pravočasno z delom po končanem odmoru. Tudi v tem primeru naj bi bili vzrok za disciplinski pregon 3 prekrški.
c)	Isti postopek naj bi vodilni delavci uporabljali, kadar gre za od-hajaje z delovnega mesta brez dovoljenja vodilnega delavca in v vseh ostalih disciplinskih prekrških, ki so navedeni v čl. 97 Pravilnika o delovnih razmerjih, vendar je v teh ostalih primerih treba biti bolj dosleden in prijavljati posameznike}, ki izvršijo kakršenkoli prekršek za vsak primer posebej.
d)	Med delovnim časom se dovoljuje po službeni potrebi oz. potrebi funkcije izhod in povtratek brez propustnice:
glavnemu direktorju,
—	vodilnim delavcem sektorjev in služb, podrejenih neposredno glavnemu direktorju, vključno višji svetovalci,
—	predsedniku CDS,
—	predsedniku UO,
—	sekretarju TK ZKS,	V.
—	predsedniku IO sindikata,
—	predsedniku TK ZMS in
—	predsedniku aktiva ZB,
s tem, da vodilni delavci javijo pred odhodom v tajništvo glavnega direktorja, v kaki zadevi odhajajo iz podjetja in kam,
funkcionarji pa svojim nadrejenim na delovnem mestu oziroma tajništvu samoupravnih organov odnosno tajništvu družbeno-političnih organizacij.
Vsi ostali delavci lahko med delovnim časom odidejo iz delovne organizacije le na osnovi izdane propustnice, ki jo podpiše obratovodja oz. vodja sektorja ali službe. Propustni-ca mora biti natančno izpolnjena in za verodostojnost vnešeftih podatkov odgovarja podpisnik sam.
e)	Vodje obratov, sektorjev in služb do 15. 9. 1965 izvedejo detajlno organizacijo skupinskih nabav v okrepčevalnici, ker po tem datumu se v o-krepčevalnici posamezniku ne bo prodajalo nobenih artiklov med delovnim časom, izvzemši v času od 5. do 5.50. ure in v času odmora v prvi in drugi izmeni ter za popoldansko izmeno od 13. do 13.50. ure.
f)	Delavci, ki želijo med delovnim časom na zdravniški pregled zaradi bolezni, jili mora napotiti delovodja oziroma vodja oddelka najprej v anr bulanto za prvo pomoč, kjer mu izda medicinska sestra ali bolničar ustrezno potrdilo, da je odhod v ambulanto nujen, na osnovi takšnega potrdila se izda propustnica, kot ž& navedeno pod d), ki se odda vratarju, potrdilo ambulante za prvo pomoč pa bolnik odda v ambulanti t. j. obratni ambulanti »Emajl«. Prav tako je stremeti, da se napotnice in recepti dvigajo izven delovnega časa.
Upravičeni izostanek z dela se šteje tistim članom kolektiva, ki na osnovi vabila ali pa po zdravnikovem "nalogu odhajajo v dopoldanskem času na dispanzer v svrho rentgenskih preiskav. počim pa tisti člani kolektiva ki odhajajo med dopoldanskim delovnim časom na preglede k specialistu niso upravičeni na takšno ugodnost. 5) Zaradi večkratnih zamud članov kolektiva, ki so odhajali med odmorom na malico domov, se ukine ta ugodnost in je možno odhajati domov le na osnovi izdane stalne propustnice, ki jo lahko prejmejo le matere z majhnimi otroki, dijetiki in podobno. Te stalne propustnice izdaja na priporočilo socialne službe oz zdravnika obratne ambulante vodja kadrovske službe. Vsem ostalim delovna organizacija zagotavlja topli ali hladni obrok.
h)	Vodilni delavci v svoji enoti naj zagotove le službeno uporabo telefona v res potrebnih primerih, tiste pa, ki uporabljajo med delovnim časom službeni telefon za povsem privatne zadeve razen v res utemeljenih slučajih, naj se predlaga v disciplinski postopek in sc jim zaračuna ter odtegne višina stroškov telefonskih razgovorov. Predvsem so vodilni dolžni zagotoviti, da se medkrajevni telefonski pogovori opravljajo le za službene svrhe.
i)	Da se omeji vedno večja frekvenca na hodnikih upravnega poslopja in obratih, naj vodilni delavci poskrbe, da bo te usluge opravljala kurirska služba, ki je v ta namen tudi formirana.
j)	Vsi obrati razen emajlirnice m Ljudske tehnike morajo pri vratarju I. vsakodnevno oddati nadurne naloge, ozir. podatke kdo izmed delavcev ostane na nadurnem delu po končanem rednem delu ozir. kateri izmed delavcev se vračajo na nadurno delo izven svojega rednega delovnega časa. V nasprotnem primeru nihče izmed delavcev ne bo imel dovoljenega vstopa v obrat.
k)	Direktorji sektorjev, vod je, služb in vodje obratov naj omejijo na minimum število obiskov strokovnih sodelavcev izven naše delovne organizacije, ki po končanih razgovorih odhajajo na ogled obratov itd.
