Dr. Eduardo Missoni UbomiSka revija letnik XL!X 2004 550 SIT 7 2 POTEPANJA STROKOVNO 26 28 29 30 32 34 36 37 38 40 40 Nasveti za vodnike Orientacija Taborniška fotografija Dnevnik učitelja kitare Izleti v naravo Astronomija Predstavitve rodov Kosobrin Kombinacije Vozli Metode RAZVEDRILO 41 Črna luknja 42 Faca 44 Dotik 45 Ježkov kotiček 46 Stric volk 46 Igra 46 Rebus 47 Nagradna križanka »! F5t|:Homa| Sinigajda - SiNi * ■ 4 7 10 12 Intervju Tabor na obisku Naboj Močne ukane 4. - 5. december ZNOT (Rod skalnih taborov) saso.jenko@siol.net Domžale rst.rutka.net predvidoma Luč miru iz Betlehema 11. in 12. december Po Sloveniji 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 8. januar Glas Jelovice (Rod svobodnega Kamnitnika) Škofja Loka glasjelovice@rutka.net 28. - 29. januar ZOT (Rod XI. SNOUB) Maribor zot@rutka.net [november 3 AKTUALNO V.D. glavnega in odgovornega urednika: Aleš Cipot Pomo~nik urednika: Miha Bejek Urednik fotografije: B Urednica priloge Medo: M Urednik priloge Gozdovnik: A Predsednik izdajateljskega sveta: I Novinarji in sodelavci: Barbara Bačnik, Maruša Baša, Aljoša Bizjak, Sergeja Bogovič, Jure Brankovič, lina Bržan, Borut Cerkvenič, Tanja Cirkvenčič, Ajda Drozg, Miha Eder, Blaž Kovačič, Jernej Kovačič, Frane Merela, Dnšan Petrovič, Lektoriranje: Marta Lešnjak Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije, Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije. NASLOV UREDNIŠTVA: Naslovnica: Tomaž Sinigajda - SiNi NABOJ 2004 - z nasmehom na obrazu in polno glavo idej, v nov dan naprej." 13 Taborni{ke novice 16 Tema meseca 20 Starostne veje 21 Evidence 21 Gozdna {ola i " ** 22 Mednarodne strani 23 Od rodov 20, fax 01/4301-477, e-pošta: tabor@rutka.net, info@zts.org. WWW: http://www.zts.org. Cena posameznega izvoda je 550 SIT, letna naročnina je 4700 SIT, za tujino pa letna naročnina s pripadajočo poštnino. Transakcijski račun: 02010-0014142372. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Upoštevamo samo pisne odpovedi do 31.1. za tekoče leto. Revija izhaja vsak prvi petek v mesecu. DDV je vračunan v ceno. Grafična priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana. Tabor je tiskan na papirju SORA mat lux, proizvajalca Goričane, Medvode d. d.. Številka je bila tiskana skupaj s prilogo v nakladi 3800 izvodov. Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana. Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 792. ISSN 0492-1127 Smo res čudaki v smešnih oblačilih? I V Temi meseca načenjamo novo/staro problematiko. Skrajni čas je, da povemo besedo ali dve o taborniškem kroju. Pa ne mislimo samo pljuvati po kroju, čeprav bi si kakšen kos naše uniforme to pošteno zaslužil. Poleg opozarjanja na pomanjkljivosti in napake predlagamo rešitve. Ali vsaj nakazujemo pot. Na pomoč smo priklicali strokovnjakinjo s področja oblikovanja modnih oblačil in dodatkov. Zal pa oblikovanje nove taborniške uniforme omejujejo predvsem denarna sredstva. Če želimo s spremenjeno uniformo obleči večino članov taborniške organizacije, si ne smemo privoščiti predragih oblačil. A trenutno stanje postaja tragikomično. Sram nas je v taborniškem kroju stopiti na ulico. Tega nikakor ne sklepajte po starejših grčah, temveč po obnašanju GG-jev in PP-jev. Oboji so dober kazalec, da je z našo uniformo nekaj pošteno narobe. Zato se ne čudite, če boste ob branju opazili, da ne razmišljamo o tem, spremeniti kroj ali ne, ampak o tem, kaj in kako spremeniti. Mogoče pa se bo tabornik nekoč celo približal policistu in vojaku v vlogi ženskega fetiša ©. Še prej moramo neizpodbitno ovreči nam neokusno šalo o definiciji tabornika, ki je definiran kot čudak v smešnih oblačilih ©. Menda obstaja še hujša varianta te definicije. Dotaknimo se še enkrat prejšnje teme meseca. Zelim poudariti izjavo načelnika ZTS, nad katero bi se morali samokritično zamisliti: "Namesto da bi obdelovali veliko njivo, obdelujemo 86 vrtičkov in skrbno skrivamo izkušnje in znanje, ki ga imamo." Pa se bo karkoli spremenilo v zavesti večine naših "poslancev"? Ne verjamem (izjemam se opravičujem). V oktobrski številki smo seje starešinstva resda prijeli "na zobe". Še eno pikro dodajamo v tokratni nagradni križanki. Ne norčujemo se iz oseb, saj to ne bi bilo pošteno, niti okusno. Norčujemo se iz sistema. Ampak sistem oblikujemo ljudje. Hmm. Aleš Cipot iátor ) INTERVJU Daša Lamut, foto: Simon Gombac Dr. Eduardo Missoni Generalni sekretar Svetovne skavtske organizacije Po poklicu zdravnik, po srcu skavt. Profesor na prestižni fakulteti za management (Bocconi University Management School) v Milanu. Kot prostovoljec je delal v Nikaragvi ter za UNICEF poučeval po vsej Italiji. Odgovoren je bil za italijanske vladne programe za zdravje, razvoj in sodelovanje v Latinski Ameriki in spodnji Saharski Afriki. Od 1. aprila 2004 pa je tudi generalni sekretar Svetovne skavtske organizacije, ki ima sedež v Ženevi. Obiskal nas je ob 10. obletnici vključitve Zveze tabornikov Slovenije v Svetovno skavtsko organizacijo. 4 "Fizo pasta very good!" Dr. Eduardo Missoni je Slovenijo obiskal ob 10. obletnici vključitve Zveze tabornikov Slovenije v Svetovno skavtsko organizacijo. Med svojim kratkim obiskom je v soboto 2. oktobra obiskal NaBoj v Velenju, si ogledal tamkajšnji grad, se podal v podzemni svet premogovnika Velenje, kasneje si je s turističnim vodičem ogledal Ljubljano ter se na povabilo starešine ZTS v spremstvu sekretarja ZTS in načelnice za mednarodno dejavnost ZTS okrepčal z večerjo Pri Vitezu. Naslednji dan, v nedeljo, je najprej obiskal Škocjanske jame, nato pa se je srečal s sežanskimi in tržaškimi taborniki. Rod kraških j'rt iz Sežane in Rod modrega vala iz Trsta sta mu v Majchnih (majhnem kraju v bližini Sežane) pripravili piknik. Navdušen je bil nad hrano, še posebej nad mineštro, za katero so mu razložili, da je to pašta fižol, ter nad pečenimi rezinami krompirja. Sežančani so mu dali tudi darilo. jji [november 5 Kako ste postali skavt? Ko sem bil majhen, smo živeli v bloku v velemestnem Rimu. V tem bloku je živel tudi moj prijatelj, ki je bil skavt. Vsak dan sem ga gledal skozi okno, ko se je vračal domov v uniformi. Nekega dne me je povabil s seboj, me predstavil vodniku in tako sem postal skavt. Koliko ste bili takrat stari? To je bilo leta 1964, torej sem bil star 10 let. Zanimivo pa je, da je bil moj prijatelj, ki me je pripeljal k skavtom, dve leti starejši od mene in zato tudi v starejši skupini. Jaz sem samo izgledal starejši in sem ostal v tisti skupini praktično z "goljufanjem". Nikoli si nisem mislil, da bom postal generalni sekretar Svetovne skavtske organizacije. Kako pa ste postali generalni sekretar Svetovne skavtske organizacije? To pa je malce komplicirano. Nekega dne sem dobil email. Pisalo je, da Svetovna skavtska zveza išče novega generalnega sekretarja in mi ponujajo to mesto. Moje ime so dobili na Unicefovi listi. Najprej sem mislil, da je samo šala. To je bilo junija 2003. Dva meseca pozneje, ko sem na to skoraj že pozabil, sem dobil obvestilo, da sem med 105-imi kandidati, zato so želeli z menoj opraviti intervju. Presenetilo me je, da je bil to bolj sproščen pogovor kot pa intervju. Pogovarjali smo se o mojih stališčih, poklicu, preteklosti, skratka o veliko stvareh. Zatem je preteklo še nekaj mesecev, nato pa sem prejel klic, v katerem so mi sporočili, da sem prišel med prvih devet kandidatov. Spet sem imel pogovor pred petimi ljudmi, trajal je celo uro in pol. Končno smo ostali samo trije kandidati in vsakega posebej je zaslišal celoten skavtski komite. Eno uro po pogovoru so me obvestili, da sem sprejet. Kakšne so vaše naloge? Kot generalni sekretar zastopam skavtsko gibanje v vseh njegovih poslanskih nalogah. Skrbim za razvoj Svetovne skavtske organizacije. Vendar pa imam tudi jaz vodjo, ta odgovarja Svetovnemu skavtskemu komiteju, tako da nismo popolnoma brez nadzora. © Menite, da je skavtsko gibanje po svetu dovolj razpoznavno? Po svetu ga poznajo, vendar pa ga ne poznajo povsod dovolj. Skavtstvo je sprejeto v 154 državah. Problem nastane, ker nekateri ne vidijo tega, kar skavtstvo pravzaprav je. Ne vidijo njegove izobraževalne vloge, ki sicer ni formalna, a je vseeno neke vrste izobraževanje. Kaj bi lahko naredili na tem področju? Skavtstvo je gibanje za mir (v smislu harmonije). Na tem moramo graditi. Mir je tu ključna beseda. Mislim, da moramo sodelovati z vladami, poleg tega pa so pomembna še prostovoljstva in podobne aktivnosti. Kakšno vlogo igra za vas vera v skavtski organizaciji? Sam izhajam iz katoliških skavtov, vendar menim, da je v skavtskem gibanju pomembna duhovnost. Odprti smo vsem ljudem, naše gibanje pomeni iskanje, raziskovanje, dogodivščine. Skavtstvo pomaga ljudem, da se najdejo, spoznajo kdo so. In vera tu sploh ni pomembna. Združujemo se tako verni kot neverni ljudje. Imajo tudi druge države podobne probleme kot mi, ki ločimo katoliške in nekatoliške tabornike? Rekel bi, da je to evropski problem. V Afriki imajo na primer samo eno organizacijo, ki združuje vse skavte. Najbolj zanimiv primer pa je Francija, kjer 6 iätor) imajo kar pet skupin skavtov zaradi petih večjih ver v državi. Mislim, da je to kompliciranje, kajti skavtsko gibanje naj bi bilo odprto za vse in naj bi preraščalo razlikovanja, ne pa jih poudarjalo in povzročalo vrzeli. V Sloveniji imamo taborniki probleme s financiranjem. Kako ima Svetovna skavtska organizacija urejeno financiranje? Ja, tudi mi se dosti ukvarjamo s tem. Torej, naša "žepnina" prihaja iz dveh virov. Prvi vir so članarine skavtov celega sveta. Dobimo majhen odstotek članarine vsakega skavta, skupaj to znese približno 75% naših dohodkov. Približno 23% dohodkov dobimo od Svetovne skavtske fundacije, ki se ukvarja samo z zbiranjem denarja za nas. Preostala 2% pa dobimo od vlad ter od najrazličnejših fundacij. Včasih denar namenimo za revne države in jim tako pomagamo pri akcijah, napredovanjih itd. Bi se dalo prihodke zvišati? Prvih dveh virov dohodkov (delež od članarin in denar Svetovne skavtske fundacije) se ne da načrtno povečati. Priložnost pa vidim pri denarju, ki ga prejmemo od preostalih virov. Morali bi skleniti partnerstvo z Organizacijo združenih narodov, vlagati v korpora-cije itn. Zal pa moramo biti pri iskanju virov dohodkov tudi selektivni, kar pomeni, da morajo ustrezati našim merilom. Brala sem o vaši ideji univerzalno-lokalno (glo-cal). Jo lahko razložite? Torej, v sedanjem času živimo v svetu, ki ima jasno začrtane meje med državami. Vendar pa ljudje vseeno potujejo v druge države in so informirani o dogodkih v drugih državah. Razdalja med državami je torej manjša z na- predkom človeštva. Tudi skavti so v vseh državah, meje držav niso meje za skavte. Skavtstvo je UNIVERZALNO gibanje, ideja je združevanje ljudi, ki so drugačni. LOKALNO pa pomeni, da je pomembna individualna vloga človeka v družbi. Skavt je obvezan svoji državi. Ko se to dvoje združi, je to univerzalno-lokalno. Kako potem gledate na problem slovenskih zamejskih tabornikov? Mislim, da bi se morali slovenski zamejski taborniki vključevati v druge rodove v Italiji. Vseeno živijo v Italiji in morajo držati skupaj. Istočasno pa lahko to izkoristijo kot možnost, da bi se slovenski in italijanski taborniki bolj zbližali; torej so lahko kot nek most med kulturami. Dovoli pa mi dodati še to, da v Italiji obstajata dve skupini tabornikov slovenskega izvora. Predlagam jim, naj se najprej združijo v eno samo. Slovenija ima dobro pokrajino za taborjenje, saj ima veliko gozdov in travnikov. Vam je všeč v Sloveniji? Moj obisk je sicer kratek, vendar pa sem v tem času veliko videl. Bil sem na gradu v Velenju, s turističnim vodičem sem si podrobno ogledal Ljubljano, spoznal pa sem tudi slovensko "podzemlje" , in sicer sem bil v premogovniku Velenje ter v Škocjanskih jamah. Slovenija se mi zdi zelo lepa dežela, ugotavljam pa tudi, da ima dobro pokrajino za taborjenje, saj ima veliko gozdov in travnikov. Bili ste tudi na Naboju v Velenju. Res je, v Velenju sem imel govor, moje sporočilo je bilo namenjeno vsem skavtom. Govoril sem o miru, socialnih pravicah, o varovanju okolja. Opozoril sem na temeljno načelo - to je solidarnost ter na sodelovanje, ki naj premaga tekmovanje. Zal ostalega dogajanja tam nisem razumel, ker mi nihče ni prevajal. Na vse kar sem v življenju dosegel so vplivale izkušnje, ki sem jih pridobil kot skavt. Imate pestro življenje. So vam skavt-ske izkušnje v njem kdaj pomagale? Na vse kar sem v življenju dosegel so vplivale izkušnje, ki sem jih pridobil kot skavt. Da sem postal zdravnik, član Unicefa, na moja leta v Nikaragvi ... Sem krščanske vere, a šele skavtstvo mi daje orodje, tako sklenem krog. Vendar pa si nikoli nisem mislil, da bom postal generalni sekretar Svetovne skavtske zveze. Imate otroke? Imam hčerko. Stara je 33 let in živi v Mehiki. Je tudi ona skavtinja? Ne, nikoli ni bila. Imela je težko življenje. Vendar pa je bila moja žena nekaj časa skavtinja v ZDA. [november 7 Daša Lamut, foto: arhiv RDV TABOR NA OBISKU Rod Dobre volje Ljubljana je vedno dobrovoljen! Rodova uprava Starešina: Nadja Džankovič-Cirar - Lačna Načelnica: Ana Rebec - Srnca Gospodarica: Maja Peternelj - Skali Tajnica: Suzana Hudnik - Suzi Načelnica MČ: Mateja Klep - Tejka Načelnica PP: Maja Terzič - Kapca Struktura rodu Zgodovina rodu Začetki Rodu dobre volje so povezani z začetkom taborništva v Sloveniji. Nekateri člani pripravljalnega odbora za ustanovitev takratnega Združenja tabornikov Slovenije, zlasti pa nekateri člani starešinskega sveta, so bili kasnejši ustanovitelji RDV. Za razvoj RDV je bistveno delovanje Rodu Bičkova skala. Ta se je delil na tri družine in ena izmed njih, družina Borovci je bila predhodnica Dobre volje. Rodov prapor je Dobra volja dobila 1. maja 1955. MČ GG PP Mlajše grče Starejše grče Skupaj 40 35 40 30 55 200 Utrinki s tabora Kako povedati starešini, naj bo tiho? Štiriletni murenček ji z lahkoto pove: "Dej bodi ti že enkrat tiho!" "Tisti, ki se potegujejo za svoje in jih nikoli ne pustijo na cedilu" Radi se udeležujejo vseh akcij, tako mednarodnih ("Jamboree we are coming!") kot tudi ostalih slovenskih večjih akcij. Znani so po tem, da dostikrat malce težijo organizatorjem, zaradi česar jih poznajo kot tiste, ki se vedno potegujejo za svoje in jih nikoli ne pustijo na cedilu. So "ful" pomembni! Rod dobre volje ima svoje člane pri vseh pomembnejših taborniških organih, ponekod celo na najvišjih mestih. Dobrovoljci so starešina Zveze tabornikov Slovenije, sekretar Zveze tabornikov Slovenije ter starešina Mestne zveze tabornikov. Moto RDV "Z dobro voljo se pride povsod!" oziroma "S taborniško izkaznico se pride povsod!" (mlajši člani RDV pri zdravniku radi pokažejo kar taborniško izkaznico namesto zdravstvene). Utrinki s tabora Letos so taborili v Ribčevem lazu. Imeli so več pomembnih obiskov, obiskali so jih avstrijski, francoski, nemški ter belgijski skavti. Poleg njih pa še Mengšani, Ruševci in Samorastniki. Na taboru so v času mnogoboja gostili tudi tri rodove. Dobrovoljske posebnosti A - ji Leta 1975 sta člana rodu, Mitja in Liston obiskala svetovni skavtski jamboree v Lillehamerju na Norveškem. Najbolj so ju navdušili a-ji (indijanska nosila), s katerimi so ob zaključni slovesnosti skavti iz vseh celin s šestih različnih strani prireditvenega prostora ajali proti sredini. Se isto leto so tekmovanje demonstrirali na taboru v Bohinju, kasneje pa so A-ji postali panoga Ivkovega me-moriala in celo panoga žaboboja. Želijo si stika z deškimi rodovi! So pravzaprav dekliški rod -> glej rodovo upravo. V rod bi ZEELOO radi sprejeli (sprejele ©) kakšne postavne dečke, saj jim le-teh primanjkuje. Star rod, mladi člani So eden izmed najstarejših rodov, vendar imajo kljub temu veliko mladih. Imajo pa tudi kar tri klube grč (Tiči, Ježi in Siškarji), letos bodo ustanovili še četrti klub. Ogenj "APOLLO" Dobrovoljci so na taboru leta 1970 postavili ogenj "Apollo". To je narobe obrnjena trikotna pagoda. Ime je dobil zaradi mogočnega gorenja, spominjal pa je na raketo. Kasneje so postavljali se četverokotni, šesterokotni Apollo, včasih pa so dodali se kombinacijo pagode na vrhu. Postelja RDV Taboreči so do leta 1970 spali na posebnih posteljah, izdelanih posebej za Dobrovoljce. Postelja je bila izvirna predhodnica kasnejših zložljivih camp postelj. Imele so leseno ogrodje, vmes pa platno, napeto z vrvjo. Poleg nizke cene je bila prednost postelje tudi udobnost v -primerjavi s trdimi pogradi. Dobrovoljske pesmi Poleg himne "Iz Dobre smo volje mi vsi" in pesmi "Nova dobra pesem vesolja" (Dobra volja je najbolja znotraj tegale vesolja) sta njihovi še himna murenčkov "Mur, mur, mur" in "Mi smo mali murenčki". Avtor zadnjih dveh je Fonzi, ki je poleg teh dveh napisal še mnogo izvirnih besedil in melodij. Od kod ime Rod dobre volje? Poleti leta 1954 na taboru v Bohinju so bili vsi taboreči dobre volje. Nekega dne jih je na izletu ujel dež in ko so se premočeni vračali nazaj v tabor, so se enoglasno strinjali, da se "Z dobro voljo pride povsod!". ga parka na tem prostoru prepovedala taborjenje. Tako so zadnjič taborili tam leta 1995. Vendar pa čakajo na dovoljenje, da bodo lahko na starem tabornem prostoru izvedli vsaj eno izmeno letno. 