Poštnina plačana v gotovini S ped. in abbon. postale. - II Gruppo 70 % Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . . ... L 1.750 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - tel. 83-177 Letna naročnina . . . . . L 3.500 PODURF.DNIŠTVO : Letna inozemstvo . . . . . L 4.500 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - tel. 414646 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 m 9 m Leto XXIV. - Štev. 42 (1224) Gorica - četrtek, 26. oktobra 1972 - Trst Posamezna številka L 80 Slovensko dušnopastirsko središče v Gorici Slovenski javnosti sporočamo, tla je goriški nadškof msgr. Peter Cocolin pravkar podpisal odlok, s katerim je kanonično ustanovil »Slovensko dušnopastirsko središče« za slovenske vernike v Gorici. To, kar smo si goriški Slovenci želeli kot svojo okvirno cerkveno ustanovo, ki naj nam nudi vse pogoje za samostojno duhovno rast in ki naj nas vključuje kot polnopravno cerkveno občestvo v celotnost goriške krajevne Cerkve, je zdaj stvarnost. V spremni besedi, ki jo nadškofijski pastir naslavlja skupno z ustanovitvenim odlokom duhovnikom in vernikom goriške nadškofije, poudarja, da ga je pri tej odločitvi vodila edinole skrb, kako nuditi v narodno mešanih župnijah pastoralno oskrbo vsakomur v materinem jeziku, pa naj gre za pripadnike italijanske ali slovenske narodnosti. »V dolžnem priznanju narodnostne raznolikosti,« pravi nadškof, »ima vsaka skupnost svoje mesto, vsaki narodnosti je zagotovljeno spoštovanje in dolžno priznanje: sleherni posameznik in Skciir državnikov v Piršu V Parizu se je dne 21. oktobra zaključila konferenca predstavnikov devetih držav, ki sestavljajo Evropsko gospodarsko skupnost. Šest od teh držav je že vrsto let včlanjenih v to skupnost. So to Italija, Zah. Nemčija, Francija, Nizozemska, Belgija in Luksemburg. Nedavno so se jim pridružile še tri nove članice: Vel. Britanija, Irska in Danska, prebivalstvo Norveške je pa na ljudskem glasovanju vstop v to skupnost odklonilo, zaradi česar je prišlo do padca tamkajšnje vlade. Po končanem zasedanju je predsednik francoske republike Pompidou časnikarjem, zbranim na tiskovni konferenci, obrazložil sklepe tega pomembnega srečanja. Dejal je, da so vse države-članioe odločene doseči dokončno gospodarsko in denarno združitev male Evrope do leta 1980. Ni pa zaenkrat govora o kaki politični združitvi teh držav v konfederacijo. Sklenjeno je bilo tudi, da se bodo zunanji ministri devetih držav sestajali ne dvakrat na leto kot doslej, temveč štirikrat letno. Na teh sestankih naj bi sestavljali skupno politično linijo za srednje in daljše obdobje. Zelo velik poudarek so dali na konferenci tudi vprašanju, kako pobijati inflacijo. Prihodnje leto naj bi se začeli po- ZDA naj večji upnik sveta Severnoameriško finančno ministrstvo je objavilo, da sta svobodni in nesvobodni svet dolžna Združenim državam Sev. Amerike trenutno 30.690 milijonov dolarjev. V to vsoto pa niso vključeni neporavnani dolgovi iz prve in druge svetovne vojne, ki tudi niso majhni. Naša dežela in problem vojaške služnosti vsaka skupnost je deležna istih pravic kot ostali; toda posameznik in skupnost sta vezana, da čutita obveznosti do celotnega občestva in da nenehno rasteta v zavesti soodgovornosti. Vso korist od tega bodo imele posamezne osebe, narodne skupnosti in končno, kajpak, napredek in razcvet celotnega občestva.« Z novim »pastoralnim središčem« je goriškim Slovencem, kot prvim v nadškofiji, priznana taka pastoralna uredba, ki bo, kot se zdi, postala v bodočnosti redna oblika duhovne oskrbe. Slovensko pastoralno središče v Gorici bo slonelo na osebah in ne na prostoru, bo rastlo iz notranjih duhovnih potreb in ne iz pravnih predpisov, bo v moči Kristusove vseobjemajoče ljubezni gradilo povezanost src in duha v živem občestvu božjih otrok in ne mrzlih skupnosti, ki so jih trenutne življenjske prilike in interesi povezali v sicer dobra in plemenita u druženj a. Ustanovni odlok in nadškofove besede objavimo prihodnjič v celoti. govori z Japonsko in ZDA, ki naj bi se zaključili leta 1975. V zaključnem poročilu je omenjena tudi potreba po finančni pomoči bolj siromašnim državam in večjemu sodelovanju z vsemi, državami v razvoju. Politični opazovalci v Parizu so mnenja, da se je konferenca zaključila z uspehom. Vse članice so prišle do veljave s svojimi pogledi in težnjami, najbolj zadovoljna pa je Francija, saj so skoraj vsi sprejeti sklepi v skladu s francosko evropsko politiko. Tudi predsednik italijanske vlade se je zadovoljen vrnil iz Pariza, saj je za vso Italijo zelo pomemben sklep, sprejet na konferenci, da bo Evropska gospodarska skupnost pomagala njenim nerazvitim področjem. Dežela Furlanija-Julijska krajina se mora dan na dan soočeva-ti z žgočim vprašanjem vojaških služnosti, ki so v tesni povezanosti s koristmi vsega prebivalstva naše dežele. Ni čuda, da pride to vprašanje pogosto na površje in da ga zlasti cesto obravnavajo zastopniki raznih političnih strank. Prav pomembna je bila s tem v zvezi konferenca, ki se je vršila v soboto 21. oktobra v Gorici. Za predsedniško mizo so bili predsednik deželne vlade Berzanti, ki je tudi vodil zasedanje, nato deželni odbornik Stopper, goriški župan De Simone, podtajnik v obrambnem ministrstvu senator Montini ter načelnik deželnega urada za načrtovanje dr. Cian. Med množico udeležencev so bili tudi izvoljeni predstavniki Slovencev kot deželni svetovalci dr. Štoka, Godnič in Lovriha, podpredsednik goriške pokrajine M. Wal-tritsch, goriška pokrajinska svetovalka Marija Ferletič, župana iz Sovodenj in Doberdoba češčut in Jarc ter goriški občinski odbornik dr. Paulin. Konferenco je odprl dr. Berzanti, ki je dejal, da je sicer res, da vojaške služnosti ne spadajo v pristojnost deželne uprave, imajo pa vendarle velik vpliv na življenje v naši deželi, zaradi česar deželna uprava ne more ostati brezbrižna do zahtev in pritožb, ki prihajajo do nje s strani prebivalstva. Jasno je, da vojaških služnosti ni moč enostavno odpraviti, saj so del obrambe italijanske države, istočasno pa je nujno, da se te služnosti preuredi in da prebivalstvu določena jamstva za mimo življenje. Goriški župan De Simone je omenil, da je Gorica že pred 15 leti pričela akcijo za spremembo zakona o vojaških služnostih, danes pa je to že postala zahteva vse dežele. Nekatere obveznosti so danes več kot nesmiselne in jih je treba zato odpraviti. NASTOP ODBORNIKA STOPPERJA Glavno poročilo je imel deželni odbornik Nereo Stopper. Izčrpno je prikazal težko breme vojaških služnosti. V nekaterih primerih ni mogoče graditi novih cest ali železnic niti večjih gospodarskih objektov. Pogosto je zato lastnik zemlje lastnik le na papirju, podvržen zgolj obveznostim, pa brez kakih pravic. S tem je oškodovano kmetijstvo, ker izgubljajo zemljišča na ceni. Ne sme se spreminjati zasajenih kultur, prikrajšani sta pa tudi gradbena dejavnost in industrija. Škodo od teh vojaških služnosti ima tudi turizem, saj se na določenih krajih človek niti ustaviti ne sme, kaj šele napraviti fotografske posnetke. Že marca 1965 so vse politične skupine v deželnem svetu odobrile resolucijo, s katero so zahtevale spremembo obstoječega zakona o vojaških služnostih. Nato je prišlo do stikov z vlado in z vojaškimi oblastmi. Ustanovljena je bila tudi študijska komisija, ki naj bi problem temeljito proučila. Sedanjemu parlamentu v Rim je bila predložena že vrsta zakonskih osnutkov. Vse to pa ni dovolj. Najboljša pot, kako čim bolj omejiti vojaške služnosti, je mednarodno politično pomirjen j e, dialog med Vzhodom in Zahodom, medsebojno gospodarsko sodelovanje. Ker pa ni mogoče zaenkrat pričakovati popolne odprave služnosti, je treba vsaj obstoječo zakonodajo spremeniti. Vojaška vežba-lišča je treba namestiti tako, da bodo imeli prebivalci zaradi tega čim manj škode, plačevanje škode pa je treba na novo urediti. DISKUSIJA O PROBLEMU V diskusijo je poseglo veliko prisotnih. Omenimo naj le poseg deželnega svetovalca Slovenske skupnosti dr. Štoke ter pismeno intervencijo pokrajinske svetovalke SDZ Marije