GLASILO OBČINE DOMŽALE 19. aprila2002 -letnikXLI, št. 5 stran 23 Pomlad je kot nalašč za delo tabornikov, skavtov ter planincev, ki so nam za to številko poslali takšno število člankov, da smo jim namenili kar celo stran. Tako na tej strani lahko preberete tudi o Mednarodnem letu gora, v katerem naj bi povsod po svetu priznali pomen gora in njihovih prebivalcev ter gorska območja spodbujali in ohranjali. stran 24 Šah je eden izmed športov, o katerem lahko vedno berete v našem glasilu. Največkrat piše o njem Joie Skok, o šahu mladih piše Bela Somi, brali ste lahko tudi članke Bojana Osolina, predsednika Šahovskega društva Vele Domiale, danes pa o velikem uspehu šahistov z Osnovne šole Venclja Perka Domžale piše njihov mentor Joie Koritnik. Spoštovani občani in občanke, Čestitamo vam ob 19. aprilu, prazniku Občine Domžale, 27. aprilu, dnevu boja proti okupatorju, 1. maju, prazniku dela, ter vam želimo prijetno praznovanje. Občinski svet Občine Domžale Županja Cveta Zalokar Oražem s sodelavci Uredništvo glasila Slamnik Arboretum Volčji Potok vabi na tradicionalno cvetlično razstavo CVETJE IN MIR od 27. aprila do 2. maja 2002 Vabljeni! stran OBČINSKI SVET V tretjem nadaljevanju so svetniki in svetnice le končali 34.sejo Občinskega sveta Občine Domžale in na njej največ skrbi namenili odlaganju odpadkov, odlok bomo v celoti objavili v naslednji številki našega glasila. Krvodajalska akcija v občini Domiale bo potekala v torek, 7. maja 2002. Informacije na telefon 7292333. stran RAZPISI 25,26 Tudi tokrat boste v Slamniku našli vrsto objav, povabil in razpisov, med katerimi opozarjamo zlasti na RAZPIS STANOVANJSKIH POSOJIL ter RAZPIS POSOJIL ZA OBNOVO FASAD, objavljamo pa tudi JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA V OBČINI DOMŽALE ZA LETO 2002 ter JAVNI POZIV ZA DOTACIJE DRUŠTVOM IN ORGANIZACIJAM S PODROČJA KMETIJSTVA IN ŽIVALI V LETU 2002. Vabim vas na SLAVNOSTNO SEJO OBČINSKEGA SVETA OBČINE DOMŽALE, posvečeno 19. aprilu, prazniku občine Domžale, v petek, 19. aprila 2002, ob 20.00 Kulturni dom Franca Bernika Domžale - slavnostni govornik mag. Milan Pirman, podžupan - podelitev priznanj Občine Domžale za leto 2002 Kulturni program: W. A. Mozart (1756 -1791) REOUIEM v d-molu, K 626 za zbor, soliste in orkester solisti: Mateja Arnež - sopran, Andreja Brleč - alt, Dejan Vrbančič - tenor, Zoran Potočan - bas Domžalski komorni zbor zborovodja: Tomaž Pimat Komorni zbor Limbar, Moravče zborovodkinja: Elizabeta Kunavar Simfonični orkester Domžale -Kamnik dirigent: Aleksandar Spasić Povezoval ka programa: Marta STARBEK Iskrene čestitke ob 19. aprilu -prazniku OBČINE DOMŽALE Županja Občine Domžale Cveta ZALOKAR ORAŽEM, Lr. Iskrene čestitke ob prazniku naše občine/ Praznujmo skupaj! Preteklost je zanesljiva, že zato, ker je ni mogoče spreminjati, toda o njej vemo pogosto prav tako malo, kot o prihodnosti. Vemo, daje zgodovina naše občine zgodovina številnih osebnosti, ki so tako ali drugače vplivale na njen razvoj in v njej puščale sledi, ki jih danes najdemo v sicer majhnem številu arhitekturne dediščine, več pa v knjigah, pa tudi v spominih na pridne izdelovalce slamnikov, ki so sloves slamnikarstva ponesli v svet, v spomin na ukročene vodne energije Mlinščic, v spomin na uspešne podjetnike in obrtnike, katerih uspehe so hodili gledat od blizu in daleč. To je zgodovina, na katero se lahko oziramo s ponosom. Sedanjost gradimo mi vsi in z zadovoljstvom lahko rečem, da naša občina stopa po poti napredka v prihodnost. Prepričana sem, da se vsi v prihodnost stopamo s prav takšnim pogumom in odločnostjo, kot so to pred stoletji delali naši predniki. Spoštovani občani in občanke! Potrudili smo se, da je letošnje praznovanje 19. aprila - prazniku občine, ki sovpada s 50-letnico dogodka, v spomin na katerega praznujemo naš občinski praznik, še posebej slovesno in pestro. Potrudite se in obiščite čim več prireditev, slovesnosti in tekmovanj ter v prijetni družbi preživite veliko veselih in lepih trenutkov. Vsem vam ob občinskem prazniku iskreno čestitam, ter hkrati želim tudi prijetne druge praznične dni, naši občini pa od srca voščim veliko sreče, kvalitetnega razvoja ter prijaznih občanov in občank, ki bodo radi živeli v njej. Cveta Zalokar Oražem, županja Občine Domžale Dan odprtih vrat Železne jame V okviru 19. aprila -občinskega praznika Društvo za raziskovanje jam Simon Robič Domžale pripravlja Dan odprtih vrat, ki bo v petek, 19. aprila 2002 od tO. do 17. ure, zbirališče je ob Jamarskem domu na Gorjuši. Tega dne si bo mogoče pod strokovnim vodstvom brezplačno ogledati Železno jamo in vse zbirke: slamnikarsko, zbirko kapnikov, Robičevo zbirko ter arheološko zbirko. Dobrodošli. Povabilo Z željo, da vam podrebnejc predstavimo zgodovinsko, naravno in kulturno dediščino naše občine, vas vabimo na voden strokovni ogled občine, ki bo V soboto, 20. aprila 2002 z začetkom od 9. uri. Zbirališče je pred Kulturnim domom Franca Bernika Domžale, od koder se bomo z avtobusom odpeljali in pod strokovnim vodstvom ogledali največje znamenitosti naše občine. Ogled je brezplačen. Vabljeni! Komisija za turizem Vabimo vas na Osrednjo občinsko prireditev ob dnevu upora proti okupatorju v soboto, 27. aprila 20G2,ob 15. uri v Domu krajanov v Zejah. Program: Slavnostni govor Kulturni program: Godba Domžale, Moški pevski zbor Radomlje, Oktet Tosama, Andrej Kurent, gledališki igralec, učenci OŠ Dob Program bo povezovala Draga Jeretina-Anžin. Občina Domžale Območno združenje Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Domžale Pobratenje gasilskih zvez Lendava in Domžale Pomagati v nesreči - to nas povezuje stran 2 Listino o sodelovanju In pobratenju sta pred številnimi gasilci in gosti podpisala tov. Joie Kocon, predsednik Gasilske zveze Lendava, ter tov. Marjan Slatnar, predsednik Gasilske zveze Domžale. KLEPARSTVO KROVSTVO TRIMO SISTEMI ANDREJ VRTACIC Fortunoto Bergonta 3,1240 Kamnik Telefon/faks 018312 355, GSM M1689 750. Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo strešne ^r'l'ne-___^^«jj«BB • ESAL (SALONIT ANHOVO) W"Hfflll*l f • TRIMO TREBNJE (licenčni partner) ■ffiB f| • TONDACH, BRAMAC, CREATON EP'111'1 Dober dan, bralci in bralke Pomladne tople sončne dni, ki so marsikoga od nas prepričali, da za zimske plašče in dolge rokave ne bo več priložnosti, so zmotila mrzla zimska jutra, celo snežinke so za nekaj ur pobelile naše ceste in travnike in nas opozorile, da zima še vedno opleta s svojim repom. Minili so velikonočni prazniki, v katerih je bilo sonce najbolj toplo, pred nami pa so že novi prazniki,' katerih se bodo razveselili zlasti naši šolarji, saj so pred njimi počitnice. Za naše uredništvo in /naš SLAMNIK ni niti počitnic niti dopusta. Na tri tedne prihajamo med vas in pomlad je tudi letos čas, ko imamo največ prispevkov. V marcu je bilo namreč veliko prireditev in slovesnosti, povezanih s praznikoma mater, žensk in deklet, v številnih društvih in organizacijah pa prav v tem času potekajo občni zbori, na katerih pregledujejo opravljeno delo, načrtujejo nove aktivnosti in upajo, da bodo vsaj ob tej priložnosti »prišli« v časopis. Ker so zelo pridni in izvedejo v posameznem letu veliko akcij, o katerih največkrat žal ne pišemo sproti, si vsi želijo, da bi bili prispevki o njihovih enoletnih aktivnostih obsežni, saj že če naštejemo le najpomembnejše akcije, je tega stran ali dve, da ne govorimo o tem, da bi želeli ob prispevku kar nekaj fotografij. Želimo ustreči vsem in bralcem ter bralkam predstaviti pisane palete dejavnosti, včasih, čeprav neradi, kakšen članek tudi skrajšamo, a le izjemoma. Slamnik skuša slediti tudi drugim dogodkom in prireditvam, ki jih bo v aprilu in maju v naši občini sploh zelo veliko. Praznujemo namreč občinski praznik - iskrene čestitke vsem prejemnikom priznanj, o katerih bomo pisali v naslednjih številkah Slamnika - in letos je prireditev še posebno veliko. Vzemite si čas in jih obiščite! Naslednja že šesta letošnja številka Slamnika bo izšla 10. maja, vaše prispevke pričakujemo do 29.aprila ter vas prosimo, da kljub prazničnim dnem datum oddaje upoštevate. Kot je videti, večjih težav s selitvijo Slamnika v okvir Kulturnega doma Franca Bernika Domžale ni. Najbrž pa ne bo odveč, če vas bomo tudi tokrat opozorili, da vsa sporočila -reklamna, propagandna in druga, oddajate v prostorih omenjenega doma v Domžalah, na Ljubljanski cesti 61, kjer vas pričakujejo od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure, lahko pa jih pokličete na tel. štev. 722 50 50 Toliko za danes. Potrudite se, da boste praznične dni, naslednja številka bo namreč v vaše domove prišla po majskih praznikih, preživeli lepo, in ne pozabite angleškega pregovora: Če bi človek vsak dan vrgel cvetlico na pot svojega življenja, bi bile vse ceste sveta polne radosti Odgovorna urednica Vse Je pripravljeno in slovesnost pobratenja se lahko začne. Na slovesnosti Je nastopil tudi Oktet Toaama Podžupan Simon Mavaar Je čestital obema gasilskima zvezama za podpis listine o pobratenju In sodelovanju. V spomin na podpis omenjene listine mu Je predsednik GZ Lendava, tov. Jože Kocon, za Občino Domžale Izročil priložnostno darilo. Pobratenje gasilskih zvez Lendava in Domžale Pomagati v nesreči -to nas povezuje Podpisa listine seje udeležilo veliko število gasilcev ter drugih gostov z območja Gasilske zveze Lendave, ki so se skupaj s svojimi gostitelji najprej srečali v okviru Centra požarne varnosti Domžale, kjer so jim predstavili center in gasilsko zvezo, nato pa so se odpeljali v Ihan, kjer jim je domače prostovoljno gasilsko društvo pripravilo prisrčno dobrodošlico. Po predstavitvi PGD Ihan so skupaj odšli na kosilo, popoldne pa je bil namenjen obisku PGD Homec, ogledali so si tamkajšnjo cerkev in nato odšli na občinski zbor v Žeje. Svečani del seje pričel z nastopom trobilcev in slovensko himno, kateri je sledil pozdrav Franca Pirnata, tajnika domačega gasilskega društva, ki je izrazil veliko veselje, ker se pobratenje in listna o sodelovanju podpisuje prav v Žejah. Sledil je pozdravni govor tov. Marjana Slatnarja, predsednika GZ Domžale, ki je po pozdravu poudaril, da bo podpis listine prispeval k še tesnejšemu sodelovanju, izmenjavi medsebojnih izkušenj ter krepitvi tradicionalnega gasilskega prijateljstva. Vse to so pokazala že dosedanja srečanja, podpis pa še bolj na široko odpira vrata sodelovanja, pa tudi priložnosti za vzpostavitev pravih prijateljskih odnosov tudi med drugimi društvi. Gasilci po njegovem mnenju znajo ceniti vezi, ki se tkejo med njimi, in bodo storili vse, da se bo sodelovanje med njimi razširilo tudi na druga področja. Zahvalil se je tudi tov. Jožetu Koconu ter drugim članom vodstva GZ Lendava za opravljeno delo ter predsedniku PGD Odranci, s strani GZ Domžale pa so za podpis najbolj zaslužni Tone Pavlic, PGD Homec, Nande Starin, PGD Ihan, ter Aleksander Rihtar, GZ Domžale. Prisotne je pozdravil tudi tov. Jože Kocon, predsednik GZ Lendava, ki je na kratko predstavil njihovo zvezo in poudaril, Listina o sodelovanju in pobratenju Stoletna tradicija slovenskega gasilstva temelji na izmenjavi izkušenj med gasilskimi društvi in na požrtvovalnem delu članov slovenskih gasilskih društev. Zato GZ LENDAVA in GZ Domžale Obojestransko in s podpisom potrjujeta Listino o sodelovanju in pobratenju Listina o sodelovanju in pobratenju zavezuje obe GZ, da bosta: • Gojili medsebojne prijateljske vezi; • Izmenjavali strokovne in organizacijske izkušnje; • Organizirali medsebojna srečanja; • Prenašali gasilsko izročilo in prijateljstvo iz roda v rod na mlajše generacije gasilcev Predsednik GZLENDAVA JOŽE KOCON ODRANCI, dne 23. marca 2002 DOMŽALE, dne 06. aprila 2002 Predsednik GZ Domžale MARJAN SLATNAR naj bo pobratenje za dobro vseh in naj sodelovanje, pa tudi pomoč, rasteta iz leta v leto in obema zvezama ter društvom prinašata vedno nove uspehe. Sledil je svečan podpis Listine o sodelovanju in pobratenju, nato pa sta ob podpisu čestitala predstavnik občine Lendava ter domžalski podžupan Simon Mavsar, njunim dobrim željam pa se je pridružil tudi član vodstva Gasilske zveze Slovenije ter regijski poveljnik tov. Jože Brleč. Sledila je zdravica ter »poljub« praporjev, vmes so dogodek polepšali s svojim petjem pevci Okteta TOSAMA, nato pa smo spet prisluhnili obema predsednikom gasilskih zvez, ki sta obljubila, da bo podpisana listina pomenila razširitev sodelovanja ter strokovno in drugo pomoč med obema zvezama, katerih društva se bodo srečevala tudi na tekmovanjih in krepila medsebojne zveze. Sledila je izmenjava priložnostnih daril, prireditev pa seje zaključila s slovesnim igranjem trobentačev iz Mengeške godbe. Uradnemu pobratenju je sledilo prijetno družabno srečanje, ki je še okrepilo vezi med zvezama in društvi, ki si bodo prizadevali, da bi bilo sodelovanje med gasilskima zvezama Lendave in Domžal po podpisu listine še uspešnejše in da bi ga morda »preselili« tudi na druga območja. Tradicionalno srečanje invalidov Svet je lep Svet je lep, je zapela pevka Saša Surla, ki je že izdala svojo zgoščenko, na tradicionalnem srečanju članov in članic Medobčinskega društva invalidov Domžale ter številnih gostov, ki so se 6. aprila 2002 zbrali v Hali komunalnega centra v Domžalah. In svet je bil resnično lep za več kot 840 udeležencev slovesnosti, ki so se že nekaj po deveti uri zbirali pred Halo komunalnega centra v Domžalah. Prav kmalu se jim je pridružila Domžalska godba, ki na srečanju nikoli ne manjka. Ob njihovih prijetnih zvokih so zasedali mesta v veliki dvorani, vmes pa seveda ni manjkalo vzklikov dobrodošlice, prijateljskih stiskov rok in objemov starih znancev, ki se najmanj enkrat v letu srečajo na tradicionalnem srečanju ob prazniku invalidov. Godba Domžale se je okoli desete preselila v Halo in z Zdravljico uradno začela srečanje, kije bilo namenjeno obeležitvi 27-letnice društva, predvsem pa tradicionalnemu prazniku invalidov, ki se na tak način srečujejo že več kot dve desetletji. Po godbi, ki je pred odhodom zaigrala še nekaj poskočnic, je vse zbrane pozdravila gospa Mirni Cotman Zupane, brez katere prijetnega vodenja si prireditve skoraj ne predstavljamo, in k besedi povabila g. Edvarda Završnika, predsednika društva, ki seje najprej spomnil vseh, ki so v času med dvema srečanjema umrli, pa bodo vedno ostali v prijetnih spominih vseh Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, kije izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vsedoll. marca 1991, ko seje preimenoval v Slamnik. Odgovorna urednica VERA VOJSKA Tel: 72-14-599,72-20-100 (041) 634 505. Pomočnica odgovorne urednice KRISTINA BRODNIK. Člani uredništva SAŠA KOS, TONI DRAGAR, PAVEL PEVEC, JANEZ STIBRIČ, MARTA STARBEK, URBAN ŽNIDARŠIČ, ROK RAVNIKAR. Lektorica: IRENA STARIČ. Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah. Uredništvo ERNA ŽABJEK-KOČAR, 722-50-50, URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. Glasilo izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS, štev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8.5 %. Priprava za tisk: Salomon d.o.o., C. 24. junija 23,1532 Ljubljana. Tisk: Set d.d., Vevška c. 52,1260 Ljubljana-Polje. članov društva. Po minuti molka je na kratko predstavil dejavnost društva ter posebej poudaril, daje članov in članic društva Mag. MIlan Plrman Je udeležence pozdravil v Imenu Občine Domžale že več kot 2100 in da bodo poskušali sprejeti program aktivnosti v letu 2002 v celoti uresničiti. K delovanju v društvu je povabil vse, ki želijo za svoje znance in prijatelje narediti kaj dobrega, obenem pa zlasti pohvalil poverjenike, ki so vez med vodstvom društva ter člani in članicami in jih redno obiskujejo. Zahvalil se je tudi številnih sponzorjem in donatorjem, med njimi posebej Javnemu komunalnemu podjetju Grasto ter Banki Domžale, s katerih pomočjo bo izkupiček prireditve večji in bo tako tudi ostalo več sredstev za delovanje društva ter organizacijo in izvedbo letovanja za težke invalide. Posebej je pozdravil vse goste ter ob koncu prijaznega nagovora povabil vse, da se drugo leto spet dobijo na prijetnem srečanju. V imenu Občine Domžale je zbrane pozdravil mag. Milan Firman, podžupan Občine Domžale, kije poudaril pomen delovanja društva v skrbi za ustrezen položaj vseh invalidov, še posebej pa Za prijetno vzdušje Je po bogatem kulturnem programu poskrbel Ansambel Grega Vrhovca. Prijatelja: Edvard Završnlk, predsednik Medobčinskega