Poštnina plačana v gotovini.
82.	V Ljubljani, dne 5. avgusta 1922.	Letnik IV
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
pokrajinske uprave n Slovenijo.
Vsebina: Izpremembe v osebju. — Uredbe osrednje vlade: Razpis glede potrdil o izvoru blaga pri uvozu. Pravilnik o delovanju bakterioloških postaj. Odločba o zavarovanju valut v dinarjih. Postopek pri zavarovanju valut v dinarjih. — Naredba pokrajinskega namestnika za Slovenijo o določitvi in najmanjši dopustni meri ribam Naredba pokrajinske uprave za Slovenijo, s katero se mestni občini ljubljanski dovoljuje, najeti posojilo 2,000.000 K za zgradbo mestnega pogrebnega zavoda. — Razglasi osrednje vlade: Razglas o uradniških pokojninah. Razglas o nabavi dečjega, ženskega in moškega perila, posteljnine in bolniških plaščev iz amerikana za skladišče ministrstva za narodno zdravje. Razglas o nabavi postelj in nočnih omaric za skladišče ministrstva za narodno zdravje. — Razglasi pokrajinske uprave za Slovenijo: Razglas o vidiranju potnih listov avstrijskih državljanov. Razglas o izpremembi v občinskem gerentstvu v Velikih Polanah. Razpust društev. — Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo: Tedenski izkaz o prenosnih boleznih na ozemlju pokrajinske uprave za Slovenijo. — Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani: Razglas o taksi na lovske karte. Razglas glede prošenj za povračilo taks. Razglas o ukinitvi nadzorništva državne užitnine v Ljubljani. Razglas o taksi za točenje pijač pod milim nebom. — Razglasi ministrstva za trgovino in industrijo, oddelka v Ljubljani: Razpis učiteljske službe na državni dvorazredni trgovski šoli v Mariboru. — Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave.
Izprememtie v osebju.
Dr. Bogumil Senekovič jo bil z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 10. julija 1922. imenovan za dvornega svetnika ad personam v ▼. činovnom razredu v staležu političnih koncept-
nih uradnikov za Slovenijo.	„	,, ..
Iv. Hribar s. r.
Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo pravne praktikante dr ja. Viktorja Breznika, Karla Turka, drja. Janka Drnovška, Silve-rija P a k i ž a, Antona Lovšin a in Miroslava R e b n 1 o za avskultante.
Kami K i 5 e r , sodni kanclist v Kostanjevici, je z, dnem 31. julija 1922. stalno upokojen, Martin Gr n bič, sodni sluga okrajnega sodišča v Brežicah, in Matevž Vrtovec, jetniški paznik pri deželnem sodišču v Ljubljani, pa sta z dnem 31. av-tfusta 1922. na lastno prošnjo trajno upokojena.
Dr. Rogina s. r.
Uredbe osrednje vlade.
255
Razpis št. 188.
Potrdila o Izvor« blaga pri uvoz«.
1.
1.	) Minimalne postavke splošne carinske tarife •e smejo uporabljati samo na blago iz pogodbenih
držav.
Za dokaz, da je blago iz pogodbenih držav, služi Potrdilo o izvoru blaga.
V potrdilu o izvoru blaga se mora označiti: kakšnega izvora jo dotično blago, število, oblika, znak 'o številka tovorkov; nečista ali čista teža blaga.
2.	) Carinarnico sprejemajo za polnoveljavna ona Potrdila o izvoru blaga, ki jih izdajajo s potrebnimi Izdatki:
*) trgovske zbornice, pristojne za kraj, odkoder se blago pošilja ali kjer se jo izdelalo; h) industrijske zbornice, pristojne za kraj, kjer se je blago izdelalo;
®) trgovska društva, ki opravljajo javnopravno posle trgovskih zbornic, kolikor je tem pod a) pri-v Miana pristojnost;
c)	inozemske carinarnice, pri katerih je blago prijavljeno za izvoz;
df sodna, politična (policijska) ali občinska obla-ctva, pristojna za kraj, odkoder se blago pošilja sli kjer se je izdelalo.
*■) Glede blaga, ki prehaja v primorskih sivetov-11 Oznani h lukah pogodbenih držav, kakršne *° marseillska, havrska, anverska, hamburška, trža-s'm, solunska in druge, tranzitno bodisi carinska hanzitna skladišča, bodisi javna založišča ali entre-Poto, bodisi naposled svobodna pristanišča dotičnih nk, priznavajo carinarnice za polnoveljavna ona po-'dila o izvoru blaga, ki jih izdajajo s potrebnimi
Podatki:
a)	carinarnice v dotični luki;
b)	uprave, javnih založišč, odnosno entrepotov, v j dotični luki;
c)	trgovske zbornice v dotični luki, samo da mora taka potrdila overiti katerokoli oblastvo, navedeno pori a), b) in č);
č) nadzorna oblastva svobodnih pristanišč, ki kontrolirajo promet z blagom v svobodnem pristanišču' (kakor n. jir. v hamburški svobodni luki Fmihafenamt dec Deputation ftir Handel, Schiff-fahrt und Gewerbe).
II.
1.) Namesto potrdila o izvoru blaga se smejo
sprejemati:
a)	originalne izvozne deklaracije inozemskih carinarnic, pri katerih je bilo blago prijavljeno za izvoz;
b)	računi o vrednosti blaga, ki morajo biti overovljeni po kateremkoli oblastvu, čigar potrdila o izvoru blaga so priznana za polnoveljavna, toda tudi v tem primeru mora račun označevati število, obliko, znak, številko in nečisto težo v sakega tovorka ali vseh skupaj, ako so enakovrstnega vklada, istih in zaporednih številk; v potrdilu dotičnega oblastva pa mora biti označeno, kakšnega izvora je dotično blago;
c)	za pošiljke, ki so prevažajo s pošto, carinske deklaracije, ki spremljajo poštno spremnico, ako pa teh ni, po pošti overovljen prepis dotično spremnice.
Ako jo na poštni spremnici ali carinski deklaraciji, ki ji jo priložena, pritisnjen žig «transit, tranfilto, Durchfuhr* ali nalepljen listek s temi označbami, pomeni to, da dotična pošiljka ne izvira iz one države, odkoder prihaja, nego da jo je samo tranzitirala.
Za poštne pošiljke, ki niso avstrijskega izvora, a prihajajo iz Avstrije, je na poštnih sprem ničtih nalepljen listek z napisom «Sendung mit Begleit-sehein» in udarjen žig (B. A. R. N™), pošiljka sama pa je opremljena z avstrijsko carinsko plombo.
V teh primerih, najsi sta poštna spremnica in carinska deklaracija iz pogodbene države, vendarle dotična pošiljka ni izvora te, nego drugo države ter se ji na podstavi teh podatkov ne priznava pogojeno postopanje.
Toda četudi se takim pošiljkam ne priznava pogojeno postopanje, vendarle njih podatki še ne dokazujejo, da blago res tudi ni iz one ali druge pogodbeno države; zaradi tega morajo carinski uradniki, ki imajo opravila s takimi pošiljkami, označiti na hrbtu poštne spremnice ali njene carinske deklaracije, da mora lastnik predložiti predpisano potrdilo o izvoru blaga za dotično pošiljko, ki je prej niti no vzamejo v delo.
Na podstavi označbe carinskih uradnikov sme zahtevati pošta od lastnika potrdilo o izvoru blaga in ko ga dobi, pošiljko naknadno ocariniti ali pa jo sme tudi takoj ocariniti, ako pristavi pod označbo carinskih uradnikov s svojim podpisom in žigom izjavo, da -se pošiljka ocarini po maksimalnih postavkah splošne carinske tarife.
Take pošiljke se ocarinjajo po maksimalnih postavkah splošno carinske tarife tudi, če dobi pošta, zahtevajo od lastnika potrdilo o izvoru
blaga, odgovor, da tega potrdila nima, najsi je v njem lastnik izjavil, da je pošiljka iz pogodbene države, in je imenoval to državo, č) Za prtljažne potniške nove stvari v vrednosti do vštetih 2000 dinarjev sprejemajo carinarnice originalno prtljažne priznanice ali pa prepise prtjaž-nih priznanic, overovljene po železnici, odnosno po ladijski agenturi.
d)	Za blago, ki prihaja na brezparnih ladjah v naše primorske luke, sprejemajo carinarnice ladijske manifeste, overovljene po inozemski carinarnici, kateri se je ladja prijavila zato, da ji' zapustila teritorialno vode, odnosno državo.
V overilu inozemske carinarnice mora biti vedno označeno, da je blago, našteto v manifestu, proizvod države, kateri pripada overjajoča carinarnica, ali pa da je iz svobodnega prometa te i Iržave.
e)	Za blago, ki prihaja s parniki v tuje svptovmo-znano primorske luke, ladijski tovorni listi, s katerimi se pošilja blago v dotično luko, ali njih prepisi, overovljeni po naših konzulih, tudi častnih.
2.) Na nove stvari v ročni prtljagi potnikov v vrednosti do vštetih 500 dinarjev uporabljajo carinarnice minimalno postavko, če prihajajo potniki iz sosednjih pogodbenih držav.
m.
1.	) Potrdila o izvoru blaga In ostale listine, ki nadomeščajo ta potrdila, prilagata revizor in carinik unikatu deklaracijo, označevaje na unikatu deklaracije, da sta priložila potrdila o izvoru blaga; to oba tudi podpišeta.
2.	) Ako se vrši po enem potrdilu o izvoni blaga več ekspedicij ob istem času, se priloži originalno potrdilo eni izmed deklaracij, ostalim pa se prilože prepisi, overovljeni i>o carinarnici. Na ostalih deklaracijah, katerim so priloženi prepisi, mora biti označena številka deklaracije, kateri je priložen original potrdila o izvoru blaga.
3.	) Ako se vrši po enem izpričevala O izvoru blaga več ekspedicij, a ne ob istem času, se priloži original prvi deklaraciji, poznejšim pa se iiriloži. s pozivom na številko prve deklaracije, prepis, overovljen po carinarnici.
4.	) Angažirani uradniki obremenjuje po deklaracijah, katerim so priloženi prepisi, originalno potrdilo o izvoru s številko dotične deklaracije, s številom tovorkov, ocarinjenih po njej, in z njih nečisto težo ter to tudi podpišejo.
5.	) Ako so mora blago po enem potrdilu o izvoru blaga ocariniti pri dveh ali več raznih carinarnicah ali pri raznih odsekih, odnosno oddelkih, ene in iste carinarnice, izda carinarnica ali odsek, odnosno oddelek, prepise.
Izdani prepisi se obremenjajo, kolikor je blago ocarinjeno, originali pa se obremenjajo s številko izdanega prepisa.
Manifest brezparne ladje, katerega je treba px? kazati carinarnici zaradi overitve, čim ladja prispe, obdrži carinarnica, ako se mora pri njej blago iztovoriti ali popolnoma ali le deloma.
