PRIKAZI, RECENZIJE MacaJOGAN Niko To.š ct aH. Podobe o cerkvi in religiji (na .Slovenskem v 90-ih), FDV-IDV, Center /a raziskovanje javnega mnenja in množičnih konumikacij, I-jubijuna 1999. Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij je pod uredništvom Nika ToSa v začetku junija letos (2000) izdal delo .še.stih avtorjev Podobe o cerkvi in religiji (lui SlovensJ/em v 90-th). Prispevki Nika Toša, Vinka Potočnika, Sergeja Hlereta, .Marjana Smrketa, Sreča Drago.^a in .Sama Uhana .se opirajo na bogastvo |X)datkov empiričnih raziskav, ki .so bile opravljene btKiisi samo v Slovrniji (v okviru raziskav SJM od 1968 naprej), bodisi v okviru mednarodnih projektov (v devetdesetih letih) kot so: .Svetovna raziskava vrednot (WVS), l-vrojiska raziskava vrednot (l-VS), raziskava o religioznosti in cerkvi v okviru mednari> dnega družlioslovnega raziskovalnega programa (I.SSP), v.seevropska raziskava o religioznosti in moralnosti ter raziskava o reli-giozno.sti in odnosu do cerkve v srednje- in vzhodnoevropskih tranzicij.skih državah (.Vulhruch der Kirchen in Ost/Mitte/ l-uropa, ki je bila zasnovana v okviru Pastoralnega foruma na Dunaju 1997). V.stbinsko se pris|K'vki gibljejo od čisto individualne (mikro) ravni zave.sii do in.sti-tucionalnega delovanja, od vprašanj vsebnosti religijskih naukov in vzorcev Življenja pri i^osameznikih do regulativne vloge cerkve v hitro spreminjajoči sc .st)dobni družbi. Osrednji predmet t>pisa in pt)jasnje-vanja - slovenska drub - je primerjalno ume.^čen v evropski in svetovni socialni okvir, hkrati pa tudi v lok lastnega zgodovinskega razvoja v 20. stoletju, kar olajšuje razumevanje sprememb v religioznosti in cerkveno.sti. Z uporabo zanesljivih in preskuSenih analitskih metod .so aviorii izoblikovali mozaik opisov in razlag, ki .sc med sabo dopolnjujejo in tako nudijo prepričljivo podobo .stanja zdaj in tu ter tudi osnovne o|X)rc za spoznavanje zgodovinske dinamike. Na mnogo.stransko "uporabno vrednost" dela kažejo mnoga spoznanja, od katerih naj omenimo le nekatera. ■Sociolog, redni profe.sor na Fakulteti za družbene vede v I.jubljani, N. ToS v prispevku "(Nc)rcligiozno.st Slovencev v primerjavi z drugimi .srednje- in v/hcKlm>-cvropskimi narodi" na podlagi podrobne analitske obdelave podatkov zbranih v .sedmih sreilnje- in vzhodnoevropskih državah (1997) ugotavlja, da .sodi Slovenija glede na ■Stopnjo religiozno.sti .skupaj s Češko in Madžiusko na dno lestvice, medtem ko .sta na vrhu Poljska in Hrva.^ka. Nedvomno je ume.stno vprašanje, zakaj obstajajo tako velike ra/.like med državami, čeprav je v preteklih petde.seiih letih šk» za podoben politični si.sieni. N. Toš je prepričan, da velike razlike v notranji religioznosti med državami določajo ilružbenokulturnc razmere v posamc/ni družbeni skupnosti in dinamika gk)balnih razvojnih sprememb. V tem smislu .sekularizacijskih teženj v opazovanih "postkomunističnih" državah ni mogoče poja-snjevati zgolj npr. z avtoritarnim političnim sistemom, temveč je smiselno razkrivanje ozadij, s katerimi se srečujejo krščanske verske skupnosti in cerkve tako na zahodu k<)i na vzhodu. Izredni profe.sor za .sociologijo religije in pastoralno sociologijo na Teološki fakulteti v I.jubljani Vinko Potočnik svoj prispevek "Katoliška cerkev in kri.sijan v zavesti današnjih Slovencev", ki temelji na podatkih isic mednarodne raziskave, uvaja s pred-siaviivijo stali.