Power, Minn., avgusta, Letnik 1. Katoliška vzgoja na Kolumbiji razstavi. Vzgoja, Solu, so predmeti, katere je premotrival tekom zadnjih let ves učeni svet. O vzgoji pisalo 8e je z vseh mogočih stališč, a "kala, nad katero so se mnenja cepila, bila je: naj ii bo vzgoja verska, ali naj bo neodvisna od vere. Vzgoja v prejšnih vekih 0£nejena na samostane in vseučilišča, je sedaj občna potreba narodov. Šole za vse, vzgoja za vse, je glasilo stoletja. Državna oblast potrebi narodov po vzgoji brzo Stregla. Državne očitne šole 11a-Btalo so po vseh naobraženih držaji, ker vlade so dobro vedele,da vzgoja mladine je najvplivnejša tvoriteljica narodovega značaja; da, kakoršen narod si želimo imeti, tako šole mu moramo dati. Pri tem šolskem podjetju pa je država imela le svoje koristi pred °čmi. Državno šole imele so biti j 8t''oj, v katerem se izdelujejo do-Wi državljani. Tudi cerkev je med značajem gojencev obeh šol, ; potrebo šol že davno čutila; o tem med vspehom, katerega imata obe jiiarn pričajo vseučilišča, katere je J šoli itd. in na ta način brez dvojic pred davnimi stoletji skrbno be napravi trajen utis tudi na one, gojila. A cerkev je imela in ima j ki so z enega ali druzega vzroka Kaj pa katoliške šole, če jih primerjamo državnim? Ali se lahko merimo ž njimi? Ali smo v svetni vzgoji za njimi? Ne. Vladika Ilen-nessv z Dubuque je rekel: ,,0e bi imel glas, ki bi so razlegal iz Novega Yorka do San Francisco, rekel bi tako-le: ,,Naše katolike šole dajo otrokom ne samo tako, ampak boljšo vzgojo v vseh strokah, kot državne". Čemu bi se z našimi šolami ne upali pred svet? Čemu ne bi smeli bogati, visokoleteči državni šoli pokazati, kaj zamoremo. Stopimo z našo katoliško šolo med svet, na Kolumbovi razstavi pokažimo sodržavljanom in tujcem, kaj zna in premore katoliška šola v Združenih državah. Tako so mislili vla-dike pri seji lansko leto, ko so sklenili pokazati svetu katoliško vzgojo na Kolumbovi vazstavi. Kaj nam bo ta razstava koristila? 1. Bodo predočila vsem razloček med državno in katoliško šolo, in po dejanju in da bomo razjasnili našim evropejski-n bratom, ki razstavo obiščejo, kako naj gredo na delo, da bodo tudi doma imeli tako izvrstne katoliško šole, kot jih imamo mL Hr Ugo mnenje o vzgoji kot drža- sovražniki katoliške šole. Va. Ona misli, da prava vzgoja je 'e ista, ki celega človeka vzgaja, *atera skrbi v isti meri, da se raz-Urn razbistri in volja vravna po klanskih načelih. Kakoršne so takošen bo narod, ki pride iz "jih. Narod brez vere je slab, to-raj je treba, da se vpeljejo v šole krščanska načela, katera naj bi ln'ešinjala vse misli in dejanja gojencev. Nobena šola ni zadostna, katera "kuša vzgajati telo ali um ali vest W verske podlage, kajti človek "i skrpan s posameznih delov, "topak stvarja jedno celoto. Toraj "aj se vzgaja cel človek, ali pa ^ode vzgoja polovična, enostran-^a, škodljiva. Cerkev se ne more sprijazniti z Mislijo, da mora vera izključena od vzgoje, kakor se tukaj godi vseh državnih šolah. Kakošna le vzgoja, kjer se ne sme govoriti besedice o veri mej šolskimi ura-kjer se ne sme govoriti o spo-tovanji, pravičnosti, pokornosti, 'jubezni, o zavisti in prevzetnosti, 0 sovraštvu in grehu sploh. Uči-tu'j se ne sme notranjega življenja ^jenca dotakniti, torej njogova uša z gojončevo dušo nikoli v f°tiko ne pride. V brezverski šoli ,1° učitelj le stroj in njegove zinož-'l0sti kot pedagog se ne mogo in 1108mejo pokazati. V amerikanskih davnih šolah je lnhljo učitelj še j_ako propaden in moralično po-^ai'jen bogotajec, vse jo dobro, u 1° skušnjo napravi. A »aši katolišni stariši, duhovni 111 Škofi bi fje, ne dajo se zapeljati, da 8vojo deco pošiljali v take šole. 'asi fes morajo davek plačevati za '•"■vne šole, vzdržujejo ob jed še svoje lastne župnijsko Letos imamo 3.500 katoliški! ^Pnijskih šol s 700.000 otroci,— eP° znamenje katoliške probuje-°sti. Baltimorski cerkveni zbor J(i "vedel v semenišča pedagogiko, aPovedal duliovnikom zidati ka-' ške šole, in katoličanom, jih ^pirati, ker vse katoliške župnij-0 šole so zidane z milodari. 2. Pokaže jasno milijonom razstavnim obiskovalcem velikansko delo, katero je cerkev storila v Zjedinjenih državah za razširjanje naobrazbe, tudi med najnižje in najrevnejše vrste amerikanskega prebivalstva. Olika in naobrazba imata versk princip za svojo podlago. Drugi namen razstave bo torej pokazati svetu, da prava ci- lizacija je le na verski podlagi mogoča. Razstava bo pomagala spreminjati napačno javno mnenje, vzgoji, katero sedaj Amerika zagovarja. Mnenje vlada svet, pravi angleški pregovor, in katoliška razstava ima biti dleto, s katerim bomo klesali javno mnenje. 3. Razstava bo razsvetlila učitelje in jim dala nov pogum. Tam bodo učitelji videli razne metode in njih praktično delovanje, tam se bodo z nova navdušili za pedagogiko, kot vedo in umetnost. Motimo se, če mislimo, da je šola katoliška, če nosi to ime, ali ker se v njej moli, ali ker se podučuje verouk. Šola je katoliška, če pedagog z otrok stvari ljudi po božji volji, prijetne Bogu in ljudem. Pedagogike se bodo učitelji na chicaški razstavi lahko naučili, da bodo potem z navdušenjem šli na delo za domovino in cerkev. Razstava bode nudila učiteljem priliko zbrati so v kongres, združiti se, organizovati se, posvetovati in ukreniti mnogokako modro za bodočnost. 5. Konečno upamo, da bodo razstava v Chicagi dala povod in začetek ,,katoliškemu pedagogi-škemu mesečniku (Magazin). Katoliških listov imamo — morda celo preveč, katoliških mesečnikov, tednikov itd. imamo v obilici, a nedostajo nam list, ki bi zastopal katoliško šolo. Neizmerne koristi bi nam bil, če bi prišel v prave roke, recimo v roke george-townskega vseučilišča, ali pa zje-dinjenim prvakom na pedagogi-škem polju. Tako hočemo in bomo svetu pokazali, da smo katoliki po duhu Domače novice. Potrjena postava. Harrison jo potrdil postavo o osemurnem delu pri j a v n i h delili. Ta odredba je spravila zvezni zakladni odbor v toliko nepriliko, da je prosil državnega tajnika za pravico, omenjeno postavo razlagati po svoje. Tower, Minil. Veleč. g. generalni vikarij J. F. Buli je odpotoval zadnjo soboto v Mesabo, kjer namerava otvoriti novo misijonsko postajo. V Mesabi biva razun drugih katoličanov tudi okolu J.00 Slovencev. Pretočeni ponedeljek je šel k duhovnim vajam v semenišče sv. Tomaža, Merriam Park. Jutri pride v Dulutli, v nedeljo bode pa mašoval v Two Harbors. V Tower se povrne v torek opoldne. — Slovenski dijaki seinenišč-niki so odšli pretočeni ponedeljek iz Towera. V nedeljo je imel č. g. F. Ks. B a j o c za Slovence mašo ob devetih, za Angleže pa ob jed-najstih. Pri prvej maši je slovensko pridigoval č. g. Bajec, dijaki so pa peli slovenske pesmi; pri drugej maši je angleško pridigoval g. F. Jager. Popoludne so bile za Slovence slovenske pete litanije ob štirih; pridigoval