Ako se po manifestu breziiarno ladje ves njen tovor no iztovori pri carinarnici, Ii kateri je brez-parna ladja prispela najprej, sestavi poveljnik ladje za ostanek blaga nov manifest, ki ga irmlloži prod
odhodom carinarnici v overitev. V overila mora carinarnica na podstavi originalnega manifesta in sklicevaje se na njegovo številko označiti iste podatke, ki jih navaja overilo inozemske carinarnice.
Tako postopajo tudi carinarnice, pri katerih se ne iztovori vos tovor, označen v manifestu, potrjenem po naših carinarnicah.
Potrjevaje manifest, prečrtajo naše carinarnice v izvodu, ki ostane pri njih, dotično blago, za katero so potrdile manifest, sklicevaje se na številko manifesta.
IV.
1.	) Potrdilo o izvoru blaga se mora predložiti z uvozno deklaracijo ob istem času kakor uvozna deklaracija.
2.	) Za blago, ki se ekspedira na založišča, ni treba predlagati potrdila o izvoru blaga; carinske davščine, ki se morajo pri ekspediciji v zasebno za-ložišče garantirati, jki se izračunavajo po maksimalnih postavkah splošne carinske tarife.
3.	) Ako pa se za blago, oglašeno za založišče, predloži tudi potrdilo o izvoru blaga, ga prilože uradniki unikatu, kakor bi se vršila uvozna ekspedicija.
4.	) Ako se predloži za blago, ekspedirano v za-
ložišče, za katero se je predložilo potrdilo o izvoru blaga in so je priložilo unikatu založiščne deklaracije, uvozna deklaracija, se mora na njej označiti: »Potrdilo o izvoru blaga je pri založiščni deklaraciji št.........»
5.	) Uradniki, ki se jim odkaže uvozna deklaracija, razbremene potrdila o izvoru, priložena založiščni deklaraciji, kakor je to rečeno v točki lil. pod 4.), na unikatu uvozne deklaracije pa označijo: »Potrdilo o izvoru blaga št....» ter to tudi podpišejo.
6.	) Ladijske manifeste brezparnih ladij prilaga uradnik, ki sprejema v carinarnici deklaracije, unikatu one deklaracije, ki se predloži prva za izvesten del prevzetega tovora, bodisi tudi založiščna; to označijo pismeno in podpišejo na unikatu deklaracijo razen onega uradnika tudi angažirani uradniki.
Ako se.mora blago po enem manifestu brezparne ladje ocariniti pri dveh ali več raznih carinarnicah ali pri raznih odsekih ali oddelkih ene in iste carinarnice, se postopa, kakor je rečeno v točki 111 pod 5.).
V.
1.	) Potrdila o izvoru veljajo pri carinarnicah, ako niso minuli več nego 4 meseci od dne njih izdaje do dne, ko pride blago v kraljevino, če je blago iz evropskih držav; če pa je blago iz neevropskih držav, veljajo, ako ni minulo več nego 6 mesecev od dne njih izdaje do dne, ko pride blago v kraljevino.
2.	) Potrdila o izvoru blaga, ki so v čem ne bi ujemala z blagom glede oblike, znaka in številke tovorkov ali se ne bi ujemala z dejansko nečisto težo blaga, se smejo sprejemati za polnoveljaven dokaz o izvoru blaga, ako se ugotovi, da se drugače po ostalih podatkih takšno potrdilo nanaša na dotično blago in da torej zaradi te neskladnosti ni dvomiti o izvoru blaga. Tstotako se smejo sprejemati za polnoveljaven dokaz o izvoru blaga tudi overovljeni računi, ki nimajo podatkov iz točke l.b) oddelka
II.,	ako so kvalitativno in kvantitativno ujemajo z blagom.
Odredbe, da st* sprejemajo taka potrdila o izvoru blaga in računi, izdajajo upravniki carinarnic ali glavni revizorji, ki jih odrede upravniki za to službo, in sicer vedno pismeno na potrdilu, odnosno računu.
3.	) Treba ni, da bi se glasilo potrdilo o izvoru blaga na lastnika blaga, odnosno na predložitclja deklaracije.
4.	) Prevodi potrdil o izvoru blaga so ne zahtevajo, ako so izdana v kateremkoli slovanskem jeziku, potem v romunskem, francoskem, angleškem, italijanskem in nemškem jeziku.
Potrdila, izdana v ostalih, neomenjenih jezikih, morajo biti prevedena na katerikoli izmed jezikov, za katero se ne zahteva prevod.
Prevodi morajo biti overovljeni po naših ali tujih diplomatskih, konzularnih, sodnih ali policijskih (političnih) oblastvih.
Ako so potrdila izdana v dveh jezikih, izmed njiju v enem, za katerega se ne zahteva prevod, ne smejo carinarnico zahtevati prevoda iz jezika, za katerega hi bil drugače potreben.
Ce stojita besedili tako napisanih potrdil drugo pod drugim ali če sta na foliju ter sta na eni strani izpolnjeni v enem, na drugi strani pa v. drugem jeziku, zadošča en podpis in pečat oblastva, ki je izdalo potrdilo, toda v tem drugem primeru na oni strani, ki je izpolnjena v jeziku, za katerega se n c
zahteva prevod, najsi bi bila stran v jeziku, za katerega jo treba prevoda, istotako opremljena s pečatom in podpisom.
5.	) Najpogosteje izdaja potrdila na foliju solunska trgovska zbornica, in sicer izpolnjena v grškem in francoskem jeziku.
V teh potrdilih za blago, kupljeno v solunskem svobodnem prometu, mora biti v francoskem besedilu označeno: «ni ar c h a n d i s e achetče au marchč libre» ili: »sur plačo libre»; ako pa so označena brez besede »libre*, se potrdila no smatrajo za polnoveljavna.
6.	) Potrdila solunske trgovske zbornice za blago, kupljeno v solunskih tranzitnih skladiščih, morajo biti overovljena v zmislu točke 3. pod c) oddelka I. tega razpisa. Potrdilom, ki sc omenjajo v (očki 3. pod c) oddelka L, ni treba, da bi imela tudi one podatke, ki jih navaja potrdilo; nego zadosti je, ako je v znak overitve postavljeno n. pr. v francoščini: »včrifič, certifič, vise*, v italijanščini: »visto* ali podobni izrazi v teh in drugih tujih jezikih, ter je to opremljeno s podpisom in pečatom overjajočega oblastva.
VI.
1.	) Naša trgovska zbornica v Solunu sme izdajati potrdila o izvoru blaga za vse blago, kupljeno v njenem okolišu, bodisi da je to blago iz svobodnega prometa, bodisi iz solunskih cntrepotov ali tranzitnih skladišč; tudi sme overjati potrdila za takšno blago solunske trgovske zbornice, carinarnice pa sprejemajo za polnoveljavna ena in druga;
2.	) za blago, ki izvira iz ene* ali druge pogodbene države ter leži v tranzitnih skladiščili druge pogodbeno države, smejo izdajati potrdila o izvoru blaga trgovske zbornice dotične države, iz katere blago izvira in ki so na ozemlju pogodbene države, kjer so tranzitna skladišča (n. [ir. za blago češkoslovaškega izvora, ki leži v dunajskih tranzitnih skladiščih, sme izdati potrdilo o izvoru blaga češkoslovaška trgovska zbornica na Dunaju) In carinarnica sprejema taka potrdila kot polnoveljavna.
VII.
1.	) Potrdila o izvoru blaga se smejo izpolnjevati samo na onega izmed teh načinov: s tinto, s kemijskim svinčnikom, z indigom in s pisalnim strojem.
Podpisi smejo biti napisani na katerikoli teli načinov, tudi s faksimilom, razen s pisalnim strojem, brez ozira na to. na kateri način je potrdilo izpolnjeno.
Potrdilo je tudi pravilno, ako jo poleg napisanega podpisa ime podpisnikovo postavljeno s pisalnim strojeni ali s tiskom.
2.	) Številka in oblika morata biti navedeni v ]x>-trdilu za vso blago, ki prihaja vloženo v zunanje priznane ali nepriznano zavoje. Za nevloženo blago: kamen, h«, zidno in strešno opeko, premog itd. pa se ti podatki v potrdilu o izvoru niti ne morejo zahtevati, ker jih takšno blago ne moro imeti; tu zadošča označba: ena partija, on vagon, ena vlačil-uica i. sl.; za izvestno blago, ki prihaja nevloženo, v kosih, mora biti označeno število kosov, ne pa tudi oblika.
Znak in številka tovorka morata biti označena v potrdilu o izvoru blaga, ako ju blago resnično ima; ne more pa ju imeti samo vloženo blago in ižvestno nevloženo blago v kosih.
Namesto teže blaga so sme označiti v potrdilu o izvoru blaga njegova prostornina v kubičnih metrih, ako se ocarinja po kubičnih metrih. Ako pa se oča-rinja izvestno blago po teži in po kubičnih metrih, a jo v potrdilu označena samo njegova kubična prostornina, dočim so zahteva ocarinitev po teži, se sprejme potrdilo o izvoru blaga za pravilno, toda angažirani uradniki so morajo ob pregledu uveriti ne samo o točnosti teže, ampak tudi o točnosti kubične prostornine. Ako se s pregledom ugotovi, da jo kubična prostornina večja, no smejo uradniki ustrezni teži presežka kubične prostornine priznati pravice do pogojenega postopanja, ampak jo morajo ocariniti po maksimalnih postavkah.
To konstatacijo izvrše uradniki z zapisnikom, po katerem carinarnice odločijo, da je deklaracijo pretaksirati.
Pri blagu, ki so ocarinja po kosu, ni treba, da bi bila v potrdilu o izvoru blaga označena tudi njegova teža.
3.) Za pravilna se sprejemajo tudi ona potrdila, v katerih ni navedena teža, nego jo namesto nje označeno: »Teža po tovornem listu* ali potreben izraz v nemščini in drugih jezikih. V teh primerih polagajo carinarnice poleg potrdila o izvoru blaga deklaracijam tudi tovorne liste, njih overovljene prepise ali dotične prenosne listine.
VIII.
1.	) Carinarnice v primorskih lukah vodijo posebne knjige o prejetih in izdanih manifestih po priloženih obrazcih št. 1 in 2. Knjigo o prejetili manifestih obremenjajo carinarnico s številko prve deklaracije, kateri je manifest priložen.
2.	) Ta razpis ne velja za blago, o katerem se dokaže z železniškimi ali ladijskimi tovornimi listi, da se je oddalo na vožnjo, proden je bil razglašen ta razpis, dosledno pa tudi ne za ono blago, ki jo pred razglasitvijo tega razpisa dospelo v našo državo.
