St. 14.
Y Gorici, dne 5. aprila 1895.

Te&y, XXV.
„Soaa"
izhaja vsak pelck o pol.lne in veljsi  s  priloKn   ..Gespailarski Lilt'
vred po poSti prejemMiu ali v liurici na Join poSiljana:
vse Ifllo    .....    frlil. J--.il).
pol leta......2-20,
i-eti-t leta.....1-10.
Za  tuje   rfrzcle tolikn  vet,  kolikur je vefja pnSluina. Delavci'in   in   Uiti|iiiii   manj   prenioziiiin   noviin   naroi'uikom u.-u'oi'niii"   znizuinii,   ako su ojrlasti pri upruvnislvu.
..Priiorcc"  izltaja  vsakih It  ilnij  vsak  dnnri luK-k in velja za i:o1p let" SO kr.
„Gospodarski List" izhaja in re prilatra vsak incsoL- v ob-suitu Ki r-lranij. K.-ular je v polek praznik, iziitela Hsta Le v ceirlek.
SOÈA
(Izdaja za dezelo)
Oznanila
in ,?OSLAIIDE" placujejo se za petstopno pelit-vrsto: 8 kr., Je he tiskajo 1 krat,
7 .      .     ,    a „
«   ,                    ,      3   ,
VeJkrat — po pogodbi.  —  Za veflje Crke po prostoru.
Posamifne Slevilke dobivajo se v (obakarnah v Nunski ulici in v Solski ulici, v Trstu pri Lavreniicu nasproti vclike vojaSnice in pri I'ipanu v ulici Ponle della Fabra po 8 kr.
Dopisi poSiljajo naj sn urcdniitvu, narocnina in roklamacije pa upravnistvu „Soi-e". — Neplacanih pisem urednietvo ne sprejema.  --   Rokopisi  se ne vrafiajo.
UredniStvo in upravniSlvo je v Gosposki ulici 9.
Izdajatolj  in odgovorni  urednik   Andrej  Gabrscek.
—  „Bog> in narod!"   —
Tiska „Goriska Tiskarna A. Gabricek" (odgovoren Josip Krmpotie).
Slovenci in Poyaki.
»S' Sfiodiijnfu Sfiijfrjd. (I/.v. dop.)-
|)t)M'.):.j ji. !>i!o m..j i'oljaki iu Slov.-noi jiiif initio zvezo. Poljaki so bili vedno nok-aki separatist i in so uiso ili.<li brigali za druge Slnvaiie. V dizawiem zboru je puljski khb vedno Itolj ;ili maiij kuk.-Iuv.il zl.-vico. <Wu pod Ta;.llVjovo iludu, m> mi I'oljaki liili del zeloziicga ohro.\i. lt'vi.-.trji pa v najliujsi opu-ziciji, ni bilo prom-halo piijatohVtvo nit'.j iijimi. M'-j slovenskiini in polj-kimi pn.-dauci pa tudi v tej dobi ni I)ilo pi-avili zvoz, jedino o Suk-Ijt'jn ji' ziiaiiu, da je bil v o^-hnem prija-leljslvii •/. nekim iipliviuiii pnljskiin polilikom, kiil.'ivjra prijateljslva p:i ni purabljal v pri.l nai'iiii iiaroduiiu zadeviini,
Pu*l koaiii-ijsko vlado so <e pa Poljaki ic holj priliiizaii lovirarjom in y.alon-j so ,jvii nam Slovcnc-cni oi-iliicjc kazali sviijo nciiit-klonji'iio.sl, V Zinlcvi ci-ljskc 'P'iiniiazij'.- so nc-kali>n poljski lisli zavzi'iuali itaraviiosl lu-inftko-liln-ralno stali'i-c I'liznali pa iiiuraiiio, tla pri tcin ni vsi! If pravo nasproNtvo, tcniviM': I'oljaki pr-'inalo po/.itajo uaSc razini'rc. Nfinci so jilt luiikii iK'sraimio nala-ali. I'oljaki, ki lie tMtiijo sloviMi.-kili li-lov in se o nas poni'-njcjo najvi-r iz z'ulovhki' »N. IV. IVc-c", .so paf-raili vi-rji'li, tla je v iiaroiliicm n/.iru povs.'in vst'ji'iliKi, !•«• se (i-;iiiijt- i!vojez;t-lia i-'iinnazija v /.ali'ti ali pa v »!cljn in da y- nam !•• na It-lit, da piKldvcniino nt'iii'ikti <-i'lj<'.
Ni'kollko ji- I'oljakom paf zt> zai-clo ml-pirali of-i to, da so prisli v Slf/iji jiovst'in v jt'diiak polo/.aj. V TcMiiu so I'oljaki skl«>-nili osnovati svtijo ^iiiniitzijo. kcr v ^It-ziji nimajo iioln'iii' i»oljski- r,n'iiiijt; sole, in nahi-rajo ilunar v ta natncii. Nctn.ski lifti so pa •/.njinali krik, tla jf v ncvanin.-ti nciii^ka po* so.st, kitkor /.iislran slovonski.' jriiuiiazijc v Celjii. h. lejra so I'oljaki paf laliko posnoli, k.iko je- z ^imnazijo v Cclju," da je Ncincum na tfin. da hi zav -1 sploh proprci'ili. In zu-lcrcj iniauio nekaj vcf upanja, da I'oljaki nas nt> jiustti na reditu.
Vcselo znaiiirnji! jo to, da so jr za naio praviOiio stvar zat'-ola vnomati poljska niia-dina. Poljski vsmifiliiOiiiki v (Jradt-n so sr o'.irnili do poljskeu'a ktnba s proSnjo, da hi potlpira! Slovaiir v trj zatlt-vi. d'ovori se, tla poljski dijitkt vsrb nfiiisC- s<- ua potlobon luu'in poltyitcjo /.a JSIovt ncr. t'p.nno, da l»o«lo tr proiii.ii' iiin'ii' za/i-Ii-ni \-p-h.*
*l .Sinv. San.il- od M-.-.1.- ;¦• niubfi! sl.'d.-ro l,!v;;.i;nko:
P O d I I S I e k,
r.ii                                                         -J-
Tri dni tuye in ncvolje.
S..i-.ll >nw.\r  pr.-v.-l J. V.
KarakterMika •:. X.-a po ivlalivn.-m drbi'Ijakn jf- dirnila ex oflu-io \so obrilo driizbo, i\.\ ]i' tiru/i ^niier spro^uvoril uradno-^ciitiiiit'tiiiilniiii ir'asoin: ,Ja>, kakor r.iali a!i zvcsli stiiya vsakt'p-a ol.stojc-t-.-^a v.-lrojslva, in' iiioivin dnifiat'r, it'V'o da .- U> t-aso iM/iiravim na ncpristranost in ;iiodn>»t. nj. i-kst'li'iu'o jiospoda tninistra. ki jt> z imrno-vanjem loli zaslniiu'jia. voSiio^a in osobito dobromislcCfPM Ciovt-ka, kakor jo r«. X., osn-ci! ne samo nas, kakor drzavi z\c>le souradnikc, ampak ludi svoje podauikc in s l.;«u nam dajn   nov dokaz oft'tovsko skrbi za dr/avo".
Tit jiovor je presi'iirlil obrilo Celjad, a pred vscnr drbdjaka; vsi izpijo svoj ,15^ do zadnjo kapljico, a drtijji suhoc, koinnr jo od tolikti radosti so!/a zatropotal.i v uCo.su, rcCo: ,(»ospoda moja. z dovoljonjem visjr{,M spostovanrjia C-lana nasffra poni/.uep-.i dru-Slvii" — inislil jo dn'brljaka ,.in dor liuhcron Walfinklasso" - tuistim, da v slavo danas-njoga dini, ki jo jrolovo ji.'don najic-psih v mojom .Vivljenju, popijomo so en ..lifl"
Itclativni dobeljak olieso dimko, napno fe'Uvo, kakor kint.-'«kn p;ijioda v znafc, da pri-trdi, jp vsaobrita ¦lm/.ba. ogledavSi doboljitka, "ttJSne glavo.
Sicor pa nas lo jifoSnjo vcscl,' so v driigoiii oziru. Kazojo nam, da sinovi imajo. m-kitj voi- smisla za slovluTsko vzajotiuiosl, kakor >o jo imrli o.'cljo. I'oljitki u> vazon laklor v avslrijski nolraiiji poliliki in zaloroj prirakujomo, da za Slovano naslopijo lioljsi oasi, ko pridi-jo v javno zivlj.-ujo poljski sinovi, ki sodaj j)oliitjiijo visukt' '-iolc, kalori no bodo vsoj,'a svol.-i vidoli lc z ozkop-a poljskvga slaliW-a. IJojf d;ij, da nilajii poljski Ziirod po-pravi, kar so zarrosili ot'-oljo, r.o I'oljaki pro-mciii' svojo politiko, pa za /iniraj odklonka iiciiiskoiiiu ^'ospodslvn. Nfinci no guspudu-jojo v Av»lriji zaradi svojo visjo kulliiro, li'iuvor jodiito zaradi nojodiuosli moj nami Sloviini. Dosodaj so znali Ncinci slovanskc iiarodo ltnjskati driiKi'tra zopor dru^o^i, a upaino, da v botliif-t; jiiu to no bode vof-niOp-ot'-o, kajli >lov;tnski sinovi no bodo imoli •r'nlill iiitpak svojilt or-olov.
Pomoc Tolrninu in okraju!
/;  Tutftihiti, iM. inarcii IS'.J.'i. (Koiioc) IV.
Ilubre coslo posptsujojo bla^'oslaiiji' IjiuMvii in iiii-'pak poniaiijkaiijo cost provzro-viijo iilioAivo. To rosnii-o brilko Onli sosobno Tohiiin, kakor ludi bli/o vse oslitlo oluMiio na Toliuinskom. Skozi Tolinin no poljo no-boiia div.avtia proinolin oosla, da jo Tolinin kot sredisi-c s tolikiini tiratli popolnoma osamljon. Dii bi st; v Tolrninu posoboj in na TolminskiMii splob ozivilo in povzdimiilo bla-{,'oslanjo ijiidslva v kiiH'lijitvu, iwobilo zivi-uoroja, sinnslvo, niiokavsivo, sadjarslvo," kupt-ija in obrlnija, zidali lii so morale novo ros'o in v mistib imam vrlo od Kanala skozi sv. Lut-iji) in Tolinin do k'obiinda z niostoiu pod Kobari'lom. Ta tx-stii bi koristila no-le Tolminn n«'j?«» bli/o vsom ob(:iiiain n;i Tol-ininskom, kakor tndi Kanaln in Gorici. Hita bi tudi v stratogicitom o/.ini vniostna. Kajti kus coslo na desnem !»ic;ru SoCe od Kanala d.i Kobarida, sosobno pa od Hoblarja do Todscla in od Vole do Idorskopi v skupni dolj-osli 17 km., nabiija so v noplodovilein, osojiit.'in in v zimskom Oasn ledoiiom kraju, na vtvjih krajib s siiutno novarnini poboC-jfin. tako da v toll krajili dol'fio>li 17 km. so ni mop-lo ljudslvu   nasoliti zaradi omciijo-
s:ii ). zi |.|iu;i.'ui.-ki» pusl.-i-.k.i (.'lt'di' nniuaziji'v Ci-lji. i'i-;. il.i Siii\iii.-«'tii -l>iiji-ti:i kraira I<i se tnoi'la niiisi'r-Miii na i.slj-kfi.i iiarmln. Jclttak.- pt-licije poMj.jn »M-u=-tli-iiiki /. i-M. ilittvili «i::m-iz. IViiiija ji> «t-i jh^-U ]..,->.iu. <• naMiltla j:.k» viik uli-. Klitl. l.u n njfj f.i,!|i:a(lj.il ,i>> Veliki ti'.i'i.
,IIa li.i! si snlioc prvi znio na lo roki v lili.-lorskom stittlni, ,prusnja I-('-a, kalori si j.- zo <lol-o nadojal, dobiti lo moslo, jo udbita !" In zopi 1 najnio doboljak   t/lavo,   da
jo   IVS.
,.l:iz nikoimir t-csa no zavidam1', uinesii so ilru_'i siibi•(-, ati jr. I-i-, katcrc^a jaz dru-jraro >p(>>tiijcip, ni t'-lovok za tak posol. in Ijiidjo, tbtsi jaz samo pruvim, kar so mi dnif/i povoduli. marsikaj sliitijo o njcin".
,Vsakdan priltaja za pot mintd kasnojo v urad-, doda vazno doboljak.
„Vbak dan vain (Vita «Narod«e Novint>», dostavi satire prvi".
.Napisal jo v neki brvaSki list posom c KraljoviCn J'arkn", dojiolnjujo drngi suliec.
.Pravijo, da doma vedno nosi rdeCo Cepico", sprefrovori trotji suhec.
„Nokdo mi jo rokei. da jo v sobi I-Ca na niizi vidol, kaj niislitoV" upraSa colrli suhec.
»Kaj ?' — zino kakor riba cola Coljad, slikajoc glavi? kakor rogala zival in upirajoe nekoliko Casa, muC-oc so, oci v treljcga suhca.
„Ru-u-sko gramatiko !!!" sprcgovori tiho trotji suhoc. zavlekajoC to grozovilo bosode 7. lojalno indignadjo.
sA-a J" zablokne stiiisnini glasom obrita Cola in slika zopol glavo, kakor da je pala moj nje bomba.
„Da !e zafine debcla Py'liia Bmasculini generis"   izza  dima  Cowmis-Knaslra.   »Da 1
nili noiigodnostij; zato so ti kraji popolnoma neohljudjoni.
Omoiijoiia ccsta na lovom bregn SoCo od Ivanala skozi Sv. hneiio in Tolinin do Kobarida bi pa ski po plodovitom, solnCnoin kraju bnv. uovarnega pnl)o-:ja. Ti kraji so zoto oliljudjoni, kjor loyii vas za vasjo, Irg z;i Irgoni, kakor: Kaiisil, Hndrcz, AvCo, I.om, Sv. I.unja, Modroj, I'rapoliio-I'oljnbinj, Tolinin, Doljo, (;abrijo, Volarjc, .Solist-,o, Kanino, Hmasl, Ladri, Koharid. Skozi vse to vasi in lrgt» bi sla rosla na lovom brogu SoCo; in prav bli/.o pa jo voC drngib vnsij.
S lo coslo bi pritlobila ludi idrijska in biiska grapa, kakor ludi corkljanski in hovftki sodnijski okraj. Splob po loj rosti lozi pri-lieno 1S.00O probival.'ov, plaCujoCib (iii.OOO gold, davkov. (I)ol idrijskoga in goriskega okrajn).
To coslo jo kiiimlskl ooslni odbor zo izdotal oil Ivanala proli l!>tdiv/.n I '/„ km. tlolgnsli, lolmiuski coslni odbor pa od Sv. lair-ijo skozi Tolinin do Dnlj v u igosti 7 km,
Vladu jo za izdoloviinjo lo coslo pri-pi'iivljt'iui podclili podporo nivno v lakoiu zncskii, kakorsnoga pmloli dozoln. (To ni res! Vladu jo pripravljona dati 'iO%; dozola uaj  bi tlala   :I0",;,  okraji |ia i20'^. Urotlu.)
Kit iina lotlaj Tolmin loliko intoroHO-vanili ziivoznikov in podpiraloljor, kcr jo coslii zo na veo krajili izilc-laim, kor jo lo zoljn vliido, kor so Indi vsi nasi stov. puslanei za lo, kor bi slodnjic Tolmin kol srodisco in lakorokoC celi tol, polil. okraj s lo coslo ninogo pridoliil, bilo bi ravno sodiij umostno, da so zufintj, i:o v.j Tobni,!.-,.,. Coin, dolati na to, da so la cosla iMm prcj izdola. V.