je g. A. V i 1 m a 11. Zvečer ob pol osmih so bile slovesno pete večernico za Angleže; angleško je pridigoval č. g. F. Ks. B a j e c. St. Pali I. Katoliško semenišče, za katero je daroval železnični magnat Hill 500.000 dolarjev, pričuo graditi. Meseca avgusta prihodnjega leta bode poslopje dodelano. Zavod bode obsezal 7 poslopij na nabrežju Mississippija. II ill je pregledal načrt ter ga odobril. Poslopja bodo stala 200,-000 dolarjev, ostalih 300.000 dol. uporabi se za šolske potrebo. V semenišče se vsprejmo mladeniči, ki se hote posvetiti duhovskemu stanu. St. Louis. Zadruga tesarjev in mizarjev sklenila je zahtevati od kongresa, da prekliče postavo glede nedeljskega zaprtja svetovne razstave. Imenovana zadruga naprosila je tudi vodstvo svetovne razstave, da naj izda oklic vsem delavskim zadrugam, katere naj bi vplivale na svoje zastopnike v kongresu, da se postava prekliče. (Ihic ago. •Chicaška razstava bo dobila iz državnega zaklada darovanih Sj?2^ milijona. Nakovali bodo 5 milijonov srebrnih poldolarjev. Pri tem se nadejajo, da bode gotovo vsak obiskovalec, posebno amerikanski, hotel imeti spominski poldolar. Zato hočejo napraviti kupčijo. Neka tvrdka jim ponuja za onih 5 milijonov dolarjev i? 7 milijonov pravega denarja. Prodajati jih hočejo po d0l«iju, če ne dražje. Homestead, Pa. Carnegie se še vedno ni pogodil s svojimi delavci. Po vseh tovarnah pitsburg-škega okraja delajo večinoma stari delavci. Prebivalstvo jo že sito štrajka in obsoja ravno tako Car-negiejevce kakor njegove delavce, ker pogodbo toliko časa zavlačujejo. Kansas City. Blizu Avguste so skočili i roparji na vlak St. Louis & San Francisco ter z revolverji v rokah primorali strojevodjo, da je ustavil vlak. Nato so se podali v ,,express"-voz ter so polastili denarja. Potnikov niso nadlegovali. Roparji bili so farmarji ir. Dou-glassa. Dasi so bili še le začetniki v tej stroki, vendar so v pol ure dosegli svoj namen. Prilastili so si $8.000. Norwalk, Ohio. Norwalsko okolico zasedle so kobilice popolnoma. Ovsena polja so vsa oglojena in pojedena. Vse so morali preorati. Richmond, Va. Mrs. L. Hicks, v jedijem izmed tukajšnjih predmestij. živeča vdova, vstrolila je svojo 161etno hčer. Zadnji čas nadlegovali so berači okolico in vznemirjali prebivalce. Zadnji večer ostala je pozno po konci in šivala. Začuvši stopinje pred hišo, vzame nabasan revolver in stopi k oknu, da bi se prepričala, kdo se klati okrog hiše. Mej tem stopi nekdo v sobo. Vdova se obrne in misleč, da se je priklatil kak bo-rač, vstreli — in umori svojo hčer. Krogla je prodrla skozi leva prsa v srce. Ko se je mati prepričala, da je usmrtila lastno hčer, hotela se je ustreliti, pa so jej sosedje zabran'li. San Diego, Cal. Več tukajšnjih Indijanov bode navzočih pri Ko-lumbovej svečanosti. Med njimi bodete tudi dvo Indijanki; jedna je stara 130 let, druga 120. Misijonar A. Ubach hodi po gorah in nagovarja Indijane, naj se prav mnogoštevilno udeležijo indijanskih iger. Eau Claire, Wis. Nek star, D. Moriarity, moral jo v ječo zaradi pijančevanja. Po neprevidnosti padel mu je ogenj iz zažgane pipe in provzročil požar. Prodno so ga mogli rešiti, je že zgorel. Iz New Brunswicka se je poročalo, da je nekaj oseb zbolelo za kolero in da jih je žo 20 na nji umrlo. Sedaj se je skazalo, da jo bila le liuda driska, ki ni imela nobenega znaka azijske kolere. Bolezen je provzročila slaba voda iz nekega ribnika. RUSIJA. Kolera še vedno razsaja po južnih in južnozahodnih gubernijah. V Moskvi je prebivalstvo jako zbegano istotako tudi v Pčtrogradu. V vseh okuženih okrajih zbolelo jo 15. avgusta 8.000 oseb in umrlo 4280. FRANCIJA nadaljuje boj proti duhovščini. Sedaj namerava odpraviti 7 nadškofij in 17 škofij, ki niso omenjene v konkordatu. (57 tujim jezuitom je zapovedala, naj v 24. urah zapuste francozka tla. ANGLIJA jo dobila novo mini-sterstvo z Gladstoneom na krmilu. Gladstone jo izkušen dvainosem-desetletni parlamentarec. NEMČIJA ho bode priredila v letu 1898 svetovne razstave, ker se cesar odločno brani potrditi kak odlok. Pač nimajo korajže, da bi so očitno pred svetom skazali. ITALIJA. Laški katoličani bodo imeli svoj katoliški shod, ki se bode vršil v Genovi od 12.-IG. septembra. IG. septembra se prične prvi shod katoliških razširje-valcev socijalističnih naukov, ki bo trajal do 19. istega meseca. TURČIJA jako skrbi, da bi se ji kolera ne razširila po evropskem ozemlju. Maloazijske okužene kraje čuva z vojaki, da se bolezen omeji kolikor mogoče. V Trape-zuntn so lmteli še zdravi prebivalci šiloma prodreti iz mesta, a vojaki so jih z orožjem nazaj potisnili in pri tem usmrtili 34 oseb. MEKSIKA. Delavci obojega spola trpe hudo lakoto ob reki Rio Grande. Veliko rodovin živi že nekaj časa samo o kaktusu in 1110-skitovem bobu. Otroci mrjo za mrzlico. Podporni odbor davsakej osebi na teden po štiri funte koruze, kar ravno zadostuje, da lakote ne pom rjo. Primanjkuje jim tudi obleke. V nekaterih krajih so cele družino brez vsake obleke. AZIJA. V Afganistanu se je 1 rod Hazara proti emiru in "V" STORE THE NEW 101 CLOTHING Company jo dobiti ta teden: Moške hlače po........50 cts. Overalls (povrhne hlače) po 20 ,, Rudarske škornjo po.. S? 1-25 ,,. Pridi in oglej si ! Spoznal bodeš, da prodajamo po najnižjih cenah. Glavna zaloga sukna. Najvarneje: li.ra.xii dolar! Dobro shraniš dolarje, če kupiš stenskih in žepnih ur, prstanov in druzih dragocenosti pri zlatarju A. uprl Zunanje države. AVSTRIJA. Kranjsko. Novo krajevno železnico nameravajo graditi od Domžal po moravški dolini do Vranskega; pri Žalcu se bode zvezala s progo Celje-Volenjo. — V Velikem Otoku pri Postojni je zgorelo pohištvo 11 gospodarjem. — V Toplicah so blagoslovili nov vodovod; iz Novega Mesta je prišel ,,Sokol" z godbo. Štajersko. V Ormožu je nad sodiščem vihrala 28. julija bela zastava v znamenje, da nimajo nobenega jetnika, a čez tri ure so že dobili nekega tatu.in zastavo so zopet spravili. Koroško.Toča je pobila po spodnji Ziljski in Podjunski dolini. Deževje obtožuje spravljanje poljskih pridelkov. Primorsko. Neka žena je bila tri mesece zaprta po nedolžnem; cesar ji je dal vslod toga 200 gld. kot odškodnino za zamujeni čas treh mesecev. pregovoril še nekaj druzih hribovcev k uporu. Emir jo z velikimi obljubami pridržal v zvestobi 20,-000 vojakov in jo namerava udariti po upornikih. Hitro jih ne bo moč ukrotiti, ker stannjejo v gorah, ki so 5-7.000 čevljev visoke. Za emira je položaj jako kočljiv. Kakor hitro bi bile v deželi kake spletke, bi udri i od juga Angleži v njegovo kraljestvo a Rusi na severu bi tudi ne dali čakati nase.