50-letnica Letos je Rod dobre volje praznoval 50 let obstoja. Prireditev ob tej priložnosti je po njihovem in po mnenju širše javnosti bila ena izmed najbolj spektakularnih. Pohvalijo pa se radi tudi s tem, da so imeli kar 7 tort. Gospodarica Skali Dobra volja je po statističnih podatkih ZTS edini rod, v katerem vlogo gospodarja opravlja ženska. © To je Maja Peternelj - Skali, ki ima v gospodarskem šotoru zavidljivi red! Lani so vsi GG-ji in PP-ji v enem dnevu po soncu prehodili 40 km in to brez pritoževanja. Recept? Sli so na morje. Na cilju so utrujeni vodniki sedeli in nekateri celo zaspali, "tamali" pa so se šli še za dve uri kopat v morje?! Ivkov memorial Leta 1957 je rod izgubil člana Ivka Retlja, ki se je smrtno ponesrečil na izletu v času tabora v Bohinju. Odpravili so se na izlet na Triglav, ko pa so se vračali, je omahnil s skalovja. Njegova smrt je pretresla vse člane in vplivala na delo rodu. V spomin nanj od leta 1966 dalje vsako leto jeseni organizirajo taborniško tekmovanje Iv-kov memorial. Problemi s prostorom Leta 1968 so se začele prve težave s prostori na Kebetovi 1 - po domače z "barako". Rod je namreč odlično deloval in imel ogromno članov, zato so prostori postali premajhni. Leta 2003 so se pojavile še dodatne težave, ker se je vodstvo četrtne skupnosti mesta Ljubljana odločilo, da bo v "baraki" sedež četrtne skupnosti. Začasno so problem rešili. Problemi so tudi s tabornim prostorom. RDV je od nekdaj taboril v Ukancu v Bohinju. Vendar pa je uprava Triglavskega narodne- RDV in mediji Rod je imel svoj časopis Dobrovoljček od leta 1972. Nekaj let ni izhajal, letos pa ga bodo ponovno oživili. Ce pa vas zanima se kaj več o Dobri volji, si lahko ogledate njihovo spletno stran: http:// rdv.rutka.net (brez www!). Obiskala jih je vedno bolj popularna glasbena skupina Ana-vrin, starešina ZTS pa jim je prinesel 7-kilogramsko Gorenjka čokolado z lešniki. idar) Barbara Bacnik - Baca v @ Poglejmo si v oči Utrinki z NaBoja 2004 v Velenju Blazno resno o NaBoju Zgodil se je NaBoj, v drugo, in lahko bi rekli, da uspešno, kljub malo nižji udeležbi, bilo nas je nekaj čez 70. Pa vendar je bilo vzdušje fenomenalno, takšno kot se za tabornike spodobi. Tokratni gostitelji so bili Velenjčani oziroma njihov grad nad mestom, z atrijem, ki je dopuščal prihod sonca tudi do nas delovnih ljudi. Načelnik Rodu Jezerskih zmajev Sandi Glinšek ve povedati: "Všeč mi je bilo, res pa je, da nisem veliko sodeloval, ker sem bil okupiran z obiskom Missonija, razkazali smo mu Velenje in vse to. Sicer sem pa že večkrat povedal, da sem osebno in mi kot rod počaščeni in veseli, da se je zadeva odvijala v našem okolju!" Res je, ambient nas je vse začaral, bili smo kot dakotski otroci pri igri, posamezno ali v gručah, po dolgem in počez smo prehodili ves grad. Tako kot oni smo tudi mi taborniki odraščali brez občutka omejitve ali ujetosti. Sposobnosti udeležencev so se privajale prostoru in razdaljam, jasnemu in viharnemu nebu, svobodi v polnem pomenu. Skupna organizacija je bila re- sničnost in ne le nekaj, o čemer govoriš v nejasnem zavedanju. In bili smo popolnoma varni. Nobenih nevarnosti ni bilo, ki dandanes na videz preže v mladosti (prirejen govor Poglavarja Stoječega Medveda, Oglala Su iz Kako naj vam podarimo modrino neba). Sami mladi - ali pa vsaj mladi po srcu -smo prišli, da se "nabijemo" z novo energijo, gre za akcijo, kjer res nimaš občutka, da se naprezaš v razdajanju, ampak samo veliko dobivaš že s tem, da si tam, da ti ni vseeno. Po definiciji iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika naboj (-oja) pomeni s smodnikom napolnjen, navadno kovinski tulec z vžigalno kapico in kroglo, ali pa eksploziv, ki se pri rušenju polaga v minske vrtine ali komore. Lahko pa je tudi mišljen kot električni naboj, kjer se množina elektrike nahaja na naelektrenem telesu. In tako smo se nabojem primerno aktivirali 2. oktobra na velenjskem gradu s prihodom veljakov in pomembnežev, predvsem generalnega sekretarja WOSM-a Missonija. Pričakalo ga je sveže jutro, v zraku je bilo čutiti, da dan veliko obeta, s častnim pozdravom gostu pa smo vsi vedeli, da to ni navaden dan. V gradu je dr. Eduardo Misso-ni držal govor, vzpodbudno, optimistično je predstavil skavtstvo, pa vendar se je čutil grenak priokus nekega čakanja, da bi vsi skupaj končno postali to, kar si vsi želimo biti kot gibanje. Sledila sta še dva govora brez teže, vsi so namreč polni besed o mladini in delu z njo, nihče od njih pa se več ne spomni, kako je biti mlad oziroma ne izhaja iz spremenjenih vrednot današnje mladine ter njihovih resničnih potreb. 10 [november 11 V tistih trenutkih smo se pa vendarle malo zamislili, malo pojamrali in nato raje misli preusmerili na bolj prijetne stvari, recimo hrano ali pa konkretno izmenjavo izkušenj, saj veste, primeri dobrih praks so vedno dobrodošli, ker nam zmanjkuje izvirnosti, radi hodimo sotrpinom v zelje. Sledilo je delo po skupinah, kjer so nastajali osnutki vizije naše organizacije za leto 2009, ki, če dobro pomislite, sploh ni tako zelo daleč. Spraševali smo se o pomenu propagande, o povezovanju med področji, o novih možnostih financiranja in ostalih pomembnih delih našega delovanja. Upam le, da naboj te aktivnosti ni bil gluh, kot se v lovskem žargonu reče, računamo na realizacijo povedanega. Ker pa nas je bilo ravno toliko na kupu, bi bilo skrajno neodgovorno, če ne bi organizirali tradicionalne tržnice in se predstavili drugim s svojimi posebnostmi, unikatnimi akcijami in pisanimi plakati. Mogoče bi tole tržnico v prihodnje modernizirali z vodenim in zvočno podkrepljenim obhodom, ki bi udeležencem predstavil neko bolj celostno sliko o vroči ponudbi na naši sceni. Letošnji naboj je bil zahteven za naše oči, vse je temeljilo na vizualizaciji, če nisi bral napisov s plakatov, si gledal pisane slike, ali pa begal z očmi za znanci, ki jih še nisi utegnil pozdraviti, ves čas pa z levim kotičkom očesa spremljal količino kave v "bifeju". Sledil je najbolj produktiven, samoiniciativen in zanimiv del dneva, Odprti prostor; metoda za učinkovito debatiranje "prosto po Prešernu" v zvezi z neko perečo in vsem skupno temo. Letos se je ta glasila: Kako lahko skupne odločitve o prihodnosti taborništva koristijo nam samim, lokalni skupnosti v kateri živimo, družbi okoli nas? Odprti prostor je bil udeležencem ponujen s strani fasilitatorja Silosa in potek je stekel v stilu samoorganizacije sodelujočih, ko so le-ti sami predlagali teme. Nekateri so se hoteli pogovarjati o študentskem doprinosu k taborništvu, drugi o vodniških tečajih, tretji pa celo o "sumljivi" vlogi starejših članov (beri: kaj jih motivira, da ostajajo pri tabornikih? So to lepa mlada dekleta?), spet drugi so razpravljali o literaturi, pa o pomenu zletov in še bi se kaj našlo. Ce ste dovolj pozoren bralec opazite, da se te teme le šibko povezujejo z razpisano širšo tematiko, to pa nam sicer odprti in varni prostor te metode dopušča, pa vendar se zdi, da udeleženci niso razumeli okvirov oziroma so si jih prikrojili. Ce bi malo globje pobrskali, bi verjetno našli vzrok temu v strahu pred skupnimi odločitvami, v strahu pred tem, da bi jih resnično znali sprejeti in uresničiti. Izgleda pač, da še nismo dovolj zreli za skupno prihodnost v pravem pomenu besede, ne verjamemo še dovolj vase. Zato pa toliko bolj verjamemo vase, ko gre za večerne programe in tudi ta je bil nabit s pravo taborniško energijo, ob zvokih kitare, glasnem petju pod vodstvom vsestranskega Hugota smo se pozibavali s kok-tajli v rokah. Le-ti nam niso stopili v glavo, ker substance niso bile temu namenjene, smo pa bili zadeti od smeha s slavnostne podelitve nagrade Skavta Petra. To pa je bilo nekaj za ušesa, same fore, in ko misliš, da jih nimajo več na zalogi, ti Velenjčani postrežejo še z nekaj "gradskimi" iz častitljivega leta 1991. Nostalgija je bila na višku, nagrada pa je zasluženo padla v roke domačinom za dobrodelno rodovo akcijo zbiranja igrač za otroke, ki jim ni tako z rožicami postlano, kot je bilo vsem nam. Kapo dol! Nedelja je minila v stilu projektnega dela za leto 2006, ko se bo po svetu izvajala akcija Darilo miru. Bilo je ustvarjalno in miselno naporno, ker si mir kot tak vsi predstavljamo drugače, seveda pa popolnoma drugače od afriških, iraških ali bosanskih otrok, kjer naboj ne pomeni nekaj pozitivnega, ampak vojaško ostrino s kovinsko konico. Upam lahko le na to, da ta naš NaBoj ne bo ostal kot nek šolski primerek naboja brez smodnika in vžigalne vrvice. Naboj je v vsakem od nas, le prižgati ga je treba, če pa ne goriš, tega ne moreš storiti sam. Poglejmo si v oči in se zažgimo kot nekoč (p.s.: če kdo rabi vžigalno vrvico, naj v rodu povpraša, kje lahko prispeva). 12 iätor) MOČNE UKANE SiNi Več kot le tekmovanje Močne ukane so več kot le tekmovanje. Prisotna je precejšnja mera tekmovalnosti, vendar je poleg tekmovalnosti tu tudi veliko smeha, zabave in druženja med vrstniki. Srečujejo se stari prijatelji in znanci ter obujajo se spomini na skupna doživetja (letos je bilo prisotnih kar precej udeležencev Pow wow-a). In da bo tistim, ki jih ni bilo tam, bolj jasno o čem govorim, naj opišem kakšno tekmovanje so Močne ukane. To je ravno pravšnja kombinacija šaljivega tekmovanja (popoldanski del) in nočne orientacije (nočni del). Samo tekmovanje je namenjeno GG-jem, PP-jem in grčam. Največji poudarek pa je na GG-jih in prav to dejstvo je res pohvale vredno, saj na urniku tekmovanj ni ravno veliko tovrstnih akcij. Naj samo omenim podatek, da se je na letošnjih Močnih ukanah kljub slabemu vremenu zbralo rekordnih 42 ekip. In prevladovale so ekipe GG-jev. Šaljivo tekmovanje se je začelo takoj po uvodnem zboru in nagovoru vedno nasmejanih organizatorjev. Organizatorji so pripravili 9 res odličnih in domiselnih iger na temo ekologije. Naj omenim samo nekaj najbolj izvirnih, ob katerih se je vedno valil glasen smeh navijačev in gledalcev: PAZI, KISEL DEŽ!, ČERNOBIL, CIK-CAK SNAGA, NASEDLI TANKER ... Zanimivost je tudi, da je vsaka ekipa ob prijavi dobila RECIKLATOR (neke vrste JOKER), ki ga je lahko vložila v izbrano igro in s tem podvojila osvojene točke. Šaljivo tekmovanje je bilo tako zanimivo, da ga ni zmotilo niti muhasto vreme, ki se je spreminjalo iz minute v minuto. Tako smo v dobri uri imeli sonce, močan veter, dež in ravno pravo merico toče. In da se taborniki res ne bojimo slabega vremena smo dokazali tudi zvečer, ko se je začel drugi del tekmovanja. Nočna orientacija ima res svojevrsten začetek. Vsem tekmovalcem v ekipi zavežejo oči in jih s kombijem zapeljejo na njim neznano mesto, kjer začnejo z orientacijo. Nočna orientacija sama po sebi sicer ni bila ravno zahtevna, vendar so dež, megla in temna noč naredili stvar zelo zanimivo. Marsikatera ekipa ni prišla na cilj v načrtovanem času. Slabe volje pa vseeno ni bilo čutiti. Ob prihodu v cilj je vsak imel kaj povedati svojim prijateljem in tako so se mnogi družili še dolgo v noč. Zjutraj je sledila podelitev priznanj in praktičnih nagrad najboljšim. V izjemno močni in tudi najbolj zanimivi konkurenci GG-jev je slavila ekipa VESELI ODPADKI iz Rašiškega rodu, pri PP-jih ekipa ŠČUPRI iz RBS in pri Grčah ekipa SILVER iz RHV!. Sledilo je kar dolgo medsebojno poslavljanje. Nikomur ni bilo mar, da bi že odšli domov. Vendar so vsi skupaj kmalu po podelitvi "odpujsali" domov. Tekmovanje si zasluži res visoko oceno, saj je bila organizacija izvrstna in tekmovanje je potekalo v zelo sproščenem duhu. S strani udeležencev ni bilo čutiti prav nobene kritike. Izjema je seveda bilo vreme, na katerega pa organizatorji res ne morejo vplivati. Edina pomanjkljivost, ki sem jo opazil sam, je morda čas, v katerem ekipe čakajo na start nočne orientacije. Kakšna družabna igra, kitara, animatorska točka bi znala zadevo še dodatno popestriti in omogočiti, da se čakanje hitreje prebrodi. In ker sem bil sam priča neverjetne zagnanosti organizatorjev sem prepričan, da bo naslednje leto še boljše. Torej se vsi, v še večjem številu, zopet vidimo na naslednjih Močnih ukanah. Kajne? [november 13 TABORNIŠKE NOVICE Vmesni rezultati zbiranja starega papirja Do današnjega dne so na ZTS prišli naslednji rezultati o zbranem papirju po rodovih ... Največ starega papirja so zbrali člani Društva tabornikov Rod kraških viharnikov iz Postojne, saj so zbrali kar 22.510 kg, sledijo jim člani Društva tabornikov Rod kraških jrt iz Sežane s 11.940 kg zbranega papirja, člani Društva tabornikov Rod jadranskih stražarjev iz Izole s 4.000 kg, člani Društva tabornikov Rod heroj vitez iz Črnuč s 2.460 kg. Skupaj smo tako zbrali 40.910 kg starega papirja. Tekmovanje Nagradna igra zbiranja starega papirja revije Tabor še poteka. Do 31. oktobra bomo zbirali na sedežu ZTS potrdila o zbranem papirju (objava v reviji Tabor 2, 2004, 23 str.). Potrdila morajo vsebovati uraden pečat podjetja (odjemalca papirja) in naziv društva v celoti. Ker akcije še ni konec, se splača še malo potrudit za nagrado. Taborniški pozdrav Miha Dan otrokovih pravic - 20. 10. 2004 Otroci zaradi svoje telesne in duševne nerazvitosti potrebujejo posebno varstvo in skrb. Minuli mesec se je tudi pri nas v Sloveniji kar dosti govorilo o posameznih pravicah otrok, ki jih določa Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah. Ste že slišali za: Otrokovo pravico do zdravja oziroma do zdravstvenega varstva, pravico do socialnega varstva, pravico do izobraževanja, pravico do počitka in prostega časa, pravico do zaščite pred ekonomskim izkoriščanjem, pravico otroka glede vključevanja v oborožene spopade oziroma med njimi; pravice otroka oziroma obveznosti, ki jih Konvencija ZN o otrokovih pravicah nalaga državam v primeru, ko je otrok osumljen, obtožen ali spoznan za krivega kršenja kazenskega zakona, itd. O vsem tem ste morda že slišali, kako pa je v resnici? Za skladen razvoj otrokove osebnosti je namreč zelo pomembno, da otrok odrašča v varnem, ljubečem in razumevanja polnem družinskem okolju, pa tega vendar še vedno nimajo vsi otroci sveta! Sergeja Bogovič - Sergy Na študentski areni Skupna količina zbranega starega papirja se približuje 41-im tonam. Noč čarovnic ZTS se je med 12. in 14. oktobrom predstavljala na Študentski areni, ki se je odvijala na Gospodarskem razstavišču. V sklopu "prosti čas" smo taborniki skupaj s katoliškimi skavti na zelenici pred razstaviščem postavili improviziran tabor z jamborom, tee-pee-jem in jamboree-jem, prisotni pa smo bili tudi na stojnici Mladinskega sveta Slovenije v hali C. Veliko tabornikov - predvsem članov nastajajočega študentskega kluba - je med prireditvijo sodelovalo na stojnicah in študentom predstavljalo taborništvo, z opremo pa se je odzvalo tudi precej rodov (RR, RSa, RTR, RZŽ, RJZ, RTT) in posameznikov. Organizatorje po končani prireditvi prevevajo mešani občutki. Neposredni učinek predstavitve na noben način ne odtehta truda, ki je bil letos vložen v organizacijo, samo prisotnost in konkretne stike pa je večina precej visoko ovrednotila. Prijetna sprememba letos je bila tudi, da smo se člani ZSKSS in ZTS predstavljali pod isto streho. Bubi Taborniška stojnica na Študentski areni. Foto: Bubi. Utrujena Zemlja se pripravlja k počitku in živahna dejavnost elementarnih bitij, ki so neutrudno delovala v naravi, počasi usiha skupaj z listjem, vejami, travo. To preobrazbo narave so pozdravili tudi taborniki Rodu sivi dim iz Krškega, ki so v mesecu oktobru posvečali čas naravi in njenim spremembam. Oktober se je zanje začel z bitko, kateri vod bo zbral več buč, nabiranjem kostanja, pripravo večera za Noč čarovnic in izvedbo le-tega v sodelovanju s starši. Aktivnosti so zaključili pod vodilnim motom, ki jih je spremljal ves čas aktivnosti: DOBRO lahko vedno premaga slabo, le pogum in vztrajnost moraš uporabiti. Sergeja Bogovič - Sergy 14 iätor) TABORNIŠKE NOVICE Spremembe v ljubljanskem vodstvu Z začetkom novega šolskega leta končuje svoj dvoletni mandat dosedanji Izvršni odbor Mestne zveze tabornikov. Za