MUL LETO XXIV. FEBRUAR MAREC 1975 f#### MISLI (Thoughta) MESEČNIK ZA VERSKO IN KULTURNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV V AVSTRALIJI * USTANOVLJEN LETA 1952 * Izdajajo slovenski frančiškani * Urejuje in upravlja Fr. Basil A. Valentine, O.F.M. 19 A*Beckett Street, KEW, Victoria, 3101. TeL: 8677S7 * Naslov: MISLI P.O. Box 197, Kew, Vic., 3101 ♦ Letna naroSnina $4.00 (izven Avstralije $5.00) se plačuje vnaprej * Rokopisov ne vračamo Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema * Tiska: Polyprint Pty. Ltd., 7a Railway Plače, Richmond, Victoria, 3121 VSEBINA: Zarja zmagoslavja — A.S. — stran 33 Domača izročila (velikonočni običaji) — Marijan Marolt — stran 34 Račiča — Aleksander Solženicin — stran 37 Veliki petek sveta (Ob 30-letnici jaltske konference) — Jaka Naprošen — stran 38 Velikonočna spoved (Prekmurska črtica) — Frank Bukvič — stran 40 Popotnik je domov priromal ... — P. Bazilij — stran 43 Balada o drevesih — Danica Novak-Petrič — stran 47 Velikonočni spomini — Joža Maček — stran 47 Skladatelja p. Franceta ni več med nami (posmrtnica) — stran 49 P. Bazilij spet tipka ... — stran 50 Naše poročilo za leto 1974 — Francka Anžinova, Društvo sv. Eme — stran 53 Izpod Triglava — stran 54 V času obiskanja — stran 56 Narava — naše življenje (Letni časi) — Stanko Ozimič, B.Sc. (Geology), Canberra — sran 58 Psalm stopetdesetprvi (pesem) — Vladimir Kos, Tokio — stran 59 Počitnice v Melbournu ... — stran 60 .... in Sydneyu — s. Miriam — stran 61 Pamet se je odprla (povest-nadaljevanje) — P. Bernard — stran 63 DRUŽINA zaplenjena — stran 63 Naše nabirke — stran 65 Izpod sydneyskih stolpov — p. Valerijan — stran 68 Tretji se je oglasil (iz afriškega pisma br. Marijana) — stran 71 Velika noč (pesem) — Silvin Sardenko — stran 72 Z vseh vetrov — stran 73 Kotiček naših malih — stran 75 Križem avstralske Slovenije — stran 77 PASTIRJEV GLAS pisem, govorov, pridig, NAROČI IN BERI! V TUJINI (L del) — Zbirka duhovnih misli in člankov pokojnega škofa dr. G. Rožmana zdomcem. — Cena $2.50 MATI MLADIH CERKVA (Franc Svoljšak) — cena 50 centov. ODPRTO PISMO voditeljem SZ — Aleksander Sol-ženicyn — v kratkem pričakujemo. Cena en dolar. Zaloga Mauserjeve trilogije LJUDJE POD BIČEM (cena vseh treh delov $7.—) spominov Ivana Dolenca MOJA RAST (cena vezani knjigi $3.50, broširani $2.50) in zbirke črtic Franka Bukviča LJUDJE IZ OLŠNICE (cena $3.50 in $2.50) je pošla ter pričakujem novo pošiljko. Naročila seveda vseeno sprejemam. Tudi novo pošiljko BELE KNJIGE že dolgo pričakujem iz ZDA. Priporočamo tudi angleško knjigo (žepna izdaja) SHEPHERD OF THE WILDERNESS. Zivljenjepisno povest o Frideriku Baragu je napisal Amerikanec Bernard J. Lambert. Bila bi lep dar vsakemu avstralskemu prijatelju. Cena en dolar. KOGAR ZANIMAJO DOKUMENTARNE KNJIGE za razumevanje najtežjih let slovenskega naroda (1941—1945), lahko pri MISLIH naroči sledeče knjige: TEHARJE SO TLAKOVANE Z NASO KRVJO (izjava prič o teharskih dogodkih 1945) — Cena 50 centov. V ROGU LEŽIMO POBITI — Dokumentarna poročila očividcev zbral Tomaž Kovač. — Cena en dolar. PRAVI OBRAZ OSVOBODILNE FRONTE (IL in III. del) — Zbral Miha Marijan Vir, Argentina — Cena vsake knjige $1.50 ODPRTI GROBOVI (II., III. in IV. knjiga dokumentov) — Zbral Franc Ižanec, Argentina — Cena vsake knjige $2.—. REVOLUCIJA POD KRIMOM. — Dogodke opisujejo pokojni ižanski župnik Janez Klemenčič, Ciril Miklavec in dr. Filip Žakelj, Argentina. — Cena $2.—. BELA KNJIGA (izdana v ZDA) prikazuje razvoj 1941 — 1945 ter vsebuje 10.000 imen v tem oddobju pobitih Slovencev ter vmjencev iz Vetrinja. Cena $5.— Danes je vse to že zgodovina in jo je vredno iz vseh virov trezno prebirati in presojati, četudi domovina te prilike ne daje niti študentom. Za nekoga, ki je študiral doma in ga snov zanima, knjige nudijo lepo priliko spoznati dobo tudi z druge strani. LETO XXIV. FEBRUAR/MAREC, 1975 ZARJA ZMAGOSLAVJA VELIKA NOČ! “Dan, ki ga je naredil Gospod! . . ^arja, po kateri hrepene neštevilne množice. Jutro, v katerem zvonovi, cerkveni obredi in veličastni napevi oznanjajo sijajno novico: Velika noč! Zakaj ima ta praznik tako globok smisel tudi v naši dobi? Kakšen nauk nam prinaša v temah zmede? Velika noč je, bratje, zgodba o nezaslišanem cdkritju: KRISTUS ŽIVI! Živi tisti Kristus, ki je na vtliki petek v strašnih mukah in nepopisljivem ponižanju umrl na križu . . . *n ker On živi, bomo živeli tudi mi. Tako nas ta čudovita novica osvobaja od strahu, ki je globoko ukoreninjen v naših dušah — strahu pred smrtjo. Na večno vprašanje: “Ali more mrtev človek oživeti?” — nam velikonočno jutro odgovarja: “Kakor Vsi ljudje umrjejo v Adamu, tako bodo vsi oživeli v Kristusu . . Kristus ni samo od mrtvih vstal. On je smrt premagal za vse čase. In zaradi tega je velikonočna zarja — zarja največje in najpomembnejše zmage v z8odovini človeštva. Zaradi te zmage so učenci polni Veselja in naša velikonočna pesem more smelo klicati: Kje. smrt. je zdaj premaga t\oja in tvoje ostro želo — kje? Veselo upa duša moja: življenje večno čaka nje. Moj Jezus je od smrti vstal, kraljestvo snirti pokončal! Aleluja, aleluja, aleluja! . . . Velika noč je iz mučenca napravila najsijajnejšega Zniagovavca vseh časov. Zmagi krivice, sovraštva in iaži na veliki petek je naš Gospod odgovoril z zmagoslavjem velikonočnega jutra. To jutro je svet prvič spoznal, da laž, sovraštvo, nasilje, krivica in pohlepnost niso naj večje sile na zemlji. Zato je velikonočni praznik po svojem smislu eden glavnih razlogov, da je življenje — kljub vsej svoji trdoti in grenkosti — vredno življenja. Kajti v njem imamo jasen dokaz, da je rasnica močnejša od laži, pravica močnejša od krivice in ljubezen močnejša od sovraštva. Gospod je vstal! Veselimo se, bratje in sestre, tega najpomembnejšega dogodka v zgodovini človeštva! Gospod je vstal veličastno in s tem dokazal svoje božanstvo. S tem je tudi za nas dokončno premagal smrt, krivico, laž in sovraštvo. Tudi za nas! A. S. VELIKA NOČ Če sem naslovil to poglavje z "Veliko nočjo”, sem mislil pcltg največjega praznika tudi na spomin velikega tedna, na trpljenje Gospodovo, torej na čas, ki je Kristusovemu vstajenju neposredno prednjačil, čeprav so dnevi Gospodovega trpljenja ljudstvu pravzaprav višek in konec posta. Cerkveno bogoslužje teh velikih dni je bilo in je še tako mnogovrstno, da je nekako popolnoma prevzelo ljudsko praznovanje, ki je ožje povezano s cerkvenim praznovanjem kot ob drugih priložnostih. To se kaže tudi v tem, da so slovenski “običaji” bolj mednarodnega pomena, zlasti splošno alpskega. Velikonočna jedila so ista tudi pri nekaterih alpskih Nemcih in še drugod, na primer pirhi ali prekajena svinjina, o čemer bom še spodaj pisal. Red službe božje m s tem združenega ljudskega praznovanja se je marsikje spreminjal, na primer s prihodom novega župnika, ki je uvedel način, kot ga je bil prej drugod vajen. Takšne novote so morda povzročile prvo leto mrmranje, potem so se pa ljudje nanje navadili. Podobno bo z zadnjimi cerkvenimi liturgičnimi spremembami. Kot božična je tudi velikonočna doba čas čiščenja duše in človeškega bivališča. Dušno čiščenje, sprejem sv. zakramentov, so opravili Slovenci že po večini v postnem času, čiščenje hiše in domačije je pa bilo navadno prihranjeno prav za veliki teden, ki je obenem čas priprave velikonočnih jedil. Ker padejo v ta čas tudi že prva poljska dela, zato je dostikrat zadrega s časom, kar je morda neugodno vplivalo na tesnejše sodelovanje ljudi s cerkvenimi obredi, za kar so ostali razpoložljivi dostikrat samo otroci. DOMAČA IZROČILA COGA STRAŠIJO Oircci največkrat žc na veliko sredo popoldne, drugod še n slednje dni to opravljajo. Običaj je nastal očividno v Škofji Loki, se razširil tudi po okcKci in s^gel še dalje po Gorenjskem in Dolenjskem do štajerske meje, ne pa čez Polhovgrajske Dolcmite na Nctr. njsko. Na kmetih so nabrali razne stare predmete, ki so jih po jutranjicah v sredo popoldne razbijali. Pri tem so delali velik hrušč in rekli ponekod, da hudiča izganjajo. Hrušču z razbijanjem lesenih stvari so ponekod pridružili še močno ragljanje z ragljami. Drugod spet so hodili otroci okrog le z ragljami, včasih s prav nenavadnimi in delali ropot, kar je pomenilo naznanjanje dnevnega časa, za kar so dobivali otroci od ljudi darove. Poleg izganjanja hudiča so vedeli še druge razlage za strašenje Boga, tako da je to ropotanje spomin na potres ob Jezusovi smrti in sploh na Zveličarjeve muke v velikem tednu, a nekateri so trdili, da je razbijanje le priprava lescvja za velikonočni ogenj, ker so cerkovniki zbrali razbite treske potem res za napravo grmade velikonočnega ognja. V nekem kraju so pa trske znosili petem otroci domov. Tudi je neki že dolgo pokojni Škofjeločan pravil svojemu sinu, da so v njegovih mladih letih “Boga strašili” že odrasli fantje. Proti hipotezi, da je to le priprava velikonočne grmade, bi govorilo tudi to, da je ponekod izven Škofje Loke tudi za jutranjice same znan izraz “strašnice”. VELIKI ČETRTEK S tem, da so zjutraj zvonovi utihnili, da so “šli v Rim”, so bili v raznih krajih združeni različni običaji: da so te dni ostale kokoši priprte, dokler se niso na veliko soboto zvonovi spet oglasili; da so se ponekod ljudje umivali, drugod spet ne delali z živino ali opravljali le določena dela, na primer sejali jaro pšenico, ki naj bi spominjala na belo moko sv. hostij in podobno. Na Štajerskem so ta dan nanovo belili in barvali hiše. Ponekod so bile ta dan pasionske procesije in igre. VELIKI PETEK Mnogokje je bilo ta dan prepovedano mladini razno vpitje, petje in žvižganje. Kdor pa je le količkaj mogel, je šel na veliki četrtek k maši ali v petek počastit v cerkev božji grob, vsaj v petek večerno pridigo poslušat. Tudi ta dan so bile marsikje, kot v Škofji Loki in Tržiču, pasionske procesije. VELIKO SOBOTO imenujejo tudi sveto soboto. Zjutraj, še pred sv. mašo, J® bila pred cerkvijo blagoslovitev velikonočnega ognja. a °genj je bil marsikje iz “svetih” stvari, tako iz razbitega božjega strašenja, iz trhlih pokopaliških ■ nzev in podobno. Po ogenj so hodili navadno spet ctr°ci, največ fantiči z gobami. S tem ognjem so navadno šele zakurili za kuhanje in peko velikonočnega žegna in marsikje so skrbeli, da ta ogenj Potem dalj časa ni ugasnil. Za prenos ognja so dobili 11 'vl ali kjer ga je nosil po hišah cerkovnik, le-ta primeren dar. f>r' sv. maši na velikonočno soboto, pri gloriji, so se spet vrnili zvonovi iz Rima. Ponekod na Koroškem “° ta dogodek proslavili s streli iz možnarjev, drugod a o drugače. Posebno dekleta, pa tudi drugi ljudje, so s® hiteli iti umivat, ker je b^a takrat pač voda blago-oviJtna. Ponekod so se ljudje vrgli na zemljo in jo P0 jubili ali blagoslavljali polje z blagoslovljeno vodo. Ko Je bil velikonočni ogenj doma in so zvonovi, 'rnivši se iz Rima, spet zapeli, je bilo ustvarjeno poslovljeno razpoloženje, pripravljeno za napravo 1'onočnih jedil; kier zaradi večjega gospodinjstva to niso bili potrtbni že prejšnji dnevi. Največ dela o dale pač potice, nekdanji velikonočni kolači. Janez , d] ard Valvasor je oboje strogo ločil, potico in . ac> najsi je bil princip slavnostnih jedil pri obeh vri Zav'tek’ potice. Dočim je bila božična potica ’ no orehovc-medena ali vsaj samo orehova, je bil ev za velikonočni kolač jajčno-mlečen; jajca, mleko, ^nietana in sir. Pisal pa je Valvasor, da sta bili ti %e kmečki poslastici tudi plemičem in meščanom za Praznike dragi. Toda v plemiških in meščanskih ku-lnJah so mlečno-jajčnemu nadevu že v njegovih časih, ™ skoraj 300 leti dodali vino, sladkor, grozdiče zvil 'n maihne mi mandeljnovimi zrni. Sklepati smemo, da so tU(j av takrat pojavili in sicer v premožnejših slojih. ze cvebovi. rozinovi in mandeljevi kolači. V teku let se je razlika med božično potico in velikonočnim kolačem zabrisala in verjetno iz Primorja okrog Trsta se je poleg drugih potic začela širiti tudi rožičeva. Kaže tudi, da je bil kolač spleten v venec z luknjo v sredi, potica pa brez luknje, toda zadevne opombe niso nesporne. Omenjeni baron Valvasor opisuje kot posebno, čudno postransko kranjsko navado: nošnjo veliko- nočnih jedil, ki mu nadomestujejo velikonočno jagnje, v ccrkev, v košarici, k blagoslovu. Pisal je, da je ta navada zn_na zlasti po vaseh; velikonočna jedila pa so bila takrat prekajena svinjska gnjat ali pleče, soljena govedina, v bražiljki kuhana jajca in kolač. To je blagoslavljal duhovnik v nedeljo po sv. maši. Tudi imenuje zadevne košare: torbice. Ker nimam za- devnega nemškega teksta, le Ruplov prevod, lahko le brezobvezno sklepam, da so takrat nosili k žegnu v cajnah in ne kot v zadnjem času, v jerbasih. Nosili pa so takrat tako moški kot ženske in so verovali, da bo tisti, ki prinese prvi blagoslovljene jedi domov, tisto leto tudi prvi oplel proso. V zadnjem času — in ta “čudna postranska kranjska” navada s" je pač ohranila še zdaj —, so skoraj povsod blagoslovili velikonočne jedi že v soboto popoldne, le v nekaterih krajih se je ohranil običaj blagoslavljanja v nedeljo. Skoraj povsod je zraven gnjat, za blagoslovitev jedi v kateremkoli času, ponekod še želodec in še celo Valvasorjeva govedina, kolač-potica, pa tudi navaden ali spleten kruh( menihi, pince itd.), pa pirhi, ki so ponekod beli, drugod gladko barvani z eno samo barvo, spet drugod pa pisani in se zato imenujejo pisanice, ki so posebno poglavje iz slovenske ljudske umetnosti. Skoraj povsod dodajajo hren, pqnekod tudi semena za bližajočo se setev. Jedila, razen kolača, po veličini niso posebne slovenske specialitete, ker so zlasti pirhi in prekajeno meso tudi. drugod za veliko noč znani. Po Valvasorju sporočena “vera” o prvem opletju prosa je ponekod še znana, drugod pa pravijo, da bo dekle, ki se bo prvo vrnilo z velikonočne blagoslovitve jedil, Velikonočne blagoslovljene dobrote tisto leto dobila ženina in podobno. O velikonočnih jedilih se je skoraj v vseh krajih razvila neka simbolika; najbolj enoten je pomen kolača, ki naj bo znak Kristusove trnjeve krone. (Prim. Valvasorjevo poročilo o luknji v sredi zvitega kolača, ki je božični potica nima!) Hren so ponekod žeblji s križa, drugod sploh Jezusove muke, pa tudi naši grehi in podobno. Pirhi so v nekaterih krajih kaplje Jezusove krvi, drugod pa podoba groba, pa tudi žolč, ki so ga dali Kristusu pokusit. Že nekoliko banalna je za današnje pojmovanje prispodoba prekajenega mesa s Kristusovim telesom. Blagoslovitev se vrši v župni in v podružničnih cerkvah, tudi pri vaških znamenjih in na domovih; prihod duhovnikov marsikje naznanijo streli iz mož-narja ali pritrkavanje. Jerbasi so v nekaterih krajih na poseben način povezani, drugod prekriti z lepimi prti, v naših krajih s starimi vezenimi pečami. "ALELUJA” V mojih otroških letih so mi pravile stare ženice, da so včasih jedli o Veliki noči obredno jed “alelujo”, t. j. posušene repine olupke in sicer na veliko soboto kot postno jed med kašo, pozneje pa menda v nedeljo zjutraj, kuhane na suhi juhi kot nekakšno predjed k velikonočnemu žegnu. Dr. Turnšek poroča, da je aleluja ponekod po Kranjskem še znana in navaja, da je to spomin na neke slabe čase, na lakoto, ko ni bilo boljših jedil, baje tudi zaobljuba v Gorjancih pod “Kukovogoro”, ki je menda nikjer ni. Vsekakor nekaj skrivnostnega, skoraj bajeslovenega. Izven Kranjske in v delu Goriške nisem nikjer nič slišal o “aleluji" — repinih olupkih. VSTAJENJE z evharistično procesijo je marsikje v soboto popoldne, drugod pa v nedeljo zjutraj. To je seveda cerkveni obred v ožjem smislu, vendar je mnogokaj ljudskega Pirhe trkata. Le kdo bo zmagal? zraven. Tako gredo marsikje dekleta za procesijo še v starih narodnih nošah ali tvorijo kakšne mikavne skupine, skoraj povsod pa spremljajo fantje procesijo s pokanjem možnarjev ali drugimi napravami. VELIKONOČNI KRESOVI Niso povsod v navadi, le bolj na severu proti jezikovni meji, na Koroškem in na Štajerskem; na Kranjskem pa v Beli Krajini. Na Koroškem sežigajo kresove najrajši v oblikah križev in monštranc in se podajajo k njim v procesijah z bakljami, ki se tudi srečavajo in tvorijo dostikrat zanimive žareče skupine. Na južni strani Pohorja postavljajo v zemljo visoke smreke, tri, eno poleg druge in jih prekrižajo spet s tremi, nekoliko krajšimi smrekami. V razdalji kakega pol metra pritrdijo k smrekam ročice, tudi kakega pol metra dolge, na katerih koncih so pritrjene "važe’\ tratine, in na te položijo lahko vnetljivo suhljad, na suhljad pa kin (nemško Kien), to so smoljnate, po- sebno iz borovih štorov razcepljene trske, ki rade in zelo vztrajno gorijo. Po poročilu župnika Kocijančiča je bilo 1. 1935 s Prihove vidnih 72 takih križev in monštranc, na katerih je pač več prečnih smrek Na severnem Pohorju ne postavljajo takšnih lesenih znamenj, ampak naredijo na strmem bregu jame v obliki križa in monštranc kot na Koroškem. Na Ptujskem polju in v Slovenskih goricah je po- dobno, le da večinoma kurijo v starih loncih, pritrjenih na kole; oblike so preproste, a križ je pogost. Tak kres, viizmenico, si pripravijo v soboto zvečer, zažgejo ga pa šele po polnoči. Bolj proti jugu imajo namesto vuzmenice naziv šmarni križ. V Prekmurju ga navadno zažgo že v soboto zvečer, včasih v soboto zvečer in v nedeljo zgodaj zjutraj. Kurijo jih posamezne družine ali več sosedov skupaj. Še bolj enostavni so kresovi v Beli Krajini. Kot na Štajerskem tudi tu spremlja velikonočni kres pokanje moznarjev. Povsod je kurjenje kresov združeno s po-bcžno zbranostjo, dostikrat z molitvijo in petjem velikonočnih pesmi in ne veseljaškim razpoloženjem kot Pr* šentjanževem kresovanju. Velikonočno kresovanje je znano še globoko noter ' nemško ozemlje. Menda ni še nihče rešil vprašanja, ;<1' je kres nemški ali slovenski običaj, morda iz časov, ko je bilo sedaj nemško ozemlje še slovensko. Velikonočen kres označimo zaenkrat lahko samo za binaeionalen. VELIKA NF.DFX.IA V nekaterih krajih je bila navada, da so hodile posamezne vasi skupno k jutranji maši odnosno k vstajenju, kjer je bilo šele v nedeljo in da jih je Pred cerkvijo pričakal župnik in blagoslovil. V Prek-murJU so mlade žene hodile v poročni obleki k nedeljski velikonočni maši. Po vstajenju odnosno po jutranji sv. maši se je zbrala vsa družina k velikonočnemu žegnu. Dasi v soboto popoldne ni bil več zapovedan post, so skoraj povsod jedli žegen šele v nedeljo zjutraj. Gospodar, ev- tudi stari oče, je delil žegen, predvsem meso, Snjat; potice je lahko razdelila tudi mati. Zauživanje velikonočnega žegna je bil nekak družinski obred, podobno kot na sveti večer kajenje. K delitvi žegna Je morala priti vsa družina, tudi hlapci in dekle. Začel *e je žegen s skupno molitvijo, potem med jedjo je 1,0 pa paziti, da bi se kaj od blagoslovljenih jedil ne zgiibilo, zavrglo. Navadno je dobila pokusiti nekaj tudi. živina, razen prašičev, psa in mačke, zlasti te, Kl )e bila na slabem glasu, da ima vraga v sebi. Pes, ki bi bil sicer deležen kosti, je zato ni dobil, ker je bila tudi blagoslovljena in jo je treba zažgati ali hraniti za hudo uro. Lupine blagoslovljenih pirhov so delno natrosili kokošim, sicer pa zažgali: Navadno je bilo treba vse jesti z roko, brez noža in vilic. So bili še posebni običaji z žegnom. Tako je bil na Dolenjskem poleg drugih dobrot običajen še pelinkovec, na Gorenjskem zlasti izkaz s spovednim listkom, ki je šele dajal pravico do žegna, na Koroškem neka pijača “laver” itd. Na veliko nedeljo se kakor na sveti dan ne sme hoditi nikamor na obisk ali v gostilno, ker se sicer tudi ta dan dobi šilo v zadnjico ali reto, rešeto v hrbet. Z odpravo zapovedanega velikega ponedeljka je seveda izredna svetost velike nedelje pričela izgubljati na pomenu. Ponekod je bil dovoljen samo obisk domačega polja. VF.LIKI PONEDELJEK je dan obiskov, “Emavs”. Raznašajo žegen, posebno pirhe sorodnikom in prijateljem Na Koroškem zlasti botre obdarijo svoje krščence in birmanke. Za mladino je to dan, ko se pokažejo na vasi v novi obleki. Obenem je to dan velikonočnih iger, kot nam za Gorenjsko to kaže začetek 1. dejanja Finžgarjevega Divjega lovca. Igre s pirhi so sekanje, tudi pomaranč, priclinjanje, trkljanje itd. V Beli Krajini so imeli še skupinske igre: most, tum, kurji boj itd. — Bela nedelja se je ponekod imenovala mala velika noč in je bila nekakšno nadaljevanje veselja velikega ponedeljka. MARIJAN MAROLT, Argentina RAČIČA PRED MENOJ raca rumena račica in smešno vleče svoj belkasti trebušček skozi vlažno travo. Spotika se, da se skorajda zvrne s svojih tankih nožič. Pri tem pa čivka: “Kje je moja mati? Kje ste vsi? .. Prave matere pa nima. Koklja, ki so ji podtaknili tudi račja jajca, jo je valila skupaj s svojimi jajci ter dajala vsem isto toploto. Zdaj. ko se je približala nevihta, so odnesli kokljino zavetišče — obrnjeno košaro brez dna — pod streho in jo pokrili z vrečo. Vsi so tam. Le en kebček se je izgubil. Pridi, moja mala. pridi na mojo dlan'. Le kje se drži v njej življenje? Saj skoraj nima teže, oči so podobne črnim steklenim koraldam, nožiče so drobcene kot pri vrabcu. Le malce bi stisnil, pa bi bilo po njej... Toda račica je topla. Njen ncžnorožni kljunček je kot zmanikiran in postaja širši. Na nožicah rastejo plavalne kožice. Rumena je, kakor se njenemu plemenu spodobi, in že se kažejo majhne, puhaste peruti. In njen značaj je celo drugačen od značaja bratcev in sestric po gnezdu. — — — Mi — mi bomo kmalu leteli na Venero. Če se bomo vsi