2.	Vzdrževanje dobre delovne discipline in odnosov je enotno in nedeljivo za celo podjetje in se ne more izvajati v eni delavnici ali pisarni v drugi pa ne. Zato se zadolžujejo vsi vodilni v proizvodnji in upravi, začenši od skupinovodij navzgor, da vsak v svojem delokrogu najpopol-neje izvaja določila glede deiovne discipline in odnosov. Za tako koordinirano in popolno izvajanje pa v končni liniji odgovarjajo vodstva obratov, služb in sektorjev vodstvu podjetja in samoupravnim organom. Ta odgovornost se bo v bodoče najostreje ocenjevala in izvajala.
3.	Upravni odbor priporoča DS obratov, ekonomskih in poslovnih enot, da o teh problemih razpravljajo in jih z razumevanjem sprejmejo na svojih rednih zasedanjih v začetku septembra 1965 in da v polni meri in efektno sodelujejo pri obnovi in vzdrževanju dobre delovne discipline in odnose v svojih delovnih enotah in v interesu celotnega podjetja. V zvezi s tem naj aktivirajo tudi delo disciplinskih komisij.
4.	Kadrovska in splošna služba se zadolžujeta, da izvajata kontrolo ali se zgoraj omenjeni ukrepi v delovni organizaciji izvajajo ali ne in slučaje kršenja in o stanju ločeno za posamezne obrate, službe in sektorje mesečno poročata vodstvu in upravnemu odboru podjetja.
5.	Da bi bile analize in ukrepi objektivni, se zadolžuje vodje obratov in služb ter direktorje sektorjev, da vse disciplinske/prijave pišejo v dveh izvodih-, ki jih pošljejo 1 X disciplinski komisiji oz. pravni službi in 1 X kadrovski službi.
Pripominjamo, da je sedanjo nedisciplino in nerednost odpraviti le na osnovi zgoraj predlaganih ukrepov.
Glavni direktor Lojze ligo
INTERVJU
Spodbuda za yečje uspehe
Dekor oddelek pozdravlja
odločitev UO
Po novi organizaciji je postal dekor oddelek ekonomska enota. V zvezi s tem je upravni odbor na izredna seji dne 4. 9. 1965 sklenil, da preide dekor oddelek na lasten obračun. Po tem sklepu znaša cenik za količino o-pravljenega dela v dekor oddelku 18 odstotkov nove vrednosti, ki jo predstavlja razlika med končno ceno (PPC-1) dekoriranih izdelkov in med začetno vrednostjo (PPC-0) ne dekori-nih izdelkov.
Sredstva za kvaliteto se formirajo z določenim normiranim popustom, ki znaša 2,16 odstotkov vrednosti proizvodnje v tem oddelku.
Za vsak mesec se ugotovi dinarska razlika med normiranim kvalitetnim popu-
stom. Ta razlika predstavlja dodatni dohodek in 38 odstotkov tega dodatnega dohodka gre za nagrado boljše kvalitete izdelkov.
Iz razgovora, ki smo ga imeli z vodjem te ekonomske enote Francom Belakom je razvidno, da se bo kolektiv te ekonomske enote bolje znašel in imel večje uspehe kot doslej. »Ko sem pred leti prišel v dekor oddelek«, pravi tov. Belak«, dela niso bila normirana. Na splošno je prevladovala misel, da se dela pri nas ne morejo normirati. Sedaj .imamo normiranih nad 80 odstotkov vseh opravil v naši ekonomski enoti.
Na zadnji seja-delavskega sveta ekonomske enote, ki
je bila 7. 9. 1965, je bila živahna razprava o tem, kako povečati delovno storilnost. Storilnost se bo znatno povečala, ko bo postavljena nova električna peč, ker je zmogljivost sedanje peči zelo majhna.«
Zanimivo je, da v dekor oddelku ni skoraj nobenih disciplinskih prekrškov. Vodja ekonomske enote nam je povedal, da se ne spomni, da bi bil kakšen njihov član predlagan disciplinski komisiji za kaznovanje.
Delavski svet te ekonomske enote je z veseljem sprejel sklep upravnega odbora. Obljubili so, da si bodo medsebojno pomagali tako, da bo delovna storilnost še boljša in delovni uspeh mnogo večji.
Vodja oddelka Franček. Belak
IZVOLILI SO KOMISIJE
V ekonomski enoti predelovalnica kovin so bile izvoljene na delavskem svetu naslednje komisije:
Disciplinska komisija, ki jo sestavljajo: Ferdo šibanc kot predsednik in člani Drago Cvek, Franc Korošec, Rudi Vajdič in Martin Drobinc.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij, ki jo sestavljajo: Viki Pavšner predsednik In člani Jože Drole, Albina Orehovec, Cvetko Mavrič in Anton Kegu.
Komisija za osebne dohodke, ki jo sestavljajo: Pavel Goričan predsednik, ter člani Amalija Kramer, Mirko Vaj* dič, Ludvik Pustek in Jože KoŠtomaj.
Komisija HTV, ki jo sestavljajo: Edi Coklič predsednik in člani Vlado Ger-šak, Marjan Ocvirk, Ciril Kosmač in Slavko Klopotan.
Komisija za reševanje prošenz in pritožb, ki jo sestavljajo: Ivan Breznik predsednik in člana Franc Kolenc ter Marija Rečnik.