Ferletičeve. Slednja je analizirala problem vojaških služnosti predvsem v zvezi z izkušnjami prebivalstva v doberdob-ski občini. Ker je pismena vloga naše goriške svetovalke zelo tehtna, jo bomo v celoti objavili v prihodnji številki našega lista. Deželni svetovalec dr. Štoka pa je prisotnim razvil stanje v slovenskih občinah, kjer so te služnosti zelo močne. Dejal je, da nas ustava in deželni statut ščitita, a da je žal nič koliko okoliščin, ki nas dejansko ovirajo pri našem življenju in našem razvoju. Med njimi so tudi bremena vojaških služnosti, zaradi katerih se morajo izseljevati predvsem mladi prebivalci Benečije, saj ne dobijo doma kruha, ko jim tudi vojaške služnosti branijo, da bi doma zrasle nove tovarne in se razvil turizem, kot ga poznajo drugje v naši deželi. V Benečiji pa so nenehne strelne vaje; težki vojaški kamioni ovirajo razvoj turizma, kot morda nikjer drugje. Dejstvo je, je dejal dr. Štoka, da so skoro vse slovenske, oz. narodnostno mešane občine pod težkimi bremeni vojaških služnosti, kar pomeni, da so pripadniki slovenske skupnosti dvakrat prizadeti: prvič kot navadni državljani, drugič pa še kot pripadniki določene narodnostne skupnosti, ki ji te vojaške služnosti ovirajo razvoj. ZGONIŠKI PRIMER Kaj vse lahko povzroči vojaška služnost v nekem kraju, naj nam pove zgoniški primer! Tam so lastniki zemljišč, v glavnem doma iz Briščkov, prejeli te dni dekrete o pripadnosti njihove posesti vojaških služnostim. Gre za veliko smodnišnico, ki jo na- meravajo vojaške oblasti skupaj s skladiščem orožja postaviti pri Briščkih v zgoniški občini. Smodnišnica, ki bo delno vkopana, bo zajemala 10 hektarjev zemlje. Prej je bila pod Katinaro, nad državno cesto št. 202. Ker pa je tržaška občina sklenila sezidati tam v bližini medicinsko fakulteto, so si vojaške oblasti izbrale področje pri Briščkih za novo smodnišnico. Zakoni o vojaških služnostih so vsi še iz dobe fašizma. Vojaška služnost se razteza na vsa zemljišča, ki bodo obkrožala smodnišnico v polmeru enega kilometra. V območju tega polmera so tri področja: v prvem, ki se razteza 50 m od ograje smodnišnice, je prepovedano sejati žitarice, gojiti zelenjavo, saditi drevesa, graditi poslopja; sena se ne sme spravljati na kupe. Javne oblasti ne smejo napeljati vodovodnih ali plinskih naprav niti ne narediti kanalizacije. Nadaljnjih sto metrov veljajo iste prepovedi razen gojiti žitarice ali zelenjavo, toda lastnik ne sme žitaric spravljati na kupe. Še nadaljnjih 500 m pa je prepovedana vsakršna gradnja ali urejanje novih cest. Občinska oblast temu nima pravice ugovarjati. Vojaške služnosti namreč odreja z dekretom vojno ministrstvo, ki pošlje vso dokumentacijo v zgoniškem primeru vojaški inženirski službi v Vidmu, ta pa pošlje dekrete županu, da jih prizadetim posreduje. Jasno je, da take služnosti ne pospešujejo ne kmetijstva in ne turizma, saj se za vsakim grmom lahko pojavi vojak in izletnika zavrne. Kraški naravni rezervat je s tem prejel hud udarec. Postal je vojaško področje. Tako je bilo spet odvzetih gospodarstvu do 340 hektarjev zemlje, ki bo odslej, čeprav gre za dobre pašnike in del gozda, skoro brez vrednosti. Sobotna konferenca v Gorici o vojaških služnostih je bila torej upravičena. Na njej je bila iznesena vrsta konkretnih in konstruktivnih predlogov. Pravilno je predsednik deželne vlade dr. Berzanti zaključil svoj govor z ugotovitvijo, da je treba s spremembo sedanjih zakonov o vojaških služnostih dati najširše jamstvo prebivalcem naše dežele. Spomin na rajne »Vahte« so dnevi, ko se vsakdo, ki je še človek, spomni na rajne. Spomni se pa seveda vsak po svoje: neverni z zunanjimi manifestacijami, krašenjem grobov in obiskom pokopališč. Verni pa poleg tega dodajamo še molitev, zlasti še udeležbo pri sv. maši in prejem zakramentov. Vemo, da so zunanjosti v tolažbo živim, molitve, maša in zakramenti so pa v pomoč rajnim. Dnevi vseh mrtvih so pa dnevi, ko se spominjamo tudi žrtev iz raznih vojn, bolj ali manj oddaljenih. Na Goriškem nam spomin na te žrtve mora biti bliže kot kje drugje, saj je na našem ozemlju še toliko pokopališč iz prve svetovne vojne, pa tudi grobov iz druge svetovne vojne. Vsi se še spominjamo, kako so v tistih letih posejali kraške gmajne, brezna in tudi gorske planine s številnimi grobovi, ki so mnogi še zmeraj neznani. Tem grobovom se pridružujejo še tisti, ki so zrastli ob nacističnih in fašističnih taboriščih. Vsi ti grobovi so nemi spomeniki na človeško zlobo tistih let, pa tudi na junaštvo, požrtvovalnost, ljubezen in zlasti še na tiho in skrito trpljenje neštevilnih žrtev. Ločili so se po veri, po jeziku, idejnem prepričanju, po svojih idealih, zaradi katerih so se borili, trpeli in umirali. Toda danes so vsi združeni v objemu smrti, pred katero smo vsi enaki. Vsi zaslužijo naše spoštovanje in naš spomin. Zaradi tega je Zveza slovenske katoliške prosvete na zadnji seji sklenila, da se ob dnevih mrtvili spomnimo vseh žrtev prve in druge svetovne vojne, kjer koli počivajo In komur koli so pripadali. V ta namen bo na pokopališču v Gonarsu položila venec na grobove jugoslovanskih ljudi, ki so v tamkajšnjem taborišču umrli in so v Gonarsu pokopani. Vse svoje člane hi prijatelje zato vabi, da bi se zbrali na pokopališču v Gonarsu v nedeljo 29. oktobra ob 13. uri, da tain pomolimo za vse žrtve vojne in jim zapojemo slovenske žalosttnke. ZVEZA SLOV. KAT. PROSVETE Angleški ministrski predsednik Heath, predsednik francoske republike Pompidou in predsednik italijanske viade Andreotti so bili osrednje osebnosti na konferenci Evropske gospodarske skupnosti, ki se je v soboto 21. oktobra zaključila v Parizu. Andreotti je naslednji torek na povabilo sovjetske vlade odletel še v Moskvo, da tudi tam naveže čim bolj koristne stike s sovjetskimi voditelji Stran 2 Da bi imeli srečne družine Mešana komisija je zasedala »Zdravje osebe in človeške ter krščanske družbe je globoko povezano s srečnim stanjem zakonske in družinske skupnosti«, ugotavlja drugi vatikanski koncil (GS 47, 1). Danes se namreč vsi, tudi marksisti zavedajo, da je družina nenadomestljiva zibelka človeške sreče in zdravja človeške družbe. Zaradi tega ni več resnega sociologa, psihologa, socialnega delavca, ki bi hotel družino uničiti, kot so to nameravali marksisti ob koncu preteklega stoletja. Takrat so sanjali o svobodni ljubezni in o svobodni družini, ki jo bodo vpeljali, kadar pridejo oni na oblast. Danes jih je izkušnja izučila tam, kjer so na oblasti, da nihče ne more nadomestiti družine pri rodnji in pri vzgoji otrok, zlasti majhnih otrok. V takem gledanju na družino se torej danes ujemajo Cerkev in vsi sociologi ter vzgojitelji. DRUŽINA JE V KRIZI Druga stvar, v kateri se prav tako vsi ujemamo, je ta, da je danes družina v krizi, to se pravi, da je zmeraj manj resnično srečnih družin in da družine manj in zmeraj težje vršijo svoje poslanstvo, ki je v tem, da bi bili zakonci srečni in da bi imeli otroke ter jih pravilno vzgajali v dobre ljudi. Da je srečnih zakonov vedno manj, priča vedno večje število zakonskih ločitev, ki rastejo povsod tam, kjer so vpeljali razporoko. Vsaka zakonska ločitev pa pomeni en ponesrečen zakon, dva nesrečna zakonca, ki menita, da se bosta 7. ločitvijo rešila nesreče, v katero sta zabredla. Vemo pa, da se vsi ponesrečeni zakoni ne končajo z ločitvijo. Marsikje zakonci rajši potrpijo zlasti zaradi otrok in ostanejo skupaj, četudi niso več za skupaj. Po verjetnostnem računu je takih zakonov približno toliko kot onih, ki se končajo z ločitvijo. Po nekaterih deželah je zakonskih ločitev od 20 do 25 na sto zakonov. Ce je približno enako število takih, kjer ne pride do ločitve, četudi zakonci niso več za skupaj, dobimo, da je vsaj ena tretjina zakonov, ki ne prinese sreče zakoncem, morda tudi več. Srečen zakon postaja tako zmeraj bolj res »loterija«. Srečen, kdor prav zadene. Ali vendar tako ni prav in bi ne smelo biti tako. Saj trdi cerkvena liturgija pri maši za novoporočence, da Bog obdarja zakonsko skupnost s tistim blagoslovom, »ki edinega ni uničila ne kazen za izvirni greh ne