— V Perziji kolera nič ne ponehuje. V glavnem mestu podavi po 00 ljudi na dan. Poti del prebivalstva je žo dosedaj žrtev strašne kugo. V tej deželi je živelo do letošnjega leta nekaj krivovercev nestori janskega veroizpovedanja. Sedaj se jo pa njihov patrijarh Makso Cliimon spreobrnil h katoličanst-vu in ž njim vred vsi njegovi pod-ložniki. Nadškof urmijski in opat menihov sv. Hormida sta prehodila goro in doline Kurdistanske in sprejemala nestorijane v katoliško cerkev. AFRIKA. V afriškej državi Kongo so začeli Arabci in zamorci- pustošiti in rušiti evropska posestva. Pomorili so žo več belih ljudi. Pravijo, da so se Arabci zato začeli bojevati, ker so derviši v Mekki proglasili ,,sveto vojsko", ki mohamedanom zaukazuje" pomoriti vse drugovernike. «T eweler-Sto 1* t-. Tu dobiš vedno izvrstno blago in po najnižjih cenah. Razun tega so na prodaj vsakovrstne hranilne omarice od $20-— naprej. Porok smo, da boš zadovoljen z ameri-kanskirni in švicarskimi urami. Entered at the Post Office at Tower, Minn, as second-class matter, April 7, 1892. Vabilo na naročbo AMERIKAN. SLOVENCA. Prvi in edini Slovenski časopis v Združenih državah Severne Amerike izhaja vsak Petek in velja za celo leto s poštnino vred za vse Združene države in Kanada po $2.50 (dva dolarja in pol,) za Evropo pa po $3.00 (tri dolarje) ali G gld. a. v. Naročnina so ima plačati po postavi naprej pošlje naj se z na-ročbo vred v pismu pod tem-le naslovom: V. Rev. JOS. F. BUII Amurikunski Slovenec T o w e r St. Louis Co., Minn. U. S. Amerika. AMERIKAN. SLOVENEC. The only Slovenie newspaper in the United States, published every Friday at Tower, Minn.. Subscription price for 0110 year for United States and Canada, $2-50; for Europe $3-00. Cena naznanil in oglasov: Jedna vrstica 10 cts.; joden palec na visočino mesečno $ 1-— ali letno §10-—. Oznanila naj se blagovolijo plačevati naprej. Advertising-Rates. Per line 10 cts.; per inch SI per month or $10-— per year All advertisements must be paid strictly in advance. Jos. F. Buli, Editor and Publisher. Kuverte s inn ii iiice izvršuje točno in cen6 Tiskarna Amer. Slovenca. Cerkveni koledar. Sobota, . avgst.: Jožef K. spozn.; N. Nedelja, 28. „ 12. pobink.; Avg. Evang,: O usmiljenem Samaritanu. I,u'k. 10. Ponedelj. 30. Torek, Sreda, Četrtek; Petek, 30. 31. 1. 2 sept. Obglavlj. Jan. K. Roza Lita., d. Rajmund, sp.; Iz Egidij, op-l Verena Štefan, kr.; Anton. Dvanajsta nedelja po binkoštili. Evangelij sv. Lukeža 10, 23-47. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Srečne oči, ktero vidijo, kar vi vidite. Ker povem vam,da veliko prerokov in kraljev je liotelo viditi, kar vidite, pa niso vidili; in slišati, kar vi slišite, pa niso slišali. In glej! neki učenik postavo je vstal,kteri ga skuša in reče: Učenik! kaj naj storim, da bom večno življenje zadobil? On pa mu je rekel: Kaj jo v postavi pisano? Kako bereš? On je odgovoril in rekel: Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svojega srca, in iz vse svojo moči, in iz vse svoje misli; in svojega bližnjega, kakor sam sebe. In mu je reko!: Prav si odgovoril: to stori, in boš živel! On pa je hotel sam sebo pravičnega delati, in je rekel Jezusu: Kdo pa je moj bližnji? Jezus pa je odgovoril in rekel: Neki človek je šel od Jeruzalema v Jeriho, in je padel med razbojnike, kteri so ga tudi oropali, in z ranami obdali, ter so šli in ga pustili na pol mrtvega. Primerilo se je pa, da je neki duhoven šel po tistem potu: in ga je vidil, in je mimo šel. Ravno tako je tudi levit, ko je prišel na to mesto, in ga vidil, mimo šel. Neki popoten Samarijan pa je prišel do njega, in ko ga je vidil, se mu je v srce smilil. In je pristopil in mu obvezal rane, in je vlil vanje olja in vina, in ga je posadil na svoje živinče, ter ga peljal v gostilnico, in ga oskrbel. In drugi dan je vzel dva ker jim vest pravi, da republikanski kandidaj, na podlagi takih osnovnih načel, kakor jih je podpisal republikanski shod v Miniioapolu, ne sme biti izvoljen. ljena in, da nimajo drugega namena kakor varati občinstvo. Uradna poročila pravijo, da je pričakovati za ozmino srednjo žetev, za jaro ušenico pa nepovoljnejšo od lanskega leta. Ako se je tudi letos porabilo toliko zemlje za setev, kakor lansko leto, tedaj lahko sklepamo, da skupni znesek v vseh državah no bodo presegal 480 milijonov buš.; to jo pa 132 milijonov buš. manj, kakor lansko leto. V tuje dežele ne bode kazalo izvažati ušenice, ker je inozemska potreba vedno večja. Sicer se od več strani ugovarja, da- se poman-kljej lahko pokrije z ostalo lansko ušenico, toda na to se ni zanašati. V noamerikanskili deželah glase se poročila ožetvijako nepovoljno, samo na Francoskem in v Belgiji obnesla se bode uše-nica bolje, kakor lani. Od kod bodo tuje dežele vzele potrebno ušenico, je velika uganjka, ker bodo Združeno državo težko več pridelale, kakor bodo same potrebovale. Kakor se torej kaže, pričakovati nam je precej slabe letine. Poskušanje s sejanjem lanu. Poleti lanskega leta poskušalo se je po ukazu poljedeljskega ministra po raznih krajih naše dežele, kako bi se obnesel lan. S tem se je hotelo dognati, koliko prediva in lanu bi se lahko pridelalo v Združenih državah in na katerih krajih bi se s pridom ob delovalo z lanom. Če tudi se ni prva poskušnja tako dobro obnes la, kakor je bilo želeti, vendar pokazalo se je, da se s časom na bolje obrne in, da se posreči priti po večkratnih poskušnjah do zaželje-nega namena. To bi bilo za Zdru žene države velike važnosti. V ta namen nakupili so troje vrst evro-pejskih semen za začetek. Nakupili so namreč rigaškega ali ruskega, belocvetočega holandskega in bolgijskega semena. Zadnja vrsta semen je iz rigaškega semena, ki dobro vspeva na Belgij skoin. Seme za nasejanje, razdelili so po vseh Severnih državah, za Maryland, Virginijo, Kentucky, za Oregon in za Kalifornijo. Da niso v naši deželi vrednosti lanu že poprej v poštev jemali, da se iz tega sklepati, ker pridobiva nje bombaža in volne stane mnogo manj dela in truda, kakor pridelovanje lanu in platna. Človeški duh pa nikdar ne počiva. Ko bodo resno mislili na to velevažno obrt ukrenili bodo vse mogoče, da se omogoči brez velicih stroškov iz delovanje platna. znašaj 30,000.000 in založim glav- vili mož, ki bi napravili mir Letošnja ušeničina letina. Od različnih strani pisal0 sc Je da letošnja ušoničina žetev ne' bode zaostala mnogo za h»18ko Na podlagi zanesljivih virOv hiliko rečemo, da so ona poročila izmia- nica vrhu tega še $ 20,000.000. Njihove delnice dado 12 odstotkov dividende in so večidel v rokah manj premožnih ljudi. Delavci so dobro plačani, poprečna letna plača je $ 600. Na dan služijo od $ 1-75 do $ 8. V tamošnjej hranilnici imajo delavci naloženega dva mili-ona dolarjev. Družba se nikakor ne balia, da ravna iz ljudoljubnosti; vse je vravnano na kupčijski podlagi. Jurij Pullman, družbeni predsednik, si misli: zadovoljni delavci store več in boljše, kakor nezadovoljni. Radi tega je zgradil mesto Pullman po najboljših zdravstvenih pravilih. Izvrstna kanalizacija se razprostira po celem mostu, hišo so pa zidane