društva Invalidov Domžale, ter Zmago Vlsnjevec, predsednik Društva invalidov Izola. starejših in težjih. Pohvalil je dobro delo društva ter se vsem iskreno zahvalil za njihov prispevek v celoviti skrbi za invalidno populacijo v občini in širše ter obljubil tudi v prihodnje pomoč Občine Domžale pri dejavnosti društva. Vsem prisotnim je zaželel prijeten dan, njegovim dobrim željam pa se je pridružil tudi predsednik pobratenega društva invalidov iz Izole, ki so tudi tokrat v Domžale prišli v velikem številu. Pobratenemu društvu je zaželel veliko uspešnega dela, predvsem pa prijetnega sodelovanja. Prisotni so prisluhnili tudi pozdravnim besedam Mirka Galičiča, ki je v imenu Zveze delovnih invalidov Slovenije, pa tudi v imenu Društva invalidov Kranj, katerega predsednik je, pozdravil prisotne, nato pa poudaril, daje domžalsko društvo na odlični poti skrbi in dela na socialnem in humanitarnem področju ter da tudi tovrstna srečanja dajejo invalidom pogum in zdravje, da pozabijo tegobe, ki jih spremljajo. Pohvalil je skrb občine, ki sofinancira dejavnost invalidskih društev ter zaželel društvu tudi v prihodnje veliko uspehov, vsem prisotnim pa veliko prijetnih trenutkov na srečanju. Uradnemu delu srečanja je sledil bogat kulturni program, v katerem so poleg Godbe Domžale nastopili: pevka Saša Surla, Komorni pevski zbor Mengeš, Folklorna skupina KD Svoboda Mengeš, Kamniški koledniki, učenci Osnovne šole Domžale ter Osnovne šole Roje, citrarka Sabina Vrhovec, plesni par »Katarina Prislan". V prijetnem družabnem srečanju pa je za vesele trenutke poskrbel ansambel Vrhovec, srečo pa so številni udeleženci lahko preizkušali tudi v bogatem srečolovu. Tudi letošnje srečanje je prineslo članom in članicam Medobčinskega društva invalidov Domžale veliko prijetnih trenutkov, ki jim bodo lajšali dneve do naslednjega srečanja. V. Vojska Saša Surla Je zapela Svet Je lep. stran 3 OBČINSKI SVET 34. seja - tretje nadaljevanje -27. marec 2002 O višjem nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, za bolj urejene Radomlje ter več reda na področju odlaganja odpadkov Svetniki in svetnice domžalskega občinskega sveta so se 27.marca 2002 še tretjič zbrali, da dokončajo 34.sejo Občinskega sveta Občine Domžale. Sprva le 16 prisotnim, ki so se jim kasneje pridružili še nekateri, je Zoran Vitorovič, načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja, podal uvodno informacijo o odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v prvi obravnavi. Pojasnil je namen sprejema, predlagane oprostitve, primerjave z drugimi občinami, predsedujoči mag. Milan Pirman pa je k razpravi povabil tudi predsednike pristojnih odborov, ki so obravnavali predlagani odlok, svetniki in svetnice pa so njihove pripombe prejeli v pisni obliki. V razpravi je Breda Kokalj Limbek, N-Si, postavila nekaj vprašanj v zvezi z območji in višino nadomestila na njih, Franc Černagoj, Zeleni, pa se ni strinjal z višino nadomestila na posameznih območjih, vprašanje o makadamskem parkirišču sredi mesta, ki naj bi postalo javno parkirišče, pa je postavil tudi Jurij Berlot, SLS. Po pojasnilih Zorana Vitoroviča, načelnika pristojnega oddelka, sta bila s 17 glasovi ZA in enim proti sprejeta naslednja sklepa: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejema Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Domžale-v prvi obravnavi. 2. Občinski svet Občine Domžale posreduje osnutek odloka v 30 dnevno javno obravnavo, ki prične teči od dneva objave v Uradnem ustniku Občine Domžale. V času javne obravnave bo možno pripombe in predloge v zvezi z osnutkom odloka vpisati v knjigo pripomb, ki bo na Oddelku za prostor in varstvo okolja, Savska 2, Domžale ali jih posredovati pisno na naslov Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Obvestilo o javni obravnavi se na običajni način posreduje javnosti. Za bolj urejene Radomlje Tudi k točki o sprejemu Odloka o lokacijskem načrtu območja prometnih površin in širitve pokopališča v prvi obravnavi je uvodno informacijo podal Zoran Vitorovič, načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja, s strani izdelovalca Regijske razvojne službe Domžale pa je sodelovala Vera Rutar. Ker o vsebini tega odloka, ki bo v mnogočem vplival na urejenost tega naselja, pišemo posebej, zapišimo le, da sta v razpravi sodelovala Franc Černagoj, Zeleni, ki so ga zanimale finančne posledice odloka in ureditev tekalne kanalizacije; ter Breda Kokalj Limbek, N.Si, je postavila vprašanje v zvezi z možnostmi prestavitve grobišča iz križišča. Po pojasnilih Zorana Vitoroviča, ki je pojasnil, da bo realizacija odloka stala 400 mio sit, so svetnice in svetniki /. 18 glasovi ZA sprejeli naslednje sklepe: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejema osnutek Odloka o lokacijskem načrtu območja prometnih površin in širitev pokopališča v Radomljah-v prvi obravnavi. 