katoliik cerkven llmt. nič« iehaja vsak petek na celi poli, in veljA po posti z* celo leto 4 gld. 60 kr., za po leta 2 pld. 40 kr.. *:» čt tert Irt* 1 eld. :*0kr. V tiskarnici -;prejemana na leto 4 gold. za pol leta 2 gold., za četert leta t gold., ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprei. Teč a | XXV. V Ljubljani 23. svečana 1872. I Asi H. Ms pastir, postnega tis i a mil. kneza škofa Miriksenškega• Kakor nevesta Gospodova je Cerkev odločena v to, da osodo svojo z Zveličarjem deli; zato se ponavlja življenje Kristusovo v življenji sv. Cerkve. Naj očitniše je to v pervi h in poslednjih časih sv. Cerkve. V f>ervih stoletjih se je Cerkev posebno vdeleževala terp-jenja svojega Boga in Ženina in njegove kervave smerti na križu. Tisti čas je Cerkev bivala na Kal-variji. Zato je tudi svojim otrokom neutrudljivo ozna-novala Kristusa križ a neg a in jim kazala, kako jih po križu k sebi kliče , da naj njegovo neskončno ljubezen povračujejo z naj višo nasprotno ljubeznijo, ka-koršne je človek zmožen , zakaj : „Nobeden nima veči ljubezni, kakor kdor življenje da za svoje prijatle." — Ob koncu sveta pa se bo Cerkev vdeleževala častitljivo s ti svojega Ženina. Prikazala se bo tedaj kakor nevesta v lepoti svetnikov .. . Vmes med začetkom sv. Cerkve in koncem sveta pa se ponavlja v cerkvenem življenji zdaj ta, zdaj una dogodba. Sedanji čas je Cerkev kakor na Oljski gori. Njeni sovražniki, bi djal, imajo svet, kako bi jo vjeli, jo prostosti oropali, aH jo celo zaterli. Cerkev pa, zapušena od vse človeške pomoči, samotna moli: „Oče, naj gre memo kelih terpljenja, da ga ne pijem; vender ne moja volja, ampak tvoja naj se zgodi!" Svojim otrokom pa kliče Cerkev, kakor nekdaj Kristus učencem: „('ujte in molite!" — To je ob kratkem vvod pastirskega lista; ravno temi besedami pa tudi višji pastir kličejo svojim vernim ovčicam v začetku postnega časa. 1. Cujte in molite, ker zdaj je čas velike skušnjave. Odkar je veliko prekletstvo Božje zadelo zemljo, zraven ternja in osata nikoli ni jenjala človeku tudi skušnjav roditi. S pšenico dobrega se prikazuje že v otroku ljulika hudega. Preden še ve, kaj je skušnjava, jo že čuti, in skuša, kako težko jo je premagati. Starček, ki ob palici tava proti grobu, živo čuti, kako ga je to in uuo zapustilo; skušnjava pa mu je ostala, in v grenkem spominu, da je večkrat omagal v skušnjavi, toliko gorečniše moli: ,,Gospod, ne pel j i nas v skušnjavo." Vojska s skušnjavo je tedaj življenje. Hudo pa bi se motil, kdor bi mislil, da v raznih cerkvenih časih ni nič razločka v tem, kakošna, kolika in kako splošna je skušnjava. Skrivno razodenje sv. Janeza znamenito na ta razloček kaže. Imenitni pisavci menijo, da sedmere pisanja v pervih poglavjih zaznam-nujejo ob kratkem zgodbe sedmerih časov sv. Cerkve. Po teh mislih smo zdaj v predzadnji dobi, ktere podoba je v pisanji do cerkve v Filadeltiji. Bodi si pa s to me-nitvo razlagavcev, kakor že je, toliko je gotovo, da to pisanje se prav posebno zlaga z našim časom. Kristus namreč tukaj govori: „Ker si ohranil besedo moje poterpežljivosti, bom tudi jest tebe obvaroval skušnjave, ktera ima priti nad ves svet skušat prebivalce na zemlji. Glej, kmalo pridem: derži, kar imaš, da ti nihče krone ne vzame." (Pazod. 3, 10. 11.) Po tem je zdaj čas skušnjave, ki ima priti čez vso zemljo skušat zemlje prebivalce; to je gotovo čas velike skušnjave. Treba je vediti, v čem je ta skušnjava, ker je sicer nikakor ne moremo premagati. Ta skušnjava mora biti v očitnih zadevah , ker se nam za tako splošno popisuje, in biti mora taka, da ima prav posebno škodljivo moč do ljuških misli in sere. Tako je pa res , in sicer zato, ker naš čas vse drugač mem poprejšnih stoletij misli o razmeri javnih naprav do keršanstva in toraj tudi do Cerkve. Od začetka keršanskih stoletij so bili namreč terdno prepričani, da keršanstvo je kvas, ki je odmenjen v to, da ne le posameznega človeka, ampak vse človeštvo prešine; da križ Kristusov je tisto znamnje, ki ni le za posamezne ljudi, ampak jo po besedah prerokovih postavljen za vse narode kakor znamnje zveličanja: pa da Bogu in njegovemu Maziljencu mora služno biti ne le, kar je duhovnega , ampak tudi kar j«- posvetnega, ker vidno in nevidno stvarjenje ni odinenjeiio za nič druzega, kakor da Bog kdaj iu vselej na veke .,b« d i vse v vsem." (1 Kor. 1"», 2S.) Zato je veljalo za naj tehtniše in naj blagše delo, na to gnati , da didi keršanstva ne le zasebnega življenja posamezn« ga človeka, ampak tudi vse očitne naprav«- narodov pre-injujo. -- In akoravno so narodi veliko cenili jezik in rod; vender niso poznali veči i as t i meni keršatiskega naroda. l"nemu prizadevanju se imamo zahvaliti za naj lepši izdelke v umetm>>ti in vedi iz prejšnih stoletij. Ta očitni keršanski duh j«* imel tudi veliko moč do posameznih, iu ljubi svetniki, ki-o cvet I i v vertu Božjem, so tako prijetna. č< znatorna prikazen, d i ne vemo, je li bi bolj ol čudovali njih načela ali njih zglede. Tako je bilo poprejšne ča-e pri v-i nepopolnosti človeških naprav, ktere nočemo tajiti. Zdaj pa se mnogotero kaj trudijo, da bi duh keršanstva izgnali i/, vsih očitnih naprav. To je odpad človeškega družbinstva, o kterem so sv. Oče pred enim mescem tako rez tu i govorili pri nekem očitnem zaslišanji. Premi-ljujte človeško občinstvo na jugu in na severu, na zahodu iu vzhodu, in našli bodete, da krogi, kteri nad njim gospodujejo, niso kje slepi, kakor v (ajdovski) nekdanjosti, in da bi t«-raj v