3.	) Potrdila o izvoru blaga, ki so v roku svojo veljavnosti priložena deklaraciji, po katerih pa ni ocarinjeno vse blago, ne veljajo za ostanek neocarinjenega blaga po preteku določenega roka štirih, odnosno šestih mesecev, seveda ako ne gre za blago iz predhodne točke.
4.	) Vsa pojasnila tega razpisa, tako načelna kakor tudi v posameznih konkretnih primerih, daje generalna direkcija carin, ki jo pooblaščam, da sme izdajati polnoveljavne odloke o sprejemu tudi drugih tukaj neomenjenih listin namesto potrdil o izvoru kakor tu li odrejati sprejem potrdil, ki bi jih carinarnice iz kakršnihkoli razlogov odklonile, dočim prodložitelj ne pristane na plačilo maksimalnih postavk.
Ker je v takih primerih za pravilen odlok potrebno, da blago ni vzeto iz carinarnice, se naknadne vloge, ko je blago že odpravljeno iz carinami***, ne vpoštevajo.
Ležnina pa se v takih primerih pobira vedno, najsi jo izšel odlok generalne direkcije carin v prilog prosilcu, ker to niso ne carinskokazemski ne carinskotarifni spori.
#
Na podstavi člena 273. carinskega zakona in p** zaslišanju carinskega sveta odrejam carinarnicam, da morajo postopati po tem razpisu. Obrazca št. 1. in 2. k razpisu št. 130/22.* pa je uporabljati »e nadalje.
V Beogradu, dne 10. julija 1022.:
C hr. 43.918.	... . f
Minister za hnance:
dr. K. Kumanudi s. r.
256.
Na podstavi uredbo o ustroju ministrstva za na rodno zdravje in zakona o ustanavljanju posebnib sanitetnih naprav za preiskovanje in pobijanje nalezljivih bolezni z dne 25. novembra 1921. predpisujem hi-le	^	, ,
Pravilnik
o delovanju bakterioloških postaj."*
Člen 1.
Bakteriološke postaje so posebne napravo, ki služijo za preiskovanj:; in pobijanje nalezljivih bolezni. Bakteriološke postaje so stalne in premične.
Stalne bakteriološke postaje imajo svoj stalni sedež z označenim okolišem dela in pristojnosti; premične so dodeljene stalnim ter so namenjeno posebnim opravilom na licu mesta v krajinah, kjer s« pojavljajo epidemije v večjem obsegu. Premično postajo se smejo ustanoviti vselej, kadar to zahtevajo posebne epidemijske razmero oh potrebi posebnega preiskovanja.
Člen 2.
Bakteriološke postaje so v strokovnem oziru samostalne, v administrativnem pa so podrejene oblastnim sanitetnim upravam, odnosno zdravstvenim odsekom. Premične '.Kistajc so v vsakem oziru podre jem* stalni postaji, kateri so dodeljene.
Člen 3.
Stalnim bakteriološkim postajam je naloga:
a)	da po priznanih znanstvenih metodah preiskujejo nalezljive bolezni svojega okoliša po lastni iniciativi;
b)	da preiskujejo na zahtevo državnih in občinskih, sanitetnih in veterinarskih oblastev> nalezljive bolezni ter oddajajo mnenje o epidemijskih vprašanjih;
c)	da izvršujejo preiskave na licu mesta, kadarkoli se pokaže potreba, ali pa na zahtevo sanitetnih oblastev;
č) da preiskujejo hrano in pijačo, kolikor se nanaša na razširjanje nalezljivih bolezni;
* Uradni list pod št. 227.
** Priobčen v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 161, izdanih dne 24eff* julija 1922. (Prilog XXVI. — 1922.)
i) da preizkušajo točnost in pravilno delovanje desinfekcijskih aparatov po bakterioloških metodah, po iniciativi, toda najmanj enkrat na leto, ali na zahtevo ministrstva ali sanitetnih uprav;
e)	da preizkušajo točnost pri napravljanju zdravil v lekarnah, za katera zahtevajo, da morajo biti sterilna;
f)	da pomagajo oblastvom, oddajaje strokovno mnenje o pobijanju epidemij in endemij;
g)	da vzdržujejo zvezo s stalnimi bakteriološkimi postajami v znanstvenem in epidemiološkem oziru;
h)	da izdelujejo cepiva in da zalagajo s serumi in cepivi sanitetno naprave in uprave poverjenega okoliša.
Stalna bakteriološka postaja v....................
Ministrstvu za narodno zdravje se pošilja poročilo o delovanju za mesec
v Beogradu
Šef:
Obrazec št. 1.	« v	n...
-------------- Mesečno poročilo
stalne bakteriološke postaje v....................za mesec
Člen 4.
Strokovne osebe na postajah se nameščajo po •dredbah zakona o ustanavljanju posebnih sanitetnih naprav za preiskovanje in pobijanje epidemij.
Pomožno osebje postavlja šef v mejah odobrenega kredita.
V disciplinarnem oziru je postajni šef podrejen ministrstvu za narodno zdravje; področno in strokovno osebje je podrejeno oblastni sanitetni upravi, pomožno nestrokovno osebje pa potstajnemu šefu.
Člen 5.
Kadarkoli se odredi ustanovitev postaje, so od-rcdi tudi okoliš njenega poslovanja.
Člen 6.
Postajni šef mora o pravem času pošiljati oblastni sanitetni upravi, odnosno zdravstvenemu od-•eku zahtevo kredita, v kateri morajo biti označene: 1.) osebne in 2.) materialne potrebščine; pri tem je vedno označiti leto proračuna in dotično partijo in pozicijo. Najkesneje do 10. dno vsakega meseca mora postajni šef poslati neposredno ministrstvu poročilo o delovanju v minulem mesecu, in sicer po obrazcu pod št. 1.
0 delovanju postajo mora šef voditi dnevnik [K> obrazcu pod št. 2.
Na koncu vsakega leta pošlje postaja neposredno ministrstvu poročilo za vso leto z obrazložitvijo, pripombami in predlogi o preiskovanju in pobijanju •pidemij in endemij poverjenega okoliša.
0 i>otrašiiom materialu in o inventarju se vodijo knjige po odredbah zakona o državnem računo-vodstvu.
Člen 7.
1. Mikroskopski pregledi.
Kaj te jo pregledalo in glede česa
število primerov
2. Bakteriološki pregledi.
Kaj se je pregledalo in glede česa	"f"	—	+	—	+	—	+	—	+ -	+	—	+			—	+	—	+	—	+F		+	—	+	—	+	
Število primerov																											
3. Serološki pregledi.
Kaj se je pregledalo in glede česa								+i-	+!-				+1-										+|-			
	+ —	+	—	+	—	+	—				+	—			+!-		+—		+	—	+	—				
Število primerov 1 1							j																			
4. Ostali pregledi.
i			 Kaj se je pregledalo in glede česa	+	—	+1-	Al-i-H-				+1-		+	-			+|-		+		+	-1+		—	+		+!-	
Število primerov																									
Postajni šef mora paziti tudi na znanstveno dobro ime postaje ter odrejati vse, da so ne vrše na postaji samo najnavadnojše diagnostične preiskave. Zaradi temeljitega preiskovanja epidemij v državi mora pripravljati kulture posameznih bakterij, kolikor kažejo posebne lastnosti, ter jih čuvati.
Člen 8.
Na stalnih bakterioloških postajah mora biti vedno dovolj sterilnih posod za prejemanje in po-kiljanjo epidemijskoga materiala. Take posode mo-►ajo postajo pošiljati na zahtevo sanitetnih uprav.
Člen 9.
Bakteriološke postaje morajo opravljati ;ire-i-skavo tudi na zahtevo zasebnih strank. Ta dela so Plačujejo po taksi, ki jo odobri ministrstvo za narodno zdravje, in sicer na predlog postajnega šefa. Takso se vpisujejo ob prejemu v dnevnik. Polovica *aks pripada onemu, ki opravlja preiskave, polovica Vj<oh taks pa se izroči koncem vsakega meseca pri-“^jni finančni upravi.
Člen 10.
1.) Ali je imela postaja obhode, kje in v kakšen namen ?
|	5.)
toriju ?
6. Wassermannova reakcija.
	iiii	i i I	i i	+	±	—
	1 1	i	1 1			
						
7. Izolirane tvarine.
! Kakšna vrsta	Koliko	Pripombo o bioloških in seroloških lastnostih
		1
Kakšni nedostatki se pojavljajo v labora-
Sanitetno uprave srezov in okrožij morajo poleg sedaj predpisanih poročil pošiljati tudi pristojni ^ktoriološki postaji ]>o en izvod poročila o gibanju Zložljivih bolezni. Postajni šef pregleda to poročilo ® epidemiološkega stališča ter zahteva, čo je treba, Z sanitetnih uprav pojasnila, ki mu jih morajo da-^ takoj. V mesečnih poročilih o delovanju postaje treba vedno navajati, kaj vse je bilo ukrenjeno Bo prijavah o nalezljivih boleznih.
2.) Kakšne uspehe in epidemiološke opazbe je imela ?
ti.) Kaj je treba storiti, da se ti nedostatki odpravijo ?
3.) Ali in komu so se predlagale odredbe in kaj se je zgodilo potem?
7.) Ostala pojasnila, predlogi delovanju.
in
opazbe
pri
Člen 11.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se raz-v «Službenih Novinah*.
▼ Beogradu, dne 26. januarja 1922.;
Minister za narodno zdravje:
Ar. K aram eh *iedo vic fr. r.
4.) Kakšne epidemiološke posle je opravljala postaja (izsledovanje klicenoš, preiskovanje epidemijo itd.).
(Ta poročila pošiljajo stalne postaje neposredno ministrstvu za narodno zdravje do 10. dne vsakega meseca.)
Obrazec št. 2.
Dnevnik o delovanju
stalne bakteriološke postaje v..................za mesec
I 1	Datum	Ime in priimek	Kraj, stanovanje in poklic	Leto sta- rosti	Kliniška diagnoza	Važnejšo epidemiološke in simptomatične pripombe o bolniku	Kaj je bilo poslano v pregled	Glede česa se je zahteval pregled	Kaj se je opravilo; katere metode	Bakteriološka ali serološka diagnoza	Kdo je poslal material v pregled	Pri pomba
												r
Okoliši bakterioloških postaj.
(Ćlen 1. pravilnika.)
1.	) Bakteriološka postaja v Beogradu (Proto[ Mateje ulica 4). — Okrožja: beograjsko, smederevsko, kragujevško, rudniško, moravsko, požarevško; od Banata: srezi pančevski, kovinski, vrški in belo-crkvenski; od Srema,; kotor zemunski in mesto Zemun.
2.	) Bakteriološka postaja v Šabcu. — Okrožji: podrinsko, valjevsko; od Srema: kotari nunski, mi-troviški, mesto Mitroviča.
3.	) Bakteriološka postaja v S k o p 1 j u. — Okrožja: skopsko, kosovsko, prizrensko, totovsko, bregalniško, tikveško, zvečansko, kumanovsko.
