Avtor zanimivosti: dr. Anton Polšak
COBISS: 1.04
Nekaj vsakodnevnih vremenskih 
pojavov: vlaga v zraku
Vlaga v zraku je gotovo zelo pomemben 
vremenski in podnebni dejavnik. Verjetno 
to velja tako za fizikalno (teoretično) kot 
aplikativno raven. Na fizikalni ravni mislimo 
zlasti na fizikalne lastnosti in zakone, ki 
veljajo za pline in kapljevine (npr. plinska 
enačba, zakoni termodinamike), pri aplikativni 
ravni pa na to, kako vlaga v zraku vpliva na 
vremenske prvine (npr. kondenzacija in nastanek 
oblakov, poleti pojav soparnosti ipd.). Drugo 
poimenovanje za vlago je vodna para, ki je bolj 
strokoven pojem, a pomensko enak.
V zraku je vedno nekaj vlage in še tako suh 
zrak ni brez nje. Količino vlage v zraku (v neki 
prostorski enoti) lahko izražamo na različne 
načine oz. z različnimi spremenljivkami 
(preglednica 1). Pri geografiji se največkrat 
srečujemo z relativno vlažnostjo, ker nam ta 
najbolj jasno pove, kako vlažen oz. suh je zrak.
Spremenljivka enota
delni parni tlak
- nasičen parni tlak
e [Pa], [mb]
E
absolutna vlaga ρ
v 
[kg/m
3
], [g/m
3
]
specifična vlaga q [g/kg]
razmerje mešanosti r [g/kg]
relativna vlaga f [%]
temperatura rosišča T
d 
[k][
o
c]
Preglednica 1: Spremenljivke za izražanje vlage v zraku. 
Absolutna in relativna vlaga
Absolutna vlažnost zraka pomeni dejansko 
količino oziroma maso vodne pare (vlage) v 
zraku, ki jo lahko izrazimo z gostoto vodne pare 
(ρ
v
) ali maso vodne pare v 1 m
3
 zraka ali delnim 
tlakom vodne pare v zraku (ρ
v
). Podatek nam 
pove, koliko vodne pare je v nekem trenutku v 
zraku oz. kubičnem metru. Ta je lahko različno, 
vendar je ne more biti več, kot je maksimalno 
možno pri neki temperaturi (rečemo, da je zrak 
nasičen z vlago). Tako je lahko pri 25 
o
C v zraku 
največ 23,1 grama vodne pare v kubičnem metru 
zraka, pri 0 
o
C pa le še 4,8 grama. Vrednosti 
lahko preberemo v posebej sestavljenih 
preglednicah ali spletnih računalih.
Relativna vlaga nam pove, koliko znaša 
dejanska vlažnost glede na največjo možno 
količino. Če je torej pri temperaturi zraka 25 
o
C v kubičnem metru 14,5 grama vlage (vodne 
pare), je relativna vlažnost zraka 63-odstotna. 
Navadno ugotavljamo, da višja kot je relativna 
vlažnost, bolj je soparno in obratno. Tako je na 
ekvatorialnih območjih relativna vlaga skoraj 
vedno nad 90-odstotna, v puščavskih območjih 
med 10- in 30-odstotna, a se tam precej 
spreminja čez dan.
Na ekvatorialnih območjih relativna vlaga skoraj 
vedno nad 90-odstotna, v puščavskih območjih 
med 10- in 30-odstotna, a se tam precej 
spreminja čez dan.
Slika 1: v puščavi Mojave (del k alifornije, nevade in 
Arizone) je relativna vlažnost preko dneva 10-30 %, 
ponoči pa naraste na okrog 50 %. 
Foto: Anton Polšak 
Rosišče
Rosišče je temperatura, na katero moramo 
ohladiti zrak, ki vsebuje določeno količino vodne 
pare, da pride do nasičenja. Podatke o rosišču 
najdemo tudi pri vremenskih napovedih naše 
državne meteorološke agencije (slika 2). Na sliki 
opazimo tudi, da sta rdeča in modra črta bolj ali 
manj narazen, kar imenujemo depresija rosišča.