volitve je bil določen 28. september. Po neuradnih informacijah bosta ljubljanski izvršni odbor še naprej vodila načelnik Miha Maček in starešina Aleš Posega. Seveda morajo oba, kot tudi ostale funkcionarje na volitvah rodovi še potrditi. Ljubljanska načelnica za program bo verjetno postala Meti Buh, za izobraževanje Miša Hojkar, za finančno-materialne zadeve Andrej Lozar-Silos, za promocijo dejavnosti bo skrbela Maja Nikolič, za podporo pa Urša Novak. Člani IO brez posebnega področja delovanja bodo Blaž Verbič, Grega Milčinski -Lipe in Marjan Hrovat. Miha Maček se je na zadnji svečani seji izvršnega odbora zahvalil za pomoč vsem sodelujočim v preteklem mandatu. Djurko JOTI 2004 Tudi letos smo se RAJ-evci v množičnem številu zbrali na srečanju vseh tabornikov in tabornic na internetu, kakor neprekinjeno počnemo že od leta 1996. Sklenili smo veliko novih poznanstev po vsem svetu. Udeležba na žalost ni bila povsem popolna, saj se je polovica kluba PP nahajal v gozdovih okrog Medvod. Tisti, ki smo radi na toplem in smo zagnani "ircarji", pa smo se zbrali v računalniški učilnici v Osnovni šoli Cerkno. Jamboree on the Internet je mednarodna akcija, v kateri se zberejo vsi taborniki iz celega preljubega sveta na internetu in klepetajo. Ta svečan dogodek smo ovekovečili s fotoaparatom in družinsko pico. Fotogalerijo si lahko ogledate na naslovu: http://raj.rutka.net/akcije/joti04/. Nace Kranjc, RAJ RAJ-evci vedno navdušeno sodelujejo na JOTI. Takole so se navdušeno pogovarjali s svojimi vrstniki leta 2001. Le del nasmejanih MČ-jev, polnih energije in otroške navihanosti, ki so naša prihodnost! Taborniški živ žav ob ribniku Kopica nasmejanih in dobre volje polnih tabornikov se je zbralo ob ribniku in s pesmijo, igro in plesom ter ob podpori skritega gosta vstopilo v novo taborniško leto. Naša četica je vsako leto večja, s ponosom zatrjujejo prav vsi taborniki čete Gozdovi Žvajge iz Prebolda (četa deluje pod okriljem Rodu Pusti grad Šoštanj) in z veseljem pričakujejo prve vodove sestanke. SiNi Z motivacijo nabit tim cerkniških vodnikov Vodstvo in vodniki Rodu jezerska ščuka iz Cerknice smo se na motivacijskem in kreativnem vikendu za tri dni odpravili na potovanje v 'Svet domišljije' z milnim mehurčkom. Z razbolelimi trebušnimi mišicami od smeha smo spletali še močnejše in barvitejše vezi med nami, na Mačkovcu pa pristali polni zagona, odločeni obogatiti naš rod z energijo, ki smo jo prinesli s tega potepanja, in ga narediti še boljšega. Iva Mednarodno sodelovanje s skavti Evropski pisarni WOSM-a in WAGGGS-a sta med 15. in 17. oktobrom organizirali v Preddvoru pri Kranju skupno izobraževanje za svoje predstavnike v mladinskih svetih. Zbralo se je enaindvajset predstavnikov iz 14 držav ... Pri pripravi sta kot soorganizatorja sodelovali tudi Zveza tabornikov Slovenije in Zveza slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. "Priprava seminarja je bila zanimiva in nova izkušnja, saj smo se morali pri organizaciji usklajevati z ZSKSS. To pa sploh ni bil problem, kot sem opazil sta imeli večji problem v usklajevanju evropski pisarni WOSM-a in WAGGS-a," je povedal soorganizator Tine Radinja. Udeleženci so se spoznavali z delovanjem Evropske unije in Sveta Evrope, Evropskim mladinskim forumom in tehnikami odnosov z javnostmi. Seminar je bil zanimiva izkušnja zaradi primerjave različnih praks na področju mladinske politike ter sodelovanja med evropskimi skavtskimi organizacijami. Djurko @ C november 15 t :'li I ! it ^ À m T TABORNIŠKE NOVICE Orientacija v šoli Šolsko državno prvenstvo v orientacijskem teku se je prvi oktobrski vikend odvijalo v Mariboru. V dijaških kategorijah sta prepričljivo zmagala Janez in Jerica Bernik (oba RSK Škofja Loka), odlično pa so se odrezali tudi ostali taborniki, ki so sodelovali. Pri dijakih: Jure Zmrzlikar (RaR) - 3. mesto, Jure Beričič (RSK Idrija) -4. mesto, Janij Oblak (RAJ) - 8. mesto, pri dijakinjah: Katarina Smolej (RaR) - 6. mesto, Klara Zajc (RAJ) - 7. mesto, Urška Drešček (RAJ) - 8. mesto. Da se na šolskih orientacijskih tekmovanjih taborniki nadvse dobro odrežejo, so letošnjo sezono dokazali predvsem cerkljanski taborniki, ki so se konec aprila udeležili svetovnega prvenstva v Bel-g^. Bubi Nace Kranjc (RAJ) na treningu pred tekmo na klasični razdalji na Svetovnem orientacijskem srečanju šol v Butganbachu v Belgiji. Foto: Bubi. Sodelovali pri vaji "Potres 2004" V vaji Civilne zaščite "Potres 2004" je v petek in soboto, 15. in 16. oktobra sodelovalo skoraj štirideset ljubljanskih tabornikov. Del ljubljanskih vodnikov je namreč vključenih v Enoto zaščite in reševanja Mestne občine Ljubljana. Kot nam je zaupal eden od udeležencev Mitja Blaganje, sama vaja ni bila preveč naporna, saj so taborniki v glavnem postavljali šotore in igrali zasute in žrtve potresa. "Vedno sem si želel skočiti na napihljivo gasilsko blazino iz drugega nadstropja," je dodal Mitja. Djurko [tam čaga Drugi torek v oktobru je taborniški center v Mariboru skalil prijetno tišino v parku in sprejel že 5. srečanje tabornikov, ki študirajo v Mariboru. Imenovano tudi ŠTAM čaga. Zbralo se nas je 24 tabornikov iz 5 rodov SV Slovenije. V prijetnem druženju ob kokicah in pečenih kostanjih je za pravo vzdušje poskrbela skupina Betonas-falt, ki ji ni zmanjkalo repertoarja. Nato so najbolj zagnanim pevcem omogočili še karaoke. Caga se je zavlekla vse do 3. ure zjutraj, vendar so jo nekateri še podaljšali v zgodnje jutranje ure. Miha Eder Luč miru iz Betlehema 2004 Letos bo Luč miru iz Betlehema prispela na Dunaj 11. decembra. Tako jo lahko v Sloveniji pričakujemo najverjetneje že isti dan. Odbor vabi k sodelovanju vsa območja, rodove in posameznike, ki jim akcija nekaj pomeni. V akcijo se vključi vsak posameznik prostovoljno. Bodite pripravljeni! Odbor ZTS za pripravo LMB 2004 Sandi Glinšek Državno prvenstvo v šprintu V nedeljo, 10. oktobra, je v Škofji Loki potekalo državno prvenstvo v orientacijskem šprintu. Tekmovalci so se pomerili na progah, dolgih od 1300 m (pri ženskih mladinskih kategorijah) do 2400 m (pri članih). V mladinskih kategorijah so naslovi državnih prvakov prišli v "taborniške roke". V kategoriji M16 je slavil Blaž Grah (OK Azimut, sicer RAJ Cerkno), v Z16 pa Jerica Bernik (ŠOK, sicer RSK Škofja Loka). Tudi ostali taborniki so na prvenstvu dosegli odlične rezultate. Bubi V prejšnji številki Tabora je po pomoti izpadlo ime avtorja Prispevke za Tabor zbiramo na naslovu članka "Tekmovalcev pogled na ROT", ki smo ga objavili na 15. tabor@rutka.net. Rok oddaje člankov za decembrsko šte-strani. Avtor članka je Miha Bejek. Za napako se opravičujemo. vilko je 15. november. Uredništvo 16 iätor) TEMA MESECA Dejstva Aleš Cipot Ob načrtovanju vsebine novembrskega Tabora sem si zamislil rubriko Za ali proti. Z lahkoto sem našel zagovornike sprememb obstoječega taborniškega kroja, ki bi svoja mnenja izrazili v Taboru. Ni mi pa uspelo najti stoodstotnega nasprotnika sprememb. "Če najdemo boljšo rešitev, pa jo dajmo uresničiti," so mi dejali. Seveda uredniki in novinarji revije Tabor nismo pristojni za sprejemanje odločitev o spremembah taborniške uniforme, vsekakor pa imamo močan vpliv na oblikovanje javnega mnenja med taborniško populacijo. Zato smo se želeli problematike lotiti na pravem koncu. Lahko nas imenujete različno ... Vox populi. Slaba vest izvoljenih funkcionarjev. Ini-ciatorji prepotrebnih sprememb taborniškega kroja. Še najraje bi imeli zadnjo opcijo. Spremembe taborniškega kroja so nujno potrebne. A pred spremembami moramo ugotoviti, kaj in kako je potrebno spremeniti in v kolikšni meri si lahko spremembe privoščimo. Odgovor na drugo vprašanje in deloma tudi na prvo pričakujemo od pristojnih funkcionarjev Zveze tabornikov Slovenije. Da pa ne bi mlatili prazne slame iz prvega vprašanja, nam je uspelo k sodelovanju privabiti strokovnjakinjo oblikovanja modnih oblačil in dodatkov, Sonjo Šter-man. In ravno oblikovalce modnih oblačil in dodatkov bi morali s strani ZTS, poleg še kakšnih poznavalcev in strokovnjakov, na vsak način povabiti k sodelovanju. S Sonjo sva v dolgih pogovorih obdelala temo, če dobro premislim, sva jo šele pošteno načela. Poskušal sem ji čimbolj približati problematiko taborniškega kroja in okoliščine v zvezi z njim. Naj naštejem le nekaj dejstev, da ne bi po nepotrebnem večni ner- gači posumili v kompetence. Sonja je oblikovala osnutek uniforme za MORS (Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije oz. za Slovensko vojsko, op. a.) v okviru podjetja Mura. Na javnem razpisu so izbrali večino njenih kreacij. Sodelovala je pri izdelavi vseh prototipov (trenutno poteka proizvodnja teh oblačil). Oblikovala je nekaj elegantnih in potovalnih kolekcij oblačil za košarkarski klub Union Olim-pija, sodelovala je pri oblikovanju elegantnih oblačil in oblačil za prosti čas naših olimpijcev in športnih novinarjev (Nagano, Sydney, Sredozemske igre leta 2000, Murcia) ter svetovala izbor tkanin in modelov oblačil za vrsto drugih športnih ekip, izdelanih v Muri. Naj dodam, da ne bom predolg, le še oblikovanje priznanih in kakovostnih izdelkov Mure iz Murske Sobote: trenutno blagovna znamka Mura Mura, predtem pa posamezne linije oblačil Mura Mura (to so bile Mura-Design, Mura Event, Mura Weekend). To so moške kolekcije, ki slovijo po svoji kakovosti in raznolikosti ter ponudbi oblačil za različne priložnosti. Tokrat objavljamo razmišljanja različnih avtorjev - tako za začetek. Konkretneje o spremembah taborniške uniforme, ki jo v sodelovanju s Sonjo predlagamo, berite v naslednjih številkah Tabora. Se sramujemo svojih krojev? Otvoritev zleta Pow wow v Ilirski Bistrici, več kot tisoč ljudi v taborniških krojih; čudovit prizor, žal preredko viden. Osnovni taborniški kroj sestavljajo pokrivalo (kapa in baretka, ponekod skavtski klobuk), srajca, hlače, pas in rutka. Zraven sodi še majica pa termoflis, vetrovka ... Vsi taborniki nosimo rutico. Pri ostalih delih kroja pa se pojavljajo težave. Mnogi taborniki razen rutice ne premorejo drugih delov kroja! Zakaj? Odgovorov je precej: ■ Taborniški kroji so (pre)dragi. Samo hlače, srajca, pas in rutica stanejo okoli 15.000 tolarjev. ■ Barvne kombinacije posameznih delov kroja so popolnoma nemogoče: modra kapa, vijolična baretka, peščena barva srajce, temnozelene hlače in pas, živo rdeča ali bordo rdeča majica - popolno neskladje. ■ Kroji dolgih in kratkih hlač se razlikujejo, enako tudi barvni odtenki. Hlače so zastarele in popolnoma nepraktične. ■ Srajce z epoletami spominjajo na čase, ko smo bili taborniki "pol vojaška" organizacija. ■ Ženski kroj (npr. bluza) ne obstaja. ■ Toga pravila o nošenju krojev (srajca za pasom) gotovo zmanjšuje število tistih, ki bi kroj sicer nosili ... Danes mladi nosijo srajce, ki so odprte, izven pasu, kroji (moški in ženski) so moderni. Posebno poglavje je cena kroja. Zelo kvalitetna srajca znanih proizvajalcev je cenejša od taborniške srajce, ki ima vrsto pomanjkljivosti. Vsaka serija ima drugačne gumbe, robovi na ovratnikih so različni, celo barvni odtenki srajc so različni (vse to pod domnevno) zaščitenim imenom "Uradni kroj Zveze tabornikov Slovenije"). Sama po sebi se ponuja primerjava cen naših krojev in krojev katoliških skavtov. Pri slednjih so cene več kot polovico nižje, zato jih nosijo skoraj vsi. Nikakor ni nepomemben podatek, da nas ob organizaciji skupnih akcij mediji pogosto prezrejo, čeprav nas je na teh akcijah znatno več kot pa katoliških skavtov. Vendar z manjšo lepotno napako. Katoliški skavti so oblečeni v kroje, kaj pa mi? Se svojih taborniških krojev sramujemo? Čips [november 17 Taborniški kroj v samostojni državi Taborniški kroj, vedno aktualna tema mnogih omizij in mnogih debat v taborniški srenji. Prav gotovo je bila prelomnica teh debat nov taborniški kroj ob razglasitvi samostojne Slovenije konec osemdesetih in začetku devetdesetih let. Takrat se je Zveza tabornikov Slovenije skupaj s sedaj sestrsko organizacijo ZSKSS potegovala tudi za članstvo v WOSM-u. In takratno vodstvo Zveze tabornikov Slovenije se je odločilo, da je to tudi pravšnji trenutek za spremembo taborniškega kroja, oziroma taborniških oblačil, kot taborniki pojmujemo besedico kroj. S tem dejanjem se je želelo najverjetneje tudi simbolno, navzven pokazati, da gre za tradicionalno organizacijo mladih, ki na nek način prekinja s staro organizacijo, ki ji ni bilo dovolj mar za vrednote in programe svetovnega skavtskega gibanja. In vodstvo, pred katerim je bila ta odločitev, se je najprej ozrlo po barvah. Modra je bila rezervirana za sestrsko katoliško organizacijo. Namreč v tistih letih so nosili svetlo modre srajce, prav takšne kot itali- janski katoliški skavtje, od katerih so v največji meri tudi črpali svoje ideje. Sele proti koncu devetdesetih let so se preoblekli v svojo novo rdečo oziroma opečno barvo. Pri sosedih Hrvatih so se ob donaciji več kot 6.000 srajc ameriških skavtov odločili za zeleno barvo. Zelo lepa temno zelena barva je bila s tem na nek način oddana. Tudi sosedje Hrvatje so svojo taborniško zeleno opravo pred nedavnim zamenjali oziroma dopolnili še s temno modrimi srajcami. Odločitev se je na nek način kar sama ponujala v svetlo rjavi barvi, kakršno so pred mnogimi leti že nosili naši skavtski predniki in je na las podobna aktualni ameriški skavtski srajci. In ko je bila izbrana barva srajce, se ni bilo težko odločiti tudi za barvo spodnjega dela, ki se je ponujala v kroju ameriških skavtov. Z eno besedo, starešinstvo, se je pred dobrim desetletjem v Tolminu odločilo za kopijo ameriškega kroja. Pri kopiranju smo šli celo tako daleč, da smo zamenjali tudi taborniški pas z znano sponko in prepoznavno skavtsko rešitvijo ter kroju dodali še polo majici v dveh odtenkih rdeče barve. Na ta način smo si tudi nekoliko olajšali prvo naročilo, ki smo ga preprosto kupili v skaut shopu ameriške organizacije. Na srajce smo si našili slovensko zastavico in našitek Zveze tabornikov Slovenije. Kasneje, ko smo že bili člani WOSM-a pa še našitek svetovnega skavtskega gibanja. Ostalo je k sreči ostalo po starem. Rekel bi, tisoč ljudi, dva tisoč oči in prav vsako oko ima svojega "malarja". In prav toliko je bilo do sedaj tudi mnenj o primernosti barv in o primernosti kroja posameznih delov taborniške uniforme. Da je potrebno o tem resneje spregovoriti in ne nazadnje tudi kaj ukreniti je najavil tudi Igor Ajdišek-Buco, načelnik za podporo ob svoji kandidaturi na zadnji volilni skupščini. Od izvolitve je minilo že leto dni in razmišljanja v današnjem Taboru naj mu bodo dobra popotnica za izpolnitev volilne obljube. Frane Merela 18 iätor) TEMA MESECA Saga o taborniškem kroju Kot novopečeni tabornik sem se udeleževal taborjenj, izletov, pohodov, orientacijskih tekmovanj in drugih z avanturo obarvanih srečanj. V času otroških doživetji je včasih prav luštno imeti utemeljen razlog za igranje s sekiro, žago in predvsem velikimi noži. Takimi, ki bi nas postavile ob bok prelatu takratne akcijske religije, samemu Johnu Rambu. Iz tistih časov bi lahko oživljal veliko spominov in prav vsi ne bi bili dobri, saj smo se včasih s prej naštetimi hladnimi orožji tudi rahlo okrcnili, a smo tovrstne incidente vedno spremenili v prvorazredne priložnosti za hiter tečaj prve pomoči. Dobri ali slabi, vsi spomini so zaznamovani z eno rdečo nitjo. Nosili smo uniforme. Ja, uniforme, ne kroje, ker takrat tega, kar danes pojmujemo kot "taborniški kroj", še nismo imeli. Bile so stare srajce vojakov JLA, ki smo jih dobili od Teritorialne obrambe. Na njih smo našili v lok zavito ime našega rodu oziroma kraja iz katerega prihajamo. Verjetno so tudi tem zelenim zadevam rekli kroj. Mi jim nismo. Smo pa jih nosili z neskončnim ponosom. Najbolj zanimiva akcija tistih časov je bil prvomajski pohod po Prlekiji. Za vse tiste, ki zmotno menite, da so pri nas doma le njive in travniki, naj spomnim na tradicijo vinarstva, ki jo večina časti bolj kot lastno mater. Naše vino je tako dobro, da je sam Napolen prišel k nam na obisk, potem ko je v Ljubljani "uštimal" Ilirske province in rekel Vodniku ter njegovim kolegom, da lahko od zdaj naprej govorijo, pišejo in sanjajo v slovenščini kolikor jim je ljubo in milo. Na tem kratkem obisku naših vinskih gričev, ki jim ljubkovalno pravimo Slovenska provansa, je francoski cesar spil kozarček vina in na hitro izustil "si bon". Naši lokalčki so seveda to po domače zapisali kot Šipon. O tem pa ste že kdaj verjetno slišali. Po Napoleonovih in še čigavih stopinjah smo z veliko vneme prehodili šestdeset kilometrov v treh dneh. V treh zelo vročih, sončnih in suhih dneh. In vse ta