Jatranja Maja, 3Z4. ftevUfcs. I UiMM t MteL (K L rttohl 1911. 4 vftaar]*. Letnik XU1L t vse leto...............K 1*"— pol leta...............m četrt leta...............■ i"— u mesec................ HO Dopisi naj se fraakirajo Rokopisi se se vračajo. 1'resaisivs: Kaafleta alica ti. a, (v pntlicja levs*. teleta* m. K. lakaja ¥smk dn zjatraj. 65 u taroka petit vrsta 14 po dogovora. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve Pri ji leto...............K 18— poi leta...............„ 9"— četrt leta...............„ 450 na mesec................, 1*60 Za inozemstvo celo leto.........„28-— Upravaistve: Kaaftova alica 5, (spadaj, dvorišče levo), telefon št. 85. Najnovejša vestL Revolucija na Portugalskem. Krvavi hoji pred kraljevo palačo. London, 5. oktobra. Tukajšnji :>ti javljajo strašne prizore iz Lisabone. Celo včerajšnje dopoidne se je vtšiI hoj pred kraljevo palačo. Veliko Število vojakov ui civilistov je mnvin in težko ranjenih. Veliko število poslopij c bilo demoliranih. Brzojavna In taUtonisra poročila „Slov. Narodu". Dolgotrajna kanonada. Krvavi spopadi med vojaki in revolucionarji. G. Pariz, 5. oktobra. Zadnje vesti iz Portugalskega poročajo, da je kano* nada na kraljevi grad trajala včeraj čelo popoldne Vendar škoda ni posebno velika, ker so revolucijonarji naravnali vse kanone na kraljevo palačo. Tudi ni res, da bi bilo vse vojaštvo že takoj iz vsega početka stalo na strani revolucionarjev, marveč je velik del v Lis-bom štacijoniranega vojaštva branil kralja in njegovo rodbino. Ti vojaki so tudi obstopili kraljevo palačo, v katere bližini je prišlo do krvavih spopadov. Dobro premišljen načrt rc*olut ij«» narrrv. — Prikrit«* priprave. — P«t-žrt% ovalni žurna listi. G. — Pari*. 6. oktobra. Rt-volu-ijonarei mm že takoj iz vsega početka sledov ali načrt, predvsem polasti se glavnega me-ta. pridobiti Liaa-• >no v tvojo peat. polastiti ae obenesn tudi kraljeve oaebe in sele potem prisiliti na provinco in deželna mesta, na ta način revolucija tem sigurne je posreči. Zlasti so tudi vedeli »volueijonarni voditelji preprečiti - stike z inoaioiatvom ter preprečiti tudi. da ni o pripravah zaznala • --ar Angleška, ker so ae hali angleške intervencije. Na podlagi / \>ine |»ogodbe med Portugalsko in Angleško bi namreč morala Angle-pri tem položaju na vsak način ' r.*i Portugalski na pomoč. Zaradi tega pa so tndi revo I uci jonarei pretrgali že prej vse zveze med Lisabono in provinco. Revolucijonarno vojaštvo je obkolilo v velikem krofru Li--aU.no ter preprečilo vsak vhod v nacato in vsak izhod iz mesta. Kores-nomdenti tujih listov so z nevarnostjo a -voje življenje ušli v najetih avtomobilih in z velikimi žrtvami najetimi čolni skozi vojaško vrsto, cia ko mogli ftotem večinoma * pomočjo rezžičnega brzojava poslati svojim «»rti prva poročila o izbruha revo-neije. Sele po proklamaciji republike in potem, ko ho dežela že popolam-a pomirjena, ko bo tndi vojaštvo v : rov i ne i že pridobljeno popolnoma ZA < r ar«* al: v nasprotnem slučaja vdtišeno. namerava revolueijo-narni komite dovoliti zopet popolno-na neoviran promet z inozemstvom, zaradi tega se pa tudi ne da natančno določiti, kaj se v tem časa godi v ter -i vesti glede teh dogodkov tudi zelo nasprotujejo. Republika ie proklaatlraaa. S. — Parts, 6. oktobra. Is Liaa-*«>ne se javlja, da je portogalska republika že proklamirana. Modro - ze- lene zastave vihrajo na kraljevi pala«- i. Republikanci so bili že včeraj do|m»ldti* *ro>i»odarji celega mesta. Izbruh revolucije je bil /.a vlado |k>-(»oliioma nepričakovan. I Kor se je v zadnjem času tako zelo odtegnil vsakemu opazovanju gibanja, da ni pra\ u ie veeVl za priprave, ki so se zunaj vršile. Rev olucijonarei so pripravljeni se bojevati tako dolgo, da dosežejo |h»- polen Uspeh. (t. Pariz. t». oktobra. Brezžične brzojavke iz Portugalskega poročajo, da vtnlitelji revolucionarnega komiteja odločeni izvršiti e< akcijo popolnoma do konca. Kralja Man tlela hočejo prisiliti, da se od|K>-ve prestolu in da gre iz ck /»le. Na drugi strani |ia so zofiet pripravljeni, na Portugalskem zof »et vpeljati mir in darovati kralju življenje. še \edno nikakih popolnoma verodostojnih vesti. — Kralj utekel. — Po- li. — Pariz, 6. oktobra. Še vedno niso vse vesti, ki prihajajo iz Lisabone. zanesljivo potrjene. Zlasti se še do ure ne ve. kako daleč so že dozoreli dogo«!k: v Lisahoni. Toda zdi se.da je dognano, da je revolucija zmagala in da kralj Manuel, ter njegova mati Amalija nista več v Lisalioni, temveč sta utekla. Med bom ha rde-mentori na kraljeve* palačo so prišli do kralja vodje revolucijonarnega komiteja, ter se pričeli z nji ni pogajati, da naj zapusti kralj Mamici Portugalsko in se odpove prestolu. Kralj Manuel od začetka nikakor ni bil pripravljen, ustreči tem zahtevam, šele. ko so mu revolucijonarei dokazali, da je vse vojaštvo na njih strani, d; je vsa mornarica v taboru republik, cev in ko v med temi po-gajanji začeli padati -treli in grmeti topovi, -e je kralj revolueijonariie-mu kom ju tidal in obljubil zapustiti Lisa no in kraljevo palačo. Re volueijon rni komite mu je zato obljubil, da ostanejo njegova oseba in osebe njegovega dvora