Pavel Keller: 18. nadaljevanje. »SbriTnostnl sfDdcncr Roman. Poslovenil dr. Ivan Dornik. »Izvrstno!« je pokimal tujec. »Čakajte, tule imate tisoč dinarjev za zbirko. Napišite: neimenovan.« Čez mero osupel je stal Meden z bankovcem v roki na cesti. V svetli luči, tki je gorela pred gostilno, je prepoznal bankovec. »Ali je to — ali je to —« je jecljal. »Tisočak je! NiČ se ne bojte, je pfavi; vsaka banka vam ga vzame. Lahko noč, gospod Meden; vesel sem, da sem vas srečal!« Tujec je pustil izbeganega Medena sredi ceste. Meden je šel domov. Opotekal se je, tako ga je prevzelo. Blažun je radovedno ogledoval svojega večernesra eosta, ki je bil vprašal, Ce bi mogel dobiti kos prekajene slanine s kruhom in maslom, pa kozarec piva. Lahko, je rekel Blažun. Ko je prinesel, kar je tujec želel, je meni nič, tebi nič sedel gostu nasproti, ga z velikim zanimanjem ogledoval in upiral svoje oči v njegov obraz. »Ne vem, toda zelo znani se mi zdite; moral sem vas že kdaj videti. Toda saj niste iz-te okolice.« : Tujec je odkimal. »Ne, od daleč sem. Bil pa sem pred leti tuifcaj, tedaj sem nekaj tednov stahoval v vasi. Slikar sem, marsikatero sliko sem naslikal v tej lepi okolici.« »Da, res,« je rekel Blažun, »večkrat prihajajo slikarji in slikarice v ta ikraj. Petkrat so me že naslikali v olje. Toda nihče me ni spoznal na slikah, zato sem jih prodal. Po dvajset dinarjev. Trgovec je napisal pod sliko: Star kmetski gostilničar. Smešno! Je žo prodal. Največ je dobil za sliko, na J^ateri imam zelene lase, vijoličasta lica in l_o oglje črn nos. Oči pa sploh nimam, le dve temni voiiini. Spočetka sem hotel potepuhu pripcljati dve okrog ušes za nesramnost, da mo je naslikal takega. Toda mislil sem si, rajši poskusim pri trgovcu, da pridem do svojega denarja, ikajti mazač je že pet dni zastonj stanoval in jedel pri meni. Ali veste, koliko sem dobil za sliko, na kateri sem bil ko napol zgnila mrtvaška glava? Dvesto dinarjev. Slikar pa jo je bil odkuril odtod, ker se je zbal mojega povratka in iz strahu pred paHco; sicer bi ga bil še pridržal in naročil šc nekaj slik. Bil je prismuknjcn človek!« Blažun jih je začel kvasiti. Tujec ga je malo poslušal. Prekajena slanina je bila okusna, kruh in maslo sveža, toda tujec je jedel zelo malo. . »Ali vam nc diši?« »0 pač, vse je prav dobro, toda želodec imam pokvarjen.« »Izpijto ikozarčck pelinkovca; je sicei* grenek, pa ozdravi.« Tujec je izpil žganje, ki je bilo res izborno. Nato pa je izpremenil barvo in začel govoriti; krčmar je opazil, da sc mu je glas rahlo tresel. »Tedaj . . . tedaj, ko sem bil v vasi. . . kako se že imenuje?« »Podbreg.« »Res, Podbi*eg. Tedaj torej, ko sem bil tukaj, se je zgodila nesreča z nekim dekletom — mislim, mislim, da ji je bilo ime Katrica . . .« »Res! Da, da, Katrica Bogatec. Bila je umorjena. Strahotna zgodba to.« »Kdo pa jo je umoril?« »Njen gospodar — Colnar.« »Ali so ga obsodili na smrt?« »Ne, na dvanajst let ječe.« Tujec je težko vzdihnil. »No, to je bilo še milo!« »Milo? Predno se dam zapreli za dvanajst let, imam rajši, da mi odsekajo glavo.« »To je odvisno od človeka,« je rekel tujec oklevajoče. »Večina Ijudi živi vendar ravno tako slabo kakor kaznjenci — podnevi v tovarnah in rudokopih, ponoči pa smrtno utrujeni v siromaških posteljah. Kje je še kakšen razloček?« »Veste kaj,« je rekel krčmar, »'ker sva že omenila rodbino Bogatec — umorjena, Katrica, je i^ela brata j—- Andreja -—• ta je bil podoben vam — prav zares, ta je bil podoben vam! Zato ste se mi zdeli tako znani.