čas, ko smo se podili sto metrov v hrib in sto metrov nazaj v dolino, sem s ponosom imel vse gumbe na kroju zapete, rutko okrog vratu in nasmeh v srcu. A si danes predstavljate, da nekdo prehodi ROT v kroju? A si predstavljate, da nekdo gre po cesti na vodovo srečanje v taborniški monduri? Jaz jih ne vidim veliko. In zakaj ne? Z več logov je moč slišati, da je taborniški kroj grd, oziroma ne spoštuje sodobnih estetskih zakonitosti. Zato ga ne nosijo vodniki, ne nosijo ga načelniki in vse druge, hierarhično višje živine v ZTS. Nosijo ga le tam, kjer res ne gre drugače. Logika veleva le eno možno posledico; kroja ne marajo tudi člani. Zakaj bi ga, ko se vsi odrasli vzorniki vedejo, kot da ni vreden blaga iz katerega je sešit (in to ni prav velika vrednost). Sam sem raziskal, kako in kaj glede najbolj prestižnega simbola taborniške pripadnosti. Pognal sem se v zadrugo (omare na desni strani hodnika v pisarni ZTS) in si želel omisliti kroj s kratkimi rokavi, kratke hlače in pas. In ker govorimo o tabornikih, se je prej ali slej moralo zatakniti. V mojem primeru slej; namreč lahko sem zbiral med kroji dimenzij 38, 39, 40 na eni in kroji dimezij 12, 13, 14 na drugi strani. Eni so iz stoodstotno sintetičnega materiala, drugi se znova ponašajo z petdesetimi odstotki bombaža. Eni imajo temno, drugi pa svetlo rjave gumbe. Na enih so vidne sledi našitka, na drugih pa ne. Vsekakor sem si vzel čas in poiskal enega izmed redkih krojev, ki ne spominja na jadro obešeno na ozek jambor dvaj-setmetrske jadrnice. S hlačami je bilo lažje, sem pa vzel ta kratke. Dolge bi mogoče res predstavljale prehud stilski izziv. Vsekakor bi bilo prav premakniti ponudbo v uporabniku prijazno smer. Čeprav govorim iz omejenih izkušenj, a vendar sem v treh zaporednih primerih opazil, da je pojmovanje konfekcijske številke M/L v ZTS izenačeno s pojmovanjem konfenkcijske številke S. Tovrstna konverzija res naredi majice, kroje in jakne dokaj nea-traktivne. Spremembe na tem področju so več kot nujne in o le-teh se vedno govori, kot, da bi bile tik pred realizacijo. Vendar neatraktivna ponudba še vedno ne opraviči sramotne nedefiniranosti taborniškega ideala. Signal, ki ga polnoletni taborniki pošiljamo mlajšim generacijam je ta, da je tisti, ki obleče kroj čuden, če pa ima na glavi še klobuk, je pa čudak. A je to vzor, ki naj usmerja mlade vedoželjne ume, lačne avanture in akcije? Mislim, da sem na to vprašanje že odgovoril. Sprašujem pa se, kdaj bomo enkrat za vselej rešili status taborniškega kroja in drugih pripad-nostnih simbolov. A bomo ustvarili komisijo, ki se bo s tem spopadla? Mogoče bomo sklicali delovno skupino, ki bo o tem na dolgo in široko po e-mailu? Je to nov izziv za naslednji Naboj? Kaj pa, če se s tem sploh ne obremenjujemo? Jaz bi rekel, da smo danes tako globoko zašli s poti k rešitvi, da bi vsaka sprememba bila sprememba na bolje. Ne rabimo generacijsko debato. Čas je za operativnost in izvršilnost. Za slednjo pa že imamo odbor! Pa ni ravno šipon. Goran Tomšič Moda, anti-moda - za ali proti? Moda, počutiš se tako samozavestno! Moda je jezik, oblačilo, ki govori; govori, kdo smo in kam pripadamo, izraža naše obnašanje, vrednote, ideologijo in standarde. Je statusni simbol, ekspresija, ekskluzivnost, vizualna koda. Uniforma se od nekdaj uvršča v fenomen anti-mode. Predstavlja statično modo, ki se spreminja počasi. Zaradi mode in anti-mode je identifikacija znotraj socialnih skupin prepoznavna na prvi pogled. Uporabnik uniforme je konzu-ment, ki se znotraj simbolov mode sam uvršča v neko posebno skupino. Izpostavlja se znotraj množice in je v svojem pojmovanju mode drugačen od ostale populacije. Kako prepoznati tabornika? Taborniška uniforma je sestavljena iz osnovnih oblačilnih kosov; pokrivala, srajce, hlač in pasu. Zraven sodi še majica, termoflis ali vetrovka. Prepoznavni simbol tabornika je vsekakor rutica, modra, rumena. Terciarne barve izražajo pomen povezanosti tabornika in "zemlje". Že prej sem poudarila, da se anti-moda spreminja počasi, vendar se kljub temu spreminja. Spreminja se ton barve, konstrukcija, kroj, kdaj se je nazadnje zgodila sprememba taborniške uniforme? Kako stoletje nazaj? Ali se tabornik v njej počuti samozavestno? Zakaj pa je potem tako dolgočasna, staromodna in grda? Sara Božanič [november 19 KOLUMNA Vedno so mnenja za in mnenja proti. Vsa konstruktivna mnenja so dobrodošla, saj ne sejejo slabe volje, ampak pomagajo delovati, razvijati in doseči zastavljeni cilj v smeri boljšega. Oblačila so zelo delikatna tema, saj tako barvne kombinacije kot silhueto oblačil doživlja vsak na svojo postavo in svoj barvni spekter, torej jo vsak doživlja drugače. Moda je ultra hitra spremenljivka, ki vsak dan prinaša novitete tako v silhueti kot v barvi in ponuja nešteto možnosti kombiniranja. Vendar moramo vedeti, da sta moda in uniforma dva pojma, ki ju moramo razlikovati. Uniforma je oblačilo, ki mora pokrivati različne postave, dorečene so barve ter kombinacije posameznih kosov. Kombinacija tvori celotno sliko in skupina deluje homogeno. Uniforma pa vendarle mora upoštevati nekaj generalnih modnih zapovedi, predvsem tiste, ki vplivajo na silhueto in funkcijo oblačil, nikoli pa ekstremno ne sledi modi. Razlog je, da se celostna podoba takšnega tipa uniforme doreče za daljši čas in bi bilo popolnoma nemogoče slediti vsem modnim zapovedim; za tabornike bi bila menjava predraga in nesmiselna. Vendar je pa treba paziti tudi na to, da pri posodabljanju ''ne zaspi-mo''. Skozi ponaročila oblačil lahko vplivamo na sodobnejše kroje in nove silhuete ter brez globjih rezov sčasoma dobimo oblačila, ki so v duhu časa, pa vendar na prvi pogled precej podobna prvotnim. Mislim, da se je pri vaših oblačilih zgodilo ravno to, da ste izpustili posodabljanje in bi bilo potrebno res spremeniti vsaj detajle, če ne že cele podobe. Npr. hlače imajo še vedno kroj, ki ima ''korenčkasto'' obliko, globina sedala je izredno globoka, prav tako posegi v žep. V starejših modelih ni dodatnih žepov ob strani, ki so tako funkcionalni in poudarijo sproščeno noto, ki je v duhu taborništva. Prav tako bi lahko dodali varianto odvzemanja spodnjega dela hlačnic, ki poveča funkcionalnost različnim, tudi vremenskim situacijam. Prav tako bi namesto 100 % bombaža lahko uporabili mešanico z 2 % elastana, ki bi pripomogla tako k boljšemu počutju kot k lažjemu gibanju. Tudi barvna zasnova hlač ni prava in odtenek zelene bi lahko prilagodili sodobnejši barvni paleti. Enako velja za druge kose oblačil. Ne glede na vaš naslednji korak je potrebno v primeru, da se odločite sprejeti izziv časa in posodobiti celostno podobo, podati jasno izhodišče in modele graditi v udobno, funkcionalno in sodobno smer. Sonja [terman, univ. dipl. inž. oblikovanja tekstilij in oblačil \ekr ] AKTUALNO @ Kako starostne veje po novem? Spremembe so potrebne Slovenija ima šestletnike v osnovni šoli (devetletki). V Evropi in tudi v Sloveniji se definicija mladih pomika proti 30 letom. Mladi v organizaciji si želijo program tudi po 21. letu (grče). To in še številni drugi trendi v družbi in organizaciji nas vodijo k preoblikovanju starostnih vej. Zato je Komisija za taborniški program začela postopek za preoblikovanje starostnih vej v strukturi ZTS. To je še toliko bolj aktualno, ker smo v obdobju oblikovanja novega statuta ZTS, hkrati pa smo pri prenovi taborniškega programa vedno bližje splošnim vzgojnim ciljem; naslednji korak pa je razvoj ciljev po starostnih vejah. Kako bomo prišli do nove strukture starostnih vej? Komisija za program bo v procesu oblikovanja ciljev k sodelovanju povabila notranje in zunanje eksperte, ki delujejo na področju vzgoje mladih in mladinske politike. Strokovna skupina bo pripravila predlog starostnih vej, ki bo služil za nadaljnjo obravnavo. V proces oblikovanja bo v nadaljevanju na različne načine vključena zaintere- sirana taborniška javnost, končni predlog (ali več predlogov) pa bo potrdilo starešinstvo oz. skupščina ZTS. Ker se bo statut sprejemal v letu 2005, bo proces oblikovanja starostnih vej končan do skupščine ZTS v maju 2005. Matjaž Jesenšek, načelnik za taborniški program Pugy Že prvi delovni predlog Kako bi lahko izgledale starostne veje po novem Po analizi stanja na področju sistematične organiziranosti starostnih vej v ZTS in ob upoštevanju drugih dejavnikov, ki vplivajo na vzgojni program v ZTS, sem pripravil predlog razdelitve starostnih vej. 20 Naziv veje Starost Organiziranost Skupine glede na vzgojne cilje Medvedki in čebelice 6-8 Interesna dejavnost v osnovni šoli Prva skupina (prva in druga Novo ime veje 9-11 triada OŠ) Gozdovniki in gozdovnice 12-14 Delovanje v okviru rodov Druga skupina (tretja triada OŠ) Popotniki in popotnice 15-18 Tretja skupina Novo ime veje 19-25 Klubi študentov, klubi na osnovi regionalnega povezovanja (srednja šola in fakulteta oz do 25 let) Grče 26 in več Klub prijateljev taborništva na državni ravni, klubi grč v kraju, kjer deluje rod Namen predloga je začetek razprave, zato vabim vse zainteresirane, ki jih zanimajo podrobnosti v zvezi s predlogom (mnenja, vprašanja, podpora oz nestrinjanje), da mi pišejo na moj elektronski naslov pugy@rutka.net. Zanimive komentarje in mnenja v zvezi z novo strukturo starostnih vej bomo objavili v naslednji številki revije Tabor. [november 21 Novosti pri vodenju evidence članstva AKTUALNO Letošnje taborniško leto nam na področju vodenja evidenc članstva prinaša kar nekaj novosti, dve izmed pomembnejših pa sta predstavljeni v tem sestavku. Prva izmed novosti je težko pričakovana ter nujno potrebna aplikacija za vodenje evidence članstva, ki je pričela obratovati konec oktobra, do nje pa imajo dostop samo izbranci (tisti, ki v rodovih skrbijo za oddajanje podatkov o članarini na ZTS). Tako kot njena predhodnica tudi ta zaenkrat deluje samo preko interneta, v izdelavi pa je t.i. off-line odjemalec, ki bo predvidoma na voljo v decembru in je namenjen predvsem tistim, ki so zaradi takih ali drugačnih razlogov še vedno vezani na klicni dostop do interneta. Pri razvoju smo poizkušali odpraviti glavne slabosti njene predhodnice, dodali pa smo tudi nekaj novosti; med drugim možnost spremljanja osvojenih znanj, veščin ter opravljenih funkcij posameznikov, možnost pregleda podatkov za nazaj (kar bo postalo uporabno šele čez čas, saj uvoz starih podatkov v novo aplikacijo ni predviden), "živo" statistiko članstva na nivoju ZTS, območij ter rodov, ki se vedno generira iz aktualnih podatkov v bazi, itd. Bo pa letos nekoliko več dela s preverjanjem podatkov, saj so dosedanji podatki, zbrani preko Excel datotek, odkrito rečeno skoraj neuporabni in jih bo potrebno prej ali slej popraviti. Problem je v tem, da so rodovi uporabljali različne načine zapisa datumov, v nekaterih poštnih številkah je namesto znaka 0 (nič) uporabljena črka o, pojavljajo se neobstoječe poštne številke itd. Drugo novost pa bodo lahko videli vsi člani na svoji članski izkaznici - na njej bo po novem prisotna tudi črtna koda. Zaenkrat bo omogočala predvsem hitrejše in enostavnejše poslovanje v zadrugi ZTS, uporabiti pa jo bo mogoče tudi pri prijavljanju ekip na tekmovanjih. Namesto zamudnega pisanja imena, priimka, letnice rojstva, članske številke itd, bo prijava lahko opravljena v nekaj sekundah - času, ki ga potrebuje čitalec črtnih kod, da prebere črtne kode z izkaznic. Ob ustrezni programski opremi pa bo mogoče ekipe samodejno uvrstiti v ustrezno kategorijo itd. Črtna koda na trenutnih izkaznicah je prvi korak na poti k plastičnim izkaznicam (kot sta recimo dijaška ali študentska; s sliko, magnetnim zapisom itd) za stalne člane, ki jo bodo po želji lahko dobili, veljavna pa bo več let. Se vedno pa bo na voljo tudi stara, papirnata različica z veljavnostjo enega leta, ki bo namenjena manj zahtevnim oziroma mlajšim članom. Samo Vodopivec Gozdna šola - skavtski center? Kadarkoli sem v Bohinju, četudi po netaborniških opravkih, se zapeljem do Gozdne šole in pogledam ali je kdo tam. Verjamem, da vas je takih še nekaj. Prav posebno vzdušje vlada v Gozdni šoli poleti, ko so postavljeni šotori, in je na drogu zastava, z ognjišča pa se še vedno vije dim, ki govori o tem, da je bil prejšnji večer poln zabave in veselja. Malo drugačno podobo pa daje Gozdna šola ob drugih letnih časih, še posebej v notranjosti hiše. Ob takšnih priložnostih pa se mi po glavi vedno podi samo ena misel. Ta skavtski center nima nobene "skavtske duše". Vsaka taborniška sobica je premore več. Edino kar spominja na tabornike sta znak ZTS in WOSM-ov znak v jedilnici. Kdo je kriv za to? Verjetno mi vsi, ki smo tam kdaj preživeli kakšen dan ali dva. Pa saj to niti ni več pomembno. Potrebno je nekaj narediti! Vdihniti temu našemu edinemu skavtskemu centru nekaj te "duše". Zato pozivam vse, da tudi vi v Bohinju pustite delček svoje "skavtske duše". Le skupaj bomo hišo res spremenili v skavtski center. Ze nekaj let je odkar sem bil prvič v WOSM-ovem skavtskem centru v švicarskem Kanderstegu. In takrat sem se čudil, kako to, da je na vsakem stolu in mizi tablica z imenom. Kako to, da ima vsaka soba svoje ime. Razložili so mi, da so to imena tistih, ki so te stole "kupili" in tako po svojih močeh prispevali k temu, da ima center tako podobo, kot jo pač ima. Sobe pa, da so opremile nacionalne skavtske organizacije, ki sedaj tudi skrbijo za njihovo vzdrževanje. Ze takrat sem se vprašal, zakaj česa takega ne bi izvedli tudi v naši Gozdni šoli. Vsi dobro vemo, da vsaka stvar nekaj stane, prav tako pa vemo tudi, da ZTS denarja nima na pretek. Lansko leto smo prenovili kuhinjo v Gozdni šoli, prenove ali zamenjave pa je potreben tudi ostali inventar. Zato sem IO ZTS predlagal, naj poizkusi s takšno "prodajo" inventarja in sam bom zagotovo eden izmed prvih, ki si bom "kupil" stol. Verjamem, da nas je veliko in da bomo skupaj v bodoče to našo Gozdno šolo spremenili v pravi skavtski center s taborniško dušo. Naj vsi obiskovalci Gozdne šole, ki zadnje čase niso le slovenski taborniki, ampak tudi skavti iz tujine in drugi, ki nikoli niso bili taborniki, odnesejo od tam košček skavtskega duha. Tistega skavtskega duha, ki si ga pomagal-a vdihniti tudi ti! Pozivam vse, ki jim Gozdna šola vzbuja podobna razmišljanja in občutke, da se mi pridružijo. Miha Škofic 22 iätor) MEDNARODNE STRANI Matic Stergar Lepo pozdravljeni vsi skupaj v novi mednarodni kolumni. Po prejšnji, ki vas je ponovno spomnila, kdo in zakaj smo krokodili, je čas, da vam spet navrzem nekaj takih in drugačnih informacij mednarodnega značaja, ki naj vam pomagajo zanetiti iskro zelje po vandranju izven meja Slovenije. V prvem delu vam bom povedal, kaj se je pomembnega zgodilo na svetovni ravni, potem pa vam bom predstavil krasen nov projekt, ki smo ga krokodili zastavili na posvetu v soboto, 16. oktobra. Dogodki, ki so v zadnjem obdobju zaznamovali Svetovno skavtsko organizacijo (WOSM): ■ Na sedežu WOSM-a, v Ženevi se je od 17. do 18. septembra odvilo srečanje Partnerstva za globalni učinek. To je srečanje, na katerem ugotavljajo, kako WOSM oz. njegovi sestavni deli, ki skupaj štejejo več kot 28 milijonov članov, pozitivno delujejo v smeri izboljšanja kvalitete življenja mladih. Eden izmed odgovorov je, preko sodelovanja z največjimi organizacijami, ki se ukvarjajo s problemi mladih. Srečanje je vodil švedski kralj, ki smo ga pred poletjem imeli v gosteh tudi pri nas. ■ Še prej, 7. septembra, se je v Sarajevu zgodila druga Mladinska, razvojna in mirovna konferenca, ki se je je udeležil predsednik svetovne bančne skupine James D. Wolfensohn in še 40 njegovih sodelavcev. Po izčrpnem poročilu so se možje zavezali k še tesnejšemu sodelovanju z mladinskimi organizacijami na področjih povezovanja organizacij na svetovni ravni, procesu doseganja takih povezav, vključevanju še novih organizacij v tako mrežo ... ■ Obe krovni skavtski organizaciji WOSM in WAGGGS sta pred olimpijskimi igrami v Atenah podpisali Olimpijsko premirje, ki je pozival k prenehanju vseh sovražnosti po svetu za časa trajanja olimpijskih iger. Ta dokument je podprlo 160 držav z Združenimi narodi na čelu. ■ Tabornica dr. Marie-Louise Correa je nosila olimpijsko ba- klo zadnje metre, preden je zanetila olimpijski ogenj. Krokodili smo imeli 16. oktobra redni letni posvet v Izoli, v prijetni intimnosti vikend hišice ene izmed naših članic. Kot se za take priložnosti spodobi, smo podrobno analizirali delo preteklega leta, izpostavili dobre in slabe lastnosti, ugotovili česa ne bomo več počeli, kaj nam je še storiti in tako naprej. Ko smo prišli do dela, ko se je bilo treba odločiti o nadaljnjih akcijah, smo najprej ugotovili, da mora imeti delo naše komisije v novi sezoni neko rdečo nit, ker si razpršenega delovanja, obilici odličnih idej navkljub, ne moremo več privoščiti; ne kadrovsko, ne finančno. Takoj zatem smo razvili odlično idejo, ki bo meso postala skozi naslednji projekt: Krokodili razglašamo za odprt projekt: BRCNI SE! To je projekt, ki naj močno dvigne mednarodno zavest pri naših tabornikih. Iščejo se: • 3 skupine, ki bodo v naslednjem letu gostile tuje tabornike • 3 skupine, ki bodo v naslednjem letu potovale k tujim tabornikom Krokodili se zavezujemo, da bomo odločilno pripomogli k izvedbi zgoraj omenjenih projektov z vsem svojim znanjem in logistično podporo. Vse, kar morate storiti vi, je, da se prijavite na enega izmed načinov, ki sem jih na dolgo in široko popisal v prejšnji številki. Bi šli na Poljsko, Portugalsko, morda v Španijo ali v Nemčijo ... za vse bomo poskrbeli, le javite se! Pa naj bo za tokrat dovolj. Kaj naj vam rečem: brcnite se! © [november 23 Bazoviška noč 2004 Tradicionalna taborniška akcija (11. - 12. 