po najnovejših načrtih. Delavci plačujejo po teh hišah prav nizko najemnino. Družba tudi skrbi za ceste. Vse ceste v mestu in v bližnji okolici so najboljše, kar jih je sploh v Združenih državah. Prdsednik, gospod Pullman, je dal sezidati za svoje delavce lepo šolsko poslopje, cerkev, skladišče za prodajalce, knjižnico in gledišče. In vendar je vse to vrejeno ne iz dobrotno-sti, marveč samo iz kupčijskih ozirov. Kljubu nizki najemnini ima družba Pullman le velik dobiček t) d poslopiji, dežela pa ki je med mestom in Chicago, se je podražila od $ 400 na oralo do $4000. Družbena založna glavnica omo-gočuje, da družba daje delavcem med letom vedno dovolj dela tako, da delavci sploh ne čutijo, ako je v družbi kaka kupčijska nesreča ali ne. Ako vrhu tega "pomislimo, da vlada med gosp. Pullmanom in delavci v resnici pravo prijateljsko sporazumljenje, daje družbeni predsenik vedno pripravljen delavske spletke razvozlavati, zasliša-vati njihove pritožbe in jih razso-jevati, tedaj se ne bodemo čudili, da delodajalci in delavci žive že leta in leta brez vsakega štrajka v največjej slogi in sporazumnosti. drug za drugim pozg1 štrajkarji.Obljubil jim je po3 na dan. Do treh popoldan ogl se je 81 prostovoljcev. Toda, je bilo treba, da bi se bili sp1 jeli s štrajkarji, upadel je mu( pogum so se s pozorišča Proti večeru naprosil je soi Beck generala Doyle - ja za v obrambo lastnine železu'1 družb. General odposlal je 2 polka jakov v East-Buffalo. Kaj so opravili, poročali bodemo hodnjem listu. vc ,d da Izvrstna delalnica družbe. Pullmanove Ilomesteadski nemiri so dali veliko misliti delodajalcem, delavcem in politikom. Ravno med tem časom so se oči tisočerih obračalo v velikansko Pullmanovo delaluico kjer dela najmanj 12.000 delavcev. Polovico teh je nastavljenih samo v tovarni, druga polovica pa v znanih spalnih vozovih, v pisarnah i. t. d. Omejimo se le na onih 6000 mož, ki delajo v tovarni Pull- manu, 111. Pullmanova družba izdeluje skoro vse spalne vozove, kar se jih vozi po železniČnih progah naše države. Razun tega tukaj tudi izdelujejo tovorne vozove in vozove za ulične železnice. Vsak dan zapusti delalnico vlak z 40 novimi tovornimi vozovi. Na teden izdelajo po dva spalna vozova, za katera je treba najizurje-nejših rezbarjev, tapecirarjev in pleskarjev. Mesto Pullman, ki je popolna družbina lastnina, izdaja na leto po $8,000.000., delniška glavnica v Buffalu. Zadnji petek v ustavili so želez-niČni delavci pri Erie-Lehie, Vel-ley in Buffalo Creek železnicah svoje delo. Štrajkarji zahtevajo, da se čas dela zniža od 12 na 10 ur in plačilo med dnevom od 23 na 25 cts. in po noči od 25 na 27 cts. vsako mro zviša. Ker se delavci z imenovanimi železniškimi družbami niso mogli pogoditi, zapustilo jih je 500 svoja stališča, Kakor se navadno pri štrajkih godi, tako tudi tukaj. Štrajkarji skušali so preprečiti, da bi se drugi delavci nadomestili in so prov-zročili tako krvavo borbo. Štrajkarji napadli so več novo-nastavljenih delavcev in jih nekaj tako nevarno ranili, da so jih morali prenesti v bolnišnico. Prihodnji dan, v soboto, preprečili so puntarji ves promet na imenovanih železnicah. Napravili so tudi mnogo škode. Na več , krajih zažgali so železnične vozove. Zgorelo jih je najmanj 200 — med njimi tudi nekaj vozov za potnike. Na pomoč poslani redarji niso mogli napravti reda. Še novarniši je bil polžaj, ko so štrajkarji skušali prod mestom ustaviti osebne vlake. Vsled nalašč napačno premaknjenih šin, zaletel se je v nedeljo zjutraj nek oseben vlak v več tovornih vozov. Ker je vlak počasi vozil, potniki niso bili nevarno poškodvani. Priman-kuje nam prostora, da bi poročali o vseh posameznih nasilstvih. Pondeljek zjutraj razglasil je sodnik Beck v zjutrajnih časopisih, da potrebuje hrabrih in zaneslji- Dober nauk Štrajk zidarjev v Novem ^ je ravnokar potihnil. Za nas nimiv, kajti jasno nam kaif spričuje, kako nastanejo štn kako rastejo in kako se konf Štrajk se je pričel pri zidanj« vega sodišča, ker se je nek ii|ž' pri Jackson železni stavbi družbi branil plačati kazen v sku 50 dol., katero mu je na unija. S posredovanjem kom1 jev, ki so pri javnih delili, p se je kazen in štrajka jo bi nec. Komaj pa se je to na obrnilo, že je zvedla unija, v delu omenjena Jacksonova ba ljudi, ki niso v uniji. T" so je branila izpustiti ljudi od in nastal je bliskoma zopet štrajk. Nato jo prevzela žel® zveza ta boj od t\;rdke na-'1 sklenila vse kovače odpraviti" take k delu vzeti, ki niso sp;1 k uniji. Razjarjena unija je1 sklenila štrajkati proti vse«1 slopjem, s katerimi je bil v godbi predsednik zveze, J Council. Unija voznikov br& se je dovažati gradiva za zid" na kar je zveza založnikov o' vedala onim voznikom služb0 so bili pri štrajku. Nato je p1 unija nov štrajk proti tem z" nikom. To je pa bilo za op1 in druge delavce slabo. Ko s' lavci s svojim štrajkom trpeli de na plačilu skoraj jeden m'1 dolarjev in, ko so se posušil" denaraice unije, odpovedal' štrajk in vsak je skušal priti čim preje tem bolje na delot mu je bilo mogoče dobiti si"1 Samo po sebi se razume, da i"" niso mogli dobiti dela, ker drugi med štrajkom zasedi' mesta. Pri tem se ni gledalo plačilo in tudi ne, koliko bode delalo na dan, ampak to, da so vsacega delavca naj pristopi v kako unijo. To namero so pa delavci preprečili delodajalcem, kajti cevali so se na pravico, po sami odločijo, ali hočejo prist v kako unijo, ali ne. Nauk iz cele te dogodbe f ^ .i jasen: Podv2etniki nimajo i'11 pravice delavca prisiliti v unijo in delodajalci nimajo "l! pravice delavca odvrniti iz 1 unije. Ako bi obo stranki to deti hoteli, prihranili bi si i"1' denarja in neprijetnosti. set' i 1« 'i Delavske zadeve. Razmere med tovarničarjiv burgu in ,,Amalgated A»s' i tion" so se sprijaznile in pob0 Vsaka stranka je nekoliko 01 jala in preteči štrajki med že'£' škimi delavci tukaj in na v?''' so se preprečili. Petnajst rud'1'" jam se takoj spravi na delo,0 pa brž ko se popravi, kav med homatijaini poškodovalo se je začela 11. avg. predp0'' in trajala skoraj do 11. ure'^ dokler se niso sporazumeli i'1' čili plačila. Plača se zniža le v burškem okraju, brez dvoj^ bodo pristopili za ta odlok tfll varničarji v ,v jianški in * niški dolini. Po novi določbi ostale bodo plače nekaterih delavcev, kakor so bile lani. Le v ,,Plate department" znižale so se od 72 na 60 centov; delavci pri valcih dobe po $ 3 na dan. Carnegieve zadeve so ne vštevajo še sem. Med tem ko se še boj med Carnegicm in njegovimi prejšnimi delavci nadaljuje z vso močjo in z večjo trdovratno-sstjo na obeh straneh, sporazumeli so se tovarničarji v pitsburškem okraju in ,,Amalgated Association" radi plače. Da so se te homatije končale tako lepo, veseli se posredno od 25.000 d@ 30.000 delavcev pri ,,Amalgated Association," a neposredno kacih 100.000 družili delavcev. Pa ne le