Sotloz c. kr. okraj. Sol. nadzornika moral bi bili vedno pri prodsodiiiku okraj. Sol. svola, posebi.o pa v tolmi.iskem sol. okraju, kalori je lako nbscgen in googi-.-iIiCno skrajno neugoden in tezaven. Sede-Js e. kr. okraj. got. nadzornika v Tolininu kot srcdisCu in pri glavarstvu bil bi lo v korist Solslvu in uciteljstvu. Vse Solske in uCileljskc zadeve vrsiic lii se pot em laliko rcdno in loCno.
Naloga Sol. nadzornika je golovo jako vazna, in zdrnzctiii s solskim uradovanjeni, tudi jako obsirna.
Ako ima glavarslvo razliCne poroCc-valci; pri rokab, kakor n. pr. zivinozdravnika, gozdnoga komisarja ild., golovo je prav tako, ako no So bolj pqtrobno, da ima c. kr. okrajni sol. svot pri rokah svojoga poroCevalca za solslvo, poiik in vzgojo sol. mladino in za lu'iloljstvo.
!-i\  pravim   vain,  jo nevrodoii  slug.-i visoke
,l)nmornd<»c — norec", doda drngi still.-:
„I'id|)alica», dostavi Irelji snlioc.
,Vse lo ni nift", odro/.e se doboljak ox calliedra, in kakor so slroso pobo7.ua dusa, spoininjajoC so irnena nccislega dnha, lako tudi on  nakrivi   nagrbanCono   lico,   »I-C   je
In zopol zinc obrita Celjad, in zopet skrei glavo. Grozna tiSina.
,Pan-sla-visl". zavloce doboljak one tri bosode .crescendo", lako da je. poslednja ze narasla kol v nebo vpijoci greli. Zatem se strese, in da si opcre svoj lojalni jozik od tako grdc bescde, posrka ostanke „fifa".
.iJe-e-e!", zabuCi zopel slrasno iznena-djena celjad, in vsakomur je bilo lice po pri-liki tako, kakor je uvod v uvodncm olanku ofieijoznili  lovin,  katero  pisejo o Slovanib.
Nekaj Casa prenebajo.
0 pauslavizmu so ni govorilo dalje, kcr v prelresoviiiiju lega pereCoga pragimja ti! se bilo Se izkaxalo, da ?.ivi v rcsnici ninogo Slo-vanov na svetu.
„Oproslile, gospoda moja !*, pric.no dmgi suhec, .vsakemu prepokornenm slugi visoke vlade mora bili nnjsvelojsa dol2nost, da za-sluzi, kar dobiva; da je ludi lakili dosli, nam ni Ireba hodili daleC, evo nam u/.ora moj nami!" in pri torn se prikloni dobeljakii. »Sle-deC tcdaj vzgledu visokospoSlovanega nasega gnsta, osrmelil bi  se   prositi slnvno  druSlvo,
Sicer so slisi zc govoriti, da bode imel e. kr. okrajni Sol. nadzornik v kralkem svoj sedoji v Tolininu, kat bi bilo tudi prav in potrebno, v korisl Solslvu, ucitoljstu in Tolrninu.
VI.
Dodatok. I'olog uiHonjenih p^toroiioob-liotlno polrobnih zalilev Tolinineov, iinoiio-vanih obcin, kakor tudi celoga okraju, leJliti lnoraino tudi in zaColi neprenehoma trkali in prositi za zidauje one iv.med projektiranili ^.olo/.nic in uraviiiivo SoCo. Za zidunje Jielez-niee t|t>Ia se sicor noumorno, V kralkem pojde mnogobrojna dojmlacija s Tolininskega, Koroftkega in Solnograskoga na Duuaj prosit, da bi so gradilii prodolska ali bohinjska t.c-loznica. Tako je prav ! A polrobno jo zaCeti jiiiwlll ludi za uriiviinvo SoCo, zlasli mod Tolniiiioii. in Kobariilom in od Zuge proli Uoli'ii; v loli krajih pokonCujc silno voliko rodovilno zomijo. /nColi je u-oba Irkali In P'usili, pripravili imcrlo in proiidurok slroS-kov, da bi nam kotlaj vladu in tlojlela z lz-diilnimi donoski poiiiiiHiilo lor ua pomoc pri-teklt' xluKli ob t-usii kuko slab.' lotine, da bl si Ijudslvo z iiravniiviinjeiii SoCo ob odnein ludi kaj prisluailo. Saj ludi za Ijubljiinsko moC-virjo in IrJtisko snsonje so ze ninogo lol, Irku in prosi, a slodnjic doliCuiki x vslruj-iifieljii vontliir dosozojo svoj immeii. 1'msili jo Irebu M> sodaj, da ob svojein Casii kaj dosozoino,
Probivalci v Tolininu in v okraju sploh bi si niorali okloniii nasili dozoluili in tlr-znvnili poslaneev lor jim potozili in pojaw-nili potrebno in opraviCene zalileve Tolinineov in Ijudslvo na Toluiinski in splob. Pri-porocili so jim za vsostransk o podporo bodisi v dezeliii'in ali v drzavnein zboru, pri de-zelueiii Sol. svetu ali nainesliiiji v Trslu ild. Oni bi so golovo za potrebne in opraviCene zahleve Tolmiiieev in ljudslvu na Tol-niinskeiii splob vedno in povsod krepko po-tegnili, ako jim vse pojasniino in jib pomoCi prosimo.
Pa tudi glavar, visokor. gosp. grof M a-r c n z i, je gotovo pripravljen vse omonjene toeke vseslransko podnirali in jib na visjih nieslib pri*    oCati.
In prav sodaj, ob nstanovilvi sodiSCa v Kobandn in pripravIjiijoCi so doputaeiji n;i Dunaj, jo najpriiuernejsi Cas so polegniti z zdruzoiiirui moCmi zu onienjene potrebe in opraviCene zalileve. Kor bode zo imcla oine-njena depulaciju ninogo stroSkov, napravili bi laliko lolmiuski deputatje ob jedneni s to poljo i. islitni slroSki Se jiosebno spomenico nil skupno minislerslvo, v kalori naj bi vse-
posebuo visokospoSlovunega gosla, da bi me odpuslili domov. da ne reSim samo nekili prejsnjih zaostutkov do noCi, ampak da ka-ligratiC.no prepiftem do poInoCi Ceslitko vele-ceiijonemu gospodu Sefu, kaleri blagovoli sla-vili julri svoj imendan".
In zopet nezno smeliljaje se, nagne de-beljak glavo.
,,Pla&iti !*, zakriCi nato drugi suhec tor izvleCe iz skromnega zepa popolnoma nov, lepo sbraiijeii Crn — ker do tedaj se Se niso bile pordoiile banke — Crn surogal enega goldinarja »v srebru".
..Schaftciis?'', upr;>Sa ga MalCika v za-grebsko-germanskeiu nareCju.
»Dva fifa, dva roiCeka* — zaCne na-Slovali subic svojo lukulsko veCerjo, ter pri-krpa Icniu ogromnemu raCunu Se suboparen birokraliC.cn dovtip — »dva rozCeka in — bo, bo, dve «holbi» sveze vode, he, he, be!"
hi vsii dru:\ba n;i lo: flHe, he, he!" Dokler   je   MalCika   pobirala   drobiz. liadiiljuje suliec svoj govor:
„Z (iovoljenjem, gospOtla! prcdno odi-dem, vain iiiiain javiti radoslno vest, da do-zivimo kniahi ve^iko veselje! — — Svate, krst — in mnogo drugega! Vse seni izvedel! GospodiCna Anialija, hci g. svetnika Z., je zelo priljubljona, in g. X. je Clovek, za ka-terega se sedaj lepo mat ere, ki imajo hCerke za itonitev. Ah! kako je to oboje senlimen-lalno. GospodiCna Amalija udarja na glasovir, a umti gkda na oknu, pa ko vidi od daleft prihajati g. XM poSepne  svoji  hcerki  in   ta
stransko pojasnili in dobro podkropili vse omonjene toeke Icrprosili za sucosivno vre-snicenje, priConSi ze z letoSnjim lotom.
Na ta naCin bi utegnili dobili ?.o lotos eno ali drngo v prvih treh lock ah omonje-nih Sol v Tolininu in okr. sol. nadzornika; prihodnjo leto kaj dmgoga ltd. — v kar po-mozi Hog in skupno, vseslransko In noumorno polezanjo naCclnikov in voditoljov vsoh intoroBonlov. Na dolo! in ¦-¦ .Ljud-a 1 v o v r. m bode h v a 1 o t, n o\
Ustanovnj ob6ni zbor
.HndjAVHkARA In vlmivskcKJi dvufttvii zi» kmitilskl okri\J".
Iz Kanala, 27, mmva,
Ixpolnila se nam Jo, hvala Hogn, ^.oljn, po katero vrosnicenjn smo ko dnvno hrepo-noli. Na dan sv. fovMa soSlo so Jo nu vabilo osuovalnegu odbora Inpo Stovllo poHoslnlkov in drngo gosprtdo iz raznih krojov • nuftega okraja, mod njiiui ludi trijo goHpodjo zupiuil, v Solski sobani, kojo jo v ta iinmcii prepu-slil sluvni e. kr, okr. Solski hvuI.
Zborovunju bil jo enogloHiio Ixbran prod-Kodiiikoui in vodiloljem kminlskl xupan, gosp, Frune vitoz Maluic, ki podoll po primorimin ogovoru bcHudo naduCllelju g. M, Zogi iz Kiiimla.
Gosp. niuhiCitelj M, Zega zahvalil je v imeiiu osnovalnega odbom zbruno poslnSalne, da so Ro vdole?,ili aborovunju v.tako obilunin sievilu, lor jepolom pricel govoriti a vaJino.ilI sadjarskegu in vinuvskoga druStva nukiiko tako-lo:                                        ,
Oivtili poplufiulci I Kuj pa jo to, nuSe sudjiirsko in vinarsko druSlvo? Kukseu nu-inon imuf
MogoCe, de je tnarsikdo nezatipljivo zma-jal z glavo, ko je sliSal o torn novom drustvu, tor si pri loin inislil: BKako je Irebu sadno drevo odgojili, kakSno sadje Irebu izbirrdi in pa sosebno, kako ga prodati, to vse dobro znam in ne potrcbuinm poduka!" To nlegne bili tudi res pri posameznikih, todu zu vseh in za vse pa ne veljii. Da se o tern prepri-Canio, poglejtno lc nekoliko, kako je bilo v preteklosli in kako je sedaj.
Se prod 50. leli niso pridolovali sadju splob v takili miiozinali kakor dandancs; pe-Cali so se s sadjarstvoin le v onih krajili, ki so bili popolnoma ugodni zu to in kar so ga pridclali, porabili so ga skoro izkljucljivo za dom; v pluje krajc pa ga niso undo ali kar niC izvav-.ali, kajti bilo ni ne cost ne zo-loznie ne drugili obcil. Todu tukrut, v tistili Casih, zivel je lakorokoC  vsuk  zu se  popol-
jo kakor hitro inogoCe iindomesli na oknu, G. X. natakne naoCniko in zapazi, da je go-spodiCna Amalija nu oknu. Da jej pokazo, kakov fin gospod je, iztakne z veliko vajo svileno podslavo svoje suknje, kalero nosi na roki, in gre lahkim korakom pod oknom; gospodiCna Amalija se hoce raztopiti same Ijubozni; in kako tudi no, ko je g. X. na-pravljen, kakor da je isti Irenulek priSel z Dunaja! Tukajsnji svot niti ne ve, kakov ima bili mlad Cloyek, zlasti ako je «Beamier*. No, puslimo to; imeli bodemo tako Se ninogo posla. predno se la poludivji narod kolikor loliko izomika. Jaz sem vam sedaj hotel le pokazati, da g. X. gre pod oknom; gospodiCna A. se zna zelo ne/.no drzuti, ko si glavo upre ob desno roko tako, da jej je palec pod brado, a kazalec preko usl; a g. X. jo uljudno pozdravlja; o! lukajSnji mlu-deniCi nimajo nili pojina, kako se pozdravljnjo . izobra?.ene gospodiCne: trebalo bi jim, da se tega nauCe od g. X-a, ki s povzdigujenimi oCrni vsdigne klobuk primcrno visoko, ga mulo zasuCe, pa ga potem spusli gotovo do zemlje. GospodiCna A., vsa blaiena, pozna le uljudnosti, a g. X. Se dobro ni Sel miiuo, se ie zopet vraCa in ponavlja svoje poklone. V celem Zagrebu mej vsemi domaCimi ljudmi ni takega para, kakor je la naS par. Kje bi bilo pri lukajSnjili deklotih • loliko Onega Cuslva, kakor je izraZeno v oni pesmi, kalero seni dobil od prijateljice gospodiCne A., in prijateljica gospodiCne A. me je uvorila, da I jo je ono sama sestavila, brez druge pomoCi,
noma osamljen, brez brige za tujt svet. Ljud-slvo je bilo zadovoljno s tern, kar je pride-lalo doma; hisne potrebe. so bile zaradi tega ?efe rmijhne, feto tako davki, in kmet .je zivel v mini na svoji zemlji. Ko je pa zaCel dr-drali zelezni voz, spremenilo se je hipoma vse zlvljenje narodov. Deiele in drzave a pribliCale so se druga drugi, in skoraj bi se lahko roklo, da je postal eel svet ena sama dru2ina. Kaj Cuda torej, da so narodi, videCi njih boljse izdelke in pridelke, skuSali spo-znati in prisvojiti si jih po kupciji! To hle-penje po boljsih izdelk h in naravnih pridelkih iz ptujih deZel pa je imelo za posamezne narocle v enem oziru jako blagodejen upliv; kajti skusati so se jeli da bo vsak svojega soseda prekosil v dobroti in mnozini svojih pridelkov. In tako vidimo, da cvetd dandanes tiste de2ele, katerih prebivalci so s pridnosljo in vstrajnosljo umeli na se potegniti ptujee, | da si pri njih kuptijejo potrebnih stvarij.
Kako pa je postalo ssadjemin vinomV Ko se je zaCclo sadjc in vino po zeleznfcab j po bliskovo hitro razvuzati v tujino, skuSali so tudi tukaj drug drugega prekositi. Opu-SCati so zacoli kruetje po posameznih dezelah vse vrste sadja, ki niso bile sposobne za kupcijo, In so je nadomestili z buljsimi; prebivalci drugih de2el pa, n. pr. jnzni Ti-volci, ki so se do tedaj malo alt niC ukvar-jali s sadjarstvom, poprijeli so se ga z ognjem, zasadili so si najboljse sadne vrste in dandanes imajo za svoje lopo sadje polne hiSe kupcev. Nasprotno pa vidimo, da one po-krajine, katerih prebivalci ne skusnjo napre-dovati, v blcgostanju propadajo in zmiraj bolj obuboiavajo, kajti kupcev ni v de2elo in za vedno rastoCe potrebe in davke ni kje vzeti denarja.