složno poprijeli, bomo kmalu v dvajsetih minutah preorali ves svet. Pri vsej naši atomski moči pa ne bomo nikoli, prav nikoli mogli — pa četudi bi nam dali kosti in puh — sestaviti v retorti takele majhne, nebogljene, po teži komaj zaznavne rumene račice. ALEKSANDER SOLŽENICIN Veliki petek sveta JAKA NAPROŠEN JALTSKA KONFERENCA! Od 3. do 11. februarja 1945 se je odigrala. Se danes, ko obhajamo že njeno žalostno tridesetletnico, me strese mraz ob misli nanjo. Saj še vsi čutimo na lastni koži njene usodne posledice. ROOSEVELT — CHURCHILL — STALIN. Prav je zapisal francoski zgodovinar Arthur Conte, da še nikdar v zgodovini "ni tako malo oseb odločalo o toliko milijonski usodi človeštva” ... Po njem je konferenca v Jalti bila izvor “razdelitve sveta v svobodo in tiranstvo". Razbila je solidarnost demokracij in zaupanje v zanesljivost severnoameriškega prijateljstva. Odprla je vrata komunizmu v vzhodno Evropo, na daljni Vzhod, v afriške kolonije, v latinsko Ameriko . . . Milijone človeštva je pahnila pod diktaturo, stotisoče oropala domovine, tisoče in tisoče pa tudi življenja. Njena posledica so bile Maocetungove zmage, korejska vojna, rasni upori v ZDA sami, Kuba, afriške revolucije, Vietnam . . . Ko so bili dokumenti jaltske konference razgaljeni pred človeštvom — izdalo jih je hočeš-nočeš na splošno željo državljanov Državno tajništvo ZDA v posebni knjigi leta 1955 — je svet ostrmel. Slovenci smo se seznanili z vsebino po prevodu in odličnem komentarju, ki ga je oskrbel pokojni dr. Miha Krek ter objavil v Zborniku Svobodne Slovenije za leto 1956. Vsem nam je postalo jasno, na kakšen način smo bili prodani. Bolje bi se reklo: podarjeni, saj zavezniki niso dobili ničesar v zameno. Na konferenci so se res tudi z našo usodo poigrali Veliki trije kot se igra mačka z miško. V njenih odlokih najdeš izvor vodstva Jugoslavije, ki še danes vlada brez svobodnih volitev. V njih je izvor nespreminjanja naših meja proti Avstriji in Italiji. Dalje je tu izvor nasilnega vračanja državljanov Sovjetske Zveze, ki se je končno posplošilo tudi na druge nasprotnike komunističnih “zaveznikov”. Prav to je v slovensko zgodovino zapisalo krvavo vetrinjsko tragedijo z dvanajst tisoč žrtvami, katerih spominu se klanjamo letos ob žalostni tridesetletnici. Nehote se sprašujem in z mano še marsikdo: ali so Veliki trije sploh mislili na posledice svojih podpisov pogodb jaltske konference? Stalin prav gotovo in morda je bil edini, ki je zares vedel, kaj dela. Pri njem je bilo vse matematično preračunano in znal je ubrati prave strune, da je prelisičil ostala dva. Mislil je v daljavo, ne le na konec vojne. Vedel je, da konec vojne ne sme prinesti miru, če hoče nadaljevati svoje svetovne načrte . . . Churchill je hotel napeljati vodo na svoj mlin s kom- promisi. Res je na seji dne 10. februarja izjavil, da je “antikomunist, ne zaradi egoistične, navezanosti na zasebno lastnino, ampak zaradi vere v pravice človeka proti pravici države", a z ozirom na kompromise s komunizmom se je v svojih računih temeljito prevaral. Zato je izgubil tudi tistih 50% vpliva v Jugoslaviji, ki so mu bili obljubljeni v Moskvi. Že drugo leto po jaltski konferenci je mož moral javno priznati, da je napravil največjo napako v zadnji vojni s tem, ko je v Jugoslaviji pomagal na oblast komunističnemu vodstvu. Sicer mu pa mali narodi sami po sebi niso nič pomenili: imel je v vidiku dobrobit angleškega imperija, ne povojno sožitje svetovnih družin človeštva. Kot se je brezobzirno izražal celo o Poljski, ter je bilo zanj demala brez pomena, pa četudi bi izginila iz zemljevida, tako se je v Kairu cinično izrazil, da ga bodoči režim v Jugoslaviji “ne briga, ker sam ne bo živel v Jugoslaviji . . .” Kot vojnemu strategu mu Angleži danes lahko dajejo priznanje za angleško zmago v času nemških zračnih napadov, za rešitev obupnega položaja angleške vojske pri Dunkirku. za poraz Rommelove armade v severni Afriki in še za marsikaj. Gotovo pa ni čutil prave odgovornosti svetovnega politika na jaltski konferenci, s katero je tako sramotno zapečatil usodo mnogih narodov, tudi našega. Roosevelt je prišel v Jalto že vidno bolan in betežen. Pri vsem tem pa je imel za enega glavnih svetovalcev — Algera Hissa, ki je bil štiri leta kasneje razkrinkan in obsojen kot glavni moskovski agent v ZDA. Kakšni so bili Hissovi nasveti in odkod so izvirali, si lahko mislimo. Nasvete o jugoslovanskih zadevah pa mu je dajal Louis Adamič, ameriški Slovenec — pisatelj, ki je kasneje žalostno končal pod strelom na svojem domu in je njegova smrt še danes nerešena uganka. Kako je Adamič risal položaj Jugoslavije pri svojih obiskih Bele hiše pred konferenco, nam ni težko uganiti. Kljub pisanemu navodilu jaltski delegaciji ZDA, naj sami ne začenjajo jugoslovanskega vprašanja, v nasprotnem slučaju pa naj vztrajno terjajo polne garancije za vlado vseh strank na demokratični podlagi, je Roosevelt na konferenci kapituliral: Amerikanci so v zadnjem hipu odstopili od pogoja, da morajo zavezniki nadzoravati svobodne juogslovanske volitve po končani vojni. Rooseveltovi svetovalci so pač delali po načelu Stalina, ki je znan po svoji izjavi: “Vlada, ki bi bila svobodno izvoljena kjer koli v deželah vzhodne Evrope, bi bila odločno protisovjetska, tega pa ne moremo dovoliti . . .” (Citat najdemo v knjigi “Roosevelt in Rusi”, ki jo je napisal Stetinius, bivši zunanji minister ZDA). In takih Rooseveltovih kapitulacij je bilo na jaltski konferenci precej. Kljub temu se je mož vrnil iz Jalte slepo prepričan, da je zmagal na vsej črti in pridobil “strica Jožeta” za svojo mesijansko vero v demokratično bratstvo vseh ljudi in skupno delo v miru. erjetno še mislil ni, da je pri tem mimogrede izdal tri zaveznike: Poljsko, Jugoslavijo in Kitajsko. Ker je lvel le še dva meseca po jaltski konferenci, mu je bilo Prizaneseno slišati o tisočih in tisočih prisilno vrnjenih v smrt zaradi njegovega podpisa. Vendar pa je spoznal se pred svojim koncem vsaj nekaj svojih zmot in že 1. aPnla pisal Stalinu grenko pismo razočaranja. V njem 11111 je očital nasilja poljske komunistične vlade nad nekomunističnimi borci varšavske vstaje. Eno uro pred svojo smrtjo pa je v pismu rotil Churchilla: . V vsa- en' primeru moramo ostati trdni! Naš dvom danes (mi-sl 11 je s tem svoje razočaranje in dvom v Stalinovo ■skrencst) mora postati izhodišče naših dejanj jutri . . Res škoda, da ni že jaltsko konferenco napravil za “izhodišče dejanj”, ampak na njej žal tako otroško-naivno gledal na vse dolgopotezne načrte sovjetov . . . Jalta! Kako drugače bi verjetno brez nje danes iz-gledal svet! Koliko srečnejših svobodnih obrazov bi gledalo sonce, koliko manj bi bilo grobov, ki so še danes po tridesetih letih zaviti v prisiljen molk in naročeno pozabo. Tudi v naši domovini. Ne bilo bi treba 'skalcem cele resnice brskati po arhivih, da s sramotnimi dokumenti podpro dokaze o tisočih, ki so bili vrnjeni v sovjetske roke in nasilno smrt. Ne bilo bi žalostnega poglavja na strani 263 knjige Evgena Lyonsa “Niši skriti zavezniki, sovjetski narodi”, ki opisuje nasilne vrnitve Kozakov; ne bilo bi 238 strani obsegajoče knjige britanskega lorda Nicholasa Bethella “Zadnja skrivnost”. In še marsikatere ne. Tudi slovenske “Bele knjige” s tisoči imen vrnjenih iz Vetrinja in pomorjenih bi ne bilo. Vsem nam pa se ne bi bilo treba potikati po svetu: v domovini bi lahko uživali demokracijo ter svobodno volili svoje narodno vodstvo . . . Ob tridesetletnici jaltske konference, ki je tako žalosten uvod v letošnjo tridesetletnico naše nerodne tragedije, se je vredno zamisliti. Prav vsak bi se moral. Saj je Jalta tudi naš veliki petek, ki še traja: miru na naši nesrečni zemlji ni, imamo pa “osvobodilne vojne”, ki rastejo vsepovsod kot gobe po dežju. In za vsako je, če malo globlje pogledamo, nekdanji “zaveznik” in podpisovalec jaltske mirovne konference, ki je takrat edini zares vedel, kaj dela. Posledice usodnih napak s strani ostalih dveh se vlečejo kot rdeča nit prav od takrat pa do danes in te niti kar noče biti konca. Veliki petek sveta. — Kdaj bo prišla nedelja vstajenja? OBILICO VELIKONOČNIH MILOSTI IN BLAGOSLOVA ŽELI VSEM SOTRUDNIKOM, DOBROTNIKOM, NAROČNIKOM IN BRALCEM UREDNIŠTVO IN UPRAVA “MISLI” FRANK BUKVIČ: Velikonočna spoved Prekmurska črtica Na velikonočno soboto, sedmi dan po nemškem napadu, je Brežanov Fronc ves jezen zasliševal svojega najmlajšega sina Matijo. V jantovi podstrešni sobici je našel popolnoma nov radijski sprejemnik. Ker Matija ni imel denarja, da bi si lahko kupil novi sprejemnik, je oče precej zasumil, da se je fant na cvetno nedeljo pridružil Goričancem, ki so pod okupatorjevim okriljem v Olšnici oplenili judovske trgovine. V hudi slutnji, da je tudi njegov sin zašel na slabo pot, ga je takoj poklical k sebi, mu pokazal sprejemnik in ga brez ovinkov vprašal, odkod ga ima. Matija se je zdrznil in zardel. Gledal je v tla in tako dolgo molčal, da je oče moral vprašanje ponoviti. “In če mi takoj ne poveš, te tako mahnem, da boš pri belem dnevu videl zvezde.” “Saj nisem hotel, a so tudi drugi.” "Kdo drugi? Kaj drugi?” “Goričanci! Predvsem Goričanci, pa tudi drugi ljudje, tudi polanski fantje. Vse so pobrali: kolesa, obleke, štedilnike, slamoreznice, vse, prav vse.” Matija je razširil roki kot da hoče očetu pokazati, koliko so vzeli. “Kradel si torej, tatinsko seme! Ali sem te jaz tako učil? Tuje lastnine ne spoštuješ, ničvrednež! Kje si ga ukradel?” “Saj ga nisem ukradel. Vsi so jemali, pa sem še jaz. Če ga jaz ne bi vzel, bi ga kdo drug. Kaj je torej razlika?” “To je razlika,” se je zadrl oče nad njim in mu pripeljal takšno zaušnico, da je zares videl zvezde pri belem dnevu. ,Gnida, koga si okradel?” “Šenhorna.” “Šenhorna!? Zato ker so prišli Nemci, ki preganjajo Jude! Zato ker so tudi Goričanci kradli! Da te ni sram!” Zdaj je padalo po Matijevih plečih. “V torek navzsezgodaj pojdeš v Olšnico in Šenhornu vrneš sprejemnik!” Osramočen zaradi klofute in bunk Matija očeta ni upal pogledati v oči. Užaljeno je zrl mimo njega skozi okno v sadovnjak in samo nemo prikimal. “In če mi še danes ne pojdeš k spovedi, si lahko pobereš svoje cunje in se pri priči spraviš iz hiše! Pri vstajenju te hočem videti pri obhajilu” Očeta je zopet zasrbela desnica. Že jo je stegnil, da bi sina še enkrat nabunkal, a se je potem le premagal. Matija si je drgnil vroči uhelj in zopet nemo prikimal. Zaušnica ga je le preveč zadela. Ranila je njegovo fantovsko čast, kajti bilo mu je sedemnajst let; imel se je za odraslega fanta, ki je ž.e hodil med vaške fante in imel svoje dekle. Ko si je na cvetno nedeljo popoldan v Olšnici prisvojil sprejemnik, sploh ni pomislil na to, da krade. Vse je prišlo samo od sebe, da sploh ni vedel prav, kdaj ga je vzel in z njim smuknil na ulico. Saj se niti ni prav spominjal, kdaj se je sploh pridružil Goričancem. O nemškem napadu je izvedel že navsezgodaj, ko se je .s prijatelji vračal od rane maše. Nemškutar Pozvek je stal pred Vrečičevo gostilno in pijan vpil: “Zdaj se župnik lahko obriše pod nosom. Odslej bomo mi na vladi. Hajlhitla!” Dvignil je kozarec z vinom in brez posluha zapel neko nemško koračnico, ki se jo je naučil na Pomorjanskem na sezonskem delu. Matija sprva ni maral iti v Olšnico, ker je računal na to, da se bo popoldan sestal z Marico, šele po dolgem prigovarjanju se je pridružil vaškim fantom, ki so se odpravljali na pot, da vidijo kot hiša velike tanke, ki drobijo naj- debelejše drevje kot koruzne bilke, in topove s tako debelimi cevni, da bi lahko celo debeli mlinar Barbarič zlezel skozi nje. Ko so potem prišli v Olšnico, je Matija videl samo navadne nemške vojake z navadnimi puškami, o tankih in topovih pa ni bilo ne duha ne sluha. Mislil je na Marico in obžaloval, da je fante ubogal. Na Glavnem trgu se je zbrala velika množica Goričancev. Prodajali so zijala in čakali na nekaj, ne da bi vedeli na kaj. Med množico so Postopali pijani hillerjanci in hajlali. Zabavljali so čez Jude, ki so potuhnjeni za zaklenjenimi vrati trepetali za svoje življenje. Hujskanje je naglo naraščalo, sovraštvo nas-Pioti Judom se je stopnjevalo. Ozračje je bilo napeto kot pred poletno nevihto, ko se bo vsak hip vsula debela toča in potolkla bogato letino. Divje razpoloženje, ki je opajalo Goričance, !e polagoma opojilo tudi njega, da je še sam nekajkrat zavpil “Zikhajl” in “Hajlhitla/" Klic le zletel iz grla nevešče, kot da bi zakikirikal 'nlad petelin, ki prvič v življenju na domačem Snoju vadi svojo pesem. Posebno bojeviti hitlerjanci so tedaj napadli nekega Juda. ki je prišel mimo. Bilo je kot da ^i prve težke kaplje padle na razgreto in od SUse razpokano zemljo. Nesrečnega Juda bi na-s'inezi zagotovo podrli na tla in linčali če se jl.:i ne bi postavil po robu. Mož je nepričakovano P,lvlekel na dan velik mesarski nož in rekel hudomušno, kot da bi se povabil na gostijo: Lahko me ubijete, toda prvemu ki se mi P'ibliza, zabodem nož v trebuh.” Ker nihče ni hotel biti prvi, so se Garičanci sPostljivo razmaknili in nevarnega moža pustili 1,1 Po njegovih opravkih. Ko pa so kmalu potem ‘zvedeli, da pogumni mož sploh ni bil Jud, tem-'ec klobasičar Hajnal, znan zaradi velikega judovskega nosu, drugače pa slovenske gore list, s° Postali še bolj razburjeni. Svojo jezo so l<-tresli na Trautmanovih ruletah, po katerih so ^vie tolkli s pestmi in vpili: “Jude! Švajnehund!” u kraju so razbili izložbo in se skozi njo vsuli v trgovino. Matija je stal na ulici in opazoval nenavadno Početje. . Medtem ko so zakasneli Goričanci še vedno s^ili v trgovino, so se bolj podjetni že vračali ' plenom in na ta način oboji zamašili p °' b°- Dolgo časa so se samo tiščali in stokali. ^Vl so silili ven, drugi noter, a se kljub nad-Veskim naporom niso ganili z mesta, j, se je Matija zavedel, za kaj gre, je bila Gutmanovo trgovina že oplenjena. Zadnji Go-r‘canci so se razočarano vrnili, češ da sta v bovmi samo še prah in pajčevina. Od bogatega plena omamljeni Goričanci so se tedaj zagnali na Šternšusovo draguljarno. Butnili so ob njo kot razpenjeno morje. Ko so razbili vrata, Matija še ni pomislil na to, da se jim bo pridružil- Kar naprej je stal sredi ulice in gledat z bogatim plenom obložene Goričance. Potem pa je nenadoma in podzavestno tudi njega zagrabilo in odplavilo v draguljarno. Sredi draguljarne je potem gledal Goričance, kako so praznili omare in obirali stene, na katerih so visele stenske ure. Kristalno steklo, ceneni porcelan, ročne ure, zlati uhani, prstani ter druge dragocenosti so izginile iz omar in s polic kot da bi trenil. Matija je samo strmel in se čudil. Ko se je vrnil na ulico, so Goričanci kot roj lačnih kobilic že obirali Šenhornovo trgovino Domovino je zopet obiskala pomlad . . . z radijskimi sprejemniki, kolesi, šivalnimi, poljedeljskimi in drugimi stroji. Oh pogledu na radijske sprejemnike se je Matija zmede! in se pognal v trgovino. Ko je planil čez prag, je visoko na zgornji polici tik pod stropom zagledal radijski sprejemnik, kakršnega si je že dolgo časa želel. Skočil je na prodajalno mizo, snel radio s police, si ga z obema rokama pritisnil na prsi in zdrvel z njim iz trgovine. Z dragocenim plenom v naročju je odhitel domov v Polano. Pretihotapil se je skozi sadovnjak na dvorišče in skril sprejemnik v senu nad konjušnico. Šele zvečer, ko je družina legla k počitku, ga je pretihotapil iz sena v svojo podstrešno sobico in ga skril v omari. Nekaj dni ga je hodil skrivaj gledat. Na veliki četrtek pa je postal sprejemnik tako domač, da Matija sploh ni več pomislil na to, da ga je ukradel; sploh ko je na vasi izvedel, kaj vse so fantje prinesli iz Olšnice. Če so si drugi lahko prilastili judovsko imetje, zakaj si ga on ne bi smel? Zakaj naj bi bil prav on izjema? Zato odslej sprejemnika več ni skrival v omari, temveč ga postavil na mizo, kjer ga je potem oče našel. Da bo moral sprejemnik vrniti, v to ni dvomil, kajti očetova beseda je bila sveta. Sicer ga pa gmotna izguba ni bolela, trpel je samo zaradi osebne sramote. Če bi Marica, ki je mnogo dala na fantovski ponos, izvedela, da ga je oče natepel, bi pri njej odigral za vse življenje. Ko je oče odšel iz sobe, si je Matija oblekel svežo srajco in po bližnjici skozi sadovnjak odhitel k velikonočni spovedi. Pred spovednico je, zavita kot grešna kača, čakala dolga vrsta faranov, znamenje, da spoveduje župnik. V nasprotju s površno hitrim kaplanom je bil župnik natančen in počasen. Gnjavil je farane, vrtal jim je v najbolj skrite srčne kotičke in jim tipal kosmate duše kot mešetar teleta. Predvsem mladina se ga je zaradi tega pri spovedi rada izogibala in se raje spovedovala pri kaplanu, ki je bil napreden in je zato grešne nagibe mladine bolje razumel kot ostareli župnik. Kot da bi se ves svet zarotil proti njemu! Prav danes mora spovedovati župnik! se je hudoval Matija. Toda poti nazaj ni bilo, kajti za grehom je kot hrast trdno stal njegov oče. Vrsta pred spovednico se je kljub spovedniko- vi počasnosti danes naglo krajšala. Namesto da bi obudil kes in obžaloval svoj greh, je Matija razmišljal, kako naj se izpove, da bi izgledalo čim bolj nedolžno. Toda naj je obračal misli, kot je hotel, kraja je ostala kraja, in čim bližje spovednice je bil, tem bolj si je želel, da bi nekam pobegnil in se skril. Doslej se je vedno z lahkoto izpovedal, tokrat mu je pa bilo strašno nerodno. Kaj si bo župnik o njem mislil? Pred njim sta bili samo še dve starki, za greh prestari, z eno nogo že v grobu in vsak petek in svetek pri obhajilu. Župnik ju je zares hitro odslovil. Matiji je bilo srce visoko v grlu, ko je stopil v spovednico in pokleknil. Najprej je župniku naštel vse majhne in nepomembne grehe. Krajo si je prihranil za konec. Pa še tedaj ni povedal naravnost. Pričel je z uvodom, ki se mu pa ni posrečil. Župnik, ki je menda že pred njim imel opravke z dolgoprstneži, ki so na cvetno nedeljo oplenili olšniške Jude, ga je vprašal kar naravnost: “Kaj si ukradel?” Župnikovo vprašanje ga je zadelo kot strela z jasnega. Rdeč do obeh ušeš je le s težavo iztisnil iz sebe nesrečno besedo in da se čim prej znebi greha in sramote, dodal: ‘‘Obžalujem svoje grehe in obljubljam, da več ne bom grešil”. Toda župniku se očitno nikamor ni mudilo. (Kot da ne bi bila velikonočna sobota. Kot da ne bi bilo pol fare pred spovednico). “Kje si ga vzel?” Njegov glas je bil strog in grozeč. Matija je imel občutek, da bo župnik vsak hip stopil iz spovednice, ga potegnil pred oltar in zlasal pred vso srenjo. Župnik je bil v resnici žalosten. Odkar je pred mnogimi leti prišel v Polano za kaplana, je farna barka cesto butnila ob nevarne čeri, toda nikdar ne s takšno silo, da bi nasedli ali se celo potopili. Pijanci, prešuštniki, politični prenapeteži, brezbožci in kurji tatovi so skušali živeti po svoje, toda on jih je znal krotiti z močno roko. Ni pa se še zgodilo, da bi sin tako dobro stoječega kmeta ln nravstveno neoporečne družine kot so bili Brezanovi kradel. ‘Pri šenhornu v Olšnici”, je odgovoril Matija. 