med delavci, ampak tudi med ljudstvom zlasti med malotržci je odkritosrčna radost. Upati je, da pristopijo v kratkem na stran pitsburškega okraja tudi ostali tovarničarji. Posameznosti o določbi plačila, nam niso znane. Toliko je gotovo, da izplačajo tovarničarji v ,,Pud-deklepartmentu" dosedanje plače, a delavci v ,,Polier department!!" se bodo morali vpogniti znižanju nekterih plač. One tovarne začno koj po popravi razdrtih strojev delovati. Samo v Pittsburgu dobi zopet okoli 30.000 delavcev delo. Prijazno sporazumljen je tovarn i-čarjev pri železu in delavcev pri ,,Amalgated Association "je do-brodejno uplivalo tudi na delavce v steklarnicah. Pri zadnji seji so se začela pogajanja radi plače. Upamo, da se vse obrne na dobro in potem takem pride zopet na delo 5000 delalcev. V Homesteadu hotel je iti pijan meščan, imenom Samuel Rogers mimo straže. Sražeči vojak ga je poklical po vojaško. Ko pa so ni zmenil za klic, predrl mu je vojak nogo z bajonetom. Ranjenec padel je na tla, prijeli so ga in zaprli. Rana sicer ni nevarna. Mož je štrajkar. Dogodek ni napravil hrupa. Scanton. Pa. Osemindvajset žensk, ki so delale v East Stroud-burgu v tovarni za svilo, *ostavilo je delo, ker fee jim ni dovolilo odpreti okna, kader je bil vroč dan. S tem štrajkom izgubilo je 100 ljudi delo. Filadolfija. V Crampovi ladijo-delalnici pričelo je 40 kotlarjev štrajk, ker so vzeli k delu neunij-skega delavca. Dali so mu delo, a ko ni mogel izpičati, da je v uniji, pobralo je 40 kotlarjev svoje orodje in šli so iz dellvnice. Zvečer so se zbrali ter poslali odbor do delavcev, ki so bili še na delu. Zahtevali so, da morajo delo zapustiti. Štrajkarje granitnih kamenarjev v Novi Angliji stalo je $ 3,000.-000 na plači. Steubenvillu, O., bili lo zaprti ,, Jefferson Iron Works," ker so se proti vili priznati ,,Amalgated Association." Po računu tajnika Culpa, ude leži se pri blagoslovljenju razstave okoli 100.000 mož pri meščanski paradi. Število milice in rednih vojakov, ki bodo tudi pri tej slavnosti, znaša 10.000 mož. Država Wisconsin je ukrenila, da so potrdi dan 29. maja 1893. na razstavi za ,,Wisconsin dan," ker bo 45 letnica, odkar je vspre-jet Wisconsin v zvezo republike. John Boyd Thaher, državni no-vojorški komisar za Kolumbovo razstavo, je predlagal, da bi se razstava odprla 5. maja bodočega leta. 5. maja namreč se je obelodanil na Lotrinškem spis Ameriga Vespuccija, v katerem se je prvič svctvalo, naj bi se novi svet imenoval Amerika. Pennsilvanija bode imela 150.000 metuljev v svojem oddelku na ogled. —- Odbor razstave države Novega Jorka, oskrbel si je 125 štirijaških čevljev prostora. Nameravajo na mreč predočiti sestavo kanalov to dežele. - Za svetovno razstavo se najbolj trudi iu najbolj krepko napreduje država Michigan. Dovoljena svota znaša 100.000 dolarjev pravijo pa, da bode država dala posameznim okrajem in mestom, kakor tudi zasebnikom v razstavni namen do 500.000 dolarjev. Svetovna razstava v Cliicagi. Skoraj celo madridško jubilejno razstavo odpošljejo prihodnje po- mlad v Chicago. Stavbarje celega svota povabili bodo k stavbarskemu kongresu ob času chicaške razstave. Kolikor bo le mogoče, obnesla se bo Montana s svojim rastlinstvom na razstavi. V omenjeni državi raste blizu 1000 različnih vrst divjih cvetic, od katerih so jih nabrali že 800. Največja amerikanska Zastava, kolikor jih je kdaj bilo, vihrala bode raz vladno palače v Jackson Parku. ■ . - Lov v amerikanskih ,,pra-gozdih". (Spisal M. V. V.) Za časa svojega bivanja v To-weru so nas je nekaj sporazumelo, da napravimo lov v bližnjih gozdih. S tem se nam bo vsaj nudila priložnost, natančneje spoznati kakovost gozdov, ter kaka .divjačina si išče pribežališča v njihovih kotih in skrivališčih. Pridruži se nam še rojak Slovenec, ki je lovec ,,ex prdfesso" (po poklicu). Določili smo 17. dan avgusta za naš nameravani izlet. Naš lovec nas pokliče zarano, da bi ne zamudili ugodnega časa za lov. Priskrbeli smo si pušk in tudi jedna dvocevka je bila med njimi za nevarnejše prizore. Privezavši si dušo z močnim zajutrekom, lovci baš potrebujejo itak več za bodoče težkoče, smo se napotili v ,,šumo". Vsega vkup nas je bilo 5 duš in poleg tega smo imeli štiri čvetero-nožne spremljevalce za pomagalce. Posebno dva sta bila tako čila, da smo jih morali privezati in voditi, da bi nam prezgodaj ne ušla v temno goščo. Pot nas je vodila poleg mesta v dolgo in široko razprostranjeno ravan, ki se po nekoliko vzvišuje. Poraščena je z nizkim grmičevjem in pokrita z navzgor štrlečimi kameni. Iz mesta izvažajo na ta prostor vsakojake smeti. Tu in tam še vidiš ostanke domačih živali, ki tukaj trohne in zemljo gnoje. Da se zrak preveč ne okuži, zato skrbe krokarji in vrane, ki se zbirajo v tolpah po okolici, katera jim ponuja zadostnega živeža. Dva izmed naše lovske ,,dejavne družbe" nista mogla kaj, da ne bi poskusila svoje roč-n'osti nad črnimi mrhojedci. Toda vrana jo zvita in prekanjena; brez vspeha je frčalo smodnikovo zrnje po čistem zraku. Dan je bil res krasen po nevihti in obilnem dežju prejšnjega dne iu minule noči. Toda svežega zraka nismo mogli do cela vživati, kakor smo želeli, vsled preobilih komarjev ali moskitov. Ko bi ti komarji bili naše navadne velikosti, bi že človek nič ne rekel, a ti požrešni krvosesi sJ mnogo večji od naših in tako silni, kakor bi se skušali za stavo. Kjerkoli dobi mesto, ne tipa dolgo, ampak piči, da bi človeku prišla solza v oči iz samega sočutja nad seboj. Teh komarjev je bilo toliko, kolikor jih še nisem videl svoj živ dan; kar rojili so krog glave. (Je ne bode druge divjačine, imeli bomo dovolj opraviti s samimi komarji. Sam nisem bil ud,,dejavno družbe"; njihov sem bil le toliko, v kolikor sem davil in moril strašne komarje, ki se pa niso dosti menili za to. Vendar sem se kljubu temu oborožil z najboljšimi očali, da bom vsaj videl, kako bodo drugi zadeli. Da bi imel vsaj nekaj opraviti, izročili so mi navezana lovska psa, ki sta me dobro vlekla zdaj nad zdaj pod pot. Pot je bila zelo zelo blatn ata; povsod so še stale mlake in luže od bivših nalivov. Posledi-.a je bila, da smo bili žo do dobra umazani, predno se je pričel lov. Slednjič jo pribrišemo do zaže-Ijenega kraja. Odvežemo privezana psa ter ja spustimo, kamor hočeta po svojem nagonu. IIura! to sta šla, kakor bi ju veter nesel. Kmalu so poizgubita v gošči. Lovci se razpostavijo vsak na odločen mu prostor. Z radovednostjo pričakujemo, kako bodo letali zajci iz svojih ležišč nam prod nos. Toda, nismo se malo varali; zajci so raje begali po goščah, kakor bi prišli na pot. Gozdi so bili pa tako gosti in mokri, da je kar kapalo z drevja. Ker niso imeli večinoma prave in trdne lovske obleke, ni bilo lahko in varno globoče prodirati, če so je kdo bolel še vrniti pri belem dnevu. Naš lovec ima v resnici pravo lovsko naravo. Brzo so izgubi v