Obratni delavske svet emajlimice je izvolil komisijo za prošnje in pritožbe, ki jo sestavljajo: Miloš Jeftič predsednik in člani Franc Belak, Roman Jeler, Jože Taušlaker in Vera Vodeb.
Delavski svet ekonomske enote je izvolil komisije v naslednjem sestavu:
Komisija zasklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij Roman Jeler predsednik in člani Anica Prašnikar, Franc Čuden, Drago Svet, Rudolf Zore in Pavla Juteršek.
Komisija za osebne dohodke Jože Kunst predsednik in člani Elica Štan-te, Hinko Drame in Marija Koželj.
Disciplinska komisija v sestavu Anton Matko predsednik ter člani Mirko Mi-jošek, Stanko Turnšek, Franc Cater,
Franc Pešak in Anton Koražija.
Komisija za reševanje prošenj in pri-tpžb v sestavu Jernej Kroflič predsednik ter $lani Albina Germadnik in Anica Špes.	1
HTV komisija v sestavu Edvard Umek predsednik ter člani Ivanka Dobrajc, Zdenko Kavčič in Konrad Končan.
Delavski svet dekor oddelka je Izvolil naslednje komisije:
Komisija za sklepanje in odpovedo-vanje delovnih razmerij, ki jo sestavljajo: Silva Vrečer predsednik ter člana Jože Taušlaker in Martina Muršič.
Komisija za osebne dohodke, ki jo sestavljajo: Marija Gričar, Stane Horvat In Fanika Cremožnik.
Disciplinska komisija, ki jo sestavljajo: Emil Bremec, Angela Tratnik in Marija Guzej.
Komisija za prošnje in pritožbe, ki jo sestavljajo: Martina Muršič, Erna Ravnak in Marinka Jandrič.
V ekonomski enoti pocinkovalnica je izvolil delavski svet naslednje komisije:
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij, ki jo sestavljajo: Vinko Mohorko, Vera Leskošek In Stefan Ravnik.
Komisija za osebne dohodke, ki jo sestavljajo: Vlado Gluvič, Franc Kotnik in Zlatko Antonič.
Disciplinska komisija, ki jo sestavljajo: Ivan Kavčič, Ludvik Komplet in Stefan Ravnak.
Komisija za reševanje prošenj in pritožb, ki jo sestavljajo: Vlado Glavič, Stjcpan Clžič In Ivan Zbičajnik.
Komisija HTV, ki jo sestavljajo: Stefan žalig, Anton Blaznik in Vera Le-skožek.
Delavski svet ekonomske enote radi-atorski oddelek je izvolil dve komisiji.
V	komisijo za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij so izvolili Fran-
■ ca Škrubeja, Draga Koželja in Slavka Reberšaka, v komisijo za disciplinske zadeve pa Marjana Žnidarja, Martina Srovina in Rudolfa Teržana.
Delavski svet ekonomske enote delavnica kotlov je izvolil naslednje komisije:
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij, ki jo sestavljajo Ivan Pevec, Ivan Žohar, Anton Iršič in Franc Jevšinek.
Disciplinska komisija, ki jo sestavljajo Peter Korbar, Milan Kolar in Milan Mozetič.
Delavski svet ekonomske enote delavnica kotlov in odpreskov je izvolil dve komisiji. V disciplinsko komisijo so bili izvaljeni Feliks Lipar, Edvard Krajnc in Jože. Vovk, v komisijo za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pa Vlado Flis, Srečko Vrabič in Jakob Krocaj.
Delavski svet ekonomske enote pripravljalne službe je izvolil tri komisije.
V	komisijo zasklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij so bili izvoljeni Mirko Krempuš, Anton Krebs, Stanko Cocej, Marica Kač in Franc Peternel, v komisijo za osebne dohodke Vili Svet, Alojz žnidaržič, Jakob Vengust, Hedvika Krajnc in Nada Marinkovič, v disciplinsko komisijo pa Srečko Gorenjak, Betka Kotnik, Ignac Mlakar, Rado Djokovič in Fanika Kobal.
Delavski svet ekonomske enote vzdrževalnih obratov je izvolil v komisijo za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij tovariše Ivana Šrota, Vinka
Dobrišeka, Alberta Elerja, Franca Fidlerja, v komisijo za osebne dohodke: Drago Zupana, Alfreda Meznariča, Milana Pleterskega in Hermana Podpečana ter v disciplinsko komisijo Rafko Hriberenika, Zmaga Hermana, Ivana Ivana šumlaka in Edija Gruberja.
Delavski svet prodaje in zunanje trgovine je izvolil tri komisije. V komisijo za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij so bili izvoljeni Milke Polutnik, Silva Špeglič In Janko Vedlin, v komisijo za osebne dohodke Marjan Pilih, Jože Tržan in Stane Globočnik. V disciplinsko komisijo so bili izvoljeni Jožica Cater, Anton Fedmanz-berg in Vlado Hrovat.
Prav tako je izvolil tri komisije obratni svet tehnične kontrole in sicer: člani komisije za sprejem in odpust delovne sile so: Anton Bornžek, Zvene Bogdanovič, Terezija Hostnik, Mart?» Vodeb in Slavko Korpnik. CClani komisije ža določanje osebnih dohodkov novo sprejete delovne sile so: Martin Pirš, Vojo Malenkovič, Štefka Korošec, Marija Selič in Viktorija Jaklič. Disciplinsko komisijo sestavljajo:	Ivan
Golja, Joža- Vodeb, Vili Javornik, Anton Gajžek in Rado Pantelič.