4.	) Bakteriološka [»ostaja v B i t o 1 j u (v okrožni bolnici). — Okrožji: bitoljsko, ohridsko.
5.	) Bakteriološka postaja v Nišu (Pasteurjev zavod). — Okrožja: niško, pirotsko, vranjsko, to-pliŠko, čačansko, kruševško, užiško.
6.	) Bakteriološka postaja v Zaječaru (v okrožni bolnici, začasno v vojaškem laboratoriju). — Okrožji: krajinsko, timoško.
7.	) Bakteriološka postaja v Novem Sadu (v državni bolnici). — Županije: Bačka, Banat razen okoliša, ki spada pod beograjsko postajo; od Srema: kotar Stara Pazova, mesto Sremski Karlovci, kotar Ilok, mesto Petrovaradin in kotar Irig.
257.
Odločba o zavarovanju valut v dinarjih.*
MinistrskemTi svetu.
Spričo močnega padca nemške in avstrijske valute preti našim izvoznikom, Id izvažajo večji del naših deželnih pridelkov v te državi, velika nevarnost, da jih ne zadenejo občutljive izgube, ker morajo zavarovati valuto v avstrijskih kronah in nemških markah, najsi se tam jako rado opravlja nakupovanje naših proizvodov v dinarjih.
Po veljavnih predpisih o zavarovanju valut ni treba, da bi se vršilo zavarovanje za izvoz, ako predlože trgovci potrdilo, (bi so kupili dinarje od Narodne banke.
Zato so usojam prositi ministrski svet, naj izvoli usvojiti, <la se sme zavarovanje valute po členu 16. pravilnika o reguliranju prometa z devizami — valutami — vršiti tudi v dinarjih.
V Beogradu, dna 26. julija 1922.;
T br. 11.967.	4	...
Minister za finance:
dr. K. Kumanudi s. r.
*
Ministrski svet je v današnji seji usvojil predlog gospoda ministra za finance ter ga pooblašča, da sme izdati potrobim navodila za njegovo izvrševanje.
258.
Postopek pri zavarovanju valut v dinarjih.*
Na podstavi odločbe ministrskega sveta I br.
11.967 z dne 26. julija odrejam ta-lo postopek pri zavarovanju valut v dinarjih:
Za zavarovanje valut v dinarjih smejo služiti:
1.	) vse dinarske terjatve inozemskih firm na dan 31. julija t. L;
2.	) vsi dinarji nabavljeni pri Narodni banki, in dinarji, nabavljeni pri domačih zavodih, ki so pooblaščeni za poslovanje z devizami in valutami, za njim odstopljene tuje devize v državi.
* Razglašena v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca® št. 167, izdanih dne 31. julija 1922.
Ob plačilu teh čekov in nalogov mora izvoznik obvestiti banko, da je ta ček ali nalog od izvoza, in tako izpričati zavarovanje v dinarjih.
Banke, ki honorirajo te čeke, pa morajo vsak teden obvestiti generalni inspektorat, kateremu izvozniku in koliko so izplačale in kdo je izdal ta ček ali nalog.
Izvozniki, ki so dali zavarovanje v dinarjih, smejo to zavarovanje izpričevati tudi z zdravo valuto.
Vsi denarni zavodi morajo koncem vsakega meseca poročati generalnemu inspektoratu o stanju dinarskih terjatev inozemskih firm, označevaje samo list v knjigi tekočega računa in kraj dotične inozemske firmo kakor tudi znesek njih terjatve.
V Beogradu, dno 26. julija 1922.;
I br. 11.968.	.
Minister za fiiumce:
dr. K. Kumanudi s. r.
8.	) Bakteriološka postaja v Osijeku (v ustanovni bolnici). — Županija virovitiška, deli Baranje, kotari vinkovški, vukovarski, županjski in šidskj; od Bosne: kotari Brčko, Bijelina in Gradačac.
9.	) Bakteriološka postaja v Zagrebu (sedanji bakteriološki zavod v Kačičevi ulici št. 9). — Županije: zagrebška, varaždinska z Medjimurjem, mo-druško-reška, bjelovarsko-križevska, požeška, ličko-krbavska; od Bosne: kotari banjeluški, bosensko-gradišlu, bosenskodubiški, Bos. Novi, okrožje Bihać.
10.	) Bakteriološka postaja v Ljubljani (pri prosekturi državne bolnice). — Slovenija.
11.	) Bakteriološka postaja v Splitu. — Dalmacija do Neretve.
12.	) Bakteriološka postaja vDubrovniku. — Dalmacija pod Neretvo.
13.	) Bakteriološka postaja v Sarajevu (sedanji serobakteriološki zavod v državni bolnici). — Bosna in Hercegovina razen dolov pod 8.) in 9.).
14.	) Bakteriološka postaja na Cetinju. — Cma gora, sreza belopoljski in beranski.
15.	) Bakteriološka postaja v Novem Pazar-j u. — Okrožja: metohijsko, pl e val j« ko, prijepoljsko, raško, srez studeniški do sela Ušća.
Ad 1.) Vsi denarni zavodi, [ri katerih imajo inozemske firme svoje terjatve v dinarjih, morajo predložiti generalnemu inspektoratu točno stanje teh terjatev na dan 31. julija t. 1.
Denarni zavodi, ki prenesejo dinarsko terjatev (katera se nikakor ne sme izvoziti iz države) z enega inozemskega računa na drugega, smejo izvršiti ta prenos samo, ako je v pismu točno označeno, da je nastala ta terjatev pred dnem 31. julija t. 1.
Na koncu vsakega meseca je predložiti generalnemu inspektoratu stanje vseli dinarskih terjatev inozemskih firm z dno 31. julija t. 1. z vzporednim pregledom minulega meseca.
Terjatve, ki so nastale v času od dne 31. julija t. 1. do dne te objave, se morajo prijaviti generalnemu inspektoratu s posebnim dopisom, v katerem je označiti, kako so nastale.
Ad 2.) Vsi pooblaščeni zavodi v državi, ki kupijo od inozemske firme tujo devizo za dinarje, morajo o tem istega dne obvestiti genleralni inšpektorat ter to devizo najkesneje v 5 dneh prodati na borzi, o čemer morajo tudi poslati obvestilo generalnemu inspektoratu.
Ako zavodi to devize nle morejo prodati zato, ker ni kupcev, smejo ali celo devizo ali pa samo en njen del arbitrirati po Narodni banki ali [»o zavodu, pooblaščenem za arbitražo, in tako dobljeno devizo prodati na borzi. Zavodi s pravico do arbitražo morajo istotako v tem roku prodati dobljeno devizo ali pa ustrezno vrednost drugih deviz, dobljenih po arbitraži.
Prenos takih dinarjev z enega računa na drugega je dovoljen, ako se označi v spremnem dopisu, da so ti dinarji od deviz, prodanih v državi.
Pooblaščeni zavodi, pri katerih bi izvozniki izvršili zavarovanje v dinarjih, morajo o tem kakor doslej obveščati pristojni odbor pri Narodni banki.
Izvozniki, ki so dali zavarovanje v dinarjih, morajo takoj |K) izvozni prodaji, najkasneje pa v tri-mesečnem roku, določenem v členu 16. pravilnika, izplačati dano zavarovanje valute ter naznaniti ge nemirnemu inspektoratu:
a)	katera inozemska banka je izdala ček ali nalog za izplačilo v dinarjih, s katerim se izpričuje zavarovanje v dinarjih;
b)	na katero domačo banko je ček ali nalog izdan;
c)	za koliko vsoto.
Uredbe pokrajinske uprave za Slovenijo.
259.
Naredba pokrajinskega namestnika za Slovenijo
o določitvi in najmanjši dopustni meri ribam.
Na podstavi §§ 54. in 64. kranjskega ribarskega zakona z dno 18. avgusta 1888., drž. zak. št. 16 is leta 1890., odnosno §§ 1. in 14. zakona z dne 2. septembra 1882., štaj. dež. zak. št. 11 iz leta
1883.,	in §§ 1. in 12. zakona z dne 2. marca 1882., kor. dež. zak. št. 17, se odreja po zaslišanju kranjskega ribarskoga odbora in strokovnih društev tole:
Člen 1.
V	spodaj označeni dobi se zaradi drstenja ne smejo niti loviti niti prodajati niti kupovati te-]« ribo:
1.	) sadeč (salnio hooho) vobče od dne 1. marca do dne 31. maja; v Krki od dne 15. februarja do dne 31. maja;
2.	) vsa postrvja plemena, ki sc drste pozimi od dne 1. oktobra do dne 15. marca;
3.	) lipan (thyinallus vu Iga ris) od dne 1. marca do dne 30. aprila;
4.	) šarena postrv (trntta iridea) od dne 1. marca do dne 30. aprila;
5.	) kečiga (acipenser Ruthenus) od dne 1. aprila do dne 30. junija;
6.	) plemeniti raki, jelševci: samec od dne 1. novembra do dno 31. januarja, samica, vse leto.
Dan, ko se prepoved prične, in dan, ko se prepoved konča, se vračunava v varstveno dobo.
Člen 2.
Ribo, ki nimajo spodaj označene predpisane mere, so ne smejo niti loviti niti prodajati niti kupovati. Predpisana mera znaša: za sulca 70 cm, za potočno postrv 24 cin, za lipana 30 cm, za šareno postrv 24 cm, za jezersko postrv 30 cm, za podlest 30 cm,	,
za platnico 30 cm, za mreno 30 cm, za soma 50 cm, za kečigo 30 cm, za ščuko 30 cm,
za plemenitega raka (jelševca) 12 cm.
Ribe se merijo z vso glavo do konca repne plavuti. raki pa od osti na čelu do konca reji«..
Člen 3.
Pokrajinska uprava sme na prošnjo ribarskega upravičenca po zaslišanju ribarskega okrajnega ul' liora ali strokovnega društva dovoliti za posamezno revirje ali njih dele lov sulca iz[»od mere, označeno v členu 2. Ta izjema velja, za manjše vodo, kjer so postrvi in lipani v pretežni večini.
V	vodah, kjer običajno ne zrastejo postrvi mnog0 preko 20 cm, lipani pa ne mnogo preko 25 cm, sm0 pokrajinska uprava na prošnjo ribarskega upravi' čenča po zaslišanju riliarskega okrajnega odbora ali strokovnega društva znižati predpisano mero zapestna do 20 cm, za lipane pa do 25 cm.
Člen 4.
Ta naredba velja ki območje pokrajinske uprave *a Slovenijo. Z njo se ukinjajo določila člena 11. in VII. naredbe bivšega deželnega predsednika '/a Kranjsko z dne 9. junija 1890., dež. zak. št. 17, ^len L, II. in VI. naredbe namestnika za bivšo Štajersko z dno 9. junija 1883., dež. zak. št. 12, § 8., naredbe bivše koroško deželne vlade z dne 22. novembra 1882., dež. zak. št. 18, in § 1. naredbe bivše koroške deželne vlade z dne 3. februarja 1885., dež. *ak. št. 6, in dotičnih naknadnih odredb, kolikor nasprotujejo tej naredbi.