9. 2004), organizirana s strani zamejskih tabornikov iz rodu Modrega vala iz Trsta, je po mnenju tistih, ki smo bili tam, kar premalo poznana. To je prav poseben kulturni dogodek, ki se vsako leto izvede v vasi Bazovica malo čez slovensko mejo. Na vabilo zamejskih tabornikov se vsako leto tega dogodka udeleži tudi precejšna skupina slovenskih tabornikov. Tudi letos je bilo tako. Bilo nas je mnogo iz najrazličnejših rodov Slovenije. Ta kulturni dogodek je pravi skok v preteklost. Kulturni program se prične v soboto zvečer s tabornim ognjem, dekla-miranjem protifašističnih in domoljubnih pesmi znanih slovenskih pesnikov in petjem partizanskih pesmi. Po končanem kulturnem programu sledi pravi taborniški žur s petjem taborniških pesmi. Ob ognju se sklenejo mnoga nova poznanstva in ob igri in petju se žur nadaljuje vse do 6.00 zjutraj. Točno ob tej uri so bili v hrbet ustreljeni talci in njim v čast in spomin se vsi zberemo pred spomenikom in pol ure pojemo partizanske in protifašistične pesmi. Sledi počitek, ali pač ne. V nedeljo ob tretji uri popoldan pa je osrednja spominska slovesnost, ki se je udeleži ogromno število zavednih Slovencev z obeh strani meje. To je prava taborniška akcija, ki pa nima tekmovalnega pomena. Ima pa velik pomen v smislu spomina na dogodke, ki so nam omogočili, da sedaj smo to kar pač smo. Slovenci v samostojni slovenski državi! Zasluži si večjo pozornost in večji obisk s strani slovenskih tabornikov. Naslednje leto je 75. obletnica tega tragičnega dogodka in upam, da se bomo tam videli v večjem številu. Vsekakor si taborniki iz rodu Modri val iz Trsta zaslužijo vso pohvalo za organizacijo dogodka in ob tej priložnosti se jim zahvaljujemo za gostoljubnost! SiNi, RPG OD RODOV Zgodovinsko ozadje dogodka: 6. september 1930 je dan, ko je enota fašistične milicije v hrbet kot izdajalce ustrelila Ferda Bidov-ca, Frana Marušiča, Zvonimira Miloša in Alojza Valenčiča. Omenjeni fantje so se okoli leta 1927, ko je Benito Musolini v Italiji uvedel odkrito diktaturo, povezali v tajno organizacijo, da se postavijo proti terorju režima. Organizirali so vrsto atentatov na simbolne ustanove režima in s tem skušali opozoriti mednarodno javnost na nevzdržne razmere na italijansko-jugoslovanski meji. Gibanje se je uveljavilo pod imenom TIGR. Leta 1930 je tajna policija OVRA prišla na sled gibanju, aretirala veliko članov in po sodnem procesu obsodilo člane na zaporne kazni, 4 najpomembnejše člane pa na smrtno kazen z ustrelitvijo. Kljub pretresu, ki so ga povzročili streli v Bazovici, je grožnja izzvenela v prazno. V naslednjem desetletju se je upor nadaljeval in se leta 1941 razrasel v odporniško gibanje, ki se je pod vodstvom OF razširilo po vsej Primorski. Bazovica pa ostaja skupni simbol trpljenja in ponižanja pod fašizmom, a tudi zmagovitega boja proti njemu. TABORNI[KI VESTNIK UREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO LI november*2004* 24 ZNOT 2004 Pred koncem letošnjega prestopnega leta se boste zopet lahko preizkusili v vašem znanju orientacije v zimskih razmerah na ZNOT-u, ki ga za vas pripravlja rod Skalnih taborov iz Domžal. Tako se boste lahko spopadli s ciljanjem, pretegnili in obnovili svoje fizične sposobnosti vaših okončin pri spretnostnem tekmovanju, se pustili presenetiti na eni izmed kontrolnih točk in poiskali ter oskrbeli skrivnostnega napadalca, ki vam bo lahko pomagal ali pa tudi ne. Letošnje tekmovanje se bo odvijalo v noči s 4. 12. - 5. 12. 2004 pri osnovni šoli Moste v Mostah pri Komendi. Zbor ekip bo ob 16.30 uri pred osnovno šolo v Mostah. Za vse tekmovalce, ki niso iz rodu Skalnih taborov, bo možna prenočitev na šoli, kar pa morajo ekipe ob prijavi izrecno navesti. Ekipe so petčlanske in tekmujejo v treh kategorijah: GG, PP in GRČE. Vsako dekle v ekipi prinese nekaj bonus točk. Ob prijavi mora vsaka ekipa navesti starostno kategorijo v kateri tekmuje, ime in priimek, naslov, e-mail naslov, telefonsko številko vodje ekipe in ali bo ekipa prespala ali ne! Rok prijav, ki velja s plačilom štartnine, je 27. 11. 2004. Prijave ekip zbiramo na e- poštnem naslovu saso.jenko@siol.net. Štartnina znaša 4500 SIT na ekipo in se porabi za organizacijske stroške (nagrade, večerja, zajtrk, karte, prenočevanje, našitki,...). Poravnate jo lahko na transakcijski račun: 18300 - 0012196070 odprt pri Banki Domžale, namen nakazila: ZNOT, prejemnik RST Domžale, P.P. 49, 1230 Domžale. Po izteku roka prijav sprejemamo prijave ekip do zapolnitve prostih mest, štartnina po tem datumu pa znaša 6000 SIT. Plačilo štartnine oziroma prijave na dan tekmovanja niso mogoče. Več informacij o tekmovanju lahko dobite na strani http://rst.rutka.net oziroma na telefonu 040/396-286 (Sašo). Preizkusite se na ZOT-u Če se želite preizkusiti v dokaj zahtevni orientaciji in drugih taborniških znanjih ter hkrati preživeti dva dni nore zabave, si rezervirajte petek, 28. in soboto, 29. 1. leta mrzlega taborniškega 2005. Rod XI. SNOUB namreč znova pripravlja ZOT (Zimsko Orientacijsko Tekmovanje) v okolici Maribora. Zabavajmo se skupaj ... Rod XI. SNOUB [otorke spet naprodaj Zaradi velikega povpraševanja po šotorkah v lanskem in letošnjem letu smo se po več poskusih nabave ali izdelave te opreme v Sloveniji pred nekaj meseci odločili za uvoz. V Zadrugi so tako zdaj na voljo uvožene šotorke, ki so izdelane po enakem kroju kot stare jugoslovanske, cena za kos pa znaša 9000 tolarjev oziroma 7200 tolarjev za člane. Nakup je možen med uradnimi urami Zadruge; vsak dan med 10. in 15. uro, v sredah do 17. ure. Topografske karte na voljo le {e nekaj tednov V skladišču ZTS na Rojah že nekaj let hranimo večje količine topografskih kart 1:25.000. Gre za do 20 let stare karte, ki so zdaj pretežno izpostavljene vlagi, zato smo se v pisarni odločili, da nadaljnja hramba ni smiselna. Zato vabimo vse rodove, občinske zveze, ki bi vam zemljevidi prišli prav pri pouku orientacije, vodniških tečajih ali pri taborjenjih, da se oglasite v pisarno po e-pošti pisarna@zts.org, ali zts@rutka.net, ali pokličete na telefon 01-300-08-20, da se dogovorimo za prevzem. Vabilo k sodelovanju pri aktivnostih za širjenje prostovoljs-tva v Sloveniji. Vabimo rodove, da sodelujejo v programih "Aktivnosti za širjenje prostovoljstva v Sloveniji" in spletni posredovalnici Prostovoljstvo.org, ki je namenjena predstavitvi vseh organizacij, ki za svoje delovanje ali programe potrebujejo prostovoljce. Spletne strani naj bi nudile kar najboljšo možno predstavitev organizacij in kar najpreprostejšo pot iskanja primerne oblike dela za potencialnega prostovoljca. Za več informacij obiščite stran http://www.prostovoljs-tvo.org. Razpis za zbiranje pobud in predlogov za novi statut ZTS Komisija za statut ZTS (nadalje KSS), ki jo je na podlagi sklepa skupščine ZTS z dne 8. 6. 2003, na seji dne 21. 6. 2004 imenoval IO ZTS, objavlja razpis za zbiranje predlogov za novo besedilo Statuta ZTS. 1. Pobude in predloge lahko posredujejo rodove uprave, vodstva OO ZTS, starešina ZTS, organi ZTS iz 24. člena Statuta ZTS (izvršni odbor, nadzorni odbor, častno razsodišče) in posamezniki, če so v času dajanja pobude oz. predloga člani registriranega rodu. 2. Pobude in predlogi morajo biti v pisni obliki in naj vsebujejo: a) navedbo, kdo je predlagatelj; b) besedilo spremembe veljavnega določila statuta, ki se je pri izvajanju v praksi izkazalo kot neuspešno, nepraktično ali drugače neustrezno, ali besedilo novega določila statuta; c) predlagatelj lahko svoj predlog posreduje tudi kot splošno pripombo ali usmeritev KSS pri njenem delu; d) obrazložitev naj vsebuje: ■ razlog za spremembo veljavnih določil statuta oziroma uvedbo novega določila, ■ primer(e), v katerem(ih) dosedanja določila niso (dobro) delovala, ■ predvidene boljše posledice novega določila ali predloga spremembe, a) datum in podpis predlagatelja. Področja, ki so se v praksi in dosedanjih razpravah izkazala kot pomanjkljivo urejena, so zlasti: ■ mandatarski sistem pri imenovanju IO ZTS; ■ postopek registracije rodov; ■ nova organiziranost ZTS (vloga in pomen OO ZTS, naloge starešinstva morda lahko prevzame skupščina ZTS); ■ način glasovanja na skupščini ZTS; ■ uvedba nove starostne veje - mlajše grče; ■ participacija mladih (mladinski forum); ■ sistem članarine, po katerem članarino na ZTS plača rod; NAROČAM REVIJO TABOR ■ identiteta organizacije - taborništvo ali skavtsvo (preimenovanje tabornikov v skavte); ■ enotnost vzgojnega programa; ■ pravice in dolžnosti članov ZTS (t.j. rodov). 1. Pobude in predlogi morajo biti posredovani do 31. 12. 2004 na sedež ZTS, Parmova 33, 1000 Ljubljana, oziroma po elektronski pošti na naslov zts@rutka.net ali zts@guest.arnes.si. 2. KSS bo zbrane pobude in predloge proučila s stališča stroke - pravne in taborniške, jih nato na podlagi svoje presoje upoštevala v celoti ali deloma, ali pa zavrnila ter pripravila gradivo za predhodno javno obravnavo. 3. O zavrnjenih pobudah in predlogih bo KSS obvestila predlagatelja, ki lahko predlog, ki je bil zavrnjen v času predhodne obravnave, v obliki amandmaja predlaga skupščini ZTS in to na način in v rokih, ki bodo navedeni v objavi za javno razpravo, ki jo razpiše IO ZTS (55. člen Statuta ZTS). 4. Predhodna javna obravnava in javna razprava o predlogih statuta bosta potekali: ■ do 28. 2. 2005 pripravi KSS osnutek predloga novega statuta in ga posreduje v predhodno obravnavo, ki se zaključi 30. 4. 2005. V predhodni obravnavi za sodelovanje ni omejitev. Predhodna obravnava bo formalno zaključena na način, ki ga bo izbrala KSS (npr. okrogla miza, skupna seja območnih vodstev ipd); ■ do 31. 5. 2005 posreduje Izvršnemu odboru besedilo osnutka novega statuta; ■ do 31. 8. 2005 Izvršni odbor objavi javno obravnavo o predlogu novega statuta (55. člen Statuta ZTS); ■ v oktobru 2005 sledi obravnava predloga novega statuta na skupščini ZTS. Komisija za Statut ZTS IME IN PRIIMEK:. ROD:_ ULICA:_ POŠTNA ŠTEVILKA IN KRAJ:_ NAROČNIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA! Pošljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana 26 iätor) NASVETI ZA VODNIKE Pugy Projektni pristop v tabornistvu Četrti korak - priprava Priprava je zadnji, vendar pomemben korak pred začetkom izvajanja projekta. Predstavitev projekta Z vodniki se dogovorite, da bodo pripravili predstavitev projekta v družini, četi oz. rodu. Če so bili izvedeni kakšni pripravljalni obiski predlaganih prostorov za projekt, bi bile dobrodošle fotografije ali diapozitivi. Pripravimo lahko tabele, diagrame, itn., da razložimo, kaj je potrebno narediti in predstavimo potrebne izvajalce nalog. Čeprav še ne boste imeli podrobnega izračuna stroškov, ne pozabite na pogovor o zbiranju sredstev! Pripravljeno imejte tabelo z vsemi idejami za zbiranje sredstev, ki ste se jih z vodniki lahko spomnili. Nekaj prostora pustite praznega, da bodo še mladi prispevali svoje ideje, na kakšne pa boste naleteli celo že med izvajanjem projekta. Povezava osebnih ciljev (napredka) članov z nalogami in cilji projekta Namen tega je, da vsakega člana usmerimo do vlog in skupin za izvajanje nalog, ki sovpadajo z njegovimi osebnimi interesi in ki predstavljajo izziv in njegov osebni napredek. To lahko izvedete kot neformalno srečanje v vodu. Vzemite si čas in se z vsakim mladim pogovorite o tem, kako namerava napredovati do vzgojnih ciljev na različnih področjih razvoja. Vsakega mladega napotite do področij, ki ga zanimajo, a pazite, da na izbranih področjih niso že strokovnjaki! Odsvetujte jim vloge in naloge, za katere mislite, da so zanje na tej stopnji pretežke, ali nasprotno, ne nudijo dovolj izziva. Nekateri mladi bodo na začetku zelo navdušeni in se bodo hoteli priključiti velikemu številu skupin za izvajanje nalog. Zagotovite, da bodo razumeli, koliko časa bodo morali vložiti. Ne dovolite jim, da bi prevzeli preveč nalog, če mislite, da jih ne bodo zmogli. Ugotovite, če ima kateri izmed mladih določene težave, npr. z vzpostavljanjem stikov in odnosov z drugimi, pomanjkanje tolerance za ideje drugih, fizične težave, itn. Preden se o težavah pogovorite, najprej čestitajte mladim za ves trud, ki so ga vložili, ali za nadarjenost, ki ste jo opazili. Če mislite, da se mladi ne bi hoteli pogovarjati o svojih problemih pred ostalimi, se dogovorite za osebni razgovor. Pomagajte mladim govoriti o težavah s svojimi besedami. Možne težave ... Kaj, če se nihče ne odloči za določeno vlogo ali skupino za izvajanje nalog? Pozorni moramo biti, da zagotovimo, da člani gledajo na vse vloge in naloge enakovredno. Včasih se mladi določenih vlog in nalog izogibajo ("dolgočasna obveznost"). Od vas je odvisno, da mladim prisluhnete in da razširite vlogo, ter jo tako naredite bolj zanimivo - kot večji izziv. Nihče ne sme misliti, da ima "najslabše" delo, ker to zbija motivacijo. Kaj pa novinci z malo izkušnjami? Mladi, ki so se pravkar priključili vodu, bodo na začetku nekoliko zbegani. Verjetno bodo vznemirjeni zaradi projekta, hkrati pa zaskrbljeni, ali bodo sposobni izvajati vlogo in biti koristni člani skupine za izvajanje nalog. Na splošno je dobra ideja, da prevzamejo vlogo in se pridružijo skupini za izvajanje nalog istočasno kot ostali, kajti v nasprotnem primeru ne bodo čutili, da resnično pripadajo skupini. Ni priporočljivo, da povabimo potencialne nove člane, da se pridružijo tik pred izvedbo projekta (t.j. ne da bi predhodno sodelovali). Počutili se bodo - in tudi ostali jih bodo obravnavali - kot "outsiderje". [november 27 Poslušajte, kaj skušajo povedati in jih spodbujajte, da razmislijo o načinih, kako bi težave premagali. Usposabljanje za kvalitetnejše izvajanje nalog Mladim moramo pomagati (omogočiti), da pridobijo znanje in spretnosti, ki jih potrebujejo za opravljanje vloge oz. izvedbo nalog. Vloge Če vod že deluje po sistemu delitve vlog, potem boste morali le še pomagati mladim, da se vključijo v smislu projekta. Pomagajte jim, da ugotovijo, kaj že znajo narediti in katere spretnosti morajo pridobiti. Olajšajte stike s člani drugih vodov, ki so že imeli te vloge, da jim pomagajo. Če je to nov način dela v vašem vodu, jim boste morali pomagati ali olajšati stike z drugimi. Spodbujajte jih, da delajo samostojno, hkrati pa oblikujte tudi dejavnosti, kjer sodelujejo kot tim. Skupine za izvajanje nalog Značaj skupin za izvajanje nalog se bo razlikoval od projekta do projekta. V projektu se bo lahko pojavila potreba po delovni skupini, s katero niti vi niti nihče drug v vodu ne bo imel nobenih izkušenj. Mladim omogočite stike s tistimi v okolju, ki jih imajo. To lahko obsega pomoč pri prijavi na tečaj ali povabilo strokovnjaka, da jim pomaga. Če boste projekt predstavili, vam bo večina ljudi pripravljena pomagati. Posebne naloge za vodnika • Zagotavljati napredek; razen tistih delov, za katere ste se dogovorili, da jih boste izvajali, boste morali tudi nadzorovati napredek tako projekta in, še posebej, mladih! Morali boste biti pozorni na posredno ali neposredno izražene potrebe, t.j. čas za sprostitev, porabljena energija, sproščati napeto vzdušje itn. • Odnosi z javnostmi; vaš taborniški vod je del širše skupnosti. Vaš razburljiv projekt je odlična priložnost, da veliko ljudem v vaši skupnosti predstavite taborništvo (npr: z novinarji pripravite majhno zbirko informacij o vašem projektu, lahko povabite lokalnega novinarja ali lokalno radijsko postajo, da naredijo intervjuje s člani. Mogoče bodo novinarji povabili vaše novinarje, da gredo z njimi in vidijo, kako poteka novinarsko delo v resnici in jim dali nekaj