2. Občinski svet Občine Domžale posreduje osnutek Odloka o lokacijskem načrtu območja prometnih površin in širitev pokopališča v Radomljah v prvi obravnavi v 30 dnevno javno razgrnitev in javno obravnavo. Javna razgrnitev bo potekala od dneva objave v Uradnem vestniku Občine Domžale v prostorih Občine Domžale, Oddelka za prostor in varstvo okolja, Savska 2 ter prostorih Krajevne skupnosti Radomlje, Prešernova 43. Javna obravnava bo v prostorih Krajevne skupnosti Radomlje v času javne razgrnitve, vodil jo bo pristojni oddelek občinske uprave. V času javne razgrnitve bo možno predloge in pripombe v zvezi z osnutkom prostorskega izvedbenega načrta vpisati v knjigo pripomb, ki bo v tajništvu Oddelka za prostor in varstvo okolja, Savska 2, II. nadstropje ali jih posredovati pisno na naslov Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Obvestilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi se na običajni način posreduje javnosti. Ravnanje s komunalnimi odpadki Brez uvodne obrazložitve, le po razpravi Brede Kokalj Limbek, N.Si, ki je posebej opozorila na ravnanje z nevarnimi odpadki s področja zdravstva, ter pojasnilih Marka Faturja, direktorja Javnega komunalnega podjetja Prodnik, Domžale, je občinski svet skupaj s sedmimi amandmaji in redakcijskimi popravki soglasno sprejel Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Domžale, skupaj s sprejetimi redakcijskimi popravki in amandmaji. Predlog pravilnika o zbiranju in odvozu komunalnih odpadkov v občini Domžale je predstavil Marko Fatur, direktor JKP Prodnik, Domžale, ki je po razpravi, v kateri so sodelovali: Franc Černagoj, Zeleni; Janez Grmek, SDS; Jurij Berlot, SLS, tudi odgovoril na postavljena vprašanja. Občinski svet je nato soglasno sprejel Pravilnik o zbiranju in odvozu komunalnih odpadkov, skupaj z redakcijskim popravkom, ki ga objavljamo, skupaj z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Domžale, na straneh, namenjenih objavam. Predšolska in šolska vzgoja Po uvodni informaciji Irene Gričar, načelnice Oddelka za družbene dejavnosti, je bil na predlog občinske uprave, ki gaje posredoval mag. Milan Pirman v končni obliki sprejet Odlok o predmetu, pogojih in postopkih za podeljevanje in prenehanje koncesije za izvajanje programa predšolske vzgoje in varstva, skupaj s sprejetimi amandmaji. Enako brez razprave je bil sprejet tudi sklep o sprejemu dodatnih pogojev in kriterijev za izdajo soglasja za prepis učencev iz šolskih okolišev drugih občin v osnovne šole v Občini Domžale, s katerim Občina Domžale, poleg pogojev, določenih z veljavnimi predpisi, določa dodatne pogoje in kriterije za prepis učencev iz drugih šolskih okolišev drugih občin v osnovne šole na območju občine Domžale, katerih ustanovitelj je Občina Domžale (v nadaljnjem besedilu osnovne šole Občine Domžale), in sicer Osnovno šolo Dob, Osnovno šolo Rodica, Osnovno šolo Domžale, Osnovno šolo Venclja Perka in Osnovno šolo Preserje pri Radomljah. Pred koncem seje so svetniki in svetnice po skrajšanem postopku sprejeli še Sklep o sprejemu odloka o razveljavitvi pravilnika o zagotavljanju brezplačne pravne pomoči socialno ogroženim, Pavel Cerar, LDS, je postavil vprašanje v zvezi z začetkom izvajanja kamnoseške dejavnosti na območju pod Hribarjevim hribom v Turnšah, Breda Kokalj Limbek, N.Si, pa je vsem voščila blagoslovljene velikonočne praznike, njenemu voščilu pa seje pridružilo tudi delovno predsedstvo. 35. seja Občinskega sveta Občine Domžale bo ob koncu aprila, še prej pa bo 19.aprila 2002 slavnostna seja, na kateri bodo podeljena letošnja priznanja občine Domžale za leto 2002. Odgovorna urednica Proračunske prioritete v letu 2002 in predvidene pomembnejše vsebine vletu2003 Prioritete v letu 2002, ki se odražajo v načrtovanih aktivnostih občine v tem letu, v veliki meri pa tudi v proračunu Občine Domžale za leto 2002 so: 1. Zaključevanje investicije prizidka k Osnovni šoli Preserje pri Radomljah, 2. Gradnja osnovne šole in vrtca v Dragomlju, 3. Projekti za razširitev podružnične šole v Ihanu, 4. Povečanje kapacitet otroškega varstva, 5. Program gimnazije v Domžalah, 6. Vodovod Rova - Ziče - Dolenje, 7. Kanalizacija v Ihanu, 8. Kanalizacija v Dragomlju, 9. Izgradnja parkirišč za SPB, 10. Odprava črne točke v Homcu - semaforizaeija križišča, 11. Nakup socialnih stanovanj, 12. Prostorske podlage za OIČ Želodnik, 13. Projekt nove športno - prireditvene dvorane, 14. Redno vzdrževanje komunalne infrastrukture, 15. Dokončanje ukrepov ob gradnji avtoceste, 16. Pridobivanje in komunalno opremljanje stavbnih zemljišč, 17. Ustanovitev turistično informacijskega centra, 18. Ustanovitev podjetniškega centra, 19. Stroški iz naslova delitvene bilance (samo še v letu 2002), 20. Stroški lokalnih volitev (specifika leta 2002). Poleg zgoraj navedenih točk so pomembne tudi aktivnosti, ki so povezane s podelitvijo koncesije za oskrbo z zemeljskim plinom, programom obnove komunalne infrastrukture ob gradnji plinovodnega omrežja, sanacijo in razširitvijo deponije komunalnih odpadkov, gradnjo komunalne infrastrukture v Industrijski coni Jarše, opredelitvijo urbanistične zasnove ožjega območja mesta Domžal, začetkom delovanja zavoda za šport in rekreacijo, obnovo občinske stavbe. Zadnji del avtoceste skozi našo občino v teh dneh pospešeno urejajo, saj naj bi odsek do Kom polj dokončali še pred začetkom turistične sezone. Takole je videti urejanje nekdanjega Krtlnskega hriba. Predstavljamo predlog Lokacijski načrt območja prometnih površin in širitve pokopališča v Radomljah Obravnavano območje je v skladu s planskimi usmeritvami občine namenjeno prometni infrastrukturi, parkirnim površinam in pokopališki dejavnosti s spremljajočimi programi. Namenska raba območja se v lokacijskem načrtu podrobneje deli na ceste (Prešernova cesta in cesta Radomeljske čete), širše območje, križišča, parkirne površine in širitev pokopališča v Radomljah. REKONSTRUKCIJA PREŠERNOVE CESTE Prešernova cesta se rekonstruira od uvoza na parkirne površine, vzhodno od poslovno - stanovanjskega objekta (Prešernova 