Kako je pa pri nas? Res je, da je bilo sadje nase doline ze od nekdaj jako Cislano; res je tudi, da je pri zadnji dezelni razstavi v Gorici 1, 1891, naSe sadje drugo prekosilo; resniCno so tudi besede, s katerimi je raz-stavin podpredsednik nase sadje predstavil Njegovi c, in kr, Visotosti, prejasnemu nad-vojvodi Karolu Ludviku: ,To je sadje iz ka-nalske doline, katero je Bog kakor nalasc ustvaril za sadjarstvo!* in vendar pri vsem tern ne gre, pri vsem tern iinamo le jako malo kupcev v nasem okraju. Inzakaj? Zad-nja rnzstava v Gorici nas je o tem poducila. Razstavili srno okoli 110 vrst jabolk in 80 vrst hrusk, mencC, da pokaZemo s tem svoje bogastvo v sadju, ter pricakovali, da bodo kupci kar drli v naSo dolino sadje kupovat; toda pouCili so nas: ,Jako krasno sadje pri-delate v resnici v vaSi dolini, vendar za naSe nutnono ni to vaSc sadje, kajti mi hoCemo imeti prvic lepo sadje, drugic maio vrst in tretjiC loCeno po plemenih in v veliki mnoiini". In to je tudi resnica; kajti trgovec, ki kupi raznovrstno sadje pomesano, mora to vse prebrati in loCiti, s tem pa se sadje pokvari in mesto dobiCka ima gotovo zgubo. Da bodemo torej zopet zvabili kupce k nam, raoramo skrbeti, da bomo vsi pridelo-vali malo vrst sadja, a to v veliki mnozini. Nekateri sicer uce, da naj si vsak po svoje kuje svojo sreCo tudi v tem oziru, vendar ni to pravi nauk, kajti Se nikdar ni en sam, in najsi je bil Se tako mogoCen in premozen, mogel predrugaCiti gospodarskih razmer cele dezele, marvec, tudi tukaj veljazlata resnica: ,V dru2bi je mod* Da se torej v tem oziru zdruzimo, zdruzlmd za svojblagor, — to je namen nasemu sadjarskemu in vinarskemu drustvu, ki ga danes ustanovimo.                     I
Castiti r-oslusalci! Delo, ki si ga nalo- : zimo, ni majhno; nikdo naj nepricakuje, da
in da je ni od nikjer prepisala*. Pri tem svojem govoru, v pohvalo gospodiCne A., izvlece suhec rdeckast papir, pa se pokloni debeljaku, veleC mu zelo ponizno: ,Ako do-volite, preCitam pesem, katero je sestavila gospodiCna A. na Cast g. X." Debeljak pri- ; kima z glavo in suhec zacne Citati:
Phantasie anEduard.1) Schoner Jungling, deiner Augen Glanz Haben mich Ungluckliche bethSrt ganz. Darura winde ich dir einen Rosenkranz; Und weil mein Herz sich angezundet an der Augen Kerzen Jammere  ich   Anne urn   dich in   Leid und Schmerzen, Bitte Gott, er soil dich mir geben Ewige Liebe und ein gluckseliges Leben.3)
„Krasno! prekrasno!", zakrife4 vsi v jeden glas, pazljivo molreC debeijt.<a. O! kako fino je izobrazena ta gospodiCna, take Hrvatje niso niti videii.*
„Kaj sem jaz reke!!«, vzkliknc zmago-valno suhec, asvatba bo, jedi in pijace bo v obilici!* — Suhec seje bil pripravil, da bo govoril varijacije o tem preugodnem pred-metu.a v tem trenutku slopi vdruzbo nova oseW.                              (Dalje prihodnjic).
») Ta vesem ni uraiSljcna, nmpak spevala io je res neka tvna krasotica v Zagrebu, Hi smo samo popraviH vokops. Op. pb,
*) Slovcnsto:. Fotazija Eduardu: Lepi mladeniC. tvoje ofi so me, nesiefno, popolnoma zaLarale sneadi tega ti vijem venfiek iz roi; in ier se je vigalomoje atce ob tvojih oL«b, vzdihujem reva po tcbi v veliki bolesli. Prosim Boga, da mi datebp, vefno ljubezenin ,«evno zivfjenje.
nase drustvo kar v kratkem spreobrne vse naSe sadjarske razmere, da nam bodo ugo-dne. Dobro delo potrebuje easa? Tola2i naj nas posebno pa Se to, da pri tem naSem riporu ne bodemo sami, marveC imeli bodemo krepkih podpirateljev in prijateljev; podpirala nas bode gotovo slavna c. kr. kme-tijska druzba, preslavni dezelni zbor in gotovo tudi visoka vlada, ki povsod rada na roko gre takim druStvom.
Pomagajmo si torej sami, in Bog nam bode pomagal!
Za tem govorora, kateri je obfiinstvo pazljivo poslusaio, razlagal je isti govornik drustvena pravila podrobneje. Za njim se je oglasil g. Kazafura A., ucitelj iz RoCinja, ter je, novo drustvo srCnopozdravivsi, pred-lagal, naj drustvo 2e koj letos, ako bodemo imeli kaj sadne letine, poskusa posredovali kupcijo z lupljenimi CeSpljami, katerih se pri nas veliko pripravi; tem besedam so vsi nav-zofii s posebnim zanimanjem sledili.
"K6ra^'gT'gOTdrla1k"'"MsT6p1I'"~je"j2sohrn"' gojenec mariborske kmetijske sole g. E. Ko-njedic iz Plavij; govoril je prav zanimivo o gojitvi sadnih dreves, o drevesnici, o vrstah sadja, o dobicku, ki ga dajejo susilnice itd.
Gosp. H. Konjedic iz Plavij, izSolan v Klostf rneuburgu, je govoril o na§em vinarstvu, o nasih trtnih sovraznikih: plesnobi, pcro-nospori in grozeCi nam trtni usi. Dejal je mej drugim; Prva dva sovraznika je cloveski um premagal, a proti trtni usi ni drugega pripomocka razun amerikanske trte, Kedor bo hotel v prihodnje se kaj vina pridelati, moral bode saditi edino le cepljene ameri-kanke, in take bode naSe drustvo Sirilo.
Oba gorornika sta dobila zasluzeno pohvalo za svoje lepe besede.
Sledila ja potem volitev oclbora; pred tem pa vpisovanje udov, kterih je prvi hip pristopilo okoli 80, mod temi skoraj polovica — Cast jim! — iz RoCinja in Stirje vstanov-niki. Za predsednika izvolilo si je drustvo enoglasno gosp. naduCiteija in posestnika M. Zega, a odbor je sestavljen tako, da so v njem zastopani vsi glavni kraji; se ve, da ni bilo mogoCe za letos vse popolnoma prav vrediti in vsem vstreCi. Veseli bodimo, dase je to prepotrebno drustvo sploh ustanovilo in delajmo vsi skupno na njegov prospeh in razevitanje z zdruzenimi moCmi.
Vsi navzoCi so se slrinjali z besedami preC. g. Pr. Vidica, dekana, ki je koneCno izroCil drustvo v varstvo sv. Jozefa in razSli smo se z nado na boljso prihodnost.
V to pomozi Bog!
OomaUe in razne novice.
Osebne Test!. — V nedeljo je umrl v Gorici bivSi svetovalec prizivnega sodiSCa g. Anton Indoff, ki se je bil ustanovil v Ajdov-SCini kot odvetnik.
Dr. A. GregorCiCjepriSeldanezDu-naja v Gorico, ker bo v nedeljo ob 3. pop. obeni zbor <Slovenskcga bralnega in pod-pornega druStva», kateremu je predsednik. Preil prazniki se ne vrne veC na Dunaj, ker seje proraCunskega odseka so odlozene za Cas po praznikih. Njegovo glavno delovanje je pa v tem odseku, kjer mora slediti vsem razpravam, prouCevati ve<> materijal in ob tej priliki zastopati koristi slovenskega na-roda iri posaraiCnih toCkah drzavnega pro-raCuna. — Danes smo na kratko omenili v «razgledu po svetu>, kakd je govoril o po-Stah in zeleznicah.
Iz Tolmlna smo prejeli uradni popra-vek, kateri priobCujemo s posebnim zado-voljstvom, ker polrjuje, da je bil en sam tak sluCaj, kakorSen smo karali. Popravek slove:
Cislano uredaistvo lednika BSoCe"
v Gorici
Odnosno na naznanilo med raznimi novicami tednika ,SoCe* z due 22. marca 1895. St. 12. pod nadpisom »nova sodna pristava v Gorici", poziva se Cislano ured-nistvo v smislu § 19. lisk. zak., da v pri-hodnji Slevilki tednika »SoCe» uvrsti sle-deCi:
popravek:
Ni res,  da bi jr.  Pangrazi  pisal v Tolminu  laSke   zapisnike s Slovenci,  paC je res, da je isti gospod, Celudi druge narod-nosti, pisal in narekoval vse zapisnike v Ci-sli   slovenSdini,  razven   ednega   edine ga, koji se je pa zapisal, na prosnjo sa-mega obdoizenca, v laSkem jeziku, ker je bil namenjem z.i sodiSCe v Vidmu in ker je to Slo le v prij   obdolzencu, kar gotovo ne bi snieio zalili ni najobCutljivejega Slovenca. C. kr. okrajno sodiSCe Toimin, dne 1. aprila 1895. c. kr. de2, sod. svetnik: M i 1 o v 6 i t.
SlOYcnsfclna t cerkti. — Nameravali smo 2e priobciti dopis iz Podturna; all zlobni dopis v uCerajfinjem »Corrieru" nas je odvrnil od tego. — Vidi se, da so ljudje nahujskani, ker drugaCe si ne niorerno tolmaCiti, da bi odvisen organist imel toliko drznega po-guma. Nag dopisnik nam je ze naprej opisal ttga Cloveka, ki se je meSai v pogovor dveh slovenikih zastopnikov z dr. Baubelo, Ce§, da: .uSi (vsi) in San Roko taku hoCejo*. No, ako laSke uSi tak6 hoCejo, potem se z njimi ne bomo prepirali. — Daljnega odgovora nas je opi-ostil uCerajSnji ,,P. List*, ki je vendar enkrat zinil mozko besedo. Tak6 naprej, pa bomo prijatelji. Omenjeni list pise: .Vdobili smo nasiednjc pojasnilo:
„Pod Turnom se ne namerava popolnoma odpraviti slovenskih govorov, ampak samo preloziti uro govorom.
Velika veCina Podturnifianov hoCe imeti v s a k o ne»teljo in praznik po prvi sv. maSi furlansko pridigo. Vsled tega je treba v bo-doCe doloCiti drugo uro za slovensko pridigo, h koji je do zdaj dohajalo najvefi t> oseb. O primerni uri se bom dogovoril s sloven-skimi rarani. To je torej Cisto cerkveno op-Tuvilo, ne narodno ali politicno. Slovenskim faranom ne bo podpisani nikoli delal krivice (v pravemkanonicnem pomenu). S spoStova-njeiii: dr. K. Baubela*.
Iz tega pojasnila je razvidno: I. da so slovenski govori vstavljeni brez dovolitve preC. ordinarijata inpredno se je vtegnilovpeljati govoreob drugi uri, 2. da se jetucti slov. petje pri prvi sv. maSi odpravilo. To pa je ptoti zagotovilu, koje smo nedavno vdobili od Prevzv. knezo-nadSkofa, da v danaSnjih razmerah ne kaze niCesar preminjati. Bodi tore] ta stvar izroeena v razsodbo sa-memu PrevzviSenemu. — VeleuC. g. dr. B. paC nima krivih namenov*) ali krivo je pouCen o razmerah, kajti h slov. govorom zaliaja Pod Turnom po priliki ravno toliko poslu-Salcev in veCinoma ravno tisti ko h furianski. VeCina namrec, ki „hoCe imeti vsako nedeljo in praznik furianski govor", ne hodi h govorom ne Pod Turnom ne v stolni eerkvi in preC. gg. govorniki pridigajo praznim klopem.
Dejslvo, oCitno vsakemu je, da so slovenski govori do zdaj bolje obiskovani ko drugi. To je sicer zaloslno, kajti veCina GoriCanov niso Slovenci, a resniCno je vendar. — Ob tej priliki opozarjamo preC. duSne pastirje in visokoC. ordinarijat na drugo dejstvo. V novejSem Casu se slovenSCina prevec prezira in to pri vseh zavodih ....,
pri  vseh  bratovSCinah------, pri vseh druz-
bah ...., pri vseh novih pobozno3tih ...., Slovenci morajo zgodaj vstajati, ako hoCejo sliSati boxjo besedo, ker samo ob 6. uri zju-traj je slov. govor, pozneje ni veC sliSati slovenske besede,
Na dalje nimajo Slovenci nic krSeanskega nauka v farnih cerkvah, nikdar alovesnih govorov n. pr. apologetiCnih itd. Ni Ciulo torej, da se slovensko obcinstvo vznemirja, ako vidi, da se staro odpravlja, ker novega niC nima. Bratje! Vsaj v ceikvi imejmo mir in drug za drugega dobro sree, Ce se na Irgu Se toliko prepiramo, kajti pobo?,nost brez Iju-bezni je prazna".
To je paC mozka beseda! Tako smo mi ?.e davno pisali in zel6 nas veseli, da je priSel za nami tudi „P. List*. Nifcakor ne re-Como s tem, da gospodje, ki so za njim, niso ze prej enako mislili, ali da so se ohrabrili do tolike javne sodbe in obsodbo, to nas zel6 veseli. Dal Bog, da bi obrodile to besede tudi dober sad.
GorlSkl porotnlki. — Pravica zmaguje'. Ufieraj je bilu i/.2rebana sluzbflna lisla porot-nikov; mod 36 jo 31T reci eden in dvaj-set Slovencev, To so: DraSCek Peter, Fer-fila F'ranjo in JaNiTnCiC Anton v Goriei, Cehovin Florjah v Branici, Furlan Jurij v PrvoCini, Kralj Miha v Gorenji Vas:, KodriC Adolf pri Jakolinih, Mermolja Josip v Mirnu, Mrevlje Toma2 v Sv. KriZu, Poljak Ant. in Rijavec Anton pri Sv. Mihelu, Rijavec JuSt v Vitov-Ijah, Strukelj Ivan pri Sv. Mihelu, Kocijun-CiC Anton v Neblem, ToroS Anton v Medani, BoziC Stefan v Podmclcu, Bajt Andrcj v Vul-Cah, Oernuta Miha v Logu, Oargo Franc v BaCi, MIekuz Miha v Bolcu in Strukelj Tonio v Cerkuem.
Slavimo glavo, da dobe tudi vsi sloven-ski porotniki 1 a S k o povabilo, naj pridejo v Gorico, dasi jih je velika veCina. Rndovedni smo, kako se bodo vrSile obravnave. Od naSih porotnikov priCakujemo, da stovijo svojo dol-znost. Kdo ve, Ce bo imelo drzavno pravd-niStvo vse obtoznice tudi v slovenskem jeziku? Vederemol
Gospod T r a v a n, pred tako poroto ste nas imeli tirati, tam bi vam brali levite v brk, kakorSnih niste sliSali, a zmagala bi koneCno pravica!
Ondri&k v Goriei. — V laSkih li-stih Cilaino, da je v sredo veCer sviral v go-riSkem glediSCu glasoviti umetnik na goslih g. FrantiSek 0 n d f i c e k. Nam ni o tem nic znano, Cudno, da zaveden Ceh 0 n d f i C c k ne ve, da v Gorici je tretjina prebivalstva slovenske narodnosli. Zat6 ni naziuinil svojega konccrta ne s slovenskinii lopaki tie v slov. lislih. Na laSkih Iepakih je bil skvarjen ce!6 njegov priimek. O, kaj vse Slovan pro-daja za denar!