napotkov. S povečevanjem vedenja o tem, kar skušate narediti, vam bo več ljudi pripravljenih pomagati, ko bo to potrebno, ali posoditi stvari, ki jih boste potrebovali. Konstruktivni stik s skupnostjo ne bo pomagal le projektu in tabor-ništvu, ampak sovpada tudi z izobraževalnim ciljem: pomoč mladim, da razvijejo konstruktivne stike s skupnostjo. • Starši in šolsko delo; zagotovite, da so starši obveščeni o projektu in jih navdušite s tem, kar se bodo mladi iz izkušenj naučili. Zapomnite si, da so starši zaskrbljeni, še posebej v času, ko so njihovi otroci v času pubertete, za šolske dosežke in za čas, ki ga vzame taborništvo. Na eni strani morate pomagati staršem razumeti resnične izobraževalne prednosti za njihovega otroka, na drugi strani pa prikazati počasnejši tempo dela (vgrajen v časovni plan) okoli časa šolskih obveznosti. • Zbiranje sredstev; Potreba po sredstvih ne bo izginila, niti ne bo denar padel z drevesa! Ko ste enkrat izčrpali svoje kontakte v skupnosti, ki so vam lahko posodili različne stvari, ali vam dali popuste za določene artikle, je možno, da bo v proračunu še vedno manjkala določena količina denarja. Navežite stike z lokalnimi podjetji, da vidite, če bi vam bili pripravljeni sponzorirati projekt. V ta proces skušajte vključiti blagajnike v timu. V zbiranje sredstev naj bodo vključeni vsi. Pomagajte mladim, da si zastavijo izvedljive cilje za zbiranje sredstev. Dejavnosti za zbiranje sredstev ponujajo veliko priložnosti za napredovanje do izobraževalnih ciljev: sponzorirani pohodi, izdelava in prodaja koristnih predmetov, čiščenje in pleskanje hiš, zavijanje daril med prazniki, opravljanje nenavadnih del za lokalno podjetje 28 iätor) ORIENTACIJA Kovax Skica poti Mogoče bi ta članek komu prišel bolj prav pred ROT-om, a vendar bolje pozno kot nikoli. Znova se je namreč pokazalo, da ravno ta izdelek povzroča ekipam največ problemov. Glede na to, da je skica poti od vseh topografskih izdelkov vredna največ točk, ob pravilni taktični pripravi pa časovno niti ni tako potratna, sem se odločil napisati nekaj praktičnih nasvetov, ki vam bodo v kombinaciji s taborniškim priročnikom Orientacija in topografija pomagali do boljšega izdelka. Preris Se preden pridemo do prve od točk, med katerimi rišemo skico poti ali najkasneje prav na tej točki, si moramo pripraviti ogrodje skice. Risar ima čas zato že med jutranjim vrisovanjem in na vseh kontrolnih točkah pred začetkom same skico poti. Nekatere bolj izkušene ekipe, ki uspejo uganiti kje bo proga potekala, si že pred tekmovanjem kupijo ustrezno karto in jo v bližnji fotokopirnici povečajo v merilo 1 : 12 500, v katerem se skica poti običajno riše. Najprej na izvorni karti povežemo vse tri točke, med katerimi rišemo skico, nato pa jih s pomočjo šestila (dve razdalji in kot) prenesemo na skico. Ob tem ne smemo pozabiti na povečavo v želeno merilo. Sledi izbira, po kateri poti bomo šli in ki jo je potrebno prav tako prerisati. Na izvorni karti označimo na poti, ki jo nameravamo prehoditi, značilne točke (križišča, začetke, konce in vmesne točke ovinkov). Od teh točk nato z geotrikotnikom narišemo pra-vokotnice do že prej narisanih črt, ki povezujejo kontrolne točke. Sedaj lahko točke na poti ob primerni povečavi razdalj, zaradi spremembe merila, prenesemo na skico. Na enak način prenesemo tudi druge pomembnejše objekte s karte, za katere pričakujemo, da so kljub starosti karte še vedno prisotni na terenu, in plastnice. Načeloma skico rišemo približno 100 m na vsako stran od naše poti. Pri prerisu je pomembno tudi, da objektov, ki niso v merilu karte, ne povečujemo. Ceste naj ostanejo enako široke kot na izvorni karti, prav tako naj svojo velikost obdržijo hiše in ostale stavbe. Na ta način na skici pridobimo precej prostora, ki ga potrebujemo za kasnejšo reambulacijo. Vse kar rišemo, razen prerisa kontrolnih točk, rišemo s tankimi komaj opaznimi črtami, saj bomo kasneje med ogledom poti morali nekatere objekte izbrisati ali zaradi manj generalizacije pri večjem merilu premakniti. Reambulacija Vris objektov, ki jih na karti ni, izbris tistih, ki jih na terenu ni več in ostali popravki so vredni kar polovico vseh točk, ki jih lahko dosežemo pri skici poti. Ravno pri reambulaciji pa večina ekip izgubi največ, saj ji posvetijo premalo pozornosti. Pri reambulaciji naj sodeluje cela ekipa, ki naj risarja opozarja na spremembe na terenu. Ker v zadnjem času vsaka ekipa dobi za na pot dve karti, to ne bi smel biti problem. Pri vrisu novih linijskih objektov si pomagamo s kompasom, ostale pa najlažje vrišemo po občutku. Vnesemo tudi spremembe gozdnih mej in reliefa, če jih opazimo. Glede na razgibanost terena pa se lahko tudi odločimo, da ekvidistanco povečamo ali zmanjšamo., pomembno je le, da je relief nazorno prikazan. Ob vsem tem se pojavi na skici veliko število črt, zato je še posebej pomembno, da so črte čim tanjše in na rahlo narisane. Končna obdelava Ce je likovna oprema skice popolna in očesu prijetna, si boste lahko pri ocenjevalcu skic priborili še kakšno točko več, kot si jo za sam preris in reambulacijo zaslužite. Skice se namreč popravljajo primerjalno, zato se lahko lepša a enako natančna skica znajde pred manj dodelano tudi pri ocenjevanju prerisa ali reambulacije. Pri velikem številu najrazličnejših skic, ki gredo v primeru ROT-a ob pozni nočni uri skozi oce-njevalčeve roke se je temu težko izogniti. Ko pot predvideno za skico poti prehodimo, imamo za zaključek naloge čas vse do cilja. Vse objekte, ki jih imamo na skici najprej pobarvamo z barvicami. Večje ploskve lahko tudi obrobimo z nekoliko temnejšo barvo. Barvamo nežno, saj se sicer znotraj ploskev pojavijo moteči vzorci. Izbor barv je sicer prepuščen risarju, vendar je priporočljivo, da uporabljamo barve podobne tistim na topografski karti. Prav tako priporočam uporabo topografskih znakov, kadar jih le poznamo. Vse neobičajne znake seveda pojasnimo v legendi. S kakšno manj običajno barvo označimo še pot po kateri smo hodili. Na skico napišemo še azimute in razdalje med točkami, s karte pa prerišemo tudi koordinatni križ, ob katerem seveda označimo koordinate. En koordinatni križ popolnoma zadošča! Spodnji del skice zaseda legenda, v kateri naj bodo pojasnjeni vsi manj pogosti in na novo izmišljeni znaki. Pojasnjevanje najbolj pogostih topografskih znakov je popolnoma nepotrebno. Na koncu na vrh lista napišemo še naslov skice, vrsto tekmovanja na katerem se je izdelovala in šifro ekipe. Ob legendo pa sodijo še podatki o risarju in ekvidistanca. Merilo in sever? Tisti ki ju niste na skico narisali že na začetku tvegate, da ju boste pred oddajo izdelka preprosto pozabili in ves trud bo zaman. [november 29 TABORNIŠKA FOTOGRAFIJA Ujeti v akciji Tabor ... športne igre ... štafeta ... tek ... napor ... nasmejani obrazi. Ob strani pa kopica ostalih taborečih, ki glasno navija in tako ustvarja vzdušje pravega tekmovanja. Med njimi pa ti, s fotoaparatom v roki in zeljo ujeti vso to akcijo na film. Fotografiranje aktivnosti lahko primerjamo s športno ali akcijsko fotografijo. Športna fotografija sodi med zahtevnejše, dober posnetek je namreč odvisen od kupa nepredvidljivih razmer. Najzahtevnejše pri športni fotografiji je, da je situacija navadno nepredvidljiva in da nikoli ne vemo, kaj se bo v naslednjem hipu zgodilo. Temu nasprotna je na primer makro fotografija, saj se, pri fotografiranju npr. rože ali žuželke, v naslednjih nekaj trenutkih najverjetneje ne bo zgodilo nič nenadnega in nepredvidljivega. Druga težava te fotografije je, da moramo zaradi hitrosti dogajanja uporabljati čim krajše čase fotografiranja, drugače so fotografirane osebe, ki so se premikale, na fotografiji videti zamazane, saj je na fotografiji narisan celoten gib, ki so ga v določenem času naredili. To pa je lahko pri takšni fotografiji moteče. Zato moramo uporabljati čase, ki so manjši od 1/125 sekunde (ena stopetindvaj-setinka sekunde). Profesionalni fotoaparati zato lahko naredijo posnetek celo v 1/4000 s in še krajših časih. Pri tako kratkem času lahko zamrznemo še tako hitro dogajanje. S fotografiranjem s krajšim časom pa obenem dobimo tudi manjšo globinsko ostrino. O tej smo pisali tudi že pri portretni fotografiji. Tako se nam kaj lahko zgodi, da je na fotografiji oster le del slike, ostali del pa neoster. Ta efekt pa še poveča teleobjektiv. Pri tej fotografiji se namreč "Zamrznjena" akcija s proge preživetja. pogosteje poslužujemo teleobjektiva, saj nam le-ta pomaga priti bliže k dogajanju in tako ujeti pravo akcijo. Širokokot-ni objektivi se v športni fotografiji le redko uporabljajo. Tudi na raznih športnih prenosih lahko vidite fo-toreporterje s velikimi (navadno belimi) te-leobjektivi. In kako si zdaj vse to zapomniti in konec koncev še ujeti Temačno vreme je podaljšalo čas osvetlitve (1/60 s), zato je pri "športniku" na fotografiji narisan celoten gib, ki ga je v tem času naredil. pravi trenutek? Za začetek je najbolje uporabiti program na fotoaparatu. Danes ima že večina fotoaparatov nekaj prednastavljenih programov, med njimi pa je skorajda obvezno tudi športna fotografija. Le-ta je navadno prikazana s slikico tekača med tekom. Tako za začetek problem rešite z nastavitvijo na "športni program" in se posvetite "lovljenju" zanimivih trenutkov. Kasneje pa se kar pogumno lotite nastavitev sami. S tem se vam namreč odpre nova možnost eksperimentiranja in izkušenj. Kratek čas osvetlitve je "zamrznil" kapljice blata v zraku, pravi trenutek pa je na fotografijo ujel zanimive izraze na obrazih tabornikov. DNEVNIK UČITELJA KITARE Ubiranje Naboj, 3. oktober 2004, nekje proti jutru Saj sploh ne morem verjeti. Pred manj kot enim tednom se mi je na samem koncu Istre zdelo, da bolje ne bo nikoli. Pa ; nisem imel v mislih kičastega sončnega zahoda, mavrice in delfinov, pač pa petja ob kitari. Ze terco pri nas človek redko sliši, troglasje pa .. .je na žalost prava eksotika. No, pa mi ni bilo treba dolgo čakati. Ko se je na Naboju po večerni toaleti s ščetko v roki večina že spravila v spalno vrečo, ko je hrup potihnil, se je spet zaslišalo blago večglasje iz taborniških grl. In to se vse pogosteje dogaja - morda so krive Dušene bučke ali pa moja prebujena ušesa, ampak zadnje čase je ob tabornih ognjih vse pogosteje slišati lepe in ubrane glasove. Upam da tako, kakor zori naše petje, zori tudi vaše kitarsko znanje. Šumenja je vse manj, prijemi čvrsti, roka ne popušča več zaradi bolečine. Danes si bomo pogledali nekaj osnovnih načinov ubiranja akordov, naučili pa se bomo še branja tablatur. Doslej smo že videli, da je zapis akordov preprost. Imamo omejen nabor znakov, vsaka črka pomeni določen prijem na kitari. Zamenjavo akordov v pesmi nam določa položaj akorda nad besedilom. Ob takem zapisu je igralcu prepuščen ritem, dinamika, način prijemanja posameznih akordov, način igranja posameznih akordov, druge posebnosti, ipd. Nepregledno množico podatkov težko zapišemo s črkami in številkami, pač pa zanjo obstaja "matrica" - notni zapis. Branje takega zapisa je lahko za začetnika precej naporno, saj je treba dešifrirati množico informacij. Vaja seveda dela mojstra in zato je vajenemu kitaristu lažje igrati po notnem zapisu kot po tablaturah. Komentar: Notni zapis iz skladbe za klasično kitaro. Oblika in položaj note določata višino in trajanje, številke nad/ pod notami določajo prste leve roke, črke nad/pod notami ^30 " Klemen Kenda - Bubi določajo prstni red desne roke, rimske številke določajo lego leve roke, simbol mf in simbol na njegovi levi določata dinamiko (glasnost) ... Tablature so alternativen zapis glasbe za kitaro ali kakšen drug inštrument s strunami. Informacije v tablatu-rah so okleščene, zaradi česar jih je lažje brati, je pa zato manjkajoče podatke potrebno nadomestiti s poslušanjem skladbice. Pomembno je tudi, da je tablature lažje izdelati in lažje posredovati (predvsem prek interneta). - I------------------------I I------------------0-3-T I-------------2----------I- |----------2-------------I 1-0-3------------------r I------------------------1 Komentar: Tablature namesto petih vsebujejo šest črt, od katerih vsaka ponazarja eno struno na kitari. Običajno si od spodaj navzgor sledijo v obratnem vrstnem redu kot na kitari, spodnja črta namreč običajno ponazarja basovsko struno E. Številke v notnem črtovju ponazarjajo polje, na katerem^' moramo prijeti določeno struno, da dobimo želeni ton. Kvalitetnejše tablature vsebujejo še informacije, značilne za kitaro v modernih skladbicah, kot so "zvijanje" tonov, vezave, ipd. Z novim znanjem si lahko ogledamo nekaj osnovnih načinov kitarske spremljave s pomočjo ubiranja. Ubiranja se ni težko naučiti, lahko pa pri zahtevnejših skladbicah posta-^ ne nekoliko bolj komplicirano in se ga je tam lažje naučiti "po občutku" kot iz tablatur. -0-0— a 0 à 3 v ■f o -/— t 4 4>= Komentar: Zgornji način je precej univerzalen in upra-ben za skladbice, pisane v 4/4 taktu. Basovski ton (1. in 5.) igramo s palcem, ostale pa po vrsti s kazalcem, sredincem i prstancem. Prvi bas igramo poudarjeno, drugi bas pa včasil (odvisno od skladbe) igramo manj močno, lahko ga tudi izpustimo. Primerne skladbice - Dviga plamen, Jaz sem pa danes dežurni, Adijo knapi, Blowing in the wind, Prva ljubav ... -0- -3-a_L2 ——0—0— --1—1— —2—2——2——2— ——2———— ---- u U Komentar: Tudi ta način je primeren za skladbice v 4/4 taktu. Lahko ga igramo ob zgoraj omenjenih pesmih, zelo je primeren tudi za počasne, molovske skladbe, npr.: Bilečanka, £ . Neki novi klinci, Poslednji vlak ... b i ? na 4. struni, igramo drugi bas na 5. struni, kjer je ton A). ^ fq?mU- NA TABOR [vedska tabornika Prevod: Ivo [tajdohar G C a Kot vedno kadar nam zagori D D G Komentar: V 3/4 taktu (valček), je zanimivo ubiranje, prikazano na tej sliki. Uporablja ga npr. Leonard Cohen v nekaterih svojih najbolj znanih skladbah: Chelse Hotel #2, Fa-nous Blue Raincoat, ipd. Ta način spremljave je primeren tudi za objavljeno taborniško pesmico "Na tabor" ali pa za Logorske noči, Inštruktorsko balado ... ob ognju zbrani smo vsi. „ G C a Se preden kdo kaj spregovori, D D7 G naj pesem zad oni. G C Na tabor, na tabor, D D7 G na tabor gremo mi. G C Na tabor, na tabor, D D7 G na tabor do ko nca dni. Komentar: 2/4 takt (pa tudi 4/4) ponuja zanimiv %n spremljave v ritmu koračnice. Primeren je npr. za kladbe Bor do bora, Himna MC, Naša koračnica, Nas ta-■ je en klump, Katjuša. Začetnik je pri menjavi akordov običajno zmeden, katere basovske strune je potrebno igrati in v kakšnem zaporedju. Vedno na basu najprej zaigramo nosilno struno (za C dur je to peta struna, kjer igramo ton C, za E dur je to šesta struna, kjer igramo ton E, ipd.), drugi bas ponavadi igramo na višji struni (za C-4. in za E dur na 5.), izjemoma včasih tudi na nižji (npr. če igramo D dur, kjer je nosilni basovski ton Ob obisku švedskega kralja Gustava v Sloveniji, je mešani pevski zborček članov ZTS (Rašiški rod) in ZSKSS (Steg Ljubljana 3) na sprejemu na gradu zapel švedsko taborniško pesem. Posnetek švedske verzije najdete na http://pesmarica.rutka.net/mp3/ omkring.mp3. Vse, ki poznate nove ali stare in neznane taborniške pesmi in bi jih bili pripravljeni deliti z drugimi, vabim k sodelovanju. Oglasite se na e-naslov bubi@rutka.net. MP3 ROT komada, katerega besedilo in akorde smo objavili v prejšnji številki revije Tabor, lahko najdete na naslovu http://rot.rutka.net/ROTkomad.mp3. 