nedotaknjene. Re vol uci jonarei so tudi skrbeli zato, da ne bi se v hornatijah zadnjih ur pri | »etile kake nerealnost i, zlasti da se radi tega ne vname kaka meščanska vojska. Popolnoma posameznih spo-padov niso mogli preprečiti in nuli tega je prišlo med republikanci in monarhisti ponekod do jako krutih in dalekosežnih spopadov. RepajMIkaaei aa kradla. G. — Pari*, 6. oktobra. Vsa moč v Lisa bon i je v rokah republikancev. Dosedaj kralja zvesto vojaštvo je prestopilo v tabor republikancev. Na deželi delujejo republikanski emisar ji za republikansko vlado. Republikanski komite ae trudi v celem mestu vzdržati mir. Po ulicah patruli-rajo vojaške patrulje, ki preprečijo vsak spopad. Državni zbor, takozvani eortez, ko razpnščen. Rarptsaaa bodo takoj nove volitve, ki bodo prinesle republikancem velikansko večino. Kraljeva rodbina je baje nila ponoči o polnoči neopaženo. Dosedanja vlada je deinisijonirala. Spremembe v Lisahoni. G. — Pariz, ♦'». oktobra. Vsa javna poslopja, kraljeva palača, vojašnice. Itojne ladje so nadomestile beln- iimkIto ftortugalsk« zastavo z zeleno-modro republikansko. Poročila po ovinkih. Ci. Pariz, 6. oktobra. Francosko ministrstvo zunanjih zadev je izvedelo o portugalskih dogodkih še-I« čez Madrid in London. Pri francoskem ministrstvu zunanjih zadev so izvedeli tudi. da je trj*el včeraj lioiiihardemeiit na kraljevo palačo do popoldan. Pogajanja % kleti. G. — Pari*, 6. oktobra. Med 'oomhardementom na kraljevo palačo so — kakor se semkaj poroča po hrezžJŠamsii brzojavu — kralj Manuel. njegova mati in vsa njegova okolica zložiti i v klet kraljeve palače, da se na ta način skrijejo pred grozečimi kroglami mornariškega bomhar-dementa. V tej kleti so se vršila tudi pogajanja z revolucijonarnim komitejem, ki je nato dovolil kralju in njegovi rodbini prost odhod. Prebivalstvo Lisa 1m»ne je popolnoma v talkom republikanske in revolucijonar-ne stranke. Usaboaa že pod republikanskim režimom. G. — Pariz, 6. oktobra, Provizo-rični vladni komite, ki se je sestavil pod predsedstvom republikanskega poslanca C astro, se je že sestavil. — Strogo se straži jo vsa javna poslopja in pa samostani, da bi se ne pripetile nobene nasilnosti. Kraljevska rodbina pobegnila na brazilijanski vojni ladji. G. — Berolin, <>. oktobra, »Lo kalanzeiger« poroča iz Pariza: Po včerajšnjih bojih je prišla k obrežju bar kasa brazilske vojne ladje San Pavlo ter je tja d osel tndi kralj Manuel. katerega je križarka San Pavlo z njegovim dvorom vred sprejela na svoj krov. Brazilska vojna ladja s? nahaja namreč vsled tega v Lisahoni. ker je bil te dni v Lisahoni na obisku predsednik brazilske republike. Ta vest, da je kralj Mannel iz Lisabone že utekel in da se nahaja njegova rodbina že na krovu križarke San Pavlo, je v nasprotju z vsemi drugimi vestmi, velja pa kot zelo zanesljiva in gotova. Revolncijonarski komite je baje vedel za beg kralja, pa je pustil, ker mu je na tem, da se stvari kolikor mogoče mirno dovrši jo, in mirno trpel, da je kralj utekel. ie niso samae. — Malo | priljnbljm kralj. O. — Beraila, 6. oktobra. V tukajšnjih uradnih krogih dosedaj še niso potrjene vse vesti, ki prihajajo iz Lisabone preko Londona in Pariza, vendar je popolnoma verjetno, da bo imela revolucija po vol jen in zadovoljiv uspeh, ker razmere zadnjega časa aa Portugalskem so jasno pokazale, da je položaj za kralja Ma- nuela naravnost ne vzdržljiv. Kralj Manuel je izgubil vse simpatije ljudstva, ker je živel jako i>ot ratno in z njim vred tudi njegova mati in stara mati, poleg tega pa je imel mnogo ljubavnih afer. ki so mu izpodkopale zadnje simpatije na Portugalskem. Pripravljanje republikancev k revoluciji. H. — Bruselj, 6. oktobra. Semkaj prihajajo vesti, da je med republikanskimi poslanci v Lisahoni in pa med admiralom vojne mornarice Car losom Lovris obstojala že delj časa tajna zveza. Bojne ladje so dobile pred kratkim ukaz. da se morajo odstraniti iz lisabonskega pristanišča. Ladje so to tudi storile in so se pokorile kraljevemu povelju, toda revo-lucijonarski komite jih je poklical nazaj in včeraj so bili streli iz topov vojnih ladij prvi s i gnal i se men t, da se je revolucija začela. Mnogi člani kraljeve rodbine, med njimi vdova po umorjenem kralju Carlosu.Amalija, so dobili v zadnjih dneh grozilna pisma, v katerih se jim prorokuje skorajšnji pogin. Angleži presenečeni. G. — London. 6. oktobra, V tukajšnjih krogih vzbuja revolucija na Portugalskem veliko senzacijo in veliko sočutje s kraljevo rodbino. — Portugalska kraljeva rodbina je namreč na Angleškem zelo priljubljena in med Angleško in Portugalsko obstajajo najožji stiki. Tukaj se zatrjuje, da se za slučaj, ako bi se Portugalska preustojila v republiko, kralj Manuel za stalno naseli na Angleškem. Angleška se že pripravlja. Q. — London, 6. oktobra. Angleška vlada je že dala dvema vojnima ladjama nalog, da naj odplujeta pred Lisabono. Q. — Gibraltar, 6. oktobra. Kri-žarki »Xeweastell« in »Minerva« sta že odpluli proti Lisahoni. Q* — London, 6. oktobra. Angleška križarka »Newcastell« je že priplula pred Lisabono. V IJsaboni še vedno ni mirno. Q. — Madrid, 6. oktobra. Priv at-ne vesti iz Portugalske še vedno