slepoti Cerkev napadali, temuč da so od vere odpadli, in zato toliko težej poslušajo besedo Bog:i in njegove Cerkve, ker jih prekletstvo stiska." V tem odpadu človeškega družbinstva je pa tudi velika skušnjava, ki je prišla nad vso zemljo in njeno prebivalstvo. Zakaj ako se narod v svoji celoti ne peča za vero, se viičiuarnost raz- širja tudi pri posameznih, in kdor hoče kersanstvu in Cerkvi še zvest ostati, mora v resnici reki nasproti plavati. Ako je to že samo na sebi težavno, prihaja s tem še nezmerno težeje, da se časništvo tudi pri nas ne naveliča tega odpada kakor napredek, kakor svobodo proslavljati. Marsikteri ne sprevidijo, da to so puhle besede , ki imajo le dotlej , dokler je kaj keršanskega razdirati, ki se pa v dvestransko ostre meče spremene, kadar je to razdjanje dokončano Zanikamo časništvo se veseli, ali .,angeli miru se britko jokajo." (Iz. 23, 7 ) Zakaj od Boga odpadlo družbinstvo je tudi bogozapušeno in ta zapušenost >e razodeva v zmiraj veči zmešnjavi, nečednosti in nezadovoljnosti. Toraj preljubi: „Cujte in molite, da v skušnjavo ne padetc.'* Ne pozabi, o keršansko ljudstvo , kar ti Gospod govori v skrivnem raz-odenji: „Terdno derži, kar imaš.*' Terdno derži ker šanski zakon, keršansko šolo, keršansko srenjo, in keršanski svetni red itd. 'J. Cilj te in molite, ker zdaj je čas velikega p r i e a k o v a n j a. Pod to točko obravnava pastirski list upanje bližnje zmage. Vera v bližnjo zmago sv. Cerkve je tako močno razširjena, da se zamore veliko pričakovanje imenovati, če tudi nimamo k temu gotovega prerokovanja. Ko pervo znamnje k temu sc sine po pravici imeti edinost med nižjim duhovstvom in škofi po eni strani, in med škofi in papežem po drugi strani. ..Hudobija je sama sebi lagala," ko je napovedovala razdvoj zavolj določene verske resnice o nezmotljivem učeiiištvu rim.-kega papeža. Kakor močno milu-j» mo >em ter tje kak odpad, je vender gotovo, da edinost sv. < Vrkve ni zbegana — Apostoljski Sedež je skala prave vere, in terdna zveza s to skalo je poroštvo boljših časov za sv. Cerkev. Drugo dobro znamnje je v nepremakljivi stanovitnosti vernega ljudstva. Kaj se vender dandanašnji vse počenja, da bi se ljudstvo od podložnosti do Cerkve odvernilo! Pri vsem tem ostane zvesto veri svojih očetov in zmiraj bolj moško kljubuje zapeljevanju novo-šegnosti. Koliko se moli, kolik«) se daruje za sv. Očeta! V oziru na to pač ni prazno upanje, ako se nam zdi slišati besede skrivnega razodenja: „Glej, kinalo pridem." Znamnje velikega pričakovanja je tudi ta «»kolišina, da je hudo s Cerkvijo že «lo verha prikipelo. Pogled v Kim ua Pija IX nas tega prepričuje .. . Ne dajmo se mo titi, če tudi «»d nobene strani človeške pomoči ni... Toda. nam->to da bi prihodnjost preiskovali, poslušajte raji opomin Zveličarjev: ..Cujte in molite!" — „Terdno derži. kar imaš, da ti kdo ne vzame krone." Bodite zvesti v spolnovanji verskih in stanovskih dolžnost. Posnemajte Kristusa, premagujte strasti, bodite poter-pežljivi o križih itd. K sklepu š«- prošnja: V naj veči nevarnosti so sedanji čas sv. Oče in pa keršanska mladina, mali sv. Cerkve. Toraj vas prosim, da vsak dan pri roženkrancu zvečer ali pri kaki »Irugi skupni domači p«»božnosti ob-molite tudi očeuaš za sv. i »četa in za keršansko odrejo mladine itd. % p kteri r c roki verskega otipa da. Mnogo je vzrokov, zarad kterih marsikteri nesrečni j»o ine.-tih. t« rgih. vas»'h, delavnicah, po kazinah, velikih gostilnieah, pisarnicah i. d. o«l vere odpadajo. Poglavitni pa so: Nevednost, napuh in sploh greh. Neve«lno>t v verskih resnicah je premnogokrat vzrok odpada «>«1 v«-re. Ko se otrok v šoli v mladosti verskega nauka uči, takrat ljubi Boga. zaupa v Boga, ima veselje «l«» bo/je >lužbe in «i«» vsega, kar j«* Božjega; veseli se nebes, pekla se boji. Pa otrok vse tozapopade le po otročje, nima se celote; ne v nauku in ne v spol-novanju sv. vere, zakaj treba je nadaljevati v nauku in v čednosti; zdaj je drevesce še le vsajeno. Pa kako se godi dalje? Otrok pride med svet, med ptuje ljudi, ki so že več ali manj sprideni, tam ne hodi več k ker-šanskemu nauku in morebiti tudi ne k pridigam, ne bere nič, s čimur bi se v veri vterjeval, in ne vidi, ne sliši nič tacega; uči se pa med tem le svetnih reči, n. pr. svojega rokodelstva, obertnije, pisarije itd. Kmalo mu jeziček dobro teče čez vsakdanje reči, zna govoriti o posvetnih rečeh ko star doktor; v verskih rečeh pa je zastal, ker vtem ni napredoval, kakor z drugimi vednostmi. Kmalo celo zajde v okolišine, družbe, kjer se vera malo ceni, se zoper sv. vero ne mara celo govori. On ne more ugovarjati, ker ni zmožen, stoji in molči, omahuje nekaj časa, potlej pa sam prestopi k nasprotnikom, prelomi kerstno obljubo in sam začne sv. vero napadati. Zdaj je pri kraju z njim, — ne da se več podučiti, ko bi imel tudi priliko. Kako se konča? Počasi pozabi verske resnice, ki imajo biti podlaga vsih vednosti, postane pravi posvetnjak, živi le za časno. Za saboj nima nič več; kar je v mladosti znal, je pozabil. Pred saboj nima nič; on je gluh in slep za večnost. Premoženja si nakopičuje, če more, in če je že po pravici ali ne, na to ne gleda; v veri pa je popolnoma na bobnu. Tako se navadno godi na pol olikanim v veri. — Drugi vzrok odpada od vere je napuh, prevzetnost, ošabnost. Človek, kterega napuh obseda, se začne povzdigovati čez vse, kar je božjega; kakor mu igre otročjih let več niso všeč, enako mu je odveč vera otročjih let. Merzi jo, zapusti, zaverže