Člani komisije za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij obratnega delavskega sveta upravno-administrativ-nih služb so: Ela Krempuš, Karl Mirnik, Ivanka Zajc, Lea Cižmek in Marjan Cvenk. Člani komisije za osebne dohodke šo: Miran Macarol, Jože Skočir, Irena Brišer, Marjan Pet rak In Anton Kosec. Disciplinsko komisijo sestavljajo: Franc Mastnak, Edi rjlko, Franc Turki, Slavko Muhovec in Anica Gogič.
iz ekonomskih enot
Smejfihéc
Miriam Steiner: VOJAK Z ZLATIMI GUMBI ©
»Si razumela? Od vsega, kar je na mizi, si lahko izbereš eno samo stvar.«	...
Gledala ga je v oči. Dolgo, brez strahu, dokler ni on prvi umaknil pogleda. Vojak z zlatimi gumbi se je vzravnal, trznil z obrvmi in se obrnil stran.
»Tisto, kar izbereš, lahko odneseš s seboj. Poglej, tudi voda je tu. Lahko popiješ cel kozarec.«
Biba je res ustavila pogled na kozarcu vode. Suhe, od žeje nabrekle ustnice so se razprle, a roka je mrtvo ležala ob telesu in se ni hotela stegniti. Mirno, brez želje je gledala krožnike, na katerih so bile najrazličnejše jedi: nekaj krompirčkov, meso, solata, omaka s cmoki, kruh, kompot, kolači, na vsakem krožniku drug sadež. Gledala je' vse to kot nekaj, kar ob dotiku izgine.
Tedaj pa je sredi vseh teh krožnikov zagledala vazo z mar-jetkami.
Dostojanstveno so se dvigali beli cvetovi nad to bogato obloženo mizoj kot edina stvarnost.
Da, to je tisto, kar bo vzela. Z rožo v roki bo odkorakala mirno dolgega špalirja črnih škornjev, mimo vseh rumenih sonc v pesku, mimo drevesa z lažnivo senco, hodila bo, hodila s to lepo rožo po taborišču, tja do njihove barake, do mamine postelje in ji bo rekla:
»Vse najboljše, mami.«
Vojak z zlatimi gumbi je stal za njo.
»No, kaj je zdaj, boš kaj vzela ali ne?«
Obrnila se je spet k oficirjem in se vsakemu posebej zagledala v obraz, kot bi se vsakemu zahvaljevala. Počasi se je potem obrnila spet k mizi, kjer je stala visoko nad vsemi krožniki vaza. Hotela je že vzeti en cvet, ko je pred njo nenadoma zrasla podoba mame: njen obraz, ves suh iti prestradan, njene vročične oči.
Spustila je pogled od lepih belorumenih cvetov in vzela s prvega krožnika velik kos kruha.
Odkorakala je mimo dveh vrst črnih škornjev y drugo sobo, po beli, s peskom košuti stezi skozi vrata v ograji, mimo drevesa, mimo table z napisom, da je prehod strogo prepovedan in vso dolgo pot do pralnice jo je spremljal glasen krohot oficirjev.
Sedla je na kamen pred vrati pralnice, pokukala skozi špranjo, če je tam še vedno plavo krilo, se pomirjeno naslonila na steno in čakala.
V rokah je držala velik kos kruha in samogibno ponavljala
pesmico:
Sem deklica mala...
Kako gre že naprej?
KONEC

36 LET ŠD »OLIMP« \		
J Sl	ms »i	IILEJ SLIMP«
V Gaberju so leta 1927 ustanovili ND »Mars«. To društvo je bilo sestavljeno samo iz vrst delavstva v takratni tovarni emajlirane posode. Pobudniki za ustanovitev nogometnega društva »Mars« so bili: Trebičnik, Kavčič, Lešek, Flis in Germadnik. Društvo sicer ni bilo registrirano pri takratni nogometni zvezi, vendar je na nogometnem polju želo lepe uspehe, čeprav se je brez vsakršne zunanje pomoči vzdrževalo samo.	•
Po prihodu Andreja SVETKA iz Laškega v Celje, ki se je zaposlil v tovarni emajlirane posode, so začeli misliti na ustanovitev pravega ^delavskega športnega društva. Maja 1929. leta je bil množičen sestanek, na katerem je bila prisotna skoraj vsa gabrska športno misleča mladina, prav tako pa tudi vsi člani NK »Mars«. Uvodoma je predlagal tovariš Svetek ustanovitev novega društva. Po krajši razpravi so se domenili za ustanovitev društva z imenom »Olimp«. Ustanovni občni zbor je bil še istega meseca. Sprejeli so društvena pravila ter pripravili vse potrebno za prijavo, novega društva.
V pivi odbor so bili izvoljeni Svetek, Trebičntk, Flis, Lešek, Germadnik, Janežič, Klučar, Tkalčič, Jakše in Zorko. Iz leta v leto se je krepila društve-
na dejavnost in ustanavljala nove sekcije kot so lahkoatletska, smučarska, boksarska, rokoborska, namiznoteniška, ter ženska hazena (rokomet).