poročajo, da se poul. boji v Lisahoni še niso polegli in da se kralj Manuel vendarle nahaja v rokah revolucijo-narcev. Kralj hoče počakati končnega izida aa Angleškem. G- — Pariz, 6. oktobra. Kakor se za gotovo javlja, je kraljeva rodbina gotovo na krovu braziljanske križar-ke San Pavlo ter se poda na Angle ško, kjer počaka, kako se bodo dogodki zaključili. Ali je Manuel že formalno resigniral na prestol ali še ne, se še ni moglo z gotovostjo dognati. Najnovejše vesti. B. — London, 6. oktobra. Zadnje vesti, namreč uradna poročila se glase, da je mesto v rokah ustaše v in da je kralj Manuel s spremstvom pobegnil na aeki portugalski torpe-dovki. * Deželni zbor Kranjski (Nadaljevanje seje dne 5. oktobra ob i h »1 4. popoldne.) Dasi je bila seja napove« lan a že ob poln 4.» se je pričela šele ob 4. Pred začetkom seje je par minu: kon-feriral dr. Sustcršič z namestnikom dei. glavarja barona Lichtenbergom. Zakaj se je slo, ne vemo, videli smo samo. da je držal dr. Šusteršii v in* k ah dnevni red ter kazal na zadnje točke dnevnega reda. Začetkoma seja je na/nanil dei. glav. namestnik bor. Lichtenherg, da je vložil poslanec Gaagl interpelacijo na deželno vlado gled»- odprave Grabelj v Idriji. To inter|iela<*ijo smo priobčili že v včerajšnjem listu. Interpelacija se je vročila deželnemu predsedniku. Nadalje so bili vi;rženi tile nujni predlogi: Nujni predlog dr. T r i 1 1 e r j a in tovarišev glede ne|*otnlitve župana Ivana Hribarja, nujni predlog dr. Novaka in tovarišev glede draginje, nujni predlog dr. Zajca in tovariš v. v katerem >e zahteva pomnožite v članov dež. zdravstvenega -veta od 4 na o* in da se pri tem imenovanju upošteva dejstvo, da tvorijo Sle vene i pretežno večino prebivalstva v deželi, nujni predlog dr. L a m p e t a in tovarišev glede podpore onim posest nikom, ki so trpeli vsled (»oljskega črva in končno nujni pretilog M a t j a s i č a in tovarišev glede podpore v i m »gradinikom. Namestnik deželnega glavarja je izjavil, tia pridejo nujni predlogi koncem seje v obravnavo. Prošnja a na dnevu« n. redu -o nahajajoča por*»čila deželnega odl>ora izročila dotičnim mise kom, samo pri |»oročilu o spremembi mestnega statuta ljuMjanskega je predlaga! dr. Pegan. naj se brez izročitve odseku tak«»j vzame v pretres. Baron Lichtenlicrg je dal predlog v razpravo. Prvi se je oglasil za lieseilo dr. Tavčar. Dr. Tavčar: V imenu svoje stranke se izrekam proti predlogu, ker se hoče s tem stvar kar kratkim iMitom spraviti izpred deželnega zbora. Protestujcm. da bi se razpravlja-|o ■ ;tatutu. ne da bi preje izročil n stavnemu odseku. Dr. T r i I 1 e r: Pridružujem se protestu tov. dr. Tavčarja. Sv.ječa— no s,- i»- oklenilo, da se zakonski načrt pre«l lož i v mnenje obč. -.vetu ljubljanskemu. Ta je odgovoril na zakonski načrt z o pera tom. obsegajo* im S tiskanih pol. Ta opera t hi vsekakor kazalo vzeti v pretres v ustavnem odseku. Centralna vlada je vrnila zakoniki načrt z zahtevo, da se spremene nekatere točke glede «lavkov. Dei. zbor je oklenil diferenciranje davkov, a vlada je temu nasprotni. T »j zahtevi se noč. večina brezpogojno ukloniti. Baron Lic h ten b erg: sini. da govorite k stvari. Dr. T r i 1 1 e r. Govorim k oara-grafoma, ki se predlagata v spremembo. Sieer pa bom takoj končal. Pridružujem se protestu dr. Tavčarja. Grof Barbo: V imenu svoje stranke izjavljam, da bomo glasovali za izročitev poročila ustavnemu odseku. Dr. P e g a a o v predlog je bil na to sprejet s kleriklanimi glasovi. Poročevalce dr. P e g a n je kratko priporočal zbornici, naj sprejme predlog deželnega odbora, ki se glasi takole: Visoki deželni zl»or! Deželni zbor je v deielnozborski seji dne 96. januarja 1910 sklenil načrt zakona, s katerim se i z prem inja jo in i n »i »o ln ju je jo nekatera določila oh-cinskega reda za deželno stolno mesto m uveljavi nov ol»činski volilni red, predložil vladi s prošnjo, da se izposluje zanj Najvišje odobrenje. V^led dopisa c. kr. deželnega predsedstva v Ljubljani z dne 17. septembra 11)10. št. *Jl!IH» praes., je eksceleii •a gosopd minister za notranje zadeve s pridržkom definitivne pr*wvje tega zakonskega načrta s strani vlade 7 razpisom z dne 14. septembra t. I . st. 495:* M. L, k 40. in ob-činskega reda in ^ 4* občinskega volilnega reda sledeč0 pripomnil: \* ^ 441. o. r. je govor o različni l»orazdelitvi doklad glede onih davčnih vrst, pri katerih je sklenil deželni 7hor za deželna doklade različno ih»-delitev, iver pa ni dopustno, da se, če je ta splošni pogoj dan, p«»hiranje različnih odstotkov dovoli br*»z vsa-kega o/ira na visokost odstotkov pri deželnih dokladak, naj hi se dalo drugemu stavku § 40. sledeč*1 l>esedilo: .Ce pa se deželne doklade k direktnim davkom nalože v različnih odstotkih na j »osam ne razrede teh davkov, je tudi stopnjevanje občinskih doklad v enakem razmerju dopustno." V \ M. o. r s. zahteva za doklade o«l .>."