jo, prepusti jo otrokom. Kaj ga je k temu zapeljalo ? Napuh, kteremu je serce odperl. Noče več biti otrok, ne otrok Božji, kakor ne dober otrok svojih staršev, ampak svoj lastni malik in druzih gospod. Kavno to pa je ostudni napuh; zakaj če tudi je človek že odrašen, ostati mora le vendar vedno otr«>k nebeškega Očeta; zgubljenje, kdor se hoče znebiti tega naj boljšega Očeta! — Kavno zato pa starši prehudo šibo močijo sami sebi, kt?ri otroke slabo odrejujejo. Taki ne vboga več starišev in vsaka po-koršina mu je nadležna; posebno mu je zoperno to, da bi svoj uin podvergel Božjemu razodenju. S tiiu se milosti Božje čedalje bolj nevrednega stori, Bog in vera ga zapuša: zdi se mu, da je sam sebi zadosti. Učenjak, da bi v razodenje B«>žje veroval, da bi se mu podvergel, to mu je preveč. — Ponižni pa vedno spoznava svojo slabost in ravno v ponižnosti ostane verin, in Bog njegovi veri pomaga : „Ošabnim Bog nasprotuje ponižnim deli svojo mil«)st". Napuhnež hoče biti kaj posebnega, noče storiti, kar drugi, rekoč: za ljudstvo (plebs) keršanska vera zna dobra biti, pa ne zame. Toda tudi učeni profesor, stotnik, poveljnik, vradnik, okrajni glavar, mestni svetovalec, kralj itd. spadajo k ljudstvu in kaj lepo jim pristuje, če vestno po sv. veri žive, kar so tudi toliko bolj zavezani, ker imajo biti učenejši, umniši in vestniši mem druzega ljudstva. Bog bo toliko več od njih tirjal pri sodbi, kolikor veči talente jim je dal. Naj važniši vzrok odpada od sv. vere je pa greh sploh. Kdaj začne človek v verskih resnicah dvomiti? Kdaj ta in uni neveren prihaja? Naj pervo se začne greh z vero bojevati. Strast človeka k grehu vleče in mika, skušnjava pritiska, človek zabrede v greh , iz greha pa v nevero. Grešnik veruje le to, kar mu vest gladi, kar se z grehom strinja. Greli premaga, človek pada iz greha v greli, počasi celo človeško serce napolni iu sv. vera nima več prostora v njeni. Hudobnež odverže vero in s<- baba, da je srečen in srečen, ker ne veruje: brez-božuost sama s«-bi laže. .,Mentita est iniquitas sibi." Na posled pride obup, in grešnik je pri kraju. Ker so taki ljudje naj nesrečnejši, zato je tudi naj boljši delo za njih spreobernjenje moliti. Molimo tedaj pogosto za spreobernjenje slabovercev in nevercev. Sitar. Mz MJubtjone r Terst in o ti omiot r JFJf/ipt. (Dalje.) (Kratek popis Egipta: Ime: vrt-me in gorkota ; pridelki; prebivalstvo ; kratka zgodovina. Opis Kafre in ondotnega početja. Ime začetek, prebivalstvo, stanovanja, lega, raznoteri narodi itd. Ježa k piramidam. Otok Roda in nilomer. Kaj so piramide? Kobaeanje na K-opsovo — naj visi piramido. Kako so zidane piramide ? Višava in velikost Keopsov« piramide ; razgled z nje. njeno znotranje in najdenje Keopso- vega gruba.) Egipt se imenuje kacih 150 milj dolga dolina in struga spodnjega Nila od srednjega morja do pervih vodopadov ali slapov pri Asvanu. Ime Egipt je po misli množili ravno tiste korenine kakor Kopt; Izraelci so . imenovali to deželo Misraim in domačini jo zovejo Maser, — nekdanje domorodno ime je bilo Keiui, to je čern, černa zemlja, v razloček od rujave zemlje v pusavi. Ob obeh straneh je namreč dežela s pušavo omejena. Vender pa vlada egiptovskega namestnega kralja seže veliko dalje gori ob Nilu. Kacih milj pred Nilovim ustjem se razširja tako imenovana Delta, egiptovska nizka zemlja, ktero Nil napaja s 7 svojimi raztoki in neštevilnimi prekopami. Rek razun Nila dežela nima; ravno tako pravih hribov ne. Ob Nilovih straneh je nekoliko višave, ki dela strugo, pa obgorovje nikjer ni čez sto čevljev visoko. V Egiptu malokrat dežuje, namerilo se je, da v gornjem Egiptu več let celo nič deževalo ni. Zato mora vso rodovitnost vzrokovati Nil s svojimi vodotoči. V Delti dežuje večkrat. Srednja gorkota je v Aleksandriji 10, v Kairi 18, v Tebenu 23 stopinj po R. Naj bolj vroč mesec je avgust in doseže gorkomer včasi 32, v gornjem Egiptu čez 40" R. v senci. V zimskih mescih po nočeh je pa dostikrat prav hladno. V Egiptu sc prideluje dura, všenica, ječmen, bob, leča, tobak, riž , pavola, sladkor, predi vo , indigo itd. Logov nima dežela, razun palmovih; sem ter tje rastejo divje smokve, nilske akacije in tamarinde. Zraven navadnih domačih žival je veliko velblodov in bivolov. Ljudstva utegne biti čez poltretji milijon; med njimi do 1,750.000 mohamedanskili Arabov, do 1 :',0.0o0 keršanskih Koptov, I2.00<> Turkov, f. leti pred Kr. močno obljudena. Olika, kakor menijo učeni, se je pričela ob severu in ni prišla od juga, iz Etijopije, kakor se je poprej mislilo. Za pervega zgodovinsko znanega kralja imenujejo Menes-a ali Mena, kteri je vstanovil stolišče Memphis ob levi strani reke Nila. Zgodaj so zidali z obdelanimi kamni, izobraževali zmiraj boli tako imenovane hieroglife ali slikasto pisavo in jeli zidati piramide. Piramide tako imenovane Gizejske, zraven Kaire, kterih naj visi je Keopsova, bi bile zidane pod kralji 4. in o. dinastije, po Lepsiu čez 3000 let pred Kr. (?). — Po letu ".000 so priderle ob jugu v deželo množice arabskih pastirskih narodov „Sasu," ki jih zgodovinarji imenujejo „IIiksos" in so ondi čez 500 celo kraljevali. L. 1702 pred Kr. je prišel v deželo očak Jakob s svojimi otroci in vnuki, in 1. 1487 pred Kr. je peljal Mozes Izraelce iz dežele. (Prim. „Bibl. Gesch. Dr. Schu-ster, Freib. 