Člen 5.
Ta naredba zadobi veljavo z dnem, k o se razglasi v Uradnem listu.
V	Ljubljani, dne 19. julija 1922.
Pokrajinski namestnik: Iv. Hribar s. r.
260.
Naredba pokrajinske uprave za Slovenijo, 8 katero se mestni občini ljubljanski dovoljuje, Hajeti posojilo 2,000.000 K za zgradbo mestnega pogrebnega zavoda.
Na podstavi § 81. mestnega občinskega reda do-voljujem mestni občini ljubljanski, da si najame Posojilo 2,000.000 K (dveh milijonov kron) za sgradbo mestnega pogrebnega zavoda; to posojilo Pa se mora iz lastnih dohodkov zavoda obrestovati in v kratkem času amortizirati.
V	Ljubljani, dne 27. julija 1922.
Pokrajinska uprava za Slovenijo
OddeJek za notranje zadeve.
Pokrajinski namestnik: Iv. Hribar s. r.
Razglasi osrednje vlade.
Razglas o uradniških pokojninah.*
Glavna kontrola priobčuje vsem u[>okojenim uradnikom, ki jim do dne 10. julija t. 1. ni bila odrejena količina pokojnine:
Po členu 95. zakona o glavni kontroli, ki je “topil v veljavo dne 10. t. m., se določa uradnikova pravica do pokojnine kakor tudi količina te pokojnine z odločbo onega ministra, ki mu je ta uradnik Podrejen, odločba o tem pa se vroča glavni kontroli
I	overovljenim jn-opisom dokumentov, na katerih podstavi se jo odločba izdala.
Potemtakem je dosedanja pristojnost glavne kontrole za odrejanje ' količine pokojnin upokojenim uradnikom prestala ter prešla na gospode ministre.
Iz obče seje glavne kontrole v Beogradu,
dne 14. julija 1922.; št 11.056.
Razglas o nabavi dečjega, ženskega in Bloškega perila, posteljnine in bolniških plaščev iz amerikana za skladišče ministrstva za narodno zdravje. 995 3-3
Po odloku gospoda ministra za narodno zdravje
II	dne 14. julija 1922., Ap. br. 24.671, bo dne
2 5. avgusta 1 92 2.
enajstih v poslopju ministrstva za narodno zdrav-ofertalna licitacija ki nabavo: 1000 dcčjih in 2000 ‘Unskih srajc; 3000 [»arov moških srajc in spodnjih ^nč; 3000 prevlek za blazine; 3000 posteljnih rjuh; t000 bolniških plaščev — vseh iz amerikana.
Pogoji za to licitacijo se lahko vpogledajo vsak ,lan oh enajstih pri ministrstvu za narodno zdravje.
Ponudbo se bodo sprejemale pri ministrstvu iste-"a dne, ko bo licitacija, do desetih.
Kavcija za podanike našo kraljevine znaša 50.000 za inozemske pa 100.000 Din, če oferirajo celo-uPno količino, drugače [»a po zakonu o državnem J-nčiinovodstvu, ter se mora položiti pri kasi glavne nrzavne blagajne najkesneje do desetih onega dne, 0 ho licitacija.
pisarne ministrstva za narodno zdravje v Beogradu,
dne 15. julija 1922.; Ap. br. 24.671.
* Priobčen v <Službenih Kovinah kraljevine
i.,ha’ Hrvata i Slovenaca* št. 165. izdanih dno 28. ju-hja 1922.
Razglas o nabavi postelj in nočnih omaric za skladišče ministrstva za narodno zdravje.	994 3-3
Po odloku gospoda ministra za narodno zdravje z dne 16. julija 1922., Ap. br. 24.804, bo dne 4. septembra 192 2. ob enajstih v poslopju ministrstva za narodno zdravje ofertalna licitacija za nabavo 300 postelj in 300 nočnih omaric.
Pogoji za to licitacijo se lahko vpogledajo vsak dan ob enajstih pri ministrstvu za narodno zdravje.
Ponudbe se bodo sprejemale pri ministrstvu istega dne, ko bo licitacija, do desetih.
Kavcija za podanike naše kraljevine znaša 10.000 Din, za inozemske pa 20.000 Din, če oferirajo celokupno količino, drugače pa po zakonu o državnem računovodstvu, ter se mora položiti pri kasi glavno državne blagajno najkesneje do desetih onega dne, ko bo licitacija.
Iz pisarne ministrstva za narodno zdravje v Beogradu,
dne 16. julija 1922.; Ap. br. 24.804.
Razglasi pokrajinske uprave za Slovenijo.
Št. 27.378.
Razglas.
Ministrstvo za notranje zadeve je odredilo z razpisom z dno 13. julija 1922., D. Z. br. 9335, da je v zmislu reciprocitete zahtevati vobčo od avstrijskih državljanov za vidiranje potnih listov, dokler se ne odredi drugače, 50 (petdeset) dinarjev, od dijakov, uradnikov in delavcev pa 40 (deset) dinarjev. To velja za vizum za dohod in vrnitev. Samo za vrnitev, ako dotična stranka nima viza našega predstavništva za dohod in vrnitev, je plačati 10 (deset) dinarje v.
V	Ljubljani, dne 27. julija 1922.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za notranje zadeve.
Po naročilu pokrajinskega namestnika:
Kremenšek s. r.
Št. 28.056.
Razglas.
Namesto odstopivšega Štefana Hozjana je imenovan za občinskega gerenta v Velikih Polanah Štefan Perša, posestnik istotam št. 104.
Za njegovega namestnika je imenovan Ivan Zver, posestnik v Velikih Polanah št. 14, za pri-sednika v geremtskem sosvetu pa Ivan M e r t u k , posestnik istotam št. 49.
V	L j u b 1 j a n i, dne 28. julija 1922.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za notranje zadeve.
Po naročilu pokrajinskega namestnika: Kremenšek s. r.
Razpust društev.
Št. 27.707, z dne 25. julija 1922.
Podružnica Vič-Glinco deželnega in gospejnega društva »Rdečega križa», so' razpušča, ker že več let ne deluje in ker zaradi nezadostnega števila članov nima pogojev ki pravni obstoj.
Št. 27.706 in 27.709, z dne 27. julija 1922.
Društvi:
»Glasbeno društvo ,Velebit‘» v Ljubljani in »Kino* v Ljubljani
so razpuščata, ker že več let ne delujeta in ker zaradi nezadostnega števila članov nimata pogojev za pravni obstoj.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek ki notranje zadeve.
Po naročilu pokrajinskega namestnika: Tekavčič s. r.
Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo.
Št. 7548/22.
Tedenski izkaz o prenosnih boleznih na ozemlju pokrajinske uprave za Slovenijo.
(Od dne 9. do dne 15. julija 1922.)
Okraj	Ostalih	Na novo obolelih	Ozdravljenih	Umrlih	Ostalih v nadaljnji oskrbi
Trebušni tifus (Typhus			abdomiu alis).-		
Brežice		5		1		4
Celje okolica . . .	4		1		3
Kamnik		7	i	6		2
j Kranj		2	2	1		3
Ljubljana mesto. .	1		1		
Ljutomer		4		1		3
Maribor mesto . .	2		1		1 1
Slovenjgradec. . .		i			1 i
Murska Sobota . .		3			3
Griža (Dysenteria).					
Brežice			1			1 j
I Celje okolica . .	i				1
Krško			i			1 J
Ljubljana mesto. .	2		2		
Novo mesto . . .		6		i	5
Slovenjgradec. . .		1			1
Škrlati	n k a	(S c a r 1 a t i		n a).	
Brežice ....	16	2	9		9
Celje okolica . . .	4				i
Celje mesto . . .	1				1
Kamnik		3				3
Krško			i			1
Maribor okolica . .	7		i		6
Maribor mesto . .	5				5
Ptuj okolica , . .	7	i	5		3
Radovljica ....	3	3		i	5
Slovenjgradec. . .	•	2	•	•	2 !
Davica (Dipht			e r i a).		
Brežice		5		2 1 .		3 i
I Kamnik			i			1
[ Ljubljana mesto. .	3				3
1 Maribor okolica .	1				1 i
Maribor mesto .		2			2
Radovljica ....	i		i		i
! Slovenjgradec. . .	2	•	•		2 j
	Trahom.				
j Celje okolica . . .	1				1
Kranj		2		.		2 !
[ Maribor okolica . .	1				1
	Ošpice.				
Brežice			2	• 1 •		'2
1 Celje okolica . . .	i				1
1 Maribor okolica . .	1		. • 1 •		1 j
Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani,
dne 25. julija 1922.
Za sanitetnega šefa: dr. Mayer s. r.
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Št. R II 366/2 ex 1922.
Razglas o taksi na lovske karte.
Generalna direkcija posrednjih davkov je izdala z odlokom št. 1738 z dne 6. februarja 1922. in št. 6325 z dne 30. junija 1922. glede takse na lovske karte ta-le pojasnila, odnosno navodila:
S takso po tar. post. 101. a zakona o taksah in pristojbinah z dne 27. junija 1921. (Ur. 1. št. 259/1921.) je nadomeščena in odpravljena pristojbina, ki se je pobirala v kolkih po tar. post. 116., lit. a, avstrijskega pristojbi us koga zakona, ne pa tudi posebna taksa, ki se pobira v Sloveniji za lovski fond [»o veljavnih predpisih.
Pod l>os<xlo »Tujec* v predzadnjem odstavku (tar. post. 101. a je razumeti inozemca (podanika tujo države) brez ozira na to, ali biva stalno v naši državi ali ne.
Taksa po tar. |X)sL 101. a so plačuje letno, in sicer za čas od dno 1. avgusta do dne 31. julija vsakega leta.
Ker so bile v Sloveniji leta 1921. izdano vse lovske karte za koledarsko leto 1921. tor so bile ob pobiranju vseletne takso podaljšane do dne 31. julija 1922. in ker so bile nove lovsko karte istotako ob pobiranju vseletne takse izdane samo za dobo od dne 1. januarja do dno 31. jvdija 1922., je dovolila imenovana generalna direkcija, da se vračuni preplačana polovica v takso za lovske karto ta dobo od dne 1. avgusta 1922. do dne 31. julija 1923. ob nastopnih pogojih:
Kdor se izkaže z lovsko karto, veljavno do dno 81. julija 1922., na kateri je donesena popolna taksa po tar. post. 101. a, plača za lovsko karto za dobo 1922./1923. le polovično takso.
Zraven kolka na novi karti pa se mora {rristaviti, da se druga polovica takse vračunava iz preplačane takso na lovski karti, veljavni do dne 31. julija 1922.