> do 75'* direktnih in od -lO do Snr^f* iižitninskih davkov odohre-nj#- • čelnega odbora, d očim je pobiranje višjih doklad odvisno od dovolitve deželnega zbora in Najvišjega odro hren ja. Ker je 7 ene strani iz nadzirala* -gn stališča želeti kompetenco deželnega odbora v dosedanji izmeri in ker bi bilo z druge strani pri tesni in vedno ožji zvezi državnih in avtonomnih financ neprimerno vsako krč-nje vpliva državne finančne i:prave na finančno upravo občin, naj se H načrta izpremeni tako. da se ol»drže kompetenčne meje za dovoljevanje doklad po smislu $ 81 sedaj veljavnega občinskega statuta. Proti zahtevi Najvišje odobrenega sklepa deželnega zbora mesto de/eliega zakona pa ne bi bil pomislek. V § 48 o. v. r. se nahajajoče določilo je v toliko nepopolno, da je v njem skrbljeno le za porazdelitev dveh ostalih mandatov, zlasti v slučajih, če se volitve udeleži večje število strank, naj bi se v $ 48 izrazilo, da je nadaljne ostale mandate cdka-zati po načelu, ki velja za odkazaaje 1. in 2. ostalega mandata, posamnim listam po številu nanje odpad lili glasov.* Deželni odbor nima pomislekov upoštevati te priponi nje in zato predlaga: Visoki deželni zbor naj navedene paragrafe v sledečem besedilu odobri, in sicer: al glede olfinskega reda: Porazdelitev doklad k nepasrednjim $ 40. Praviloma je doklade k direktnim davkom porazdeliti na vse v občini predpisane davke te vrste, brez razločka, je - li davku podvrženi občan ali ni, ter jih naložiti v enaki meri na vse razrede teh davkov. Ce pa >e deželne doklade k direktnim davkom nalože v različnih odstotki], na posamne razrede teh davkov, je tudi stopnjevanje občinskih doklad v ena-jhmii razmerju dopustno. Občinskega sveta sklepi, katere je predlagati v višje odobrenje. § 81. Občinskega sveta sklepi (§ 57), da se odtuji glav inska lastnina občine in njenih zavodov t), katere vrednost presega znesek 10.000 K, a ne onega 100.000 K, potem da se zašla v i ta lastnina, da se najame posojilo in izvrši kreditna operacija, kakor tudi da |h>roštvo 3oi, pri čemer gre za zneske v ravno omenjeni visokosti, dalje da se uvedo občinske doklade k tekočini davkom (<} 39), kater* ali same zase ali v zvezi z do-kladami, ki so že naložene v poplačilo nepokritih potroškov za občinske namene, presegajo *25 odstotkov direktnih davkov ali užitninskega davka, potrebujejo odobrila deželnega odbora. l>a se sme odtujiti glavinska lastnina občine in njenih zavodov v vrednosti nad 100.000 K, potem da se sme ta lastnina zastaviti, da se smej«« najemati posojila in izvrševati kreditne oj>eracije, kakor tudi da se smejo »lajati poroštva, pri čemer gre za zneske nad HHUHA) K. ravno-t;iko da se sinejo uvesti doklade. ki presegajo 50 odstotkov direktni u davkov, ali 30 odstotkov užitninskega da v ka. naposled da se smejo uvesti nove naklade in davščine, katere ne spadajo v vrsto omenjenih doklad .*I9», kakor tudi. da se povišajo ze obstoječe naklade in davščine te vrste, treba je dovolitve deželnega zbora in Najvišjega odobrenja. hI glede občinskega volilnega reda: * 48. Ako vsota teh, posamnim listam pripadlih mandatov ne doseže števila vseh mandatov, ki jih je oddati, pri-deli se prvi ostali mandat oni listi, ki je združila v dotičnem volilskero razredu na - se največ listnih glasov; eventualni drugi ostali mandat pa oni listi« katera ima za prvo največ listnih glasov. Nadaljne ostale mandate je po načelu, ki velja za prideli-tev prvega in drugega ostalega mandata, odkazati posamnim listam po številu nanje odpadlih glasov. Pri enakem številu glasov odloči ircij. Prvi je dobil besedo posl. dr. Tr i 1 1 er: Ob 12. uri hočem še enkrat na neke kričeče krivice, ki se nahajajo v statutu, opozoriti. Dr. Krek se je dopoldne bil na prsi in rekel, da njegova stranka svojih teženj nece Jor-sirati. Ce pa večina vztraja na v) 1 a, je očitno, da hoče klerikalna stranka priti v Ljubljani do večine. Sam dr. l^ampe je rekel, da je ta paragraf kmetska harmonika, ki se ga da ]»o-ljubno raztegniti. Po novem statuta se lahko k Ljubljani priklopi okoliških občin, kolikor se zljubi — seveda »zaslišavši ljubljanski občinski svet in prizadete občine.« Toda to ->7aslisanje« ne zavira priklopitve, torej je Ljubljana izročena na milost in nemilost deželnemu odboru. Kako l»odo Posavci volili, ni težko uganiti. Saj vemo, kako se bo delovalo v spo-vednlcah. (Silen hrup med klerikalci. — J are: Pfuj! — Klici: Škandal!* Odgovarjam za vse. Jaz odgovarjam samo na napad dr. Šusterši-ča na sodnike. Dr. Susteršič še ne more odpustiti sodnikom, ker je bil v znani aferi obsojen. Toda iz one afere je izšel osebno čist, to lojalno nagiašam. Zato ni lepo, da se hoče radi ene afere sodnikom voboe maščevati. Naj navede samo enega sodnika, ki je izrabljal sodno dvorano v politične svrhe. Ce more navesti le eno ime, bom jaz sam med prvimi, ki ga bom obsodil. Temu nasproti pa je res. da se ob časih volitev izrabljajo vse cerkve na Kranjskem v politične namene. * Klerikalci se delajo silno ogorčene in zaženo velik šunder.) Dr. Tri 11 e r konča svoja izvajanja z novim apelom, naj se odpravijo krivice, ki jih vsebuje novi mestni statut ljubljanski. Dr. L a m p e je zavračal trditve dr. Trillerja. da se cerkve zlorabljajo v politične svrhe — z argumentom, da tisti, ki ne hodijo v cerkev in k spovedi, ne morejo soditi o zlorabi cerkve. Dr. TaVčar: Dovolite mi nekaj stvarnih opazk. Baviti se mi je v prvi vrsti z vlado, ki postopa z nami. da moramo biti prepričani, da je strankarska. LISTEK. ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka« Roman; spisal P. K. •HSaJ »Najprej mi morate povedati, kako ste dobili to strašno rano,« je silila Leonora. A svojega veselega razpoloženja ni mogla premagati. »O, Gall. žila j izgledate tako marci ja-lično. kakor kak general. Kaj bodo rekla vsa dekleta od štirinajstih do izderi i najetih let. ki *o Vas oboževala. Glejte, da postanete hitro kapitan, saj zasluzili ste to gotovo.« »Kdo drugi prej, kakor jaz,« je menil Gall nekako potrt. »Sni sena ▼ vojno z upanjem, da se od lik u jem in si pridobim lavorik. a pridobil sem si samo mnogo ran in še življenje s*> mi drugi rešili.« "Gall — tega mi ne bode te na-tvezili,« ja rekla Leonora. »Prepričana sem, da sta se hrabro vojskovali.« »Ras je — bil sem hraber«« ja dejal Gall. »Vsi so mi to priznavali, a sreče nisem imel. Koj v začetka boja sem bil težko ranjen, sem padal a konja in naši konjeniki bi ms kili pohodili, da n tu rešil izredno pogumen in pozr * v ovalen človek.« »Čast ten človeku. Kdo pa je to bil!« Gall je pr slišal to vprašanje in hitro nada I j* d svoje pripovedovanje. Natančno ji popisal vse svoje doživljaje «*| treuotka, ko je v bitki padel, pa do trenotka, ko in u je bil zopet izročen iz turških rok oteti prapor. Popisal je tudi vse, kako je Cerm osvobodil oficirje in rešil pra-por, a imena njegovega ni imenoval. Leon .ra pa je poslušala s takim zanimanjem, da se ni upala prekiniti Galla. »In ko sem zopet imel prapor, naš kirasirski, s tolikim junaštvom ou-ti pra|w»r. j** končal Gall, »tedaj sem se skoro razjokal žalosti in kosma Kaj pravite T« se je čudila Leonora. Žalostni ste bili . . .« »Da. a ne zaradi sebe, nega zaradi Vas.« Strmeč nad temi besedami je Leonora pogledala Gall u v obraz. »Ne u me jem Vas! Zaradi mene ste bili žalostni t« »Da, gospodična Leonora, zaradi Vas! Ah. kdo si js pač tedaj mogel misliti, da bode te Vi izvedeli za pavu va peresa, ki smo jih poslali Carina ...« Bleda kakor smrt je vstala Leonora in stopila pred Ga Ha. »Kdo Vam je to povedal t« je v prašala tiho. »Cerin sam . . .« »Vi ste ga videli t« »Da! Cerin je tisti junak, ki je meni rešil življenje in naš prapor osvobodil iz turških rok.« Leonora je sklonila glavo. Kakor oka tunela je s stisnjenimi ustnicami stala preti (tallom in gledala v tla. Gall je vzel svojo listnico in potegni I iz nje pavovo pero. Gospodična Leonora.« je rekel s proseči m glasom. »Trije kameradje smo pred vojno poslali Andreja Cerin u tri taka peresa in ga s tem obdolžili zaničljive lastnosti. Tudi jas vem bil eden tistih, ki so nekdanjemu tovariša to očitanje zagnali v d »raz. Jaz pa sem to pero vzel nazaj in svojega tovariša prosil za odpuščanja. Prosim, gospodična Leonora - -ali vzamete to pero T« Sele zdaj je Leonora zopet dvignila glavo. »Čemu sta to pero prinesli menit« »Ker mi je tako Carin naroČil.« Molče je vzela konec pavovega peresa iz Gallovih rok in ga ogledovala dolgo časa, tako dolgo, da je malemu Gallu začelo poetejati tesao pri aren. Nekako plaho je glodal Leonoro in se na tihem vpraševal, kaka čuvstva pač divjajo v duši tega sicer tako pogumnega in ponosnega dekleta. Naenkrat se je Leonora obrnila h Gallu, se nagnila k njemu in ga poljubila. »Drugače se vam ne morem zahvaliti,« je rekla tiho in preproste, med tem ko je Gall ves zažarel, kakor da ga je doletela največja čast. »Sedaj mi pa še enkrat vse od kraja povejte, ljubi Gall,« je rekla Leonora, ko se ji je zopet povrnil notranji mir. »Saj si lahko mislite, da uve to zanima.« In zopet je Gall pripovedoval na dolgo in na široko vso zgodbo svojega ranjenja in kirasirskega prapora in Leonora ga je molče poslušala in ga gledala z jasnimi pogledi, ki so razodevali, kako neskončno je srečna in vesela. Do pozne noči je ostal Gall v hiši gospe Jerajeve, a ko je zapustil hišo, je vendar ponesel seboj veliko žalost, kajti pri slovesu mu je Leonora povedala, da je nevesta poročnika Snoja in da se i njim poroči, naj ozdravi, ali naj oslepi. Skromna pamet J oš ta pl. Gall a tega sklepa ni mogla pojmiti in to ga je navdalo z veliko žalostjo. Iirekam dva prota*ta. Minister dr. Harrdtl ja navedel celo vrsto sprememb. Nekaj pred lagan i h sprememb ja nebistvenih, drage spre nieinbe je deželni r sam ukrenil brez deželnega zbora, kar je proti postavno. Najodloonejse pa je treba protestirati proti temu, da Haerdtl na svetuje, naj spremembe meljavi samo deželni odbor {Mitom takozvane »!ex Lampe«. To je sakonokmistvo. l>rugi protest se nanaša na to, da je deželni zbor pozval mestno občino za mnenje o statutu, a sedaj je \ečina vrgla ta poziv v kos. Nasla v ljam ta protest na deželno vlado, od katere upam. da !m» ta protest >i>«»ro čila centralni vladi. Kesniea je. da se hoče v Ljublja*-fi uveljaviti volilna pravica, ki bo ni korist klerikalni stranki. Največja kriv i«-a j** v tem. da 1h» imelo mesto samo 3 razrede, kakor zadnja predarlska vas. Ministru se zdi vse to prav. čeprav bi tega ne dovolil v nobenem drugem mestu. Na deželi mi i ister ni dovolil spremembe volilnega reda. ker se je bal. da bi nekaj občin na Kočevskem prišlo v nenemške roke. Ponavljam znova svoj protest, v veri — naj mi dovoli to dr. Lampe — da St* klerikalni stranki in ministru Haerdtlu n>° bo posrečilo ukrotiti napredno Ljubljano tako, kakor nameravata. Med splošno napetostjo se dvigne baron Sehvvarz. Poslanci ga obkolijo. S « h u a r z je rekel med drugim, da vlada, oziroma minister Haerdtl ni izrekel, naj bi deželni zbor spremembe v ljubljanskem statutu izvršil potom znane V»x Lain-Im?.