21) do meje z občino Kamnik na severu. Skladno prometni študiji Občine Domžale je cesta predvidena kot regionalna povezava z minimalnim prečnim profilom vozišča širine od 5,50m do 6,0m. Ob vozišču je predviden hodnik za pešce širine 1.5m. REKONSTRUKCIJA CESTE RADOMELJSKE ČETE Rekonstrukcija ceste Radomeljske čete poteka od uvoza parkirne površine za poslovno - stanovanjskim objektom ob objektu cesta Radomeljske čete 2 na zahodu, do naselja Rova na vzhodu. Rekonstruirana cesta je določena v širini 5.50m z enostranskim hodnikom za pešce širine 1.5()m po severnem robu ceste. Predvidena je rekonstrukcija mostu čez Hudski potok, Z delno razširitvijo in mostno ograjo za zaščito pešca. PARKIRNE POVRŠINE SEVERNO OD KOMPLEKSA MALIN Nove javne parkirne površine bodo urejene severno od kompleksa Malin neposredno ob jedru naselja Radomlje in se bodo prometno navezale na Prešernovo cesto. V parkirne površine so vključeni štirje sklopi parkirnih mest, ki so medsebojno ločeni z zelenicami in drevesno, linijsko zasaditvijo ter povezovalno cesto z enostranskim pločnikom. Posamezni sklopi združujejo enote po 40,45,40 in 24 parkirnih mest v skupno parkirišče za 149 vozil. Ob robovih parkirnega prostora so razen na severni in jugovzhodni strani določeni hodniki za pešce, od parkirnih površin ločeni z zelenico. Gradnja parkirišč zahteva tudi izvedbo premostitve Mlinščice. V predelu proti Kamniški Bistrici bodo urejena počivališča s klopmi. SIRSK OBMOČJE GLAVNEGA KRIŽIŠČA V SREDIŠČU RADOMELJ V območje je vključeno križišče Prešernove ceste. Ceste borcev in ceste Radomeljske čete in deli vseh treh prometnic. Predvidena je ureditev obcestnih ambientov, parkirnih površin vzhodno od poslovno - stanovanjskega objekta in parkovne ureditve južno od križišča. a) Prometne ureditve Na podlagi izvedenega štetja prometa in specifične oblike obstoječega križišča je predvidena izvedba semaforiziranega križišča, s prednostno smerjo južni krak Prešernove ceste - Cesta borcev. Križišče z vseh štirih smeri obkrožajo hodniki za pešce, širine l,50m, ki se v posameznih zaokroženih ambientih (štirikrako križišče določa štiri ambiente) odpirajo na urejene ploščadi oziroma parkovne ureditve. Predvidena je ureditev parkirnih površin vzhodno od poslovno - stanovanjskega objekta, kjer se določa trinajst parkirnih mest, do katerih je določen dovoz tako s Prešernove ceste iz zahoda kot s ceste Radomeljske čete z juga. b) Obcestni ambienti Ureditev križišča sočasno omogoča ureditev štirih funkcijsko zaokroženih ambientov, ki se nahajajo med kraki posameznih cest, in sicer: ureditev vaškega (spominskega)' parka v jugozahodnem delu, oblikovanje platoja pred objektom na Cesti Radomeljske čete I v jugovzhodnem delu, oblikovanje prostora pred poslovno stanovanjskim objektom v severovzhodnem delu in ureditev predela ob Mlinščici v severozahodnem delu. Ureditev vaškega (spominskega) parka Določa se celotna preureditev parka z obvezno ohranitvijo spomenika, umetniškega dela arh. Mihevca, ki s svojo vertikalno zasnovo poudarja am- bient parka. Ob spomeniku se uredi preliv Mlinščice. Oblikovanje platoja pred objektom na Cesti Radomeljske čete 1 v Radomljah. Ureditev križišča hkrati predstavlja povečavo platoja pred obstoječim gostinskim lokalom. Novo nastali parter trga se nameni površinam za pešce in primerno tlakuje, nanj pa umesti vodnjak s tekočo pitno vodo. V pasu pred objektom se določi zelenica, pred njo pa postavitev klopi. Oblikovanje prostora pred poslovno -stanovanjskim objektom Razpoložljive parterne površine pred sicer oblikovno neambiciozno čelno fasado poslovno - stanovanjskega objekta s trgovino omogočajo postavitev kapelice v spomin na nekdanjo kapelico. Ureditev predela ob Mlinščici Ambient ob vodotoku omogoča obnovitev spomina na tradicionalno dejavnost mlinarstva na Mlinščici. V ta namen se v novo-oblikovanem odprtju obstoječe ploščadi postavi mlinsko kolo, okolica se tlakuje in v delu nameni občasni tržnici. OBMOČJE ŠIRITVE POKOPALIŠČA S SPREMLJAJOČIMI PROGRAMI Obstoječe radomeljsko pokopališče se bo širilo proti vzhodu, istočasno je predvideno povečanje parkirnih površin in ureditev obodnih pešpoti s počivališči, ureditev dovozne poli do poslovilnega objekta ter postavitev dveh objektov za potrebe servisiranja dejavnosti pokopališča (cvetličarna, prodaja sveč, pomožni prostori rastlinjakov,...). Za realizacijo zgoraj navedenih nalog bo potrebno rušiti en objekt in odstraniti del dveh objektov. A. S. Nadzorni odbor občine Domžale dal negativno mnenje k zaključnemu računu za leto 2000 Izjava za javnost Težišče dela Nadzornega odbora Občine Domžale v preteklem letuje bil nadzor Zaključnega računa proračuna Občine Domžale za leto 2000. Časovno in strokovno zelo zahteven pregled je bil zaključen v decembru 2001, Občinskemu svetu pa smo o ugotovitvah poročali v marcu 2002. Objavi jamo povzetek naših ugotovitev. Nadzor zaključnega računa je obsegal naslednje vsebine: - formalni nadzor zaključnega računa, - nadzor segmentov proračuna »Otroško varstvo in predšolska vzgoja« in »Izobraževanje in raziskovanje«, - nadzor zadolževanja občine in segmenta proračuna »Gospodarjenje s stavbnimi zemljišči«, - nadzor segmentov proračuna »Cestna infrastruktura« in »Komunala«. Nadzorni odbor Občine Domžale je podal negativno mnenje o zaključnem računu proračuna Občine Domžale za leto 2000. Naštevamo le najpomembnejše nepravilnosti: - Zadnji rebalans proračuna je po mnenju nadzornega odbora