1801. str. 173 in 223, kjer je pojasnjena tudi razmera med 215 in 430 leti njih bivanja v Egiptu in na tujem.) L. 525 pred Kr. so priderli Peržani in so si pod Kambizom podvergli ves Egipt ter ga spremenili v peržanske okrajine. Čez 405 let je postal še za 05 let samostojin in vstanovil je zopet nove dinastije pod Manetom do 30 dinastije. Leta 340 so ga Peržani v drugo oropali. Osem let pozneje ga je vzel Aleksander Veliki, čigar vojvoda Ptolomej se je dal za kralja izklicati in je vstanovitelj Ptolomejcev. Greško gospostvo je bilo propad za egiptovsko na-rodovnost, in Aleksandrija je postala središč kraljestva, greške učenosti, pa tudi greškega lišpa. Mnogi paganski tempel jni so bili zidani ob tistem času po Egiptu, kterih razdertine se še zmiraj vidijo v Thebcn u, Esneh-u, Edfu , Philah in drugod. Zmiraj veči spačenost, ki sc je iz gospodovalcev razširjala med narod, je pod Kleo-patro deržavo pokopala. Po bitvi pri Actium-u, r'U 1. pred Kr., je Egipt postal rimska okrajina. Keršanstvo jc že sv. evangelist Marka precej v začetku oznanoval v Egiptu , razširilo se je kaj hitro ter ni le samo mest in vasi, ampak tudi pušave in samote z verniki napolnilo. Vender sc je vmes tudi pagan-stvo še dolgo ohranilo. V Philah je bil Izisovo maliko-vanje še le v ». stoletji odpravil cesar Justinijan. Pri delitvi rimskega cesarstva 395 po Kr. je bil Egipt pušen jutrovskim cesarjem; 1. 038 ga je premagal Amru, vojvod Omarja Kalifa. S povodnijo arabskega ljudstva je prihrumelo mahomedanstvo v deželo in domačini s keršanstvom vred so bili skoraj čisto zaterti... To tedaj je nasledek nravne spačenosti, kar naj bi si tudi naši liberalci za ušesa zapisali in vere ne zatirali. Razne vladarske doržine so se dalje pulile za gospostvo, dokler ni 1. 90!) dežele oropal Moes , fatimidovski kalit, ki je dal vstanoviti Kairo. Fatimidovce je 1. 117! vergel Sallah-ed Din tSaladin), čigar gospostvo je terpelo do sredine 13. stoletja. Leta je odgojil luameluKc, to je, vojake iz kupljenih sužnjev, kterim je posestva po deželi delil tako, da so si le ti kmete kmalo čisto podvergli in si 1. 1250 naj više gospostvo v taki meri pridobili, da so si sami volili vladarje sultane. Mameluki bili so rojeni kristjani ; kupovani so bili pri 7 ali 8 letih po Ge-orgiji, Mingreliji, Kavkazu; carigrajski tergovci so jih vlačili v Kairo in jih prodajali ondotnim bejem. Beli ljudje in lepe rasti so bili. L. 1517 je turški sultan Selim I deželo oropal in jo s svojo deržavo zedinil; vladali so nadalje deželo pašati v imenu turških sultanov; vender so pa mameluki še zmiraj imeli veliko moč. Ravno v vedni puljavi med obema je dežela zmiraj bolj terpela. L. 1798 so bili Francozi pod vojvodom Napoleonom napadli Egipt, ter je bilo v bitvi pri piramidah pobitih 70 maiuelukov, čez 4e j«- imenovalo „Fostat", zdaj pa „stara Kaira" (Musrci Atika . L. 1S35 je strahovita kuga pobrala do tretjine prebivalcev, njih K judov, 20« H) Grckov in ravno toliko Armcnov. Mohamedani imajo ka« ih l'M džamij in mesdžidov; razni kristjanje pa do HM cerkev, judje 1<) sinagog. — Kaira je popolno jutro-dež-i-ko ali saracensko mesto; arabski zlog je tukaj man j mešan z bizanškitn iu sirskim, kakor v Damasku in drugod. Hiše so po verhu vse skozi plane, v znotra njem in zunanjem je več fantazije in poezije, kakor pa redii«»>ti in ravn«»mer>tva. Pri boljših hišah in poslopjih je p<»liio stolpičev, stebričev, deržajev, mostovžev , po-moiij. oniartev, dolbliu, omrežij, zrezljanih olepšav itd. Glavni izgled i/ <tudenei, vodnjaki skakavci, cvctličje, zelenje, drevesa, toplice. Precej pred dvorišem je pri bogatih ,,inandara" ali soba za obiskovanje, olepšana s prelepim marmornim, pisanim tlakom, s sloniši, blazinami, preprogami itd. Vse je pisano, okinčano, vse se sveti. Mesto se razširja pod lomcem „Mokatam," po vsih straneh ga obdajajo palmovo drevje, akaeij-ki in siko-tnorski drevoredi, zelene polja in verti. Izmed rudečka.-to-teniiiih hiš in lelih dvorov kupe na kviško neštevilni „niinarcrr; ali -— T«-1 ■ i muslimanskih molišnie. Kazim cv ipejsk« z i oddelka je mesto skoraj brez redovnosti; ceste in pota so veči del prav ozke, zvite, ulice menda zlasti tudi zavolj silne vročine tako tesne, da od obeh strani hišne preproge, mostovži in opažbe nekako čez vise in se veči del po mraku in po senci hodi. Po mnozih kotih bi s tujcem lahko storili, kar bi hotli, ako bi ga potuhnjeno napadli. Veliko mošej in hiš je po 2 do 3 nadstropja visokih in skoraj povsod so namesto oken s šipami le tenko zrezljane omrežja. Ob Kairi teče reka Nil, ki dela ondi več otočičev. Mesto ima 4 velike terge, 8 glavnih cest (sikke), 53 oddelkov, in 71 mestnih vrat. Jutrove mesta so namreč po noči vse zaperte, in ne pride lahko v mesto, kdor dospe še le v mraku. Ne vem, če je še v kakem jutrovem mestu viditi tolika mešanica raznih ljudi, žival, noš in vsakterih reči in stvari, kakor v Kairi. Tu te sreča v kratkem času fellah (kmet) v zeleni halji, neukroteni Beduin na konji, kopt, jud, grek, zamurci od naj černejšega do komaj znatne černikosti, turki v belih, zelenili ali rudečih tur-banih in drazih kaftanih (verhna obleka), drago vezenih kamižolah in pisanih pasovih; vojaki v beli obleki, oli-špani turški sobni sužnji, jezdici na konjih, velblodih, osličih, pozlačene prelepe kočije, pašati, katoliški duhovni raznih obredov in drugoverski služabniki, popotniki in sploh tujci iz premnozih krajev. Ker je veči del gnječa ljudstva, toraj pred kočijami letajo tekavci in kričijo: „Guarda, guarda!" (Pazi!). Osličarji velevajo, komandirajo zaeli grede svoje gospode jezdice kričijoči: „Jaminak" (Na desno)! „Si-raalak" (Na levo)! „Riglak!" (Pazi na nogo! kadar se zavije okrog ogla, da bi se ob kamen ne oplazil.) „Da-herak !" (Pazi na herbet) itd. Latinske katoličane oskerbujejo v Kairi naj bolj oo. Frančiškani, ki imajo ondi svoj samostan. Sestre dobrega Pastirja imajo šolo 4 razredov, v ktero hodijo deklice vsih verstev; mladino moško pa učijo „usmiljeni bratje." Imeli smo premalo časa, da bi bili ogledali naprave raznih obredov. 