Trgovlnska in obrtn. zbornlca. — Trgovinski minister je potrdil izvoltlev ba-rona Ritterja predsednikom in klobuCarja M i g h e 11 i-ja podpredsednikom. — Za furianski tramvaj je doloCila 4500 gld. — Dr. GregorCiC je govoril v proraCunskem odseku proti kriviCucrnu volilnemu redu in do-kazoval s Stevilkami, da v celih okr.ijih ne-volilci plaCajo veliko veC obrtnega davka nego volilci. Radovedni smo, kaj poreCe minister na to.                                      «
„Avlta coltisra8. — GoriSki Lahi ne morejo biti ponosni na sinove te slavljeno „coltpre", ako ne Stejejo vsa mogoCa poba-linstva mod njene hCerke.—Evo jedno tako cvelko te slavnc «colttire» •
Po  veselici   zensko   podruznice   so se
*> To je lalikn mogofe. Ali zaiipua irovorW gre .od ust do u»t — fujte: od list do ust! — da je dr. Baubola sporazumljen i. iupnnom dr. Venu-tijem. Gre baje za prezirianjc zupniSCa. Ako bi bil prifel v Podturn Slovoijee, bi magistral ne dal niti ciie^n zebb>. Ali priSel jo .Gorltnn', in toinu se je postavil pogoj: Otlpravi iz cerkve sloven-ski j a z i k i n n a r e d i in o t i v s e. „Sior fieri' iz Roiinjo [ki v ocrkvi bcre 3e vedno iz knjipe slarepa slovenskega tiskn] je bil nekdaj Kavetujeva desna roka, a zdaj je Venutijevo ,slepo ortfiljo. On je tsprejel v roke vso aptaeijo v doslej mirnem predniCBUu v I'oil-turnu. -. TakO govorica, ki je zel6 podobno rosiiloi. Tu gre za dobro ime dr. Baubcle In ta veliko ime-nllnejee stvnri ncgo bi pi kdo mislil. Zat6 je dr. B. dolzan prod syetom in svojo vestjn, da opere madeze, katero mu v obilni niorl tialaga ta liudska govorica. Dk, mi to cel6 zabtevamo! Uredn. .Soie".
zbrati rnnogi udeMntki V pritliCju Marcini-jeve gostilne. NaSega Ijudstva je bilo vse polno le par rdeckarjev je bilo v prvi sobi, ki so pa pobrali kopita precej, ko so zas!i-Sali glasove slovenskega petja. Pobrali so se z namenom, da se povrnejo v povecanem Stevilu, In v resnici, nekuj Casa potem je prislo do 25 kulturonoscev, ki so naSe opa-zovali tu se posmehovali. Ko pa se je od-stranjevaia neka druzbii, v kateri se je m*-hajal tudi urednik «Rinnovamentu», so kul-turonosci zvizgaje kazali — «ftge» v ^epu. Ali takoj se vrne gosp. K. mej te Siritelje proslavljene latinske kulture in jih zaCne silovito ostevati; oni pa so srpo gieclali v tla in le en glas se je odzval ?, na pol tibial: .porchi sciuvi*. Kulturonosci s tem §e niso konCali, marveC so Se nadalje hrabro kazali — «fige» v zepu. Pricakovali so «in" corpora* gospoda KuSarja ha ulici, da bi mu odgovorili dejanski na njegovo deklamacijo o „Eroi delle soffite* in «della sesta giornata», no ko so opazili, da ga spremija na glavaratvu izposojeni „ange!j va-ruh" — so pobrali kopita in se razprSili kot pravi „eroigoriziant*. —Obfcalujemd, da gostil-niCar ne zna take sodrge brcniti skozi vrata, ker mu ne dela dobiCka, paC pa unicuje go-stilno. — Tudi pri tej priliki se je odlikoval jeden poinoenik trgovca Orzana; drugi sluzi pri Skertu. Ako gospodarja ne sto-rita svoje dolznosti, storimo jo mi Slovenci nasproti njinta.
UliSnf pometa^I. — C'ujemo, da mestni 2upan je zagazil v velike zadrege vsled svojega drznega Cina z uliCnimi pomclaCi: dobil je'^od zgoraj* po nosu, od kjer so mu dali razumeti, da takega nestrpnega izzivanja Slovencev ne bodo mirno gledali. Dva pomelafia sta baje ze zopet sprejeta v sluzbo.   .
Po mestu pripovedujejo, da so poklicali na magistrat g. Bramota, kiimavnajemu posipanje cest, in zahtevali od njega, da mora tudi on odpustiti vse Slovence iz sluZbe. Ali g. Bramo se je odloCno uprl, CeS, da Slovenci so najba!j5i delavci in da — zivi od Slovencev. Koliko je resnice na tej govorici, ne vemo.
Po mestu gre od ust do ust ta-le dovtip ; Nasi Lahi straSno ljubijo vsa, kar se da iz-tisnitt iz Slovencev. Zatd jc oCc zupan po-klical zaupno Celo svojih Ijubih Krnjclov, da bodo pobirali po ulicah — slovensko blalo. Tableau!
»Dobcr glas vclja vet* ncgo Klaten pais*. Ta narodna hrvaska prislovicu sc more uporabiti pri posameznih sluCajili tudi na oscbe, ki nosijo c. kr. uniformo. V »Nasi Slogi" St. 13 z dne 28. t. m. Citali smo dopis »od neked", v kojem se neki ucitelj laskavo spominja bivScga stotnika C a u-C i g a kot pravega prijatelja vojakov-uCiteljev, kajti r/. njimi je postopal kot s svojimi do-brimi prijatelji. Gosp. G a u C i g je ze par let krajevni poveljnik (Platzcouimandant) v Gorici, a je zdaj preslavljVn kot major h kadrtt v Trst. Ob tej priliki se gu je spom-nil ucitelj v ,Na8i Slogi*, ki piso mej drugim : »Kdo od nas se ne spominja njegovili opominov in poukov, -— kakorSnih nuvadtto ni sliSuti v vojaSkih pisarnah — katere nam je da-jal, ko smo prisli k oro2nin» vajum alt ko smo jih konCali? Le njemu jedineniu moramo biti hvalczni, ako nismo popili mai'j'kuterc grenke kupe. Ne le, da je bil z nami ulju-den in dober, lemveC je v sebi Cutil kupljico slovenske krvi, od katere tudi prihuja. To nam vsaj nekoiiko priCa oni „6* v njego-vemu priimku, kakor tudi to, xla si jc iz-bral Cisto slovenski pridevek, ko je postal piemic, to je svon Krasnidol*. SliSali smo tudi iz njegovih ust podCastnike karati, ko jih je slisal italijanski govoriti s priprostimi slovenskinii vojaki, rekei je namreC, da je 97. polk slovenski polk". —
Tem besedam dopisnika „NaSe SIogefc moramo popolnoma pritrditi. Tudi naS urednik je sluzil cesarja celih 8 tednov pod pi. Krasnodolskim in ohranil mu je v sreu hva-lezen spomin. Stotnik Gaueig je pred po-Cetkoni vaj vselej nalo/il podCastnikom: »naj z gospodi obzirno postopajo, kajti oni se zdaj zrtvujejo za cesarja in dom, ko njih tovarisi brezskrbno uzivajo vesele poCitnice. Gospodje se celo leto duSevno tibijajo s te-zavnim pouCevanjejn mladine, a na lezko telesno delo niso vajeni*. Zat6 je vselej itka-zal, naj se uCitelji ne rabtjo za tiavadna dela v vojaSnici, marvec naj gredo poCivat, ko pridejo od vaj. — Tudi drugaCe je stotnik zelo ljubeznivo ravnal z uCitelji, kar je pomagalo, da so se enako vedli tudi pod-Castniki in drugi eastniki. Sicer pa je bil pi. Ktasnodolski edtni visji predstojnik ucite-'I'tv. — Taki Castniki so zelo redki! Kaj Cuda, ako na stotine uCiteljev vedno s spo-Stovanjem in hvaleznostjo imenuje tega uzor-nega moza. — Znl, da ga izgubimo iz Go-rice, kjer uziva spIoSno spostovanje!
GoriSki dopisnik pnljskcga „osllca" (WH giovine pensiero*) se tudi izpolika ob naSe goriske razmere. Pise natnreC o ziian.i zadevi slovenske pridige in petja v ceikvi sv. Roka, napadajoC na vse duhovuike brez razloCka. Trdi tudi, da so vsi goriski duhovniki Slovend, rojeni v njeni okolici in da so povsod prvi. KliCe na ponioC tudi mestno stareSin-stvo, CeS, naj se vzdrami iz spanja ter naj povzdigne svoj glas proti sloven.skim duhov-nikom v Gorici. Ta zakotni italijanski listic prav tako pisari proti hrvaSkitn duhovnikom Istre, ki so mu tudi jedino le „agitatori pan-croati*; nasprotno pa so oni, ki se ujemajo Z njegovimi naCeli, .oltissimi sacerdotti istria-ni*. Ko hi hasa duhovSCina tukaj ali pa v Istri vzgojeuda le renegate, tedaj bi ttuli oni bili y njegovih oCeh »preli esempluri"; dokler pa tega ne store, ostanejo za vedno „agitatori" ne le .pancroati* tetnveC tudi „panslavisti*.
GoriSki mesarjt postajajo prevec pre-vzetni; kar nakrat bi radt povisali ccno mesu od G8 do 80 kr. Magistrat hoee propreCiti ta korak s tem, da namerava ustanovitt inesnio.e na svoj tadan. — Veliko meSCanov kuptijejo meso v okolici; vsak dan ga vozijo in nosijo v mesto. Kdor Se ni kupoval zunaj me-sla, naj poskust; veCina je jako zadovoljna,
ker dobiva dobro meso in za nizjo ceno. -Cujemo, da so poviSali ceno na 72 kr.
Drobiz. — Pri Doberdobu je zgc relo okoli 6000. borovcev. —
V Gorici je izprazujeno mesto uc telja za risanje na uCiteljiSCu. ProSnje d 15. maja. — Neki slov. list je poroCal, d ylada osnuje risarsko Solo v TrStiCu. To i resniCno! Vlada du le svoj prispevek, kako vsem enakim zavodom. — Na Rojicah s je spiasil 28. marca neki konj in drl v Gc rico; pod cestnim predorom pri zeleznici j hudo ranil dva vojaka. — Vretne imam Se vedno nestanovitno j skoro vsak dan mor dezevati. — Za slov. AlojzijeviSCe j izkazal uCerajSnji „P. L." zopet lepe do neske. — SolnograSka Fremdenzeitun je prinesla v zadnji Stevilki veliko slik ii Clanek o naSom Triglavu. — Ogljanimam v Gorici, ker ga nasi Trnovci niso mog zgati v velikern snegu. — Most Cez Torr pri VileSu v Furlaniji je v nevarnosli, ke; je voda izpodjedla neke stebre. Prosili si brzojavno namestnika, da poslje in^enirje n; lice mesta. — V Sezani bo 18. t. m. on sejm, ki bi imel biti 12. t. m.
Costa ob Sodl. — Zopet se morami prilozevati! Tudi med Kobaridom in Trno vem se je udrl plaz kamenja na cesto j jedm sama skala je mcrila meter v premeru! Tud hudotirnikoni niso oskrbeli posebnih odtokc pod cesto! — Minister je dal dr. Gregor Cicu sicer lepa zagotovila, ali Cas bi bil, Ai bi se zaColo tudi dolati!
Baitka .SlavIJii". — Z ozirom na na§i notico v predzadnjem »P r i in ore u" so nan sporoCili tudi z Notranjskcga, da tamkaj ageii' tje tujih, najvee Cifutskih zavarovalnic nepre stano obrckujcjo slovansko banko BSlavijo" Zalostno, da pri takcm grdem delu pomagajr tudi nasi rojaki!
Tudi trzaskl „Mattinou se peca po-gostoma z goriskimi razmeratni. V svoji Slevilki z dnii 4. t. m. ima dopis iz Gorice, \ katerern se peca tudi z naSim listoin. Njego\ dopisnik namreC ocita „SoCi*, da je v svoji poslednji Sbvilki brczozirno uapadla soda-njega 2upnika pri sv. Roku, preC. g. dm Baubelo. Da to ni resnica in da je vse It dopisnikova domisljija, prepriCajo se sami Citatelji nSoCe*, ako zopet precitajo naSd vestico sPri sv. Roku v Podlurmt", kojd smo prinesli v zadnji Stevilki. Mogoeo pa je, da je „Mattinov" dopisnik zasledil razzaljivi besede v odstavku, kojoga smo proved)! k goriskega .Corriera" ?! — To jo zopet do-kaz o poStenosti in zanesljivosli dopisnikov italijanskili Casopisov.
Obt'Inc Toimin, Kobarid in Bole so se brzojavnim potom ziilivalile dr^avnemu po-slancu dr. GregorCicu, ker je na Dunaju za-govarjal p r o d o 1 s k o zoleznico lev zahtoval, naj se ju^.na jieloznicn no podrzavi, dokler ne dobi Trst drugo zvozo z notranjimi dejiehiiut. -~ Vipavcem itnamo poroCnti vosolti vest, du vlada so jo odlocilu za iionnultii tir vipuvskf zcluznice. Nadejuti se jo tony, du pride tu zadeva kinalu v pruvi lok.
7m   slov.   unutoviuijc.           Obfiinsku
sturuSinstvo obsirtie zupnije ftnuuionsko-koj-SCanske je tudi sklenilo, poslati ministerstvii protest proti znuticmu sklepti goriskih od-vetnikov in zahtevali popolno eiiukopravnost slovenskega jezika pri vseh sod'SCih in pri drzavnetn pravdniStvti.
Furianski ilcltivcl. Zeliv.nicn «AHa Italia* je znizala voznino od Vidma do Kor-mina na 90 cent.; kadar bo pa nad 150 delavcev, prevazala jih iio s posebuimi vlaki.
—  Tako hoCe Italija veC Ijudij spraviti v Avstrijo, da jim doma ne pomrjejo /a la-koto. Pri vsem tern pa Ilalijani siurtuo sov-razijo Avstrijo, kakor da bi bila njih naj-vecja sovrazuica.
Nauiakaujc triiske ravaiti. — O svojem Casu smo poroCnli, da je proli temu pod-jetju veliko nnsprotstvo med Furlani samirni. To se je pokazalo posebno pri zadnjem obt-nem zboru, kajti ogromna veCina Ijudstva je nasprotna: „Agro Monfakonese" je pri sreu le dr. Pajorju, vitezu Dotloriju in So desetorici furlanskih magnalov, ki bi radi, da bi de?,ela in drzava Se enkrat drago kupile njihova zemljiSCa, a mali posestniki da bi Sli pod zlo. (Glej naS Clanek po zakljuCkti de2elnega zbora.) Nezadovoljni Furlani so ,pooblastili dr. Donjpierijav Trstu, da jih zastopa. 2e prvi njegov utok je minister-stvo ugodno reSilo, ker je spoznalo, da niti po proraCunih ne bo mogoCe dela izvrSiti, a Se te svote presegajo vse mere prave vrednosti onega dobiCka,   kateri bi podjetje  donaSalo.
—  Kaj bo konsorcij zdaj delal, ne vemo. Radovedni smo pa, s kakim obrazom pridejo laSkt de2elni poslanci prihodnjic v de-Bel ni zbor, ko je tako grozno pogorela njih glavna toCka nespravljivega programa.
Nasltn vlnogradnikoiu. — Na§ urednik se je bil obrnil v Prago, ako bi bilo mogoCe dobiti v prihodnji razstavi jedno pokuSalnico.
—  Predsednik je prijazno odgovoril, da zdaj so oddane ze vse pokuSalpice, vendar da je mogoCe, da kateri dosedanjih najemnikov od-stopi. V tem sluCaju bi dobili mi jedno pokuSalnico, v kateri bi bratje Gehi okuSali naSa izborna vina.