sodba ob vesoljnem potopu«. Srečen zakon bi zato moral biti pravilo. Ce ni, kje je krivda? ZAKAJ TOLIKO NESREČNIH ZAKONOV? Sociologi, vzgojitelji in tudi Cerkev sama so temu vprašanju posvetili veliko pažnje in raziskav. Skoro vsi soglašajo, da je eden glavnih vzrokov, da je toliko ponesrečenih zakonskih zvez, v tem, da mladi sklepajo zakon nezadostno ali celo nič pripravljeni. Dejstvo je namreč, da se človek na vsako stvar pripravlja: na šoferski izpit se mora pripraviti s prakso In teorijo, za strokovno službo se mora usposobiti in tako naprej. Samo na zakonsko skupnost se nič ne pripravlja, kakor da bi vse prišlo samo od sebe. Izkušnja pa priča, da ne pride samo od sebe, posebno danes ne, ko je vse človeško žitje In bitje zmeraj bolj zapleteno. Dovolj, da človek prebira pisma, ki jih bralci pišejo na razna uredništva časopisov, pa se prepriča, kako komplicirano je danes tudi zakonsko In družinsko življenje. Koliko je problemov, ki jih zakonci ne znajo ali ne morejo rešiti, ker niso bili na zakon pripravljeni In ker so tudi pozneje prepuščeni samim sebi. DRUŽINAM JE TREBA POMAGATI Iz teh ugotovljenih dejstev je zrastlo upanje, da je treba mladim, ki zakon sklepajo, kako pomagati. Ponekod so vpeljali posebne zakonske posvetovalnice, ki jih vzdržuje družba ali pa zasebne ustanove. Novi družinski zakonik, ki je v pripravi v Italiji, predvideva npr. posebna predzakonska zdravniška posvetovanja In preglede. V to iskanje se je vključila tudi Cerkev, ponekod z večjim uspehom in prizadevnostjo, drugod z manjšim uspehom. Da je taka priprava potrebna, je Cerkev že zdavnaj vedela. Zato je tudi že zdavnaj predpisala župnikom posebno pripravo zaročencev na zakon. To je bil tako imenovani krščanski nauk za novoporočence. Nekaj je tak »krščanski nauk« zalegel, prav veliko pa ne. Tega se zavedamo vsi dušni pastirji. Od tod iskanje novih boljših načinov. KNJIGA ZA ZAKONCE V Sloveniji so v zadnjih letih prišli do naslednjih spoznanj. Predvsem je potrebna knjiga, ki naj mlade zakonce pouči in uvede v njih novo življenje, v nove dolž- nosti in nove pravice; knjiga, ki naj jim nakaže nekaj njihovih problemov in primernih rešitev tako glede zakonskega življenja kot vzgoje otrok. Napisana beseda namreč bolj ostane kot govorjena. Tako so pred kratkim Izdali v Ljubljani knjigo z naslovom »V dvoje«. Knjigo je založila Družina, sestavili pa so jo skupno nekateri laiki in duhovniki. Podnaslov pravi, da je knjiga za poročence, to je za vse, ki so poročeni. Zelo prav pa bo prišla vsem, ki se mislijo poročiti. Dušni pastir ima v tej knjigi zelo primeren priročnik, da ga da v roke novoporočencem, kadar pridejo zapisat oklice, in da se potem z njimi porazgovori, ko pridejo h krščanskemu nauku. Pred nedavnim mi je mlada nevesta, ko je bila pri nauku, rekla: »Hvala za knjigo. Zelo sem vam hvaležna zanjo.« Upati je, da bo knjiga napravila veliko dobrega po naših družinah, da bodo bolj srečne. Lahko služi tudi kot primeren dar mladim družinam ob kaki obletnici. TEČAJI ZA NOVOPOROČENCE Druga pot, da bi bile družine srečnejše, so pa posebni tečaji za novoporočence. Kako se to vrši v Sloveniji, poroča zadnja, tj. 7/8 številka revije Cerkev. Iz člankov in poročil v omenjeni številki Cerkve je razvidno, da so že skoro povsod po Sloveniji uvedli posebne tečaje za novoporočence. Na tečajih predavajo strokovnjaki za razna vprašanja: zdravnik, sociolog, pedagog, duhovnik, družinski oče in družin- Preteklo nedeljo je bil v Sovodnjah ob Soči slovesno blagoslovljen in izročen svojemu namenu Kulturni dom, sad naporov vseh občanov in raznih organiziranih skupin. Otvoritve se je udeležilo zelo veliko ljudi, tako da srednje velika dvorana sploh ni mogla vseh prisotnih sprejeti vase. Med gosti z onstran meje naj omenimo poslanca zbora narodov v Beogradu dr. Jožeta Vilfana, jugoslovanskega konzula v Trstu Borisa Trampuža in novogoriškega župana Rudija šimaca. S te strani meje pa so se slovesnosti udeležili številni predstavniki našega kulturnega, javnega in političnega življenja. Med njimi so bili deželni poslanec dr. Štoka, pokrajinska svetovalka Marija Ferletičeva, dr. Rolando Cian iz Gorice, goriški odbornik dr. Damijan Paulin, predsednik Slovenske prosvetne zveze Klavdij Palčič, da se v naštevanju omejimo. Novi dom je blagoslovil domači župnik Marijan Komjanc. Svoje misli je oprl na konstitucijo II. vatikanskega cerkvenega zbora Cerkev v današnjem svetu, ki pravi: »človek se povzpne do prave in polne človečnosti le po kulturi, tj. z gojitvijo in razvijanjem naravnih dobrin in vrednot.« Lepo je, da se tudi v Sovodnjah uresničuje, kar pravi zadnji koncil. Ker pripadamo najprej svojemu ljudstvu in narodu, moramo predvsem poznati svojo kulturo, jo ohranjati, razvijati in v Kristusu dopolnjevati. S tem bomo podprli božji načrt o razvoju stvarstva ter se postavili v službo bratom. Naj bi novi dom združeval vse domačine v gradnji domačega občestva in v gradnji pravičnega sveta, v katerem naj zavladajo resnica, lepota in ljubezen. Sledili so nato razni govori in pozdravi. V imenu Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici jih je izrekel njen podpredsednik dr. Damijan Paulin. Vrsto pozdravov je zaključil domači župan Jožef če-ščut. Po govorih je bil v novi dvorani kulturni spored. Obsegal je nastop moškega noneta, ki ga vodi Zdravko Petejan in dekliškega zbora pod vodstvom Marinke Lasič. Vmes je bilo več recitacij. Po nastopu v dvorani so si gostje ogledali prostore, zvečer pa je v domu nastopil ansambel »Dobri znanci« iz Ljubljane. Trinajsta redna seja sindikata slovenskih šolnikov Na dnevnem redu trinajste redne seje izvršnega odbora sindikata slovenskih šolnikov v Gorici 19. oktobra je bila obravnavana vrsta vprašanj, med njimi imenovanje novega člana v odbor sindikata, pismo prosvetnega ministrstva z dne 18. marca 1972, govora je bilo o šolskem avtobusu in o poverjenih ravnateljskih mestih na slovenskih šolah. Ker je bil prof. Ivan čemic iz službenih razlogov premeščen v Trst, je tako ostal ska mati. Tečaji trajajo različno, največkrat po sedem tednov oziroma po sedem predavanj. Obiskovalci dobijo ob koncu spričevalo, ki jim služi pred župnikom, da jim ni treba k župnijskemu krščanskemu nauku za novoporočence. Uspehi so ponekod zelo dobri, povsod pa vsaj zadovoljivi. Predavatelji trdijo, da se mladi bolj zavedajo potrebe in koristi takih tečajev, kot si ostali navadno mislimo. In tretja izkušnja, ki jo imajo ponekod v Sloveniji, je posebna družinska pasto-racija. To se pravi posebna skrb za mlade družine, ki se kaže v tem, da se take družine posebej zbirajo, da jih duhovnik posebej obiskuje, da imajo posebej tudi skupne večere domačega veselja. Ob takih srečanjih se med seboj porazgovorijo o svojih Izkušnjah, težavah in tudi o svojem veselju. Tak sestanek je združen tudi s skupno molitvijo, duhovnim nagovorom, branjem sv. pisma ali česa drugega primernega. Pravijo, da so mladi zakonci takih srečanj veseli. * * * Tudi naše družine v zamejstvu imajo slične težave kot v Sloveniji in drugod po svetu; tudi v naših družinah ni zmeraj liste sreče, ki bi lahko bila. Ali bi jim ne mogli pomagati tako, da čim bolj razširimo mednje knjigo »V dvoje« in da tudi pri nas organiziramo stalne tečaje za novoporočence? Radi bi vedeli tudi za mnenje ndadih ljudi in zakoncev. izvršni odbor sindikata brez enega odbornika. Na njegovo mesto je bila kooptirana učiteljica v Števerjanu Adrijana Dornik. Istočasno je bila sprejeta v sindikat učiteljica Anica Vižintin Pahor. Goriško šolsko skrbništvo je poslalo sindikatu fotokopijo pisma prosvetnega ministrstva, ki govori o kritju stroškov za učbenike na slovenskih srednjih šolah v Gorid in Trstu. Goriški profesorji naj bi zato sestavili seznam nujno potrebnih knjig in ga nato izročili odboru sindikata. Že na seji 21. aprila letos je sindikat razpravljal o potrebi dodatnega šolskega avtobusa za učence osnovne šole v ulici Randaccio. Sindikat se je nato za zadevo zavzel in uspel, saj je prosvetno ministrstvo že nakazalo potrebno finančno kritje. Tako je pred dnevi goriška občina kupila dva nova šolska avtobusa. V kratkem bodo lahko vsi učenci omenjene šole deležni brezplačne vožnje. Navzoči odborniki so znova izrazili mnenje, da bi bilo prav, da ima vsak šolski zavod svojega ravnatelja, česar pa na naših šolah ni. Sindikat se bo za zadevo zavzel. Ce že ni rednih ravnateljskih mest, pa obstaja vsaj možnost takih poverjenih mest. Uspešen začetek nove gledališke sezone v Gorici V četrtek 19. oktobra je Stalno slovensko gledališče iz Trsta nastopilo prvič v Gorici v novi gledališki sezoni 1972-73. V prostorni dvorani Verdijevega gledališča se je predstavilo s Pirandellovo komedijo »Le premisli, Giacomino!