12. sušca smo sc vzdignili skoz dolgo mesto Kairo in potem skoz staro Kairo proti slovečitn gizejskim piramidam. Pri otočicu Rodi smo se z živino vred prepeljali čez Nil. Bil je silovit prepir, kakor vselej pri enacih priložnostih, ker prepeljevavci niso nikoli dosti plačani; tujce terpinčijo, kakor naši liberaluhi katoličane. Otok Roda (Džeziret-el-Rudah), pol ure pod Kairo, je po izročilu tisti kraj, kjer je bila Faraonova hči Thermutis našla Mozesa. V Hasan-pašatovih dvorih na tem otoku so shranjene Nilove bukve, pravijo Arabci. Kaj vse je popisano v teh bukvah, kdo ve? Ravno tam je postavljen Nilomer (mokijas), kteri meri narašaj ali nastop reke Nila. Kadar Nil nastopa, sc po trikrat na dan okliče po mestu, koliko stopinj ga je že. Kadar doseže reka 22 komolcev, takrat so polni vsi vodotoči ali kanali. Ce je voda višji, je nesreča, ker dosega vasi in prestopa jezove po polji. Silo lepi palmovi logi in zale polja so dalje od Fostata, skoz kterega smo jo urno mahnili proti zahodu. Kake tri ure deleč utegne biti od Kaire do gizejskih piramid. Čez nekaj časa smo zagledali te tolikanj imenitne in starodavne ozidja, okrog kterih je pesek in pušava. Kaj so piramide? Na pervi pogled vsak lahko previdi. da celi griček, koder stoje piramide in druge zidave, ni drugo kakor pokopališe, in piramide so velikanski spominki na tem pokopališu. Spominki in pokopališa so podzemeljski (rake) in nadzemeljski, kakor pri nas. Veliko je podsutega s peskom, kar je bilo poprej nad zemljo. Po več krajih kopljejo in dobivajo stare grobe, denarjev in raznih starin. Previdnosti je pa treba, da kdo od fellahov penezov ne kupuje , ker veliko je ponarejenega in se prodaja za starino. Kdo ve, kakošne skrivnosti in znamenitosti so še pod silnim kupom peska? Blizo tam so tri velike in več manjših piramid s tako imenovano Sfingo (Sphinx) vred. Na naj višji, Keopsovo piramido smo nekteri kobacali, vlečeni od Arabcev. Prišel sem do verha nekako v četerti ure in kake 3 4krat sem nekoliko počival. Ni res, da je tako težko na piramide priti. Kdor je le malo hribov in robov vajen, brez vse skerbi in tudi brez tuje pomoči prav lahko na verh pride. Toda Arabci ne dajo miru ter mora vsaki dvema ali trem se izročiti, ki ga vlečejo in o vsaki priliki za bakšič beračijo. Mora se reči, da so neznansko nadležni in dosti več kot ciganske sorte. Podnožje je pri tej piramid velikansk Štiriogelnik. Zidovje od zunaj je iz samih štiriogelnatih kamnov, pa razne dolgosti in razne veličine. Pri zidavi se je vsaka plast za široko klop notri umaknila, pa ne v ravni ridi ob straneh, ampak raznotero in nekako zmešano. Sem ter tje se mora precej visoko pognati, da pride na bližnji višji kamen, po druzih krajih manj. Po 3 — 4 čevlje visoki so kamni. Tako zidava od vsih 4 strani zmiraj bolj skupaj gre, in na verh, ko bi bila piramida čisto izpeljana, bi se končala s piramidalnim kamnom. Toda manjka je nekoliko na verhu, ter je pričel jena. Silna je višava, in komur se rado v glavi verti, mu ne kaže na to visočino kobacati. Na verhu je ta piramida pričeljena ter leže brez reda sem ter tje velikanske obdelane skale. Stiroglatega prostora utegne biti za veliko sobo. V ploše je vdolbenih veliko imen od obiskovalcev. Tudi meni se je ponudil Arabec, da mi hoče vsekati za nektere pijastre ime v skalo; zdelo se mi je pa, da ni ravno toliko ležeče, če sem zapisan ali ne na tem spominku nekdanjega trino-škega dela, in mu nisem hotel privoliti. Zastran višave je težko pravo zvediti, ker po očesu človek ne more zmeriti enega in druzega, pisavci pa niso edini. Eni pravijo, da bi zamogla cerkev sv. Petra v Rimu s kupijo vred v Keopsovi piramidi stati; po Herderovem leksikonu pa je Cerkev sv. Petra 503, omenjena piramida pa zdaj le 400, in v začetku je bila 4^0 čevljev visoka. (Morebiti ima pri vsakem druge sorte mero.) Po vsaki ceni je strahovita velikost te piramide ter ima, kakor menijo, 90 milijonov kubičnih čevljev kamenja v sebi. Eden pisavcev terdi, da nobena človeška roka ne more z verha Keopsove piramide do dna zagnati kamna, temuč da kamen ostane že na tretjem ali četertem delu njenih stopnic. Žal mi je, da nisem tega poprej bral in poskusil, ker zdi se mi vender skoraj preveč rečeno. Vidijo se s piramide proti vsliodu zeleno polje in vasi med palmovim drevjem; že unkraj Nila je Kaira z gradom in neštevilnimi kupljarui in minareti ob nizkem gorovji Mokatta; ob Nilu vstran proti severu so med palmami podertine nekdanjega mesta Memphis-a, od koder so se zidale te velikanske piramide; proti jugu sc vidijo v precejšni daljavi druge piramide; proti zahodu je pušava. Zraven te piramide ste še dve drugi veliki, in vse so tako postavljene, daje vogel proti voglu. Prav:jo, da iramide so bile poprej po vsih straneh z obdelanimi amnitimi plošami tako pokrite, da so bile gladke; zdaj pa da so te kamnite strehe na tla zdersale in vsaka stran je podobna stopnjicam — na kviško zmiraj ožjim. V oserčji teh velikanskih ozidij so bili grobi kraljeve deržine. Stiroglato tesno žepno, kakor v druge grobe, derži nekoliko višej od tal , od