32 Ukf ] IZLETI V NARAVO Urška in Andrej Stritar Javorjev vrh Mimo sv. Jakoba do prve vzpetine v vznožju visokih gora Hudičev boršt Morda najbolj vpadljiva posebnost gora nad Preddvorom je Hudičev boršt, osamljen gozd v pobočjih Zaplate, sosede Javorjevega vrha. Nenavadna je njegova pravokotna oblika na sicer travnatem pobočju. Ljudsko izročilo pravi, da sta se o lastništvu bukev nekoč prepirala dva kmeta. Naveličan dolgega in mučnega prepira je eden od njiju izjavil, naj drevje kar hudič vzame. Ponoči je vrag res prišel in si naložil gozd na pleča. Ob zori pa so pri sv. Jakobu pozvonili, peklenšček je izgubil svojo moč in izpustil svoje breme na pobočju Zaplate. Višina izhodišča: 478 m Višina: 1435 m Višinska razlika: 960 m Danes vas vabimo v pobočja, ki bi jim lahko rekli tudi "kranjska Šmarna gora". Prebivalci Kranja in njegove okolice namreč zahajajo na sv. Jakoba nad Preddvorom tako radi, kot Ljubljančani na Šmarno goro. Poleg lepega razgleda na gorenjsko kotlino in slikovite cerkvice sv. Jakoba, nas tam gori pričakata še dve planinski postojanki, koča Iskra in Francijeva koča. Ker pa v gore ne zahajamo le zaradi prijetnih postojank, predlagava nadaljevanje vzpona po gozdnatem slemenu proti Javorjevem vrhu. Naš cilj je prva izrazita vzpetina v dolgem gorskem hrbtu, ki se nadaljuje proti višjemu Srednjemu vrhu in še naprej proti očaku Storžiču. Na vrhu nas bo pričakala vpisna skrinjica, razgled pa se nam bo razširil na lepotce Kamniških Alp v naši bližini. Pred nami stojijo Grintavec, Kočna, pa tudi pobočja širokega Kalškega Grebena, ki se nadaljujejo v bolj znane strmine smučarskega Krvavca. Iznad bližnjega Hudičevega boršta se z nami spogleduje špičasti Storžič. Proti jugu pa nam pogled odplava čez širna prostranstva osrednje Slovenije proti goram blizu morja vse Javorjev vrh, prva izrazitav zpetina v dolgem slemenu. tja do piramidastega Snežnika. Izhodišče Izlet začnemo v Preddvoru, ki leži ob cesti iz Kranja proti Jezerskemu. Vzpon Markirana pot se začne pri veliki informativni tabli pri turistični agenciji. Vodi nas mimo gostilne ob jezeru čez most ob Bistrici in desno med sadovnjaki po cesti do konca. Oznakam sledimo in se zložno dvigujemo skozi gozd. V dobri uri smo pri cerkvi sv. Jakoba, kjer sta v bližini koča Iskra in Francijeva koča. r* . Za cerkvijo se po grebenčku malo spustimo, potem pa zložno nadaljujemo po severnih pobočjih Potoške gore. Markacije nas privedejo do sedla pred Javorjevim vrhom, kjer se desno navzdol odcepi pot k Domu Čemšenik. Le nekaj minut naprej smo spet na razpotju, kjer izberemo desno stezo. Po njej v dvajsetih minutah po precej strmem terenu dosežemo Javorjev vrh. Vrnitev Vrnemo se lahko po isti poti. Če imamo dovolj moči v nogah, lahko izlet nadaljujemo do precej višjega in zahtevnejšega Srednjega vrha. Če pa smo se odločili za povratek, priporočava manjši, a prijeten ovinek do gozdnate Potoške gore, in nato nazaj po označeni poti v dolino. Nevarnosti Na poti ni zahtevnejših mest, saj poteka večino časa po markirani stezi skozi gozd. Paziti je treba, da nam ne spodrsne na številnih koreninah ali vlažni zemlji na poti. Zadnji vzpon na vrh je precej strm in pogosto tudi spolzek. Najprimernejši letni časi Primerno v vseh letnih časih, tudi pozimi, kadar razmere niso izredno slabe (veliko snega, poledica ipd.) Časi Preddvor-Sv. Jakob 1.15-1.30 ure Sv. Jakob-Javorjev vrh 1.15-1.30 ure Povratek 1.30-2 uri Skupaj: 5-6 ur Vrh je dostopen tudi v snegu. Na goznadem križpotju pod Javorjevim vrhom. Vlažni gozdovi jeseni. Zemljevida: Storžič in Košuta, 1 : 25 000. PZS (do sv. Jakoba) Kamniško-Savinjske Alpe, 1 : 50.000, PZS (od sv. Jakoba) 34 ^ ] ASTRONOMIJA Primož Zgodovina astronomije - vse do danes Do leta 1781 smo poznali le pet planetov, ki poleg Zemlje krožijo okoli našega Sonca (Merkur, Venera, Mars, Jupiter in Saturn). S Soncem in Luno torej sedem pomembnih "planetov", ki po mnenju astrologov vplivajo na našo usodo. Sedem je vedno veljalo za mistično število in nihče ni pričakoval, da bomo kdaj odkrili za Saturnom še kakšen planet. Kako daleč je naš dom ... William Herschel (1738 - 1822) je pri risanju zvezdne karte opazil drobno svetlo ploščico v ozvezdju Dvojčkov, ki je iz noči v noč spreminjala lego. Najprej je mislil, da gre za komet, vendar je izračun pokazal, da je v resnici odkril planet, ki je še bolj oddaljen kot Saturn. Planet so poimenovali Uran. Vendar so se že v nekaj letih pojavile nenavadne težave. Uran je namreč stalno uhajal z izračunane poti. Kot da bi neko telo z gravitacijo stalno vplivalo na njegovo tirnico. Francoski matematik Urbain Laverrier (1811 - 1875) in angleški astronom John Couch Adams (1819 -1892) sta se lotila računanja lege neznanega planeta. Laverrier je poslal svoje rezultate berlinskemu observatoriju, kjer sta leta 1846 astronoma Johann Galle (1812 - 1910) in Henrich d'Ariest (1822 - 1875) planet zlahka odkrila skoraj natančno tam, kjer ga je Laverrier napovedal. Tudi Adams je svoje izračune uspešno končal, vendar jih zaradi nesporazuma s kraljevim astronomom Airyjem (1801 - 1892) ni mogel dovolj hitro preveriti. Danes štejemo Adamsa in Leverriera za soodkritelja Neptuna. To odkritje je dobesedno "razdražilo" astronome. Domnevali so, da mora biti še nekaj, kar moti tirnici Urana in Neptuna. Med njimi je bil tudi Parcival Lowell (1855 - 1916), ki je izračunal položaj domnevnega planeta, in so ga v njegovem observatoriju v Arizoni leta 1930 tudi zares odkrili. Sam odkritja ni dočakal, planet pa so imenovali Pluton. Kasnejša potrditev, da je Pluton premajhen, da bi lahko bistveno vplival na sosednja planeta je kazala na to, da so Pluton pravzaprav odkrili naključno. Kaj moti gibanje Urana in Neptuna pa še do danes ne moremo zadovoljivo razložiti. Astronomija je vse bolj in bolj prodirala v skrivnosti Vesolja. Ni se več ukvarjala samo z računanjem položajev planetov (za potrebe astrologov). Zvezdne karte so postajale vse bolj natančne. Naučili smo se meriti razdalje do zvezd, celo do bližnjih galaksij. Einsteinova potrditev, da ima svetloba končno hitrost nam govori, da ko gle- damo v globino Vesolja, hkrati gledamo tudi v zgodovino. Fizika nam je z razlago Dopplerjevega pojava pokazala, da se Vesolje širi in odprla možnosti, kako videti še dlje. S sodobnimi radijskimi teleskopi vidimo praktično do "roba" Vesolja, namreč tako daleč v zgodovino, da praktično opazujemo odmev njegovega nastanka, tako imenovanega "Velikega Poka". Odkrili smo, da je iz barve, velikosti in svetlosti zvezd moč napovedati njihovo usodo. Kvantna fizika pa nam ponuja možnost, da iz barve zvezd lahko tudi razberemo, kateri kemijski elementi jih sestavljajo. V 20. stoletju se je s hladno vojno rodila tudi astronavtika. Cilj je bil znan. Kdo bo prvi stopil na Luno - Rusi ali Američani. Rusi so dolgo vodili "dirko", a na koncu so le zmagali Američani. Neil Armstrong je bil prvi človek, ki je stopil na kakšno drugo nebesno telo. Njegov znani stavek "To je majhen korak za človeka, toda velik skok za človeštvo" je odmeval po vseh svetovnih medijih v poletnem jutru 21. julija 1969. In lepo vas prosim, tiste, ki pišete rubrike "na današnji dan" ... Za nas, ki živimo v Evropi je obletnica 21. julij in ne 20. julij. Sicer globok priklon Američanom, ampak oni so še vedno vsaj 6 ur za nami! Program osvajanja Vesolja se s tem [november 35 MODRA MISEL Največji radijski teleskop na svetu se nahaja v Novi Mehiki in ga sestavlja 27 paraboličnih anten - vsaka od njih meri 25 m v premeru ... ni ustavil. Velik uspeh so dosegle vesoljske sonde: Mariner, Pioneer 1, 2 in Voyager 1, 2, ki so poletele mimo Marsa, Jupitra, slednja celo mimo Urana in Neptuna, ter poslale prve posnetke planetov od blizu. Na ta način so bile odkrite mnoge nove lune, delujoči vulkani in celo topli vodni vrelci na drugih svetovih. Zgrajene so bile prve vesoljske postaje, okoli Zemlje pa kroži vedno več satelitov. Motivi so večinoma vojaški in ne znanstveni. NASA, največja svetovna vesoljska organizacija, je finančno v celoti podprta s strani ameriškega vojaškega aparata, in količina denarja, ki je namenjena za raziskovanje Vesolja, je v največji meri odvisna od prepričljivosti znanstvenikov, da bodo odkritja v veliki meri uporabna tudi za vojaške namene. Vesoljske raziskave sta v zadnjem času v veliki meri ohromila izguba vesoljskih raketoplanov Challenger in Columbia ter pretok denarja v vojaške operacije v Afganistanu in Iraku. Vprašanje je, kakšno usodo bo dočakal najbolj znani vesoljski teleskop Hubble, za katerega vzdrževanje menda ni denarja. Ameriški vesoljski raziskovalni program je sicer v zadnjem času opogumil uspešen pristanek dveh robotov na Marsu, ki pa imata kar nekaj težav. No, ravno tehnika pristanka, s katero so se Američani najbolj hvalili pa je ruska zamisel, stara 30 let ... Naj te ne bo strah, če napreduješ počasi; boj se le, da ne obstaneš. (Kitajski pregovor) Venera in Jupiter na jutranjem nebu tesno skupaj Dne 5. 11. bosta na vzhodnem ju- tranjem nebu vidna Venera in Jupiter tesno skupaj (konjunkcija). To je izvrstna priložnost za vse tiste navdušence, ki planetov še niso gledali "v živo" - pa tudi za ostale, saj ne gre ravno za pogost pojav. Venera bo svetlejša in bo levo, Jupiter pa desno. Oba planeta bo 9. 11. (Jupitra) in 10. 11. (Venero) prekrila skorajda temna Luna (dva dni pred Mlajem). Prekritja (okultaciji) pri nas na žalost ne bosta vidna, na internetu pa boste prav gotovo lahko našli posnetke. Teleskop Hubble je zaradi svoje lokacije v vesolju najsposobnejši optični teleskop - še zdaleč pa ni največji ... LUNINE MENE VZHODI IN ZAHODI SONCA Zadnji krajec 05. 11. 2004 ob 06:55 1.11. Vzhod: 06:43 1. 12. Vzhod: 07:24 Mlaji2. 11. 2004 ob 15:27 Zahod: 16:48 Zahod: 16:18 Prvi krajec 19. 11. 2004 ob 06:52 15.11. Vzhod: 07:03 15. 12. Vzhod: 07:37 Polna luna 26. 11. 2004 ob 21:08 Zahod: 16:30 Zahod: 16:17 Zadnji krajec 05. 12. 2004 ob 01:55 Mlaj 12. 12. 2004 ob 02:29 Podgorski rod Leto ustanovitve: 1976 Področje delovanja: vasi Kuteževo, Trbčane, Podgraje, Zabiče Stevilo aktivnih članov: 47 Struktura: 1 vod MČ, 1 vod GG, klub PP, klub grč Najbolj zagrizen tabornik: Marko Sajn; Kuteževo 61, Tel. 031 227 803, e-mail: msajn@email.si Simbolika rodovega imena Rod je dobil ime po Podgori - dolini, v kateri se nahajajo in iz katere so člani rodu. Dolina leži pod robom Snežniške planote in tako imamo okoli sebe same hribe (staroselci so jih poimenovali gore). Najvišji hrib Kozlek in reka Reka, ki teče skozi dolino, sta dobila mesto tudi v našitku rodu. [november 37 KOSOBRIN Srhodlakavi šcir (Amarantus retroflexus L.) Enolončnica s ščirom Omaka s ščirom in sirom Potrebujemo: 80 dag scirovih listov, 15 dag slanine, 1 dcl mleka, 1 Potrebujemo: 60 dag ščirovih li-čebulo, 1 žlico olja, 50 kom polžkov stov, 5 žlic olja, 1 čebulo, strok česna, 3 (testenine), sol, poper. dcl kisle smetane, 10 dag sira gorgon- Dobro oprane mlade ščirove liste zole, sol, poper. prekuhamo v vreli vodi. Kuhamo jih 10 Mlade ščirove liste operemo in jih minut. Jih precedimo, vode ne kuhamo dokler se ne zmehčajo. Odce-zavržemo. V segreto olje damo drobno dimo jih in postavimo na toplo. Na narezano čebulo, na drobne kocke na- vročem olju prepražimo na drobno narezano slanino. Slanino na čebuli rezano čebulo in česen, prilijemo kislo pražimo tako dolgo, da se stopi. Preku- smetano in kuhamo na majhnem og-hane liste ščira na drobno narežemo, nju, da se omaka zgosti. Nato dodamo prelijemo z mlekom, dodamo vodo, v na kocke narezan sir. Kuhamo tako kateri so se listi ščira kuhali ter pre- dolgo, da se sir raztopi. Omako posoli-praženo slanino. Pustimo, da se malo mo, popopramo in prelijemo čez ščiro-ukuha. Ko začne vreti, dodamo še ve liste. Omako ponudimo zraven ku-polžke, da se do mehkega skuhajo. Na hanega krompirja. koncu posolimo, popopramo in pojemo še toplo. Omleta s ščirom Potrebujemo: V kg ščirovih listov, 5 dag suhe slanine, 1 čebulo, 1 strok česna, 4 jajca, 2 žlici olja, sol in poper. Očiščene ščirove liste prekuhamo v vreli vodi. Slanino narežemo na kocke. Čebulo narežemo na kolute in jo skupaj s kockami slanine prepražimo na vročem olju. Dodamo na drobno narezane in prekuhane ščirove liste, strt česen, popopramo in posolimo. Jajca stepemo. V dobljeno dodamo stepena jajca in pečemo tako dolgo, da se jajca zapečejo. Ko je omleta pečena, jo še toplo ponudimo. 38 ^ ] KOMBINACIJE Aleš in Lea Kombinacije s taborniškim krojem Ena izmed največjih pomanjkljivosti različnih sodobnih moških (tudi ženskih) revij, ki svetujejo kaj in kako obleči, je, da pozabijo pripomniti, da smo ljudje različni. Različnih postav, različnih modnih okusov, različnih temperamentov. Zato je izredno težko ponujati univerzalne kombinacije oblačil. In točno to (pre)pogosto počnejo. Še vedno velja, da če hočemo denarnico obvarovati nepotrebnih izdatkov, moramo za vsak kos oblačila vedeti k čemu ga bomo kombinirali in za kakšno priložnost ga bomo oblekli. Tako se bomo počutili samozavestno in izognili morebitnim posmehljivim pogledom. Kot rečeno, univerzalni nasveti so pogosto dvorezen meč, toda za spremembo ponujava nekaj uporabnih nasvetov. Uporabnost: za vse, ne glede na starost. Čim večkrat, tem bolje. Na taborniških akcijah hitro opazimo kombinacije peščeno-rjavih taborniških srajc (t.i. taborniškega kroja) z belo majico (T-shirt), oblečeno pod srajco. Spominjajo nas na igralca priljubljene ameriške nadaljevanke JAG, Harmona Rabba. Vendar pa ne glede na dejstvo, da je tovrstno kombinacijo srajce z majico nosil junak hollywood-ske nadaljevanke, izbor oblačil ni posrečen. Posmehljivim pogledom deklet se boste izognili, če boste pod srajco oblekli belo spodnjo majico. Razlog: spodnja majica ne "gleda" izpod srajce kot npr. T-shirt. Bela spodnja majica je ustreznejša od črne spodnje majice, saj se barvno lepše prilega peščeno-rjavi srajci kot črna. Verjetno najpogostejša kombinacija taborniške srajce s hlačami. Barvni odtenek taborniške srajce se dokaj dobro ujema z modro barvo jeansa. Paziti je potrebno na izbor modela kavbojk, ki morajo biti ravnega kroja ali na trapez, nikakor pa ne "na korenček". Zaradi širine hlačnic na dolžini je potrebno paziti tudi na dolžino hlač, ki morajo biti dovolj dolge, sicer pa rajši predolge kot prekratke. T.i. trapez hlače resda nekaj časa ne bodo več v modi, so pa še vedno rado viden del garderobe. Nasvet za tople dni . Sebastjan Cimerotič, priljubljeni ljubljanski nogometaš in slovenski reprezentant je javnosti večkrat povedal, da moški in bele nogavice v 21. stoletju pač ne gredo skupaj. No, ja, le izjemoma v ustrezni barvni kombinaciji športnih oblačil gre tudi to. Za pojasnilo, potrebno je ločiti športne kombinacije, ki so namenjene športni aktivnosti, prostemu času, delu ali drugim priložnostim. Drugače pa se, kolikor se le da, izognite kratkim hlačam (ne glede na njihovo barvo in obliko) v kombinaciji z nogavicami. Če pa jih že nadenete, jih spodvihajte čim nižje (torej tudi oblecite čim krajše, še najboljše t.i. nevidne nogavice), in jih nikakor ne vlecite do sredine spodnjega dela nog, ali celo do ko- [november 39 len, kot ste morda navajeni videti pri nogometaših. Rutke različnih barv resda vse najbolj ne ustrezajo osnovni barvni kombinaciji srajce in hlač, vendar pa uniforma simbolizira pripadnost skupini. Rutke označujejo različne starostne skupine, zato jih nosite ne glede na to, kako se barvno ujemajo s srajco in hlačami. Ne pozabite, rutka je simbol taborništva! Omenili smo, da če že oblečete kratke hlače, recite raje nogavicam "ne". Vendar se samoumevno pojavi vprašanje, kaj obuti. K taborniškim kratkim zelenim hlačam resda zelo težko najdemo ustrezno kombinacijo. Še najboljše bodo tabornikom ponaro-dele t.i. tevice, po možnosti rjave ali črne barve. Kot že povedano, brez nogavic! Izognite se vsem "zaprtim" športnim copatom, elegantnejšim čevljem, ali če gremo v skrajnosti, smešnim obuvalom otroškega izgleda, ki so še posebej priljubljena pri starejših ljudeh. Tokrat smo šli do skrajnosti. Naj povzameva misli deklet ob pogledu na neverjetno kombinacijo ... Le kaj je vzrok za takšno neverjetno kombinacijo? Morda skrivanje grozno neurejenih stopal, črnih nohtov in prstov? Le predstavljajte si "cvretje" nog v ujetem smradu in znoju. 