šč o položaju cerkve in vernikov v "konuini.stičnem ča.su". Pomembna je ugotovitev, da je 11% respon-dcntov izjavilo, da .so bili v tem času zaradi svoje vernt>.sti o.sebno zaix)siavljcni in da .se je to zgodilo komu od sorodnikov ali znancev. TUdi (xlgovori na vpr:tSanja o pre-ganjano.sti cerkve v komunističnem času .st) vredni vse pozornosti: 22% respondentov meni, da je bila cerkev v minulih de.sctletjih nenehno preganjana, 25% jih meni, da sploh ni bila preganjana, 45% pa jih ocenjuje, da je bila cerkev preganjana v določenih obdobjih. Avtor upravičeno .sklepa, da izsledki raziskave "nc potrjujejo lezc o vsc.s-plo.Sncm preganjanju vernikov in Cerkve" (85). Za današnji čas pa avtor med drugim ugotavlja, da je vi.Sja cerkvena pripadnost kot vernost, da se torej cerkev pri veČini respontlentov ii|K)šleva kot "servis" za obrede prelunla: krst, cerkvena poroka, cerkveni pogreb. Zelo zanimive .so tudi ugotovitve o tem, da ".so prebivalci S!t)venije precej nenaklonjeni javnemu izrekanju Cerkve o .skupnih zadevah" (96), predvsem izjavljanju o vladni politiki. Za avtorja je tudi očitno, "da večina ljudi ne želi institucionalno bogate in nročne Cerkve, marveč prej revno" (101). To pa je želja, ki .se povezuje tudi s spreminjanjem samega lika kristjana: ta postaja pri mlaj.^ih vedno lx)lj "bledikast", oziroma "klasično" podobo kristjana |X)St()pn(> nailome.^ča krščanska usmeritev po izbiri, ki .se kaže tako v odnosu do .spolne morale kot do politike. Na |H>datkih mednarodne raziskave sedmih srednje- in vzhodnoevropskih držav leta 1997 temelji tudi prispevek "Religiozno.st in politika', v katerem avtor -redni profesor sociok)giic na Univerzi v Mariboru Sergej Flere - med drugim ugotavlja, da verski nauk tudi religiozno usmerjenim ljudem ni glavni vir za pt)litična opredeljevanja, kar je po avtorju znak sekula-rizacije. Sekulariz;icijsko tendenco |X)irjuje tudi razvrstitev .stali.šč do trditve, da "k podobi kristjana .sodi, da voli krščanske rx)litiCne stranke": tri petine slovenskih anketirancev (60,9%) .se ne .strinja s to trditvijo, v celoti pa .se strinja le 12,2%. Podobno stanje je v drugih srednjccvto|> skih državah npr na Madžarskem, Hrvaškem, .Sl<)v:).škeni. Vendar ludi pri trdno religioznih le manjšina (13,8%) močno .soglaša s prepričanjem, da lahko opravljanje |)olitičnih dolžnosti zaupamo le vernim politikom. Po avtorju lahko reakcijo slovenskega javnega mnenja na delovanje Kim.skokatoliške cerkve v zvezi s političnim življenjem v devetde.seiih razberemo iz .strinjanja s trditvijo "Najvi.šji cerkveni do.sio-janstveniki naj ne bi po.sku.4ali vplivati na volilne odločitve ljudi": 1991 se je s to trditvijo strinjalo 25,5%, 1997 pa 61% responden-tov; delež tistih, ki odk)čno zavračajo to trditev, .se je tudi povečal - od 5,6% na 12,9"*. Torej gre za polarizacijo z očitno naraščajočo večino, ki se zavzema za ločitev cerk\x; od drž;ive (politike). Ta težnja pa po avtorjevem prepričanju ne izvira iz "realso- cialističnega" časa, temveč iz sloven.ske novdatkih leia 1998 63% nilne-ga odnosa do politične vloge cerkve, rahel porast verj)v;mja v "optimistične" dt)gme (nebe.sa, vstajenje) in uveljavitev različnih vrst vraževerja. Glede slojevskega učinkovanja pa avtorja razkrivat;i, da (lovezave iz preteklih desetletij v glavnem .še obstajajo, vendar .so bolj šibke: tudi v devetdesetih najdemo "več vernosti, več cerkvene wr-nosti, več dogmatične vernosti pri skjjlh, ki .so v slaMem družbenem položjtju. Manj vernosti,... in wč nevernosti' pa v slojih, ki .so v bolj.