temnih sencah. Jaz, kot mrtev član lovsko skupine, sem otepaval le po komarjih ter se radoval krasne narave. Vse je tiho; le lajanje psov se razlega daleč po samotnih gozdih in kaka ptica z enoličnim vzletom in krikom moti grobno tišino. Prod nekaj desetletji jo morda še Indijanec natezal po teh gozdih svoj ročni lok, a danes ni več sluha ne duha o njih todi. Rdeče-kožec se je moral umakniti daleč posilnemu vseljenem Kar me predrami iz sanj močan strel iz pu ške. Bo že, si mislim; nekaj je že mrtvega. Po kratkem premolku se ponovi strel. Kmalu prileze naš ,,lovec" izza grmovja; na lovski torbi ima privezano divjo kokoš, ki jo bila najbolj podobna našej jerebici. Z drugim strelom je zadel tudi jedilo, a je ni mogel najti, zgubila se je v preraščenih tleli. Bilo je okolu desetih dopoludne. Žejalo nas je močno. Zato jo krenemo proti bližnji kmetiji, v svesti si, da dobimo tam pitno vodo. Privoščiti smo hoteli tudi želodcu kaj hrane, ker jo že zahteval dolžne mu plačo. Omenjena kmetija še ni stara, to vidiš po vsej zvunanjosti. Tudi še ne stanujejo tu ljudje stalno, marveč hodijo lo delat sem. Našli smo, kar smo poželeli,, namreč vodnjak s svežo vodo. Voda bila j« nekam kalna, vendar dokaj dobra. Ko se okrepčamo in odpočijem©, namenimo se znova lovit in sicer na drugem lovskem obrežju, to je po širnem gozdu, ki se razprostira krog one kmetijo. Hodili smo čez njivo, obsojano z repo ter prišli do močvirnatih tal, ki so pokrita z dolgo gosto travo. Proti poldnevu se je mokrota na drevju že posušila tako, da smo lahko vsi lezli v strahotne gozde. Gazili sino pod gostim grmovjem navzgor po poševnem bregu ter prišli do velikih skal, ki se vlečejo po tleh. Tu zberemo svoja lovišča. Vsak preži z nabito puško, le jaz Stojim kot priča, da poberem ,,kar pade". Psi se poizgube v različnih mereli. Pazno pričakujemo, dasi nas še vedno komarji mučijo, kaj bodo prišlo na ,,muho". Psi pri-pode nekaj divjih kokoši. Jedna se vsede blizu v gosto grmovje. Puška poči; drugi, začuvši strel se jarnejo glasiti, kaj je, ali je,,mor-to". Z zmago se strelec oglaša, da je padla jedna kokoš. Zopet vse potihne. Nenadoma se začuje puškin pok. ,,Halo, kaj je mrtvega?" ,,Zajec je ubit". Lovec prinese za pete dolgo-ulica. Zajci so tu nekoliko manjši od naših; tudi baje ni tako okusno meso. Nekateri izražali so željo, da bi radi prišli do vode, češ, da jih žeja. Šli smo torej pit, potem pa zopet hajdi nazaj za zajci. (Konec prihodnjič.) Bazne vesti. Dohodki kneza Bismarcka znašajo $ 250.000 na leto. * Rudarji izkopali so velike kosti blizu Jopkirm, Mo.; dr. E. O. Ilavey pravi, da so kosti Aine-rikanskega slona. Preiskovali bodo še dalje, in kar dobo odpošlje se v Chicago na razstavo. - V Švici so se razprodavale ure po vsem svetu, sedaj pa zaostaja Švica v tej kupčiji za Združenimi državami, kajti one razprodajo križem sveta vsak teden po 25.000 ur. * V Kansasu je nek plavalec po reki Missouri od Fort Leaven-wortha v Kansas plaval pet ur. Daljava med obema mestoma po reki je okolu 33 milj. * Gospa Lavinija Fillmore v Clarence blizu Buffalo je praznovala svoj 105. rojstni dan. Živela je tedaj pod vladami od Jurija Washingtona do sedanjega Benjamina Harrison a. * Iz Quebeca se poroča, da je nek kovač znašel že starim Egipčanom znano poslej pa zopet pozabljeno umetnost, utrditi baker. On pravi, da zamore baker napraviti tako trd, kakor jeklo. (Je je to res, bode dala iznajdba bakru ve Hko vrednost * Francozi namerujejo napraviti saharsko železnico, katera naj bi vezala Algerijo in Senegambijo. * Dota turške neveste znaša po prečno $ 1-70. * V Cliicagi se je peljal predsednik amerikanske baterijske družbe na sprehod z vozom, katerega je gnala elektrika. V vozu je sedelo pet osob; elektrike je bilo za tri konjske sile. Vozili so se mirno in brez vsake neprilike. % Izpraševaje krščanski nauk, vprašal jo nekoč kolonjski nadškof dečka: ,,Ali jezakramet sv. birme potreben za zveličanje?" ,,Ne vaša niilo'st," glasi se odgovor, ,, toda, kadar so nudi priliki, ne »me se opustiti." ,, Dober odgovor, dete moje,'' reče nadškof. Obrnivši so k mali deklici, vpraša /jo: ,,Ali je zakrament sv. zakona potreben za zveličan jej" ,,Ne, vaša milost, toda kadar se nudi prilika, ne sme se opustiti." Opornim. Mnogo je vprašanj, kako naj bi naročniki poslali denar, ki ne tnaša okrogle svote. Naznanjamo jim tem potom, da lahko {-in tudi £ dolarja v markah (stamps) pošljejo. ' Ob jednem pa prosimo č. naročnike, kateri svoje stanovanje spre-mono, da nam vselej po dopisnici naznanijo natančno novo stanovanje, in tudi prejšnje blagovolijo nam naznačiti. Uredništvo in upravništvo ,,Amerik. Slovenca.'' pod nadzorstvom sester sv. Benedikta Duluth, Minn. Zavod je pod posebnim nadzorstvom: Mil. James McGolricka, škofa v Duluthu. Dekleta lahko stanujejo v šolskem poslopju ali izven njega. Priučile se bodo vsega potrebnega za življenje. Pred vsprejemom bodo izpraševane v razmerju prejšnjega poduka. Šolsko leto ima dva polletja po 5 mesecev. Plačila: Za stanovanje in vzgojo, ki ob-seza branje, risanje, godbo, izgo-varjavo (Delsartov način), vsakovrstno pletenje in vezenje, šivanje, pranje iii kuho je plačati vsa cih 5 mesecev $80-—. (Je se hoče katera učiti umetno godbe in slikarstva, plača posebej. Zunanjo učenko plačajo po starosti od $2-$4 na mesec. Mlada dekleta, ki jih veseli stopiti v red sv. Benedikta, se tukaj vzprejemajo. Za nadaljna pojasnila se obrni na Sestro ravnateljico. "August Flower" Proti n e p r e b a v 1 j i v o s t i. A. Bellanger, lastnik vlivarne za peči, v Montagny, Quebec, piše: ,,Rabil sem Vaš August Flower proti neprebavljivosti. Olajšalo me je zelo. Priporočam ga vsem, ki bolehajo na neprebavljivosti, kot prav izborno zdravilo.'' Nasvet poletnim izletnikom. Ako hočeš napraviti izlet, od katerega bi imel korist za celo življenje, kupi si vožnje listke za znižano ceno, ki so naprodaj pri vseh glavnih železničnih postajah Združenih držav in Kanade via Northern Pacific železnica proti Yellowstone Natianal Parku, Po-cifičnem obrežju in Alaski. Izletniki imajo na Northern Pacific železnici ugodnost prve vrste v krasno opravljenih vozovih, jedilnicah in razkošnih Pullmanovih spalnicah iz Chicago, St. Paula in Minneapola proti Montani in Paci-fičnom obrežju brez menjave med potjo, in to zlasti v Pullmanovih spalnicah iz St. Paula in Minneapola v Yellowstone Park. Prizori med potjo so najdivneji, ki se sploh nahajajo v sedmerih državah, skozi katere teče železnica. Krasna gorovja, potoki, doline, jezera in planjave se vrste prav hitro jeden za drugim, da razvedrujejo turisti, ki se hoče zanimali za poljedelstvo, rudarstvo, obrtnost in druge zanimivosti, ki se nahajajo v obširnem Severo-zatonu. Slavnosten venec izleta v Se-verozaton je vsekako obisk gel-lowstone Parka, dežele gorkih vrelcev, naravnih (geysers) in