40 ^ ] LM Miha Eder Napenjalni vozli Pri bivakih, vrvnih mostovih, vrtiljaku in še marsikje uporabljamo -napenjalne vozle. Tokrat bomo podrobneje pogledali dva; napenjalni vozel, ki ga uporabljamo na mnogoboju in Holandski napenjalni vozel. Napenjalni vozel naredimo tako, da vrv napeljemo okoli sidrišča-kli-na (ta del vrvi bomo imenovali glavni del, ki mora biti vedno iztegnjen) nato vodimo konec vrvi okoli napete vrvi in skozi luknjo, ki je nastala. Naredili smo pol vozel. To ponovimo še trikrat. Četrtič pa ne naredimo razmaka med vozli. S tem smo naredili vrzni vozel in smo zaključili naš napenjalni vozel. Kadar ga želimo napeti moramo potegniti za vrv, ki je ravna in vodi do klina, nato pa premaknemo dva pol vozla in vrzni vozel po napeti vrvi navzgor. Kadar želimo popustiti napenjalni vozel, naredimo v obratnem vrstnem redu. Po pravilih na mnogoboju mora imeti vozel napeto glavno vrv, vsaj tri zanke, zadnji vozel mora biti vrz-ni ali kavbojski. + hitro ga lahko napneš ali zrahljaš + hitro ga naredimo - če glavna vrv večkrat niha, se zrahlja Holandski vozel začnemo tako, da najprej naredimo dva polvozla, ki sta med seboj na razdalji vsaj 0,5 m. Nato vodimo vrv okoli klina do zgornje zanke, skozi katero gremo od zgoraj in nato še skozi spodnjo zanko. Vozel je zelo primeren za napenjanje večje sile, saj je sestavljen kot škripec. Pol vozla pa poskrbita za trenje ki preprečuje popuščanje vozla. METODE Ajda Tema: Kam na vodov/družinski izlet? Situacija: Vodov sestanek Sodelujejo: Članiv enega ali več vodov Namen: Člani voda aktivno sodelujejo pri soustvarjanju vodovega/družinskega programa, s tem, da se skupaj odločijo, kam bi radi šli na izlet. Metoda: Brenčeča skupina Metoda Brenčeča skupina je zelo podobna metodi Brainstorming (možganska nevihta), le da delo poteka v manjših skupinah in da je čas omejen. Metoda je namenjena GG-jem, PP-jem in grčam. Udeleženci se razdelijo na manjše skupine (od 3 do 5 članov v vsaki). Vodja določi temo in čas (od 3 do 5 minut, odvisno od teme), ki ga imajo, da o tej temi delijo in pridobijo čimveč idej (ideje ni potrebno razdelati, pomembno je, da se spomnijo čimveč različnih). Te napišejo na kos papirja in jih nato delijo z ostalimi skupinami. Kot rezultat lahko dobimo seznam idej oz. "destinacij" za izlet. Glede končne odločitve lahko člani voda glasujejo tako, da se odločijo za eno ali dve ideji, kateri "dajo svoj glas". Tista ideja, ki je dobila največ glasov, zmaga. Taborniki brz v grmovje Težko je reci, koliko opazni smo bili taborniki Obiskovalec: Aha, hvala. na letošnji Študentski areni, kjer se je s svojo Tabornica: Izvoli še nekaj o stojnico predstavila Zveza tabornikov Sloveni- Obiskovalec: Hvala ... Scout je. Zagotovo nas je veliko študentov in to počnete taborniki? študentk opazilo zaradi nove kolekcije Tabornica: Seveda. Kot vsi. propagandnega materiala. Pozornost so Obiskovalec: Samo si mi da privlekli predvsem kondomi v zeleni embalaži Tabornica: Prosim?! z napisom "Scouts do it in the bush" (v Obiskovalec: Rdeče barve je prostem prevodu: Skavti/taborniki to počnejo Tabornica: Ja?? v grmovju). Obiskovalec: Nisem medved Kakšni so bili odzivi na to domiselno strategijo, si preberite v prepisih zvočnih zapisov, ki so jih zbrali vedno budni Tabornik: No, saj je kar dob agenti Črne luknje. it in the bush" embalaži. Am Tabornica: Očitno se je nek Tabornik: Živijo! Vse, kar želiš izvedeti o tabornikih, je v preiti od besed k dejanjem. tem kompletu. Izvoli. Tabornik: To že. Ampak s te Obiskovalka: Hvala. Zloženka Kaj je skavtstvo ... Razgledni- Tako poberemo manj članai ca ... Zakaj pa kondom? Tabornica: Mogoče gre pa z Tabornik: Zakaj pa ne? novega programa za PP? Obiskovalka: Mislim, kaj ima to opraviti s taborništvom? Tabornik: Jaz bi to na vsak Tabornik: Vse! To izraža pravi taborniški duh. takoj imeli več aktivnih grč. Obiskovalka: Varen seks? Tabornica: Se strinjam. Am Tabornik: Pravzaprav imam v mislih bolj geslo ustanovite- stopnjevalen. Kaj potem z M< lja skavtstva Baden-Powella: "Bodi pripravljen!" Tabornik: No, ta program ž Obiskovalka: In če spodleti? Saj veš, 100-odstotne zaščite šim-šim ... ni. Tabornica: Kaj pa zahteve z Tabornik: Ne skrbi. Imaš v kompletu tudi eno prijavnico ... Tabornik: Malenkost! Zdaj s prehojenih 40 km, za tretji p Obiskovalec: Zakaj pa imate to okoli vratu? Tabornica: Verjetno bi res šl Tabornica: A rutico misliš? grmovjem (bush, op. p.). Za Obiskovalec: Ja. raje šotor? Tabornica: Z njimi izkazujemo svojo starost. Tabornik: Saj veš - nazaj k i Obiskovalec: S številom vozlov na njih? Tabornica: Torej bi lahko v Tabornica: Ne, z različnimi barvami. Murni, ki so svojih krajih zasadili nekaj g najmlajši, imajo rumene, medvedki in čebelice rdeče, podobo kraja in pridobili poi sledijo zelene, modre in viola. Koliko si ti star? Tabornik: Ja, pa tudi prosto Obiskovalec: 19. "programa" bi pridobili ... Tabornica: Ti bi kot popotnik imel modro, na primer. rrmovje Iz ¡zs ' * Miha Bejek Obiskovalec: Aha, hvala. Tabornica: Izvoli še nekaj o nas in majhno darilce. Obiskovalec: Hvala ... Scouts do it in the bush ... Torej tudi to počnete taborniki? Tabornica: Seveda. Kot vsi. Obiskovalec: Samo si mi dala napačnega. Tabornica: Prosim?! Obiskovalec: Rdeče barve je. Tabornica: Ja?? Obiskovalec: Nisem medvedek ... Tabornik: No, saj je kar dobra fora - kondom v "Scouts do it in the bush" embalaži. Ampak kaj je v ozadju tega? Tabornica: Očitno se je nekdo v evforiji NaBoja le odločil preiti od besed k dejanjem. Tabornik: To že. Ampak s tem tudi omejujemo članstvo. Tako poberemo manj članarin ... Tabornica: Mogoče gre pa za nekaj povsem drugega. Obris novega programa za PP? Tabornik: Jaz bi to na vsak način razširil tudi na grče. Bi takoj imeli več aktivnih grč. Tabornica: Se strinjam. Ampak program mora biti stopnjevalen. Kaj potem z MČ in GG? Tabornik: No, ta program že imamo. Samo pomisli: rim- šim-šim ... Tabornica: Kaj pa zahteve za prvi, drugi, tretji vozel? Tabornik: Malenkost! Zdaj se za drugi vozel zahteva prehojenih 40 km, za tretji pa 100. Malo se priredi, pa je. Tabornica: Verjetno bi res šlo. Ne razumem pa štosa z grmovjem (bush, op. p.). Zakaj ravno grmovje? Zakaj ne raje šotor? Tabornik: Saj veš - nazaj k naravi in te finte. Tabornica: Torej bi lahko v sklopu te akcije taborniki v svojih krajih zasadili nekaj grmov. Tako bi izboljšali podobo kraja in pridobili podporo skupnosti. Tabornik: Ja, pa tudi prostor za izvajanje novega "programa" bi pridobili ... Maruša Baša, foto Meti in Vico V« "Cokolatnu zjnska teljta" Polona (bolj znana kot Vida), Vesna, Anja in Nina so ekipa 406 in zmagovalke letošnjega ROT-a v kategoriji grcic. Dve ppjki, ki sta se tega tekmovanja letos udeležili prvič ter dve izkušeni grčici, na ROT-u že skoraj veteranki. Skupaj so "Cokolatnu žjnska teljta", aktivne tabornice v Rodu snežniških ruševcev Ilirska Bistrica in še marsikaj ... Koliko časa ste pri tabornikih in kaj počnete v rodu? VIDA: "Pri tabornikih sem precej dlje, kot so moje so-tekmovalke sploh stare. Članarino plačujem že od leta 1980, ko so moji starši spomladi prvič nalepili nalepko v mojo prvo taborniško knjižico. Letos v rodu prvič po 15. letih nimam nobene funkcije, bila sem pa vodnica in načelnica rodu." VESNA: "Pri tabornikih sem 17 let, saj sem bila uradno vpisana kot mu-renček pri 4. letih, vendar sem na tabore hodila že prej. Trenutno opravljam funkcijo načelnice rodu, poleg tega pa sem tudi vodnica GG voda." NINA: "Tabornica sem od leta 1997, sem vodnica in načelnica GG ter koor-dinatorka PP kluba." ANJA: "K tabornikom sem prišla v drugem razredu osnovne šole, torej približno 10 let nazaj. Sem vodnica in sicer najmlajših GG-jev." Kakšen se vam je zdel letošnji ROT in kakšna je zmaga? VIDA: "Letošnji ROT je bil "lušten". Mogoče moja ocena ni ravno objektivna, ker zmaga le naredi malce drugačen vtis in potem je lahko izjava v stilu "najboljši do sedaj". Meni je bilo všeč vse, rada bi pohvalila organizatorje za "ekstrakurikularne" dejavnosti, kot so koncert Dušenih bučk, nastop rodovih artistov, ki se igrajo z ognjem, bobnarji, zrezano meso za golaž, prijazni kontrolorji, nedeljsko sonce,... Zmaga pa je sladka © Pravzaprav vse do zadnjega vanjo nismo bile prepričane, sploh pa je pomembno to, da smo se imele fajn. O zmagi smo se pa le šalile, saj smo do letos osvojile 3., in lani 2. mesto, pa se nam je zdelo 1. mesto logično nadaljevanje pohoda ©." ANJA: "ROT-a sem se letos udeležila prvič, čisto nepričakovano, zato je bil še toliko bolj zanimiv. Všeč mi je bilo predvsem to, ker je tako "našponan" -ves čas si nekaj počel. In najbolj mi je všeč, ko prideš ves "crknjen" s proge in moraš postaviti bivak, ognjišče in skuhati golaž. In ravno v tem je čar - da zbereš še tiste zadnje moči in še to narediš. In glede razlik v naših starostih: meni se je zdelo, kot da bi bile v PP ekipi - mlade, poskočne, nagajive, sladkosnede ... za smeh in zabavo." Kakšen mora biti tabornik, da se udeleži ROT-a in na njem zmaga? VIDA: "Mislim, da se ROT-a lahko udeleži vsak tabornik, če le ima voljo in energijo. Iz izkušenj bi rekla, da je nam na poti k zmagi pomagalo predvsem Vesnino znanje orientacije in kanček sreče." [november 43 NINA: "Potrebno je predvsem veliko dobre volje, znanje orientacije, živahen korak in mirna ter natančna roka za risanje skic. Prav pride tudi prijatelj (ki posodi taborniški pas), mačeta in vsaj majhna merica poguma." ANJA: "Tabornik mora biti tabornik in če si pravi tabornik, moraš vsaj enkrat priti na ROT. Je fajn in ni tako zelo zahteven, da se ga ne bi mogel udeležiti. In če se razumeš z ekipo in si razdelite naloge ... ni "panike"." VESNA: "Treba je imeti predvsem voljo in motivacijo, da se prebiješ skozi progo.Seveda pa je še posebej pomembna kondicija - brez nje je vse trikrat težje!" Kam nameravate postaviti pokal, ki ste ga prejele? "Ravno včeraj smo med čiščenjem taborniškega doma določile častno mesto za našo Tacno (smrečico pokal). Njeno mesto bo v modri dvorani taborniškega doma tik ob kotni sedežni garnituri, kjer je dovolj svetlobe. Seveda jo bomo lepo vzgajale, vse dokler ne bo dovolj zrasla, da bo sposobna preživeti v Črnem dolu, pri taborniškem domu." Kaj bi še sporočile bralcem Tabora? VIDA: "Mi smo taku srjčni!" VESNA: "Izkoristite svoje potenciale!" ANJA: "Ne se bat, pridite na ROT, saj vam ne bo žal. Uživajte ob kostanjih in vzemite si čas za kak dober film!" NINA: "Imejte se fajn! Pa hodite na taborniška tekmovanja, saj je važno sodelovati, ne zmagati!" November 1954 (10.) v Kočevju so ustanovili Odred svobodnih gozdov. 1955 (21.) V Šentvidu nad Ljubljano so ustanovili Odred novih Gradis-čarjev, predhodnik odreda/rodu Belih bobrov. DOTIK Sergeja Bogovic - Sergy Ko boodrasel Tančice megle počasi prevzemajo vlogo zavese med posameznikom in okoljem, med zunanjostjo in notranjostjo, med materialnim in duhovnim svetom. Vsak posameznik se začenja zavedati lastnih sil jaza, okrepljenim z njegovim delovanjem. Besede neznanega avtorja nas pripeljejo do spoznanja - kar dajemo drugim, veliko pove o nas samih. Majhne očke gledajo nate, U j IA [november 45 JEŽKOV KOTIČEK Revolucija Zgodovina je neizprosna učiteljica. Vztrajno poslušamo besede modrijanov, kako se zgodovina venomer ponavlja. Začuda pa nas dogodki znova in znova presenečajo. Ne moremo jih napovedati, kaj šele preprečiti. Nedolžna pravljica ironično opominja na kruto poglavje zgodovine človeštva, ki se nikdar ne bi smelo zgoditi, in hkrati opozarja, kako hitro se lahko ponovi. Zrem v pomenljivo naslovnico drobne knjižice. Težke, debele verige in temačno vzdušje zbujajo nelagodje. Najprej pomislim na številne zgodbe delavcev med obema svetovnima vojnama, na njihove krute življenjske usode, ki jih poznamo iz mnogih romanov. Naslov pa buri mojo domišljijo popolnoma v drugo smer. Živalska farma je navidez preprosta in kratka pravljica. Otroci bi rekli, da gre za narobe svet, saj na veliki kmetiji oblast prevzamejo živali. Agronomi bi lahko ob knjigi rekli kakšno o produktivnosti števila živalskih tac na kvadratni meter neobdelanih kmetijskih površin. Vizionar in oster kritik družbenih razmer George Orwell pa v lahkotni zgodbi, polni izvirnega črnega humorja, ostro napade mehanizme vzpostavljanja politične moči, ki so se in se še vedno pojavljajo v družbi. Na svojevrsten način se spopada z izvorom družbenega totalitarizma in ga skozi ironijo živalskih likov tudi kritizira. Zgodba o živalski farmi gre nekako takole. Na Graščinski farmi so živali naveličane izkoriščanja in tiranije človeka. Družno se uprejo, izženejo lastnika, zavladajo na farmi in ji nadenejo ime - Živalska farma. Vzpostavijo nov družbeni red, Jez svetuje, vi preberete: George Orwell, Živalska farma GEORGE ORWELL Živalska farma Izbrani eseji ki ga poimenujejo animalizem. Njegovo bistvo tiči v neodtujljivem idealu - najvišjem in večnem bratstvu vseh živali. Vodstvo revolucije kakopak prevzamejo najpametnejši prašiči. Vsaka žival prispeva po svojih najboljših močeh in prejema toliko, kolikor potrebuje. Svoboda jim pomeni največ. Stvari pa se počasi začnejo sukati malo drugače. Največji prašič Napoleon se počasi in zelo spretno polasti oblasti. Postaja vse hujši tiran, prave pridobitve živalske revolucije pa vse bolj tonejo v pozabo. Spričo manipulacij in terorja tistih bolj enakih med enakimi, postaja situacija nevzdržna in vse bolj podobna časom, ko je farmo vodil še kmet Jones. "Živali zunaj so obračale svoje poglede od prašiča do človeka in od človeka do prašiča in spet od prašiča do človeka; a že je bilo nemogoče povedati, kdo je kdo." Sergy Hranjenje živali "En, dva, tri, na pojedino opica hiti!" Igro se lahko igra večje število tabornikov in je primerna za različne starostne skupine. Za izvedbo potrebujemo bombone ter ustvarjeno tekmovalno vzdušje. Vsi udeleženci igre naredijo velik krog in sedejo na tla po turško. Vodja igre se sprehodi do vseh igralcev in jim na uho šepne določeno ime živali (npr. opica, žaba, zebra, veverica ...). Isto žival bo dobilo več udeležencev igre. Ko bo vsak vedel, katera žival je, bo vodja igre na sredino kroga dal bombon in vsi igralci, ki jih bo poklical na določeno žival - npr.: "En, dva, tri, na pojedino opica hiti!", se bodo zagnali na sredino po bombon - le-ta pa bo od tistega, ki bo hitrejši in spretnejši. Ko se vse živali zvrstijo na pojedini, še enkrat razdelimo udeležencem igre imena živali in igro ponovimo. Vendar v tem krogu dobijo vsi udeleženci igre enaka imena živali in vodja ekipe počasi napove pojedino: "No, sedaj pa naj gredo na pojedino vse ... vse živali, ki imajo rade ... Ne! Na pojedino naj gredo vse miške! A ni nobene miške? No potem pa vse opice (če smo npr. dali vsem udeležencem ime živali - opica)!" Pomembno je, da jih malo zavajamo, da se bodo potem vsi udeleženci zagnali po bombon, pri tem pa se bodo zabavali tako oni kot vodja igre in drugi opazovalci. V '' © risbica Katarina Bacnik STRIC VOLK Se dobro, da se nam ni potrebno prerivati okrog našega tabornega ognja, kot so se pred dnevi prerivali poslanci v parlamentu. Naš ogenj sveti na vse strani enako. Res, da včasih zapiha veter v to ali ono stran in to ali ono smer bolje obsveti, ji nameni več dima in iskric. A počutimo se ob ognju enakovredno, če hočete enakopravno. V oktobru je bilo kar nekaj zanimivosti. Najbolj pomembna je prav gotovo ta, da je naš brlog prišel pozdravit novi šef v Ženevi. Se dobro, da je pravi skavt in da mu ni manjkal sprejem pri slovenskih pomembnežih, ki so se ravno tisti vikend borili za stolčke v parlamentu. Očetu naroda, ki smo ga naprosili za vljudnostni obisk, pa tako in tako za našo volčjo zeleno bratovščino ni mar. Ni mu mar za nas in najverjetneje se pofučka tudi na vseh 28,000.000 mladih v WOSM-u, katerega del je tudi naša volčja bratovščina. Bog mu daj zdravja, da nas bo lahko obiskal in kakšno rekel čez dobri dve leti v Portorožu, ko bomo imeli v gosteh vso evropsko skavtsko in sestrsko srenjo. No, mimo Skavta Petra tudi ne morem. Statua, svetleča, kot tiste, ki jih vsako leto z veliko pompa podeljujejo v Holywoodu, pa tudi v našem Cankarju, je za letošnje leto pristala v rokah Velenjčanov brez velikega pompa na majhnem odru gasilskega domu ob robu njihovega kraja. Nobenega glamur-ja, ki pritičejo taki podelitvi ni bilo zaznati. Kaj smo v našem brlogu res sami zarukanci in nismo sposobni to statuo podeliti nagrajencu dostojneje, bolj veličastno, bolj zmagovalno ... Preden se poslovim, do prihodnjič še opozorilo vsem bratom in sestram, ki vam visijo taborniški koledarji nad posteljami, ne domišljajte si, da je november lahko krajši. Ima trideset dni, pa pika. Volčji pozdrav od Vašega strica volka [november 47 NAGRADNA KRIŽANKA ¿33) «JHEJ-TNICA PREgrvm-LESVHU- I«tra s**» HFFU HMjrtlffll KRČKO tNOStMOV TVFILM njiaw VNAUA- LfiVVUPI UBOS fifiJKO KRSŽKO uuSCi pwjsnjn r^-r, ttUHRIA «OJU W06fW me* MSThlA iVATBj iOOVEPU naouo fiLHVD HKicSio ptcnHPw hSNA cem DELAVNOST L HAAJEV GUMEUK HJBNK AMRE&5H BJtOWMNG HfflVOM MNCRODMA . EHK GESLO SUKAHH STMI WF51<0 ZHAHNJE BLitAJOCE-fiASien-LEFnftE- samhmu IFTEHA KOHOhT FUUHALI" tcoruaci AMAiCI REKA. V flflAZJUJI Čopast;* KOKOS JC&CA BWTE in ABECEDE SKUP» OBLEKI NKN LEWH Švedska r^besom ZETTiRUtfi 1(¿^«nHlOBL ZWHMKMI LED [LOVA LECCEPtC NEKD.HHV ISuSo KilTUMl T1K EAMiH. MCTJE PR1KOUU UU5U-UAK5HI POinu DAN AiPNffČ RElUV AVJTSU v ... \i KAfl£ L fcAPEK ■SPOJINE «OHIAKA KVUU! .Al**** JEJCtVOO Somivso PSKRKliA UČENCE Nagrajenci in nagradni razpis številka 11 Med poslanimi kuponi za nagradno križanko iz 10. številke smo izžrebali naslednje nagrajence: Maja PERGOVNIK, Šoštanj, Simon GOMBAČ, Obrov, Katarina Kotnik - Horvat, Ljubljana. Nagrajenci prejmete knjigo. Simona TOPOLINJAK iz Ljutomera prejme Drogino nagrado. Čestitamo! Nagradni kupon pošljite najpozneje do 25. novembra na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. r Mi še vedno ne veste, kam boste šl! za Božič, Siivestrovo, na zimovanje _ali smučarski vikend? : Morda pa je Gozdna šola ZTS vBohinju pravi odgovor na vprašanje. ^ Ne odlašajte, čimprej pokličite 041/490 888 in si zagotovite prostor.