Iz liribor. — Dopisnik o zvonovih v Goriei naj potrpi nekoiiko, ker dopisnik »iz hribov" postnvija ta tcden zvonovc od Broi-li-ja. Ker je sam za vse, in so zdaj Casi obilnega dela, mora odgovor odlo2iti, Po Veliki noCi dobi g. dopisnik odgovor na vse dopise brez izjeme in se gotovo prepriCa, da ,ni pozabljal, kar je v zaCetku zapisal".
Po Veliki noCi ulije Broili zvono>* za Smarije in tudi za Prevoje, tri tirf o." Ljubljana To na znanje g. dopis»il{U >z Gorice.
Llstniea. — Dop. iz Rihembcrga: Radi obilnosti gradiva smo dopis za danes odlozili. — Dop. od sv. Roka v Podturnu: Razumeino razburjenosl taniosnjih Slovencev. Toda potrpite, marebiti se ho da!o vse urediti. Le no prenaglite se! Potrtidite se k nam, v II. nadstr.
Iz Toliulua, 2. aprila. — Ustanovitev sodiSCa v Kobaridu je udarcc nasi hribovski nietropoli. Umestno je torej, da so se vrli rodoljubi lotili vainih toCk, ki bi lehko slufcile v o d § k o d n i n o. Zadnji dopisi v cenjeni „SoCiB so nam dobro dosli in upnino, da nierodajni Cinitelji bodo gotovo uvazevali opravicene tefcnje.
Ne ninjlmo olajSanje pri tern udarcu je naaa posojilnica in hranilnica, ki se Cedalje bolj razvija in ki vedgo veft zaupanja prido-biva pri Ijudstvu. P«C tepa in koristonosna usluga se'je napravila. n»;emu trgn s to vazno zadrugo, posebno zdaj, ko se ima ust'anoviti novo sodiSCe v Kobaridu.
Ni 53 preleklo leto, pa ze Steje zadruga do 1L marcija t. I. gld. 172.94224 prometa. Meseca aprila bodo obhajala obletnico. — Upamo, da bode blizo 200.000 prometa v eiiem letu.
Iz Bolen. — „K noviei v zadnjem „PriniorcuB o sinrti Matije KaSca blacovo-lite popraviti, da pokojnik ni bi! opit, pa tudi zmrznil ni. Ze vec mesecev je boiebal in ni niC pil. Isti dan je bil zolo slab; gotovo je sedel pri znainenju na bolskem po-lju, da bi se odpocil, a mu je prislo tako slabo, da jo unirl. Zmrznil pa ni, ker je bil dobro obleCon in je bil zjutraj Se incliek". Obesil s« J« v" Trslu goriski tapetar Franc Fa r fogl ia(!); nesreCnik je imeT :,2 let, a 0 otrok joCo za oCctoni,
Kuiloilitrnl ilonrskl. — Za .Slogine" zavodo \e dalje duslo: fcenska podrufcnica v (5. dol't-isU-ga ¦lobifka vcsolire too gld. V pnSiei pri Likarju 1 gld, 47 kr. (iii.iji. Viilnmr Jos. v Lokavcu 1 gld. 5l) kr. (ii)H|i. Anion Koa>n, Anton Foil,in Jos. KavCifi v If. v.-nk po ' gld. (!o!t|t. Hen. Komavec 50 kr." — liosp. Jos.  Viilnmr v liokiivcu nmato voncatna krsto
svojega  prijalnlja  .'>  gld.....  Goap.  Flftr.  fioliovin v
Hranii'i 80 kr. (itupa Josipina Itizjakova v Dorn-licrgn 1 gin. 40 kr. - t'rijutclji pii g. Volku v Loknvcu 50 L:. M. I'overuj (iil.slotki; prodanega blaga I td.l. 18 kr.
Meslo VHlopninc k vcHoliei ietiske podruinire ho So doposlali: (J. Hrnelak Fran 5 t;Id. ('.. g. Amir. Pavlicis, stuhri vikar, ;! gld.
Zenski podminiri jf daroval <"•. g. I'ipan Yal., kapt'lan v Mirnu 'J gld.
Koiloljulinim dol.roLiiikom   najsri'iu'jAii    hvala
Ostala Slovenya.
t Dnigotiu Marteiauc. — Iz Barko-vi'lj so nam uCeroj brzojavno sporoCili, da je unirl tamkaj znani oriliccn rodoljnb g. Dnigntiu Marie Inns, bivSi predsednik .Adrijo". Pogreb bo danos popoldne. — Tako padujo stobri trzasko okoliee drug m drugim, a naraSCaja ne vidimo. Ne obupnjmo, inarvcc dclajmo!
V Ylpnvl je urnrl g. Jos, Dollonz, oce znaiio vipavsko rodbine, v 81. leln "starosti. Pogreb daiics ob J}, pop.
OrtlU'iil f?o»y« v Trotn. Te dni pride v Trst uad sto drzuvtiili poslansev in ftlanov gnspnske zbornico, da prisostvujejo dno '.). I, in. slovesiit'inu spusconju v morjc novcga Lluydovega parnika .llabsbnrg". Govori so, da pridojo o lej priliki v Trst tudi minister grof W u r m b r a n d, vitez M a d c« j s k i in dr. Plonnr. Mestna delegacija narocila je ziipanu, da odredi potrebno v dostojnen vsjirejeni odlif:nilt gnslov. Zupan nameruje liujo priredili slavnost pod milint neborn pri »Lovcu" goslom na Cast.
3. liovouibi'A 1894. t Trstu. —• Ci-tatelji se dobro spominjajo demonstracij islr-skili italijanskih mest proti dvojeziCnim na-pisom. Spominjajo se, seveda tudi slioda zu-panov istrskib italijanskih mest, ki se je vr-Sil due ± novembra 1894. v Trstu. Mestni zastop trzaSki je bil sklenil ta sliod oveko-vecili in je v to svrho dal nalogo svoji dele-gaeiji, naj „presttidira", kako bi se to iz-vrsilo na dostojen naCin. V zadnji seji mcst-nega za&topa trZaskega je prisla red; zopet na dnevni red, kajti izvrsujoei odsek je pri-nesel predlog naj se vzida spominjska plo-sCa v p r e d s o b j u mestne dvorane. Na tej plosCi bi l)ile vrezane besede, ki bi se spo-niinjale potomce na latinsko kulturo istrskih mest. Ta predlog je bil seveda sprejet in povrh §e dovoljeno 200 gld. za izvrSevalne siroske. Proti ^..rcdlogu ,'e govori! okolicanski poslanec 6 o r i u p in tudi glasoval se z jed-nim svojim tovariSem: za predlog pa je gla-sovalo 29 mestnih oeetov. — Kakor pa se-daj poroCajo, se ta sklep ne izvrsi, kajti e. kr. namestnistvo v Trstu je xdozilo svoj »veto" proti njeinii; to pravied nam-reC ima po jasnem paragrafu mestnega Statuta. Ta Bvelo• hudo jezi italijansko Casopisje, ki bi rado videlo sklep izvrSen. — NaSe nme-njo je, da bi moralo c. kr. namestnistvo protostovati ne le proti takim sklepom italijanskih zastopov, marvcC tudi proti inar-sikaterim drugim, s katerim zalijo tut drugih avstrijskih narodov in Irosijo denar, kalerega pomagajo kupiciti tudi Slovenei.
Istra prcd prestolom. UCeraj je spre-jel presvetli cesar odposlanstvo iz I s t r e. To deputacijo je vodil g. dr. Dinko Vtte-z i i-t vecletni drzavni zastopnik in pred-seai.ik okrajne gospodarske zadruge v fcrku. Oslali Clani deputacijo so bili: dr. Malko La-ginja, drzavni poslanee in predsednik okrajne gospodarske zadruge v Kastvu; prof. Vek. SpincitS drzavni poslanec; Viktor Tomi-c i i^, poseslnik na Voloskem in predsednik okr. gospodarske zadruge v Opatiji; velec. g. Anton HogaC, zupnik-dekan v HruSici in predsednik okrajne gospodarske zadruge v Podgradu; dr. Mate T r i n a j s t i t, zupan in predsednik okr. gosp. zadruge v Buzelu; Ivan S a n c i n, posestnik in predsednik okr. gosp. zadruge v Dolini; Matko M a n d i 6, bivsi dezelr.i poslanee in urednik lista „NaSa Sloga". Avdijenicija je bila dovoljena, kakor poroea «Kdinost», z Najvisjim skleponi z dne 30. marca.
Istrska deputucija jo izrocila cesarju in ^ralju obsimo spomenico, ticoco se zgolj go-Jpodarnih uprasanj v dezeli. To spomenico °tyavimo v posnelku tudi mi. Za danes povemo '*• da mi tega koraka ne smatramo le na-Va'lnim poklonom, ampak izrazoin tezkega Polozonja, v kojem se nahaja kmecki stan jslre, a da se nadejamo izdatnega poboljsanja, so bode la spomenica proucena vsestranski.
Njeg. c. inkr..ap. VeliCanstvo je sprejelo istr-sko deputacijo najljubeznjiveje. Na krasne besede pozdravnega govora dra. ViteziCa iz-javilo je Njegovo VeliCanstvo, da rnu je po-znan tezki polo?.aj kmeCkega prebivalstva Islre, tor da hofie naloziti vladi, naj tocno prouci gospodarske potrebo in zeljo, da se zboljsa to stanje. Nekaj se je ze storilo z vpraSanjem zemljiske odveze in je vlada ze napravila zakouski iiaert, s kojim bodo skoro popolnorua uslisane duticnc zelje. Njegovo VeliCanstvo je nagovorilo vsakega dana de-putacije posebej nanailjubezniveji naein.,Vtis na vse Clane deputacije je bil neizreCeno ugoden.
Volllno glbanje v Istvi. — V nedeljo bo volilni shod v Brezovici poleg Oprtlja. Sklical ga je dr. Laginja.
Norostl iz Istre. — Italijansko poli-tiCno druStvo v PoreCu je izdalo proglas na volilce, v katerem jih vabi in vspodbuja k volitvi. Ustanovili so si volilne odbore z glavnim sedezeni v PoreCu.
— Rovinjska .L'Alba" poziva svoje somisljenike, naj ji tof-no poroCajo o volil-nem gibanju in agitaciji od slovanske strani. V pozivu navaja, naj imeiuiji'jo natanCno vse osebe naSe stranke, ki koliekaj agilujejo. Imena uporabi deloma v svojeni listu, de-lourn pa na drugem inoslii.' — Upamo, da ta poziv ne zastrasi na5ih-f«doljubov v lslri in da vkljub teruii v narodnem boju vstra-jajo. Mi moramo izbijati Bklin s klinoni" in zategadeij inoiajo tudi nasi ljudje paziti na agitacijo a nasprotne strani, Vsako nepo-stavnost naj priznanijo neiimdonia na pri-stojno rnesto. ,L'Alba" tudi pise, da so volitve v Jstri odvisne od vludne volje ter da je zaupni moz italijansko. stranke v tern sniislu ze posredoval pri njoj, Znamenito pri/.nanje! Hvala zanj! Zdaj pa vlada — na delo!
—     V vasi HruSici, v politiCnem okraju voloskem in v sodnijskem okraju podgrajskein, je liil v nedeljo due ,'f m. in. shoii volilcev, kalcri sla sklicala bivfta de-zdiia poslanca Ma ml it! in Jenko in pri katerem sta poroCala o svojem delovanju. Shod je bil prav dobro obiskan tor je izre-kel svoje /.aupnnje obeina poslancema.
Tudi drz. poslanec prof. S p i n C i <-, je islodotino porocal o svojem dclovanjem.
—   V Tin j anu, v polil. okraju pa-zinskem so se virile obf-iuske volitve v po-nedeljek, lorek in sredo, Zmiigata je lirval-ska siranka v vseh razredih vkljub slraslni agitaciji od nasprotnikov. IlrvuSka stranka gospodujo tamkaj ze Sest let in iipumo, da v isti obCini ne zagospodujejo nikoli veC narodui nasi sovrazniki.
—    IMavnini pravdnikom v Ho v in j u je imenovan dr. Knrol Cliersieh, dosodanji namestnik <lrz. pravdnika v Trslu. Dnsi jo po rojslvu Ilrvat, vendar le main razunie lirvaski.
—  Drie 21. t, in, bode slavila ,De-k a n s k a l'.'. i I a 1 n i c a" 25 - lei iiico svojega ustanovljeiiju. Opozarjaino ze sodaj njene druzice po Goriakom, da se spomnijo tega due svoje sestrice-slavljenke.
—   Volitve volilnih mo?, ge bodo baje vrsile ze v poloviei tega niesecn, kajti zu-panstva so ze dobila naloge, naj pripravijo volilne iinenikc. ltojaki poznr, kajti ilalijan-ska gospoda oblotavajo vse koto in zape-Ijujejo nczavedne kniete.
—    DeZelni odbor v PoreCu jo v sporazuinu c. kr. numestnistvom v Trslu izdal italijanske tiskoviuc za popis onih, katerim trebu cepili koze. Da so izdali le italijanske tiskovine, navaja dezelni odbor kot razlog, da bodo vsa poroCila jednaka (onde averc una generate uniformita delle specifiche dei vaccinandi). Da ne bi znali za drugi nutncn tako veliki skrbi dezelnega odbora istrskega, bi mu seveda verovali. Od rodoljubnega duhovnistva, kateremu so v prvi vrsti tiskovine namenjene, priCakovati je, da stori svojo narodno dolznost nasproti takemu zaljenju nase narodnosti.