Tedaj je društvo štelo nad 600 članic in članov. To število in pa dejstvo, da so sekbije aktivno sodelovale v vseh tekmovanjih, hkrati pa prirejale tudi propagandna tekmovanja, govori o nedvomni aktivnosti tega .društva, čeprav se je moralo v finančnem pogledu vzdrževati samo. Vsa gostovanja so si morali člani plačevati sami, prav tako pa je moral vsak član prodati toliko vstopnic, da 'je kril potovanje enega člana gostujoče ekipe.
Svoje nogometno igrišče je imel »Olimp« na sedanjem prostoru lesnega industrijskega podjetja »Savinja«. Člani društva so ga zgradili s prostovolj-
Udeleženci sestanka, na katerem so obujali spomine na prve dni življenja «Olimpa«. Morebiti bi bilo 'prav, če bi društvo znova obudilo navado in priredilo^v tem mesecu množično prireditev kot nekdaj.
nim delom. Po nekaj letih so ga ogradili tako, da so prodajali posebne bone po 5 din, kar je bila tedaj cena ene deske. Pozneje so zgradili še tribuno, ki. je bila prva v celjskem okraju.
Društvo je prirejalo vsako leto svoj tradicionalni športni dan, ki je bil v mesecu septembru. Tedaj so bila vsa tekmovanja, poseben pečat prireditvi pa je dajal množični štafetni tek po celjskih ulicah, ki se je zaključil z veličastno športno parado. Tedaj so tudi članice prodajale spominske trakove in cvetice.
Z vdorom okupatorja v našo
deželo so bili tudi »Olimpu« šteti zadnji dnevi. Igrišče so zaprli, rekvizite zaplenili, ograjo in druge naprave pa preselili na Skalno klet, kjer je imel svoj prostor hemškutarski SK Atletik. Številnim članom okupator ni prizanesel. Precej jih je zaprl, nekatere ustrelil, še več pa jih je odšlo v NOB, med njimi tudi Peter štante-Skala.
Nedolgo tega so se zbrali stari člani po 25 letih na domač, vendarle lep družabni večer, na katerem so obujali spomine na težke, a navzlic temu prijetne čase.
Franjo Zorko

Kadrovske
vesti
Izstopi:
SITAR Alojz — upokojen, STRAMŠAK Ivan — upokojen, KVAS Anton — upokojen, SKR-BI1SIEK Matija — samovoljni napust, BEŠENSKI Slavko — samovoljni napust, SITER Franc — k vojakom, KOŠTO-MAJ Karl — k vojakom, PIRC Stanislav — samovljno, JAV-ŠOVEC Vili — k vojakom, ČERNIČ Jože — k vojakom, JAGUŠIČ Franjo — samovoljni napust, JEKL Franc — samovoljni napust, PODLINŠEK Leon — k vojakom, DOBOVIČ-NIK Ivan — upokojen, HROVATIČ Franc — sporazumno, LEŠEK Jože — sporazumno, GOLOUH Terezija sporazumno, RANCINGER Alojzija — upokojena, BEŠTEK Emilija — samovoljni napust, PANIČ Ela — Samovoljni napust
Poročili so se:
Skalički Josip, Marinkovič Nada — Vouk, Vouk Maks, Podpečan Jakob, Bezjak Stanka — Podpečan.
Naraščaj v družini so dobili:
Korpnik Jože — sin Igor, Skrobar Terezija — hči Ana, Zorinič Josip — sin Boris, Po-lajžer Adolf — hči Romana, Go-šek Marija — hči Marija.
OBVESTILO VSEM ČLANOM KOLEKTIVA UKINJENI SO:
•	PREVOZI za člane kolektiva z našimi kamioni.
♦	Izvrševanje drobnih uslug (emajliranje, pocinkanje, popravila ečonom loncev).
#	Prodaja vseh vrst odpadnega materiala direktno članom kolektiva.	s
SKRITE REZERVE V ŠENT1KSIJ
Šentiski občani so brihtni ljudje. To so dokazali tudi tedaj, ko so dobili sporočilo, da morajo v svoji vasi poiskati skrite rezerve. Ker so upoštevali dosledno načelo demokracije, teh rezerv niso šli iskat s predstavniki oblasti, marveč so postopali tako kot je treba. Sklicali so sestanek, ki je bil obvezen za vse. Že tretjič se jim je posrečilo, da so bili sklepčni.
»Vsi tukaj zbrani!« je povzel tovariš za mizo. »Dobili smo sporočilo, da se pri nas nahajajo skrite rezerve. Že samo dejstvo, da nas morajo, opozarjati od Zgoraj, je za nas vse prej kot ugodno. Zbrali smo se, da se o tem odkrito pomenimo. Zato zahtevam, da tisti, ki skriva to reč, takoj prizna!«
V dvorani je zašumelo. Ljudje so se spogledali med seboj in pričeli sumnjičiti drug drugega. Samo s pogledi, vendar s pogledi, ki so slačili.
»Kaj me gledaš!« se je obregnil Franček ob Gregorja. »Do danes sem bil vedno pošten in
TOVARIŠICA, TOVARIŠ FOTOAMATER!