'Plenil si torej! S hitlerjani in brezbožci se družiš, prevratnež! To je huje od kraje. Dušo si Pogubljaš. Kje imaš radio?” "Doma”. Nemudoma ga vrni lastniku!” Saj ga bom”, je prikimal Matija. “Oče že vedo in so mi naročili, naj ga precej po praznikih vrnem”. Župnik si je oddahnil. Držal je fantu pridigo, mu naložil pokoro in dal odvezo. Zmeden toda lahkega srca je Matija stopil iz sP°vednice. Pred stranskim oltarjem je odmolil naloženo pokoro, potem pa tihih korakov od-Sel iz cerkve. Na stopnicah je za nekaj trenutkov obstal in gledal čez vas, ki se je skrivala med brstečim sadnim drevjem, na katerem so se po- igravali žarki zahajajočega sonca, ki je naglo tonilo v noč. Ko se je vrnil domov, se je že zmračilo. Obstal je v temi in slišal očeta, ki se je v kuhinji pogovarjal z materjo. Poln tesnobe je vstopil, toda njegov strah je bil odveč. Oče se je vedel proti njemu, kot da se ne bi ničesar zgodilo. Govoril je o vsakdanjih rečeh in po materinem obnašanju sodeč, materi menda ničesar ni omenil o kraji. Za očeta je bilo pač samo po sebi umevno, da ga je ubogal, šel k spovedi in da bo v torek vrnil ukradeni sprejemnik pravemu lastniku. Mesec dni pozneje, ko je Matija že pozabil na svojo nesrečo v Olšnici, ga je oče za njegov rojstni dan presenetil s prav takšnim, če ne z istim radijskim sprejemnikom, kot je bil tisti, ki ga je ukradel. “Sin, to je edina pot”, mu je rekel kratko in mu stisnil radio v roke. Potem se je počasi obrnil na petah in odšel iz sobe. POPOTNIK JI DOMOV PRIROMA!.. SAJ VEM, kaj pričakujete od mene: da bom kaj napisal o svojem romanju. Res bi ne bilo lepo, če bi ce razočaral. Posebno še, ko so zaradi mojega van-^ranja p0 svetu ves mesec čakali na to dvojno številko Misli. Dolg ne bi bil rad, a biti kratek za tak opis ni lahko. . aj svojih glavnih vtisov bom pa le spravil na pa- PIr» da zadovoljim bralce. Na nedeljo 9. februarja sem odrinil na Tullamarine, °dfrčal pa zaradi okvare letala z več kot petnajsturno zamudo šele v ranem ponedeljkovem jutru. Ogromni jekleni ptič (za 360 potnikov) je sicer delno popravil uQo zamudo, a vseeno sem dospel v Teheran prepo-Zno> da bi ujel letalo za Tel-Aviv. Kako sem se “zna- _ v orientalskem mravljišču tujega mesta, je kaj za- brniva zgodba in jo bom moral enkrat posebej opisati. Vsekakor sem mogel zapustiti Iran šele okrog pol reh zjutraj v sredo 12. februarja. Letalo je dospelo na ališče Tel-Aviv v Izrael med peto in šesto uro in ^malu sem se v hotelu rokoval z rojaki-romarji. Kar Pa družinica nas je bila. Na romanje so se prijavili iz etnčije in Avstrije, Francije, Švice, Italije, Belgije in nguje. Izseljenskih duhovnikov je bilo enajst in veno njih sem prvikrat videl, dasi sem poznal že dolgo . imena. Res prisrčno je bilo srečanje po dolgih de-^efindvajsetih letih s Turkovim Cirilom, bratom Tur-Ve8a Jožeta v St. Albansu. Slovenske ovčice pase po emčiji, zelo ip nrilinhlien med našimi t:imkrnšniimi P. BAZILIJ izseljenci, poznava pa se še iz gimnazijskih let. S kamero v roki je bil “filmska ekipa” našega romanja, dočim je bil od začetka do konca odličen “da živino obvaruje bolezni”, ve-pred^5 ^ mma'a Poc^ hišno streho, “da nas bo varovala 0gnjem”. A to ni bila njena edina naloga. Ko je Pomladi prišel čas, da je šla živina na pašo, jo je oče o1,61 Pnnesel izpod strehe. Skrbno je pazil, da je — oženo pred vratmi na tleh — vsako živinče stopilo šnoJ° r^a*<:o k° “obvarovano pred nesrečami med pa-del' '• Oljčna vejica z vrha butare pa je ostala žin ’ zata^n‘'‘ so i° za ve'ik° stensko sliko. Dru- naj bi varovala pred boleznijo”, da 6 'k- teclen bil res “veliki”. Začelo se je s tem, Je bilo na dvorišču kar nagrmadeno kuhinjske opre- me in pohištva iz “hiše” in veže. Te tri prostore je bilo vsako leto nujno prebeliti in to na veliki teden. Na veliki četrtek smo šli vsi redno k maši, med katero so “zavezali zvonove”. Mati so nam rekli, da so “šli v Rim”. Njih službo je prevzela raglja, katere pa zdaj že pokojni mežnar Nace ni bil nič kaj vesel. Zvonove je mogel izpod zvonika pognati z vrvmi, za regljanje na tisto čudovito “kišto” pa je .moral lesti v zvonik. Zlasti obredi velikega petka so bili dolgi, pa še pri božjem grobu smo morali kleče moliti. A zato je bil popoldan toliko bolj razgiban in zares naš: otroci smo pripravljali les za velikonočni ogenj naslednjega dne. Pobrali smo vse lesene križe na grobovih — smeli ali ne smeli — in končno obiskali še drvarnice. Še farovška ni bila izvzeta. Drva smo nanosili za cel kres, ne le za “žegnan ogenj”. Zjutraj še pred šesto uro je mežnar s kresilnim kamnom ukresal ogenj, okrog katerega se je že zbirala vaška otročad s posušenimi gobami. Kot ministrantu mi je bilo vedno žal, da nisem mogel biti med njimi. Je pa zato župnik po blagoslovu meni prvemu rekel: “Vzemi zdaj ogenj za farovž in za vas!” V ponev sem naložil ogenj, šele za mano se je mladež pognala proti žerjavici. Bili so umazani kot zamorci, marsikdo se je tudi opekel ali celo ožgal obleko. Farovška kuharica mi je dala za “Ion” kolaček, doma pa nič. Še zajtrka ni bilo, ko še ni bilo ognja; in k maši so se pripravljali. Na četrtek in petek smo po hiši lepo pospravili, sobota je bila prihranjena za prostor okrog hiše in hlevov. Vse je bilo lepo pometeno in urejeno; drva smo morali nanositi v hišo za dva dni. Kol ministrantu so se mi zdeli tudi sobotni obredi zelo dolgi. Gospod Vondrašek so bili že pri letih, zato je vse vzelo še več časa kot treba. Mudilo se mi je domov, kjer je bilo ta dan tako lepo: vse je dišalo okrog hiše in po hiši, četudi se je post še vedno prav potuhnjene držal kuhinje. Opoldne so se oglasili zvonovi in za-vozljali smo post, a miza še vedno ni bila preobložena. Vse priprave so bile usmerjene na velikonočno jutro. V peči se je kuhala gnjat: bila je vedno taka, da je konec kosti gledal iz velikega lonca. Na mizi pa se je hladila potica, nekaj velikih kolačev in še malih pol košare. Višek dneva za nas otroke je bilo barvanje pirhov. Neštetokrat na sobotni dan smo šli gledat v kokošja gnezda, če bomo našli še kako jajce. Samo da bi bilo čim več pirhov. Hren pa je medtem pripravljala mamina pomočnica Franca. Sobotni popoldan je bil že prazničen. Nihče se ni dotaknil nobenega dela več. Pa saj je bilo vse čisto kot samo enkrat v letu. Po drugi uri so že začeli sosedje nosit k nam svoje jerbase z "žegnom’\ Vse klopi v “hiši” so jih bile polne, ko se je pripeljal gospod Waclav z mežnarjem. Slovesno je blagoslovil pripravljena jedila, nato malo poklepetal in nam vsem voščil praznike. Mežnar ga navadno ni čakal, ampak jo pred njim ubral proti cerkvi, kjer je bilo še sto opravkov. Delopust so popoldne oznanjali zvonovi v obeh cerkvah, pa tako v slovesnem ritmu kot nikoli v letu. Le za kratek čas so utihnili, v mraku pa se spet oglasili. Tedaj se je velikonočna procesija s prižganimi svečami vila iz cerkve preko pokopališča, čez travnike in nazaj. Medtem so pokali možnarji, da se je okolica kar rdečila. Sedem bander je plapolalo v vetru. Velika dva so morali nositi po trije fantje. Nebo nad župnikom z Najsvetejšim in ministranti so nosili cerkveni možje v resnem, prazničnem dostojanstvu. Na jutro velike nedelje pa nas je čakala domača slovesnost. Po maši smo otroci hiteli domov, da smo že razvrščeni okrog mize čakali na očeta in mamo. Oče je najprej zmolil angelovo češčenje ter se potem posebej spomnil vseh mrtvih članov našega rodu. Potem je vzel krušni nož, z njim prekrižal veliki kolač ter ga prerezal. Nato je nadaljevala mama, oče pa je začel rezati gnjat. Nato je nastrgal hrena, mama pa je olupila nekaj pirhov ter pomaranč. Vse to sta nam slovesno delila in nam otrokom sta se zdela kot svečenika. Tako pridni in mirni pri mizi nismo bili nikoli v letu. Blagoslovljene dobrote smo zalili s fino kavo. Velika noč je bila vselej dan, ki ga moraš preživeti doma. Seveda smo imeli otroci svoje veselje s pirhi. Pa to bi bila lahko cela povest zase, zato naj končam in napravim svojim spominom piko. JOŽA MAČEK M. Gaspari: Cvetno butaro dela Skladatelja p. Franceta ni več med nami Dne 8. januarja letos sc jc vatikanski radio s sledečo posmrtnico spomnil skladatelja naših najlepših božičnih pesmi, ki je umrl v domovini. Sredi najlepšega doživljanja božične skrivnosti, ko “° po naših domovih odmevale prelepe božične pesmi, mec' njimi tudi Ačkove “Angelci stopajo”, “Hej, pastirci”, “Počivaj milo Detece" in druge, je Gospodar Oljenja 31. decembra poklical k sebi skladatelja omenjenih pesmi, frančiškanskega patra Franceta Ačka. Pokojni p. France se je rodil v Mariboru leta 1904. Imel je žalostno in težko mladost, ker mu je zgodaj, ni imel štiri leta, umrla mati. Kot devetletnega ga Je dal oče učit violino k prof. Johanu Grogerju, ki )e bil sicer trd Tirolec, toda virtuoz na violini. Ljudsko šolo je p. France dovršil leta 1915 v Mari-boru’ kjer je nato tudi obiskoval gimnazijo v letih 19] 5-20. Tega leta je vstopil v frančiškanski red in Je nato nadaljeval gimnazijo v Kamniku do leta '925, ko je maturiral. Teologijo je študiral v Ljub- Jani. kjer je bil posvečen leta 1928. V tem času je P- France privatno študiral glasbo pri p. Hugolinu Sattnerju O.F.M. in sicer harmonijo, kontrapunkt, klavir in orgle. Leta 1930 se je vpisal na ljubljanski onservatorij, kjer se je dve leti učil harmonije pri prof. remrlu, solo petje pri Mateju Hubadu, orgle pri Premrlu in klavir pri prof. Ravniku. Od leta 1934-37 Je vodil frančiškanski kor v Ljubljani. Nato je šel v Kamnik, kjer je študiral pri prof. Koporcu glasbeno cblikoslovje in instrumentacijo do leta 1941, ko je °dšel v Rim, kjer je leta 1943 promoviral v koralu ^ kompoziciji na Istituto Pontificio di Musiča sacra. letih 1946-51 je bil vodja pevskega kora za Bežigradom, nato je tri leta ponovno preživel v Rimu, Jer je doktoriral na univerzi Istituto Pontifico di usica sacra s tezo “življenje in delo p. Hugolina ‘ittnerja, slovenskega skladatelja". Od leta 1957 je v°dil pevski kor na Viču, kjer je ostal do svoje smrti. Pokojni p. France je imel zelo tenek posluh, saj so mnogi govorili o njegovem absolutnem posluhu. Kot tak je bil zadnja leta tudi kolavdator zvonov v Sloveniji. Po številu pokojnik nima mnogo skladb, toda tiste, ki jih je napisal, so zelo lepe in tehtne. Žal se je med zadnjo vojno zgubilo dosti njegovih del. Med slovenskimi skladatelji se je p. France znal najbolj vživeti v otrokovo dušo in jim je dal skladbe in skladbice, ki so brž postale njihova last. (Na primer: “Lepše kakor sonce”, “Bratci presrečni”, “Pridi, ljubi Jezus”, “Bratec moj, le stopi za menoj”, “Lučko žive vere", “Daritev najmlajših”, “Mladina daruje Bogu”, “Slovenska maša za mladino" itd.) Zanje je napisal tudi opereto “Nagajivček”. Poleg otroških skladb naj omenimo še “Missa Solemnis” za solo, zbor in orkester, "Ave Marija” za večglasni mešani zbor in orkester. Njegov Očenaš za ljudsko petje iz leta 1963 se je posebno priljubil ter so ga zadnjo nedeljo 15. 1. 1975) v mnogih cerkvah peli kot prošnjo za pokojnega p. Franceta. Poleg vokalnih skladb ima Ačko tudi več instrumentalnih za klavir, za violino in skladbe za orgle. Med temi je “Sonata per organo", edinstveno delo v slovenski glasbeni literaturi in v kolikor je znano prva sonata slovenskega skladatelja za orgle. Pisana je moderno in zahteva od izvajalca velik del virtuoznosti. Žal v celoti še ni bila izvajana, saj traja približno eno uro, ampak samo v posameznih delih. Če od Ačka kot skladatelja ne bi ostalo nič drugega, za kar pa dvomimo, bodo ostale za večno lepe njegove otroške pesmi, 'očenaš za ljudsko petje, posebno pa njegove božične pesmi, zlasti še “Počivaj milo Detece” za sopran aii bariton z mešanim zborom, ki jo mnogi imajo za najlepšo slovensko božično skladbo. Naj bo ta pesem, ki so mu jo zapeli tudi ob grobu v petek 3. januarja, naša skupna prošnja, naj bi Gospod pokojnika izpolnil s tistim mirom, ki ga tako globoko razodeva prav to njegovo delo. DA BI VSI ZA LETOŠNJO VELIKO NOČ RESNIČNO DOŽIVELI VSTALEGA ZVELIČARJA — TO VAM VSEM ŽELE SLOVENSKI DUHOVNIKI IN SESTRE! NAŠIM ŽELJAM SE PRIDRUŽUJEJO TUDI POSINOVLJENI MISIJONARJI! 1*. BAZI LIJ | SPET TIPKA 10. marca 1975 Fr. Basil Valentin O.F.M. in Fr. Stan Zcmljak O.FM. Baraga House — 19 A’Beckett St., Kew, Vic., 3101 Tel.: 86-8118 in 86-7787 Adclaldski naslov: Holy Familj Slovcne Mission. 47 Young Ave., VVest Hindmarsh, S.A. 5007 Telefon: 46-5733. Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne Slomšek House — 4 Cameron Court. Kew, Vic., 3101 Tel : 86-9874 0 Da sem se po skoraj devetnajstih letih končno le odločil za tritedenski dopust, ni vsaj v Melbournu že nobena skrivnost. Nekateri so že vedeli povedati, da me šest mesecev ne bo ... Pa sem jo že dan prej pri-mahal domov, kjer me je čakala dvojna številka MISLI z vsemi pripravami za veliko noč. Zato sem te dni s časom skregan — pa še posebnih novic nimam v malhi, ker so se pač zgodile v moji odsotnosti. 0 Lepo slovesnost smo imeli v naši cerkvi na svečnico, ki je bila letos ravno na nedeljo. Pred nekaj meseci došla s. Marija je namreč končala noviciat in pri deseti maši napravila svoje časne redovne obljube. Verniki so obredom z zanimanjem sledili. Je pa ta slovesnost pomenila tudi slovo: s. Marija je namreč v naslednjih dneh odšla na svoje novo mesto, na slovenski misijon sv. Rafaela v Sydney. K obljubam ji iskreno čestitamo, med sydneyskimi rojaki pa ji želimo obilo lepih uspehov. 0 Vsekakor smo tudi letos začeli post s pepeljenjem in dobrimi sklepi pokore. Sleherni petek zvečer smo imeli križev pot pred lurško votlino, po naših družinah pa smo razdelili šparovčke za postna pritrgavanja v prid PROJECT COMPASSION. Upam, da bomo tudi letos nabrali lepo vsoto za to vsesplošno avstralsko katoliško dobrodelno akcijo. Najlepša priprava na praznik vstajenja je prav misel na tiste, ki nimajo niti za vsakdanji kruh. £ Z drugo februarsko nedeljo se je popoldne zopet začela zbirati v dvorani naša doraščajoča mladina. Lanski mladinci so v večini ostali zvesti in še novi so se jim pridružili. Ta srečanja bodo na drugo in četrto nedeljo v mesecu od treh do šestih. Vodila jih bo tudi letos Potočnikova Sonja. Nekaj se jih zanima tudi za petje ob spremljavi kitare. £ Novo učno leto SLOMŠKOVE ŠOLE našega verskega središča pa se je začelo na tretjo februarsko ne- Božji grob, ki ga vsako leto pripravimo v Ilirski votlini deljo po deseti maši. Za enkrat se je vpisalo okrog 40 otrok, pa vem, da bo število v teku nekaj tednov še narastlo. Šolo vodita s. Pavla in s. Silvestra, ki je takoj začela z vajami za materinsko proslavo poleg ga. Dragice Gelt, ki za proslavo uči osem deklet nekaj slovenskih narodnih plesov. (Morda smemo upati, da bomo s tem začetkom zopet obnovili folklorno skupino, ki je pred leti tako lepo delovala?) Z najboljšo voljo se borimo s časom, saj je pouk le dvakrat na mesec, na prvo in tretjo nedeljo po deseti maši. Vsekakor na tem mestu vabim še ostale slovenske družine, da vpišejo svoje otroke. Že redno srečanje slovenskih otrok bo prineslo svoj uspeh. Za okrepčilo otrokom in tudi čakajočim staršem bodo zopet skrbele članice Društva sv. Eme v dvorani pod cerkvijo. 0 Lanska popoldanska šola za mladince enkrat na mesec, ki jo je vodil p. Stanko, že zaradi popoldanskega časa ni privabila. Zato smo sklenili poskusiti letos s šolo po deseti maši, za učiteljico pa naprosili gospo Lucijo Srnec. Začetek je bil kar lep: šestnajst mladincev se je vpisalo, da izpolnijo svoje znanje slovenščine. Tudi tu smemo upati, da bo število narastlo, kar samo Bog daj. Gospe učiteljici pa naša iskrena zahvala za vse usluge, saj poučuje tudi slovensko šolo pri društvu “Planica” ter ji časa prav gatovo ne ostaja. 0 Na nedeljo 16. februarja je bil v dvorani sestanek Društva sv. Eme z izvolitvijo odbora za novo leto. Ponovno je bila izvoljena za voditeljico naša požrtvovalna Anžinova Francka. Za tajnico so članice izbrale gospo Rozi Lončar, za blagajničarko pa gospo Tilko Brumen. Naše čestitke! Poročilo o delavnosti društva, ki je verskemu središču res v veliko pomoč, berete na str. 53. 0 Nisem še omenil v MISLIH poroke, ki je bila 5. novembra lanskega leta v cerkvi sv. Petra in Pavla, East Doncaster: Lorraine Marj Gregorich je pedala roko Robinu Hagar. Nevesta je iz nam vsem znane družine ter je svoj čas obiskovala tudi slovensko šolo. — Od slovenskih parov, poročenih v naši cerkvi, pa moram poleg poveljavljenja ene civilne poroke omeniti tri: dne 31. januarja sta stopila pred oltar Branka Kojc in Danica Tušek. Danica je iz znane Tuškove družine v St. Albansu, rojena in krščena v Avstriji, Branko pa je ■z Maribora, krščen pri Sv. Magdaleni. Kdo ga ne pozna, saj že vsa leta igra pri “Bledu”. Pred oltar je pri-z močno dozo injekcije naravnost iz bolnišnice, kamor ga je nekaj dni prej spravil ledvični kamen. No, samo da je prišel in ni razočaral neveste ter svatov! — Prvega februarja sta si podala roke Jožef Barat in Frančiška Bukovčak. Ženin je rojen in krščen v Hotizi, nevesta pa je iz Jurovčaka in krščena pri Sv. Martinu na Muri. — Osmi februar je videl poroko Jožefa Tomaja in Elizabete Marj' Martin, ženin je iz Kovčic (ter je kot majhen fantek prišel s starši v Avstralijo), župnija Slivje, nevesta pa je rojena in krščena v Yea, Victo-r|a. Pohvaliti ju moram, da oba odlično govorita slo-vensko. Res je lepo videti to novo generacijo avstralskih Slovencev, ko stopa pred naš oltar. Navdaja me z zadoščenjem, da delo našega verskega središča in zlasti naše šole le ni bilo zaman. Vsem parom iskrene čestitke! 9 Prvi krst novega leta je bil 5. januarja: sinko Antona Urbasa in Ivanke r. Cvetko. North Kevv. ie dobil ime p0 očetu: Anton John. — Dva krsta sta bila 12. januarja: Mario je novi član družine Charlija Piscopo ln Kristine r. Mukavec. St. Albans. Dino Prodan in Dra-8ica r. Dogan, Mulgrave. pa sta dobila Mihaela. — David Anton je novi prirastek družine Romea Hvalica ,n Katarine r. Trinko: iz Thornburija so ga prinesli 19. Januarja. — 26. januarja je bila krščena Jenny, ki je razveselila družino Sergia Agapito in Zdenke r. Kon-t>č. Forest Hill. — Prvega februarja smo v krstno knji-S° zapisali ime Michelle Bridget: tako bo klicala svojo hčerko družina Leopolda Marčen in Katarine r. Kaste-^'c> Glenroy. — Michelle Ana pa je bila krščena naslednji dan kot nova članica družine Viktorja Matičiča ln Zofije r. Kukovič, Reservoir. Isti dan (2. februarja) Je bil tudi krst ljubkih dvojčkov Antona Johna in Lidije Darije, ki ju je z veseljem in ljubeznijo sprejela družina Valentina Lenko in Matilde r. Lavrič, Mulgrave. lz Croydona pa so ta dan prinesli Slavka Ivana, sinka Iyana šubert ter Bosiljke r. Vinčič. — David je dobil 'me sinček Stanislava Cigan in Cvetke r. Mlinarič: iz St. Andrews so ga prinesli h krstu dne 15. februarja. — Zadnji krst v februarju (22.febr). je v knjigo napisal 'me Marjanne. Hčerkico sta iz Hughesdale prinesla v našo cerkev Ivan Markuš in Marica r. Zanič. Vsem dužinam obilo božjega blagoslova v skrbi za malčke! % Žal moram zapisati v našo kroniko tudi štiri obiske an8ela smrti: v Melbournu. Geelongu in Adelaidi. . V Heatherton Sanatoriju v Melbournu je dne 12. Januarja izdihnil STANISLAV KLAMIČ. V dolgem in ^učnem trpljenju se je lepo pripravil za pot v večnost. fe v bolnišnici sv. Vincencija, kjer se je zdravil prej, !e Prejel zakramente. Vedno je bil vesel vsakega obiska duhovnika. Pokojnik je bil rojen 5, marca 1916 v Oziljanu blizu Šempasa. V Avstralijo je dospel s svojo ženo, ki je italijanskega rodu, in dvema hčerkama v letu 1963 na ladji “Roma”. Nastanili so se v Benalli, kjer je bil zaradi mirnega značaja zelo priljubljen. Mašo zadušnico smo imeli na četrtek 16. januarja v slovenski cerkvi, zadnje počivališče pa je našel na kei-lorskem pokopališču. Žalujoči ženi ter hčerkama Franki in Lidiji ter ostalim sorodnikom naše iskreno sožalje. Na nedeljo 19. januarja je družino Antona MRŠNIK in Ane r. Kocjančič v Reservoirju zadela nesreča, ki je iz njene srede nenadoma iztrgala komaj štiri in pol letno hčerko. TATJANCO je pred hišo na ulici podrl avto, da je bila na mestu mrtva. V naši cerkvi je ležala v sredo zvečer, v četrtek zjutraj po sveti maši v čast angelom pa je bil pogreb na keilorsko pokopališče, kjer bo čakala vstajenja. Težko je potolažiti družino ob takile nesreči. Potolaži nas samo vera, ki nas uči, da je Tatjanca danes med angelci. Na lahek način je prejela to, kar si moramo mi prislužiti z bogovdanim življenjem. Mršnikovi družini ob nenadni izgubi naše iskreno sožalje. Zdaj imajo v nebesih svojega angelčka, ki ga lahko prosijo pomoči v raznih težavah in preizkušnjah Dne 27. januarja se je s prijatelji kopal na morju VIKTOR BOŽIČ, ki je živel v North Geelongu. Valovi so njega in še par oseb začeli oddaljevati od obale. Ostale so srečno rešili, pri Viktorju pa žal ni bilo sreče: postal je žrtev morja. Pokojnik je bil rojen 17. aprila 1940 in ima starše v vasi Ženje pri Krškem. Pred štirimi leti in pol je dospel v Avstralijo kot samec in tu nima nobenih sorodnikov. Šele po poznem odgovoru staršev je 17. februarja moglo priti do pogreba, ki ga je z mašo zadušnico v Marijini cerkvi v Geelongu opravil p. Stanko. Zemske ostanke so na željo domačih sežgali v krematoriju v North Altona ter odposlali za pokop doma. Pokojniku večni pokoj, sorodnikom v domovini naše iskreno sožalje ob nenadni izgubi! Ob januarskem obisku Adelaide sem zvedel, da je 12. decembra 1974 v Royal Adelaide Hospitalu izdihnil ANDREJ PREGELJ. S svojo ženo Faniko je živel v North Plymptonu. Doma je bil iz Cola pri Vipavi, kjer je bil rojen dne 6. decembra 1930. V Avstralijo je dospel iz tržaškega taborišča leta 1954 in bil najprej na delu v W.A„ potem se je premestil v Adelaido. Tu se je leta 1958 tudi poročil. Doma zapušča brata in štiri sestre, enega brata v Angliji, v Afriki pa brata misijonarja. V kolikor so mi vedeli povedati Andrejevi prijatelji, je pokojnik ohranil katoliško vero, v kateri je bil vzgojen, ter je v bolnišnici pred smrtjo prejel tudi zakrament bolnikov. Žal žena, ki je pred leti postala Jehova priča, ni podpisala za prejem krvi, s katero so mu zdravniki hoteli podaljšati življenje. Tudi katoliškega pogreba Andrej ni imel: truplo je bilo sežgano, pepel pa je sprejel domači vrt . . . Pokojnega rojaka priporočam v molitev, sorodnikom pa izrekam iskreno sožalje. 