«. Dvorana je bila dobro zasedena, znamenje, da je akcija za letošnje abonmaje uspela. Igra je občinstvu tako po vsebini kot po igranju zelo ugajala. Ce bodo tudi v bodoče predstave v tej smeri, potem se ni bati, da bi prišlo do negodovanj in protestov kot se je to dogajalo v (lanski sezoni. Nosilec dogajanja na odru je bil igralec Rado Nakrst v vlogi profesorja Totija. Svojo vlogo je doživeto podal in potegnil občinstvo za seboj. V osebi Totija je hotel Pirandello upodobiti človeka, ki se bori proti lažni morali v družbi. Trdoživo zavračanje takega sveta je tista vzmet, ki poganja vse dejanje in ga privede do nepričakovanega razpleta. Vzporedno s to igro pa so tržaški igralci v okviru Ljudskega odra naštudirali še drugo komedijo, pravzaprav farso, ki nosi naslov »Kadar se ženski jezik ne suče«. Z njo so že nastopili v Gorici, števerjanu, Štandrežu, Doberdobu in Sovodnjah. Igra naj bi zabavala, a je tako plehka, da se človeku dostikrat niti smejati ne da. Škoda za vloženi trud, kajti igralci so se tudi v njej potrudili, a če je igra brez smisla, je tudi najboljši igralec ne more »popraviti«. Od 13. do 21. oktobra je bilo v Rimu redno zasedanje italijansko-jugoslovanske mešane komisije kot ga predvideva 8. člen posebnih pravil, ki je priložen Londonskemu sporazumu iz leta 1954. Prihodnje srečanje bo spet v Italiji v aprilu. Uradno poročilo govori o »zadostno prisrčnem ozračju«, v katerem se je to zasedanje razvijalo. Dnevni red je predložil italijanski zastopnik Milesi Ferretti in je bil sprejet brez daljše razprave. Med točkami sporeda so bila tudi vprašanja uporabe jezika, pravičnega zastopstva, svobodnega gospodarskega in kulturnega razvoja narodnostnih skupin ter postopek v zvezi z ljudskim štetjem. V zvezi z ljudskim štetjem se je vodja jugoslovanskega odposlanstva svetnik zveznega tajništva za zunanje zadeve SFRJ Zvonko Perišič pritožil, da je prišlo do niza dejanj, ki »niso v skladu z določili italijanske ustave, še manj pa z določili Londonskega sporazuma.« Italijanski predstavnik pa je s svoje strani ugotovil, da ni točnih podatkov o Italijanih v Jugoslaviji. Zvonko Perišič je sprožil tudi vprašanje, s kakšno pravico je patronat ACLI v bivši coni B Tržaškega ozemlja, ki je sedaj del Jugoslavije, zahteval od tistih, ki jim gre pokojnina po italijanskem zakonu, ker so bili svoj čas italijanski državljani, da se izjavijo v tem smislu. Italijanski predstavnik pa je odklonil to vprašanje kot neumestno, češ »da gre le za zasebne pobude, pri katerih ni imela italijanska vlada nič opraviti.« Pogovor je tekel nadalje o položaju slovenskega gledališča v Trstu in o slovenskem finančnem zavodu »Tržaška kreditna banka«, ki bi želela razširiti svoje pristojnosti, pa je do sedaj vedno naletela na prepreke in ovire. Odgovor je bil kot vedno doslej, da »vprašanje pristojni krogi preučujejo.« Zal tak odgovor ne pomeni rešitve, ampak le izbegavanje, kar gotovo ne prispeva k razvoju Tržaške kreditne banke. Britanska kraljica v Jugoslaviji Pretekli teden se je mudila v Jugoslaviji angleška kraljica Elizabeta II. Spremljala sta jo njen mož Filip in 22-letna hčerka princesa Ana. Kraljica Elizabeta II. je na čelu britanskega kraljestva že od leta 1953 in je v tem času obiskala že okrog 50 držav, a še nobene s komunističnim režimom. Politični izvedenci pravijo, da je bil ta obisk neke vrste priprava za morebitni kasnejši obisk Moskve, zlasti če bo uspela vseevropska varnostna konferenca, za katero se zlasti zavzema Sovjetska zveza. Angleška kraljica se je mudila v torek 17. oktobra in naslednjo sredo v Beogradu, nato obiskala Dubrovnik, glavno mesto Črne gore Titograd (bivša Podgorica) in Zagreb, kjer so jo Hrvati slovesno sprejeli v njihovem saboru. Svoj obisk je zaključila pri Titu na Brionih in se nato v soboto 21. oktobra vrnila v London. Tudi to pot je bila kakor že prej ob Ni-xonovem obisku Slovenija izključena, da bi sprejela odličnega gosta z Zahoda. To vztrajno izključevanje Slovenije, ko gre za zahodne državnike, vzbuja pozornost. Pač pa so v Ljubljani pogosti obiski sovjetskih generalov in drugih oblastnikov vzhodnega bloka. V zvezi z generali naj omenimo, da je dobila Slovenija prvič iz svoje srede načelnika glavnega štaba jugoslovanske armade. Tito je namreč na mesto nenadno umrlega Hrvata Viktorja Bubanj imenoval poveljnika ljubljanskega vojnega o-krožja generalpolkovnika Staneta Potočarja. Rodil se je leta 1919 v Mimi peči pri Novem mestu in se je lani zelo proslavil, ko je vodil »modre« čete v vlogi napadalca Jugoslavije ob vojaških manevrih »Svoboda 1971«. Napadalec naj bi bila Sovjetska zveza. Protest proti kršitvi zakonitosti Štirinajst profesorjev državnega znanstvenega liceja »France Prešeren« v Trstu je v zveza s krivico, katere žrtev je postala dr. Marija Kacin, poslalo prosvetnemu ministru v Rimu protestno pismo, katerega vsebina je naslednja: Podpisani profesorji državnega znanstvenega liceja »F. Prešeren« v Trstu sporočajo temu ministrstvu, da so se danes, dne 18. oktobra t. L, za eno uro vzdržali od pouka, da bi s tem protestirali proti nezaslišani kršitvi zakonitosti, katere žrtev je postala kolegica dr. Marija Kacin. Ta je svoj čas zmagala na konkurzu za stolico italijanskega jezika in književnosti, dane na voljo na višjih slovenskih srednjih šolah v Gorici in v Trstu. Kolegici Kacinovi je bilo onemogočeno, da bi si mogla izbrati zaželeno stolico, ker ji je bila takrat, ko sta ji bili ponujeni dve stolici za italijanski jezik in književnost v Gorici, zamolčan obstoj stolice za italijanski jezik in književnost na liceju »France Prešeren« v Trstu, čeprav je bila ta ustanovljena istočasno z drugo stolico v Gorici. Tako prizadeta prof. Kacinova kakor Sindikat slovenske šole sta zadevne podatke predložila pozornosti prosvetnega ministrstva že 5. oktobra 1.1. z namenom, da bi bila napaka popravljena. Ker na to vse do danes ni bilo nikakršnega odgovora, si podpisani dovoljujejo urgirati, da bi ministrstvo spoštovalo izide natečaja, ki ga je samo razpisalo, in dodelilo stolico za italijanski jezik in književnost na liceju »Prešeren« prof. Mariji Kacinovi, zakoniti zmagovalki na omenjenem tečaju, in ne drugim osebam, ki so na lestvici za njo. Pri tem gre za to, da ministrstvo napra- vi konec položaju, ki ne samo da zastruplja vzdušje na zavodu, ampak ki je tudi do danes preprečil normalen potek pouka, saj je do danes klasični licej ostal brez pouka italijanščine. Štiri sinode zaključujejo delo Razen škofije v Gradcu in Feldkirchu bodo vse avstrijske škofije izvedle pokoncilske sinode; štiri so jih končale v oktobru. To so škofije v Linzu, Innsbrucku, St. Poltnu in v Celovcu. V Salzburgu, na Dunaju in na Gradiščanskem so bile v prejšnjih letih. Vse so obravnavale predvsem dušnopastirska vprašanja: kako danes delaiti za božje kraljestvo. Najbolj živahna je bila dunajska sinoda, zadovoljivo so potekale vse ostale, celovška velja za zelo napredno in se je bavila z nekaterimi zelo kočljivimi vprašanji. Vseavstrij-ska sinoda pa se pripravlja za leto 1973-74. Poročali smo že, da je bila letos malo pred veliko nočjo ustanovljena v brazilskem mesto Sao Paulo personalna župnija za Slovence, ki ima svoj sedež v cerkvi Najsvetejšega zakramenta, ki jo je tudi zgradil slovenski duhovnik Alojzij Ilc. Prvega župnika slovenske župnije g. Ludvika Ceglarja je osebno umestil nadškof mesta Sao Paulo msgr. Pavel Ams. Tu ga vidimo