severne strani v piramido. Ta vhod je bil nekdaj terdo zadelan , kakor je bila navada pri vsih grobih na Jutrovem; — tudi pred Kristusov grob so bili kamen zavalili. Več zno-tranjih potov in mostovžev derži v razne razdelke, kte- rih eden je globoko pod piramido v zemlji. Ravno v sredi ali v sercu piramide je velik hram, ki se imenuje kraljevi hram, in tukaj je še kamnita rakev ali truga kralja Keopsa ali bolj prav Kutu-a , ki je bil že v življenji dal to kamnito goro zidati. Soba je, 19 čevljev visoka, 34' dolga, 17' široka. Nekoliko spodej je kraljičin hram, kjer so obhajali mertvaške slovesnosti. Dolgo časa je bilo v kraljevem hramu tudi maziljeno in povito kraljevo truplo (mumija) ohranjeno. Neki kalif pa je slišal, da je v piramidi veliko zlata, toraj d& razdirati, najde skrite in skrivne pota in poslednjič kraljevi grob z mumijo v njem in z zlato plošo na persih, na kteri so bile zarisane neznane znainnja. Zakladov pa niso nič našli; pravijo, da je kalif še sam znesek de-nara notri dal podtakniti, ter so ga našli, češ, da je zaklad. S tem je hotel potolažiti ljudstvo, ktero je začenjalo mermrati zarad dolzega praznega dela. Skerbno zamotane in skrivne pota v piramidah kažejo, s koliko skerbljivostjo so nekdanjci iskali merliče skriti in pred občinstvom zavarovati. (Konec nasi.) Ugled po Slovenskem in floplsi* Iz Ljubljane. V 38. št. je „das sogenannte Laibaeher Tagblatt" objavil nekaj, kar bi menda imelo biti odgovor na dopis ljublj. bogoslovcev v 5. št. letošnje Danice, v resnici pa ni druzega, nego li v hudi zadregi po vsih kotih naberačena zmes izmišljenih ali koder koli pobranih laži in psovk, zabeljenih s polnim pergiščem lično okroglih liberalnih fraz, „T."-ovim vsakdanjim kruhom. Strašno grabi in kači „lV" dopisnika, da se bogoslovci odvažijo šopiriti s«' z bogoznanstvom, izmed kterih ni ne enega, ki bi sv. pismo mogel brati v ori ginalu, namreč hebrejskem jeziku. Vprašam, koliko jih je, ki bi po doveršeni gimnaziji točno, brez jezikoslovnih spotikljejev in formalnih zaprek brali in razumeli gerščino? Mislim, da bi jih lahko naštel na perste, kolikor jih ima navadni človek na rokah, pa bi morda še ta ali uni bil odveč. Mertvi jeziki v šolah imajo po splošnem ta namen, da dijak razvije svoje duševne moči, spozna lepoto in bogastvo klasičnih jezikov in razvidi njihovo notran jo vpravo, da zraven nabere kolikor toliko realističnega blaga, skratka, da postavi terdno podlago, na kteri zamore v višjih šolah ali iz posebnega nagnjenja in veselja tudi zasebno nadaljevati in doverševati svoje znanstvene študije. Ravno taka je z višjo matematiko, prirodoslovjem in drugimi predmeti, enaka — ako „T.-ov" g dopisnik dovoli — s hebrejščiiio v bogoslovji. Tudi ona se bogoslovcem toliko razlaga in uči, da morejo spoznati jezikov vstroj, mnogoverstne oblike in razlike njegove, in da pridobivši v šoli pervotne zaumene in bistvena načela s potrebnimi pomočki lahko razširijo svoje daljno izobraževanje;*) kajti po naši pratiki ima dan le 'J l ur, kterih izdatno število v megleni Ljubljani odpade tudi še na noč. Verhu tega se pa bogoslovci uče druzih vednosti, ki imajo veliko več važnosti in praktične veljave, ki tedaj zahtevajo več časa nego hebrejščina. J<* li mar ona tako potrebna, vsakemu duhovniku, da brez n je ne more opravljati dolžnosti svojega stanu V Kako jo to, da so jo še na Nemškem celo pri rigorozih opustili? Ali mar cerkev uči, da na znanje hebrejskega jezika je zastavljena pra-vovernost, da je še le v hebrejski bibliji iskati edino-prave vere, da ona edino skriva resnične dogme? Ne; katoličanu ni treba iskati čiste in ncpopač»nc resnice *) Tn«li libernU-em dobro znan duhovni pastir ua (».»r»'iisk**tn 5e zdaj bere biblijo v izviram ki je že ko bo^mlovec l.e- brejSčino dobro razumel , in judi*, s kt-rinii je n* popotnimi zadr-1, so se rii lom ('udiii , ko jim je o dubii priliki jel t-lute v hebrejskim citirati. Vr. še le v hebrejski bibliji, ker jih že ima očitno in postavno od cerkve določene, stalne in neomajljive dogme. Drugače je to pri protestantovskem bogoslovcu, ki nima stalne podlage za svojo vero v svoji cerkvi, pa saj tudi v hebr. in nobeni bibliji več ne, in ki spreminjajo svoje verske misli po svojem, kakor nanese, ker cerkvene veljave nima, na ktero bi se opiral. — Citati je bilo, da nameravajo iz srednjih šol izobčiti učenje mertvih jezikov in prebirati klasike v prihodnje le v prevodih, kterih se že doslej poprod;i dosti večje število nego izvirnikov. To se sicer ne bo zgodilo še tako kmali, vendar radi bi čuli, kaj bi na to porekel „T." dopisnik? In ako nadalje visokoučcn liberalen profesor v nekem zgodovinskem sostavku rajše rabi „abgeblasste Ueber-setzungen" z jalovim izgovorom, da ni bilo dobiti edino zanesljivega gerškega izvirnika, — bi se li bogosloven ne smel poslužiti prevoda, kterega nad tisuč let rabi rimska cerkev v vesoljnih zborih, dogmatičnih definicijah itd., kterega so priporočili vsi latinski sv. cerkveni očaki, kteremu celo protestant je dajejo spričevalo, da se v vsih bistvenih rečeh popolnoma zlaga z originalom, kterega je tedaj sv. zbor Tridentinski po vsej pravici razglasil, prosim ne prezreti! — za „autentičnega" — namreč „VulgateV" — Isto tako so prišli na svetlo drugi prevodi na povelje in pod nadzorni št vom višje cerkvene oblasti. Tako n. pr. naši slovenski prevodi sv. pisma, ktere so s podporo ljublj. škofov grofa llerbersteina in barona Brigido-ta konec prešlega in v začetku našega veka