0 Večerno sveto mašo homo imeli v naši cerkvi na prvi petek v aprilu (4. aprila) in na ponedeljek 7. aprila, ko praznujemo Gospodovo oznanjenje. VELIKONOČNI SPORED MELBOURNE: Cvetna nedelja (23. marca): Maši kot običajno ob osmih in ob desetih. Deseta bo v lepem vremenu na prostem pri votlini, začeli pa je bomo z obredom blagoslova oljk in zelenja. Starši, mislite na butarice za Vaše otroke! Veliki četrtek (27. marca): Maša spomina zadnje večerje ob sedmih zvečer v cerkvi. Veliki petek (28. marca): Ob enajstih dopoldne križev pot (v lepem vremenu pred lurško votlino na dvorišču). Po pobožnosti prilika za spoved. Obredi velikega petka se prično ob sedmih zvečer v cerkvi, nato obiščemo božji grob v lurški votlini. Spovedovanje. Velika sobota (29. marca): Ves dan je prilika za velikonočno spoved, samo pokličite patra v Baragovem domu. Obredi vigilije se bodo pričeli ob osmih zvečer, ob lepem vremenu pri lurški votlini. Blagoslov ognja, velikonočne sveče, vode ... Po sveti maši vigilije bomo kot običajno imeli procesijo Vstajenja, končali jo bomo z blagoslovom z Najsvetejšim. Sledil bo blagoslov velikonočnih jedil. Ne pozabite prinesti s seboj tudi stekleničke za novo blagoslovljeno vodo! Velikonočna nedelja (30. marca): Maše ob osmih, desetih in ob petih popoldne. V lepem vremenu bo deseta maša pri lurški votlini. Pred mašami prilika za spoved, po vseh pa tudi blagoslov velikonočnih jedil. Velikonočni ponedeljek (31. marca): Maša ob osmih in ob desetih. Spovedovanje pred vsako mašo. ŠE NEKAJ PRILIK ZA VELIKONOČNO SPOVED: ST. ALBANS: Spovedovanje v torek velikega tedna (25. marca) ob sedmih zvečer. Cerkev Srca Jezusovega. NORTH ALTONA: Prilika za slovensko spoved v cerk- vi sv. Leona Velikega na veliki četrtek (27. marca) od 6 do 7.30 zvečer. NOBLE PARK: Slovenska spoved na sredo velikega tedna (26. marca) od 7—8 zvečer v cerkvi sv. Antona. GEELONG: Spovedovanje na sredo velikega tedna (26. marca) od 6 do 8 zvečer v cerkvi sv. Družine, Bell Park. WODONGA: Slovenci v Wodongi, Alburyju in okolici morejo opraviti velikonočno spoved v cerkvi Srca Jezusovega, Wodonga East, na ponedeljek velikega tedna (24. marca) od 6 do 7 zvečer. MORWELL: Rojaki po Gippslandu imajo priliko za slovensko spoved v cerkvi Srca Jezusovega, Mor-vvell, na torek velikega tedna (25. marca) od 7 do 8 zvečer. ADELAIDE, S.A.: Velikonočno mašo bomo imeli kot običajno na velikonočni ponedeljek (31. marca) ob štirih popoldne v v Hindmarshu. Spovedovanje od dveh dalje. Po maši Vstajenje z blagoslovom. Prilika za spoved bo že tudi pri redni slovenski maši na cvetno nedeljo. BERRI, S.A.: Velikonočni obisk slovenskega duhovnika bo v torek po veliki noči (1. aprila) z večerno mašo ob pol osmih ter priliko za sveto spoved, dočim bo WHYALLA dobila obisk v tednu pred cvetno nedeljo po osebnem obvestilu. SLOVENSKO MIZARSTVO se priporoča melbournskim rojakom za izdelavo kuhinjskih omar in drugega pohištva po zmerni ceni. Telefon: 45 7275 FRANC ARNUŠ 76 Beverley Road, HEIDELBERG, Vic. MELBOURNSKI ROJAKI Potrebujete morda priznanega TOLMAČA za sodišče ali kako drugo važno zadevo? Obrnite se z zaupanjem na rojakinjo JEAN SLUGA! 48 SMITH STREET Telefon: ALPHINGTON, Vic., 3078 49-4748 41-6391 (S######## MELBOURNSKI SLOVENCI! Kadar potrebujete TAM TRUCK za selitev in podobno, se boste z MAKSOM HARTMANOM po domače pomenili za čas prevoza, delo pa bo opravljeno dobro in po konkurenčni ceni. Kličite čez dan: 311 6366 RAP1D TRANSPORT SERVICES PTY. LTD. (vprašajte za Maksa Hartmana!) Ob večernih urah kličite Maksovo številko doma: 850 4090 BRISBANSKEMU DRUŠTVU “PLANINKA” iskrene čestitke k 20-LETNICI, ki jo praznovalo v letošnjem februarju. Še na mnoga uspešna leta! — Uredništvo in uprava MISLI. NASE POROČILO ZA LETO 1974 (DRUŠTVO SV. EME, MELBOURNE) OD ZADNJE SKUPŠČINE dne 17. februarja 1974, ko je bil izvoljen novi odbor, pa do letošnje (16. febr.) le pokazalo naše društvo žena zopet lepo delavnost, katere smo vse članice lahko samo vesele. Sestanki so bili redni vsako tretjo nedeljo v mesecu po deseti ma-S1> na katerih smo se po domače pogovorile in si raz-deljavale delo. Vse šolsko leto je društvo po požrtvovalni Mrčunovi Julki skrbelo za malico med pavzo, da otroci slovenske šole niso bili žejni in lačni. Zlasti v zimskih mese-c'h je bilo tudi staršem, ki so čakali na otroke, ugodeno s toplo kavo. To zbiranje v dvorani pa ima še globlji pomen: starši se med sabo tudi spoznajo in po razgovore. Na nedeljo 31. marca smo priredile izlet za starše in otroke Slomškove šole. Zbralo se nas je za dva avtobusa in še nekaj avtomobilov nam je sledilo. You Yangs Pr> Geelongu je bil naš cilj, kjer je bil piknik kljub skrbi za izgubljenega Brožičevega Jožka kaj prijeten pn materinski proslavi na prvo majsko ne-deli° smo imele v rokah celotno organizacijo izven odrskega sporeda. Vse mamice so pri vhodu dobile šopke, mize pa so bile obložene z dobrotami. Prav tako smo poskrbele za postrežbo na dan našega žegnanja na prvo julijsko nedeljo, po obeh koncertih MINO-KES in za obletnico Baragovega doma dne 14. septembra. Tu naj omenim, da smo vsem članom MINO-podarile darove, ki so jih bili zelo veseli ter jih °do spominjali na obisk Avstralije. Zakusko smo oskrbele tudi za OČETOVSKO PROSLAVO na prvo septembrsko nedeljo. Ta proslava beleži tudi naš prvi odrski nastop: predstavile smo burko v dveh dejanjih pELCA V LJUBLJANI ter se ob tej priliki zahvaljuje1*1 sestri Silvestri za vso pomoč. Lahko rečem, da so 1 Vsi prisotni zelo zadovoljni. Mnogi so želeli pono-Vltev, zato smo dobile idejo za DRUŽINSKI VEČER, saJ sama igra ni celovečerna predstava. Tako smo za Ponovitev igre napolnile dvorano tudi 26. oktobra, obe- ^err> pa organizirale zares domač večer za naše družine. Dolgo smo se pripravljale na DOMAČI SEJEM: pri Sestankih, v delu doma ter s šivanjem in pripravami Pr> sestrah v Slomškovem domu. Imele smo ga 20. ok-ra po deseti maši s prodajo domačega peciva, roč-"lh izdelkov, knjig in plošč ter lepo ohranjene pono-l^ne obleke, srečolov pa je imel 131 lepih dobitkov. 'slim, da bi bilo prav, ko bi sejem postal naša tradicionalna letna prireditev. Vsakdo bo priznal, da je ves a poplačan, ko vidiš v dvorani same zadovoljne obra-ln toliko rojakov v domačem pomenku. " naši priredbi je bil tudi lepo uspeli piknik na iz-Jensko nedeljo po božiču za cerkvijo. Privabil je kar eP° število staršev in otrok Slomškove šole. p°sebej bi rada omenila, da smo 8. decembra na Pr°slavi 20-letnice Slovenskega društva Melbourne po- nudile pomoč ženski sekciji SDM pri postrežbi številnih gostov. Rade volje so nas sprejele in delo je bilo tudi z naše strani dobro opravljeno, gostje pa zadovoljni. To leto smo dobile ponudbo sydneyske agencije EMONA, da bi postalo naše društvo zastopnik za melbournsko prodajo slovenskih plošč in kaset. Prodaja je za nas vir dohodka, obenem pa s ploščami ustrežemo rojakom. Prodajo smo vršile ob raznih prilikah. Ob prihodu letošnjih Mohorjevih knjig iz Celovca smo tudi razbremenile patra s prodajo knjig pred cerkvijo. Na prošnjo patrov, ki sta organizirala dva tako lepo uspela tedna počitnic na morju za našo mladino, smo sprejele skrb za kuhinjo in pomoč pri pažnji. da je šlo vse prav. V splošno zadovoljstvo tako mladine kot staršev smo delo dobro opravile in je bila naša pomoč taborjenju zares dobrodošla. Tudi to, menim, bi lahko postalo naše vsakoletno tradicionalno delo, saj sem prepričana, da bo naše versko središče skušalo nuditi mladini počitniški užitek tudi v bodoče. Lahko rečem, da smo vse leto vestno vršile to, kar je namen našega društva: nesebična pomoč cerkvi in njeni aktivnosti. Da oba patra cenita naše delo, nam ni neznano. Glavno pa je, da delamo s pravim namenom: v čast Bogu — za našo skupnost. Lepo je bilo, ko smo se na praznik zavetnice sv. Eme (27. junija) zbrale članice k skupni večerni maši. katero je p. Bazilij daroval za nas in po naših namenih. Opisal nam je delo koroške kneginje sv. Eme, katere zgled naj. nam pomaga, da bomo tudi v bodoče važen in delaven del našega verskega središča. Naj tu omenim, da članice Društva sv. Eme beremo tudi prvo berilo pri deseti nedeljski maši. Želela bi, da bi se nas več vrstilo pri tej službi, ki nam je samo v čast. To bi bilo menda na kratko vse, v podrobnosti našega dela, ki ni bilo majhno, pa se ne bom spuščala. Dodala bi rada samo še iz blagajniškega poročila: tudi finančno smo imele lep uspeh, četudi to ni naš glavni namen in cilj našega dela, razen v kolikor s tem lohko pomagamo cerkvi in karitativni dejavnosti našega verskega središča. Vsoto $314.— v naši blagajni ob začetku leta smo dvignile na $1,729.30. Za izboljšanje ureditve verskega središča (zlasti dvoranske kuhinje in šolskih razredov) ter v razne dobrodelne namene smo od tega izdale $1,027.49. V naši blagajni je ob predaji novemu odboru $872.89. Ob koncu poslovnega leta se vsem članicam, ki ste pomagale na toliko načinov in v toliki meri, iz srca zahvaljujem za sodelovanje. Posameznih imen ne bi rada imenovala, saj je prav vsaka pomagala po svojih močeh. Pokazale pa smo, da več rok veliko zmore, če se glave prijateljsko pomenijo med seboj in so srca pripravljena za nesebično sodelovanje za dobro stvar. Bog daj, da bi tako ostalo tudi v bodoče! FRANCKA ANŽINOVA, voditeljica Izpod Triglava NADŠKOF POGAČNIK je tudi letos govoril v imenu vseh zastopnikov ver, ki so povabljeni na takozvani "novoletni sprejem” Komisije za odnose z verskimi skupnostmi. Zdaj ji načeljuje podpredsednik slovenske partijske vlade Rudi Čačinovič. Nadškof je v govoru povedal tudi tele jasne in odločne besede: “Morda ni bilo zaradi takoimenovanega klerikalizma še nikdar izrečeno toliko potrebnih in nepotrebnih besed kakor lansko leto, in to v žurnalističnih krogih, posebno v lokalnem časopisju. Mnogi še danes, namenoma ali iz nevednosti, nimajo jasnih pojmov, kaj se pojmuje pri nas z besedo klerikalizem, pa s tem vzdevkom označujejo tudi velik del pristno in izključno verskega delovanja Cerkve, ki je uzakonjeno tudi v ustavi in protokolu. Pozabljajo, da se je kler celo v deželah zahodne demokracije že davno odrekel političnemu delovanju. Kaj šele pri nas. (...) Naša duhovščina se je političnemu delovanju že davno odrekla, pričakuje pa upravičeno, da je nihče ne bo oviral pri izvrševanju njenega duhovnega poslanstva, kakor ji ga ukazuje in naroča Cerkev. Veliko nesporazumov na nižjih upravnih ravneh bi si lahko prihranili, če bi imeli vsi o ustavno zagotovljenih pravicah Cerkve dovolj čiste pojme”. Jasnejše res ne bi mogel povedati v razjasnitev pojmov, ki se v slovenskih vodilnih glavah žal tako radi mešajo po danih prilikah v boju zoper vero. LANSKI STOLETNIK Jožef Bone — Pepo iz Solkana, ki svojo starost preživlja pri hčerki v Novi Gorici, nam je za recept dolgega življenja povedal tole: “Skromno je treba živeti. Jedel sem le pogačo in krompir v oblicah, dnevno sem pokadil največ tri cigarete. Alkohola se ne sme prekomerno uživati. V gostilni sem rad pil čaj z rumom . ..” Pepo iz Solkana vidi še kar dobro, samo sluh ga zapušča. V mladih letih se je izučil za čevljarja. Z ženo sta imela sedem otrok, od dveh živih hčerk je Lojzka v Argentini. ALJAŽEV STOLP se je že hudo povesil in lani so ga temeljito popravili, da bi ga simbol slovenstva ne izgubil s svojega vrha. Bila je že kar nevarnost, da zgrmi v globino. Trije planinci (oskrbnik doma na Kredarici, Stane Lončarič, njegov predhodnik Ludvik Štraus in vnet gornik Stane Kersnik) so morali lani po triglavskih strminah prinesti precej cementa in precejkrat po deset litrov vode, da so zabetonirali skale pod stolpom in okrog njega. Stolp so tudi prebarvali, saj ga je zob časa že tudi temeljito načel. Razmajavcsti Aljaževega stolpa je bil kriv zapisek, ki se je pred leti pojavil v neki slovenski reviji. Napisano je bilo, da je njen sodelavec skril na vrhu Trirlava listek s skrivnostno vsebino. Kdor bo prinesel listek na uredništvo, bo dobil veliko nagrado ... In tako se je začelo: vsakdo, ki je dosegel vrh Triglava, ie iskal skrivnostni listek. Pa ne samo v stolpu, ampak tudi okrog njega: celo izpod stolpa sa vlekli skale ter načeli celo votle opornike stolpa. Še skale, na katere je bilo pritrjeno okovje in žičje, ki je držalo stolp pokonci, niso bile varne. Nič čudnega, da se je sumljivo nagnil. .. Vs.kakcr bo zdai enkrat mir. Listka tudi trije popravljalci niso našli — Bog vedi, kam in kdaj ga je že veter odpihal z našega očaka Triglava, ali pa je bila novica o skrivnostnem listku le — časopisna raca. Vsekakor župnik Aljaž s svojimi fanti ni zaman nosil delov stolpa na Triglav in ga ni zaman postavil. Še stoji in bo stal — tudi on je del našega simbola slovenstva. NEGOVA V POMURJU, ki leži na prvih obronkih Slovenskih goric, je s svojo okolico zelo bogata pristnega življenja. Tako pišejo, obenem pa ugotavljajo, da je turistom kraj nepoznan. Z drugo besedo: naj bi kraj vendar že enkrat razvil turizem! Saj ima poleg lepe okolice celo starodavni grad, katerega listine prvič omenjajo že v 11. stoletju. Žal trenutno ni nikogar, ki bi grad vzdrževal in popravljal. V kraju so našli tudi grobišča iz mlajše kamene dobe. Torej kar dosti zanimivosti poleg lepe narave. In vendar bi rekel Negovi, naj se kar brani tujcev, če je le mogoče. Verjetno je prav zato še “zelo bogata pristnega življenja”, ker jo turizem še ni pokvaril. Ko bo pridrl vanjo, bo pristnosti kmalu konec . . . O NEMEM KLOPOTCU sem pisal v decembrski številki in spraševal bralce, če kdo ve kaj več o njem. Doma naj bi bil v Prlekiji in njegovi tresljaji s slemena hiš naj bi odganjali iz hiše podgane in miši. Res postoji in “miglec” mu pravijo. Tako mi je povedal Cimermanov Matija in rad mu verjamem. Mož je doma od Sv. Tomaža pri Ormožu in “miglec” dobro pozna. Je manjši kot klopotci po vinogradih in brez kladivc, da bi delal klopot. Vetrnica pa povzroča ob vrtenju nekak rahel zvok, ki se ga naša ušesa hitro navadijo in jih ne moti. Miši in podgane pa že mora motiti, kajti hiše z “miglecom” jih nimajo. Dokler “miglec” služi na slemenu, se v hišo ne bodo vrnile. Res zanimiva iznajdba, verjetno že kaj starodavna. Čudno, da se ni razširila po drugih deželah Slovenije. Zato pa je dosti miši in in podgan povsod, le Prleki se nam lahko smejejo v brk . . . SPOŠTLJIVO ZGODOVINO ima idrijski rudnik živega srebra. Pa tudi idrijska rudarska godba na pihala, ki se ponaša s tem, da se z njo rudarji organizirano ukvarjajo že kar tri stoletja. To pa ni kratka doba in je vredna omembe. Posebno še, ker godba še obstaja ter Je imela tudi v zadnjem času že celo vrsto nastopov in uspehov. Manj spoštljivo pa se bere v domačih listih, da ima Idrija zaradi svojega rudnika hudo onesnaženje zraka s koncentracijami živega srebra in žveplovega dioksida. V centru mesta onesnaženje zraka kar sedemkrat presega celo najvišjo dovoljeno količino po mednarodni lestvici. slovenski škofje so v januarju posvetili 45 duhovniških kandidatov v diakone. Povsod, kjer so bila Posvečenja, so bile lepe slovesnosti z velikim obiskom 'ernikov. Zgovoren znak, da slovenska Cerkev kljub nasprotovanju z leve in desne živi in prinaša svoj sad. Ta posvečenja so veličastno pričevanje žrtev, na kate-r'h so zrastli ti naši slovenski poklici. AVTOMOBILOV PREVEC — TELEFONOV PREMALO bi lahko rekli o naši Sloveniji. Tožijo, da je promet vedno hujši in nikamor ne prideš. Pod vsakim kozolcem in za vsako bajto že stoji fičko. Stoji pa zato, ker ga že zaradi cene bencina vsi ne uporabljajo za vsak dan. je pa zat0 sobotni in nedeljski promet hujši. S telefoni pa je Jugoslavija po evropskem merilu na dnu lestvice: 6 telefonov na 100 prebivalcev. 38 državnih Poštnih podjetij ne zmore vseh potreb in lani je 170.000 prošenj za telefon ostalo neizpolnjenih. ODPRAVLJANJE REVME se je spravil upokojeni električar v Kranju in je v kratkem času ozdra-V|1 nad sto ljudi. Revmo odpravlja s posebnim aparatom, ki ga je sam iznašel. Po dolgih letih opazovala je prišel do svojevrstnega zaključka, da imajo rev-matični ljudje preveč električne energije in da v tem njihova bolezen. To dokazuje s preprostim aparatom z galvanometrom. Ozdravlja pa revmatizam s tem, s pomočjo elektrod odvzema bolniku odvečno električno energijo. Kaj pravi k temu zdravniška znanost, ne morem reči. ** REP A RA TO RSTV O ali nagačevanje živali je svoje Vrste umetnost, zato se tolminski preparator Boris Ko-man poteguje, da bi njemu in ostalim slovenskim pre- Urarsko in zlatarsko podjetje: j| ALEXANDER WATCHMAKER & JEWELLER 31 The Centre, Seven HilU, NAW. (nasproti postaje) !; Telefon 622-1408 vam nudi 20% popusta na vsa popravila ur !; in zlatnine (šest mesecev garancije) in 5% na '! vse nakupe. Engraviranje imen brezplačno. ; HANDMADE JEWELLERY DESIGNED AND MADE ;! IN OUR OWN WORKROOM Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte 1 o ugodnih pogojih. Priporočata se |; Edvard in Kristina ROBNIK !; paratorjem priznali ime “umetnik”. Samo deset priznanih preparatorjev ima Slovenija in dela imajo veliko. Delajo za privatnike, za šole in muzejske zbirke. Če bo Boris s svojimi poklicnimi tovariši uspel pridobiti naslov, me res zanima. Kar dal bi mu ga. Pri nagačeni živali vsaj veš, kaj je, pri modernem kipu pa ne veš, ali predstavlja človeka ali žival. Sicer pa že majhno število preparatorjev zgovorno priča, da je za ta poklic treba imeti nekaj več kot samo veselje in pouk. Kaj pravite? DR. KAZIMIR HUMAR, stolni vikar v Gorici in eden najbolj vidnih kulturnih delavcev med goriškimi Slovenci, je nedavno prejel od Pavla VI. visoko odlikovanje. Papež ga je imenoval za častnega prelata. Tudi slovenska Avstralija mu čestita ter mu želi še mnogo let dela med našimi zamejskimi rojaki! VSEM, ki ste naročnini priložili dar ba Bernardov tiskovni sklad ali v kake druge tu objavljene namene, naj bo objava imena pri NAŠIH NABIRKAH tudi dokaz, da je bila naročnina v redu prejeta in vpisana. Z razumevanjem boste s tem uredniku in upravniku prihranili čas, MISLIM pa lepo vsoto za drago poštnino. Lepo prosim, vzemite to na znanje! — Urednik in upravnik. Nameravate potovati skozi Italijo in obiskati RIM? V RIMU sta Vam po zmernih cenah na razpolago dva slovenska hotela: Hotel BLED in Hotel DANIELA Via S. Croce in Gerusalcmme. 40 Via L. Luzzatti, 31 00184 — ROMA (Tel. 777102 in 7579941) 00185 — ROMA (Tel. 75*587 in 771051) Lastnik: Vinko Levstik Zmogljivost: 85 sob, 150 ležišč. Vse sobe imajo lastno kopalnico, telefon in ostale modeme udobnosti. Postreženi boste v novi slovenski restavraciji. Osebje je pretežno slovensko. Počutili se boste res domače. DOBRODOŠLI! KOT SEM ŽE prej enkrat omenil, so Jezusa vojaki in hlapci iz Getsemanija po prijemu odpeljali proti gori Sion, kjer je bila palača velikih duhovnikov Ane in Kajfa. Danes je ta kraj kakih 500 metrov izven jeruzalemskega obzidja. Palača seveda ne stoji več, pač pa so na tem kraju izvedli temeljita arheološka raziskovanja. Pod ostanki poslopja so našli ječo, o kateri trdi izročilo, da je v njej Jezus prebil noč po prijemu na vrtu Get-semani. Ječa je vdolbena v živo skalo in nima nobenih vrat. Edini vhod vanjo je skromna odprtina na vrhu, skozi katero so po vrveh spustili jetnika v globino. Čim je bil v jami, ni bilo ni kake nevarnosti, da bi mogel sam pobegniti. Poleg te so na tem kraju še druge manj strašne ječe. Z gotovostjo lahko sklepamo, da so bili kasneje v njih zaprti in bičani apostoli, ko so začeli oznanjevati Gospodov nauk. V bližini kraja Kajfove palače so še dobro ohranjene stopnice iz časov Gospodovega obiskanja. Vodile so s Siona, kjer je imel Gospod zadnjo večerjo s svojimi apostoli, v dolino potoka Cedron. Čuden občutek prevzema romarja, ko stopa po njih. Saj je tod tisto noč stopal Jezus v zavesti, da odhaja v svoje strašno trpljenje za odrešenje nas vseh . . . Kakih petdeset metrov od bazilike in vrta Get-semani romar lahko obišče Marijin grob. Sveto pismo o tem res ne pove ničesar, staro izročilo pa trdi, da je bila Marija po zatisnjenju oči na gori Sion prenesena v grob v dolino potoka Cedron, od koder je bilo nato tudi njeno telo vzeto v nebo. Svetišče Marijinega groba je v rokah V času ciskanja... Marijin grob v dolini Cedron pod Oljsko goro pravoslavnih, ki — kot katoličani — globoko spoštujejo in časte Mater božjo. Zanimivo, da tudi muslimani s spoštovanjem obiskujejo kraj: priznavajo Jezusa kot preroka in božjega poslanca, zato cenijo tudi Njegovo deviško Mater. Izdolbli so proti cerkvi Marijinega groba votlino, kjer se skupno zbirajo k češčenju. OLJSKA GORA, na ketere vznožju je vrt Getsemani, ni ravno visoka. Ima nekaj nad 800 metrov nadmorske višine in je podolgovat grič, ležeč na vzhodni strani Jeruzalema. Do njenega vrha se pride po precej položni poti v kakih dvajsetih minutah dobre hoje. Eno najvišjih točk je izbral Jezus za KRAJ VNEBOHODA, štirideseti dan po svojem vstajenju, kakor poroča evangelist Luka. Že v četrtem stoletju je stala na kraju vnebohoda velika cerkev, ki naj bi jo dal zgraditi cesar Konstantin. Sveti Hijeronim pripoveduje, da je bila stavba okrogla in je imela v sredini obsežen, odprt dvor. Na zapadni strani so bila mogočna vrata, do katerih je vodilo 35 stopnic. Nasproti vratom je stal na prostem oltar, zavarovan z dragocenim kiborijem — nekakim baldahinom, streho na stebrih. Sredi dvora je naraven skalnat tlak označeval mesto, s katerega se je Jezus dvignil v nebo. Mesto je obdajala železna ograja v višini odraslega človeka. Tudi romarica Eterija je proti koncu četrtega stoletja obiskala to romarsko cerkev: opisala je obrede, ki so se tu obhajali o veliki noči. To prvotno cerkev so leta 614 porušili Perzijci. Prav tako je postala žrtev mohamedanskega fanatizma rotunda (okrogla kapela), ki jo je dal zgraditi opat Modest v sedmem stoletju. Križarji so rotundo nadomestili z osmerokotno cerkvijo, ki je imela na sredi dokaj velik, odprt dvor. Sredi dvora je stala majhna osmerokotna kapela, ki je imela v stropu odprtino; pod njo je bila sveta skala — kraj Gospodovega vnebohoda. "Ampak blizu NOVE ZAVEZE bo treba le ostati, ali pa nismo več kristjani. . . ” Zadnji stavek p. Bernarda bralcem MISLI. A o je bila leta 1 187 tudi ta cerkev porušena, so muslimani na istem mestu in s prvotnim gradbenim materialom zgraditi v spomin na Kiistusov vnebohod zase majhno mošejo, ki stoji se danes. Morda se nam to zdi prvi trenutek čudno. Toda ne smemo pozabiti, da muslimani priznavajo Kristusa kot “preroka” in ga česte takoj za Mohamedom. Mošeja nosi še danes ime: mošeja vnebohoda. V njenih stenah se še vidijo zazidana stebrišča iz križarske dobe. Je pa za obiskovalca prazna m tudi precej zanemarjena, kakor tudi njena okolica ni prav nič urejena. Kar slehernega romarja v njej privlači, je ograjen prostor v njeni sredini, ki po izročilu označuje kraj Kristusovega vnebohoda. Muslimani dovoljujejo kristjanom, da morejo kraj obiskati; enkrat na ^e,° — praznik vnebohoda Gospodovega _______________ Pa smejo kristjani mošejo uporabiti