Na občnem zboru je bil sprejet sklep, da bo vsak član fotokluba prispeval za klubsko razstavo, ki bo koncem leta, po eno fotografijo. Zato vas obveščamo že danes, da boste pravočasno pripravili kakšno dobro fotografijo in izpolnili svojo obvezo.
Prispevajte torej svoje delo za klubsko razstavo, da bo pestra in številna.
ODBOR„

Časnik izhaja v okviru enote informacije vsako drugo sredo -v nakladi 3,700 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga uredniški odbor: ing. Danilo Fajs, Ivo Gostečnik, Tone Ivanič, Emil Jejčič, , Metka Božič, Vlado Smeh in dr. Franc Zupančič. Glavni in odgovorni urednik Vlado Smeh. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 207. Tisk in klišeji ČP »Celjski tisk« Celje!
PRODAJA SANITARIJ. ECONOM LONCEV IN SOKOVNIKOV lila KVALITETE ČLANOM KOLEKTIVA
Artikle lila kvalitete, katere smo do sedaj prodajali članom kolektiva v tovarni, bodo s 15. septembrom t, 1. prodajali pri trgovskem podjetja »Merx« Celje, poslovalnica »Pri Cinkarni«' na Mariborski cesti.
Zainteresirani člani kolektiva za te artikle še naprej oddajajo prošnje pri komisiji, ki jo sestavljajo Štor Franc koČpredsednik, Ratej Rihard in Šalekar Erih kot člana.
Komisija bo odobravala prošnje vsakega 1. in 15. v mesecu. V kolikor prosilci ne bodo dvignili odobrenih artiklov v 12 dneh po odobritvi, izgubijo pravico do nakupa in jih lahko trgovsko podjetje »Merx«, poslovalnica »Pri' Cinkarni« proda redno v svoji trgovini. Komisija mora takoj po odobritvi prošenj člane o tem obvestiti.
Z novimi gospodarskimi ukrepi smo bili primorani odstopiti prodajo omenjenemu podjetju zaradi obračuna prometnega davka. Sam način prodaje se ni s tem nič spremenil. Sprememba je le v tem, da artiklov ne plačujejo in dvigujejo več v tovarni kot je bilo to do sedaj, temveč pri »Merxu«.	'	. - ■'
takšen mislim tudi ostati. Kaj pa če imaš ti kaj skritega?! Zadnjič sem te videl v mraku opletati okoli kumika. Nekaj si nosil. Da nisi šel mogoče skrit rezerve?«
»Torej za takšnega me imaš!« je ves ogorčetKVzkliknil Gregor. »Če resnično tako misliš o meni, -ki nisem nikoli nikomur lasu skrivil, kaj da bi še kar koli prikrival, se bova srečala na sodišču-«
»Mir!« Tovariš za mizo je u-daril z roko po mizi, da so se ji noge usločile kot hrenovke. »Če bomo vplili vsevprek, bo to podobno sestanku hišnega sveta. Poznam vas in vem, da ste dobri sosedje, vsaj vse do danes ste bili. Zato sem trdno prepričan, da se bo tisti, ki ima to reč skrito, javil sam. Začel bom pri sebi. Jaz nimam doma nič skritega. Zdaj pa še drugi.«
»Za mene veste, da sem bil vselej pošten.«
»Jaz nimam navade ničesar skrivati, še hiše ne zaklepam.!
»Priznal bi, vendar nimam nič skritega.«
»Tudi jaz ne.«
»Nimam.«
»Lahko preiščete, celo hišo, pa ne boste nič našli...«
In tako so povedali vsi lepo po vrsti. Sklep je bil kot na dlani. Sporočili so višjim forumom, da pri njih ni nihče ničesar skril. Mogoče so se zmotili; mogoče so te rezerve skrili v sosednji vasi. Oni so že od nekdaj takole bolj..., eh, ne bi hoteli natolcevati, vendar..., no, naj se le prepričajo...
1	2	3		4	5	6	7	&
9			10	o	H			
12				ti	ES	(4		|
h			□	It	n	a	H	
M		a	20			2(	C	
	O	21			a	23		r"
1	24			a	25		□	26 k
2T			a	28			29	I
50			jt					■
VODORAVNO: 1. naš izdelek (pon. vice); 4. naš izdelek; 9. ladja; 11. tur~ ška osvežilna pijača; 12. igralec; 14. vprežno vozilo; 15. soglasnik in enaka samoglasnika; 16. vas pri Ljubljani; 18. Ludolfovo število; 19. arabski žrebec; 20. moško ime; 22. ime ameriške filmske igravke; (Gardner); 23. ime črke; 24. reka v Bosni in Hrvaški, desni pritok Save, dolga 213 km; 25. začetnici imena in priimka italijanskega skladatelja (1550--1605); 27. ime prve slovenske filmske igralke (Rina); 28. naklep, nakana; 30. predlog; 31. grad, trdnjava, turško;
NAVPIČNO: 1. otoček v delti Shatt el Araba, na j več je pristaniško mesto na svetu za izvoz nafte; 2. močnih brk; 3. krpa, flika; 5. reka v Sibiru; 6. nasprotno od rabljen; 7. starogrški pisec Basni; 8. mesto v Bosni severovzhodno od Bihača; 10. od, latinsko; 13. pristaniško in glavno mesto Latvijske SSR; 17. Japonska igra podobna šahu; 20. vrsta vrbe; 21. trganje po kosteh; 22. žensko ime; 24. vrtna hišica; 25. kratica zloglasne francosko-alžirske teroristične organizacije; 26. števnik; 27. veznik; 28. simbol za prvino Natrij; 29. samoglasnik in soglasnik.