ter potem vnovič na povelje pokojnega knezoškofa Antonija Alojzija poleg nemškega od sv. Očeta Gregorija XVI. poterjenega prevoda dr. Allioli ja oskerbeli marljivi, učeni in pobožni slovenski duhovniki. Da se pa taki prevodi ne pišejo kar tako tje v en dan, ampak po vodilih cerkvenih, kjer koli je mogoče in vzlasti v bistvenih odstavkih zvesto po besedi in z natančno naznanitvo posaiunih razločkov med prevodom in izvirnikom — se ve, da je treba tudi tu ozir imeti na svojstvo in lastnijo dotičnega jezika, na lepoto in čistost oblik in izrazov —, da s«- toraj taki prevodi še le po mnogem in vsestranskem pregledovanji in prilikovanji morejo izročiti občinstvu , je razvidno slednjemu , kdorkoli prevdari ime-nitnost tac«-ga dela. Razvidno je pa tudi iz tega, kaj je mislin o „po — grošnih" prevodih, ktere trosijo pro-testanške tako imenovane, jako sumljive svetopisemske zadruge. — Glede razlage sv. pisma, bodisi dogmatične ali scien-tifične. nam je edino prava le tista, ktero daje v tej zadevi edino prava auktoritota , nezmotljiva sv. cerkev, ktera sama ima pravico soditi o pomenu sv. pisma v verskih in nravnih rečeh. Ako -i pa sv. Cerkev prideržuje razlago sv. pisma v verskih in nravnih zadevah ter razlagalca navezuje na soglasno mnenje sv. očakov, je „T." ovemu kvasi bogosloven pripušeno še zadosti obširno kritično in jezikoslovna. geogratično iu zgodovinsko, časoslovno in starino-znausko polje, na kterem sme poskušai svoje učeno nepristransko raziskovanje. — V potolaži>o ,,'IV'-ovega dopisnika bodi konečno omenjeno, da se v bogoslovji razlaga ne le hebrejščina, ampak tudi kaldejsko, sirsko in arabsko narečje — in da se mu sveta jeza popolnoma uhladi, naj mu bode zagotovilo, (ia so med bogoslovskimi „Geziichtete" tudi sedaj taki, ki so v popolnem stanu sv. pismo brati v hebrejskem izvirniku in primerjati ga s tako grozovito popačenimi prevodi, ktere je „T."-ov kvasi-bogoslovec brez dvoma bral in z brezni svoje modrosti pretuhtal! V pojasnilo nenavadne vednosti „ l\"-ovega dopisnika o sv. pismu opomnim inemogrede , da mu je viditi čisto neznano, da imamo ves novi in nekoliko starega zakona le v gerškem izvirniku. — Kar pa tiče druge vednosti „polubožjih" bogoslov-cev, naj častito občinstvo samo prevdari, koliko je zmožen o njih soditi „T."-ov dopisnik, ali znabiti cel6 vele-učeni vredniki „Tagblatt" ovi, ki so skušnjo zrelosti do-stali menda na kazinskem plesišči, in tako sami nase obračajo Horaci-jev besede: f,Optat epliippia bos p iger, optat ararecabullusEpist. lib. I. 14, 43. X. Pustnega pastirskega lista goriškega nadskofijstva obseg je slava in z veličanstvo križa Kristusovega. Sv. Pavel se je pri Bogu zavaroval, da bi se s čim drugim hvalil, razun le s križem Kristusovim. (Gal. G, 14.) Hvalijo naj se posvetnjaki z bogastvom, Pavel se hvali z bičanjem in ranami, ki jih je prejel zavoljo Kristusa; hvalijo naj se s prostostjo, Pavel se hvali z ječami, v kterih je medlel iz ljubezni do Jezusa itd. Z enakim duhom napolnjeni so bili pervi kristjanje, pa tudi dobri kristjanje vsih naslednjih stoletij. Znamnje sv. križa je pripeljalo pervega keršanskega cesarja, velikega Konštantina, k luči sv. vere, s tem znamnjem je v Rim prišel in Rim rešil. Narodi počivajo v senci tega križa in se zaupljivo vanj ozirajo, cesarji in kralji vsih časov pokladajo krone k drevesu sv. križa in slovesno spoznavajo, da Jezus Kristus je Kralj vsih kraljev in glavni steber njih prestololov. Sv. Pavel pa tudi toži, da je sv. križ „judom pohujšanje, nevernikom pa nespamet." (1. Kor. 1, 23.), in to velja tudi o današnjih ajdih, kterim se je vera potopila. Med takimi so možje, ki imajo radi na persih križe kakor Častne rede, po stenah njih stanovanj pa nikjer ne vidiš znamnja sv. križa. Marsikteri bogatini in slastniki nimajo znamnja Križanega po svojih bogato ozališanih sobah, obešajo pa temu ravno nasproti po stenah nesramne podobe, ki jim od dne do dne budijo poželjivost in jih zmerom huje zakopujejo v ostudnost greha. Celo sami ljubi mladini rujejo iz sere ljubezen do sv. križa, ki ga ji spred oči spravljajo; zbujajo pa namesto tega v njih pregrešne strasti.. . Toda gledajo naj sovražniki sv. križa, kaj bo, kadar pride Križani z veličastvom ravno tega križa na oblakih sodit žive in mertve! Dalje opominja pastirska poslanica k premišljevanju svetih skrivnost, ki so se spolnilc na križu, posebno zdaj v postnem času. To premišljevanje mogočno v nas budi naj veči čednosti: vero, upanje, ljubezen. Kako naj se to godi, je razlagano nadalje bolj obširno. I/. Pa/jna. V tukaj šnem frančiškanskem samostanu je umeri G. febr. č. o. Ernest Centazzo, bivši skoz 18 let učitelj verouka in italijanskega jezika na c. k. spodnji gimnaziji. Naj bode pokojni v blagi spomin in v molitev priporočen vsim njegovim znancem in prijateljem. R.I. P. O cerkvenem petji.