« marveč da je vlada samo dala deželnemu odboru na svobodo, d* ukrene, kar »*e ji zdi i>otrebno. Nadalje >• S hwarz brani pred očitanjem, da bi bila vlada pristranska, ter pravi z naivnim obrazom sv. Antona, da je popolnoma izključeno, da bi bil kak minister pristranski. Ta izjava je izzvala v zbornici glasen krohot, kar je barona Scharar-za spravilo fMipolnoma iz ravnotežja. Nato je govoril poslanec E n -gelbert GangL Razpravljal je o pluralni volilni pravici, kakor jo je uveljavil statut, in o proporcijonalnem M>teruu, ki sta »ba v svoji sestavi krivična. Govornik se je pridružil protestu dr. Tavčarja in dr. Trii-1 e r j a v imenu tistih, ki bodo po ne* vem statutu prikrajšani ali oropani volilne pravice. Dr. Susteršič je branil stal i- svoje stranke. Razpravljal je dasti o davkih in naglašal. da je fi-nčiii minister nasproten diferenciali ju davkov. Na to je zaklical dr. Triller: Pa počakajte dragega ministra, počakajte na rekonstrukcijo. Ib\ Susteršič: Kdo si ne želi bolj spremembe ministrstva, kot jaz! Dr. « ar: Verjamem! (Smeh v zbornici. Smehlja se celo »finančni mini->*» r dr. Lampe. Na to reagira na izvajanja dr. Trillerja gled»* zlorabe cerkve v politične svrhe ter naglasa, da j»- im^l dopoldne prav, ko je napa-del sodnike, ne vseh, marveč samo nekatere. l>r. TriHer: Navedite imena! !>r. Susteršič: Navedite vi imena dotičnih duhovnikov, ki zlorablja-i -povednico v politične namene. I>r. Triller: Sprejmem. za vsako ime sodnika bodem promptno itavedel ime duhovnika. Končno izjavi, da ho njegova stranka glasovala 'a predlog. Poslanec dr. Novak: Na do-poldeaski napad dr. Šusteršiča. ki ga j* izvolil izvršiti na mojo osebo, od-arjam, da nisem v položaju ugoditi njegovi želji, da bi odložil mandat v trgovski zbornici. Tega ne bom riI iz enostavnega razloga, ker •totičniki. ki so mi izrekli nezaupni-niso bili moji volilci. s ,,.r pa govornik v kratki izjavi pridružuje protestu tovarišev •ir. Tavčarja, dr. Trillerja in Ganila. Po zaključni besedi poročevalca l'-trana aklene zbornica z glasovi klerikalcev In Nemcev prehod v spe eijalno debato. Napreda i poslanci za hujite dvorano. Predlog dež. odbora > bil nate sprejet tudi v debati. Napredni poslanci so se med tem zopet vrnili v dvorana. Namestnik dež. glavarja baron L i c h t e n n e r g je nato hotel dati v razpravo nujni predlog dr. Lampe ta, Matjasiča in tovarišev. Proti teran je ugovarjal dr. Triler, čas da je on prvi vložil svoj nujni predlog. Baron Lichtenherg je bil v nemali zadregi - brez dvoma se je na to nanašal njegov razgovor z dr. Su-Meršičem pred začetkom seje. Da se izkoplje iz zagate, je prekinil sejo za 10 minut. Po odmoru je predsedujoči baron Lichtenbreg dal v razpravo dr. Trillerjev nujni predlog. Dr. T r i 1 l e r : Ce čuti dr. Krek, ki igra na l hi naju v logu Petra Aini cnskega proti vladi, doma pa se obesa na frak barona Sehwarza, {sitrebo, da nastopi proti nujnemu predlogu, potem »e v danem položaju ne more ni-tc*ar Moriti, ker klerikalna -tranka raz|m>laga z večino in onemogoči raz pravo o nujnem predlogu, (tovornik -h* obrača proti baronu Sehwarzu, ki je kršil zakon, ker ni razpisal volitev ljubljanskih jh» določbi § v roku štirih tednov. Poziva večino, da glasuje za nujnost njegovega predloga Ako tega ne stori, bo dokazala s tem, da hoče vršiti še nadalje nasil->t\a. ki jih je zapeicela. Nujnost predloga je bila odklonjena z glasovi Nemcev in klerikal- Pretllog je odkazal ustavnemu odseku r. Triller: Škoda da nima mo |w»kopališkega odseka!* to je utemeljeval rta kratko nujnost svojega predloga o draginji, ki smo ga priobčili že v včerajšnji večerni izdaji dr. Novak. V kratkih in jedrnatih besedah je naslikal ne-znosno draginjo, ki tišči ob tla vse prebivalstvo brez razločka stanu in I m »k lica. ter |>oudarjal potrelio. da se najdejo sredstva, ki bi vsaj deloma prebivalstvu olajšala življenje s tem, da bi ustvarila cenejše življenske pogoje. Prav na to meri njegov nujni predlog. zat<> naj zbornica temu njegovemu predlogu prizna nujnost. Nujnost tega predloga je bila odklonjena. Predlog je bil izročen upravnemu «idseku. Predsedujoči baron Lichtenl>ersr je dal besedo dr. Zajcu, da utemelji svoj nujni predlog o dež. zdravstvenem svetu, i Dr. Susteršič: Prosim. kratko!