/	-Slavi-
PROGRAM IN TERMINI FILMOV
KINO UNION:
Od 14. do 15. septembra »SLADKA PTICA RADOSTI«, ameriški barvni CS film
Od 16. do 17. septembra »OBLEGANJE SIRAKUZE«, italijanski barvat CS film
Od 18. do 20. septembra še ni določen film
Od 21. do 23. septembra »NEVARNI OVINKI«, italijanski film Od 24. do 25. septembra še ni določen film
Od 26. do 27. septembra »FOTO HABER«, madžarski CS film Od 28. septembra do 1. oktobra »TOLPA GROZE«, zahodno nemški film
KINO METROPOL:
Od 15. do 17. septembra »BUBOVO DEKLE«, italijanski film Od 18. do 21. septembra »NEŽNA KOŽA«, francoski film Od 22. do 24. septembra »ROKE NAD MESTOM«, italijanski film Od 25. do 28. septembra »PREGON IZ PEKLA«, ameriški barvni film Od 29. septembra do 2. oktobra »MELODIJE V PRITLIČJU«, francoski film
LETNI KINO:
Od 14. do 15. septembra »AUSTERLITZ« francoski barvni film Od 16. do 17. septembra »KRAVA IN UJETNIK«, francoski film Od 18. da 20. septembra »MONGOLI«, italijansko-francoski barvni CS film
Od 21. do 22. septembra »PESEM O PISANEM BALONU«, nemški barvni CS film
Od 23. do 24. septembra »NEZNANEC IZ NORD EXPRESSA«, ameriški film Od 25. do 26. septembra »LEV«, ameriški barvni ČS film Od 27. do 28. septembra »FANNY«» ameriški barvni W film
\
ZAPIS PRED MLADINSKO KONFERENCO
MLADIM kN
Zaradi popolnejšega izvajanja ukrepov, ki jih je nakazal centralni delavski svet, je bilo nujno, da o tem razpravlja tudi mladinska organizacija, saj šteje ca. 900 članov in je tako eden najštevilnejših realizatorjev smernic in sklepov centralnega delavskega sveta. Da bi bili mladi proizvajalci podrobnejše seznanjeni s čim lahko neposredno in takoj prično sodelovati s samoupravnimi organi, se je sestal mladinski komite, da bi dal aktivom smernice za delo v tem obdobju. Mladina lahko predvsem da vzgled pri izboljšanju delovne discipline, ki sedaj ni ravno" na zavidljivi višini. Veliko se pričakuje tudi od mladih članov samoupravnih organov, ki so bili izvoljeni v letošnjem letu. Izkazalo sc je, da je premalo povezave med organizacijo in temi člani, kar je izboljšati.
Letošnje volitve v samoupravne organe so se zelo u-godno končale za mlade kandidate, saj je bilo izvoljenih enkrat več mladincev kot v letu 1964. Pri analizi volitev je bilo ugotovljeno, da je bilo izvoljenih v centralni delavski svet 38, v obratne delavske svete 22 in v delavske svete ekonomskih enot 22 mladincev. To je skupno 62 upravljaleev starih do 25 let. Starejših mladincev do 30 let starosti pa je skupno 75. To so predvsem tisti, ki so pravkar dopolnili 25 let starosti in jih še vedno vodimo v evidenci kot starejše mladince.
Z rezultati na volitvah smo lahko zadovoljni, nikakor pa ne z delom teh mladincev. Te mlade ljudi smo do sedaj premalo seznanjali s sklepi in stališči mladinske organizacije, pri tem pa so tudi oni pokazali nezanimanje za delo mladinske organizacije. Vse te, lahko bi rekli nepravilnosti, moramo v sedanji. situaciji čim hitreje odpraviti in s tem še bolj okrepiti razvoj samoupravljanja.
Zato je komite sprejel sledeče sklepe:
ZNIŽANJE
STROŠKOV
(Nadaljevanje s 1. strani)
Upravni odbor je tudi ugotovil, da sedanji sistem obračunavanja stroškov medobratnih uslug ni prikladen, zaradi česar je sklenil, da mora vodstvo podjetja predložiti do prve prihodnje seje upravnega odbora nov, boljši sistem zajemanja, obračunavanja in naročanja medobratnih uslug.
Znižanje režijskih stroškov je le eden izmed ukrepov, ki so bili izvTŠeni v skladu in smiselno z gospodarsko reformo. Prizadevati si bo treba, da bomo s skrbnim gospodarjenjem še znižali stroške in tako postavili naše gospodarjenje na trdno osnovo. Tako nam bodo tudi zagotovljeni primerni osebni dohodki, ki bodo večjii, če bo naša produktivnost dela donosnejša.