na slovenski prireditvi, ki je bila takoj po umestitvi novega slovenskega župnika. — Tudi mi Slovenci v Gorici srno te dni dobili svoj dušnopastirski center, ki bo gotovo veliko pripomogel k poglobitvi duhovnega življenja v našem občestvu. Zelo smo hvaležni vsem, ki! so ga omogočili, zlasti pa oOriškeniu nadškofu msgr. Cocolinu, ki ga je tudi pravno ustanovil hi mu dal tako možnost za nadaljnji razvoj K. H. 11........................................................................................................ n...................Hlinili.....mn...................................mn Z GORIŠKEGA Sovodnje imajo svoj Kulturni dom Seja sveta Slovenske skupnosti V ponedeljek 23. oktobra se je sestal svet Slovenske skupnosti na prvi seji po občnem zboru, ki je bil 7. oktobra v Finž-garjevem domu na Opčinah. Svet je izvolil novo predsedstvo sveta ter ponovno potrdili dosedanji izvršni odbor. Novi organi imajo tako pred seboj leto kar precej trdega političnega dela. Svet je ponovno potrdil za predsednika dr. Zorka Ha-reja, na novo izvolil za podpredsednika Dušana Cemeta ter za tajnika sveta Borisa Rutarja. Izvršni odbor Slovenske skupnosti pa je sestavljen takole: politični tajnik Štoka, podtajnik Dolhar, ostali člani člani izvršnega odbora pa so še Legiša, Mljač in Šah. Svet je govoril o bližnjih političnih volitvah in izvolil iz svoje srede tudi mladinsko komisijo, ki jo sestavljajo Alenka Rebula, Ivo Jevnikar, Martin Brecelj, Igor Tuta, Boris Rutar in Silvester Metlika. Objavljamo v celoti kandidatno listo Slovenske skupnosti za tržaški občinski svet. KANDIDATNA LISTA SLOVENSKE SKUPNOSTI 1. DOLHAR Rafko, dosedanji tržaški ob- činski odbornik, zdravnik, Trst 2. PAHOR Boris, neodvisen kandidat S. L., slovenski pisatelj, Trst 3. UDOVIČ Peter, član S.D.Z., trgovec, Trst 4. ŽETKO Edmund, neodvisen kandidat S. L., šolski ravnatelj, Trst 5. MLJAČ Franc, svetoivanski rajonski sosvetnik Slovenske skupnosti, uradnik, Trst 6. SOSIČ Zoran, član S.D.Z., kmetovalec, Opčine 7. AŽMAN Marino, rajonski sosvetnik Slovenke skupnosti, uradnik, Rojan-Greta 8. BAJC Marjan, profesor, Sv. Ivan 9. BAK Anton, trgovec, Sv. Ivan 10. BERCE por. OZBIC Marija, učiteljica, Bazovica 11. BOLE Anton, kmetovalec, Rojan 12. BRATUŽ por. PETJE Bogdana, gleda- liška igralka, Trst 13. ČERNE Dušan, časnikar, Trst 14. COTAR Jože, delavec, Opčine 15. DEBELIŠ Alojz, kmetovalec, Kolonko- vec 16. GERDOL Jožko, radijski napovedova- lec, Rocol 17. KALC Alojz, pristaniški delavec, Pro- sek 18. KOPITAR por. OFFIZIA Stana, radij- ska igralka, Trst 19. KOŠUTA Viktor, obrtnik, Sv. Križ 20. KRAPEŽ Boris, uradnik. Sv. Ivan 21. LAVRENČIČ Just, delavec, Katinara 22. MARC Ignac, trgovec, Sv. Jakob 23. MARKUZA por. STEFANČIČ, gospo- dinja, Sv. Križ 24. MAVER Marij, uradnik, Trst 25. MIKULUS Ana, uradnica, Sv. Jakob 26. MUŽINA Marta, kmetovalka, Gropada 27. NADLIŠEK Marcel, trgovec, Katinara 28. PERTOT por. KOKOROVEC Maja, pro- fesorica, Trst 29. ROBERTI por. PAVLETIČ Ondina, uči- teljica, Škedenj 30. RUDOLH Aleksander, časnikar, Trst 31. RUTAR Boris, škedenj ski rajonski so- svetnik, študent 32. SANCIN Josipina, gospodinja, Škedenj 33. SEDMAK Emil, uradnik, Sv. Križ 34. SEDMAK Mario, predsednik rajonske konzulte Prosek-Sv. Križ, obrtnik 35. SELJ Adriana, uradnica, Rojan 36. SIRK David, upokojenec, Sv. Križ 37. STARC Milan, zdravnik, Kontovel 38. ŠKRINJAR Stanko, šolski ravnatelj, Lonjer 39. ŠPANGER por. PERTOT Josipina, go- spodinja, Barkovlje 40. ŠTOKA Jernej, delavec, Kontovel 41. ŠTOKELJ Zorko, obrtnik, Rojan 42. VREMEC Milan, rajonski sosvetnik za Opčine-Trebče-Bazovica, uradnik 43. ŽAGAR Josip, delavec, Rojan 44. ŽERJAL Aleksander, uslužbenec, Sv. Ivan 45. ŽERJAL Edi, uradnik, Rojan S P R T F330C? Solidarnost z zapostavljenimi kolegi Sindikat slovenske šole v Gorici je izrazil solidarnost s profesorskim zborom znanstvenega liceja »F. Prešeren« v Trstu ob stavki zaradi krivičnega ravnanja odgovornih šolskih oblasti pri podelitvi stolice za italijanski jezik in književnost. Pridružuje se zahtevi tržaških kolegov in sindikata, kateri zahteva pravico, ki gre prof. Mariji Kacin do omenjene stolice v Trstu, obenem pa zahteva tudi ustrezno dodelitev iste stolice v Gorici prof. Antoniji Vončina-Bednarik, saj ji mesto pripada po zadevni lestvici. VIII. obletnica Slomškovega doma v Bazovici Slomškov dom v Bazovici je proslavil osmo obletnico svojega obstoja z bogatim m pestrim kulturnim programom v kino dvorani, ki se je ob tej priložnosti napolnila kot le malokdaj. Proslavo je organiziral domači glasbeni ansambel Kondor. Kot prvi je nastopil mladinski zbor Slomšek, ki je ob spremljavi harmonikarskega ansambla pod župnikovim vodstvom z zanosom zapel tri pesmi, nakar je imel priložnostni govor msgr. Zivic, ki je poudaril, da se v Slomškovem domu razvija v glavnem vse kulturno-prosvetno delo župnije. Kot častni gost je nato pevsko društvo »Slovan« iz Padrič pod vodstvom Svetka Grgiča zapelo tri primorske in eno koroško pesem. Čeprav deluje društvo pod istim farnim zvonom, je bil to menda njegov krstni nastop v bazoviški kino dvorani, kar moramo toplo pozdraviti in želimo, da bi se to sodelovanje utrdilo in okrepilo v blagor župnijske in prosvetne skupnosti. Pred izvajanjem koroške pesmi sta se napovedovalki spomnili naših koroških bratov, ki so prav te dni tarča surovih izbruhov nacističnih elementov, ki s silo trgajo table s slovenskimi napisi in jim hočejo odvzeti vse pravice do lastne samobitnosti. Našim bratom gre vsa naša moralna podpora. Pojasnilo reoentaborskeaa 'moaaa V zvezi s člankom v »Primorskem dnevniku« dne 6. oktobra 1972 in z neosnova-nim kritiziranjem nove šole na Repenta-bru čutim dolžnost, da kot župan seznanim javnost o tem vprašanju: 1. Občinska uprava je že leta 1963 dala pobudo in naslovila prošnjo na Ustanovo za razvoj šolskega gradbeništva (ISES) za gradnjo nove šole na Repentabru. Naslednje leto je občinska uprava zaprosila še prosvetno ministrstvo za finančni prispevek za gradnjo šole s petimi učilnicami in drugimi za šolo potrebnimi prostori. 2. Prosvetno ministrstvo je leta 1966 odobrilo manj kot polovični znesek stroškov za novo gradnjo. Zato je ISES predlagal, naj bi popravili le staro šolo, kar pa je župan odločno zavrnil in zahteval gradnjo nove šole. Ko je šolsko ministrstvo delno zvišalo naknadni prispevek, so bili predloženi načrti in sklicana dražba za dodelitev del. Dražbe se zaradi prenizke ponudbe ni udeležilo nobeno gradbeno podjetje. 3. Tedaj je občinski odbor predlagal, naj se vsa finančna sredstva, ki so bila namenjena za gradnjo in opremo nove šole, porabijo za zidavo, a je bilo tudi to premalo. Zato je občinski svet dne 28. oktobra 1970 sklenil, da krije primanjkljaj s posebnim posojilom, nakar je vladni komisar odredil, naj se nadomesti posojilo s prispevkom 17 milijonov lir v breme državnega proračuna. 4. Šele ob drugi dražbi, ko je bila prvot- na za isti načrt skoraj trikrat povečana, je bilo mogoče oddati dela in temeljni kamen za novo šolo je bil položen 7. avgusta 1971. 