Ce prosi kdo po členu 133. taksnega in pristoj-binskega pravilnika za povračilo polovične takse in •o mu povračilo dovoli, je treba povračilo in dotični odlok na lovski karti, veljavni do dne 31. julija 1922., zraven kolka zaznamenovati.
V tem primeru pa mora dotična stranka plačati ■a dobo 1922./1923. popolno letno takso.
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani,
dno 24. julija 1922.
Delegat: dr. Savnik s. r.
It. B II 1011 ex 1922.
Razglas glede prošenj za povračilo taks.
Po odredbi generalne direkcije posrednjih davkov z dne 6. julija 1922., št. 17.129, se mora v tpremnih poročilih, ki se predlagajo v zmislu točke
3.	člena 133. taksnega in pristojninskega pravilnika (Ur. 1. št. 268/1921.) o prošnjah za i>ovračilo taks generalni direkciji posrednjih davkov vselej pripomniti, da ni glede dotičnoga povračila do tega časa vložena nobena prošnja za povračilo, nego da je dotična prošnja prva.
Ako pa je bila v isti stvari vložena taka prošnja že prej, je seveda o tem in o njeni rešitvi poročati in eventualne dotične spise priklopiti spremnemu poročilu.
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani,
dne 25. julija 1922.
Delegat: dr. Savnik s. r.
Št. 3047/pr. ex 1922.
Razglas o ukmitvi nadzoraištva državne užitnine v Ljubljani.
Nadzorništvo državno užitnine v Ljubljani jo z dnem 31. julija 1922. ukinjeno. Vsi njegovi posli preidejo s tem dnem na finančni okrajni ravnateljstvi v Ljubljani in v Mariboru, odnosno na delega-•ijo ininstrstva financ.
Predsedstvo delegacije ministrstva financ v Ljubljani, dne 31. julija 1922.
Delegat: dr. Savnik s. r.
It. B II 1034 ex 1922.
Razglas o taksi za točenje pijač pod milim nebom.
Generalna dirtekcija posrednjih davkov je dala na vprašanje, kako jo umeti predpis tar. post. 64, taksne tarife (Ur. 1. št. 259/1921.): «Za pravico, <la se točijo pijače pod milim nebom (jto vrtovih, parkih i. sl-), se plačuje za vsakega i>ol leta 250 dinarjev,* to-le pojasnilo:
Sezona za točenje pijač po vrtovih, parkih itd. traja po že uvedenem običaju od dne 1. maja do dne 31. oktobra vsakega leta, torej pol leta.
Ako bi kdo točil pijačo na vrtu, v parku itd. »udi izvun to dobe (ker to dopuščajo klimatsko razmero dotičnoga kraja), mora plačati isto takso »udi za drugo polovico leta, ne glede na to, koliko dni pred dnem 1. maja ali izza dne 31. oktobra je •jn-avljal ta posel.
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani,
dine 31. julija 1922.
Delegat: dr. Šavmk s. r.
Razglasi oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Liubljani.
Št. 597/pr.	3—3
Razpis učiteljske službe.
Na državni dvorazredni trgovski šoli v Mariboru se razpisuje mesto učitelja komercialista. Natančnejši razpis glej v »Uradnem listu* 80.
Ministrstvo za trgovino in industrijo,
oddelek v Ljubljani, dne 18. julija 1922.
Dr. Marn s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
Št. 11.969/22.	1027 2—1
Natečaj.
Podpisani rudarski odsek sprejme za tehnično asistente proti poznejši stalni namestitvi:
2 absolventa srednje obrtne šole strojne stroke in 4 absolvente graditeljske stroke.
Prosilci s prakso od 1 do 3 let imajo prednost.
Instruirane prošnje naj se predlože do dne 2 0. avgusta 192 2.
Prošnji je treba priložiti: 1.) izpričevala o dovršenih študijah; 2.) izpričevala o praksi; 3.) krstni, odnosno rojstni list; 4.) domovnico; 5.) zdravniško izpričevalo; 6.) izpričevalo o moralnem in političnem vedenju.
Rudarski odsek ministrstva za šume in rudnike v Sarajevu,
dne 18. julija 1922.
C 11 321/22—1.	966
Oklic.
Zoper Marijo DOrflimgerjevo, Friderika, Ivana in Ferdinanda DOrflingerja, katerih bivališče je neznano, je podal pri kr. okrajnem sodišču v Celju dr. Josip Vrečico, odvetnik v Celju, tožbo zaradi priznanja zastaranja in izbrisa terjatev 237 gold. 825/io kr. pri vi. št. 132 katastralne občino spodnjehudinjske. Na podstavi tožbe se je določil narok za ustno sporno razpravo na dan 2 8. a v g u s t a 19 2 2. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 6.
V obrambo pravic vseh treh tožencev se postavlja za skrbnika Josip Pogačar, višji sodni oficial v p. v Celju.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek 11.,
dne 1. julija. 1922. j
Cb 32/22.	961
Oklic.
Marija Pl e j, posestnica v Oseku, je vložila zoper Matijo Rojsa, bivšega gostilničarja pri Sv. Antonu, sedaj neznanega bivališča, tožbo zaradi 390 K.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 1. septembra 1 922. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 10.
Ker je bivališče Matije Rojsa neznano, se mu postavlja za skrbnika Josip Štukelj, tajnik okrajno hranilnice pri Sv. Lenartu.
Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu,
dne 11. julija 1922.
P 65/22, P 66/22 in P 67/22.	962
Razglasitev preklica.
S sklepi podpisanega sodišča z dno 21. junija 1922., opr. št. L 6/22—6, L 7/22—6 in L 8/22—6, so bili Matevž Jug, posestnikov sin, Marija J u g, posestnikova hči, in Terezija Jug, posestnikova hči, vsi v SopoUih št. 76, zaradi slaboumnositi popolnoma preklicani.
Za skrbnika jim je postavljen Ivan Gabrijelčič, posestnik v Sopotah št. 51.
Okrajno sodišče v Kozjem, oddelek L,
dno fl. julija 1922.
| L 3/22/0.	1051
Razglasitev preklica.
S sklepom podpisanega sodišča z dno 29. julija
1922.,	opr. št. L 3/22/6, je bil Josip Mali, posestnik V Spodnjem Vetemem št. 4, zaradi zapravljivosti omejeno preklican.
Za pomočnika mu je postavljen Štefan Toporiš, posestnik v Spodnjem Vetemem št. 1.
Okrajno sodišče v Tržiču,
dne 29. julija 1922.
1012 A. Vpisi v trgovinski register.
I. Vpisale so se nastopno firme:
687.	Sedež: Kočevje.
Besedilo firme: «Textilana», komanditna družba za tovarniško izdelovanje sukna in suknenih izdelkov.
Oblika družbe: komanditna družba, ustanovljena s pogodbami z dno 27. avgusta in 22. septembra
1920.,	odnosno z dne 29. maja 1922., sklenjena na nedoločeno dobo.
Osebno zavezani družbeniki: Anton Kajfež, ve-letržec, Alojzij Loy, župan, in Josip Rdthel, trgovce — vsi v Kočevju.
K tej družbi je pristopil z denarno vlogo 180.000 K kot komanditist Karel Auersperg, veleposestnik v Kočevju, stanujoč na Soteski pri Straži.
Za zastopanje te družbo so upravičeni: Anton Kajfež, Alojzij Loy in Josip Rdthel.
Pravnovoljavni podpisi firme: Pod napisano, natisnjeno ali štampiljirano besedilo firme se podpisujeta svojeročno vselej po dva izmed navedenih treh družbenikov.
Vpisal se jo za prokurista družbo Oskar Kara-fiat, ravnatelj «Textilane» v Kočevju, ki so podpisuje pod besedilo firme tako, kakor je povedano v prejšnjem odstavku, toda s pristavkom: «ppa.», z enim izmed zgoraj, navedenih treh družbenikov.
Novo mesto, dne 20. julija 1922.
688.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Badiura & Co.
Obratni predmet: trgovina z lesom in lesnimi izdelki.
Družbena oblika: javna trgoviska družba izza dne 1. aprila 1922.
Družbeniki: Ciril Badiura, Rožna ulica št. IS, Josip Gruntar, Rožna ulica št. 8, in Ivan Benčina, Resljeva cesta št. 12 — vsi trgovci v Ljubljani.
Za zastopanje je upravičen vsak družbenik samostojno.
Podpis firme: Pod napisano ali natisnjeno besedilo firme postavlja eden izmed družbenikov svojeročno svoj podpis.
Ljubljana, dne 10. julija 1922.
689.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo finne: Čadež & Brcar.
Obratni predmet:	trgovina s potrebščinami za
mline in žage.
Družbena oblika: javna trgovska družba izza dno 26. maja 1922.
Družbenika: Avgust Čadež, Kolodvorska ulica št. 35, in Anton Brcar, Sv. Petra cesta št. 42 — oba v Ljubljani.
Za zastopanje sla upravičena oba družbenika, vsak samostojno.
Podpis firme: Pod napisano ali natisnjena besedilo firme podpisuje eden izmed družbenikov »voj« ime.
Ljubljana, dne 10. julija 1922.
690.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo finne: Siegel & drug, družba z o. »■! ali srbskohrvatsko (v latinici ali cirilici): Siegel & drug, družtvo s. o. j.
Obratni predmet: trgovina s tekstilnim blagom na debelo.
Družbena pogodba z dne 22. junija 1922. Diiuiba naj traja do dno 1. junija 1927.
Višina osnovne glavnice: 300.000 K, od katere je ena četrtina (75.000 K) v gotovini vplačana.
Poslovodji: Anton Umberger, trgovski sotrudnik v Ljubljani, Gledališka ulica št. 10, in Ernes* Siegel, trgovec na Dunaju L, Franz-Jasefskai 55.
Družbo zastopa vsak poslovodja samostojno.
Firmo podpisuje vsak poslovodja sam os to j> *4 tako, da postavlja pod njeno natisnjeno, štampiljk rano ali po komerkoli na[ri.sano besedilo svoj pod|^'
L j ubijana, dne 10. .julija 1982.
691.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: slovensko: «Sinta», splošna industrijska in trgovska družba z o. z.; srbskohrvatsko (v cirilici in latinici): «Sinta», občno industrijsko i trgovačko društvo s. o. j.; «CnHTa», ofenio CTpHjCKO II TprOBRHKO ^ipvinTBO c. o. j.; nemško: «Sinta», allgemeine Industrie- und Handelsgesell-scliaft m. b. H.; angleško: «Sinta», General Indu-strial and Commercial Company with Tdinitcd Responsibility; francosko: «Sinta», Socičte Indu-strielle et Commerciale Gčneral-: a responsabilitč limitče; italijansko: «Sinta», Societfi Generale Indu-striale e Conunerciale a garanzia limitata.