celo v svojo bogoslužne namene. Nekdanja avguštinska opatija blizu mošeje danes služi za samostan muslimanskih menihov dervišev. Romarjem je dovoljeno, da se z ravne strehe stavbe razgledajo proti Jeruzalemu. Pogled na mesto je od tu zares krasen. Oči slehernega romarja najdejo kupolo ceikve božjega groba, objemajo grič Sion, dolino Cedron, starodavno mestno obzidje . . . Včasih je bilo romarjem dovoljeno povzpeti se celo na minaret, °d koder je bil pogled na Jeruzalem še lepši in veličastnejši. Malo niže proti zapadu je na pobočju Oljske Sore samostan karmeličank s cerkvijo, ki sloji >Ui_ kraju, kjer je Jezus na prošnjo apostolov u'čil moliti očenaš. Zato kraj še danes imenujemo pATER N OST ER — OČE NAŠ. Oltar cerkve "na molitev očenaša vklesan v aramejskem je-vku, torej v istem jeziku, v katerem ga je prav tukaj zmolil prvič Jezus sam. V cerkvene stene ‘n po hodnikih, ki vodijo do cerkve, pa so ezAr.a Filipova W KadesO sko jezero Q/ gorAsamon TRAHONI Tabgah KARN Kan* o M*9*d Tiberia Nazaret % O Betsajda GenezarelVo jezero ippoi Tar TABOR Jarmuk Gadara RIJA ±EBAL Sihem \i Arhelaj f. oGerasa uboh GARICIM o Filadelfije Arimate leriho Jeruzalem Betlehem A K“m'» °Herodium Atkaion F 'i Marese OKalirhoe o Maheront Amon Masad« ° VADI GAZA C Kerak IDUMEJA doma(?) vzidane plošče raznih krščanskih narodov z molitvijo očenaša v lastnem jeziku. Kar 35 raz-licmh jezikov lahko naštejemo, če ni bila kaka nova plošča celo dodana zadnji čas. Tudi slovenski narod je zastopan s ploščo te naše vsakdanje molitve v slovenskem jeziku. Pod cerkvijo je naravna skalna votlina, kjer se je Jezus z apostoli rad in velikokrat mudil ter jih učil. Na prostranem vrtu štrle proti nebu nedograjeni zidovi. Na prvi pogled bi človek mislil, da pripadajo razvalinam stare cerkve. V resnici pa so to osnove nove cerkve, ki so jo že v začetku našega stoletja začeli gradili Francozi. Zmanjkalo jim je denarja in so morali izpeljavo celotnih načrtov opustiti. Pred nedograjeno zadnjo steno so postavili oltar na prostem, kjer se morejo romarji zbrati k sveti daritvi pod nebom. Narava — naše življenje LETNI ČASI STANKO OZIMIC, B.Sc. (Geology), B.M.R. Canberra, A.C.T. ENA NAJVEČJIH naravnih razlik med Avstralijo in Slovenijo je v letnih časih. Ko je tu poletna vročina, je v domovini zima; in narobe. Zato vam bi rad v tem delu mojih člankov poskusil po domače razložiti odnos med SONCEM in našo ZEMLJO, ki je vzrok za dolžino dnevne svetlobe in dolžino noči. Prav ta odnos vpliva na letne čase in s tem na naše vsakdanje življenje. Najprej si moramo zastaviti vprašanje, zakaj se dolžina dnevne svetlobe sploh menja? Zakaj so zimski dnevi kratki, poletni dolgi? Zakaj sta dan in noč enako dolga 21. marca in 23. septembra? Da je prav v tem vzrok štirih letnih časov, nam je jasno. Po logičnem mišljenju je "nekaj narobe" z našo Zemljo in njeno pozicijo v vesolju, da se spreminja štirikrat na leto. Razlaga, kaj je “narobe”, je zelo preprosta in upam, da vam bo razumljiva. Letna sprememba klime, ki jo poznamo pod imenom LETNI ČASI, zavisi od toplote, moči sončnih žarkov. Letne čase omogočuje to, da je zemlja okrogla, da se vrti okrog svoje osi, da je os Zemlje nagnjena za 23i stopinj, da Zemlja potuje okoli Sonca ter da pot Zemlje okoli Sonca ni pravi krog, ampak elipsa. Da je Zemlja okrogla ter se vrti okrog svoje osi, lahko mirno vsi priznamo. Najboljši dokaz za to sta dan in moč ter dejstvo, da Sonce “vzhaja” — kot pravimo — vedno na isti strani sveta. Da je os Zemlje z ozirom na sončne žarke nagnjena za 23i stopinj, je najvažnejši vzrok letnih časov. Prva skica prikazuje položaj Zemlje na dan 22. decembra vsakega leta. Če bi os Zemlje ne bila nagnjena — bila bi torej navpična z ozirom na sončne žarke — bi imel severni del Zemlje isto količino svetlobe kot južni. Tako pa ima 22. decembra vsakega leta južna polobla, v kateri leži tudi naša Avtralija, več svetlobe in manj teme kot severni del. Brez nagnjenja osi bi bila dan in noč vedno enako dolga — po dvanajst ur. Letna toplina se ne bi menjala, letnih časov torej sploh ne bi bilo. Po človeško rečeno: bilo bi žalostno in enolično Kar zamislite si Slovenijo brez dišeče in cvetoče pomladi, brez toplega poletja; ne bilo bi bogate in raznobarvne jeseni, kakor tudi ne bele zime . . . Zdaj pridemo do točke potovanja Zemlje okoli Sonca, ki ni krog, ampak elipsa. Pogledati moramo na drugo priloženo skico. Nazorno vam pokaže odnos med Zemljo in Soncem v enem letnem krogu. Položaj Zemlje na prvi skici (22. decembra) je ponazorjen na drugi pod črko A. Os je nagnjena proč od Sonca: severni del do polarnega kroga je ves v temi, južni del je osvetljen in vključno njegov polarni krog. Zemlja pri črki B ponazarja položaj našega planeta dne 21. marca, prvi dan pomladi na njeni severni polobli. Ta položaj Zemlje je zelo važen, saj sta ta dan noč in dan enako dolga: po dvanajst ur. Zemeljska os je še nagnjena, toda ne vstran od Sonca, pač pa proti desni. Ko je Zemlja potovala od A do B. je napravila zemeljska os 90° s sončnimi žarki. Sonce osvetljuje polovico zemeljskega severnega polarnega kroga. Zdaj se premaknemo z Zemljo od B do C. Osvet-Ijenje severnega dela Zemlje je vsak dan daljše. Ko je 21. junija Zemlja v položaju pri črki C, je osvetljen ves severni polami krog. Smer zemeljske osi je nagnjena proti Soncu — ravno nasprotno kot pri črki A za dan 22. decembra. Zemeljski položaj pri črki D je jesenski, na dan 23. septembra. Je isti kot smo ga videli pri B za 21. marec: os Zemlje ne smeri niti proti niti vstran od Sonca, pač pa je napravila 90° s sončnimi žarki. Točno polovica Zemlje je osvetljena. Krog svetlobe gre točno po sredini pola: dan in noč sta na ta datum zopet enake dolžine. Če od tu potujemo dalje po eliptični poti naše Zemlje okoli Sonca, pridemo nazaj na položaj Zemlje 22. decembra. Od 23. septembra to 22. decembra začne smeriti os našega planeta vstran od Sonca in na ta zadnji datum pride na maksimalni položaj, ko tema zavzema celotni polarni krog. V kratkem torej: od 21. marca pa do 23. sep- tembra os Zemlje smeri proti Soncu, od 23. septembra do 21. marca pa vstran od Sonca. To velja seveda samo za severno poloblo. Za južno poloblo moramo reči ravno nasprotno: od 21. marca do 23. TEMA OS ZEMLJE POLARNI KROG SVETLO . Circle of illuminatton ■Equator V Autumnal equinox September 23 Winter solstice December 22 P/ar* of /Ar ec/rpfic Summer solstice June 21 Vernal equinox March 21 septembra os Zemlje smeri vstran od Sonca, od 23. septembra do 21. marca pa proti Soncu. Upam, da vam je razlaga druge skice jasna. Lahko *l J° predstavite tudi sami na kaj preprosti način. a mizo razgrnite papir, načrtajte elipso in dajte njeno sredo jabolko, ki naj predstavlja Sonce. rugo jabolko pa prederite s svinčnikom — ki naj 1 za os — od peclja do muhe. Nagnite to vašo žemljo” za 23 i stopinj proč od “Sonca” in jo preminite počasi po elipsasti poti. Nagnjenost osi mora biti vedno proti desni. Začnite slično kot smo začeli na drugi skici pod A: s položajem Zemlje 22. decembra. Če greste nekajkrat tako z jabolkom okrog vašega “Sonca”, boste razumeli, kaj sem hotel povedati s svojo razlago in drugo skico. LETNI ČASI so torej nujna posledica razlogov, ki sem jih zgoraj omenil. S tem začetkom in podlago bom prihodnjič kaj napisal o našem vremenu na splošno. , flsalm stopctSesdprvi To je čisto kratka pesem, ker je Jezus vstal. V morju prvi svit trepeče: belkast, rožnat, zlat. Reka, trave, bor, mostovi: dvignimo srce! Pojte s krivih streh, golobi: vse drugače je! V harfe brenkajte napete, drogi: naj zveni. Vhod kapelice lesene diamantno tli. Tam — kjer čujc z vsakim grobom skoraj blazni up — veter, šepetaj v uho mu vest o mrtvem zlu. To je vest in to je pesem: res je Jezus vstal! Trkaj, svit, na hiše speče — jaz ne najdem tja. VLADIMIR KOS, Tokio V MELBOURNU OD LANSKIH POČITNIC je bilo skozi vse leto precej povpraševanja, če bo naše versko središče tudi letos organiziralo počitniško kolonijo. Kar dober znak, da so bili lani fantje zares zadovoljni. Povpraševanju je bilo dodano še eno vprašanje: Kaj za dekleta ne bo nič? . . Tako smo se že kar zgodaj pogovorili s frančiškani. ki oskrbljujejo med šolskim letom dom duhovnih vaj v Mt. Elizi ,in si zagotovili dva tedna med počitnicami. Hiša, bivši noviciat, je res na idiličnem kraju, v samoti zelene narave, tik nad prijetnim morskim zalivom z odlično obalo. Prijavilo se je 44 fantov in 43 deklet iz slovenskih družin. Pri objavljeni starosti smo malo zamižali, kar je pri tolikem številu lažje: vsak je zlahka našel sebi primemo dražbo in starostna razlika se je sama zravnala. Topot je bilo tudi organiziranje lažje, ker so kuhinjo prevzele požrtvovalne članice Društva sv. Eme in kot skrbne mamice pazile zlasti na najmlajše. Delo je bilo lepo porazdeljeno in je šlo kar samo izpod rok: kuhinja je odmevala od veselega smega od jutra do večera. Kljub delu se je tudi tu čutila počitniška sproščenost, ki je nekatere naše mamice verjetno že mnogo let niso imele. Šala in pesem sta se vrstili. Prvi teden (od 6. do 11. januarja) je bil določen za dekleta, celotno vodstvo pa sta prevzela gospod in gospa Varglien. Gospe Vilmi so v kuhinji pomagale gospe Tereza Slavec, Ernesta Vran in Antonija Sankovič. Tudi sestre iz Kew so nas obiskale ter par dni ostale s počitniško skupino. Seveda niso prišle med nas praznih rok, ampak so že doma napekle sladkih dobrot. Za lačne želodce je bilo dobro preskrbljeno, kopanja na pretek, večeri v rekreacijskih prostorih hiše tudi pestri, da ni bilo nikomur dolgčas. Cviljenja in hihitan-nja pa je bilo tudi po spalnicah dovolj pozno v noč: umiriš en konec, že se prične na drugem, pa je treba spet miriti od kraja . . . Menda je na vseh taborjenjih tako: sleherna stvar povzroči smeh, posebno še takrat, ko je vse tiho in naj bi se spalo. Enkrat smo se tudi v cerkvi pri maši pošteno nasmejali. Hišni maček jo je prav slovesno primahal skozi vrata, se malo razgledal, potem pa videl, da je p. Ba-zilij brez ministranta. Počasi je prikorakal k oltarju in sedel na njegovo desno . . . Da je bilo smeha še več, je pri pozdravu miru nenadoma skočil na klop pred eno izmed deklet. Stegnil se je proti njenemu začudenemu obrazu, kot bi ji hotel dati poljubček . .. No ja, še marsikaj fletnega se je zgodilo v tem tednu, da je bilo dni kar prehitro konec. Ko so v soboto prišli starši po svoja dekleta, so jih kljub nelepemu vremenu komaj polovili: večina je še čofotala v morju, četudi ni bilo sonca in je že kar lilo. Pa se je le toliko zvedrilo, da smo imeli vsi skupaj piknik, ki pa se je moral zaradi poslabšanja vremena predčasno zaključiti. Vseeno je bilo lepo in ne vem kolikokrat sem moral ta dan odgovarjati na vprašanje: “Kajne, da bomo drugo leto spet lahko prišle? . . Fantovska skupina je bila na morju naslednji teden, od 13. do 18 januarja. Glavno skrb je imel p. Stanko skupno z Anžinovo Francko, ki je — kot lansko leto — prevzela kuhinjo. Okrog ognjišča so ji pomagale gospe Lojzka Debevec, Marija Grl, Marija Bračko, Darinka “Jahalni krožek” deklet je ime) dvonožne konjičke . . . Kajžer in Tereza Slavec, ki ji je bilo prejšnji teden tako Vseč, da je kar še za fante ostala na koloniji. Smeha v kuhinji toliko, da bi ga lahko kar servirale in bi ne bilo treba nič kuhati (samo potem fantje ne bi bili tako zadovoljni s hrano kot so v resnici bili). Pri petju v cerkvi so fantje kapitulirali in so morale tudi to predeti kuharice. Večerne pevske vaje ob “irski kavi” so bile nov vir smeha. Sem slišal, da je šla “Angelčki sto-PaJ° ...” najbolje izmed vseh. Tudi ta teden je bilo dovolj kopanja in veslanja, pa tl'di z ribolovom so se nekateri postavili (velikosti rib Pe bom omenjal!). Poleg tega pa so imeli tudi druge ‘8re, ki jih dekleta ne znajo: marsikdo je dobil v posteljo živega raka — še kuharice niso bile varne pred fazno morsko golaznijo . . . Fantje so fantje! Koliko Plng-pong žogic so uničili, nisem štel — mizi sta le ostali celi. Tudi odbojka jih je kar utrudila, pa ne dovolj, da bi vsi pospali ob določeni uri . . . Za bodo- Peska in smeha jc bilo dosti za naše fante Sobota je bila lepša od prejšnje, zato se je tudi naš piknik s starši razvil v prijetno popoldne za vse. Tako so minile letošnje počitnice za našo melbournsko mladino. Dva prijetna tedna v prosti avstralski naravi, ki pa sta le marsikomu udeležencev dala zavest, da spada v slovensko izseljensko družino, ki se zbira v našem verskem središču. Prisrčna zahvala vsem, ki so pomagali pri organizaciji in vodstvu počitniške kolonije! Hvala tudi staršem za lepo sodelovanje in zaupanje! čo pridnost in strah smo jim razkazali tudi sosednjo ustanovo — poboljševalnico v oskrbi frančiškanov. Vsekakor so v tednu kolonije prav vsi napravili izpit iz discipline in “discipline”, končno pa le priznali, da je bilo lepo in prekratko. Res počitnice in pol. No ja, hišni maček ta teden ni prišel k maši. Pameten muc, ki je vedel, da nam res ni manjkalo ministrantov... ... IN SYDNEYU ]o^ SAMO priložene slike jasno izražajo naše razpo-s^.en)e na letošnjem taborjenju. V primerjavi z lan-01 tednom počitnic moram povedati, da je k temu •ko pripomoglo odlično vreme, ki nam je bilo letos da ^ naklonieno- Skoraj smo godrnjali (res nismo nik-zadovoljni, kajne?), tako razsipno je sonce razdajalo Je zlate žarke: grelo nas je, da je bilo joj. gil^se*tak°r nas slabo vreme lanskih počitnic ni opla-Pndružili so se nam novi člani, da je bila letošnja skupina še večja in smo se morali razdeliti v dvoje. Bilo nas je okrog štirideset. Dekleta so taborila od 13. do 17. januarja, fantje pa od 20. do 24. Lani so v dežju šotori samevali, mi pa smo se stiskali v koči, da smo bili vsaj na suhem. Letos so nas sleherni večer sprejela šotorska krila, miru pod njimi pa seveda še dolgo v noč ni bilo ... Pa saj tudi to spada k taborjenju. Vas zanima, kaj smo počeli ves teden? Najbolj pridni so šli že zjutraj na jahanje. Zanimivo, da so se za “jahalni krožek” zanimala zlasti dekleta. Po zajtrku pa smo šli v vodo, saj za kaj drugega v vročini skoraj ni bilo energije. No ja, pa je bilo vseeno sleherni dan Sydne.>sitih slik ne bom razlagal, saj so same dovolj zgovorne. Kar vse povedo, da so se otroci tudi tam fletno imeli . . . na sporedu sto doživetij, da je čas minil in srno bili vsi zadovoljni. Fantje, kaj vse staknejo! Pri reki (Grose River) so staknili “Tarzan svving” in kar po vrsti smo se spravili nanj. se celo nekateri obiskovalci so se nam pridružili, da je bilo smeha na pretek: na koncu smo jim mo-rali pa nuditi pomoč, sicer bi končali v vodi . . . Skoda, tu kot nalašč nobena slika ni uspela! Bila bi zgo-vorna priča, da smo se fletno imeli. Pa drugič, saj vse naenkrat ne moremo imeti! Za lanski celotedenski “tuš” smo dobili res bogato povračilo. Dekleta so bili pa mojstri — ne sicer po Tarzanovo nad vodo, ampak z maskiranjem. Kar po cele ure so bile pred ogledalom, da so se našemile po mili volji. Če bi bila slika v naravnih barvah, bi bralci šele videli, koliko smisla imajo za to umetnost. Vsekakor: smeha ie bilo na pretek. Prvi teden smo imeli tudi taborni ogenj, ob njem Pa kratek spored naših popevk. Pa tudi angleške so se vrstile. Sue je prinesla s seboj kitaro, da nas je spremljala. Pa tudi sama je pela in jezik se ji ni prav nič dcsti opletal, četudi je Avstralka. Potrudila se je in Marsikatero povedala ter zapela po naše, ne samo mi Po angleško. Nič nam ni bilo žal, da smo samo zanjo naPravili izjemo, saj ostala dekleta so bila vsa iz slo- venskih družin. Ob tabornem ognju je bilo zares živahno — vsakomur je lahko žal, da ni bil med nami. Pozno v noč je odmevala v dolino sproščena pesem radosti ter mladostne razigranosti. Skoraj vsak večer smo imeli tudi sveto mašo. P. Va-lerijan nam je pri njej povedal kaj koristnega, da smo z mislijo na Boga izpolnili dan. Saj imamo vse od Njega in kar smo te dneve počitnic lepega doživeli, smo doživeli zato, ker je bil Bog z nami, ker se kot božji otroci ljubimo med seboj. Slovo je vedno boleče — tudi naše je bilo ob koncu obeh tednov. Pa saj se nismo poslovili za vedno. Večina nas se srečuje vsaj enkrat tedensko — če na celo večkrat — pri Sv. Rafaelu. Lepo je, kajne, da tudi naša mladina rada prihaja k slovenski maši. Pa tudi že zdaj marsikdo izmed njih sprašuje, če bomo šli prihodnje leto spet na taborjenje. Seveda bomo šli, če bomo le zdravil G. Ljenku Urbančiču, ki nam je za počitnice odstopil svoj nebeški košček zemlje, se za uslugo iskreno zahvaljujemo. V imenu tabornikov tudi topla zahvala vsem, ki so nam posodili šotore, da nam je bilo res prijetno pod njihovimi krili. Pa še vsem ostalim, ki so kakor koli pripomogli, da je naše letošnje taborjenje tako lepo uspelo. SESTRA MIRIAM P- BERNARD AMBROŽIČ O.F.M. PAMET SE JE ODPRLA hrib, Povest >z zeodnie mladosti Nadaljevanje (17. ZELNIK POD CESTO) Neki večer smo se ravno spravljali spat, ko je začelo nad noom čudno čudno godrnjati. Kmalu so bliski tako sekali v noč, a nam svetilka na mizi ni kar nič koristila. Ni imela kaj obsevati, .0 je bil zunaj sam ogenj in je žarelo skozi okna v hišo. Mama |e zgala les iz cvetne butare na blagoslovljeni sveči, vsi smo pa strahu in trepetu goreče molili. Dve leti že ni bilo kaj hudega j,Vrernenom, zato se pa menda zdaj naenkrat toliko hujše obeta. vSreči so sekali skozi noč samo bliski in godrnjanje je bilo da-oH Ce ^ za vsakim petim bliskom tudi treščilo, bi bili gotovo strahu skoprneli. Saj je še tako malo manjkalo, da nismo. . Naenkrat se je godrnjanje prevrglo v strašno tuljenje. Hiša ^je stresla kot bi jo hotelo odtrgati od tal. Ata je gledal skozi n° in zaječal: “Kozolec je že na tleh ...” . ., Nič nismo slišali, kdaj ga je vrglo, toliko drugega hrupa je 1 0 zunaj. Otroci smo se bali gledati ven, ker nam je jemalo vid. j ^ene le ni vzdržalo in sem se ozrl skozi okno. Češplje med hišo kozolcem so se zvijale do tal; kot bi jih kdo z bičem naganjal. DRUŽINI, verskemu tedniku v domovini, so oblasti zaplenile in prepovedale širiti letošnjo 4. številko (z dne 26. jan). Tako je 25. januarja odločilo okrožno sodišče v Ljubljani, “ker je presodilo, da članek z naslovom ‘NOČEMO PREŠTEVANJA' alarmantno in tendenciozno širi vesti, ki lahko vznemirjajo javnost” (“Delo”, 1. febr. 75). Mi smo zaplenjeno številko dobili, ker je bila na srečo že na poti izven Slovenije, ko je prepoved prišla in so jo organi notranje varnosti plenili po slovenskih župnijah. Prebiram članek, ki je zaplembo povzročil. Nehote mi pride na misel: Ce bi v svobodni Avstraliji merili z istimi merili, potem ne bi brali dnevnih časopisov: prav vsak bi bil lahko sleherni dan zaplenjen in prepovedan . . . Članek v DRUŽINI je povzročilo poročilo občinske konference ZK Ljubljana-IJežigrad, ki ga je objavil “Ljubljanski dnevnik” dne 11. januarja. Iz poročila jasno zveni, da konferenci ni všeč verska dejavnost. Zato naj se — kot pravi — “nemudoma izdela spisek vseh ‘aktivistov’ verskih skupnosti, in sicer zato, da bi se laže ognili mnogim čudnim načinom kadrovanja, ki so se dogajali v daljni in bližnji preteklosti, ko je pomembno in tudi vodilno mesto v dihnili organizaciji zasedel človek, ki ni razčistil s svetovnim nazorom . . Posebej je poročilo konference omenilo tudi “kadrovanje po šolah", iz katerih prihajajo iz dneva v dan taki, “ki so vzgojeni v povsem drugačnem duhu, kot ga zahtevata tako ustava kot vse naše resolucije, dokumenti in končno naš vsakdan”. Na ta javni udarec vernikom je DRUŽINA odgovorila in jasno povedala, da verniki razumejo, kaj pomeni tak spisek: Izdelajmo si seznam tistih, ki si na takšen ali drugačen način upajo javno pokazati svojo versko pripadnost, da bomo vedeli, komu moramo onemogočiti kariero! Povedala je, da kot enakopravni državljani verniki nočejo takega preštevanja. Članek vztrajno citira vse tiste člene nove ustave, ki govore o svobodni izpovedi vere in pravicah vseh državljanov do vseh delovnih mest in vseh funkcij v družbi. Saj teh členov je kar precej, a kaj, ko so le na papirju. kar zgovorno dokazuje prav ta zaplemba DRUŽINE. Če je kdo kršil ustavo, jo je kršila konferenca, ki je te sklepe, naperjene proti vernikom, sprejela in dala v javnost. DRUŽINA je običajno kaj pohleven tednik. Odkar jo berem, vedno bolj mi je jasno, kako so uredniki oprezni reči stavek preveč. Raje premalo. Med vrsticami morda, pa še to kaj redko. Tu pa je bila stvar pre-važna, da bi se kot list slovenskih škofov ne potegnila odločno za pravice vernih, posebno še, ker je čutila za seboj novo ustavo. Žal se je samo prepričala, da je tudi nova ustava za slovenskega vernika le mrtva črka brez moči. Vendar. DRUŽINA je naj se plazijo po tleh. Prijela me je taka groza, da sem zatulil, za menoj pa vsi drugi. Mama nas ni nič mirila, samo še bolj glasno je molila, da bi nas mogla prevpiti, klečala je pa kar lepo mirno. Ata je planil po kladivo in žeblje. Začel je zabijati okna, ker se mu je zdelo, da stara železnina preslabo drži. Tudi vežna vrata je zabil z močnimi žeblji. Ko se je vrnil v hišo, je povedal kar mogoče mirno: “Oblak se je utrgal.” V naslednjem hipu sem videl, da po šipah na oknih lije voda, kot bi jih kdo iz polnega škafa polival. Imel sem občutek, da je tudi vsa hiša že polna dežja. Mama je nehala moliti. Zavihtela se je v kamro in začela vleči skupaj odeje, plahte, rjuhe — sploh vse, kar ji je prišlo pod roke. Vsakega otroka je v naglici v nekaj zavila, najbolj na debelo čez glavo. Male je položila na posteljo v kamri, da so ležali počez drug poleg drugega kot mumije. Mene je porinila na peč. Zavit v atovo zimsko suknjo sem se stisnil kar mogoče v kot. Kaj je napravila s Tičetom, nisem mogel videti. Mislil sem samo na to, kar nam je že sprva naročila: “Mižite in ušesa si tiščite . . .” Kako je mogoče, da otrok v takem zaspi, res ne vem. Menda od same živčne utrujenosti. Dejstvo je, da sem bil kmalu v deželi sanj. Ko sem se zjutraj zbudil, sem se znašel na klopi za mizo. Kot sem pozneje zvedel, so tudi drugi z menoj vred zaspali, samo Tiče ne. Mama nam je pozneje večkrat pravila, kaj je prestala tisto noč in komaj rešila otroke, da se nismo zadušili in potonili. Ko sem pogledal ven, je bilo kar preveč za en sam pogled z očmi otroka. Spodaj tik pod našo potjo je bila zemlja razpočena. Zdela se mi je, da mi zija naproti ogromno brezno. Kako globoko je bilo, se ni dalo videti. Skoraj do vrha je bilo polno umazane vode, ki je vanj curela iz zmehčane ilovice od vseh strani. Niže doli pri cesti, do koder se je poprej spuščal gladek s travo porasel breg, je bil zdaj nekak grič. Prav na vrhu je stala visoka češplja, ki je še včeraj mirno rasla par korakov pod našo potjo. Grič je popolnoma zakrival cesto ob Povšci, ki se je poprej od nas jasno videla, razen koder jo je zakrivalo grmovje in košato drevje. Strugo Povšce bi bilo čez grič mogoče videti, toda danes je služila Povšci za strugo vsa dolina od brega do brega. In kakšna je bila danes Povšca! Strah jo je bilo pogledati! Ni tekla kot se spodobi pametni vodi, valila se je in penila kot ponorela. Po njenih valovih so se premetavali debeli hlodi, vsakovrstne rante, butare hoste, cela drevesa, stene podrtih svinjakov in šup, pod-nice in opore odnešenih mostov — saj se ne da popisati... Oči so mi izstopile in kot zamaknjen sem strmel v popolnoma nov svet okoli sebe. Čeprav je bilo dosti daleč do deročega VIKTORIJSKIM SLOVENCEM NORTH MELBOURNE, 189 Boundarv Road, 329 6144 MALVERN, 1382 High Street. 