147
GeoGrafija v šoli  |  12-3/2016
zanimivosti

Kdaj pride do pojava rose
Poglejmo primer. Predpostavimo, da se jeseni 
zrak s 60-odstotno vlažnostjo ohladi s 15 na 5 
o
C. Ali pride pri tem do pojava rose? V pomoč 
so nam razne preglednice ali spletne aplikacije 
(npr. http://www.rotronic.com/humidity_
measurement-feuchtemessung-mesure_de_l_
humidite/humidity-calculator-feuchterechner-
mr), ki kažejo oz. izračunajo točke rosišča. S 
preglednice razberemo, da je temperatura rosišča 
7,3 
o
C, kar pomeni, da se bo pojavila rosa. To 
velja še toliko bolj zaradi tega, ker se tla oz. 
rastlinstvo bolj ohladita kot zrak, pri čemer prav 
tako pride do nasičenja.
Kako si še lahko razložimo ta pojav? Praktično 
to pomeni, da ima kilogram zraka s 60-odstotno 
nasičenostjo pri 15 
o
C 7,7 grama vodne pare, 
pri 5 
o
C pa lahko ima največ 6,8 grama (če je 
stoodstotno nasičen). To pomeni, da se mora 
pri taki ohladitvi izločiti 0,9 grama vodne pare 
v obliki kapljic (zrak se nasiči) in končno se te 
kapljice pojavijo v obliki rose na rastlinah in 
drugih predmetih.
Podoben pojav je slana, le da ta nastane 
takrat, ko je temperatura rosišča pod 0 
o
C. 
Predpostavimo, da se zrak s temperaturo 10 
o
C 
in relativno vlažnostjo 40 % ohladi na –5 
o
C. 
Ali bo ponoči nastala zmrznjena rosa ali slana? 
Najprej preverimo, ali bo sploh nastalo kaj od 
omenjenega. Prvotno ima zrak 3,8 grama vlage 
v kubičnem metru zraka, pri –5 
o
C pa ima lahko 
Slika 2: Pravokotni 
termodinamični diagram 
kot del vremenske 
napovedi Agencije rS 
za okolje in prostor. tu 
prikazuje vertikalno 
sondažo temperature in 
temperature rosišča 14. 
januarja 2016 ob 5.35
h
 
po lokalnem času. Pod 
opombami je zapisana 
tudi poljudna razlaga 
grafikona. 
Vir: http:/ /www.arso.gov.
si/vreme/napovedi%20
in%20podatki/ 
(14. 1. 2016)
Slika 3: jesenska 
rosa na odcvetelem 
muhviču. 
Foto: Anton Polšak
148
GeoGrafija v šoli  |  2-3/2016
zanimivosti

največ 3,4 grama. To pomeni, da bo prišlo do 
kondenzacije vodne pare. Ker pa iz preglednice 
preberemo, da sta temperaturi zmrzovanja  
(–2,6 
o
C) oziroma temperatura rosišča (–2,9 
o
C) 
pod lediščem, pomeni, da bo nastala slana.
Podobno nastanejo oblaki. Pri adiabatnem in 
prisilnem dvigovanju zraka se ta zaradi nižjega 
zračnega tlaka v višinah ohlaja in temperatura 
zraka se na določeni višini zniža do temperature 
rosišča. Iz vlažnega zraka se začne kondenzirati 
oziroma izločati vodna para v vodne kapljice, 
kar vidimo kot oblake. Pri suhi adiabati se zrak 
ohlaja 1 
o
C na 100 m višine, pri mokri pa po  
0,5 
o
C na 100 m višine. O mokri adiabati 
govorimo takrat, ko se zračna vlaga kondenzira 
in se sprosti specifična izparilna oz. latentna 
toplota, zato je padec temperature pol manjši.
Pri suhi adiabati se zrak ohlaja 1 
o
C na 100 m 
višine, pri mokri pa po 0,5 
o
C na 100 m višine.
Običajni premer vode kapljice je le nekaj stotink 
milimetra, hitrost padanja pa 1 do 2 cm/s. Tako 
majhne kapljice med padanjem izhlapijo. V 
oblaku kapljice nenehno nastajajo in izhlapevajo. 
Dežne vodne kapljice so večje in imajo v 
povprečju premer 1 do 2 mm, le največje okrog 
7 mm, in s tem maso 0,2 grama (medmrežje 1). 
Težje oziroma večje skoraj ne morejo biti, ker 
se večje s padanjem razbijejo v manjše. Zaradi 
zračnega upora je hitrost padanja dežnih kapljic 
omejena in znaša za kapljice s premerom 5 
mm okrog 8 m/s. Zmotno je prepričanje, da so 
kapljice v obliki solze. Zlasti manjše kapljice 
imajo obliko kroglice, večje pa se zaradi zračnega 
tlaka precej sploščijo. Čeprav so vodne kapljice 
majhne, pa je lahko v povsem običajnem oblaku 
do več sto tisoč ton vode.