Pravleoljubje ltiilljasklli i-asnlkar-jev. Nekdo nam pise iz Islre: Kdor redno Cila italijanske Casopise, ki izh&jajo ne le v Trstu in Gorici, temveC tudi v lslri, se lahko preprica, kakSnim pravicoljubnim duhom so napojeni njih uredniki. Oni uimajo. oziroma nofiejo imeti pojnia o pravi nepristranski resniei in pravieoljubju ter tudi nikoli ne preso-jajo slvar z ono stvarnostjo, s kojo je dolzan presojevati vsak pravi in poSteni Casnikar. Italijansko Casopisje v Istri pa Se posebej je dulec za pravicoljubjctn. Za nje more bit! pravifen in nepristransk uradnik, duhovnik in uCitelj le oni, ki se jo izkazal v njihovih vrstali kot srboriti italijanaS in hud naS na-rodni nasprotnik. Ti zakotni Casnikarji ne poznajo niC idejalnega pri svojih nasprot-nikih; oni ne smejo ljubiti svojega jtzika, ako so tudi rojeni Slovani; ne smejo uzgo-jevati in poucevati Ijudslva o njegovih pra-vicalt in dol^nflstih. Sveta jeza spopada ko-liCkaj praviCnega slovanskega Citatelja njih Casopisja, kajti v teh Casopisih ne najde jedne praviCne in stvarno pisane vesti o Slovanih, vse so polne gnjusnih ovadb in pritozb proli vsemu, kar je slovansko. Za islrske Italijane in njih Casopise sta bila in ostanela najnepristranejsa in uzor-uradnika: vitez EluSeg in vitez Schwarz, nasprotno pa njiju sedanja namestnika, gg. Sorli v Pazinu in Schafl'enhauer v PoreCu, posebno pa prvi, sla pristranska na korist hrvaske stvati. V tem obrekcvanju se odlikuje posebno rovinjska .I/Alba", ki prinaSa skouj neprene-homa napade na osebo upravitelja okrajnega glavarstva v Pozinu. Zakaj pa neki?Mi po-znamo gospoda upravitelja jedino kot nrad-nika in sicer kot vcslnega uradnika, ki si prizadeva nepristransko postopati brez ozira na stranke in narodnosli. Ni nam namen, braniti tukaj c. kr. uradnike, le do tega nam je, da konstatujemo dejstvo, kateri c. kr. uradniki so pravieni in nepristranski v oCeh na-sih narodnih nasprotnikov, in kateri ne. Kakor se godi s koliekaj praviemmi uradniki, ta-kislo je z naso duhov§Cino, ki nima ne mini in ne'pokoja pred nesramnimi revolverskimi Casnikarji v lslri. Ni Stevilke njih Casopisov, •v koji, ne bi   sramotili in   obdolzevali  naSe
duhovSCine, ki pouCuje po Italijanih zaslepljenq naSe ljudstvo o njegovih pravicah in do!-Znostih. V tej pisavi se odlikujeta rovinjska-»L'A lba in puljski „I1 giovino pensiero* (tako zvani aoslie"). Oba napadata neprene-homa vse one, ki'kolickaj ka?.ejo svoje na-rodnc Cuvstvo. Vsi zupniki, 2upni upravitelji in kaplani, ki so slovenske narodnosti in se kot taki priznajo, so le velikohrvaSki agita-torji (gonici) inzapcljivci nezavestnega kmec-,kega Ijudslva v lstri. Ne zadosluje jim. da 'kar sploino napadajo diihovnike, marvcC imenujejo naravnost razne osebe, ovajajo jifi predpostavljenim oblastim in zahlovajo pre-iskave in preganjanja. Oni poznajo na svetu le jedno narodnost, ki se sine ljubiti, in ta je le italijanska sli tako zvana latinska — o&tale narodnosti za nje ne bivajo na svetu. To., Cesar noCojo satni priznati svojevoljno, pa bodo s Casom gotovo niorali, kajti na§a narodna ::avest si prodira pot skoz njihove vrste, ki se dnevoma zmanjSujojo; pride pa tudi dan, ko popolnoma zginejo in na njih mesto se postavi njih stra'Silo —-naSa majka Slava!
8746 gld. $?.n& darovanlli Istrski dnifcbi sv. Cirila in Mctoda. Zagreb-ska „Hrvafska" prinaSa poroCilo gosp. Franca FolnegoviiJa o nabiranju prinosov za prenos kostij hrvaSkih narodnih muCenikov Zrinskega in- Frankopana, ki sta poginila in pokopana v Dunajskem Novem Meslu, to je, krvniska roka jima je odsekala glavo. Hrvaski narod je hoto! imeti njiju kosti v domovini, za katero sta se tudi Mvovala, in je priCel nabirati radodame donesko. Nabiranje jopiicelo 1. 1884. in konCalol. 1888. Nabralo se je gld. 2449'87 in denar koristonosna tut-loxil tako, da so narasle obrcsli od tega dc- j narja dne 1. jan. I, I. na gld. 132(V50, torej j vsega skupaj 3770-37. SlroSkov je bilo 30 j gld, in sicer za odposlanca v Dunojsko Novo I meslo,, da preisd, sled kostij toll muCenikov, Ker se pa ni moglc dognati niC gotovega, ni bilo veft podlago za daljno nabiranje, kaj'i nnmen no bi se mogel iz'vrsiti. Da lia-l.rani denar no ostane mrlov ter da se ?.njiin poinore najbolj potrebnim narodniin zalitevain, je upravilelj denarja, ,gosp. Fran Folnogovie\ vsled posvetovanja z drugimi sotnisljeniki odstopil kot darilo vso to svolo istrski druzbi sv. Cirila in Metuda z name-noin, da so s tem denarjeni pbspesuje usta-navljimje hrvaSkih Sol v Istri, posebno pa v pnljskeni okraju.
DmStvene vestl
„S n e g u I j C i e a* se utogne ponoviti nabolo nedeljo. Odbor z>nske podruzniee je sklenil, ftko so to zgodl, dati voftjo pod-poro poircbuim h o d o 1 o v a 1 k a m z ucile-ljiScn. Tako dn, na sploMm pa —• no 5
—   „N a r o d n a C i I a I n i« a* v Ko. bftridu prireill 15, 1. in, ob 8, zvefor veso-lico v dvorani g, Poeh-ii. Spored nhjaviimi prihodnjic,
Odbor akad. druStva »Sloveil ija" se je na I. izvanredneni obCiiem •/born due 19. marca t. 1. tako-lo scstavil; Predsednik: Ivan Orazen, drd. mod.; — Podpredsednik: Fran VidiV, slud. phiL; ™ Tajnik: Vokoslav Bizjak, stud, jur.; — Bla-gajnik: Fran Pompe, slud. jur.; —• KnjiSiiii-Car,' Valentin Zun, stud, jur.; ~ Arliivar: Josip Ueisner, stud, phil.; — Gospodar: Sega Ignacij, stud, tech.; — Namestnika: Ivan BenkoviC, stud, jur.; - Fran Slu-pica stud, jur;
—  PoroCilo o delovanju zonsko podruzniee dru7.be sv. C. in M., morali smo, ?.e po-stavljeno, odlozili za prill, gtevilko.
—   Hrvasko pevsko druStvo na Reki. Kakor poroCajo z Reke, lamognji lirvaski rodoljubi ustanavljajo pevsko druStvo BZrinski''. — Da so se jedenkrat tudi reski Hrvatje zdramili iz spanja, nas posebno veseli. Le tako naprej, bode sCa-soma boljge.
— II r v a § k o a r h e o 1 o g i § I: o d ru-gtvo v Zagreb n je imelo dne 25. m. m. svoj redni obeni zbor ler si izvolilo svojim predsednikom oddelncga predstojnika za bo-goCastje in uk g. dra I, Krsajavega, ki je izvoltlev tudi sprejel, izjavivSi, daposveli vse svoje moCi v prospeh in bhigor druSlva.
— HrvaSkem u «rh eologiSkemu d r u s t v u „B i h a «5* v S p 1 i t u je poda-rilo ministerslvo zabogoCastje in uk na Du-naju podporo 400 gld. zn tekoCe leto. Hr-vaska vlada v Zagrebu je tudi podelila v isto svrho 100 gld.
Razgled po svetu.
lirJiavni zbor. — V seji proracunskega odseka dne 2. aprila sc je razpravljal pro-racun Irgovinskega minislerstva ter se je Se posebe pretresalo upraganje o podrJavljenju nekaterih zeleznic, med .katerimi se nahaja tudi juzna jteleznica. Mnogi poslanci so po-drJiavljanje, ali vsaj naCin, kakor sc godi, grajali, mej tem ko je minister to zagovar-jal. — Dr. GregorCiC je bil tega mnenja, da naj se najprej zgradi druga Crta, ki bi vezala Trst s severnimi dezelami, in sicer po So§ki dolini, v prvi vrsti Cez Predel, in poteni Se le naj se sprejme juzna geleznica v drSavno upravo, ker tako bi jo dr-Sava dobila pod bolj ugodnimi po-goji. Rekel je, da je v trgovinskem in pro-metneni oziru predelska Zeleznica najpri-mernejsa in najcenejsa in goriski degeli najbolj koristna. Do te zeleznice, ki bi Sla ob drzavni meji, naj se zgradile pa dve drugi manjSi ?.eleznici, ki ste v yojaSkem in lokal-nem oziru koristni in potrebni, namreC od juzne zeleznice na Kranjskem Cez Vipavo in AjdovSCino v Goricp ter iz Loke ali Javor-nika Cez Cerkno ali Podbrdo do Sv. Lueije. Omenil je, da te zeleznice bi nikakor ne nasprotovs'i oni, ki pojde Cez Ljubelj ali skozi Stol, da zveze KoroSko » Kranjsko lor da omogoCi hitro prevaSSanje vojaSlva ob Casu vojsko.
Izrekel se je odloeno proti temu, da bi se gradila ?.eleznica Cez Ture brez nada-Ijevanja proli Trstu ter je zahteval, naj se zatne graditi konkui-enCna ieleznica od juga proti severu.
* Ob isti priliki je poslanec navedel, ¦feako krivifich; je volilni red v kupcijsko iO;; obrtnijsko zbornico v Gorici, kjr-L izkljuCuje,, po nakaterih okrajih po dve 'ffejjjini obrtnikov in trgovcev od volilne pra-vice, tako da oni, ki ne volijo, plaCujejo vet davka skupaj, nego oni, ki imajo volilno pravico. Na to je naSteval nekatere nepri-lidiosti pri poStnih uradih v slovenskih po-krujinah ter je grajal, da poStno in brzojavno vodslvo v Trstu, katerega podroCje sega v Dalmacijo in na Kranjsko^ ima §e vedno le nemSke in itaiijanske napise, kar ni v soglasju z drZavnimi temeljnimi zakoni in kar priCa o popustljivosti in slabosli vlade naspi .ti italijanskemu ?.ivlju na jugu. Omenil je, da celo na Kranjskem in v vecji meri na Stajerskem se nahajajo poslni pe-Cati s samo nemSkim krajevnim imenom slovenskoga kraja. ObCina Kotmaraves na KoroSkeni, v kalcri se je osnoval nov poslni urad, je prosila, naj bi poStno vodslvo napravilo pecat tudi s slovcnskiin imenom slovenske obeine, a to jo odgovorilo, da samo nemski pefial je ?.e gotov in da bi stalo siroske. ako bi lioteli napraviti dvoje-ziCen peCat. Na to se jo obeina ponudila, da placa sama slroSke za novi pecat; ali poStuo yodstvo je zavrnilo, da jo poizvedelo, da slovensko \ ime na postnem peCatu v slovenski vasi ni potrebno in da poslni poCati spadajo ze tako k notranji poSlni upravi. SIcdnjic je poslanec priporoeal, naj bi se kmalu odprl poSlni urad na Slapu v okraju tolniinskem.
Vidi se torej, da nasi poslanci ne za-niudijo priliko, da bi ne odkrivali krivic, ki se nam godo, in da no bi zahtevali, da naj «T; izvrSujejo temeljui in drugi drzavni zakoni tudi ledaj, ko m nam v korisl, ter da naj se posposiije blagoslaujo, oziroma naj se zabranjuje guiolni propad tudi naSega naroda. Vendar ne smenm bid luko vroCokrvui, da bi mislili, da zdaj pa zdnj dobimo ),o vse, kar smemo zahtevali; kajti sedanja vlada in vladujoCe plrauke v drzavuem zboru so si zapisale na svojo zaslavo: sebi branili po-scslvo (naj je pridoliljeuo kakorkoli). Nam pa bodi sveto: branili pravico in Ziinlevati izvrSitev znkona, Co tudi je proti neopravi-Ceneiiiu poseslvii.
81ovono« •— obMnNkl svfttnlk «u-nnjHltl. Mej niilisoinilskimi knmliiliili, I;I so Kedaj znmgali pri voiilvi v obcinski »vet stolnega meslu Diuiaja, jo tudi gnspod Ore-gor SI Mr m, Slovenof, clan ziinno rodbine Slurinovo v Pnljcali na (hircnjskeni. Gosp, Sturm je liil svoje dni naColnik 'Xolezniske postaje v Kiii'loveili in zivi sodaj v pokoju v 5. okraju diuiajskega mesta. Tu j« bil tudi sodaj izvoljen po trdem boju mej liboralci in uutiseiiiili, Pripiimuimo So, da jo gosn. Sturm oCo gosp, Josipa Sluriim, profesorja in iikailomienogn slikarjii, ki jo po svojom delovanju v Novem inoslii znpiifilil Icpo spomino v vboIi krogih, k<» jo bil pvonioWon od lod na Diinaj prod 4. loll, y.ivela viia rodbina!
Ateiitat na Hent/.IJev Kpoiiieiiik. • •¦ Lola 1848. je general Hontzi •/ mulo posadko z obCudovanja vrodoo hrabrosljo branil bu-dimsko trdnjavo pred madjarsko usahko vojsko in v. Vsenii svojimi (ovarifti rajfti pal v l)ojn, nego da bi se bil udal. Henlzijn poslavljeni spomenik v Budimu skusajo madjarski Sovinisti ?,e veliko lei na vse mo-goCne nnCino odslraniti. Bili so zaradi lega ze veCkrat veliki izgredi in v drz. zboru neStevilne razprave. V ponedeljek je nekdo skusi! z dinamilom uniCili ta spomenik. Po-noCi je vrgel dinamitno patrono, ki je stra-hovito razpoCila, tako da so se zdrobije ftipit vseh oken v oblizju. Storilec je zbezal. Sum leti na nekega novinarja Sclecza, ki je so-trudnik protidinaslicnega lista „01vasd" in ki je pred nekaj dnevi pokazal zdravniku dr. Totliu dinamitno patrono, reksi, da i njo razstreli Henlzijev spomenik. Spomenik ni bil poSkodovan, toda najbi?. le zategadeij, ker jo storilec patrono slabo vrgel. Ta do-godba je nova slika madjarskega  Soviniznm;
Razgled po sloYai\sHem sYetu.
Iz Dalniaclje. — V Z a d r u je unirl dntS 20. m. m. vrl hrvaSki rodoljub Fran vitez D a n i I o, c. kr. natnestniSki svetovalec v pokoju in zdravnik. Hrvaski Casopisi opi-sujejo ga kot znaCajnega moza in rodoijuba.
— Prosvetno druStvo wPuftka knjiga" v Zadru je izdalo knjizico „Crtice iz Istre*. kojo je spisal hrvaSki pesnik Kata-HniC - Jeretov in koje so bils deloma ze lis-kane v BNa§i Slogi*. Te Crlice je zaplenilo drZavno pravdnislvo v Zadru. Kar se s n; e tiskali v Trstu, ni dovoljeno v Zadru, in Cesar se ne sine tiskali v Trslu, pa lahko v Gorici ali kje drugje v Cislitaviji. TakSna je na§a tiskovna svoboda!
—   Upravileljem enokemiCno postaje v Splitu je imenovan g. Ivan Bolle. Dode-ljen je zaCasno isti postaji kotkemik tudi g. Kamil Ehrmann iz Gorice.
—  Lloydove dru?.be agencije v Dalma-cyi bodo morale odslej sprejemali ludi hrvaSki pisane lovorne liste, katerih uosedaj niso hotele. Tako je odloCilo minislerslvo na Dunaju vsied pritozbe zasebnfkov in splitske cbcine,
Srbska trobojniea. — V hrvaSkem saboru je bila dm; 18. ni. m. razprava o srbski lvobojnici. Nekateri pravosiavni prebi-valci HrvaSke so prosili sabor, naj prizna srbsko trobojnico kot zakonito v HrvaSki. Peticijski odsek je predlagal, naj se laka trobojnica prizna le kot cerkvena, in da se zategadel snic razobeSati zravt-n brvaSke le pri cerkvenih slavnostih. Temu mnenju je sabor prilrdil in sodaj ima vlada nalogo, izvrsiti naredbenim potem, ta sklep. — (Srbska zastava je enaka slovenski, le barve so narobe obrnjene, namreC zgoraj rdcCe, v sredi modro, zdolaj belo, docim je slovenska zaslava belo-modro-rdeCc. Hr-vaSka zastava ima v sredi belo, zgoraj rdeto, zdoli modro).