šem družbenem položaju." (157). Zanimiva je tudi ugotovitev glede vernosti uslužbencev: v dc\videsetih .se je vernost nižjih uslužbencev zmanjšala, vernost srednjih in visokih uslužbencev pa se je povečala. Ob teh sjioznanjih .se zdi domneva ;rvtorjev o večji konformnosti uslužbencev upravičena. Na podlagi več meritev ne/religioznosti v okviru .SJM otI 1968 do 1998 Niko ToS v .svojem drugem prispevku ("Religiozno.st v Sloveniji v medča.sovnih primerjavah") obravnava .sekularizacijski trend, ki je bil za Slovenijo značilen zlasti v .šestde.setih in .sedemdesetih letih. V »i.semde.setih .se je ta ustavil, prišlo je do nara.^anja religioznosti, zlasti v prvi p<)k)vici devetde.sctih, v drugi polovici devetdesetih pa .so znaki, da oživlja ircnil sfkularj/acijc. Potlobna iliiiamika spreminjanja rcligio/nosii je znaCiln.i /a celo zahodno livropo. kol liiili spreminjanje same vsebine relinioznosti: religio/nosi ljudi je ludi na Slovenskem vse manj cerkveno dogmatska, vse bolj svetna, zemeljska. Zinanj.5evanje ilogmaiiCnosii in naraščanje izbirnosii oz avtonomnosti ljudi ka/.e npr. odnos do .Svetega pisma; 1991 je 2K,9% vseh vprašanih .sprejemalo .stališie "Sveto pismo je božja lx'.seda in jo je ireba ra/umcti ilolK-sedno". leta 1W8 pa .se je delež tako usmerjenih ljudi /manjkal na 15.1%. l^odobno lahko sklepamo o stopnji zaupanja cerkvi: ti.stih. ki niC ne zaupiijo ali malo zaupajo cerkvi, je bilo 1991 52.1%. 199« jia 79.9"X., medtem ko se je delež tistih, ki v celoti ali precej zaupajo cerkvi od 1991 do 199« zmanjšal od .^6,9% na 11.2'V,; hkrati je narasel delež respoiulentov. ki .so prepričani, da im;i cerkev pre\eC nuHi. od »2,5% na 11,7%. Zgodovinsko o.s\eilitev jiodobe o ne/religioznosti v zadnjem desetletju 20. stoletja n:i SItnvn.skem nudi prispevek docenta za občo sociologijo in preikiv.itelja sociologije na Visoki šoli /a socialno delo v l.jubljani Sreča Dragoša "Katolicizem in klerikali/.em", v katerem swjo ugotovitev, ila je strategija KKC .«leile odnosa med cerkvijo in državo Sc vednt) nedorečena in "nej:isna v istih točkah kot pred sto leti..." (1«9). utemeljuje s podrobnim prik;izom CKilemike med ilr Ale.^em U.šeničnikom in dr. Janezom livangelistom Krekom. V tej |X)lemiki. ki je (»tekala 190«, je Ušeničnik zavrnil Ka-kovo pobudo o ločitvi cerkvv od države. USeničnikovo stališče pa je obvladtrt-alo držo cerkve skozi celo 20. stoletje in je aktualno tuili v devetdesetih, kar avior utemeljuje z analizo .stali.šč dr Antona Stresa. Na vprašanje "Ce bo sedanja cerkvena strategija sledila U.^eničnikovim smerni-c-am iz začetka stoletja, kak.šen oilziv lahko pričakuje Cerkev v slovenski javnosti?" avtor odgovarja, da "vvčinsko mnenje ni naklonjeno usmeritvam, ki jih danes poudarj:ijo cerkveni funkcionarji" (197), čeprav je večina Slovencev vernih. Avtorje«) domnevo, da dan:išnje ravn:inje Cerkve vključuje očitne elemente klerikaliz-ma. potrjujejo iz.sledki njegove precizne :in;ilize v.sebine kolumen "NiuS konieniar" v verskem tedniku l)ru/in:i oil i. januarja 199« do 20. jimij:i 1999 .Med vsemi analiziranimi be.sedili je namreč v tem času prispevkov s "kleronartKlnja.