Primer
Vzemimo, da je debelina oblaka s premerom 
5 km 700 m, temperatura oblaka pa je 10 
o
C. 
Predpostavimo, da je relativna vlažnost  
100 %, kar pomeni, da je v m
3
 zraka 9,3 gr 
vodne pare. Koliko je torej vode v tem oblaku?
Izračunamo, da je v oblaku 127.800 ton vode. 
Ta praktično pomeni, če bi na zemljo padlo  
¾ vode iz oblaka v obliki dežja, bi to znašalo  
5 l vode/m
2
.
Agregatna stanja vode v atmosferi
Vlaga ali bolje rečeno voda obstaja v atmosferi 
v vseh treh agregatnih stanjih: v obliki plina kot 
vodna para, v tekočem stanju v obliki kapljic in 
v trdni obliki kot ledeni kristalčki ali snežinke. 
Pri prehajanju iz ene v drugo obliko se sprošča 
ali porablja veliko energije (preglednica 2). 
Vsi vemo, da nas izhlapevanje znoja na telesu 
močno ohladi, a koliko energije se šele sprosti 
pri kondenzaciji vodne pare v vodne kapljice 
(sproščanje latentne toplote oz. entalpije) pri 
nastanku oblakov.
Slika 4: Agregatna stanja vode in energijski pretoki.
Proces Energijska pretvorba
izhlapevanje (evaporacija) - 2,5 Mj/kg
utekočinjanje (kondenzacija) + 2,5 Mj/kg
taljenje - 0,3 Mj/kg
zmrzovanje + 0,3 Mj/kg
sublimacija - 2,8 Mj/kg
depozicija + 2,8 Mj/kg
Preglednica 2: voda prehaja v atmosferi iz enega v drugo 
agregatno stanje. Pri sublimaciji se porabi ravno toliko 
energije kot pri izhlapevanju in taljenju. 
149
GeoGrafija v šoli  |  12-3/2016
zanimivosti
Pri suhi adiabati 
se zrak ohlaja 1 
o
C 
na 100 m višine, po 
mokri pa po 0,5 
o
C  
na 100 m višine. 

Za praktičen primer bi bil zelo slikovit že opis 
navadne nevihte. Najprej voda izhlapeva, nato 
se kondenzira v vodne kapljice ali neposredno v 
ledene kristalčke, nakar nastanejo padavine. V 
velikih višinah je temperatura tako nizka, da se v 
nevihtnem oblaku padavine pojavijo najprej kot 
snežinke in šele nato kot dežne kapljice. Vidimo, 
da pri pretvorbah prevladuje sproščanje latentne 
toplote (kondenzacija, depozicija in zmrzovanje) 
in le v manjši meri poraba latentne toplote (npr. 
pri taljenju ledenih kristalov). Sproščena energija 
znaša tako kar nekaj sto ali tisoč terajoulov 
(TJ). Že samo energija bliskov ni povsem 
zanemarljiva, čeprav je neznatna v primerjavi 
z vso sproščeno energijo. Posamezen blisk ima 
namreč veliko moč (nekaj GW), a traja le kakšno 
tisočinko sekunde.
Snežinke ali ledeni kristali
Preučevanje snežink je prava znanost. S tem se 
ukvarjajo tako posamezni znanstveniki, med 
katerimi je gotovo eden vodilnih Kenneth G. 
Libbrecht (medmrežje http://www.snowcrystals.
com/), profesor fizike na Kalifornijskem 
tehnološkem inštitutu (Caltech), pa meteorologa 
C. Magono in C. W. Lee, ki sta leta 1966 objavila 
najbolj kompleksno klasifikacijsko shemo z 80 
Slika 5: oblike ledenih kristalov pri različni temperaturi in vodni pari, ki je potrebna, da kristali ostanejo v ravnovesju 
(da ne izhlapevajo in da okoliška vodna para nanje ne primrzuje). 
Po E. Magono (1966) in K. G. Libbrecht (medmrežje 2) priredil Anton Polšak. 
150
GeoGrafija v šoli  |  2-3/2016
zanimivosti

različnimi snežnimi kristali, kot mednarodne 
organizacije, npr. Mednarodna komisija z 
sneg. Ta je leta 1951 za sneg in led določila 
pogosto uporabljani sistem klasifikacije za 
trdne padavine. Sistem določa sedem glavnih 
vrst snežink: ploščice, zvezdni kristali, stebri ali 
stolpci, igle, prostorska ali razširjajoča drevesa, 
omejeni stolpci in nepravilni kristali. Tem 
sedmim vrstam so dodali še tri vrste zamrznjenih 
padavin: toča, sodra in žled (dostopno na http://
www.fmf.uni-lj.si/~zagarn/s_snezinke.php).