> Vkljub temu opominu je govor ni k govoril na dolgo in široko. To ni bilo po volji Lam petu. Sel je k dr. Susteršiču, ga pocukal za rokav in ga naprosil, naj gre še enkrat k dr. Zajcu, da ga opozori, naj kmalu konča. Susteršič je res šel k Zajcu, a ta je ostal renitenten ter je nadaljeval svoja izvajanja. Ta dogodek kaže na to. da Zajcev predlog, ki je kolikor toliko na r»crjen proti deželni vladi oziroma baronu Schwarzu. ni nič prav fio godu niti dr. Susteršiču. niti dr. Lampetu. To j*« povsem umljivo, saj je zna? <> razmerje med klerikalci in baronom Schwarzom. Predlogu je bila prizn la nujnost odseku se je naročilo. iaj poroča o njem tekom enega tedi t. Končno bila sprejeta nujna »red loga dr Lam peta o {Kiljskem črvu in posl Matjašića gle de fMidpor vinogradu i kom. Baron Lichtenherg je preeital dnevni red prihodnje seje, ki bo v četrtek ob 10. dopoldne. Z vso silo. Mjnister Hardtl bo gotovo poslal dr. Šušteršiću pohvalni dekret. Tako mu jc ustregel, da bolj ni mogel. Odobril je nt ca—no dejanje, da vlada sploh neće daU odgovora zaradi nepotrditve biviega župana in preskrbe 1, da bo kar tez glavo sprejet novi mestni statut. Tako hite klerikalci s statutom, da le zadeve le nobenemu odseku neće jo izročiti. Popravili bodo seveda statut tako, kakor so zgtihali z vtedo in HavdU bo nnrJ priložnost, h sankdio že take Mm, da se bodo vršile voRtve po tem ne-zaslišanem volilnem vsem interesira vprašanje, kake korake bo pod vzela Angleška v prilog portugalski dinastiji. Med Angleško in Portugalsko obstoji namreč tozadevna {Mjgodba in je pričakovati, da bo Angleška najbrž nastopila proti r e v o I uci junaree m. Brazilija vior novi portugalski republiki. G. — Pariz, 6. oktobra. Kot vzor za ustavo portugalske republike bo baje sprejeta ustava braziljanske republike. Načrti republikancev. G. — London, 6. oktobra. Republikanski voditelji so že meseca avgusta v Londonu izjavili, da je pro klamaeija republike na Portugalskem v doglednem času neizogibna, da pa v sled tega ne bo t r{>el dober interesni stik med Angleško in Portugalsko, ker zveza med Portugalsko in Angleško ni bila sklenjena za dinastije, temveč med obema narodoma kot takima. Manuelova ljubica na Dunaju. F. — Dunaj, 6. oktobra. Ljubica ubeglega kralja Manuela gdč. Gaby Deslvs je plesalka in se sedaj nahaja na Dunaju, ter nastopa v etablise-mentu »Apollo«. Kralj Man ne 1 jej je prav do zadnjega časa pridno dopisoval. V Lisaboni je bilo to kraljevo razmerje obče znano, ker ga kralj tudi ni nič zakrival in je bilo tudi splošno znano, da je Deslvs stanovala celo nekaj časa pri njem v kraljevi palači. To pa je bilo splošno pohujšanje. Kralj Manucl res na varnem. G. — London, t), oktobra. Iz Pariza dohajajo semkaj vesti, da se je kralj Manuel podal na krov- brazilske križarke San Pavlo in te vesti se tukaj uradno potrjujejo. Radovedni Dunaj. F. — Dunaj, 6. oktobra. V tukajšnjih diplomatskih krogih se 7 nestrpnostjo pričakuje, kaj bo storila Angleška z ozirom na portugalsko revolucijo, ker obstoja namreč med Angleško in Portugalsko pogodba, v kateri se Angleška zavezuje, da v slučaju, ako preti j>ortuga!ski dinastiji kaka nevarnost, mora hiteti tej z vsemi svojimi močmi na pomoč. Pričakovati se torej sme. da bo Angleški poskusila vse. da ohrani dinastijo na jM>rtugalskeni prestolu. Druga verzija. F. — Dunaj, .. oktobra. Snoči so došle potom korespondenčnega biroa semkaj vesti, da kralj Manuel ni pobegnil na braziljski bojni ladji San Pavlo, temveč na neki portugalski torpedovki. Kdaj je padla odločitev? R. — Beroln, 6. oktobra. Iz Lisa-bone se poroča, da je bilo v torek še popolnoma neodločeno, ali se položaj na Portugalskem poojstri, ali izboljša. Za republikance je bilo ta dan še malo polkov, izmed vojnih ladij samo dve, ter morska vojašnica. Vsi drugi so bili vneti za kralja, t^r so oel mestni cen trn m zasedli. Tudi so se v torek raznesle vesti, da je vojaštvo iz province za kralja in da maršira proti Lisaboni, da se zavzame za vlado in za kralja. R. — Berolin, 6. oktobra. Pri pobojih v Lisaboni ni bil nihče od »nožem cev poškodovan. Povod revolucije. B. — Berolin, 6. oktobra. Glede povoda sa portugalsko revolucijo se poročate dve verziji. Ena je, da je bil povod revolucije umor republikanskega poslanca Bom barda, druga verzija pa pravi, da je bila povod revolucije navzočnost brazilijskega predsednika, kateremu aa last so se oficijelno prirejale velikanske slav-nosti in svečanosti. Ljudstvo se je pri teh slavnostih tako navdušilo za republiko, da je spontano zahtevalo ustanovitev portugalske republike in to je bil kaje neposredni vzrok iz- konference, katerih se udeležita tudi avstrijski finančni minister Bilinski in ogrski finančni minister Lukacs. Konferenca se ko bavila z gradivom, ki naj se predloži delegacijam. Vojaški proračun, ki se predloži delegacijam, obsega na vojaških zahtevah 380 mi-Ijonov kron za armado in 80 — 85 miljonov kron za mornarico. Dunaj, 5. oktobra. Danes dopo-ludne se je pripeljal semkaj tudi ogrski justični minister Szekelv. Ob enajstih dopoldne so se začele v vojnem ministrstvu konference. Prisotni so: vojni minister Schčnaich, oba ministrska predsednika grof Khuen Hedervarv in baron Bienerth, oba justična ministra Hochenburg in Szekelv/, oba deželno-brambovska ministra, Georgv in Hazay. Izdajatelj In odgovorni urednik: Kasto Pustoslemšek. Borzna porodila. Dunaj, 6. oktobra. Portugalski dogodki so le neznatno vplivali na velike evropske trge. Razpoloženje dunajske borze je bilo včeraj itak prav neveselo in dopoldan je minul skoraj brez vsakega prometa. To dejstvo je tlačilo kurze tudi v zadnjem času naznanjenih favoriziranih papirjev. Le nekatere vrednosti bolj lokalnega pomena so našle zanimanje, ter se vzdržale na predvčerajšnji višini, ali se se celo izboljšale. Tudi popoldne je vladala precejšnja tišina, s katero je borza tudi končala« — Rente so bile slabe, devize malo spremenjene. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani*. LraJai kani daitjske borze 5. oktobra 1910 O. — t*arle» 6. oktobra. tu papir J i- 4° 9 majeva renta .... 42° a srebrna renta .... 4° o avstr. kronska renta . . 4° i OfJ. „ ... 4° a kranjsko deželno posojilo 4 ko češke dež. banke . Srečke Iz 1. 1860 ■. . . m mm 1864 .... - tiske . . . „ zemeljske I. izdaje rt m li* tt „ ogrske hipotečne . „ dun. komunalne „ avstr. kreditne . . „ ljubljanske . . . „ avstr. rdeč. križa „ bazilika .... „ turike..... Deleloe. Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice .... Državne železnice . . . Alpine-Montan .... češke sladkorne družbe . Živnostcnskc banke. . . 1 Cekini . . Marke . . Franki • Ure . . . Rabijl. . . Dennmi tla**** 93 20 93 40 9705 97-25 93 20 93*40 9170 91 90 96- 97 — 94 — 95- 226- 232 — 322- 328 - 156 25 162 25 298 50 304 50 27925 285 25 248 75 254 75 529-— 539*— 212 — 222-— 89- 93 — 6175 6575 38 25 42 25 28 40 32 40 256 50 259-50 444 — 446 — 664 50 665 50 557 25 558 25 11625 11725 760-25 761 25 76675 767 75 268 — 270 80 272-- | 273 50 11 37 11 41 117-57*; 117-77* 95*40 95 50 94 60 94 75 254-50 25525 Anton Šare Ljuljan Sclukrina ulita lf. 5, ■ *■ InflM ilia (lumti pmt prti) 182 najcenejši nakup opran za neveste. M Rta ii petu n a in Ani Sta ml, ^336 -stavca sprejme „J(aro8na tiskarna44 sarej v ttjea ali m rstaa at Netrmajskea. Na>lo» pove upravmštvo »SI. Naroda«. ■člena Pajaić naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Danic« m Sil vic« ter ostalih sorodnikov, vsem prijateljem in znancem prežalostno vest. da je nje aOUg. oziroma oče, sin, bral in svak, gospod Josip Pajnič imcjitelj potovala« pisarna danes popoldne ob polu 3. uri po kratki, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega bo v četrtek, dne 6 oktobra ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti. Blemeisova cesta stev 3. na pokopališče v Dravljah. v cerkvi ^rijinega Oznanenja 3339 Kupujte tečerno izdajo ^ r tiAg spoaiia V Ljubljani, dne 4. oktobra !*•*. Prvi slovenski pogrebni zavod JM-tt 44 mM: takom t» 8.7. usti iline Mi eleaa vloge aa knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga mm 4lrentni davek plačuje zadruga sama - Ssrejeaa vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. - Daje posojila na najrazličnejše načine. — Baeaeteai aseafalaftca: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd. Nakazila v Ameriko. — Easeaasara trgovske menice. — Preskrksje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd. na vsa tu- in inozemska tržišča. — Izdaja nakaznice. Tta ptjalaila BC dobe bodisi istacno ali pisaeoo v zadružni pisarni. 10 m mi in Min lild \l mM* il 3. li I XXXXXXXXXXXXXXXaXaaaX>t „Slovenski JtaroJ" izhaja taeirao JrakraL U«t«n«.lj«n« l.t» IMt. 23 v ustnem zaJrainea lan v L|aaljaai u Baajdd osti It. II je imeia koncem teta 1909 denarnega prometa.......K Mf 114.121" 11 upravnega premoženja................■ Mp7le.tM M obrestuje hranilne vloge po 4^*1* brez vsakega odbitke roniaioaa davka. kattro9a alaeaja paaajdlalca eeeaa aa vleaalke. Sprejema tudi vloge aa teka*, ratea v ivasi s metom ia jih obreatafe od iae ▼lofjo šm 4 Stanje hranilnih vlog nad .......... Posojale aa aeasljleaa aa S»/. a I«/, aa aa*< S1 / f sesa eaaaetJaaelfe | aa aseaice aa t , Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede aaortizovanji dolga. DBADIfE UHE: Taak da* M S.—U. Ia •* J. 4. laveea aaeW| ta praaailM¥. Telefon it US. P ista a lasailBliii rs« Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel 9 Han zadostit jir Češke' Sfljeosle zavarovalnice. nejcenejši zavod na kontinentu. Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno (a^T* vsakovrstna posojila in kredite kakor : trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in menične kredite Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1. nadstr. X X 3»: X X X X X X X *3 vloženega denarja je ker je pri tej hranilnici lzkl|aieaa VSaka ipeknlacija s tem denarjem. Vloge se obrestujejo po ^B^a q brez vsakega odbitka. Ima vpeljane doiMČC hranilnika m kreditno društvo. Posoja na posestva po 5° 0 obresti in proti odplačila po najmanj 1 ./ 0 na leto. LJUBLJANSKA SI poroča promete na prt,_______r Dunajske komunalne srečke a aaa 31 Stritarjeva ulioa štev. 2. o jSji Žrebanje Glavni dobitek R 300.000. 0 Dolžnost -_>ga Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi aa življenj*. sli pa proti požara le pri slovanski banki .SLAVIJIV Podpiraj oso torej doma** alovanaki zavod, da more nalogo, ki ei jo ja stavil, iapolniti v je -mjfcCji stot* m |m ima posebno ugodne in prikladne a^UVUel načine z* zavarovanje življenja. razpolaga z ea)cenejšimi ceniki za preskrbi jen je za starost, za slučaj nemSelea — smrti roditeljev, za doto otrokom jamar i.^ zavarovalnica z vse-slovansko - narodno upravo. sadpira narodna društva, Ia prispeva k narod- izboljšanjem ia osamo- iBaaaassaaaariiat 33 10 30 53 9A ^047