neveljaven, saj bi začel veljati šele v letu 2001. Menimo, da je več kot 23 mio. SIT porabljenih izven veljavnega proračuna in daje županja z odobritvijo teh sredstev bistveno presegla svoje pristojnosti. - Nadzorni odbor je ugotovil, da večina nalog, ki so v obrazložitvi proračuna navedene kot finančne prioritetne, ni realizirana. - Večkrat je kršena določba Pravilnika o izvrševanju proračuna Občine Domžale, da smejo načelniki oddelkov prevzemati obveznosti do višine 100.000 SIT, če gre za izplačilo za namene, ki spadajo v delovno področje oddelka. V določenih primerih so načelniki prevzeli bistveno večje obveznosti. - Neurejeno gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, ki pa ima svoje korenine v preteklosti. - Neurejeno sofinanciranje raziskovalnih dejavnosti, saj se strokovna služba ni držala pogojev javnega natečaja, ki jih je sama predlagala. - Investicije na segmentih »Cestna infrastruktura« in »Komunala« so pogodbeno neurejene. To velja npr. za določanje odgovornosti glede kvalitete za izvedbo investicije, nadzor pri izvedbi, pogodbene roke za končanje del, določitev dodatnih del, zavarovanje investicije. Dodajmo še, da županja ni želela podpisati izjave, s katero bi zagotovila, da odgovorno stoji za zaključnim računom. Pri pregledu smo opazili in jasno našteli tudi dobre strani zaključnega računa: - Zadolževanje občine je potekalo v skladu z ustreznimi zakoni in predpisi. - Pri pregledu letnih poročil in poslovnih knjig nismo naleteli na nepravilnosti. - Urejeno poslovanje na segmentu proračuna »Otroško varstvo in predšolska vzgoja«. - Dobro sodelovanje z zaposlenimi na občini. Poleg številnih priporočil in predlogov ukrepov, ki smo jih posredovali občinski upravi, smo občinskemu svetu predlagali v sprejem naslednje sklepe: 1. Občinski svet Občine Domžale priporoča županji Občine Domžale, da sodeluje z Nadzornim odborom Občine Domžale v smislu dobrega medsebojnega sodelovanja tudi v primerih, koji zakon tega neposredno ne nalaga (npr. podpis izjave o popolnosti zaključnega računa). 2. Občinski svet nalaga županji, da izboljša sistem notranje kontrole ter da v najkrajšem času zaposli notranjega revizorja. 3. Zaključni račun naj pred obravnavo in sprejemanjem na seji občinskega sveta pregleda nadzorni odbor. 4. Občinski svet naj pred obravnavo in sprejemanjem zaključnega računa obravnava dokončno poročilo nadzornega odbora o zaključnem računu. 5. Občinski svet Občine Domžale nalaga županji, da uredi vse potrebno, da bo občinski svet obravnaval in sprejel proračun za naslednje leto v tekočem letu. 6. Obrazložitev proračuna naj bo pripravljena v skladu s predlaganim proračunom. Dejavnosti, ki so navedene kot prioritete v finančnem smislu, morajo biti tudi dejansko (finančno) izvedene. Naloge, ki so zamudne in zahtevajo veliko aktivnosti, ne pa tudi proračunskih sredstev, se lahko opredelijo kot prioritetne naloge vsebinske narave. 7. Letno poročilo o izvajanju Odloka o štipendiranju dijakov in študentov v občini Domžale se obravnava na občinskem svetu pred javnim razpisom. 8. Javno povabilo ali javni razpis s proračunskih postavk »Sofinanciranje raziskovalnih dejavnosti« in »Delo z mladimi« naj se omeji na interesente iz Občine Domžale. 9. Postopki ureditve premoženjsko-pravnih razmerij, kjer se Občina Domžale pojavlja kot soinvestitorica, naj se skrajšajo na razumen rok, v katerem se cene nepremičnin ne smejo bistveno spremeniti. 10. Občinski svet Občine Domžale nalaga občinski upravi, da pri nakupu in prodaji stavbnih zemljišč ravna gospodarneje. Pred sprejemom zazidalnega načrta naj občina zemljišča odkupi in jih nato, po spremembi namembnosti zemljišča, proda z razpisom (fizičnim ali pravnim osebam). 11. Urediti je potrebno odnose med krajevnimi skupnostmi in Oddelkom za gospodarske javne službe Občine Domžale v primerih izvajanja skupnih investicij. 12. Urediti je potrebno odnose med drugimi investitorji in Oddelkom za gospodarske javne službe Občine Domžale v primerih izvajanja skupnih investicij. 13. Občinski svet Občine Domžale nalaga občinski upravi, da začne z aktivnostmi pridobitve standarda ISO9001. Žal ugotavljamo, da sklepi št 1,3,4,6 in 7, ki bi lahko dokaj hitro bistveno izboljšali kvaliteto porabe davkoplačevalskega denarja, na seji Občinskega sveta Občine Domžale, niso bili sprejeti. Poročila so v celoti objavljena na spletni strani pod naslovom: http://www.domzale.si/ org2,3..htm NADZORNIODBOR OBČINE DOMŽALE V zvezi z IZJAVO ZA JAVNOST pod naslovom: Nadzorni odbor Občine Domžale dal negativno mnenje k zaključnemu računu za leto 2000, ki vam je bila posredovana s strani Nadzornega odbora občine Domžale, vam v prilogi pošiljam naslednjo Izjavo za javnost Občinska uprava in županja občine Domžale večino očitkov iz omenjene izjave Nadzornega odbora zavračamo in menimo, da so napake in očitane nepravilnosti, ki jih je v svoji izjavi navedel Nadzorni odbor, v funkciji bližajočih lokalnih volitev. Pri tem je Nadzorni odbor izkoristil postopkovno in pravno neurejenost in nedorečenost zakonodaje s tega področja, predvsem pa je ravnal izrazito politično. Potrebno je tudi poudariti, da člane Nadzornega odbora predlagajo politične stranke, ki so v našem primeru v Nadzorni odbor predlagale večino članov iz opozicijskih strank. Omenjeno demokratično načelo, da se opoziciji omogoči nadzor nad delom občinske uprave in županje, je bilo v pretežni meri politično zlorabljeno. Rebalans proračuna za leto 2000 