Pravijo, da na svetu ni dveh enakih snežink, 
kar skoraj gotovo drži, saj kristali rastejo na 
različne načine, vsem pa je skupna šestkotna 
(heksagonalna) prizma. Ta je posledica 
razporeditve vodnih molekul v ledu. Pogosta 
oblika lepo zrasle snežinke je šesterokraka 
snežinka v obliki praproti (zvezdni dendrit;  
slika 5).
Kdaj voda zavre?
Vemo, da je voda na našem planetu v vseh treh 
agregatnih stanjih. Toda ali res vedno zmrzne pri 
0 
o
C in zavre pri 100 
o
C?
Pri višjem tlaku voda zavre pri višji temperaturi 
kot pri nižjem tlaku. Tako zavre ob normalnih 
pogojih (1013 hPa) pri 100 
o
C. Splošno znano je, 
da v gorah skoraj ne moremo skuhati fižola, ker 
voda prej zavre in ne doseže temperature, da bi 
se fižol skuhal do mehkega. Tako je zračni tlak na 
Triglavu malo več kot 700 hPa, voda pa tam zavre 
že pri 90 
o
C (pri tem nismo znanstveno preverjali 
trditve, ali se fižol pri 90 
o
C ne skuha, mogoče je 
potreben le daljši čas kuhanja). Pri tlaku 473 hPa 
zavre voda že pri 80 
o
C, pri 123 hPa pa že pri 50 
o
C, nasprotno pa je pri tlaku 2000 hPa vrelišče 
120 
o
C (približno takšni pogoji so v ekonom 
loncu).
Trojna in kritična točka
Zanimiva je tudi t. i. trojna točka, pri kateri so 
v ravnovesju vse tri faze vode: led (trdna snov), 
tekoča voda (kapljevina) in vodna para (plin). 
Pri tem voda istočasno izpareva, zmrzuje in 
sublimira (prehaja iz trdnega v plinasto stanje). 
To se zgodi z vodo pri temperaturi 0 
o
C in 
tlaku 611,7 Pa (0,6 % zračnega tlaka na morski 
gladini). Pri 220 barih (22 MPa) in 372 
o
C pa ni 
Slika 6: nastanek ledenih 
kristalčkov (ivja) kot 
primer depozicije vodne 
pare v led. Podobno 
nastanejo snežinke, ko se 
vlažen zrak na hitro ohladi 
pod 0 °c.
Foto: Anton Polšak
151
GeoGrafija v šoli  |  12-3/2016
zanimivosti

več mogoče razlikovati med plinom in kapljevino 
(kritična točka).
Literatura
1. Črepinšek, Z., 2005, Agrometeorologija (študijsko 
gradivo za interno uporabo). Biotehniška fakulteta. 
Dostopno na http:/ /url.sio.si/maS (10. 2. 2016).
2. Hočevar, A., Petkovšek, Z., 1984, Meteorologija, 
osnove in nekatere aplikacije. Partizanska knjiga, 
Ljubljana, 219 str.
3. Kajfež-Bogataj, L., 1996, Vaje iz 
meteorologije. Biotehniška fakulteta, Oddelek 
za agronomijo, Ljubljana, 98 str.
4. Magono, C., Woo Lee, C., 1966, 
Meteorological Classification of Natural 
Snow Crystals. Journal of Faculty of Science, 
4/II, Hokkaido University. Dostopno na 
http://url.sio.si/kX9 (4. 2. 2016).
5. Medmrežje 1: http://vreme.prelog.org/
vreme/vremenski_pojmi.htm (12. 2. 2016).
6. Medmrežje 2: http://www.snowcrystals.
com/ (12. 2. 2016).
Slika 7: kristali ledu 
v obliki stolpca. 
osnova za kristal 
je heksagonalna 
prizma (označeno s 
puščicama). 
Foto: Anton Polšak
Slika 8: kristali v obliki pahljač in iglic. Pahljače so 
nepopolne, ker so kristali začeli nastajati na podlagi 
in ne prosto v zraku. 
Foto: Anton Polšak
152
GeoGrafija v šoli  |  2-3/2016
zanimivosti