MadjarSclna t HrvaSki. — „Posavska Hrvatska" ima dopis iz Vinkovcec, da so tamkaj proslavljali nekateri madjarski gelezniski uradniki dan 15. mavCa, to je spomin na leto 1848., ko so Madjarji ustali proti dinastiji. — To je zalostna resnica, ki nam podaja. sliko. prave niadjarske predrznosti. —
StaroCehi se pripravljajo za deZelno-zborske volitve ter upajo, da pokazejo pri njih svojo moc. MladoCebi seveda tudi ne spijo. SlaroCehe bo podpirala vlada z vsemi moCmi.
Dnnajski Oehl so naprosili drzavni zbor, naj sklene, da se pri vsaki dunajski fcupniji namesti duhovnik, ki bi znal CeSki. V proraCunskem odseku so zagovarjali. to proSnjo, oziroma predlog poroCevalca, poslanci Morsey, Klun, Gregorec in Kaizel, nasprotna sta bila Exner in Beer. Sprejel se je popravlien porocevalcev predlog, naj se proSnja izrofti vladi.
Moravski Cehi se dnevoma bolj za-vedajo. Ljudska stranka prireja neprenehoma ljudske shode, pri katerih se organizujejo in zavedajo za Slovanstvo 3ploh. Tako je izjavil urednik wSlovaCa": ,Cehi se morajo popolnoma prepriCati, da so veja velicega slovanskega drevesa*. - Da bi tako mislili tudi Poljaki!
Novice iz Bosne - Hercogovliie. — Dosedanjega vojnskega poglavarja Bosno-Hercegovine, barona Appela, je odliko\alo Njeg, VeliCanstvo izvednim lastnoroCnim pohvalnim pisniom, Uzrok lomu je bilo imo-novanjo dveh vrliovnih nadzornlkov c, in kr. vojsko. Po vrsti namreC bi bil moral bill imenovan kot tak tudi baron Appel, no z ozirom, da jo on prepotreben v Bosnl, sla bila imenovana mlajfia gonerala za nadzor-nika, in sicor baron Schflnfold In Wlndlsch-graetz, Baron Appal je rojon v lilvSl vo-jaaki krajini ter je.popolnoma vo&ft hrvnSCino, Kot praviCnega in neprlstranskoga vojaSkoga poglavarja proslavljajo ga bosunskl Casopisi,
-— Zeni, vlada bosansko - hercegovska je propovedala proslavljanjo godovnlli slav-noslij v Bosni, ako ona tega no dovoli. Ta naredba jo zeld Cudna, no vondar jo uto-mdjujojo s torn, da so so dogajalo pri laklli proiilavnli razno neiigodnosti, ki niso dolnlo cost slavljoneejii, knjtl poBpolovulo so pljan-Cevanjo in drugo razsipnostl, H to narodbo nainorujo lore! vladu omojltl nopotrobuo ruzsipnosl in ljudstvo privaditl k rodnosll, Ali naj verujomo P
- V S a r a j o v n so dno 19. ni. nt. po-lozili teinoljni kamon novi nadikofovskl palaCl in slanovanju kanonlkov ijadikolljo vrhbo-snnsko, Naerl za pnlnCo jo izdolnl Urviil, aiiiilekt Vaitcus iz Zagrobn,
—  VSarajovu dobodo oloklrlcno razsvo-cavo. Hofl jotodflgnaim in prlano kmalu do-lovuli, Tako nnptodiijojo v Bosni, kjor jo prod 20 lot! bilo. vso zapuMono. nn pol divjo.
—   Si, uprlloin prtfiolo so so — kakor smo ?,o pi&ali - - ustanavljnti vojnsko godlio pri stirili bosansko • lioreegovskih polklli i dvti sla na Dunaju, jodon v Bnnjatuki In Jodon v liudlinposti, Imenovan jo zo prvi kapolnlk lvnn Pavlis, ki jo bil upravilelj vojoSko fiolo v Pnigi,
—• V Mostaru sozldoio rlbnrnlco. — V Dolnji Tuzli ifiCc rudarska uprava onoknr-skega mojstra, ki jo xvM svoji stroki in zna pisati,
—   Dno 30. m. m. odpolovali so po* sebnini vlakom iz Sarajeva romarji v Mcko, ki so se 3. t. m. vkrcali v Trstu na Loydov parnik.
—  Zeleznico Banjaluka-Berbir nameru-jejo izdelati. Poverjenstvo je ?.e pregledalo dotiCno Crlo, ki bi spajala pri bosanski Gradiski Bosno s HrvaSko.
—  Denarni zavodi v Bosni-Hercogovini posebno dobro nepredujejo. Bilanca sarajev-ske podruzniee .Union-Banke* kaJSe Cistega dobicka fa 1894. leto gld. 90.158,
Iz Srbyc. — V Belgrad sta se povr-nila kralj Alcksander in njegov ljubi oCka Milan. Piscjo, da pride kmalu tudi kraljica Natalija. — Volitve za skupSCino se bodo vrsile dne 9. t. in. Izvoliti se ima 240 poslancev, katerih tretjino imeiiuje sam kralj, Liberalci in radikalci so se zjedinili ter bodo skupno delovali; koliko Cusn, tega pa no veino. Ruski poslanec Persian! se povrne 10, t. m. v Belgrad. — Srbski thianCiii ininistor je razposlal na vso profekte okroznico, v kateri zahtevo. da morajo vsako leto meseca januarja predlOz'ti oblastnijain obCinske pro-raCune, knjti v protivnem sluCaju jih ne bodo smatrali za veljavne. —• Cmogorska vlada podii tozbo proti Crnogorskemu poda-niku BoSkoviCii, ki je izdal znano broSuro: „Crnagora konceni XIX. stoletja". To je ona hroSura, v kateri obdolzuje Crno-gorskega kueza Nikolo, da je nasproten se danji srbski dinastiji.
I?; Bidgarije. — Iz Sotlje javljajo, da jc lamoSnji mestni zaslop zakljuCil kazenski pregnnjati poprcjSnjega zupaua in ministra Pelkova, ker je pri oskrbovanju obitnih pred-melov meslo prevaril za 80.000 frankov. Iz te nesreciie dc2ele sliSati je vsak dan zalost-nejSo ncvosti.
Vsertiska rnzstava v NJineui Novgo-rodu. Meseca mnja 1890. se otvori v Niznem Novgorodu vseruska razstava, na kateri ba R-isija pokazala, kako je naprcdovala v vseh strokah CloveSkega delovanja. Za to razslavo, ki bo zatiimivcjSfc kakor marsikctera sve-tovna, se zanima vsa Evropn. Koliko koristi, duSevne in materijelne, je obiskovanje ruz-stav, ve vsakdo. Iz Prage bode peljal poseben kurirni vlak v Ni7.ni Novgord in voznja s letn vlakom bi bila najpiipravnejSa za vse tiste Slovenco in Hrvate, ki bi lioteli obiskati razstavo. Vlak bi peljnl iz Prage Cez Oloinuc do ineje, potem pn Cez litavski Brest, Minsk, Smolensk in Moskvo v Niznij Novgorod. V VavSavi ^:i popoluiki oslnli jeden dun, v Moskvi vos teden in v Niznom Novgorodu tudi jeden leden. Z navadnim vlakom volja voinja iz Prage v Niinij Novgorod v I. rozi'cdu goldinarjev 59*31, v II. razredu gold. 36'72 v III. rnzredu golJ. 25-58 ; vo2nja iz Mo-skve   v Peterburg velja   15,  9  oziroma U
ruWjev; iz Peterbnrga do VarSave 21, 12-50 ozir. 8-60 rubljev; iz VarSave do av-etrijske meje 8-63, 5*18 oziroma. 3-45 rubljev. Posebni vlak bo nekoliko drazji, ker bo kurirni. Prireditelj posebnega vlaka E. G. Valecka v Pragi preskrbi potnikom tudi sta-novanja itd. za primerne cone- Vlak se od-pelje iz Prage, ce se oglasi dovolj udeleztii-kov, nieseca, juiija 1896. 1. 2e sedaj je za» gotovljeno, da se bode iz Ljubljane odpeljala nekoliko oseb na vserusko razstavo v Niznij Novgorod: kdor se hoce udeleziti, naj se ogliisi pri ravnatelju banke »SIavije" in deJ. poslancu g. Ivanu Hribarju, all pri veletr2ecu g. Vasu Petrovicn v Ljubljani.
KnjiSeimost.
Funtkovo izbrane pesiui. — Siavljeni pesnik g. Anton Funtek je izbral svoje najboljse pesmi, katere priobci v dvojnateiii snopicu „S!ovanske knjizniee*, ki izide 15. maja. Tiskan bo na lepem papirju in licno, da bo ze oprava vredna pesnikn, das! bo izdaja ze!6 cena.. Tudi nenarocniki dobe knjigo za ,'10 kr„ ako se jih naroci najmanj 20 skupaj. Drugace bo stala 40 kr.
V  all II? — Nokdo je imel utonili. .Prgatelj, pamugaj, du lie ulonem!", klieal jo v oni sili. A ta poprasa: „Kako bi to pisal z v ali «?* »Z V, odgorori nesrefcnez v sinrtiii sili. — wUtOni, cudak!" Tako pravi smesnica, •
V  resnici bi praSal: kako naj se ptee? U, pravijo slovnicarji, nam kaze dokon&d-nont, torej s utopiti! Nu pa, ce se kdo Htopi, snj se menda ne utopi rut suhein, ampak v vodi, pogrezne se noter: vtopiti. Fporneni hinein (Suman v slovici); torej Slovenec mora znati nemM prej, da bo znal pisati prav slovenski! Menda bi brez velikega greha in skode lahko izbrisali ta razlocek iz slovnice. Potem bi se priblizali s tern Hrva-tom, ki  niso  tako   tesnoprsm,   kakor   mi,
* morvec pteejo le u in konec bi bilo zmesnjav. Potem bi solski otroci ne brali tako barba-rieno (kar se godi mendn, da se nauce pra-vopisa,)  fprasati, fceraj, fbiti, flezti, fl'od itd.
Kar se tiCe vCeraj, bilo bi res bolje, tako pisati, Ce je v zvezi z ,veCer*. In ve-Cina Slovanov tudi pise tako, Poleg tega pa imajo vendar Hrvati: jucora, jucer, Rusini in Belorusi uCora, Cehi ogerski nScere, uScer. Torej vendar ni tako velika pregreha, Co je bilo v .Knjiznici*: uCeraj,
Siccr pa glejte bolj na duh jezika sintakso  (skladnjo),  ne pa na take muSice!
,Znr iidfteljlcam Istn phu-uJ. —, Narodno gospoclarstveno pitanje, Razpravi Ante Dukie, —
Tako se zove 10(1 stranij male osmerke obsegajoea brosurica, v koji se razpravlja Casu primerno uprasaoje, ki je posebno za-nimivo za ncileljstvo.
V  njej razpravy'a pisatey' svoje stalisee glede zjednaCenja plaC uciteljev z uctteljicami. Trditev, da tiCe uciteljicam nekoliko manjsa
!»laca ncgo uciteljem, dokazuje pisatelj z uliko umevnimi, vsakdanjimi prinieri. V do-datku onieni Se, kaj ga je primoralo k teum, da je spisai to razpravo.
Vsa razprava pisaoa je v lahko umev-nem jeziku  in  v  narodnem  duhu,  da jo I morejo brez tezkoC umeti tudi Slovenei, ako ne znajo hrvascine.
.Zanimivo delce je vredno vsega pripo-rocila; posebno slovensko uciteljstvo naj si naroci knjizico. — Knjizica se dobi pri pi-satelju g. Antonu Dukicu, uJilelju v Kastvu— za 50 nC, po posli 55 nc".                N—n.
,Nada" — 6. Stev. tega krasnega sa-rajevskega lista lezi pred nami. Cela vrsta davrSenSh slik nam kaze Crnogoro in nje glavno mesto Cetinje. Pa tudi nekaj drugih slik je prinesla svojim narocnikom. Cujemo, da ima ze precej naroCnikov tudi na Slo-venskem; nekoji imajo izdajo v ciriliei. — Cena 6 gld. na leto.
II Cateehlsmo resiano. — Pod tem naslovom je izsel v videmski tiskarni Patro-liato rezijanski katekizem, kateri je prvi obelodanil sloveci slavist dr. Baudouin do Courtenay. To izdajo je priredil dr. Josip L o s c h i (ki je izdal tudi laSko slovnico slov. jezika) s pomocjo dr. Baudouina saiuega. — 0 priliki ponalisnemo nekatere molitve za zgled, kakoSna je dannsnja rezijanscina, ki je ohranila mnoge staroslovenske oblike, a je zelo pomeSana z lasCino.
Segniamolo. Racconto di E. Sienkievic. Traduzione del Sacerdote Ivan Tvinko. — Takd se zove laski prevod krasne povesti .Pojdimo za Njim*, katero je objaviia v slov. prevodn nasa .Slovanska knji2nica'.
St. 246.
Kaznanilo,
s kojim se naznanja, da jc navadni we-see»I si^Jeiu t. in. t Sezanl, ki bi imel biti 12. dne, na veliki petek, preucScn na Letrtck po veliki noLi, t. j. na IS dan aprila.
Zupunstvo v Se2ani.
Fuzina na Vipavskem
se odda v najeiii pod zmemimi poffoji.
Vse orodje'je v dobremstium; vodo-
tok   atamviteu.   —   Natanineje   pove
uredni&tvfi tega lista.
¦  Izborno urejena tovarna mila za toaleto
tide  za   Godi'M  in  oholim dobrega zaslapnlka.
Pomulhe je pa&iljotr. C.J442. Rudolf Mosse - - Danaj (Wien).
.v Bolcu.
ae proda all odda  v naj«i»:
Uve hiSi s tremi vrli, sadnimi in za zelenjavo; ena hiSa je priinerna za kupcijo. — Dulje vec njiv in senozetij. Natancneji pogoji se zved6 pri Mnriji Mlekus si. Vi-lW. v Boleti.
Bazglas drazbe.
Dne 22. aprila t. 1. ob 10. liri zjulraj odda se na drazbi zidarsko delo za razsir-jenje mirodvora v Batujah pri Crnicali in napravo mrtvaske kapele.
lelo je ccnjcno 1209 gld.
Nacrt in prevdarek se nahaja pri p«»d-pisanein,
lMi(lnskl zastop v Batiijnh
dn6 26. marca 1893.
SIMON   VETRIH,
podzupan.
§t^erske sla§6ice
kot nsylioyso omelifovnlno Hroit-tlvo 2Iez pioli hallju in hripavottl (dnsi jo znslnrelaj: zo-Indcu nifi no Skadijo in col6 |io.spa5iijejo lok.
(jospotlu lekarju Tend. Mllrntli, v (Srailcu.
1'oslnno mi Stajersko sloMke »em uportililjnl nil kaSyu, Itripaviisli, kronii'nom nnotju v (?ilii hi v sapnikovih bolcznih jiri utrncih in odrnslih z najboljsirn uspchom. (!el6 pri nupiedujoiM suSici sem d(met?el olajSatye. I'rosim toroj, pOMljitfl mi bi- 'i dvdiinjstnrico Skatljic. Trofaiacli, 2. feb. 1805.
S spoSlovnnjotn Dr.    Vilj.   Khrlieh
Posamiitie Skntljico jtanojo 10 kr. v vscr lekarnah in luirodilnioali in trBovoih itd., kjer takih ni, jilt po$uja zdravslveni iriirodilnica-Th. MSrath v Gradcu po 5 Skailjic proti upoh Siljal.vi 1 krone. KCcjo se zaloiniki.
Glavna zaloga za Ljubljano v lekarni ,pri orlu* J. Swobodt dedici.
Rtzite natanko na Mlirath-ov podpis.