5. Danes je šola iz gori navedenih razlogov dograjena po načrtu iz leta 1964, ki ga ni bilo mogoče ne skrčiti ne razširiti. Šola razpolaga s štirimi učilnicami. Tri so za slovenske učence in ena za italijanske. Res je, da je šola pretesna, ni pa nobena tragika, če se morajo zaenkrat 4 (štirje) učenci »stiskati« v tesni (3x4) sobi, ki je namenjena kuhinji. Načrta ni bilo mogoče spreminjati, ker bi morali začeta dela ustaviti, predložiti nov načrt ter iskati in čakaiti na nova finančna sredstva ter razpisati novo dražbo, če smo morali na to šolo čakati devet let, bi morali na uresničitev spremenjenega načrta čakati novo vrsto let. 6. Spričo vsega povedanega odločno odklanjamo in obsojamo vsako ribarjenje v kalnem s strani tistih, ki so se naenkrat dvignili kot zaščitniki, zagovorniki in kritiki repentaborske šole. Ko smo leta in leta iskali finančna sredstva za gradnjo šole, so bili vsi tiho in ni nihče ničesar svetoval. Mislim, da je za tiste, ki o zadevi niso bili poučeni, to pojasnilo dovoljno. Vsako natolcevanje in zbiranje staršev izven šole proti občinski upravi pa občinski odbor odločno odklanja. Na Repentabru, 16. oktobra 1972 Gdč. Mirjam je prebrala čudovit slavospev slovenskemu jeziku iz Slomškove pridige iz leta 1838 v Blatnem gradu na Koroškem. Po kratkem premoru je nastopil trio Kraški cvet s pevcem Walterjem in hudomušno Doro. Nastop, ki je bil združen z diapozitivi (novost na prireditvi), je naletel na topel sprejem pri mladih in starih. Trio je zaigral nekaj veselih na domače viže ter nekaj pesmi v lastni priredbi. Zadnja točka sporeda je bil nastop ansambla Kondor, kateremu so se pridružila gročanska dekleta (sekstet »Planika«). Sproščenost ansambla in ljubkost deklet, ki so zapele tri pesmi, sta žela spontan aplavz občinstva, ki je zadovoljno zapuščalo dvorano po dveh urah pristne in zdrave zabave. Velike zasluge, da je zabavni večer res dobro uspel, pa ima nedvomno visokošo-lec Boris Grgič, ki ima za glasbo veliko veselje ter ljubezen in požrtvovalno dela pri ansamblih, ki pod njegovim vodstvom nastopata povsod, kjer le moreta. M. A. Družinska sreča Družina Alberta in Lidije Štrajn se je povečala za enega člana, odkar je mali David dobil bratca Igorja. Cerkveni pevski zbor pri Novem sv. Antonu v Trstu svojima pevcema čestita, malemu Igorju pa želi čim več uspeha na življenjski poti. Kdo je kriv potujčevanja zgoniške občine? V zgoniški občini je v bližini Briščkov v dokončni fazi gradnja mnogih stanovanj in hotelov s stanovanji, to je tkzv. »Gi-randole«. Baje je bilo do danes skupno zgrajenih 11 hotelov s 95 stanovanji ter ena zgradba s 15 stanovanji. Do danes — vsaj tako pravijo določene informacije — je zgoniška občinska uprava, ki ji načeluje komunist J. Guštin, izdala dovoljenje za vselitev v 45 stanovanj. Vso to zadevo lahko analiziramo z dveh zornih kotov: urbanističnega in narodnostnega. Z urbanističnega vidika bi se upali vprašati, kako to, da je bil ves tisti kompleks stanovanj zamišljen kot turistično naselje, pa se je čez noč spremenil v stanovanjski blok? Okrog 200 ljudi bo dobilo (mnogo jih je že) rezidenco v občini Zgonik, kar pomeni, da bomo v kratkem času imeli dejansko narodnostno ogroženo občino. Vprašamo se torej, kdo je turistično naselje spremenil v stanovanjske bloke: občina, pokrajina, dežela? Prepričani smo, da bodo odgovorni znali zaskrbljenemu prebivalstvu zgoniške občine ter neposredno vsem tržaškim Slovencem dati točen in nedemagoški odgovor. Znano pa je, da so občinski svetovalci Slovenske skupnosti že obžalovali dejstvo, da ni bil nikdar o tem važnem vprašanju obveščen občinski svet, da bi lahko razpravljal o celotnem problemu. Zato so svetovalci Slovenske skupnosti pribili, da ne bodo odgovarjali za spremembo narodnostnega sestava zgoniške občine. Zgoniški občan Memorial »Mirko File j« 1972 Atletika. - V soboto 28. iin v nedeljo 29. oktobra se bo vršilo v Gorici na šolskem stadionu (Campagnuzza) atletsko tekmovanje. Tekmujejo lahko moški in ženske, ki bodo razdeljeni v te kategorije: Dečki (letniki 1957 in mlajši), Naraščajniki (letnika 1955 in 1956), člani (letniki 1954 in starejši), Deklice (letniki 1958 in mlajše), Naraščajnice (letnika 1957 in 1956), Članice (letniki 1955 in starejše). Dečki morejo tekmovati ali v troboju (80 m, krogla 4 kg, višina) ali v eni od disciplin: 80 m, 1000 m, višina, daljina, krogla. Naraščajniki in člani morejo tekmovati ali v štiriboju (100 m, krogla 6 kg, višina, 1000 m) ali pa v dveh disciplinah od naslednjih: 100 m, 1000 m, višina, daljina, krogla, disk. Deklice lahko tekmujejo ali v troboju (60 m, krogla 3 kg, višina) ali pa v eni od teh disciplin; Naraščajnice in Članice lahko tekmujejo v troboju (80 m, krogla 3 kg, višina) ali pa v dveh disciplinah od naslednjih: 100 m, 1000 m, višina, daljina, krogla 4 kg. Vpisovanje se bo vršilo ali na sedežu 01ympije ali pa na stadionu pol ure pred začetkom tekmovanja. Urnik tekem v soboto 28. oktobra: ob 14.30 zbor tekmovalcev, ob 15h začetek tekem. Umik tekem v nedeljo 29. oktobra: ob 9h zibor tekmovalcev, ob 9.30 začetek tekem. V soboto naj bi tekmovali predvsem Dečki in deloma naraščajniki in Člani, v nedeljo pa Deklice in sploh dekleta ter Naraščajniki in Člani. Razpis službe. Hranilnica in posojilnica na Opčinah razpisuje natečaj za uradniško mesto. Udeležijo se ga lahko diplomiranci Trgovskega tehničnega zavoda. Prošnje je treba oddati do 6. novembra do 12. ure. SLOVENSKA TELEVIZIJA Spored od 29. okt. do 4. nov. 1972 Nedelja: 9.45 Po domače na Laškem gradu. 11.00 Otroška matineja. 11.55 Mestece Peytom. 18.15 Tatojeve goljufije - film. 20.30 Dramulet po Ciribiiliju. 22.20 Srečanje študentov glasbene akademije. Ponedeljek: Gori, doli, naokoli. 18.30 Kre-menčkovi. 20.35 Užaljeni človek. 21.35 'Diagonale. Torek: 17.50 Oglasi zeljnega lista. 18.25 Obisik v Portorožiu. 19.00 Iz sveta oblikovanja. 20.40 Ujeta - film. 22.00 Likovni nokturno: Gusitav Janiusoh. Sreda: 17.50 Vitez Vihar. 18.35 Tričetrti-ne sonca - film. 20.55 Oba zelo stara. 21.25 Glasibena oddaja. Četrtek: 17.50 Pozor, kamera 'teče. 18.30 Vsi vlaiki sveta. 19.00 Mestece Peytan. 20.35 Cetrtlkovi razgledi. Petek: 1735 Veseli tobogan: Lendava. - I. del. 18.35 Glasba za očd. 19.00 Sodobniki: A. Rubinstein. 20.40 Incident - film. 22.00 Sedem morij. Sobota: 16.30 Košarka Partizan : C. Zvezda. 18.20 V deželi klabuikov. 18.45 Gospod Piper. 20.35 Zabavno glasbena oddaja. 21.35 Na poti ik zvetzdam. 22.00 Medicinski center. Illllllllllllllllllltlllllllllttllll II II Illllllllllll Illllllllllllllllllllllll lllllllllllllllllllllllllllllMllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltll ............................................... ZORA PIŠČANC Od Dunaja do Prage ZOPET V AVSTRIJI Že je padal mrak na zemljo, ko smo v ponedeljek 28. avgusta preko Tabora, srednjeveškega husitskega središča, in čeških Budjejovic dosegli Freistadt na češko-av-strijski meji. Obmejni pregled je bil to pot na češki strani bolj hiter. Glavna skrb obmejnih stražnikov je bila, da ne bi čez mejo pretihotapili kakega Čeha. Zato so natančno preiskali ves avtobus in njegov prtljažnik. Nehote smo se oddahnili, ko smo bili spet na svobodnih tleh. Ob osmi uri zvečer smo prečkali Donavo in prispeli v Linz. Tu smo se spet srečali z msgr. Klincem, ki smo ga navdušeno sprejeli kakor očeta, ki nas je po sili razmer na Dunaju zapustil, a nas v duhu ves čas zvesto spremljal. Krasna je stolna cerkev v Linzu, katero smo si naslednje jutro ogledali. Začeli so jo graditi leta 1862, dozidali pa šele čez 60 let, 1. 1924. Po svojem gotskem slogu sliči katedrali v Kolnu. V njej je prostora za 20.000 ljudi (v cerkvi sv. Štefana na Duinaju »komaj« za 12.000). Spodnja in zgornja Okna so barvna; ve liko je v cerkvi mozaikov. V .kripiti so jaslice, najlepše in največje v Evropi. Izdelal jih je neki menih, ki je šel prej v Sveto deželo, da tam prouči kraje in ljudi. Delal jih je polnih pet let. V božičnem času si jih vsako leto ogleda veliko število vernikov. MATHAUSEN Zapustili smo mesto Linz in šli dalje po poti v kraj, ki je bil za toliko ljud’ zadnji v življenju — brez povratka. S tesnobo v srcu ismo prestopili vhod v zloglasno nacistično taborišče Mathausen, zgrajeno že pred vojno kot taborišče Zidov. Od nekdanjega taborišča je ostalo velikansko obzidje in za obzidjem dolga vrsta barak, na nasprotni strani pa podzemski prostori, kjer sta dva krematorija, plinska celica in prostori, kjer so nacistični nasilneži delali nad ujetniki raznovrstne zdravniške in druge poskuse ter jih tako na stotine umorili. V tem taborišču je našlo smrt 122.766 ljudi; največ je bilo med njimi ljudi iz Poljske in sicer 30.000, tako Poljakov kot poljskih Judov. Ni manjkalo Slovencev, pa tudi Italijanov je v tem taborišču umrlo okrog 5.000. Tik za drugim krematorijem smo poleg brezštevilnih ploščic z napisi in slikami umrlih zagledali tudi ploščico z napisom Na poti proti Dunaju so se udeleženci tržaško-gori-škega potovanja na Češkoslovaško ustavili v kraju Heillgenkreuz, kjer je starodaven cistercijanski samostan. Tudi letošnji