50 4720 SPRINGVALE-DANDENONG, 505 Princes Highvvay, Noble Park, 546 7860 MENTONE, 3 Station Street. 93 2460 FRANKSTON, 232 Cranboume Road. 781 2115 NA USLUGO V CASU ŽALOVANJA TOBIN BROTHERS 1 funeral 1. direetors , > toka tam spodaj, sem imel vtis, da je doli vse mirno, le jaz drvim z veliko naglico nekam v smeri proti Polhovem. Moral sem se obrniti proč, da se mi ni v glavi zvrtelo. T edaj sem opazil, da leži padli kozolec s svojo zmečkano streho prav ob robu razpoke. Uljnjak se je pa pri piki ujel, da ga ni požrlo, ko se je v naših melinah utrgal plaz. Pozneje nam je pripovedal ata: “Otroci ste na vso srečo pospali, mene le pa prijela taka groza, da me je minila vsaka misel, kaj bi še dalo narediti. Bliskanje je ponehavalo, vendar je tu pa tam še užgalo skozi strahoten naliv. Strmel sem skozi okno v temo, pa je kmalu šinil blisk, ki je bil čudno dolg. Bilo je ^yeJlo kot podnevi, moje oko je pa zagledalo neverjetno reč. -Naša češplja je potovala navzdol: lepo pokonci, ker tudi vihar n1 bil več tako silen kot sprva. Nekje spodaj se je drevo . Vlgnilo visoko v zrak — ali se mi je pa samo zdelo — potem Je bila spet črna tema. Z obema rokama sem se prijel za glavo, češ ali sem pri sebi ali nisem. Komaj sem se zavedal samega sebe. Tedaj je ponovno blisknilo, da sem za hip videl, aj se je bilo zgodilo. Ves naš breg je bil posnet prav dol v° ceste, razpoke pod potjo pa nisem videl. Plaz se je bil 2e ustavil, češplja se mi je pa zdela dosti bolj na visokem kot P°tern, ko se je naredil dan. Tudi grič se mi je zdel visok Kot Gradišče . . “Kaj ste pa potem naredili, ata?” “Ne vem, kako dolgo sem stal kot ukopan. Naenkrat sem 2aclJtil, da stojim v nečem mrzlem in mokrem. Zavedel sem se 'n videl, da mi voda vdira pod noge pod vrati in od stropa curlja v debelih curkih. Sploh je teklo v hišo od vsepovsod. 1,0 je kakor da je naša hiša postala šibka škatla iz lepenke . . To in še veliko drugega nam je ata pripovedoval pozneje. Pa vmes je spet in spet ponovil nekako molitev: ,. “Očitno je, da nas je Bog prav posebej varoval, drugače 1 nas moralo odnesti vse skupaj!” Tisto jutro pa ni bilo časa za besedovanje. Ko je svet • P. tebe ves v vrtincih, ne moreš govoriti: zijaš, blediš, k ecJemu vpiješ. Zirovčev potok je od svoje strani kar najbolj 7rji° Pomagal Povšci v njenem divjanju. Sprva se je celo v„e °\ ne rine potok v Povšco, ampak Povšca v potok. es tisti dan in še naslednji smo bili odrezani od najbližjih osedov. Kmalu so pa začeli prihajati k nam ljudje od druge ani> od Hrastnice čez klanec, ki se je čezenj vzpenjala naša j* više od nas. Tudi Podganarievega strica sem zapazil v j L11’ mal° pozneje pa gostača Tomažka. Zmerom več jih bilo. kričali so vse vprek in vili roke, da ni bilo razumeti. JHn je v mislih. Toliko sem razbral iz pripovedovanja, da je rastnica vsa v vodi, vendar hišam ne bo velike škode, ker s stoji malo vstran in je glavni tok deroče Povšce ne doseže. je ^ta je bil domala ves čas med ljudmi doli na poti. Pomagal ^ ug't>ati, če se bo ob razpoki utrgalo še kaj več zemlje . . . v iv- s.e n’ menila za tuje ljudi, neprestano si je dala opraviti ko * 'n °k°li nje’ čeprav skoraj ni vedela, česa naj se loti, v ,-'e bilo povsod vse križem. Tekala je iz kota v kot, od da^ vo^a’ c*a J° 3e bil° povsod videti. Človek bi mislil, se 1{nam.° naenkrat pri hiši najmanj tri mame. Tudi za otroke Ust'h °raj ni zmenila, čeprav je vse jokalo. Samo s prstom na -pjti ie tu pa tam poživljala koga, naj bo tiho. če kako more. ce m jaz sva postavala okoli, če bi mama kaj ukazala. Saj storila le svojo dolžnost. Mnogo pogumu je bilo treba za ta nujni protest in čestitam ji za ta korak. Vemo, da je šla zadnji čas skozi težko gonjo in so enega njenih urednikov tudi živčno uničili. Kljub jasni ustavi torej slovenski vernik nima pravite javne obrambe na javne napade. Tako je odločilo okrožno sodišče v Ljubljani. Obsodilo je tistega, ki sc je potegnil za ustavo ter ga na tako beden način prisililo k molku, češ da članek “lahko vznemiri javnost” . . . Resnični krivec, ki jc kršil ustavo in sprožil vznemirjenje vernikov, ni bil klican na zagovor. Verjetno je bil prisoten kot — tožitelj . . . DAROVI ZA BERNARDOV TISKOVNI SKLAD: $12,— Peter Kern; $10.— Marija Trosič, Lucian Mozetič, Jože Koščak, N.N., Celestin Benčič; $9.— Friderik Breznik; $6.— Jože Kosi, Anton Kosi, Matija Cimerman, Franc Bresnik, Marjan Vihtelič, Ivanka Varljen, Stanislav Samsa, Franc Wagner, Jože Božič, Franc Bračko, Justina Hinrichsen, N.N., Jože Vukovič, Ivan S. Prose-nak, Mario Maršič, Danijela Pavič, Marjan Korva, Rado Škofič, Anton Brne, Evgen Brajdot, Marija Vrav-nik, Hermina Koroša, Slavko Drezga, Ludvik Bunderla; $5.— Roman Uršič, Heda Stankovič, Alma Štefanič, Justi Mrak, Greta Korotanchnik; $4,— Olga Zlatar, Silvo Rošker, Ivan Slavec, Anton Kristan, Ferdo Slevec, Božo Štiberc, Milan Lotrič, Marija Špilar, Marija Bizjak, Štefanija Smole, Anton Skok; $3.— Ivana Berginc, Antonija Šabec, Marija Iskra, Jože Podboj, Ivan Kovačič, Ivan Mesar, Frančiška Peršič, Karl Mezgec, Ludvik Tušek, Alojz Kerec, Dr. Emil Miglič; $2.— Jože Miklavčič, Marija Nekrep, Emil Pahor, Al- bert Škerlj, Marija Jug, Marija Šta-var, Janez Rotar, Ivan Plesničar, Dragica Babich, Ivan Golob, Avgust Gornik, Slavko Jernejčič, Janez Zemljič, Kristjan Tinta, Josip Bastalec, Ivan Habor, Anton Valher, Janez Robar, Štefan Kovač. Franc Črepinšek, Franc Čebokli, Fanica Lasič, Marija Gorjan, Andrej Fistrič, Marija Dolenc, Angela Dodič, Mario Jenko, Rozalija Cenčič, Max Krajnik, Karla Twrdy, Jože Brožič, Ignac Kalister, Ivan Dodič, Anton Kustec, Andrej Pichler, Emil Torbica, Rudi Stem-berger, Štefan Šernek, Franc Šiftar, Terezija Ilijaš, Stanko Gruntar, Jože Kavaš, Toni Šajn, Jerica Grželj, Fran-ces Čebin, Roža Franco, Pavla Kavčič, Marta Veljkovič, Matija Štukelj, Evgen Bene, Stanko Sivec, Roman Zrim, Ana Bertoncelj, Albin Draš-ček, Oto Krojs, Ludvik Lumbar, Darko Stanič, Alojz Mihič. John Ploy, Leopold Muller, Gita Mihelčič, Pavle Bernetič, Alojz Rezelj, Janez Jernejčič, Stan Ludvik, S. Jež, Rudi Jaksetič, Alojz Pelko, Ljubica Plevčak, Alojz Hrast, Tinka Urh, Anica Pegan, Mira Urbanč. Ivanka Bobek; $1.— Marija Peršič, Miha Matkovič, Vinko Jager, Edvard Peršič, Ema Kowalsky, Ivanka Filipič, Ivan Burlovič, Anton Zdole, Stanko Heric, Štefan Kočar, Andrej Udovič, Ivan Štrucelj, Marija Haben-schuss, Milan Ogrizek. Martin Knap, Ivanka Penca, Franc Arnuš, Barbara Marinčič, Franc Sodja, Marija Čan-čar, Pepi Ujčič, Marija Radin, Martin Pečak, Leopold Urbančič, Vinko Prinčič, Alojzija Žakelj. Janez Rogi, Anica Sivec, Rafaela Bernes, Sandra Krnel, Stana Hervatin, Alojzija Pa-ravan, Milka Medica, Frančiška Mu-kavec, Helena Pirc, Karolina Čargo, Maria Zai, Bogomir Krševan, Ivan Horvat, Milka Kregar, Marija Do-brigna, Rozina Tkalčevič, Ivan Vidmar, Štefan Močilnik, Andrej Grlj, Ivan Mohar, Marica Darmanin, Justina Costa, Antonija Iskra, Mirko Godec, Kristina Hoiker, Jože Pliberšek, Franc Matuš, Marija Taubner, Jernej Serbak, Jurij Tomažič, Jože Ficko, Alojz Kučan, John Mihič, Mile Klemenčič, Julia Beilharz, Franc Mesarič, Viktor Ferfolja, Alojz Jereb, Antonija Poklar, Viljem Bauer, sama nisva vedela, kaj bi. Pa je tudi naju kar pustiia, da sva se spet in spet umikala za hišni vogal in zijala navzdol — med ljudi in preko njih v dolino . . . Do drugega dne se je Povšca že nekaj unesla. V teku dneva je očividno upadala. Žirovčev potok se je stisnil pod most — če bi namreč most bil! Od vseh strani, navzdol in navzgor po dolini, so vrele skupaj novice in poročila, kaj vse je vzelo konec pod nalivom iz utrganega oblaka. Še ves tisti dan je bilo zbirališče ljudi in novic prav ob naši hiši. Da so vsi mostovi med Ljubljano in Polhovem splavali po vodi, se nikomur ni zdelo kaj posebnega. Naštevali so pa bajte, hleve, svinjake, kozolce, da, tudi hiše. Plazov pa do Polhovega toliko, da naš že ni bil kar nič več zanimiv. Sredi popoldneva je bilo že odprtih toliko drugih razglednih točk vzdolž doline, da ljudje niso več tako tiščali k nam. Naš ata je utegnil sam zase pogledati, kaj je prav za prav z našim plazom. Zavil je proti Žirovcu, s Tičetom sva mu za poskušnjo sledila. Do Žirovca samega se še ni dalo, res je pa, da so že pripravljali na oni strani potoka gradivo za zasilni most. Nama je namignil, naj se vrneva, sam je nekaj vpil ljudem na oni strani in potem zavil po cesti v smeri griča s češpljo na vrhu. Cesta je bila grdo razdrta, vendar ne več pod vodo. Kmalu se je ata vrnil in pripovedoval: “Naravnost neverjetno! Tik do ceste se je navalila utrgana zemlja, tam jo je pa nekaj zadržalo: kakšno drevo ali morda skala. Ponekod je res tudi cesta nekoliko zasuta, pa ta navlaka se bo dala z majhnim trudom spraviti s poti. Tistile grič s češpljo je pa proti cesti kar odsekan, skoraj navpično, kot bi kdo škarpo naredil. Videti je, da je vso rušnjo potisnilo pred seboj in jo stisnilo, da se je vsa reč nehala pomikati na cesto in čez.” “Ata, ali bo zdaj tako ostalo za zmerom in ne bomo mogli več videti na cesto?” “Ne bo moglo. Preveč visi. Nevarno je, da se prej ali slej znova vdere in bo cesta pretrgana. Počakajmo, kaj bodo rekle cestne oblasti. Ni dvoma, da bodo kaj kmalu na ogledih. Potem se bo videlo, kaj mislijo ukreniti.” Še malo, pa smo videli novo zanimivost. Ko je Povšca upadala, se je bolj in bolj jasno videlo, da si je zdaj končno-vel javno naredila strugo po novem. O Žirovčevi zapori ni bilo sledu, graben preko Loke je bil od sile širok, da je komaj ostal še kak grm ob njem. Še več! V stari strugi so se začeli kazati posamezni majhni otočki — očividno sipine nanesene bogve odkod. Nihče ni mogel več dvomiti, da je stara struga grdo zasuta, verjetno vse do Žirovca. Tiče se je zagledal v otočke. Dolgo je stal kot ukopan. Nenadoma se je obrnil, stekel k atu, stegnil roko kar najbolj jo je mogel in pokazal ž njo proti Povšci. Glas mu je čudno trepetal, ko je vzkliknil: “Ata, zelnik!” Res so oblasti odločile, da je treba nakopičeno zemljo, ki je delala grič za našo češpljo na vrhu, čimprej spraviti proč. Dokler se to ne napravi, mora iti ves promet, v kolikor se bo že odprl, od Žirovca do Hrastnice po poti mimo naše hiše, tik nad razpoko, ki je bila meni še zmerom kot brezno. Za nekaj dni, če ne tednov, smo bili Drnuljci sredi sveta. Vsake vrste gospoda je romala mimo nas proti Polhovem ugotavljat poškodbe in ukrepat o obnovitvenih delih. Od Žirovca navzgor so hoditi peš, konji so za njimi vlekli prazne kočije. Pod našo hišo so se ustavljali in se z našim atom kaj pomenili- je zanimivo življenje, vendar smo mogli vsaj glavne fazmetanosti dejati v red. Kozolcu smo odščipnili streho, da Je bila pot prosta tudi za promet z vozovi. Kdaj ga bomo sPet postavili na noge? Ata nam je kmalu povedal: “Pod našimi melinami bodo cesto nekaj dvignili, grič s češpljo pa premetali na ono stran. a bo Povšca zanaprej tekla samo po novem, je vsem samo P° sebi jasno. Z deli bodo začeli takoj, je že prilično suho.” Potlej je ogledoval padli kozolec, pa ne dolgo. Sunkoma se je obrnil in poklical Tičeta in mene: “Gremo posekavat grmovje pod cesto. Veliko ga itak ne gleda iz sipin, pa vendar zdajle je čas. Fanta, na noge!” Brž smo pograbili sekire in sekirice, fovč in kramp, pa smo se spustili dol. Nič si nismo več rekli, pa je vsem od-\\ev^° v — gotovo tudi mami, ki nam je moiče pomagala iskati orodje — kar je bil Tiče že prej oznanil: “Ata, zelnik!” ..j .. j-*va> tr> dni smo trdo delali. Posekavali smo, rvali korenine, lacili proč razno šaro in jo kupičili v Loki, ki ze nekaj dni 1 bila več pod vodo. Vse drugo je zaenkrat izgubilo za nas so zanimivost. Tiče in jaz sva garala kot bi bila že močna j^avca, da se je ata čudil najini vztrajnosti. Še na jed nisva islila; komaj takrat, ko je Luš prinesel malico, južino pa arna. Kar nič nismo govorili. Mimogrede smo zmetali vase, naših žarečih oči je pa vpilo: “Mama, zelnik!!” • P°bro je razumela in nam zgolj s prikimavanjem odgo-Varjala: “Da, da! Zelnik!” imeli smo srečo in prehiteli delavce, ki jih je poslala ieS °hi °^as*' Začeli so podirati grič. Srce me je zabolelo, ko Izpadla naša češplja. Pa samo mimogrede. Imel sem kaj gledati, Vo?S? Je nad ducat samokolnic srečavalo in spet sprečavalo, Ce ,ec zemljo na ono stran ceste. Najprej so jo stresale tik pod brv'° na na^ svet’ Potem so delavci napravili iz plohov nekake stri! Pre^° mehke zemlje, da so vozili varno do prejšnje da • . nazadnje celo nekoliko v Loko. Kdo bi si bil mislil.1 Je imel grič toliko blaga v sebi? Žirovca sem so s težkimi vozmi in konji dovažali "rm^-r debele?a gramoza za dvig ceste. Veliki kupi so se je hM nad cest° in se napo1 naslaniali v naše meline. Ko nadar ^ srečno odmetan iznad ceste, so takoj začeli z razn Vmes so se povzpeli prav do nas in zasuli Poko pod našo potjo, da ni bilo več brezna. (Dalje prih.) Franc Male, Marica Tavčar, Ivan Figar, Stanko Schaefer, Štefan Bali-gač, Leopold Gasparut, Alojz Mikolič, Isabella Bukarica, Jože Kučko, An Campaner, Janez Mihelčič, Jakob Robar, Frank Frigula, Toni Mršnik, Mihaela Brkovec, Emil Celin, Rafael Pavlovec, Justina Glajnarič, Anton Iskra, Mihael Žilavec, Stanko Zitter-schlager; $0,80 Stanislav Cigan. P. STANKO PODERŽAJ, INDIJA: $50.— N.N.; $8.— Antonija Stojkovič; $5.— Franc Štrubelj, Leopold Bajt, N.N. (za lačne), M.J., Roman Uršič; $4.— Ivan Plesničar, Andrej Udovič; $3.— Mirko Cuderman; $2.— Helena Pirc, Štefanija Smole. P. EVGEN KETIŠ, AFRIKA: $16.34 za lačne nabrali Henry, Mark in Stanka Stariha; $10.— E. in K. Kowalsky, Milan Krajnik; $5.— Marija Habor, Slavko Drezga, Roman Uršič, Leopold Bajt; $4.— Ivan Plesničar; $3.— Marija Iskra. P. HUGO DELČNJAK, AFRIKA: $34.— N.N.; $20.— N.N.; $13.— Anton Bavdek; $10.— Druž. Franc Vadnjal, N.N., Julka Mrčun, M.J.; $5.— Jože Turk, Roman Uršič, N.N., Druž. Slavko Drezga (namesto božičnih kart), Ivan Horvat, Anica Muster in druž. (namesto venca na grob materi); $4.44 N.N., $4.— Marija Moschetti, Marija Špilar (za lačne); $2.— Marijan Vihtelič (za lačne), Ivan Kovačič, Ivan Lapuh, Družina Franc Grl, Frances Čebin, Božo Lončar, Milan Lotrič (za lačne); $0.70 Druž. L. Bunderla; $0.60 Lucija Rogič. Dobrotnikom Bog povrni! EMONA ENTERPRISES P.O. BOX 188, COOGEE, N.S.VV., 2034 Tel. 399 9061 jelena in alfrf.d brežmk Nudimo Vam najnovejše SLOVENSKE PLOŠČE in KASETE ter KNJIGE V SYDNEYU so Vam naše plošče in kasete na razpolago tudi pri sestri Miriam, Slovenski Center sv. Rafaela, 311 Merrylands Road, Merrylands. V MELBOURNU pa je naš zastopnik z lepo izbiro plošč in kaset Društvo sv. Eme, slovenska cerkev v Kew. IZPOD SVDNEVSKIH STOLPOV Fr. Valerian Jenko O.F.M. St. Rapbael’s Slovenc Mission 313 Merrjlands Rd.. Merrjlands, N.S.\V. 2160 fVhod v duhovniško pisarno in stan za cerkvijo!) Tel.: 637-7147 Slovenske sestre — frančiškankc Brezmadežne St. RaphatTs Convent 311 Merrylands Rd., Merrjlands, N.S.VV., 2160 Telefon kot zgoraj. • VELIKONOČNI SPORED 23. marca, Cvetna nedelja, 9.30 dopoldan, Merry-lands: blagoslov butaric in drugega zelenja na sestrskem dvorišču. Sledi procesija v cerkev in sv. maša, med katero beremo pasijon po sv. Mateju. 27. marca, veliki četrtek, 7.00 zvečer, Merrylands: sv. maša v spomin zadnje večerje. Nato prenos Najsvetejšega na stranski oltar (Jezus v “ječi”), razkrivanje velikega oltarja, sledi ura molitve za svetost duhovnikov. 28. marca, veliki petek, 11.00 dopoldan, St. Joseph, Leichhardt: sveti križev pot in branje pasijona. 3.00 popoldan, Merrylands: obredi velikega petka (berila in pasijon, prošnje za vse stanove, razkrivanje in češčenje križa, sv. obhajilo). 7.00 zvečer, Merrylands: sv. križev pot. Nato molitvena ura za ohranitev vere v naših izseljenskih družinah. 29. marca, velika sobota, 7.00 zvečer, Merrylands: blagoslov ognja, velikonočne sveče, krstne vode, branje sv. pisma, obnovitev krstnih obljub in ob 8.00 zvečer slovesna maša velikonočne vigilije. Sodeluje mešani zbor. 30. marca, velika noč, 8.30 zjutraj, Merrylnads: sv. maša z ljudskim petjem. 10.30 dopoldan, Merrylands: slovesna sv. maša z zborovim petjem. 5.00 popoldan, Wollongong: velikonočna služba božja. 31. marca, velikonočni ponedeljek, 12.00 opoldan, na slovenski zemlji, 45 Ferrers Rd., Horsley Park: sv. maša, pri kateri prepeva mešani pevski zbor pod vodstvom g. Klakočerja. Nato piknik. 6. aprila, bela nedelja, 9.30 dopoldan, Merrylands: redna nedeljska služba božja. Po maši pete litanije Matere božje in blagoslov. 6.00 zvečer, Hamilton-Nevvcastle: velikonočna služba božja. SPOVEDOVANJE Priliko za sv. spoved imate za veliko noč vsako nedeljo v postnem času v Merrylandsu eno uro pred mašo. Poleg tega tudi pred obredi velikega tedna in na veliko soboto od 4.20 popoldan do 5. ure. — V Leich-hardtu (St. Joseph) na veliki petek od 10. do 11. dopoldan. — Enako tudi na veliko soboto od 12. ure opol- dan do 1. ure popoldan v Blacktovvnu in od 1.30 do 2.30 v Cabramatti. BLAGOSLOV JEDIL — v Merrylandsu na veliko soboto popoldan ob 4. uri, prav tako po sobotni (vigilni) maši, na veliko noč po obeh mašah in v Wollongongu po popoldanski maši. V Cabramatii in Blacktownu po spovedovanju. BUTARICE bomo delali v Merrylandsu na cvetno soboto, 22. marca, začenši ob 9.30 dopoldan. (To in naslednjo soboto odpade slovenska šola in veronauk). Vabljeni so otroci slovenske šole, veroučna skupina, starši otrok in tudi drugi. Te butarice bodo blagoslovljene naslednji dan, na cvetno nedeljo pred mašo. PIRHOVANJE na velikonočni ponedeljek. Po izkušnji zadnjih let ta prireditev v Paddingtonu ni bila več dobro obiskana zaradi neprimernega kraja in ure (težave s parkiranjem). Zato smo se odločili, da spremenimo kraj: letos bo na velikonočni ponedeljek “Pirho-vanje” na slovenski zemlji v Horsley Park (45 Ferrers Rd.). Začeli bomo s sv. mašo ob 12. uri (opoldan). Sledi piknik, prosta zabava. Za dobro voljo in plesno glasbo bo skrbel “Šernekov kvartet". Pri srečolovu vas čakajo praktične nagrade. Žene naprošam, da spečejo pecivo in ga prinesejo na prireditev. Čisti dobiček bo za fond “Ambrožičevega doma” za onemogle. NOVI GROBOVI — Na državni praznik “Australia Day”, 27. januarja 1975 okrog pol treh popoldan, je preminula AGNES SIMENČIČ, roj. Belšak. Rojena je bila 7.12.1906. pri sv. Barbari v Halozah. Poročila se Je pravtam leta 1933 s Karlom Simenčičem. Družina je prišla v Avstralijo 18.8.1949. na ladji "Goia". Vsa leta so živeli v Quakers Hill-u. Mož pokojnice je zaposlen k°t nadzornik pri Bitupave Industries. Rodili so se jima tr'je otroci: Karl, Marija poročena Jeglič in Jože. Vsi so poročeni. Poleg moža in otrok zapušča tudi pet vnukov, v domovini pa še sestro Marijo v Halozah in Eva-nst°. ki je šolska sestra-redovnica v Novem Sadu. Pokojnica je začela resno bolehati lansko leto maja. V juniju je šla na operacijo. Toda zahrbtna rakova bole-*en je nadaljevala svoje delo. Kljub temu je pokojnica se opravljala delo na vrtu, ki ga je vse življenje z 1 ju-ksznijo negovala. Le zadnjih šest tednov je bila priklenjena na posteljo. Za odhod s tega sveta je bila dobro pripravljena, saj je v bolezni večkrat prejela zakramente. pa tudi njeno celo življenje je bilo lepa priprava na smrt: rada je molila. Vsak dan ob koncu dneva se je kar za dve uri predala molitvi. S tem je dala svoji družini lep zgled. Bila je tudi sočutnega in Usniiljenega srca in je pomagala potrebnim. Bila je vsa Zavzeta ne samo za telesni, ampak tudi za dušni blagor svoje družine kot odlična mati in žena. Tudi za naš 'erski center v Merrylandsu je ogromno storila in žrtvo-vala. Za vse to naj ji bo Bog bogat plačnik. Pogrebna sv- maša za pokojnico je bila opravljena v naši cerkvi v Merrylandsu 30. januarja 1975. Nato smo spremili nJene zemske ostanke k večnemu počitku na slovenski de' pokopališča v Rookwood-u. Ieni ONKo PLEVčAK je bil že drugi smrtni slučaj v 19^ letu med našimi rojaki. Preminul je 31. januarja • v Royal Melbourne Hospital, kjer je bil na ^ ravniškem pregledu za srce. Rojen je bil 11.2.1922. na sal °Vn,ku pri Ljubljani. Nekaj časa je bil tudi gojenec avo2l]ankega zavoda istotam. V Avstralijo je prišel 3. g,rUs,a '949 in se zaposlil pri tvrdki “VVhitmont” v v n . nu- Zadnja leta pa je živel pri poročeni hčerki sin- r“idW00d-u- Zapušča ženo Ljubico, roj. Marinkovič, a Stojana, hčerko Jeleno, por. Kovič in sina Radota, ki je še neporočen. Pogrebna maša zanj je bila opravljena 5. februarja 1975. v Queanbeyan-u, nato pa smo ga spremili za pokop v Canberro. MARIJA STOK, rojena Mohorčič je odšla s tega sveta komaj šest dni po povratku iz Avstralije v domovino. Izpolnila se ji je želja, da bi umrla v domovini in bila je pokopana poleg svojega moža Ivana, ki je med pokojnimi že od leta 1940. Pokojnica je bila rojena 2.7.1896. na Velikem Ubeljskem pri Postojni. V Avstralijo je prišla leta 1949., ter živela najpreje v Ade-laidi, potem pa vsa leta pri hčerkah v Sydneyu. Zapušča tri sinove in tri hčt:v.e. Od sinov živi v Sydneyu Silvo, od hčera pa Marica, poročena Mlakar in Malka, poročena Mravljak. Pokojnica je bila res prava krščanska mati, ki je svoj, poklic vestno izvrševala in živela iz vere v Boga. Zato so jo njeni otroci izredno ljubili in spoštovali. Pogosto je prejemala zakramente, sv. maša in molitev sta ji bila redna dušna hrana. V prostem času je rada prebirala nabožne knjige, pa tudi leposlovne. Truplo pokojnice je do pogreba ležalo v Frančiškovi kapelici na ljubljanskih Žalah. Sv. maša zadušnica je bila opravljena v Stražišču na pepelnico, 12. februarja 1975., nato pa so jo spremili k večnemu počitku na pokopališče v Bitnjah pri Kranju. ZORKO KRESEVIČ je preminul na svojem domu, Chancery St., Canley Vale, dne 17. februarja 1975. v jutranjih urah. Rojen je bil 12.12.1928 v vasi Starod, župnija Podgrad pri Ilirski Bistrici. V Avstralijo je prispel na ladji “Ana Salem” 29.7.1950. Poročil se je leta 1955 z Marijo, roj. Fišer v Cabramatti. V zakonu sta se rodila dva otroka, Rudi in Sandra. Zaposlen je bil v železni industriji pri Lysaght Bros. v Chiswick-u. Pogrebna maša zanj je bila opravljena v naši cerkvi v Merrylandsu 20. februarja, nato smo ga spremili na pokopališče v Liverpool. Sorodnikom in svojcem vseh štirih pokojnikov naše iskreno sožalje. Teh in ostalih se spomnimo v molitvi. Naj počivajo v božjem miru! * Vljudno ste rabljeni na a I “ P I R H O V A N J E " ! ki bo na slovenski zemlji. 