1.	Ukrepe, ki so v zvezi z novo gospodarsko reformo, je treba dosledno izvajati.
2.	Mladinska organizacija bo preko svojih članov dajala stalno podporo samoupravnim or-
Ugotovljeno je bilo, da lahko prodamo odvečne količine navedenega materiala, ki jih ne bomo uporabili v letošnjem letu in so le breme za podjetje. Tu gre za\material za odpreske odnosno kolesa, ki jih izdelujemo za TAM Maribor, ker so bile za to proizvodnjo zmanjšane potrebe. Obdržali bomo le tolikšno količino tega materiala, kolikor ga potrebujemo. Materialna bilanca izkazuje, da je še mnogo drugega materiala v skladišču kemikalij, skladišču tanke pločevine, skladišču debele pločevine, skladišču jekla, skladišču goriva in maziva ter skladišču samotnega materiala, ki ga bo treba po navedenem sklepu upravnega odbora čim-prej prodati, s čimer pa ne bo prav nič ogrožen naš plan proizvodnje za leto 1965.
V PRIHODNJI ŠTEVILKI
Ker zaradi roka izida nismo mogli objaviti poročila in resolucije tovarniškega komiteja ZKS, bomo to storili v prihodnji številki Emajlirca. Zaradi tehtnosti bomo posvetili poročilu, razpravi in zlasti zaključkom precejšen del prostora v našem časniku.
ganom pri izvajanju njihovih sklepQV.
3.	Mladi proizvajalci se bodo dosledno zavzemali za boljšo delovno disciplino, katero je potrebno nemudoma popraviti.
4.	Potrebno je pristopiti k boljšemu izkoriščanju notranjih rezerv in racionalnejši porabi reprodukcijskega materiala
To so le najvažnejši sklepi, katere bo mladinska organizacija dosledno izvajala.
Kaj bo mladina v prihodnjem obdobju napravila in v katero smer se bo odvijala njena aktivnost, bo pokazala bližnja konferenca, ki bo 25. septembra 1965.
Izvrševanje nalog bomo spremljali
(Nadaljevanje s 1. strani) jati z istim številom zaposlenih več, vendar še vse do danes ne vemo, kje bomo ljudi zaposlili in katera bo tista proizvodnja, ki jo bomo okrepili in povečali.
O rezultatih realizacije je govoril Jože Turnšek, nakar so člani izvršnega odbora sindikalnih podružnic po dokaj živi razpravi sklenili, da bodo poslej sestanki izvršnega in nadzornega odbora vsakih štirinajst dni ali najmanj enkrat mesečno. Na rednih Sejah bodo pregledali rezultate in sproti ugotavljali, kako gospodarimo iz meseca v mesec. To je nedvomno koristno, saj bodo lahko takoj opozarjali organe delavskega samoupravljanja na zapaže-ne pomanjkljivosti, hkrati bodo pa imeli pregled nad sklepi, katerih realizacija se nepotrebno zavlačuje ali celo odlaša. Prav tako kot izvršni odbor bodo imeli mesečno sestanke tudi sindikalni odbori v obratih in ekonomskih enotah.
Zadnja seja izvršnega odbora sindikalnih podrunic, posebej pa še sklep o rednem spremljanju gospodarskih dosežkov, obetajo večjo politično aktivnost v sindikalni organizacija, katero smo prav v poslednjem času močno pogrešali.

Naši zbori proizvajalcev bodo zaživeli
Z novo organizacijo se je spremenila tudi organizacijska zgradba organov upravljanja. Po novi organizaciji imamo v naši gospodarski organizaciji poleg centralnega delavskega sveta in upravnega odbora še osem obratnih delavskih svetov in osem delavskih svetov ekonomskih enot. Vsi ti organi so v skladu s statutom in zakoni izvoljeni in formirani ter opravljajo svojo odgovorno funkcijo. Niso pa še formirani po novi organi^ zaciji zbori proizvajalcev, ki jih predpisuje naš statut kot neposredno obliko upravljanja.
-/
S statutom naše delovne organizacije je določeno, da je zbor proizvajalcev kolektivni organ delavskega samoupravljanja v določeni delovni enoti ter predstavlja skupino delavcev s svojimi vodilnimi strokovnimi delavci v določenem zaokroženem delu proizvodnega procesa ali zaključene celote dela.
Zbor proizvajalcev sestavljajo in imajo pravico v njem sodelovati ter odločati vsi delavci, zaposleni v neki delovni enoti, za katero je ustanovljen zbor proizvajalcev.
S statutom so tudi določene pravice in dolžnosti zbora proizvajalcev.
Da bi zbori proizvajalcev začeli s svojim delom, je bilo sklenjeno na sestanku vseh predsednikov obratnih delavskih svetov in delavskih svetov ekonomskih enot dne 2. septembra 1965, naj delavski sveti ekonomskih enot formirajo zbore proizvajalcev po novi organizaciji ter razpišejo volitve predsednikov in namestnikov zborov proizvajalcev do 15. septembra 1965.
Volitve predsednikov in namestnikov predsednikov zborov proizvajalcev so javne. Politično in gospodarsko so te volitve zelo pomembne, saj se pričakuje od zborov proizvajalcev taka dejavnost, ki bo znatno prispevala k izboljšanju našega gospodarstva.
ODPRODAJA MATERIALNIH ZALOG
Upravni odbor je v skladu s smernicami za izboljšanje našega gospodarstva, ki jih je sprejel centralni delavski svet sklenil, da bomo prodali več nekurantnega materiala po dnevnih cenah.__________________
/