krasnih sotesk, in Alaske ž njeniimi brezkončnimi morskimi, sneženimi vrhunci, indijanskimi vasmi in velikanskimi ledniki, Ako se želi kedo natančneje poučiti o tem nasvetu, m a lahko postreže Charles S. FEE, glavni agent za potovalce; N. P. R. K. St. Paul, Minil, z lično knjižico s podobami ,,Woonderland" in brošuricami o Yellowstone Parku in Alaski. E. Bergeron, veletrgovec, Lan-zon, Levis, Quebec, piše: ,,Rabil sem August Flower z najboljim sploh mogočim vspeliom proti neprebavljivosti." C. A. Barrington, mašinist in velekovač Sydney, Australia, piše: ,,August Flower je provzročil v tem slučaju popolno zdravje." Geo Gates, Corinth, Miss., pa piše: ,,Vaš August Flower se rni zdi najizvrstneje zdravilo na svetu proti neprebavljivosti. Bolezen me je skoro umorila. Rabil sem pa nekaj steklenk in sem ozdravel." G. G. GREEN, jedini izdelovatelj Woodbury, N. J. Na prodaj pri P. E. Dowling-u, lekarnarju. VI-2 •3T Išče so Kranjec v. imenom J ANEZ JURJEYEO. Komur bi bilo kaj znanega o tem, pred 8mi meseci v Ameriko oilSlem, naj blagovoli naznaniti upravni&tvu ,,Amer. Slovenca", koje dopošlje potem naslov njegovi družini v Ljubljano. Obleke za ta čas najbolj primerne!! 151?" V tem presežemo druge pro dajalnice. Spomladanske moške obleke po $6-— in višje. THE BOSTON. Pridi in pazi v čem ti zamoremo postreči: Mi imamo največjo zalogo v mestu in prodajamo po najnižji ceni. Anderson & Korb, Ely. THE BOSTON je pripravljen bojevati se! To poinenja, da le on zniža cene in tako pomaga ljudem. Prošnja. Občina Hočevje v župniji Do-brepolje, Dolenjsko, bi rada postavila novo cerkev na čast sv. Jožefu. Ker so pa obča:«:i večinoma revni ljudje, se obračajo do svojih amerikanskih rojakov, zlasti do Dolenjcev, naj jim z dobrovolj-nimi darovi pomorejo. Vsak dar bode s hvaležnostjo zapisan v knjigo dobrotnikov. Darovi se lahko pošiljajo na uredništvo ,,Amorikanskega Slovenca," ki bode vse poslalo na določen kraj. k Zaloga peči, mnogotere železnine, kosi-tarekega blaga; zbirka olja in barv, stekla, okvirov oken in vrat. jggT' Vsakovrstno sobno opravo uljudno priporočamo. Mnogo mičnega branja in krasnih igrač po najnižji ceni pri J. I). Murphy. J Un čo vsakdanje noše po 05 ct. se dobijo i samo pri THE BOSTON. Najboljša obuvala za meščane in rudarje, fine srajce, spodnjo obleko in ovratnike (neckties) in dr. dobiš po najnižji ceni po različnosti blaga pri Anderson & Korb — Ely. Okusnega sadja in raznih sladic (candv) se dobi pri J. D. Murphy. M. WEINZIERL & CO., Urar in trgovec z veliko zalogo zlatnino in srebrnine. Prodaja in popravlja ure zanesljivo in po nizki ceni. ELY, MINN. Jra Clii Največja in najboljša zaloga obleke, obuval, kovčegov in torb so dobi pri: GEUMAN AMERICAN MAX SHAPIRO, - mesar, prodaja vsake vrste frišno in soljeno meso, kakor tudi ribe, perutnino in frišne klobase po tako nizki ceni kakor drugod. Tam se občuje nemško. Overalls! Povrhne hlače po najrazličnejših conah in kakovosti blaga je dobiti pri THE BOSTO.N. Pojdi k J. D. Murphy po zabavno gosli, piščalke ali orgljice nasproti ,,National-Bank," I tx mum Podpisani priporoča svojo, slovenskemu občil'.jtvu dobro /.mino gostilno vsem v Ameriko prišlim, kakor tudi v Evropo se vračajočim Kranjcem, k je zmirnj izvrstno in po najnižjih cenah postreže. Razum tega prodaja tudi sloven-sko-angleško slovnico za samo-pouk v angleščini po 40 centov komad in tudi več družili slovenskih poučnih in zabavnih knjig. Da vsakteremu dobro postrežem, dokazuje okolnost, da stojim z v obče znanim gospodom Pavlinoin v Ljubl jani v zvezi Tudi denar pošiljam v Evropo po najnižjih cenah in najhitreje. D. BLOETE 116 Greenwich Str. New-York. Dulutii and Iron Range ŽELEZNICA. op. čas Postaje 'Stations' POP- 12:00 prill. Duluth odh. ,'1:1.-) 10:,r>4 Two llarbors " 4:25 !):10 " Mesaba " (1:01 8:22 Tower 0:52 7:10 od h. Ely prill. 8:05 ELY MINN. FIRST ]VATI< XEVAJ. BAIVK. Tower, Miim. G-lavnica, - $50,000, H. A. WARE, predsednik. I). H. BACON, podpredsednik. G. A. WHITMAN, blagajnik. Ravnatelji: D. H. Bacon, L. MondenhaTl, II. A. Ware, A. D. Thomson, T. J. Davis. Obresti se plačujejo od dneva vložitve Menjice se splačujejo in vplačujejo. & prodaja vse vrste železnino, peči, cinkove posodo, barve, olje, steklenino, kit, vrata iti raznovrstno oklepje. Dr.Kingo\ a nova iznajdba. Stalo te ne bo nič ti bo gotovo olajšalo kašelj, prelil ajenje, vratne, prsne in pljučne bolezni. Porok smo, da ozdravi dr. Kingova nova iznajdba proti jetiki, kašlju in prelilajenju, sicer povrnemo der nar. Oboleli na gripi so našli v njej pravo zdravilo. Poskusi jedno steklenico na naš račun in zvedi sam. kak (j izvrstno zdravilo je Steklenke za poskušnjo se dobe zastonj vNels & Bensonovej lekarni. Velike steklenke po 50 ct. ili ELECTRIC BITTERS. S. II. Clifford. Newcasel, Wis. je bolehal za trganjem in revma-tizmom, bolol ga jo želodec, uno-malo so se mu jetra, teka ni imel, sušil se je od dne do dne in slabel na močeh. Tri steklenke Electric Bitters so ga ozdravile. — Edward Scliepherd, Harrisburg, 111., je imel osem let po nogah hudo mehurje. Rabil je tri steklenke Electric'Bitters in sedem škatljie Buc-klinve zdravilne arnike in njegve noge so zdrave. — John Speaker, Catawba, O., je imel na svoji nogi pet velikih turov; zdravniki so rekli, da so neozdravljivi-. Jedna Steklenica Elektric Bitsrs in škat-ljica Bucklinove zdravilne arnike, ste ga popolno ozdravile. Cena steklenke samo 50 cts. Nels J. Benson, lekarničar. Zravilna Buckllnova arnica. Ona je najbolje in gotovo zdravilo na svetu za rane, spahnenje. mehurje, otekline, revmatizsm, mrzlico, hrasto, razpokane roke, ozeblino in vse lcožnate izrastke. Porok smo, da bode kupce zadovoljila, sicer denar povrnemo. Cena škatljico 25 cts. Na prodaj pri Nels J. Benson. ŽIVI SAM IN PUSTI DRUGIM ŽIVETI! raznovrstnih zelenjav, kakor tudi sadja in sladčic, pomeranč, ovočja, najboljših smodk, tobaka, lepih pip, pijače treznosti, mošta (pop), in vseh kuhinjskih potrebščin. Slavnemu občinstvu se kar naj-uljudneje priporoča Ignac Tancig a* m na Največjo zalogo v mestu ima & Korb BRICK BLOCK, ELY Suho robo in obleke, obuvala, klobuke, čepice (kape); Goceries ali jedilna prodajalnica i. dr. MINN. ME^T: MARKET našo izvrstno zalogo in največjo izbirko mešanega blaga. Mnogo narejenih prazničnih in delavnih oblek, klobukov, čepic (leap) in vsakovrstnih obuval. Vse vrste srajco in rokovico nogovice, in sploh vse spodnje in zgornje obleke prodajajo po najnižji ceni. Pridite in poglejte! Vse uljudno povabljujemo. JT. «T. MUKNIK Ac CX >., Tower, IVIiim. TOWER MINN. J. li. NOBLE, M. 1)., Z T> H AV TV I K, Office nad Benson-ovo lekarno. TOWER. - MINN. Na prodaj frišno, soljeno in snlio meso iu knretna po nizkih cenah pri M. Grube Tower ELY W. 1 SHEPHARD & CO., železnino, kakor n. pr tudi mize PRODAJA peči, kuhinjsko posodo, in raznovrstno