45 Ferrers Road, HorsIey Park | na velikonočni ponedeljek, 31. marca 1975 ’• Začetek s sv. mašo opoldan. ! Sodeluje naš mešani zbor. ! Popoldne sledi srečolov in družabnost ; ob muziki “Šernekovega kvarteta" ; Dobiček za fond “Ambrožičevega doma” I za onemogle Dobrodošli! ; P. Valerijan ZEMLJIŠČE ZA CERKVIJO v Merrylandsu ima še vedno nesprejemljivo visoko ceno. Zato še ni prišlo do pogodbe. Čakamo, da bo nakup bolj ugoden. Zato so posojila skladu za nakup zemljišča še vedno dobrodošla. Bog povrni vsem, ki so se dosedaj odzvali. Želim poguma tudi dodatnim rojakom. SLOVENSKA ŠOLA v Merrylandsu je vsako soboto ob 2. uri popoldan. Pred to šolo, ob 1. uri, pa je VE-RONAUK za pravoobhajance. Novi učenci za eno ali drugo so še vedno dobrodošli. Ne bo pa pouka na cvetno in veliko soboto. BOŽJI GROB bomo imeli v Merrylandsu tudi letos. Najsvetejše bo izpostavljeno takoj po končanem opravilu velikega petka popoldan. Ostane izpostavljeno tudi v soboto cel dan do večerne liturgije. Torej imate priliko za obisk Jezusa v božjem grobu v petek popoldan ali zvečer (ko je križev pot) in v soboto ves dan. DRUŠTVO "PLANINKA” v Brisbanu praznuje 20-letnico obstoja. Proslavljali bodo s kulturno-družabnim programom v farni dvorani, New Farm. Qld. v soboto 8. marca. Poleg domačega zbora pod vodstvom g. Sivca, sodeluje tudi sydneyski ansambel “Ministranti”. Odboru, članom in vsem tamkajšnjim rojakom k obletnici čestitke z željo, da bi se še mnogo let sestajali na družabnih in kulturnih večerih. Krsti Johnie Rudolf Uljan, Casula. Oče Rudolf, mati Mari, rojena Hrvatin. Botrovala sta Danilo in Zofija Šajn — Merrylands, 9. nov. 1974. Anton Kolenc. Yennora. Oče Avgust, mati Martina, rojena Andrejčič. Botrovala sta Alojzij in Juliana Andrejčič — Merrylands, 7. dec. 1974. Simon Tašner, Lansvale. Oče Vili, mati Neža, rojena Ornik. Botrovala sta Peter in Ivica Krope — Merry-lands, 15. dec. 1974. David Simčič, Pennant Hills. Oče Martin, mati Kati, rojena Kohnke. Botrovala sta Ivan in Marija Figar — Merrylands, 31. dec 1974. Anthony John Friščič, Greystanes. Oče Vinko, mati Sonja, rojena Voršič. Botrovala sta Alojz in Danica Moge — Merrylands, -8. jan. 1975. Mario Jožef Magdalenič, Berala. Oče Josip, mati Marija, rojena Novak. Botrovala sta Ivo in Dubravka Potočki — Merrylands, 19. jan. 1975. Sandra Vladimira Gmajner, Liverpool. Oče Toni, mati Viki, rojena Petrova. Botrovala sta Franc in Katica Ht:sarek — Merrylands, 19. jan. 1975. Carmen Olga Lah, Bankstovvn. Oče Jože, mati Olga, rejena Ovijač. Botrovala sta Karlo in Mari Ovijač — Merrylands, 2. febr. 1975. Elizabeta Bertoncelj, Regents Park. Oče Anton, mati Marija, rojena Ambrožič. Botrovala sta Alojzij in Marija Gominšek — Merrylands, 9. febr. 1975. Robert Franc Frankin, Campsie. Oče Franc, mati Kristina, rojena Sevčnikar. Botrovala sta Jože in Ivanka Lapuh —- Merrylands, 15. febr. 1975. David Rudolf Korpar, Matraville. Oče Rudolf, mati Kristina, rojena Zver. Botrovala sta Jože in Rozalija Kavaš — Merrylands, 16. febr. 1975. Amanda Lea Marshall, Canley Vale. Oče Gary, mati Zdenka, rojena Plohl. Botroval je Branko Plohl. Sandra Plohl pa je bila krščanska priča — Merrylands, 22. febr. 1975. Poroke Gerard Rajmond Johnston, rojen v Sydneyu (Kila-ra) in Marija Dominika Ritlop, rojena v Srednji Bistrici. župnija Črenšovci v Prekmurju. Priči sta bila Tomaž Povvel! in nevestina sestra Ivanka Pankraz — Merrylands, 25. jan. 1975. Jeffrey White, rojen v Kogarah, N.S.W. in Danica Žeks, rojena v Mariboru (Hoče). Priči sta bila Adrian Fovvler in Nada Žeks — Merrylands, 1. febr. 1975. Branko Palijan, Donja Vlahinička, župnija Popovača in Lidija Čuček, Celje, župnija sv. Daniela. Priči sta bila Nesip Memisoblo in Marija Kecek — Merrylands, 9. febr. 1975. Vazmoslav Rubeša, Reka, župnija Lurške Matere bo-žie in Margaret Bovill, rojena v Marrickville, živeča v Kingsgrove. Priči sta bila Ronald in Linette Pollett — Merrylands, 21. febr. 1975. Anthonj Rily, rojen v Bega, N.S.W. in Nada Marija Honat, rojena v Paddingtonu. Oba živeča v Earlwood-u. Priči sta bila Graerne Johnsen in Ana Kolenko — Merrylands, 22. febr. 1975. P. VALERIJAN Dr. Ivan Mikula je MISLIM poslal v objavo sledeči velikonočni spored: CANBERRA (Garran): Na veliki četrtek večerna maša ob osmih. Na veliki petek ob treh popoldne križev pot, nato obredi dneva. Na veliko soboto ob osmih zvečer maša velikončne vigilije. Spovedovanje vse tri dni eno uro pred obredi. BRISBANE (St. Mary’s): Na velikonočno nedeljo ob 11.30 dopoldne velikonočna služba božja. Spovedovanje eno uro pred mašo- TRETJI SE JE OGLASIL K sliki: P. Evgen sc pripravlja za božično mašo. Za oltar mu je služil kar podstavek projektorja Pred ta svoj “oltar” pa je postavil afriške jaslice . . . MISIJONARJA p. Hugo in p. Evgen sta lan-s_° jesen zvabila še tretjega sobrata za sabo. Je pa j ARIJAH MARINČIČ šele frančiškanski bogoslovec J1 )im zdaj še ni v pomoč. Pač pa jim bo po končanem s udiju, saj se za duhovniško in misijonsko delo pri-Pravlja tako rekoč “na licu mesta”. Bogoslovje namreč udira v Ouidah, v afriški državi Dahomey, ter se ° enem vživlja v afriško dušo. če bo vztrajal in srečno ■°nčal študije, bo zares prav “pečen” za Togo in na-Slma misijonarjema v veliko pomoč. Lepo bi bilo, da bi 8l1 Potem posinovila Adelaida, kot je Melbourne posi-noyil p. Hugona in Sydney p. Evgena. V pismu ta kandidat za misijon v Togu takole poro- 0 svoji šoli in se kar zanimivo bere: I ^emenišče v katerem se nahajam je 17. februarja s?l0S. °btlajaIo 61-letnico obstoja. A prva dva duhovnika ^a izšla iz njega komaj leta 1928. Ta sta bila abbe °nias Moulero za Dahomey in abbe Henri Kvvakume n\. g°' Leta 1931 so bili posvečeni prvi trije duhov-j/ ' za Nigerijo, leta 1934 pa prvi duhovniki za Slono-v° no obalo. Leta 1955 so prevzeli študijsko vodstvo semenju očetje sulpinijanci in ga vodili do leta '■ Tedaj je prišlo semenišče v domače roke. Za ske ° ^ a'3'3e Moise Acapko, profesor kanon- no 83 prava iz škofije Lobossa v Dahomeyu, ki še ved-. P°8umno krmari našo barko. Do sedaj je iz seme-a izšlo 87 duhovnikov za Dahomey, 47 za Togo, s]^23. Slonokoščeno obalo in 4 za Nigerijo, torej vseh nads^ l6°' Enaist 'zmed ni'h Je sedaj že škofov in t . ofov: 5 v Dahomey, 3 v Togu in 3 na Slono-Kosfeni obali. To^et°S nas v senleni5ču 16 iz Dahomey, 14 iz mo ~ 'Z Senegala ter 1 iz Slovenije. Profesorjev ima-je vs®dern» izmed katerih so trije sulpinijanci iz Franci-'etn^1^6 S° Pa dornač'n'- Predavanja so dokaj kvali-cil ^er temeljij° na najnovejših francoskih pokon-teo] 'J1 učenikih. Celotni pouk je usmerjen v iskanje skih oblik izražanja, ki je primerno mentaliteti afriškega človeka. Z drugo besedo: na evropski kulturi slonečo teologijo skušajo preoblikovati, ne da bi pri tem okrnili njeno bistvo, v teologijo, ki bo temeljila na afriški kulturi. To pa ni ravno lahko, zakaj občutek imam, da pojm afriške kulture za enkrat še ni razčiščen in raziskan. Z letošnjim letom, ko je dobil Abi-djan svojo teološko fakulteto, celo s pravico podeljevati doktorat, se je spremenil tudi naš učni načrt. Celotna teologija bo predelana v petih letih. Posvečenje bo pravtako po 5. letniku, medtem ko je bilo preje po šestem. Šesti Jetnik pa bo vsak gojenec našega semenišča opravil v Abidjanu. To zadnje leto naj bi bilo leto nabiranja pastoralnih izkušenj v mestnih župnijah ter poglabljanja ene izmed teoloških disciplin: pastorale, sv. pisma, dogmatike in podobno. Kdor bo uspešno opravil diplomski izpit, bo lahko nadaljeval licenci-atski študij, ki bo trajal dve leti. S čemer nisem preveč zadovoljen, je kurz dogmatike. Profesor namreč zahteva, da sami obdelamo razna vprašanja določene teme, kar pozneje skupaj preberemo. Vse ni bogve kaj bogate vsebine, ker smo komaj začetniki in še ne znamo presoditi, kaj je najbistvenejše. Drugi problem pa je v tem, da je naša knjižnica zelo skromna. Polna je “antikvariatnih Špehov”, sodobne literature je zelo malo. Vse skupaj, po mojem mnenju, dokaj ovira naš študij. Zanimivo pa je, da imamo hebrejščino obvezno polna štiri leta. Razlog je v tem: če bomo šli k izvorom sv. pisma, bo možna verodostoj-nejša afriška teologija. Vesel sem, da sem prišel v Ouidah, da sem v semenišču skupaj s fanti iz bližnjih afriških držav, kjer bo, kakor upam, potekalo tudi moje misijonsko delovanje. Življenje v semenišču je zelo razgibano in bratstvo na zavidljivi višini. Malo težje se je vživeti v mentaliteto teh ljudi, ki se popolnoma razlikuje od naše in preveč temelji na razmerju šef — podložnik, prevelika je pomanjkljivost osebne odgovornosti in vse mora iti po določenih “regelcah”. Toda z majhno mero potrpežljivosti in samopremagovanja se dajo preplezati tudi te neznatne ovire. Še moram posebej poudariti, da tako prijaznih in veselih ljudi v svojem življenju še nisem srečal, kot so Afričani. * Za božične počitnice brat Marijan ni ostal v semenišču, ampak jih je preživel v Togu. Tako je imel malo predokusa, kakšno delo ga čaka po končanih študijah. Takole nsm sam pripoveduje o tem obisku naših dveh misijonarjev: Bilo je prav prijetno, pa tudi utrudljivo, saj sem napravil več kot 2.400 kilometrov. Škof je želel, naj spoznam celotno misijonsko področje. Tako sem v pičlih 14 dneh obiskal skoraj vse misijonske postojanke in se spoznal z misijonarji. Božič pa sem preživel s p. Hugonom v Osakreju. Polnočnica, kateri je prisostvovalo nekaj nad 200 ljudi, je bila prava paša za moje evropejske oči. Med navzočimi je bilo tudi nekaj poganov in muslimanov, saj je polnočnici sledilo ljudsko nočno rajanje, h kateremu so bili povabljeni vsi ljudje dobre volje. Presenečenje nam je pripravila neka muslimanka, ki je krščanski občini podarila za božični praznik 75 litrov domačega piva. Naj še omenim, da so tudi muslimani na božič praznovali: spominjali so se Abrahamove daritve Izaka. Rajanje, katerega sva se morala udeležiti tudi midva s Hugonom, je trajalo vse do tretje ure zjutraj in se je nadaljevalo še ves naslednji dan do poznega večera. Kljub vsemu, da so mi misli večkrat ušle v domače loge, lahko rečem, da sem doživel bo- žično skrivnost v vsej polnosti. P. Hugo in Evgen sta, hvala Bogu, zdrava. ke„ }%., da nas vse tri od časa do časa, navzlic rednemu jemanju zdravil, potresa mrzlica. Na Evgena se je celo spravil revmatizem, kar je za vročo Afriko skoraj smešno. Hugo se že pripravlja na svoj dopust, na katerega bo odšel po veliki noči.. A njegov oddih bo bolj posredovanje svojih vtisov številnim misijonskim prijateljem, kot pa resnične počitnice. Evgenovo misijonsko delo po povratku v Togo lansko jesen poteka poleg oznanjevanja tudi pri raznih gradbenih delih. S seboj je namreč pripeljal pravi kompresor, razne vzvode in škripce, kar mu služi za hitrejše kopanje vodnjakov — voda je najhujši problem tega misijonskega področja — ter pri gradnji cest in mostov. Mož je bolj vzdržljiv kot konj. Sedaj samo čakam, kdaj bo odprl asfaltno bazo in začel še z asfaltiranjem cest! Žal. nima na voljo avtomobila, ki se mu je pri vožnji skozi Saharo pokvaril in je ostal v državi Niger. pa mu ga do sedaj še niso popravili. * No, tisto hudomušnost o “asfaltni bazi” in “asfaltiranju cest" mu bo p. Evgen že odpustil, ko bo bral te vrstice. Pove pa pismo dovolj, da sydneyski posinovlje-nec ne vrže tako hitro puške v koruzo. A za enkrat mu verjetno zmanjkuje časa in na kakšen asfalt najbrž še ne misli . . . Vsi trije naši “Afričani" lepo pozdravljajo misijonske prijatelje avstralske Slovenije. VELIKA NOČ SILVIN SARDENKO Daleč grem po beli poti: velikonočnim zvonom naproti. Kadar jih srečam, zazvonijo tisto nebeško melodijo. da korak zastane ■n srce se zgane v zamaknjenju. Himno slišim, fudotvoren glas! Bratje, greste? Pojdimo skoz vas! Od zelenih vej pod zeleni krov zadehtelo bo po njej. To je praznik praznikov: Aleluja! Na večer se zlije v lep nasmeh. Videli ga boste v vseh očeh. Od pisanih cvetov do pisanih košar zablesti skrivnosten žar. To je pranzik praznikov: Aleluja! Noe spočne in nam rodi Pomlad. Angel pahne kamen z grobnih vrat. Iz blaženih gomil do blaženih duhov dviga se mogočnih kril. To je praznik praznikov: Aleluja! Z Vseh Vetrov DOUGLAS WILKIE, ugledni in znani novinar, je za začetek leta v svoji stalni koloni melbournskega dnevnika “The Sun” pisal o resnem položaju sveta. Po njegovih mislih bodo naslednji meseci res kritični za Sred-nJ* Vzhod. Mož predvideva, da bodo Sovjeti to izrabili v svoji dolgoletni želji priti do Jadrana in Sredozemskega morja ter dostavlja: . . Združene države, poteg- njene globoko v Srednji Vzhod, se ne bodo mogle zoperstaviti sovjetskemu zavzemu Srbije, odnosno polo-^lce Jugoslavije”. Kaj pa s Hrvaško in Slovenijo? Ju °do Sovjeti prepustili demokratičnim svetovnim silam? Me res zanima, koliko je Douglas Wilkie preroškega duha. UNIVERZITETNIH ŠTUDENTOV je štela prva avstralska skupina svetoletnih romarjev, ki je z Msgr. evmom Toomeyem kot voditeljem romanja nedavno odpotovala proti večnemu mestu. Veselo smo bili presenečeni, ko smo iz slike v "The Advocate” videli, da )e med njimi tudi dvajsetletni Oskar Može iz znane slovenske družine v Mulgrave, študent Monash univerze. erJetno je on pripomogel s svojo besedo, da bo skupi-1 na svojem potovanju po Evropi obiskala mimogrede tudi Slovenijo. Oskar upa, kot je omenil piscu članka v “The Advo-da mu bo to romanje "poglobilo vero in mu raz- na pogled na življenje”. To mu vsekakor želimo tu- 1 mi — poleg srečne vrnitve v domači krog. Možetovi v Mulgrave sina verjetno že težko pričakujejo. krt Formalizacija odnosov je izraz, ki ga več-rat slišimo ali beremo. Gre lahko za odnos med dvema °Sebama, skupinama, državama, med Cerkvijo in drža-V° • • ■ Izraz predvideva, da doslej naravnega odnosa spoštovanja in razumevanja ter sodelovanja ni bilo. Na en ali drugi način so se odnosi zmaličili in ena stran Je bila prikrajšana. Pove pa izraz tudi, če gremo v nje-g0V0 vsebino in globino, da se zdi človeški pameti kot s®mo p0 sebi umevno imeti normalne odnose do vseh. 0 zahteva že človeški čut pravičnosti, enakosti, pri-2nanja različnih mnenj, upoštevanja bližnjega in po- dobi bo no- Z drugo besedo: vsaka krivica bližnjemu, pa naj ta oseba ali skupnost, ni normalna. ,.Y zadnjem času je bilo precej pisanja o “normaliza- odnosov med Cerkvijo in državo na Poljskem”. e 0 tajnik tajništva za zunanje zadeve Cerkve nadškof ‘'saroli je skušal pomagati s svojim obiskom — koliko )e ^°segel, bo pokazala bodočnost. Lepo pa je povedal j Jski primas in kardinal Štefan Višinski, kako si raz- ,.*=a to “normalizacijo odnosov”, ki ni le podpis na dipl,- ‘ r r nedvi °matsko pogodbo, ampak praktičen vsakdan. V v°umnih besedah je poudaril, da “normalizacije od-n°sov med Cerkvijo in državo ni in je ne bo brez polne ° 0t*e pri oznanjevanju evangelija”. Razložil je, da ta na svoboda vsebuje tudi pravico do nemotenega po- učevanja verouka in konec omejitev pri gradnji potrebnih bogoslužnih prostorov. Dotaknil se je tudi neurejenih vpoklicev bogoslovcev k vojakom. KAJ O ROMANJIH menijo drugi, je tudi zanimivo slišati. Mi smo narod romanj s svojimi številnimi božjimi potmi, kamor se ob praznikih zgrinjajo verniki. Tako je bilo stoletja, pokoncilski čas pa je prinesel tudi na romanje nekaj novih pogledov. Hoče jim dati več globine. Seveda gredo nekateri pri tem še dalje in odklanjajo romanje kot nepotrebno in celo škodljivo zunanjost. Da ne najdemo smisla za romanja v našem pomenu besede pri avstralski Cerkvi, je nam vsem znano. Pač ni božjih poti po hribčkih in pozabiti ne smemo, da je avstralska Cerkev zgrajena na irskih priseljencih. Na Irskem pa je bila katoliška vera stoletja zatirana in o kakih romanjih ni bilo govora. V okviru svetega leta je vatikansko tajništvo za edinost kristjanov organiziralo okroglo mizo in dobilo o romanju nekaj zanimivih izjav nekristjanov. Muslimanski princ Amini iz Irana je na primer izjavil: “Kdor gre na romanje v Meko, gre tja z vero. To ga precej stane m s seboj rad vzame tudi svojo družino, kar pomeni še večje stroške. Za vsem tem je neka resnična vera”. Judovski veliki rabin Kahn v Neaplju pa je povedal: “Ni dovolj za človeka, da ima vero. Treba jo je tudi vzdrževati in temu služijo romanja. Romanje poživlja vero kot dodajanje drv na ogenj . . .” KAKŠNA DEMOKRACIJA je to — sem bral nedavno -— da jih od 186.000 članov največje avstralske delavske unije (AMWU) le 2,100 voli in izbira narodnega predsednika? Hawke je od teh glasov dobil 1,850. Ta številka je v razmerju do števila celotnega članstva unije (186.000) komaj skromen 1%. Torej enoprocentna demokracija, pa nič več! Delavec je tudi za komuniste, ki so se vrnili na uradna mesta po unijskih vodstvih, samo raja, ki plačuje članarino, mora sprejeti odločitve o stavkah, soodločati pa v unijskem vodstvu ne sme. Tako je dejstvo, za katerega so mnogi slepi, ali pa so prisiljeni k molku. CIVILIZIRANI SVET si res hoče na vsak način izkopati grob. Danes ga uničuje kot poplava gnojnice val pornografije in mamil. Ljudje na vrhovih pa so pri tem uničevanju mladostnikov kaj brezbrižni. Sami jim dajejo najslabši zgled s svojim “moralnim” gledanjem na važna vprašanja kot so uzakonitev splava, ločitve zakonov, umora neozdravljivo bolnih ... Po žalostnih zgledih Švice, Avstrije in drugih zahodnoevropskih držav sledi zdaj tudi Italija po isti poti. Dosedanja prepoved splava je za nekatere stranke le “ostanek iz fašistične dobe”, prav tako trdnost zakona. IZ PROFESORJA FIZIKE je postal cestni pometač. Tako poročajo londonski listi o Davidu Goffu, ki je obesil svojo profesuro na klin. Rekel je, da bo kot pometač več zaslužil kot pa bi kot profesor. Poročilo dostavlja, da v Angliji vsako leto pobegne iz prosvetne službe kar tretjina profesorjev in učiteljev ter raje postanejo navadni delavci. Večja plača in manj skrbi ter odgovornosti. Svet se res čudno spreminja na vseh poljih življenja. KANADSKE OBLASTI so se pošteno potegnile za svojega državljana hrvaškega porekla, Stjepana Šmin-tiča, ki je bil lani na obisku domovine prijet in sojen. Pred božičem je bil Šmintič odpuščen iz zaporov ter oproščen vseh obtožb proti njemu. Kanadsko vlado so k intervenciji prisilili kanadski Hrvati, ki so poslali številne proteste tudi na Komisijo ZN za ljudske pravice. Uspeli so in jugoslovanske oblasti so morale kljub poudarjanju dvojnega državljanstva popustiti. S tem so tiho priznale, da je bil mož sojen brez resničnih dokazov in da je bila obtožnica izmišljena. V zvezi z gornjim primerom je bil torontski jugoslovanski