*) Landate Dominum in ti/m pano et choro. (Psal. CL, 4.) Te besede molijo vsi katoliški mašniki po vesoljnem svetu. Prerok David je okoli leta H'50 pred Kristusom že te besede prepeval. Slovensko se glasijo: Hvalite Gospoda z bobnicami (pavkami) in vbrano muziko. Bobniče so znane po mestih. One se rabijo pri slovesnih Božjih službah ob velikih praznikih. Da se to po volji Božji godi, je lahko dokazati. David namreč je bil od sv. Duha navdihnjeni pevec psalmov. Psalm CL je, kakor drugi psalmi, v svetem pismu. On ima tedaj Božjo veljavo in torej tudi besede njegove : „Hvalite Gospoda z Če tu^i zaupljivo duh ferke ni ta, da hi moralo glasbinako orodj? stare zaveze tndi v novi pri visoki daritvi sv. maše ostati, je vrnder prifnjoči spi« prevdarha vredeu, in naj se cujeta oba z vol 4, da ae resnica bol) apozu&. Vr. bobnicami in vbrano muziko." Katoliška cerkev zapoveduje vsim duhovnom višjih redov vsak dan tiste besede v hvalnicah moliti. Katoliško cerkev pa sveti Duh vodi po besedah Kristusovih (Joan. XIV, 26.): „Tolažnik pa, sv. Duh, kterega bo Oče v mojem imenu poslal, On vas bo vse učil, in vam vse vdihoval, kar koli vam bom rekel." Sveti Duh torej, kteri hoče, da se tiste besede molijo, hoče tudi, da se spolnujejo. Zato niso prepolni modrosti tisti, kteri hočejo, da naj se bobniče popolnoma odpravijo iz cerkve. Gotovo je, da veliko pripomore k slovesnosti, če se v začetku svete maše ali litanij, kadar pridejo duhovni iz zakristije, z bobnicami slovesnost naznani. Pa ravno tako med Božjo službo bobniče razodevajo, da ni navadna, temuč je slovesniši služba Božja. Prav malo slovesno bi bilo, če bi o velikih praznikih same orgije se glasile, kakor ob navadnih nedeljah. Da bobniče niso cerkvena muzika, pač nihče terditi ne more, potem, kar sem omenil. Ce se jih kdo straši, je pač lahko pomagati. Namesto k veliki Božji službi, pri kterih se veči del bobniče rabijo, naj gre k zjutranjemu ali manj slovesnemu opravilu. Pa brez zamere, ker je nam treba porazum-ljenja. P o d v o l a r s k i. Petinorec. Rogali ponedeljek bi se smel imenovati nemški „blau-montag", ker le rogati, živinski ljudje počenjajo tako rogovilsko prekucovanje, da nedeljo Bogu ukradejo in delajo, v ponedeljek pa namesto dela postopajo in pi-jančevajo. To se pravi smertno grešiti in zoper Boga se puntati, zato se takim ljudem ne bo dobro godilo! — Pridni mladenški časnik „l)er Bund"*) na Dunaju ima spisek o „blaumontagu" in meni, da bi se ta rogač dal odpraviti (ali saj oslabiti), ako bi mojstri sami pričeli nedelje in praznike posvečevati, ter bi se vsi med seboj k temu zavezali, da pod nobeno po-gojo in nikakor ne bodo pomočnikov ob nedeljah k delu napeljevali, temuč jih od tega odvračevali. — Drugi pomoček bi bil, da bi mojstri precej pri sprejemanji pomočnikov napovedali, da v njih koledarji ni ,.blaumon-taga" ali roga te ga ponedeljka. — Pristaviti smemo morebiti še, da naj boljši pomoček je: naj mojstri „ro-gatih" pomočnikov ne sprejemajo, in sami nikakor rogati ne bodo. To je vender sramota, ako razkolniški angli-kani z neznansko vestnostjo nedelje praznujejo, katoličan pa, ki je dobro podučen v veri, Božjo zapoved in svoje zveličanje zaverže s hlapčevskim delom ob svetih dnevih in s pijančevanjem o ponedeljkih! Ni čudo, da je potlej na starost toliko rokodelcev revežev, ker taki ne morejo imeti blagoslova Gospodovega pri svojem delu, kteri s tako grozno prederznostjo praznike in dneve Gospodove skrunijo. Vse se spreminja. Bolni mož je bil svoje dni Turk, dokler je Cerkev preganjal; zdaj je bolni mož postal Italijan, ko je on prevzel od Turčina preganjanje sv. Cerkve. Tudi Beust je bil kmali potem politično zbolel, ko se je jel ob bolnega Italijana plaziti, in nc-utajljivo je, da pri odhodu ni zapustil popolnoma zdrave Avstrije. Ali Kim ali pa smert! so kričali lahunski poslanci. Zdaj ko Kim imajo, pa v Kim nočejo, ker se smerti boje. (Unita.) Tedaj je zdaj njih pregovor: Ne Kima in ne smerti! Kazfjied po *retn. Kdo je neki la knez Bizmark ? Eden berlinskih der-žavo-malikov je te dni v Kim pisal: „Katoličani naj bi časnik za katoliško mladino, valja s imo 1 gl. ua leto. (Wien IX. L.ieUei.sr<>in<t vsacega rodoljuba, da prihitimo na pomoč svojim revnejšim rojakom, da jim olajšamo nesrečo, ktera jih je po nedolžnem zadela. Ze so se po časnikih začeli nabirati miloserčni darovi. Treba pa je zdatne podpore; treba tedaj, da se združijo vse moči. V ta namen seje ustanovil v Ljubljani „odbor za podporo stradaj očih". Ta odbor bo nabiral po vsem Slovenskem vsakovrstne darove v denarji in blagu, ter nabrano oddal deželnemu odboru kranjskemu, ki bode za to skrbel, da pridejo v roke tistim, kteri podpore najbolj potrebujejo. Slovenci! Do Vaše milosrčnosti se obračamo! Vi vsi, ki ste letos v srečnejših okoliščinah, ne zabite svojih nesrečnih rojakov v revščini stradajočili! Pomozitno drug drugemu, ter pokažimo svetu, da se res čutimo sin«- ••!!«' matere, da se ljubimo bratovsko in da stojimo v sreči in nesreči vsi za enega in eden za vse. Se posebno pa obračamo do Vas, narodnih društev: čitalnic, bralnih in političnih društev, „Sokolov", da združite svoje moči /. našimi, da tem zdatnejo podporo donašamo nesrečnim svojim rojakom. Vsaki najmanjši dar bodisi v denarji, bodisi v blagu bodemo hvaležni sprejeli, ter sprejem potrdili in imena milostnih darovateljev razglašali po „Novica-i" in „Slov. Narodu". Darovi v denarji naj se blagovole poslati gosp. Ivanu Vilharju v Ljubljani; darovi v blagu: žito, krompir, fižol itd. naj se samo naznanjajo odboru, ki bode odkazal kraj, kam naj se pošljejo. Rodoljubi! dvakrat da, kdor hitro da. V Ljubljani 19. svečana 1872. Odbor za podporo stradajočih: Dr. Jan. Blciweis, predsednik. Dr. E. II. Costa. Dr. J. Razlag, podpredsednika. Ivan Vilhar, denarničar. Dr. J. Vošnjak, tajnik. Dr. Karol Bleiweis. Peter G rasel i. Jan. Horak. Anton Jentel. Luka Je ran. Val. Krisper. Peter Kozler. Jan. Muruik. Dr. J. Pogačar. Franjo Ravnikar. Fr. Ks. Sovan inl. Dr. Strber.ec. Ilugo Turk. __Dr. V on čina. _ Odgovorni vrednik: Luka Jeraa. — Natiškarln laložnTk: Jožef Klazilifc v Ljubljani.