orodje;, stole, omare in drugo hišno opravo. TOWER, MINN. Oliass«, McNaraara, prodaja po najnižji ceni: Predno se kani napota ljudje navadno žele poizvedeti, l«) kateri železnici bi se najbplje vozili, potem si pa kupijo vožnje listke za ono, ki jim nudi najboljo postrežbo in je najhitreja. Kadar se toVaj podaš v Chicago, ali kamorkoli na Vstok., preskrbi se z zemljevidom in vožnjim redom ,,"Wisconsin Central" železnice. Vlaki na tej progi so vsi preskrbljeni z mehkimi sedeži, njihova oprava je spopolnjena s Pullma-novimi spalnicami, z elegantnimi saloni in jedilnicami po najnovejšem načrtu in narejene samo za našo progo: v svoji opravi so izbrane, v vravnavi priročne in pripravne in na vse strani tako popolne, da jih nič ne nadkriljuje v komoditeti in elegantnosti. Splošna sodba je, da so naši jedilni vozovi najizvrstneji, kar jih je bilo do sedaj sploh vpeljanih, zaščk nikl te železnice imajo nanje obrnjeno vso pozornost. Hrzovlaki po progi ,,Wisconsin Central" odhajajo iz Minneapola vsakdan ob 12-43 popoiudne in (>'25 zvečer, iz St. Paula pa ob 1'30 popoiudne in 7'15 zvečer in imajo priročno zvezo z vsemi vlaki iz juga in jugozahoda. Zaradi vožnjih listkov in vožnjega reda, ali če si hočeš zagotovili bol jše prostore, obrni sena G. F. McNElEL, C. T. & T. A., Minneapolis, Minn., ali na JAS. C. POND,, občnega agenta za potovalco in vožnje listke, Chicago, III & M Cd. prodaja raznovrstne denarne omare, katere so varne pred ognjem in tatovi. živo apno, premog noterno krmo (futer) domače živali. seno m raz za O HAS, I.ANO, Photograph, Tower, Minn. izdeluje: fotografije vsako versto in velikosti, vsak čas po nizki ceni in delo dobro dovrši. JAKOB SKALA, Tower, - >1 imi. Velika trgovina z mešanim blagom in kuhinjsko posodo. NIZKE CENE! HITRA POSTREŽBA Uljudno vabimo meščane, darje in gostilničarje. ru- 131 Jefferson Ave. Detroit Mich. John J. Holmes ravnatelj. Browiiell & prodaja sveže, soljeno in suho meso, mast, perotnino itd. Ostrigo in divjačina ugodna. ELY - - MINN. M. Vail ELY, MINN. VELIKA ZALOGA železnino, lesenega in hišnega orodja. Tu se dobe po najnižji ceni: peči kuhinjska posoda, barve, okna vrata, mize, stoli, postelje, omare in sploh vse rudarjem in gojzdar jem potrebno orodje. Oskerbljuje tudi r a k v e pogrebe. HOTEL SHERIDAN, Tower, Minn. Dobra postrežba. Izvrstna jedila Nizke cene. Uljudno se gostom E. priporoča E. BARNIDGE. Rešil je strojevodja. Harry Miller j a, strojevodja, bivajočega v stanišču Norris v Duluthu, je nadlegovala štiri ali pet let obupnost, nervoznost, brezspalnost, glavobol, hrbtobol, mišična slabost in mrzel, lepljiv pot. Štiri mesece prej, ko ga je začel zdraviti dr. Speer, je bil prava reva, uničeno mu je bilo mišičje in živčevje. Sedaj pa je popolno zdrav in je pripravljen iti vsak trenutek pred sodnika in priseči, daje vse zgoraj povedano res. l)r. Speerova pisarna je v New Jork block v West Superior. Bori sledeča spričevala izmed mnogih, ki so nakopičeni v nasoj pisarni od dobroznauih ljudij. ,,Zelo me veseli, da dodam še svoje spričevalo k drugim o sposobnosti dr. Speera. Storim to radovoljno, ker sem uverjen, da je moja krščanska dolžnost, kot uda Mladeniške krščanske družbe in Epworthove zveze, dati svojo zaupnico zdravniku toliki-sposobnosti, kakor je dr. Speer, da se tudi drugi okoristijo ž njegovo spretnostjo. Dve leti so me mučile najhuje bolečine; nisem mogel niti delati niti spati; tako sem bil dognali, da sem se bal blaznosti življenje samo se mi je zdelo breme. Več zdravnikov, katere sem prašal za'svet, mi ni moglo nič pomagati; mislil sem, da na zemlji ni več zdravja zame. V svoji obupnosti sem prašal za svet dra Speera, o katerem mi je pravil moj prijatelj, da je j ako spreten, bistroumen, in da ima čudovit uspeh pri zdravljenju. Kakor se utapljajoči prijema za slamico, ravno tako sem se jaz oklenil prijateljevega nasveta. Ko me je zdravil nekaj tednov, SEJI OZDRAVEL POPOLNO in se veselim svoje naravne moči. Zdi se mi, da bi zlahka delal neprenehoma; jed mi diši, spim tako mirno, kakor otrok. Na-vdaje me hvaležen čut, kakorsnega zamore imeti samo človek, ki si je v s vesli, da je bil ravno otet iz smrtnega žrela. Spretnost, ki jo je pokazal dr. Speer v raziskavanju mojega slučaja, je biia čudovito jednostavna; zdi se mi, da mu je bila bolezen jasna, kakor dan. Pripravljen sem to spričevalo potrditi s prisego vsak trenotek. Iz srca sem hvaležen, da me jc roka Previdnosti dovedla do tacega zdravnika. FRED J. IIA YEN 315 Bluff Street Marquette." Marquette, v dan 25. februvarja 1892. Na kogar bi merilo. — Pred kakimi osemnajstim meseci sem imel prav veliko luidih turov po nogah in se nisem mogel sprehajati. Prašal sem za svet najbolje zdravnike v Chicagi in drugod, ki mi pa niso odpomogli. Obupal sem skoro popolnoma da bi kedaj ozdravel. Zapazil sein slučajno naznanilo v časniku o dr. Speeru & Co. in čital spričevala od dobro znanih ljudij. Slednjič sem se odločil, da se mu dam v zdravljenje, in glej, komaj me zdravi kaka dva meseca, že lahko z gotovostjo trdim, da sem skoraj popolnoma zdrav. Svetoval bi'vsakej osebi, ki boleha na kakej bolezni, da se zateče k temu zdravniku. GEORGE CRAIG, sr. 210 Jackson Street, South Marquette. FILIJALE — 517 Genesee Avenue, Saginaw; 146 Washington Street, Marquette, Mich.; 415 Second Street, Ashland, Wis. OKNA, TRATA, STEKLO IN BARVE. Izvrstna zaloga raznovrstnih rudarskih in tudi gojzdarskih naprav. Oskrbljuje rakve in vse k pogrebu potrebne reči. Towex*, Minn. Znate li«? da Vaš dolar pri IRON RANGE CASH STORE ho več izdal ko drugod. SI 00 ukupi 30 vati. najboljše kotenine. $1.00 ukupi 15 vati. kambrika. $1.00 ukupi 10 lb. dobrih breskev. $1.00 ukupi 30 lb. obdelanega ovsa Gotovo ako potrebuješ obleke ali obuvala manufakturnega blaga ali groserije sena ali (futra), ali karkoli druzega, vse po ugodni ceni dobiš pri - FILEW00D & CO., prodajalec svežega in soljenega mesa,. Divjačino, kuretno in ribe je dobiti ob poletnem času na izbiro. Pivarniška družba Iron Range prodaja izvrstno kuhano in prav čisto uležaiio pivo. O. H. OPPEL prodaja aV SOTVS, na debelo in drobno manufakturno blago, obleko, pokrivala kakor tudi obuvala. Obilna zaloga za rudarje in drvarje. Čolni in indijanski izdelki. -o K I T T O. o ZALOGA VSAKOVRSTNEGA posebno RUDARSKE OPRAVE. HIAdA dozidan'1 opremljena z vsemi hoče, da bo kuhala najbolje Pivarna je ravnokar šimi iznajdbami. Skrbeti mesto in sevprozaton. Naročilom bode ugodila vestno in točno. novej-pivo za TOWER M. FINK. ravnatelj MINN. Tower Meat Market. Tu prodajamo: frišno in soljeno meso, .okusne klobase in čisto mast i. t. d. Pridite in poskusite ! J,. M. CHRISTIAN. CITY MEAT MARKET,, TOWER, MINN. NAJVEČJA ZALOGA MESA. Vsak dan '/išno goveje in prešičje, kakor tudi suho meso; pa tudi klobaso in perutnino priporoča uljudno "W". JrL. IMIoGO-meicle.