tr-žaško-gorlški romarji v Marijino Celje so obiskali ta slikoviti kraj v slovenščini: Pavel Širok, Repentabor pri Trstu 1901-1945, žalujoča družina. Umrl je tik pred koncem vojne. Zamišljeni smo zapuščali ta žalostni kraj grozot in nepojmljive človeške hudobije. Kjer ni Boga, tam je vse mogoče. OGLED DVEH SAMOSTANOV Spet smo zasedli naš avtobus in se odpeljali proti St. Florianu. Tu stoji mogočen samostan avguštincev in sredi samostana ena najbogatejših baročnih cerkva v Avstriji. Sezidana je bila leta 1700 na temeljih prve požgane cerkve. Tako mogočnega samostana skoro gotovo še nismo videli na naših potovanjih. V tej cerkvi hranijo mučeniške ostanke sv. Florijana. V samostanski cerkvi stojijo v ozadju na koru mogočne orgle, ki jih je sestavil Anton Bruckner (1824-18%). Bil je tudi deset let organist v tej cerkvi. Nič manj mogočen ni samostan v kraju Kremsmiinster, kjer imajo tudi restavracijo. Mimogrede povedano: skoro bi ostali brez kosila tisti dan, ker je gospodar restavracije nosil naše pismo v žepu več kot mesec dni, ne da bi se nanj spomnil. šele tisto jutro ga je po naključju potegnil na dan. Moramo pa reči, da so se kuharice nadvse potrudile in nam pripravile v najkrajšem času res dobro kosilo. (Se nadaljuje) Goriški nadškof za misijonsko nedeljo V zvezi z letošnjo misijonsko nedeljo je naslovil msgr. Peter Cocolin na škofijsko občestvo posebno poslanico. Najprej omenja pismo sv. očeta Pavla VI., ki smo ga objavili v brošuri »Misijonska nedelja 72« in kratko povzame njeno vsebino, nato pa povabi vse svoje vernike, naj premislijo, kaj so oni storili v zadnjem času za rast misijonskega čuta v naši sredi. Potem se ustavi ob dveh veselih dejstvih: odhod Lucijana Comuzzo v Afriko in priprave skupine duhovnikov, redovnikov in laikov, ki bodo prihodnji mesec odpotovali v Bouake v državi Slonokoščena obala. Ti dejstvi spričujeta, da je med nami porasla ljubezen, ki daje in se zna darovati za druge. Ne gre pri tem za pustolovsko romantiko ali željo po novi kolonizaciji nerazvitih ljudstev, temveč za odgovor na izrečno Kristusovo naročilo pomagati bratu, ki je v stiski. So sicer nekateri, ki se predajajo nerodovitnemu razpravljanju o umestnosti oz. neumestnosti takih odločitev, toda za nas je važno, da smo v soglasju s smernicami, ki jih je dal zadnji koncil, s pozivi sv. očeta in poslanstvom Kristusove Cerkve, ki je namenjena vsem ljudstvom Zemlje. Krajevne Cerkve ne smejo živeti osamljene, temveč iskati povezavo z vsemi Cerkvami sveta, deliti težave, ki jih zadevajo in utešiti željo tistih, ki želijo spoznati Kristusa. SKPD »MIRKO FILEJ« IZ GORICE vabi na kulturni večer v Katotl. domu v nedeljo 29. oktobra ob 16. uri. Skioip-tične slike S POTOVANJA PO ČEŠKOSLOVAŠKI ki ga je letos organiziralo Apostolsitvo sv. Cirila in Metoda v Gorici in Trstu, bo kazala gdč. Ivanka Furlan iz Trsta. K zanimivemu predavanju vsi vljudno vabljeni. Prireditev v korist misijonov Misijonska nedelja je tudi letos našla med Slovenci v Gorici in po okoliških vaseh lep odmev. Nabirke po cerkvah, pridige o misijonski dolžnosti, brošura »Misijonska nedelja«, razne pobožnosti in prireditev v korist misijonov v Katoliškem domu, vse je po svoje prispevalo k misijonskemu vzdušju. Škoda le, da ni bilo napovedanega albanskega novomašnika s Kosovega. V zadnjem hipu je bil prisiljen odpovedati svoj prihod v Gorico, ker je moral nujno nadomestiti duhovnega sobrata, ki se je ponesrečil. Kljub temu pa se je razvijalo v cerkvi sv. Ignacija vse po programu. Vernikov je bilo zelo veliko, pridigal je dr. Humar, na koru je pel, kot je bilo napovedano, zbor »Lojze Bratuž«, tudi bogoslužje za misijone popoldne je bilo dobro obiskano. Prav tako ni manjkalo ljudi v dvorani Katoliškega doma. Dvorana je bila polna, srečolov, ki ga je pripravila slovenska Marijina družba v Gorici, je bil dobro orga- niziran in bogat na dobitkih, veseloigra »Hodi de Bodi«, ki jo je uprizorila dramska družina PD »Štandrež«, pa tako prijetna, da si kaj lepšega skoro nismo mogli želeti ob srečolovu v korist misijonov. Tako moralni kot materialni uspeh prireditve je bil zelo velik. Dr. Kazimir Humar se je vsem sodelujočim toplo zahvalil, igralci pa so dobili v spomin sliko slovenskega prosvetitelja škofa Slomška. Obisk v dveh slovenskih zavodih V ponedeljek 23. oktobra zvečer je obiskal v spremstvu goriške pokrajinske svetovalke Marije Ferletič slovenska zavoda Alojzijevašče in Zavod sv. Družine v Gorici pokrajinski odbornik za asistenco Bottegaro. Namen tega obiska je bil od bliže seznaniti pokrajinski odbor z delovanjem in težavami obeh zavodov, ki so bile predočene goriški pokrajinski upravi že ob raznih priložnostih. Upati je, da bosta z dobro voljo vseh tudi ta dva slovenska zavoda priššla do pravilne in poštene ureditve ter naletela na razumevanje in priznanje pristojnih oblasti. Slovenski vrtec v ulici Torriani Kot znano, bi se bil moral že lansko leto odpreti v ulici Torriani tretji slovenski vrtec v mestu. Do tega takrat ni prišlo kljub vztrajnemu prizadevanju in zahtevi predstavnikov Slovenske demokratske zveze, kajti tamkajšnji prostori so bili zasedeni. Zato je občinska uprava začasno poskrbela za poseben oddelek zraven italijanskega vrtca onstran pevmske-ga mostu v ulici Ponte del Torrione. Proti temu so določeni krogi dvignili vik in krik ter zlonamerno trdili, da so tako hoteli nekateri iz vrst SDZ. Njeni predstavniki so nasprotno že lansko leto začeli zahtevati, da se vrtec letos odpre v ulici Torriani. Kar naenkrat pa udari vest, da se tej rešitvi upira socialistični predstavnik v občinskem odboru. Takoj sta tedaj nastopila občinski odbornik dr. Paulin in svetovalec prof. Bratina. Občinski odbornik za šolstvo je kmalu zatem sklical poseben sestanek predstavnikov levosredinskih skupin. Sestanka so se udeležile vse skupine razen socialistov. Izvoljena predstavnika SDZ dr. Paulina in prof. Bratina, ki sta bila zadržana, je zastopal dr. A. Sfiligoj. Odbornik za šolstvo se je med razgovorom izrecno skliceval na ugovor socialističnega odbornika in trdil tudi, da je le malo staršev zahtevalo vrtec v ulici Torriani. Dr. Sfiligoj se je moral precej truditi, da je s tehtnimi razlogi prepričal navzoče in samega odbornika o potrebi vrtca v omenjeni ulici. Končno je odbornik izjavil: »Prav, vrtec bo v ulici Torriani!« Nesmiselno je torej vse tisto kokodakanje v »Primorskem dnevniku« v zvezi s tem vrtcem. Prav tako lahko povemo, kar se tiče vrtca v ulici Randaccio, da so ga pred leti ponovno odprli zaradi odločnega političnega nastopa SDZ. Ob koncu še to: vrtec v ulici Torriani vodi gdč. Vera češčut, v njem je vpisanih 26 otrok. Do 31. oktobra bo deloval le v dopoldanskih urah, novembra pa bo stopil v veljavo reden urnik. DRAMSKI ODSEK PROSVETNEGA DRUŠTVA »ŠTANDREŽ« bo uprizoril v župnijski dvorani v Štandrežu v nedeljo 29. oktobra ob 19.30 pravljično veseloigro v dveh dejanjih HODL DE BODL ali DVE VEDRI VODE Režija A. Pregare OBVESTILA Opozorilo dopisnikom Zaradi praznika Vseh svetih 1. novembra, ki letos pade na sredo, bomo morali paginacijo našega lista opraviti že v torek 31. oktobra popoldne. Vsi dopisi naj bodo zato na uredništvu lista v torek najkasneje do 10. ure. Prireditev v korist misijonov v Doberdobu. V nedeljo 29. oktobra ob 15.30 bo v Župnijskem domu v Doberdobu bogat srečolov v korist misijonov, združen s predvajanjem zanimivega filma. Vsi prijatelji misijonov iskreno vabljeni! V državni knjižnici v Gorici, ul. Mameli 10, je v pritličju čitalnica, namenjena vsem dijakom, kjer morejo študirati, iskati podatke in pisati razprave ob pomoči specializiranega knjižničarja. Vse usluge so zastonj, čitalnica je odprta svse dni tedna, razen ob sobotah, nedeljah -in praznikih Od 15. do 19. ure. Na sedežu Slov. kult. kluba v Trstu, ul. Donizetti 3/1, bo v soboto 28. oktobra prisoten avtor 'knjige teoloških meditacij »SMER - NOVA ZEMLJA« prof. Alojz Rebula. Knjigo bo predstavil in kritično prikazal prof. Vinko Baličič. Sledila bo debata. Začetek Ob 19h. Vabljeni vsi! Dramsko gledališče »Gavella« iz Zagreba bo gostovalo