konzulat s strani kanadskih Hrvatov javno obtožen, da špijonira delavnost kanadskih državljanov hrvaškega rodu. Oblast se je začela zanimati tudi za ta dejstva in nedavno je bil nenadoma odpoklican konzul Bubaš ter še nekateri konzulatski uradniki. Upravičeno je mnenje, da je tako zahtevala kanadska vlada. Močna narodna skupnost tudi v tujini lahko mnogo stori, če dvigne glas za svoje pravice, ogrožene celo v svobodni tujini. Ali pa klecne ter v strahu molče prenaša nezaslužene udarce . . . NAŠ NESREČNI ‘*FAMILY BILL" bodo skušali v kratkem zopet poriniti v potrditev in uzakonitev, četudi se dvigajo novi protesti in sestavljajo nove organizirane skupine, ki dokazujejo v predlaganem ločitvenem zakonu za Avstralijo usodno katastrofo. Poroke po zakonu, ki istočasno dovoljuje uničenje legalne zakonske vezi zgolj z dejstvom, da mož ali žena odkoraka iz stanovanja za dobo enega leta, res ne daje zakonskemu paru nobene gotovosti za bodočnost. Pa tudi ne odgovornosti. Ravno v letu, ki so ga oklicali za “leto žena”, bo po tem zakonu, če pride v veljavo, avstralska žena izgubila pravico do podpore s strani ločenega moža. Res čudne stvari se nam obetajo in poznavalci predlaganega novega zakona ne trdijo zastonj: zakon prinaša tako velike spremembe, da se družinsko življenje Avstralije ne bo nikoli več postavilo na noge. Ali gospodje zakonodajalci sploh kaj mislijo na otroke, ki bodo v razmerah pod novim zakonom rastli? ZA VSAK SREČNO PREVOŽENI KILOMETER — EN GROŠ je bilo geslo lanske akcije avstrijske MIVA-e, delovne skupnosti za oskrbo misijonov s prometnimi sredstvi. S temi groši so lani nabrali nič manj kot pet milijonov šilingov. V 25 letih obstoja je ta skupnost iz Avstrije poslala v misijone okrog 1000 avtomobilov in 800 drugih vozil v vrednosti nad 70 milijonov šilingov. Zadnje vozilo za misijione pred božičem je bil rešilni avto, ki so ga poslali bolnišnici v Seul, Koreja. UČITELJE POŠILJA Jugoslavija za svojimi številnimi ljudmi, ki so odšli v tujino. Zanje, imajo tudi posebne tečaje. Tako se je vršil posebni seminar za zdomsko učiteljstvo v Plitvicah na Hrvaškem. “Rheinischer Merkur”, ki izhaja v Kolnu v Nemčiji, je objavil 27. decembra navodilo, ki ga je zasledil njegov poročevalec na listini tega seminarja. Glasi se: “Učitelji morajo organizirati izvenšolske dejavnosti in urediti prosti čas otrok tako, da ti ne bodo hodili ob nedeljah v cerkev”. Časopis govori dalje, da je samo na področju Frankfurta 23 jugoslovanskih učiteljev, ki se tega in ostalih navodil strogo drže ter nemoteno opravljajo indoktrinacijo izseljenskih otrok. Komunistično partijo jim prikazujejo kot edino napredno stranko, socializem poveličujejo kot edino zveličavno državno ureditev. Mnogi starši to dvomljivo obliko vzgoje trpe iz strahu, množe se pa pri pristojnih nemških šolskih oblasteh tudi že ogorčeni protesti proti tej vsiljeni indoktrinaciji izven domovine. V HOLLYWOODU se je nedavno vršila petnajsta konferenca voditeljev dušnopastirskega dela med mladino. Iskali so načinov, kako pokazati mladim naloge, ki jih morejo in morajo vršiti v današnjem razkristja-njenem svetu. To bo prineslo rešitev tudi njim samim. “Kdor se zavzema za ideal, ne bo segal po mamilih in pijači”, je rečeno v resoluciji konference. NAJVEČJE JASLICE v Evropi je zadnji božič postavila francoska župnija Challans: kar 200 kvadratnih metrov so obsegale. Šest mesecev so jih delali prostovoljci vseh poklicev: mizarjev, električarjev, slikarjev in dekoraterjev, pa seveda še kup pomagačev vseh vrst. Delo je želo obilico odobravanja in na božični dan se je pred jaslicami zvrstilo v teku petih ur nič manj kot 8000 gledalcev. Nekateri so prišli celo zelo od daleč. Marsikdo bo zamrmral: Kaj niso imeli drugega dela? — Tako se izgovarja vsak, ki sam ne bi ničesar več storil zastonj in za dobro stvar. Kolikim so te jaslice napravile veselje! In prav tega današnjemu svetu tako manjka . . . V KRAŠKI JAMI v okolici dalmatinske vasi Marina blizu Trogira so jamarji odkrili — “fantastično le-po” so rekli — podzemsko cerkev s sedmimi oltarji-Strokovnjaki sodijo, da so kraj poznali že prvi kristjani v času, ko je bila Dalmacija še rimska provinca. Služil jim je za skrivališče v preganjanjih in obenem seveda za bogoslužje. Lončarski izdelki iz 7. in 8. stoletja ter stenske slike neznaih mojstrov iz 13. in 14. stoletja pričajo, da j« bil kraj poznan tudi v kasnejšem času. Prava uganka je> da je ta podzemska cerkev potem za tako dolgo dobo izginila v pozabo ter bila zdaj slučajno ponovno odkrita. KOTIČEK NAŠIH MALIH DRAGI OTROCI! Prav je, da jc enkrat tudi Geclong na vrsti. Slovenskemu dekletu na sliki jc ime JOAN BOLE. pa mi ji bomo rekli kar po domače IVANKA. Seveda je danes že malo večja kot pa je bila takrat, ko je fotograf naredil tole sliko. Boletova Ivanka je bila rojena 1954 v Geclongu, kamor so sc naselili starši po prihodu v Avstralijo. Doma sta pa oba iz Sloven-t. . skega Primorja, oče iz sta V'n^a pr' Post°ini' župnija Hrenovice. Še dva bratca *a njo razveselila družino in naša Ivanka je obema a*ala dober zgled tako v šoli kakor doma. v 'anka jc hodila ves čas v katoliško šolo. Začela je C‘I Parku, nato pa v Sacred Heart, od koder se je odličnimi spričevali vpisala v Mercy Collcge, Pascoe .c’ z željo, da bi postala učiteljica. S pridnostjo je d . f e srcčno končala in 2. decembra lanskega leta Ha učiteljsko diplomo. Ta dan je bil lep ne samo J°> ampak tudi za mamo in ata. l' ki redno prihajajo in jih komaj čakam. So nam edina zveza z ostalimi rojaki širne Avstralije. Morda bi Vi vedeli ali pa kdo od bralcev, kje se nahaja BRUNO PERSEGATI. Njegov zadnji naslov je bli P.O. Box 431, MT. ISA, QLD. Mati ga zaman išče že štiri leta. Komur je kaj znano o njem, naj čimprej sporoči na uredništvo, ker mati že težko čaka odgovora od nas. Že vnaprej moja iskrena zahvala. In seveda MISLIM ter bralcem moje slovenske pozdrave! — Peter Kern. CANBERRA. A.C.T. — Canberrsko društvo ni številno po članstvu, je pa kar razgibano. Poleg družabnih večerov in skupine vnetih balincarjev se lahko ponašamo tudi s slovensko šolo. Pod vodstvom spretne učiteljice, gospe Angelce Mikuletič, so za Miklavževo celo že nastopili in se res izkazali. Zato jim je tudi Miklavž dosti prinesel. — Zdaj pa nam novi odbornik g. Stanko Ozimič pripravlja slovensko razstavo, ki naj bi jo odprli za veliko noč. Upajmo, da bo lep uspeh. Smo pa razgibani tudi “na znotraj", četudi vse izgle-da, da prihajajo tresljaji “od zunaj”. Nekatere menda strašno boli prav to, ker hoče biti društvo neodvisno. V decembrski številki sem poročal o našem novoizvoljenem odboru, ki pa je bil žal le muha enodnevnica: komaj je zaživel, že je moral spreči. Nepričakovano so nekateri člani zahtevali izredno skupščino, ki je bila sklicana za 20. januarja. Bila je precej burna, a končala se le ni povsem po želji tistih, ki so jo hoteli. Odbor nam je pa res razkopala. Le predsednik Leopold Bajt je bil ponovno izvoljen, ostale odbornike pa si je izbral takole: Ivan Urh, podpredsednik; Marija Osolnik, tajnik; Slavica Alispalič, podtajnik; Ivan Savle, blagajnik; Cvetko Falež Jr., podblagajnik. Odborniki so še: Stanko Ozimič, B.Sc., Bariča Koren, Joža Maček, Miša Pa-tafta, Marta Patafta, Tone Grlj, Vida Hlastec, Vinko Osolnik, Mirko Skerbic Jr. in Kocjan Kobal. Pokojni ZORKO KRESEVIC, o katerem poroča p. Valerijan na str. 69 Kar močno je zastopan tudi nežni spol, četudi s tem ni rečeno, da so moški vrgli puško v koruzo. Pa saj pra- vi pregovor, da ženska drži tri vogale pri hiši. Če se bo to obneslo tudi pri društvu, bomo tudi moški kar zadovoljni. Sicer ima pa vsak odbornik svoje delo, da mu ni dolgčas. Predsednik je tako zaposlen in ima toliko brig, da zadnji čas kar hujša: hlače že kar plešejo okrog njega . . . Zelo je odbor obremenil tudi g. Ozimiča: služb ima po vrstnem redu za cele litanije. Pa smo prepričani, da bo zmogel. No, upamo, da bo zdaj “na znotraj” vsaj za nekaj časa mir in odboru želim do naslednjega občnega zbora obilo sreče! — Joža Maček SURFERS PARADISE, QI.D. — V MISLIH sem brala o obletnici SDM. Res, le kam so šla ta leta! Pa se mi zdi kot včeraj, ko sem pomagala pri prvi zabavi v Melbournu. Pokojni p. Rudolf me je vprašal, če bi prišla na pomoč in rada sem se odzvala. Dvorana je bila polna slovenskih družin, fantov je bilo več. nas deklet pa bolj malo. Menda nas bi lahko na prste prešteli. No, smo bile pa zato me več vredne. Vsi smo bili veseli: mi, ki smo delali, in pa oni, ki so se zabavali. Menda sem bila v začetku prvo dekle v odboru. Ni bilo lahko težko delati ves dan v tovarni, zvečer pa se žrtvovati skupnosti na zabavi. Pa vendar smo vsi delali z dobro voljo. Še se rada spominjam Hartmanove dru- POŠTEN SAMSKI SLOVENEC, s stalnim dobrim zasluškom in lastnim domom v Melbournu, želi spoznati pošteno samsko Slovenko v starosti od 30 do 38 let. Samo resne ponudbe pošljite na uredništvo MISLI. Zaželjena je slika z opisom življenja. Tajnost zajamčena. žine, g. Adamiča, g. Floreninija ter g. Verbiča — ostala imena pa so mi v teku let ušla iz spomina . . . Potem sem se poročila in so prišle druge skrbi, pri društvu pa je našo družino “zastopal" brat Branko ter zlasti pomagal pri igrah. Pred dvema letoma se je naša družina izselila iz Melbourna ter zdaj živimo v kraju, ki ima menda najlepše vreme v celi Avstraliji. Imamo stanovanja, ki jih oddajamo za počitnice. Tu nas je že več slovenskih družin in prav lepo bi bilo, če bi prišla še kakšna. Če pa kdo želi priti na počitnice, je pa tudi dobrodošel. Seveda nam mora pisati za rezervacijo vsaj tri do štiri mesece predčasno, za božič in šolske počitnice pa sedem do osem mesecev. Znak, da je pri nas vedno mnogo obiskovalcev. Vseeno bi domače ljudi še raje sprejeli . Naš naslov je: St. Kilda Flats, 8 Markvvell Ave., Sur-fers Paradise. 4217. Qld. — Lepe pozdrave vsem! — Marija Trosič. VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA SLOVENIJA TRAVEL CENTRE Vam nudi tudi letos po izredno nizki ceni polet MELBOURNE — SYDNEY — LJUBLJANA z odhodom dne 29. maja ter vrnitvijo dne 26. avgusta LJUBLJANA — SYDNEY — MELBOURNE Rešujemo vse potovalne probleme za obisk domovine ali drugih delov sveta. L nami se norete pogovoriti v domačem jeziku glede raznih potovalnih informacij, glede razcrvacij. potnih listov in viz. Obrnite se na nas po telefonu, pismeno ali z osebnim obiskom naše pisarne. Radi in hitro Vam bomo ustregli. SLOVENIJA TRAVEL CENTRE Ivan Gregorich Čez dan (poleg I. Gregoricba): Ho urah: Paul Nikolich, Nada Nakova, Ivan Gregorich, 72 Smith Street, 1044 Doncaster Road, Collingvvood, 3066, Vic. East Doncaster, 3109, Vic. Tel. 419-1584 - 419-2163 Tel. 842-1755 Melbourne, vic. — Ko vidim, da se tako tru- d'Ie za čim popolnejšo MATICO MRTVIH, bi MISLIM rada sporočila, da je lani na obisku v domovini nenadoma umrla Angela BILOŠ r. Erman. Mož se je z otrokoma vrnil sam v Footscray, kjer je družina ži-vela. Pokojna je bila rojena 29. aprila 1939 v Šentjanžu na Dolenjskem in je bila v Avstraliji precej let. Veliko Je trpela, ker so ji popustili živci. Tudi doma ji niso mogli pomagati: prav ta bolezen je bila kriva njene Prezgodnje smrti dne 3. junija 1974 v Ljubljani. Če pokojnico kdo bralcev pozna, naj zanjo zmoli kako zdravamarijo. Lepe pozdrave! — N.N. Hvala za sporočilo! Tudi meni je bila pokojna Angela Poznana in jo bom rad vključil v sv. maše. R.I.P. — Ur. SEYMOUR, VIC. — Sporočiti moram žalostno vest, ^a je na dan sv. Štefana (26. decembra 1974) nenadoma Preminul naš ljubljeni starejši sin STANISLAV VLA-IMlR. Rojen je bil 18. decembra 1937 v Celju. Sku-PaJ z nami je leta 1954 dospel v Avstralijo in v Sey-ni°ur smo dospeli 4. avgusta istega leta. Sin zapušča tri niale otročiče in mlado ženo, hudo rano pa je njegova Nenadna smrt zadala tudi meni, očetu, sestri in bratu, ežko jo bomo preboleli in dolgo bo vzelo, spomin na ra§ega sina pa bo ostal vse življenje svež v naših srcih. Pokojnega sina priporočava v molitev. — Žajujoča n‘ea in Franc Nahtigal. Ob nenadni izgubi tudi od uredništva iskreno sožalje. "Valjujem se Vam za sporočilo, ki pa je žal prišlo Prepozno za januarsko številko. — Urednik . Rešitev januarske besedne uganke: Ana; 2. Kajn; 3. oko; 4. mnogo; 5. oktober; Mrgolenje; 7. žlobudrati: 8. ekcem; 9. naiven; 10. ok-et> II. zvezek; 12 mapa; 13. elektrika; 14. roj; 15. Jao meni! Prva in tretja črka v besedi, če jih bereš od zgoraj "avzdoI, ti dajo moder družinski pregovor: AKO MOŽ *EK'0 ZMERJA, JO OTROCI TEPEJO. ^ u§anko so pravilno rešili: Karla Twrdy, Jože Grilj, an Denša, Darinka Kajžer (brez pripisa zahvale, da 'zžrebana, kakor pri zadnji križanki!), Hedviga Stan-v°v'č, s. Silvestra, Mihela Turk, Angela Vadnjal, s. Pa-^d’ Lidija Čušin, s. Marija, Emilija Šerek, Marija '^ak, Vinko Jager in Ivanka Krempl, zžrebana je bila — kdo bi si mislil, zdaj je pa brez _ Prej zahvale dosegla nagrado! — Darinka Kajžer. PO Vrnitvi v SYDNEY javljam slovenskim roja- KOjii j •ur ' zoPc* sprejemam v delo arhitekturne in arma-. c načrte, statične izračune in analize. Naročila spremim na stanovanjski naslov FLAT 15/22-24 EDEN REET, ARNCLIFFE, 2205, N.S.W., ali pa na WA-f , BOard -telefon 20648 Ext. 6185. Lahko pa kli-b!p tudi “PERFECTA DRAFTING SERVICE”, Mr. - tonditsis, 30A Richardson Street, FAIRFIELD, kot^' telefon 728-6061. Tu navedite moje ime nc p renco» da bo Mr. Conditsis vedel, da želite me-c' Priporoča se Ing. IVAN ŽIGON ROJAKI V SYDNEYU! ■ ■ Kadar potrebujete kakovostni pouk za vožnjo I osebnega avtomobila ali tovornjaka, se z zaupanjem obrnite na našo j Y ADR AN AVTO-ŠOLO I Lastnik Franc Čuček Vam je vedno na razpolago. • Pokličite ga telefonsko na številki 624-5538. | 20 PREMIER ST., TOONGABBIE, N.S.VV. Sjdnevčani ! Za izdelavo kvalitetnega pohištva po naročilu: kuhinje, spalnice, dnevne sobe, pisarne, trgovine itd. se obrnite na naša rojaka Bruna Bolko in Stanka Slokar. lastnika podjetja: P R I M O R I E PTY. LTD. 320 Marion St., Bankstown, N.S.W. Telefon 709-4989 Vprašajte za “quote”! KDO BI VEDEL POVEDATI? Ime ANTONA CVEKA (rojen 1943 v Celju) sem objavil v lanski junijski številki. Po sinu povprašuje mama, ker sc že od leta 1966 ni oglasil. Svoj čas je živel v Kew in bil zaposlen v Kew Cottages. Zdaj sem zvedel, da si je pri sprejemu državljanstva privzel priimek JOHNSON. Bi kdo vedel kaj o njem, da vsaj sporočimo materi, da sin še živi? ŠTEFAN DRASKOVIČ, rojen v Nedelici v Prekmurju, se je zadnjikrat oglasil iz hostela Matraville, S>dney. Po njem sprašujejo oče in sestri iz domovine. Oče je slabega zdravja in zelo lepo prosi, da bi mu sin pisal. Če kdo ve kaj o Štefanu, naj sporoči na uredništvo MISLI, ali pa na naslov Jože Kučko, 14 Kambala Cr., WEST FAIRFIELD. 2165. N.S.VV. (Telefon: 604-6618). V imenu domačih že zdaj iskrena hvala za uslugo. BRUNO PERSEGATT se že štiri leta ni oglasil svoji materi, ki je zanj v skrbeh. Njegov zadnji naslov je bil: P.O. Box 431, MT. ISA, QLD. MISLI bodo rade volje posredovale sporočilo Petru Kernu, ki je v pismeni zvezi z mamo izgubljenega. * “Spet nova obleka!” se jezi mož na ženo. “Saj sem bila že prava Eva: ničesar nisem imela obleči . ..” se izgovarja žena. Moža pa: “Zdaj se pa še na Evo sklicuješ! Eva ni v raju nosila lepih oblek samo zato, ker ni imela prijateljic, da bi jih ji bile zavidale!” VELIKONOČNA UGANKA (Ihanka Žabkar) STE ZAVAROVANI ZA SLUČAJ BOLEZNI? Za ZDRAVNIŠKO in BOLNIŠKO ZAVAROVANJE (Medical and Hospital Benefits) in po želji tudi za ŽIVLJENJSKO (Life Insurance) Vam je na razpolago HIBERNIAN SOCIET Y Družba je registrirana pod Friendly Societies Act of Victoria kot podporna katoliška organizacija, ki ne išče dobička. Je od oblasti priznana po National Health Act in morejo člani prejeti tudi vse vladne dodatke (Commonwealth Government Hospital and Medical Subsidies). V Melbournu morete izpolniti prijavnico in plačevati tromesečne obroke v slovenski duhovniški pisarni. Tudi v Sydneyu Vam more dati vse informacije slovenski duhovnik. 299 La Trobe Street, MELBOURNE, Vic. 3000 Tel. 67-7345 —------------— —----- vdreti ----------------------— moško ime -------------------- blizu nas živi --------------------- — — — — lepo oblečen —-------------— — sadež --------------- ni hiše brez njega — — — — — vodstvo države —---------------------- ena celin —-------------— — — di\ja žival ------------------- gledam za izgubljenim ------------------------------- vrvi delajo iz nje — —------------— —-------- okrasiti — — — — — — — mamilo —--------------------— — skelet — — — — — — — siten, kisel — — — — — — kovina ---------------—--------------------žensko ime ------------------------------- denarnica — — — — — — — — — — izobraženec —-------------— — — marljiva živalca Če vstaviš pravilne besede, ti bodo prve črke v vsaki besedi, brane od zgoraj navzdol, dale začetek voščila. V kateri vrsti črk se voščilo nadaljuje, pa sam iztuhtaj! Nagradno žrebanje bo 5. aprila. Obilo sreče! Se želite naučiti voziti avto? ŠOFERSKI POUK Vam z veseljem nudi “FRANK'S AVTO ŠOLA” 32 THE BOULEVARD, FAIRFIELD WEST, 2X65 NAW. TELEFON: 72-1583 SYDNEYČANI! Kadar imate krstitke, svadbo, obletnice, družinsk praznik... in potrebujete godbo, se obrnite na “5ERNEKOV KVARTET” Dogovorite se s Štefanom: Tel: 521 2671. 17. LJUBLJANSKEGA “PAVLIHA”: £ “V Jugoslaviji je pol milijona hektarjev neobde- ; lane plodne zemlje, živila pa uvažamo.” — “Seveda, saj neobdelana zemlja vendar ne rodi.” 0 “Tovariši, ta sestanek, na katerem bi moral po- j vedati neka svoja opažanja, odlagam, ker mi še niso napisali referata.” 0 Ali imajo res tudi ljudje varovalno barvo, tako kot živali? — Ja, ja, toliko barve imajo, da še nas far-bajo. — Res, nekateri so celo božična drevesca okra- . sili samo z rdečimi lučkami. 0 Obtoženec pred sodiščem: “Prosim, če mi lahko štejete za olajševalno okolnost, da sem imel pred poneverbo nekaj lepih govorov o samoupravljanju in socialistični morali . . .” 0 Samoupravljanje je v mojem delovnem okolju pridobilo novo kvaliteto: še bolj moram molčati. 0 Kadarkoli nam obetajo lepši jutri, se vselej spomnim na tisti lepi slovenski pregovor, ki pravi, da je en “danes” boljši kot dva “jutri”. £ Ali je prav, da bodo učitelji zadnji, ki jih bodo vprašali, kaj menijo o celodnevnem pouku? — Ne vem> ali je prav, vem pa, da učitelji niso edini, ki jih nihč® ničesar ne vpraša. % Sivi lasje so lahko tudi posledica pogostega pranja možganov. • Za občutek enakopravnosti so premalo samo teoretične možnosti. ♦ Več ljudi več ve le tam, kjer se sme kaj reči. ♦ Kdor živi v oblakih, upa, da se vremena ne bodo zJasnila. # Naj le vsakdo soodloča, toda vsaka sprememba v naSem predlogu je nemogoča. ® Pisatelji in govorniki uporabljajo besede, le da mo-raj0 Kti pisatelji obvezno pismeni. TEL. 47-2363 TEL. 47-2363 STANISLAV FRANK 74 Rosewater Terrace, OTTOWAY, S.A., 5013 LICENSED LAND AGENT: °*reduje pri nakupu in prodaji zemljiSč is hfl. dARILNE POŠILJKE v Jugoslavijo posreduj redno in po zmerni coni. ERVICE ZA LISTINE: napravi vam razne dokumente, pooblastila, testamente itd. *°JAKI! S polnim zaupanjem se obračajte na nas v teh zadevah! TEL. 47-2363 TEL. 47-2363 Fantek pride k zobozdravniku in vpraša sestro: “Ali gospod doktor danes dela?” “Ne, fantek, danes je na kliniki”, mu prijazno pove. On pa: “Kateri dan pa Se ne bo delal?” “Ali se res Janez in Micka na skrivnem sestajata?” “Res, saj o tem že ves svet govori”. TISKARNA POLYPRINT PTY. LTD. 7a RAILWAY PLAČE, RICHMOND, VIC. 3121 TEL. 42-7417 se priporoča melbournskim Slovencem in slovenskim podjetjem za razna večja ali manjša tiskarska dela DR. J. KOCE 3 BEATRICE STREET, KEW, VIC. 3101 TELEFON: 86-8076 1. Obrnite se na nas, če hočete imeti res pravilne prevode spričeval, delavskih knjižic In sploh vseh dokumentov. 2. Ravnajte se po načelu “svoji k svojim”, kot to delajo drugi narodi. Zato naročajte važne karte vseh vrst (za letala, ladje itd.) pri nas, saj pri nas ne stane vozna karta niti cent več kot drugje. Sploh se obračajte z zaupanjem na nas po nasvete v kakršni koli zadevi. Naše izkustvo, ki smo ga nabrali tekom več kot 20 let v Avstraliji, Vam bo prišlo prav. 3. Darilne pošiljke (pakete) izvršujemo hitro in solidno. Če želite, vam pošljemo cenik. Zastopnik za NJS.W. Mr. R. OLIP 65 MONCUR ST, VVOOLLAHRA, NAW. Tel. 32-4M6 Zastopnik za Qneensland Mr. J. PRIMOŽIČ 39 DICKENSON ST, CARINA, QLD., 4152 TURISTIČNA AGENCIJA PRIDITE OSEBNO, TELEFONIRAJTE ALI PUlTEt Theodore Travel Service P7L 66 Oxford St., (Darlinghurst), Sydney, 2010. 33-4385 Tel.: 33-4155, A.H. 32-4806 33-5995 mi smo uradni zastopniki letalskih in pomorskih družb • pri nas dobite najcenejše možne vozne karte Bavite se izključno z opolnomočeno in registrirano agencijo, katera objavlja veliki Q za V uradu: RATKO OLIP * * * BLACKTOVVN 6 Campbell St., Tel. 622-7336, A.H. 32-4806. PODRUŽNICE: SYDNEY 269 Elizabeth St., Tel. 61-3153, 26-1621, A.H. 32-4806 446 High St., Tel. (047) 31-3588, A.H. 32-4806 PENRITH VAŠA PRVA TURISTIČNA AGENCIJA Vam more nuditi odlične ugodnosti in najniije cene za vse vrste potovanj, za skupinska potovanja pa Se posebne popuste. Ml urejamo tudi dnevna potovanja v Slovenijo ali katere koli dele sveta! POSLUŽUJTE SE VASE POTNIŠKE AGENCIJE PUT1IIM 72 Smith Street, COLLINGWOOD, Melbourne POSLUJEMO VSAK DAN, TUDI OB SOBOTAH, OD 9. — 1. URE. TELEFONI: 419-1584, 419-2163 — Po urah: 44-6733, 842-1755 V uradu: P. Nikolich. Nada Nakova, M. Nikolich in I. Gregorich