Koliseirtene Btistkleidcr FL 8.65
bis 42.75 per Stoff z. kompl. R'jbe — Tussors una Shantungs - Pongees — sowie schwarze, weissc und farbige Henneberg-Seide von 35 kr. bis 0. 14.G5 per Mel. — glalt, gestreifl, karriert, gemustert, Damaste etc. (ca. 240 versch. QuaL u. 2000 verscb. Farben, Dcssms etc.), porto- and steucrfrel ins Hnus. Muster umgehend. Doppeltes Briefporlo nach der Sciuveiz. (3) Seiden-Fabrlhen O.Henneberg (k. n. k. Holl.) Zoricb.
V pisarni Scitz-ove tiskarnc nospro'J semeniscu r Goriei prodaja se po ziii^aiil ceul ~ 1 gld. 30 kr.
Veliki teden
in
VELIKA NOCJ.
spisai prof. Andrej Mamkid. Knjiga se poSilja tudi po posli na pov-zetjc. Kdor pa denar 2e z naroCilom   vred poslje,   naj  pridene se 10 kr. za vozni list
800 hektov
pravega, kot voda cistega sllrovlea in tro-plnovca razpasilja v sodovih franko  po  40
kr. liter. Izvrslna vina, svoj pr.delek, po 17 kr. liter.
Jos. Kravagna
vinogradti'k in zgalec 2ganja v Ptuju (Pettau), Stajersko.
Anton Potatzky   ||
v Railalju ifv. 7 v Gorici
prodaialniea drobnega in ntlmberSkega blaga
na drobuo in na debelo.
*;               Posebna zaloga
*   za kupovulce in razprodajalcc na dejeli, 'H *¦             za kroSnjarje in cunjarje.              % *¦               WajweSja zaloga                   ^
*  cevljarskili,  krojagkili, pisarskib,  pnpo- --*
*            tovalnili in kadilnili polrcbsCin.          : %,
*               Zimsfca obuvaia.              ^
*   Vozii?ki   in stoli na kolescih za  olrokc. nw
*                                                                                               it
*              Sfrune za godala.             |»
*   Pi»HL>l)iiost :Semenaza zelenjavo in travo. :^
*         Prosiui dobro paziti na naslcv:       \Y
5 Na sredi Rastelja stv. 7. If
*l                .     .        ..-.........            .                           !.-»
Prodaja pohi&tva.
Radi prexelitve proda se nekaj pohiSne
oprave.   llieu proti   bddineiuw   uiosfu
it 2U.
«                                                     *
*   Za ysako faro, za vsaki poStno ur.tdiii  * «   ukivj in za vsako okolico, kjtr k>>ii j^  ¦ $  Ijndska Sola, se raziinma, spoStovana in  *
*   krepostna oseba kot                                  *
*        opravnik in po.srodnik '     ¦
« proti vredncm piwlraiiakom z.islu/.kit od   »
J nekcgu avstrljskesa finanCnega zavoda  %
*   prve vrsle nastavlja. Pimudbc- pod   * « ^llLHilfi" Oradec posle nstant.            ¦*
, Oobiva se najceneje v paifpisani lekarni ate S5
naroci po posti.
litsld pi.
Trnkdczy
I«*knr blizo rotovza
v Ljubljani
priporura: Za Lelodec:
.Marijiin-i-l|skf kaplj. za zi'loilcc. S!.>kl.-niia Jo kr.,  « stokli'iiir I Kid. :t Inc. 4 (.-Id. 81 kr.
.Cdvajalne uli risliliic kio-Jjicc'1   rislijn )  zclodcc pri  zabn.satiji, skazi-ncm   zclmlri.  Sfcii-tulja -1\ kr., jrdop. zitvoji'ok h II hkatuljatni vi-lia 1 pl.|. r. kr.
ISfie se poStna odpraviteljica
za neko pokto tin deieli.
Ponndbe naj se posiljajn pod  naslovom: i\l.
V., via (!ontavale, Gorica, §t. 3
Odprtje gostilne.
IMift 1. aprila 1895. je odprla podpisana kr&no
:ifl«r- „Hospic" **WM
na  JUOLU v Triiovskem   j?ozdu
r kateri toM izvistna domac-a in istrska vina v sodih in stekleiiieab. Vino je pri litru 4 kr. eeneje nej?o po druirili krfi-inab v Triiovskem goztlu. 1'ostreze tudi z jedlli po ceul. Za obili obisk an priporoea  lastnica
Prandi^ka Kainadl,
soprnjra «r. kr. gozdarja.
„r'lanin.-ki zcli^ni ali piM iSiVsit! id otnik.'". Unzlvarja s! ••inc, n.t pr. pii kaSlji. Sleklcn »ti>kli>nL 5! irld. :m kr.
Oli-
; kr..
Za trganje:                    i
„IWii.!-ki i-vi'l" ((Hrlil^-isl) lajsa in pre-   j
tranja   boicfiiu> v ktiy.u.  imt-ah in mkab.   SL.'k-   "
lenka r.O kr„ 'i slckleiik 'J gld. -V. kr.                   4
\V:a  la  naSlela in  vsa  druga  zdravilna   j
srodslva m> dnl.ivaj.. v li-karui                            %
Ubalda pi.  Tnikocxyja i
i          v ljubljani zraven rotov^a        1
?              It se viak dan s prva posla raipejllja.              j
•¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦I
Ivor so  pribliznje  fas   za   nakupovanje
bakrenega zvcpla
ponnja podpisiiiii islo uprav lakofinc kako-vosli, kot. jc ona lukajSno kmelijske tlruzlie, in sieor ako so vzame' n»<l 250 kg. fistili /.a ceno gld. 22'/,. pri posumiciiih kilngrainili racuna pa po gld. 2U. — pri gotovcm pl.»-Cilu l)rez odbitka.
2elezna galica
prve kakovosti po gld. :S-">0 p. 100 kg. fma   tudi  izkljufno  zalogo  priznanega
kufsteinskega portlanskega cementa,
kojega marka ima prednost pied vsemi di-ugimi kolikor se dostaja gotovosti in solidnosli pri izviSevanjii dola. Jcdcn sod  lebta 200 kj,'.
Hidravlicno apno
v sodih 250 kg. po gld. 5.20 sod. —   Zgornje
cene je razumeti za  blago v zalogi  odvzeto.
Anton Mazzoli — Ooriea.
v Tretu
ufica Solitario St. 12
prip«ro.'a ho
rojakoin   iz Guriske   in drugim Sloveneem v
Trstu, kajti v isloj   so lofijo   le   prlstna
vipavska drna In  bela vina iz
ppva&ke obfiine in s Krasa.
E'riporofa sc> posebno Siovencem,  ki pridejo
po iipnivkili v Ti !.
Kuhinja prav dobra in po ccni.
Vozni Iisti hi tovorni lisli y
Ameriko.
Kraljevski bolgijsui juiftlni parobrob
„U(m1 Stvani Liiiie" iz Antvorpona
(iireklno v
New Jork 8c Philadelfjjo
koricesijonovana frln, od r. kr. avslrijskc vlade
i\a uprasanja odgovarja loeno: koncesijovan
za.slop
„Red Star Linie"
na  HUNA.TU, IV \Vcyringci«nsse 17 ali pri
JOSIP-U  STRASSERJ-U
Slatbiiroaii   &   coiiimorcieller   Correspondcni dor k. k. Siii.ilsbabncn in Innsbruck
i
Oghs.
Podpisana naznanjam fiiflitim svojim odjomnikom, da sem t»bskrbela svojo zalogo, razim najeleganlnejsili pariikih, dimnjslclh in mitanxkih modelov od gld. ;} do 25 tudi z vdiko izbe.ro zdo eleiiuntnih kiofmkov za deldicn ruz-ni'h M.
Naznanjam ob oiiom, da izvriai-jem v svoji dolavnici raznn navadnili iinroeil liuli raznovrstue popravke po najnizi coni.
Nadojaje  so,  da bom tmw   v  jtri-hodnjic pofaSfoiia lako kot v preteklosli, holoziin so s spoSlovanjem iidana
Klotilda Tommasini
modislka v Oosposki vlici At. 8. 1.
F™
Vse stroje za  kmetijstvo
vinske stiskalnice vseh wrst, Peronosporne Skropilnice sllfine VermoreIuy Listilnice za iito, Irijeri, stroji za robkanje koruze, mlatilnice, stiskalnice za ssno, orotf ja za kletarstvo, vinske cevi, vinske sesaike, orala in vse stroje za obdelovanje zemlje, mlini za iito, iprodaja pa zelo zniianih cenali pod zagotovi-lom in na poskus
Ign. Heller, Dunaj
112, Pratepstrasse Np. 49.
Obsirne kataloge gratis in franko. llazproilajalci se iscejo.
Posebno svarimo pred ponarejalci.
aaa«aaa^adttaaaa«a«8<jaa<»ii«fta»A^i<
q^^^l^^ 4v 4P**i*%*j\
Laneno-oljnati
flrnez
nsijboljse vrste prodaja na debelo in <li Jmo
tovarna firnisa y Ljubljani.
Ilnstrovane conike o polrebSfinab za obrt. Solo in bi§o poM'|.»m na /.ilite\.ni|Q brezplacno in postnine prosto.
ffl»w»fr*.w j^o^i ^Jwia|
Vabilo k olicneniu zboru
„Goriske ljudske posojilnice"
ki   bo   dne   10.  aprila t. 1. ob   11.   ui'i dop.  v   druktvemh  prostorih Dnevni red; I-) Tajnikovo poroeilo. 2.) Potrjenje letiiega racuna. 3.) Ib.zdi'Htev cistega dobicka. 4.) Volilcv ravaateljstva. 5.) Volitev uadzorstva. Opomba. Letni racuii  in  bii nca za let 1894. .sta razjKil«;ze«a v druslveni pisaniici, kje ju drustveniki laliko pregledajo  v  ur.alnili  dm vih in urab.
r Gorki, </,«¦ /,". man;, ISX,.
Ravnateljstvo in nadzorstvc
Cudovite kapJjice
sv. Antona I*adovaiiskfi,'a
Nc'pi-f'kos!jiv(> zarad I'uilovitilt r
rij in oilstninijo v kralkcm «':if,
priprcMln ralii» cut! ilii'iL-ti ilvakral    /^ ¦  -"'-'     "^V
nadaiLVsalilorolioleziiniduderuo,   /  -*4~'
zlalo  iili-,  oitmlicc, lii|iulioiii]iiji>, If    \n
ti.i jetrili, f-kaiciio krvi.                     f
One I'm- stek leu ice :t0 kr. '
! ro.laju .s« v w\i  yUuuU   l.-kai nirah  ua  HVi-lu.   Zii  ii.-u-nritvi- ii
piiiiijalvi- pa filiiuf v ifkiniiici
Cptstol'olettl v Qorici.
Od prcmnotfili zabval prioliC'iijeim In !o dv«:
V ft i. ft | n b v i mi Korriskpin, 17 apr Z volikini i-osoljoin Vain iiaznunjam, da j mojii mali oz.lnivola, ko jo zutizihi i slolil Vasili slavnozimiiib kapljic sv. Antoua. Inioli jo kW: v pr.sih, katoicga iimo^i zdravniki nisi niogli ozdravili, dokler rno srocen slueaj n opozoril na Vnfto etiflovilo zdravilo. I'oAljii, '"' • • • ibl.                       Jam's Koni'huk.
Mftllonboi-ff. Nad 20 lot Irpel son na sreni bolozui, doklor nisem zai'-ol n/.ival s|oveftili kapljio sv. Antona. tWiin, da in zo]M»t poMjeto . . ltd.      Juhann Krautitm-h
Za trgovce in kroinjarje I
NajboljSe in n:ij-ceiii'jSe knpovalisee zu vse vi.slo: mozko in zensko uoffavieo, .li't^orjovo jiorilo, robce itd. v lovar-niAki zalogi
Jos. Mandl, Dunaj
i. Mi-liwcriiniwe :i (boi WippIiiaroiHli'nsHu 18.)
Nitytohiikt   ra:po-
tiljtttvv po it'ltznit'i
hi poki ua , va«
strain.
Naravne    mlneralne wodo  las  raznlli
studencev. Kenticni, ffarmacavtidni In drogerijski
Izdelki  najbolj filsloiio   domaLe in
lujo zdravilske posebnosti. Ribje oljo, naravno in izvrstno,  pri-
jetnega okusa in kemicno disto. Ribje  oije z  zolozom   all   zoleznim
jodom. Najcistej&c zveplenokislo apno c. kr,
kmetijske Sole v Gorici za vinarskc
rabo. Zdravila    za   zivino,    konjski   cvet, konjski pra&ek, govaji pra&ek. Homeopaticna zdravila.
jn-odaja novonslanovljeria lekarna
A. Gliubich y Robatiscu. Vse razbite re6i,
sti'kleno blaj.'o, port-elan, loseno vodi itd.
lopi
Pliiss-Stanfer-Kiti
.•ilckhMiice po \10 in ilO uc. |»i'i frgovcu s sloklom
Jos. Sturli, Goriea
„Kupyj pri kovafiu in ne pri kova&etu!"
Tit veijii po vsej pravtci za nsuj zavod, kajli le lako v<» ika ktipiija, kakorSna je tnoja, ima zbuk fi'otovejja plat'evanja velikanskih lunozin blii}-'a, in tlrutitli prednusli, cetie slroike, kar mora bi'i .«leiln,ju" v korisl kupovalcu saiuemu.
Knisni a/orcl zaspbititil oiljomalci'iii St-atiH in franko. -- Borate /birkc uzortnv, kakor Je nikoli, ztt krojaifo notVaiikovano.
Snovij za obleke.
I'orinioit in ao>)Miiff /i splcr.i-'iio du-lio^fiiio piedpi-im, stiovi /i uniforms v k uruilniko\, imli 7i icteritiir, «.o<il*,<,» tolo-\niW, liwcjo, ^ukuo /i biljatd in i^-alui' nii/o, proprosrc /it m)/o\o, lodon   \i iki /i-
1..J.-1 5I.UI-1-kprM loi.;k.rl Ill..l-U/ll(l.l>M/' (.M)-pOlU>   l>t   n'O-pO   pil IZMI'Illll toV.Ulltsklil lell.t'l
\ liko tehki w.Wi\, kikot likih up mote u.ipti mil ilv.ij-p pi.i konk'iuncija NijveCa l/ber 1p ttncj-M 'i.yoiiri -ukut \ nuiunilpnicj;ili liaiv.tli L.i |.i -pi .Siikua. ki xc dajo ppiitl, potnt ogr-tail <>.! trlJ I il<> t? »'l. I'otLtit tmii notii'b-sfiiip /a ktojai-o (.kikm (,M«lsii\e /i wUi', r'Uinl>i. Sitaiiko. Mik.uii.  I'd)
tVno, priiiiorno, posteno, t.-ajuo, ptsto toliiPtio sukiipuo blavo m up Juliet kuii ninjo, k ik'ie \iljijo koin.ij oilikoiliMiio /i kioj.n* t, pnpoio;i
Iir. StikarofsUy»
BRHO   («st. M.noho-l.0
X.ljM'l.1 7il„rM   tot.lllllilcpM  -iklM  *   MP'J"1'-"
"3 n.ilijona (.'"Mn »ij'>           l'oslljrt "P 1«' 1»>
po^lnpin po\/c1ju! SvarilO! Accntje m lioMuiiji pun,-jajo mtlu-Uino s\n,u bl^a ptul rnimU ,bti-kamfekepa l)lac»". Da /.tlaaniiu >ar.mje p n oi^emUicv, lLuinnjam, «I i titkint ljudoin ne procl.tj.im bliira pod nobpinm pogojein       (U)