v soboto 28. oktobra ob 21. uri 'in v nedeljo 29. oktobra ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu z dramo Miroslava Krleže »Kraljevo«. Abonenti Stalnega slovenskega gledališča imajo 50 odstotkov popusta. DAROVI Za Katoliški glas: N. N. v spomin pok. gdč. Pavle Makuc 5.000 lir. Za Zavod sv. Družine: N. N. 5.000; K. M. 20.000; Josefina Mokorell, Chicago (ZDA) 100 dol. (58.000 lir); Stana Fabjan, Kalifornija 100 dol. (58.000 lir); Bitežni-fcovi v spomin na msgr. S. Gregorca 5.000 lir. Za Katoliški dom: N. N., Sovodnje, 10.000; U. Z. 6.000; N. N. 5.000; Marijina družba 10.000; N. N. 5.000; N. N. 2.000; N. N. 3.000; N. N. 3.000; N. N. 2.000; iN. N. 4.000; N. N. 3.000; N. N. 3.000; P. F. 10.000; N. N. 10.000; F. B. 5.000 lir. Za Alojzijevišče: M. Ž. 3.000; Ljubka Bratuž v spomin Pavle Makuc 5.000 lir. Namesto cvetja na grob gdč. Pavle Makuc darujejo: nekdanje učenke Malneršič, Lukežič in Prinčič po 5.000 lir za Alojzije-viišče im Zavod sv. Družine; T. A. v isti namen po 5.000 lir za Alojzijeviišče in Zavod sv. Družine; N. N., Gorica, 3.000 lir. Za Slomškov dom: ob krstu Marijana Renčelj 16.000; Ana Komar 2.000; ob osmi obletnici Slomškovega doma Marija Ra-žem 10.000; družina Marc, Bazovica 181, 5.000; ob krstu Gabrijele Baldassin 7.000; v 'spomin pok. Silvestra Knižmamčič žena Zofija 2.000 lir. Za cerkev na Opčinah: N. N., mesečni prispevek, 2.000; N. N. 3.000; Križnič Ed-ka v spomin moža dr. Edka 3.000; Sosič Viktorija v spomin mame Terezije 5.000; Glavtko Petaros 1.000; N. N., V. V. 5.000; Angela Šuligoj v počastitev spomina moža Alojza 5.000; Kalc Dušan in Anamarija ob krstu malega Tomaža 5.000; N. N. oib krstu sinčka 3.200; družina škerlavaj Roman 5.000; Viktorija in Marija Sosič v spomin mame Marije 12.000; Brišček-Simič Marija ob hčerini poroki 10.000; N. N. 600; Silva 5.000 lir. Za cerkvico na Banah: Brat v spomin sestre Lidije Vidau-Sossi 7.000; N. N. za dela v cerkvici 10.000 lir. Za cerkvico v Ferlugah: družina Manito-van 4.000; Olga Piščanc roj. Ferluga v spomin tete Terezije 2.000; Regina Markom 50.000; Pavla Gec 6.000; Tončka Grahor ob krstu malega Aleša 2.000; Anica Ferluga 1.000; Majda Fonitanot 1.000 lir. Za slovenske misijonarje: Vera Ferlait, Gorica, v spomin pok. Pavle Makuc 10.000; N. N., Gorica, 5.000; družina Jožeta Kom-janc namesto cvetja sna grob Aleša Srebrnič 10.000 lir. Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj! RADIO TRST A Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15. Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih). Šport: (dnevno) ob 20.00 uri. Spored od 29. okt. do 4. nov. 1972 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Komorna glasba N. Paga-niniija. 11.15 Mladinski oder: »Naše pravice«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 15.40 »Moja draga Izmena«. Komedija. 16.30 Šport in glasba. 17.30 Popoldanski koncert. 19.30 Zgodovina ital. popevke. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika. Ponedeljek: 11.35 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slov. tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Koncerti za klavir. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 20.35 Slovenski razgledi. Torek: 11.35 Pratika. 17.00 Za mlade poslušavce'. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 19.10 Matija Valjavec-Kračmanov: »Zora in Sonca«. 19.25 Za najmlajše: pravljice, pesmi in glasba. 20.35 R. Wagner: »Lohengrin«, opera. Sreda: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 10.15 Izbor popevk. 10.45 »Groifova prijateljica«. Dramatizirana zgodba. 11.35 Opoldne z vami. 13.30 Glasba iz filmov' »Exodus« in »Ben. Hur«. 15.10 Beethoven: Simfonija št. 3. 16.00 »Žalostna pesem«. Drama. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Tržaški pihalni kvartet. 19:10 »Jesen je — ali jo slutiš sedaj?«, antologija slov. pesmi. 19.30 Pesmi iz vseh dežel. 20.30 Simfonični koncert. 21.00 Za vašo knjižno .polico. 21.35 Jesenski večer. 22.10 Glasba za 'godalni kvartet. Četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 12.45 Godalni orkestri. 13.30 Opoldanski koncert. 17.00 Komorna in simf. glasba. 17.50 Ne vse, toda o vsem. 18.00 Spirituals. 18.15 Umetnost... 18.30 Nove plašče resne glasbe. 19.10 Ob stoletnici Mazzinijeve smrti. 19.25 Za najmlajše: Pisani balončki. 20.30 »Soočenje«, radijska drama. 21.45 Mozart: Re- fcvijom. 22.45 Chopinovi Nokturni. Petek: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Dvorak: Godalni kvartet. 10.15 Praznična matineja. 11.00 Zbora »Montasio« in »Vasilij Mirk«. 11.35 Opoldne z vami. 14.45 Album 'tržaških motivov. 15.30 »Moj Kras«. Dramatiziran roman. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Sodobni ital. skladatelji. 19.10 A. Rebula: »List iz dnevnika«. 19.25 Zbori in folklora. 20.30 Gospodarstvo in delo. 20.45 Vokallno instrum. koncert. Sobota: 9.000 Pihalne godbe. 9.30 Znani pevci. 10.00 Iz mladostnega opusa A. Ca-salla. 11.15 Vojaške pesmi. 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Koncertisti naše dežele. 19.10 Družinski obzornik. 1925 Revija zborovskega petja. 20.30 Teden v Italiji. 20.45 »Danes grofje celjski in nikdar več«. Dramatiziran roman. 21.30 Vaše popevke. Radio Trst A bo oddajal v soboto 28. oktobra ob 19.10 reportažo o preteklem in današnjem življenju in delu v župniji na Pesku. Oddajo z naslovom »Pod farnim zvonom žiupne cerkve na Pesku« bodo ponovili tudi v soboto 4. novembra v opoldanskem času v rubriki »Poslušajmo spet«, ki ise prične ob 11.35. Župnija PesakGro-čana ima bogato zgodovino in je zato še danes tudi s 'tega vidika ena najzanimivejših župnij na Tržaškem. Mladinsko gledališče iz Ljubljane -bo nastopilo v Kulturnem domu v Trstu iv 'torek 31. oktobra in v torek 7. novembra, obakrat ob 15.30, z igro T. Brauna in H. Fichna »Indijanci v Mali vaisi«. Stalno slovensko gledališče v Trstu bo ponovilo v Kulturnem domu, ul. Petronio 3, v petek 27. oktobra ob 17. uri in v petek 3. novembra ob 16. uri PirandeLlovo komedijo »Le premisli, Giacamino!«. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: Trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 8% davek za registrski urad. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici Izdaja Katoliško tiskovno društvo Na povabilo Zveze slovenske katoliške prosvete bo .gostovalo na Goriškem »Prešernovo gledališča« iz Kranja s Cankarjevo igro »ZA NARODOV BLAGOR« Nastopilo 'bo dvakrat: — v DOBERDOBU v Župnijskem domu v soboto 4. novembra ob 20. uri in — v GORICI v Katoliškem domu v nedeljo 5. novembra ob 15. uri. 48. svetovni dan varčevanja BCTKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tržaška Kreditna Banka S.p .A. Glavnica I,. 600.000.000 - Vplačana glavnica in rezerve L. 343.000.CXXI Vse bančne storitve in usluge - Vloge na hranilne knjižice in tekoče račune - Zbiranje prihrankov za otroke (TKB hranilč-ki) - Neprekinjena blagajna - Varnostne skrinjice - Krediti na tekočih računih - Kratkoročna menična posojila - Petletna posojila na stvarna jamstva - Menjalnica - Izstavljanje bančnih dovoljenj za uvoz-izvoz TRST, ul. F. Filzi 10 Telefon: 38101/38045 Potujete v R I M - Italijo ? Ne pozabite obiskati slovenskih hotelov Hotel BLED in Hotel DANIELA 00185 ROMA - tel. 777102 - 7579941 Via S. Croce in Gerusalemme, 40 00185 ROMA - tel. 750587 - 771051 Via Luzzatti, 31 Lastnik: Vinko Levstik • Zmogljivost 85 sob, 150 ležišč. - Vse sobe s privatno 'kopalnico, telefonom, radiofilodifuzijo, klimatskimi napravami - Nova slovenska 'restavracija. Osebje pretežno slovensko. - Počutili se boste ikot doma. Dobrodošli! Rudi Nanut v vlogi čevljarja, Jordan Mučlč v vlogi policaja In Božidar Tabaj v vlogi bogatega zasebnika v trenutku, ko so vsi trije obsedeli na kleju in se ne morejo odtrgati od klopi. To je samo eden vedrih prizorov, ki jih ne manjka v veseloigri »Hodi de Bodi«. Marljivi igralci dramskega odseka PD »Štandrež« so jo z velikim uspehom in pri polni dvorani preteklo nedeljo uprizorili v Katoliškem domu v Gorici, ponovili pa jo bodo prihodnjo nedeljo v župnijski dvorani v štandrežu