« »Jaz vendar nisem Andrej Bogatec,« je rekel tujec. »Seveda ne — toda podobnost je med vama — še prav velika podobnost — vedno večja se mi zdi. Seveda vi niste Andrej Bogatec; ta se je že pred leti udrl v zemljo — kar se je zgodila tista nesreča, ga še nihče ni videl v tem kraju.« »Najbrž je že mrtev.« »O ne, mrtev pa ni; svoji materi pošilja iz Južne Amerike mnogo denarja.« Tujec je izpil in porinil itrčmarju kozarec, naj mu znova natoči. Krčmar je odšel v točilnico, sicer bi bil videl, ikako smrtnobled je postal tujec, ko je vprašal: \ »Ali ta — Bogatčevka še živi?« »Živi!« je odgovoril ikrčmar. Tujec je krčevito sklenil roke. Vzdih, ki mu je prišel iz dna srca, je zadušil v prsih. Blažun se je vrnil ik mizi. »No, vidite, žganje je dobro; ikar naenkrat so se vam pobarvala lica, prav lepo rdeči ste, ne več tako bledega obraza.« »Da, bolje mi je.« »Bogatčevka še živi. Pred kratkim jih' je imela šestdeset. Saj to še ni nikaka starost. No, vsi jo imajo v časteh. Žena brez graje. Škoda, da je imela tako nesrečo pri otrocih. Hči umorjena, sin po svetu, vdova pa čisto sama — to je bridko!« »Zakaj pa je sin odšel od doma?« »Malo ponosen je bil — tako malo visok" —> učitelj je bil. In zelo se je odlikoval. Pri kompa-< niji je bil ikomandant in je prejel železni križ. Ni čudno, da je bil mož takoponosen. Nadgozdarjeva hči je bila njegova nevesta. Lep, močan fant je bil, vam, kakor sem že rekel, zelo po-» doben.« »Jaz nisem lep mož.« »Pač!« je iz srca govoril Blažun. »Le malo shujšani ste, ikakor človek, iki je že mar3ikaj pretrpel, čeprav ste imenitno oblečeni.« »Obleka pri tem nima nič opraviti.« »Seveda ne! Naš posojilniški blagajnik S0 je pred tremi meseci ustrelil. Prej pa si je dal napraviti še prav drago obleko. Tak osel! Ali si ni mogel denarja prihraniti in se ustreliti v kakšni stari obleki?« Tujec ni poslušal krčmarjevih besed. »Kaj pa je bilo pozneje z Andrejem Bogatcem, kateremu sem baje zelo podoben?« »Zelo podobni! Vedno bolj podobni! No da, Andrej se je vrnil z vojne domov, tedaj pa se "" m je nevesta naenkrat začela kujati.« »Kaj je storila?« »Kujati se mu je začela — tako Cudno se je zaCela obnašati nasproti njemu — spremenila se je! Mislil je, da je temu vzrok njegov poklic; bil je samo učitelj; s častnikom je bilo sedaj pri kraju; njen oče pa je bil nadgozdar, ki se mu je precej visoko vihal nos. Toda rekla je, da je radi Andrejeve sestre, noroglave Katrice, ki je živela tako divje ne samo s Colnarjem, ampak tudi z .vojaki, kateri so bili nastanjeni v vasi. To pa nadgozdarjevi hčerki ni bilo po volji; bila je vzgojena v imenitnem pobožnem zavodu, gospodu očetu pa je bilo povolji še raanj. Nič več ni po- vabil Andreja na dom. In tedaj je mladi mož obupal. Neki dan je bil tu pri meni ples. Katrica je zopet kar divjala. Tudi njen brat je bil tukaj. Moral je gledati sestrino noroglavo obnašanje. Ljudje že dolgo niso več zrli s spoštovanjem ne njega ne njegove družine, s prstom so kazali nanj. Surov krnet — Meden se pravi temu lumpu — ravno pred dvema urama sem ga vrgel iz svoje dostojne gostilne — ta je torej dražil in zbadal mladega moža tako dolgo, da bi se bila skoraj pripetila nesreča z vojaško pištolo. Spravil scm mladega moža s pomočjo našega starega učitelja na sveži zrak. Prigovarjala sva mu in ga mirila, tedaj pa se nama je nenadoma iztrgal in zaklical: Zbogom! Pozdravita mi mater! Oddirjal je proti mestu na kolodvor. Moj Bog, mati je jokala tako, da se Bogu usmili! Vsak dan je blodila tu okrog moje gostilne, ikjer smo bili videli njenega sina zadnjikrat. Venoraer je bila prepričana, da se še povrne; toda sin se ni vrnil, bil je daleč od doma. Nihče ga ni videl več. No in isti čas je umrla tudi Katrica. (Dalje sledi.)