škim in mili-iari.stičnim stilom' (207). več kot pok)vica leh je na preseku religije s politiko. Od skupno 71 analiziranih komentarjev jih le 9 obr.ivnava solidarnostne teme. to pa je pciolog 1'avvel Zalecki. utemeljeno sklepata, ila so "državljani Slovenije izrazito manj religiozni oz. bolj sekularizirani kot Poljaki" (220). in ila je mogoče govx)riti o "precejšnji stopnji jioli-tične avtonomije .sloven.skih katoličanov" (21«). lako je npr v Sloveniji v manjši meri kot n;i l^jljskem navzoče sklicevanje jioli-likov na .socialni n:iuk cerkvv; v Sloveniji ni bil uveden verski pouk v javne šole (Oepr.iv .se takšne zahteve KKC na Slovenskem ponavljajo); pniznovanja državnih praznikov v Sloveniji ne vključujejo verskih elementov ittf .Avnirja na koncu navajata tudi ilej:ivnike razlik in poudarjata, da .so nekateri dejavniki "nedvomno zgodovinski: KKC si je na Poljskem v zgodovini pridobila bistveno drugačno vlogo kot KKC na Slovenskem. Medtem ko .si je poljska KKC pridobila velik ugleti in zaupanje zanuli svoje nacii>nalno obrambne vloge v zg(Klovini. je v Sloveniji... opazen tutli zgodtivinski spomin prebivalst-v~a na tri napake KKC - na protireformacijo. na pretivojni klerikalizem in na medvojne napake KKC v osrednji .Sloveniji. Slovensko prcbivalslU) jc bilo /alo v Času sotiali/.nia bolj vkljuCcno v evropsko svkiilari/acijskv proccsc kol poljsko in je danes bolj odporiKi na poi/kuse Tekaloli/.acijc' družbe kot poljsko prebivaiMvo." (22.^) Z:uiiniivo bi bilo navesti Se veliko podrobnih ugotovitev, ki so pomembno tako /a prihodnjo poKlobljono raziskovanje ki>i za ozavešCanjo pripadnikov slovensko družbe o tem, kje smo. kam (lahko) gremo, kaj hoOenio. kaj moremo itil. Olgovori na ta vpra.šanja so pomembni za vse tloIujoOe osebke, zlasti Ce nad njimi visijo enostranske posplo.Aono oznake. -S Podobami.. smo dobili dolo. ki omog(K^a zaniojovanje in empirično preverjanje različnih /elo poenostavljenih .sodb o religioznosti, o u.sclo predstavlja tudi nezamenljiv vir in spodbudo za prihtidnja raziskovanja toga kompleksnega i)ojav".i. in čeprav naj bi Slo za "izhodiščne Studijo..» ki .se ImkIo čez čas izoblikov-ale v obsežnojSe zaokrt)žone monografsko oMelave", bi bilo resnično Skoda, če no bi bilo t>bjavljeno že v loj obliki, kot meni ua-dnik N ToS (9). MUaiiJAZliHC .•\nton Gri/okl. »ogomil IVrfila Varnostne politike velesil Fakultola Zii družbeno vodo. I.jubljan.i 2000. 'i67 str l.SHN 961-23S-031-0 Sodobno varnost, to je ti.sto, ki jo v iKiločil-nih potezah opretloliiijejo spremoniono mednarodno ra/more po koncu hladno vojno, so kot paradigmo obravnava v treh tomoljnih konceptih: koi iiuliviilualno. nacion:iIno in meilnarodno. Njeno r.izuniov.mjo je loroj vse lx>lj izr.i/ito v|X'io v mednarodno okolje, s toni pa tudi njeno zagotavljanje vse bolj postaja ne lo pristojnost držav in njihovih zvez, temveč celotnega niotinarodnoga sistema. V njem .se. zaradi omonjonih sproinomh. vso boli kažo vodilna vlo};a jK-torico volosil: 7.1 )A. Rusije, združujoče se l-:vropo. Kitajsko in Japonsko. Celovita in podrobna analiza njihovega v.trnosinega obn:iSanja je preiLstavljona v najnovvjSem .slr)vonskom družboslovnem dolu z n:islt)viom "Varnostne politiko velesil". V njom avtorja, dr Anton Orizold in dr Bogomil Korfila. profesorja na ljubljanski M)V. s kombinacijo varnostnih in globalnih Študij na niotodolo.ško poenoten in vsebinsko izčrix'n način predstavita omenjeno problematiko in ji dodata Se anali/o .soočanja ZDA in R1-" v Arktiki ter poj{lavjo o vojaški ekologiji. S koncem hladno vojno .so jo niodnarotino varnostno okolje temoliito spremenilo, in to posloilično naa-kuje oblikovjinje now .se.s-law celotne svetovne moči in odno.sov mod globalnimi akterji. V tej .sestavi moči imajo trenutno odločilen položaj ZDA (njim je namenjeno prvo poglavje v tej knjigi), ki .so danes odin;i svetovna wiesila na v.seh treh tomoljnih p