Obratni predmet: Družba izvršuje obči blagovni promet, sosebno uvaža in razpečava tehnično blago j v najširšem pomenu besede, izvaža in uvaža tehnične sirovini' iz Jugoslavije in v Jugoslavijo, trguje z drugim blagom sploh ter se udeležuje pri sličnih Podjetjih in onih podjetjih, ki jih je jemati v poštev kot odjemalce ali prodajalce za navedeno blago, nadalje zastoj«, tuzemska in inozemska trgovska in industrijska podjetja.
Družbena pogodba z dne 10. maja 1922., posl. št. 1076.
Osnovna glavnica znaša 750.000 K ter je povsem vplačana v gotovini.
Poslovodje: inž. Mohor Pirnat v Ljubljani kot vodilni i>oslovodja; Josip Pogačnik, posestnik v Podnartu; dr. Vekoslav Kisovec, ravnatelj Slavenske banke, d. d. v Zagrebu, podružnice v Ljubljani; dr. Herman Matheusche na Dunaju L. Schroyvogl-gasse 2.
Prokura se je podelila ravnatelju Tomu Vetterj i ' Ljubljani, Slomškova ulica št, 14.
Družbo zastopata po dva poslovodji kolektivno ali pa en poslovodja in en prokurist kolektivno. Firma se podpisuje tako, da postavljata j>od njeno po komerkoli natisnjeno, napisano ali štampiljirano baseriilo svoj podpis ali dva poslovodji ali pa en poslovodja in en prokurist, le-ta s pristavkom <p. ]>.» (por prodira).
Ljubljana, dne 5. julija 1922.
Firma se podpisuje tako, da podpisujeta pod njeno po komerkoli napisano, natisnjeno ali štampiljirano besedilo svoji imeni ali po dva poslovodji kolektivno ali pa en poslovodja in en prokurist, le-ta s pristavkom: p. p.
Postavljen je nadzorstveni svet iz štirih družbenikov, katerih imena so zapisana v sodnem aktu.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Oznanila družbe se izvršujejo s priporočenimi pismi.
Novo mesto, dne 15. julija 1922.
II. Vpisale so se izpremembe in
dodatki pri nastopnih firmah:
695.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme:	«Obnova», gradbena družba
z o. z.:
Kolektivna prokura se je podelila Prokopu Grasselliju, družbenemu pisarniškemu vodji v Ljubljani.
Ljubljana, dne 6. julija 1922.
696.	Sedež: Ljubljana,
Besedilo firme: Prva hrvatska štedionica v Zagrebu, podružnica Ljubljana:
V seji nj »ravnega sveta z dne 11. julija 1922. je bilo imenovano za podružnico v Ljubljani to-le uradništvo: Henrik Debevc, prvi upravitelj te j>o-družnice, kot ravnatelj podružnice; Karlo Prohaska, upravitelj te podružnice, kot prvi ravnateljev namestnik; Josip Suschinik, namestnik upravitelja te podružnice, kot drugi ravnateljev namestnik; Dragotin Hkornjak, namestnik upravitelja te podružnice; Ivan Hronek, pooblaščenec in šef oddelka te podružnice; Anton Rogelj, pooblaščenec in šef oddelka te podružnice.
Ljubljana, dne 21. julija 1922.
697.	Sedež: Rakek.
Besedilo firme: Levstek & Oblak.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom: Otvorila se je podružnica v Grahovem. Ljubljana, dne 6. julija 1922.
692.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: V Tratnik & Comp.
Obratni predmet: trgovina s špecerijskim, kolo inalnim in delikatesnim blagom.
Družbena oblika: javna trgovska družba izza dne 1. aprila 1922.
Družbenika: Viktor Tratnik, trgovec v Ljubljani, Breg št, 4, in Rafael Špindler, trgovec na Glin-cah št, 89.
Za zastopanje sla upravičena oba družbenika skupno.
Podpis firme: Pod besedilo firme podpisujeta skupno oba družbenika svoje ime.
Ljubljana, dne 10. julija 1922.
693.	Sedež: Ljubljana,
Besedilo firme: Stanko Žargi & Co., družba z o. z.
Obratni predmet: nabavljanje in prodajanje različnih predmetov, spadajočih v železniško in galanterijsko stroko.
Družbena pogodba z dne 3. maja 1922., sklenjena &a dobo do dne 30. junija 1927.
Višina osnovno glavnice: 50.000 K, ki je v gotovini vplačana.
Poslovodji: Stanko Žargi in Janko Homan, oba figovca v Ljubljani.
Družbo zastopa in jo podpisuje vsak poslovodja Posamezno tako, da [»ostavlja pod njeno natisnjeno Mi štampiljirano besedilo svojeročno svoje ime.
L j u b 1 ja na , dne 5. julija 1922.
694.	Sedež: Višnja gora.
Besedilo firme: Elektrarna Zagradec, družba z "nioje»»o zavezo.
Obratni predmet: okoriščanje vodnih sil Krke, Zgradba in vzdrževanje elektrarne, oddajanje električnega toka, električnega in gonilnega materiala, •'azsveiljave in gonilne sile.
Osnovna glavnica znaša S,500.000 K ter je v ''•'"‘sluh po 250.000 K popolnoma vplačana po štiri-llajstih družbenikih, navedenih v uradnem spisu.
Poslovodje so družbeniki Mihael Omahen, trgo-yec in posestnik v Višnji gori; Anton Rojc, trgovec t'1 posestnik v Št. Vidu; Henrik Lobe, trgovec in Posestnik v Zagradcu.
Osnovna glavnica 3,500.000 K je dana tem po-Povodjem na prosto razpolago.
Prokurist začasno šo ni postavljen.
Za zastopanje sta upravičena po dva poslovodji kolektivno, in sicer pri vseh poslih, ki družbo izpri-f‘u.K‘jo, obremenjujejo in zavezujejo.
10:3	3. Vpisi v zadružni register.
I. V |» i s a 1 a 9 e j e n a s t o p n a z a d ruga:
698.	Sedež: Spodnji Bitinj.
Besedilo firmo: Kmetijsko društvo Bitinj pri Kranju, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Zadruga
a)	razpečava in predeluje kmetijske pridelke in obrtne izdelke svojih članov;
b)	oskrbuje članom gospodarske in obrtne potrebščino vsake vrste;
c)	ustanavlja in vzdržuje zadružna skladišča;
č) nabavlja kmetijsko stroje ter jili posoja članom;
d)	pospešuje sploh kmetijsko gospodarstvo svojih članov; zato:
1.	) snuje naprave za povzdigo kmetijstva in domačega obrta svojih članov;
2.	) daje v gospodarskih zadevah članom nasvete;
3.	) prireja poučne gospodarske shode in razstava’ ter izdaja primerne knjige in tiskovine;
4.	) se po primerni poti pri zakonodajnih državnih in samoupravnih oblastvih poteza za kmetijstvu koristno zakone, naredbe in naprave;
5.	) deli članom javna priznanja, odlikovanja in darila za posebno hvalevredna prizadevanja in uspehe na polju kmetijstva in domačega kmotiške-ga obrta, ali pa si prizadeva, za člane izposlovati taka priznanja, odlikovanja in darila pri drugih pristojnih faktorjih.
Pravila z dne 24. aprila 1922.
Zadružni razglasi se nabijajo v urudovalnici. Načelništvo sestoji iz petih članov; člani prvega načelništva so: Matevž Dolenc v Spodnjem Bitinju št. 8 (načelnik); Matevž Šifrar v Srednjimi Bitinju št. 24 (načelnikov namestnik); Janez Kokalj v Spodnjem Bitinju št. 17, Jožef Porenta v Spodnjem Bitinju št. 13 in Jakob Rajgelj v Spodnjem Bitinju št, 16 (odborniki).
Zadrugo zastopa načelništvo.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta dva člana uač dništva,
Ljubljana, dno 10. julija 1922.
11. Vpisalo so s e . i z p r e m e m b e in J o »i at ki pri n a s t o p n i h z a d r u g a h :
699.	Škrloiomska zadruga v Dolskem, registrovana zadruga z. omejeno zavezo:
Izbrisal se je član načelništva Franc Jerina, vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva Josip Šimenc, posestnik v Podgori pri Dolskem št, 14. Ljubljana, dne 11. julija 1922.
700.	Spar- und Darlehenskassenverein, registrovana zadruga z neomejeno zavozo v Koprivniku:
Zadruga se je razpustila po likvidaciji. Likvidatorji so dosedanji člani načelništva. Firma ima pristavek: «v likvidaciji*.
Upniki so pozivljcjo, naj se zglaso pri zadrugi. Novo mesto, dne 6. julija 1922.
701.	«Dom in inir», registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani:
Izbrisali so se člani načelništva dr. Rihard Zupančič, dr. Maks Samec in inž. Ivan Vurnik, vpisal* pa se je to-le:
a)	izvolitev dosedanjega člana načelništva dr ja. Metoda Dolenca za načelnika;
b)	novoizvoljeni člani načelništva so: dr. Ivan Prijatelj, prodekan v Ljubljani, Dr. Valentin Zarnikova ulica št. 9 (podnačelnik); dr. Jovan Hadži, univerzitetni profesor v Ljubljani, Dr. Valentin-Zarnikova ulica št. 9; dr. Miroslav Kasal, univerzitetni profesor v Ljubljani, Ilil-šerjeva ulica št. 7, in dr. Stanko Lapajne, univerzitetni profesor v Ljubljani, Sv. Florijana ulica št, 8.
Ljubljana, dne 11. julija 1922.
702.	Mlekarska zadruga, registrovana zadruga z o. p. v Radomljah:
Izbrisal so je predstojnik zadruge Franc Kerne, vpisal 1« se je kot predstojnik zadruge Ivan Jerman. posestnik in gostilničar v Radomljah št. 13. Ljubi j a n a, dne 11. julija 1922.
703.	Hranilnica in posojilnica v Robu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Vpisal so jo novoizvoljeni član načelništva Janez Bavdek, posestnik v Osredku št, 3.
Novo mesto, dne 20. julija 1922.
704.	Hranilnica in posojilnica za Planino in Studeno v Planini, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Izbrisal se je član načelništva Jernej Beučan, vpisala pa sta se novoizvoljena člana načelništva Franc Težak, posestnik v Planini št. 151, in Ivan Klemenc v Jelovici št, 9.
Ljubljana, dne 11. julija 1922.
705.	Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v v Šmartnem pri Litiji, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Vpisala se je izprememba pravil, sklenjena na občnem zboru dne 5. junija 1922., in sicer se je dostavila k § 2. 10. točka, ki se glasi: »pospešuje med člani umno živinorejo in snujo v dosego tega namena v svojem okolišu posebne odseke.* Po iz-premenjenem besedilu prvega stavka § 16. razglaša zadruga odslej svoja oznanila v ljubljanskom »Domoljubu*.
Ljubljana, dne 11. julija 1922.
706.	Hranilnica in posojilnica v Tržiču na Gorenjskem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Izbrisal se je član načelništva Ignacij Meglič, vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva Alfred Aman, mizar v Tržiču.
Ljubljana, dne 11. julija 1922.
707.	Prva jugoslovanska čipkarska zadruga v Ži-reh, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisale so so članice načelništva Ivana Bačnar, Neža Malovrh, Marija Kavčič in Marija Istenič; vpisali pa so se Slavko Erznožnik v Dobračevi št, 25; Marija Potočnik v Dobračevi št. 8; Marijana Možina v Dobračevi št. 18 in Neža Demšar v Dobračevi št, 34.
Ljubljana, dne 11. julija 1922.
III.	Izbrisala se jo nastopna zadruga:
708.	Sedež: Ljubljana,
Besedilo firmo: Obrtno pomožno društvo, r. z. z o. z.
Obratni predmet: sprejemanje hranilnih vlog iu dovoljevanje kredita in posojil:
Vsled razdružitve.
L j u b 1 j a n a , dne 11. julija 1922.
Št. 8449.	Razpis stalnih učnih mest na meščanskih šolah.
Razpisujejo se v stalno namestitev ta-le učna mesta:
Tek. št.	Število Zavod	; razPj* sanih			1	 Učno mesto in skupine	Pristojni okrajni (mestni) j	Opomba šolski svet	
_		mest			j
1.	Celje: dekliška meščanska j 4 šola. 	L		Služba stalnega kateheta z učno dolžnostjo tudi na meščanski šoli, po ena služba za strokovne učiteljice za L, II. in III. skupino.	Mestni šolski svet v Celju.	Prednost imajo pri III. skupini učiteljice z iz- j pitom iz telovadbe, pri ^ I. skupini usposobljene 1 za srbohrvaščino. |
	Jesenice:		Po ena služba za L, 11. in III. sku-	Okrajni šolski svet	1
2.	deška in dekliška	6	pino za strokovne učitelje, isto za		
	meščanska šola.		strokovne učiteljice.	v Kaclovljlci.	J
3.	Dolnja Lendava: državna deška	3	Po ena služba za L, H. in III. skupino.	Okrajno glavarstvo (šolski oddelek)	
	meščanska šola.			v Murski Soboti.	
					Prednost imajo za L
4.	Krško: deška meščanska šola (koedukacija).	4	Po ena služba strokovnega učitelja za L in II. skupino, dve službi strokovnega učitelja za III. skupino.	Okrajni šolski svet v Krškem.	skupino usposobljen i za srbohrvaščino, za III. skupino usposobljeni za ; telovadbo na meščan-
					škili šolah.
			Ena služba strokovne učiteljice za I. skupino, dve službi strokovnih		t
5.	Ljubljana: L dekliška meščanska šola.	7	učiteljic za II. skupino, ena služba za 111. skupino, po ena služba z učno obveznostjo tudi na II. dekliški meščanski šoli: a) za telovadbo, b) za petje In glasbo, c) za učiteljico za moderne jezike (francoščino,	Mestni šoiski svet v Ljubljani.	Za 1. skupino mora biti 1 prosilka usposobljena za srbohrvaščino na meščanskih šolah.
			angleščino).		
6.	Ljubljana: H. dekliška meščanska šola.	1	Ena služba strokovne učiteljice za L skupino.	Kakor pod 5.	Prednost imajo prosilke, j usposobljene za srbohrvaščino.
					Za I. skupino smejo
	Ljubljana:		Po ena služba strokovnega učitelja za L, 11. in 111. skupino, po ena		prositi le učitelji, usposobljeni za pouk srbohrvaščine na meščanskih šolah; prednost za! telovadbo imajo učitelji, usposobljeni za franco-
7.	I. deška meščanska	5	služba z učno obveznostjo tudi na	Kakor pod 5.	
	šola.		II. deški meščanski šoli: a) za telovadbo, b) za petje in glasbo.		
					ščino.
	Ljubljana:				
8.	11. deška meščanska	1	Ena služba za L skupino.	Kakor pod 5.	[
	šola.				
9.	Ljutom er: deška meščanska šola.	3	Ena služba za 1. skupino in srbohrvaščino, po ena služba za II. in III. skupino.	Okrajni šolski svet v Ljutomeru.	
10.	Maribor: L dekliška meščanska šola z nemškim	1	Ena služba za francoščino z učno obveznostjo na L in 11. dekliški in deški meščanski šoli v Mariboru.	Mestni šoiski svet v Mariboru.	; i
	učnim jezikom.					
	Maribor:		Po ena služba z učno obveznostjo na obeh dekliških meščanskih šo-		
					
	II. dekliška meščan-		lah: a) za telovadbo, b) za petje in	Kiilvor pod K).	
i	ska šola s slovenskim učnim jezikom.	4	glasbo, ena služba za I. skupino in srbohrvaščino, ena služba za L sku-		,
					
			pino.		-				J
	Maribor:				|
	deška meščanska šola!		Po ena služba: a) za i. skupino s	Kakor pod 10.	t
12.	s slovenskim učnim	4	srbohrvaščino, b) za L, 11. in 111. sku-		•
	jezikom in 3 nemški-		pino.		
	mi vzporednicami.				
			Po ena služba za L skupino in srbohrvaščino, za 11. in lil. skupino,		
	Murska Sobota:		nadalje za telovadbo (z obveznostjo,	Okrajno glavarstvo	
13.	državna meščanska	4	da poučuje dotični učitelj v mejah	(šolski oddelek)	
	šola.		učne obveznosti tudi druge predmete na meščanski šoli in telovadbo	v Murski Soboti.	
			na realni gimnaziji).		.
14.	Ptu j: dekliška meščanska šola.	2	Po ena služba strokovne učiteljice za III. skupino.	Mestni šolski svet v Ptuju.		
15.	Ribnica: deška meščanska šola (koedukacija).	3	Po ena služba strokovnega učitelja za L, 11. in III. skupino.	Okrajni šolski svet v Kočevju.	
16.	Sl ovenjgradec: deška meščanska šola (koedukacija).	3	Po ena služba strokovnega učitelja za L, 11. in III. skupino.	Okrajni šolski svet slovenjgrajski v Slovenjgradcu.	:
17.	soštanj; deška meščanska šola (koedukacija).	3	Po ena služba strokovnega ‘učitelja za L, II. in III. skupino. Po ena služba strokovnega učitelja	Okrajni šolski svet šoštanjski v Slovenjgradcu.	!
	Tržič: deška in dekliška me-iščanska šola pod skupnim vodstvom.				'
i 18. j		7	za L, II. in III. skupino, istotako strokovne učiteljice, ena služba strokovnega učitelja za I. skupino in srbohrvaščino.	Okrajni šolski svet v Kranju.	|
Rok za vlaganje prošenj poteče dne
2 0. avgusta 1 922.
Prosilci naj vlože pravilno kolkovane in s potrebnimi dokumenti opremljene prošnje po pristojnem šolskem vodstvu (ravnateljstvu) pri neposredno nadrejenem okrajnem (mestnem) šolskem svetu, ki opremi prošnjo z uradno kvalifikacijo ter pošlje spise pristojnemu okrajnemu (mestnemu) šolskemu
svetu, da poda tropredlog.	v .
Ako prosi kdo za razna službena mesta, mora vložiti za vsako mesto posebno prošnjo, sklicevaje se na prošnjo, ki so ji priloženi dokumenti.
Višji šolski svet v Ljubljani, dne 25. julija 1922.
Za predsednika: Poljanec s. r.
St. 489.
Razp?s učiteljske službe.
Na šestrazredni osnovni šoli pri Sv. Križu blizu Ljutomera se razpisuje v stalno namestitev služba za učitelja (samo za moške prosilce).
Pravilno opremljenio prošnje naj se predlož« po predpisani službeni poti najkesneje do dne
4.	septembra 1 922.
krajnemu šolskemu svetu' pri Sv. Križu blizu Ljuto-
Okrajni šolski svet v Ljutomeru, dne 31. julija 1922.
I. Koropec *. r.
Haznti abjave.
1036	Narodna banka
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Stanje dne 22 julija 1922.
Aktiva:	Dinarjev
Metalna podloga.............. 361,327.938 • 96
Posojila..................... 925,847.330-28
Dolg države.................. 4.523,161.573'02
Vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic . . 2.138,377.163' — Saldo raznih računov................. —
Pasiva:
7.948,714.005'26
Glavnica...................... 16,978.500'—■
Rezervni fond................. 2,147.741'77
Novčanice v tečaju............ 4.803,275.615' —
Razne obveznosti.............. 950,626.550'41
Terjatve države za založene domene 2.138,377.163*—-Saldo raznih računov.......... 37,308 435'08
7.948,714.005-26
1052 Vabilo na izredni občni zbor.
Tiskarna «Sava» v Kranju, d. d., bo imela v soboto dne 19. avgusta 1 9 2 2. ob osemnajstih v družbenih prostorih v Kranju. Ko kriško predmestje št. 2, svoj izredni občni zbor z nastopnim d n e v n i m r e d o m :
1.	) Izpreinemba § 6. pravil.
2.	) Slučajnosti.
♦ »k #
Opomba: V zmislu § 26. pravil daje vsakih deset delnic pravico do enega glasu. Po § 27. imajo glasovalno pravico na občnem zboru oni delničarji-ki najkesneje osem dni pred občnim zborom založe delnice, katere tvorijo podstavo za njih glasovalno pravico, pri blagajni družbe ali pa pri i>odružnici Jadranske banke v Kranju, odnosno podružnici Slavenske banke v Kranju.
V	Kranju, dne 2. avgusta 1922.
Upravni svet.
Št. 4405 111.	989
Avstrijsko-jadranski tovorni promet.
Razširitev izjemne tarife 24/b (z a žveplo) na postajo H a 11 e i n.
Z veljavnostjo izza dne 15. julija 1922. do preklica, odnosno do proizvedbe v tarifi, najdalje |Wi do konca meseca januarja 1923., je sprejeta v okviru »Provizorne železniške tovorne tarife* (z dne 1. februarja 1921.) postaja Halein v izjemno tarifo 24 h (za žveplo in žveplov cvet) z vozninskim stavkom 1208 centesimov za 100 kg.
Pribitki, odnosno odbitki, ki so bili v okviru te tarife priobčeni drugod, veljajo tudi pri teh voznin-skih stavkih.
V	L j u b 1 j a n i, dne 18. julija 1922.
Družba južne železnice v imenu udeleženih uprav-
1025	Razid društva.
Društvo « M i 1 i titr-V e t oran en - und Kriegorver'ii>f Abstall» se jo prostovoljno razšlo.
Karel Fiirst s. r., bivši predsednic
1026	Razid društva.
Društvo «Sangerrundo Abstall» se voljno razšlo. Ru(lolf HtiU1 ^ ,,— j
jo proste' predsednik'
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.