je Občinski svet občine Domžale sprejel na svoji seji 13. decembra 2000, županja pa gaje kot takšnega tudi izvršila do konca leta 2000. Očitek neveljavnosti omenjenega rebalansa je izključno pravno tehnične narave in vezan na datum objave. Očitane napake ne pomenijo kršitve zakonov ter občinskih predpisov in so izključno v funkciji političnega obračunavanja. Nadzorni odbor je v delu svojih obtožb presegel pooblastila in posegel na vsebinsko področje oblikovanja in spreminjanja proračuna, kar je v pristojnosti Občinskega sveta, na primer pri določanju in spreminjanju proračunskih prioritet ter zahtevi, da Občinski svet obravnava in sprejema zaključni račun po obravnavi dokončnega poročila nadzornega odbora o zaključnem računu. V prilogi vam pošiljamo stališča, ki sta jih županja in uprava občine Domžale posredovala članom Občinskega sveta občine Domžale ob obravnavi dokončnih poročil Nadzornega odbora o opravljenem nadzornem pregledu Zaključnega računa proračuna občine Domžale za leto 2000. V omenjenem dokumentu smo predstavili stališča, ki so bila v postopku oblikovanja dokončnih poročil Nadzornega odbora o opravljenem nadzornem pregledu Zaključnega računa proračuna občine Domžale za leto 2000 le-temu že posredovana kot ugovori na njihove ugotovitve v predhodnih poročilih. Županja in občinska uprava sta obtožbe in očitke oporekali tako v fazi predhodnih poročil, kot tudi z izčrpnimi poročili na seji Občinskega sveta. Nadzorni odbor je argumente, dokazila ter ugovore zavračal in vztrajal pri svojih očitkih ter vseskozi želel prikazovati občinsko upravo in županjo kot negospodarne in neodgovorne upravljavce javnih sredstev. Ob že omenjenih stališčih vam pošiljamo tudi priloge, tako da lahko tudi sami presodite utemeljenost posplošenih obtožb. Lep pozdrav Županja Cveta ZALOKAR ORAŽEM, L r. DILO JE MOČ Zgodovina šolstva v Domžalah^ (nadaljevanje iz prejšnje številke) i dobi svojo zastavo... Šola je dobila leta 1931 tudi novo šolsko zastavo, ki je stala 2.400 din, izdelal pa jo je državni zavod za pospeševanje ženske obrti v Ljubljani. Ob sklepu šolskega leta je začela redno prirejati javne razstave moških in ženskih ročnih del ter risb. Tudi več uspelih predstav s petjem, deklamacijami in igrami je bilo prirejenih. Kdo so bili člani šolskega odbora? V Krajevnem šolskem odboru so bili leta 1926: Josip Adamič kot predsednik, Gašper Juvan, Karol Flerin, Franc Rahne, J. Dime, Anton Skok, Franc Bemik, Josip Odlasek. Leta 1936 pa: Janez Vrečar, predsednik in tudi župan, dr. Matija Hočevar, Josip Senica, Franc Rahne, Štefan Sršen, Franc Pavlic in Ivan Stenovec. Jeseni pa je Pavlica nadomestil Anton Muller. Nekaj podatkov o učiteljih v Domžalah... Za Odlaskom je bil upravitelj Ivan Stenovec od leta 1932 do 1939, ko mu je živčna bolezen končala življenje, za njim pa Maks Koman, rojen 1832 v Ljubljani, ki se je vrnil v Domžale iz Stranj po 25 letih leta 1939 za upravitelja. V tem času so še učiteljevali: Anica Lazar, roj. 4. aprila 1989 v Ljubljani, ki je prišla iz ljubljanskega Lichtenurna po dveh in pol letih v Domžale 1920, bila potem eno leto na Viču, dve leti v Podzemlju, dalje v Ihanu, v Notranjih Goricah, na Sv. Gori pri Litiji, v Mengšu, v Vodicah, potem spet tu. -Mara Ušeničnik, roj. 1893 v Domžalah, kije službovala v Dolskem (eno leto), v Kopanju (eno in pol), v Hrenovicah, v Studenem, v Sv. Vidu pri Vipavi, v Mengšu in nato v Domžalah od leta 1919. - Olga Plevelj, roj. 1894 v Trbižu. V Domžalah je nastopila 1930. leta. - Milan Merhar, roj. 26. septembra 1910 v Ljubljani. Služboval v Moravčah, na Brdu in Št. Vidu pri Lukovici (dva meseca). V Domžalah od leta 1932 dalje. - Gizela Ušeničnik, roj. 1888 v Mengšu, službovala je v Mengšu, Ihanu, Dobrni, v Pečah, v Komendi, Stranjah, 21 let v Mengšu in v Domžalah od leta 1934. -Herta Tutta, roj. 1896 v Ljubljani, službovala v Kočevski Reki, pet let na Koroškem, trinajst let v Zalogu pri Komendi, od leta 1934 v Domžalah. - Marija Ložar, roj. 1903 v Ljubljani, službovala v Žireh, v Moravčah, v Črnučah, v Velikem Gabru in tu od 1936. leta - Marija Žitko, roj. 1900 v Gorici, službovala v Šmartnem pri Tuhinju, v Moravčah petnajst let in v Domžalah od leta 1937. - Erncst Šušteršič, roj. 1883 v Ljubljani. Učiteljeval v Krški vasi pri Igu, v Hrušici, v Zagozdacu, v Dragatušu, v Jaršah in v Domžalah od leta 1937. Med nadomestnim učiteljstvom bi omenili še: Ljudmilo Seljak (1921-23), Marija Bemik (1924-26), Marija Merhar (1930), Hilda Krušič (1930), Stanko Novak (1935), Branko Kobal (1935-36), Erna Sotlar (1936) in Stanko Divjak (1938-39). Obrtna šola v Domžalah... Obrtno nadaljevalna šola je bila ustanovljena leta 1921. Voditelj te šole je bil do svoje smrti upravitelj Ivan Stenovec. Poučevali pa so še: Karol Jeretina, Anton Arrigler (iz Trzina), leta 1933 pa Milan Merhar, nekaj časa Ernest Šuštaršič in ihanski upravitelj Gabriel Lumbar. V treh razredih sta bila 102 vajenca. Gospodinjsko nadaljevalna šola je trajala štiri mesece in pouk se je začel leta 1928/29, in sicer trikrat tedensko od osme ure zvečer dalje. Leta 1934 do leta 1938 je bila prekinjena Vodila jo je učiteljica Anica Lazar, učila pa je tudi Mara Ušeničnik, polega zdravnika in kateheta ter Marija Žitko. Kmetijska nadaljevalna šola je pričela v Domžalah s poukom v novembra leta 1928, a je po dveh letih prenehala. Meščanska šola je bila ustanovljena pod županom Janezom Vrečarjem, 9. septembra 1938, čeprav je bila zasnovana in predlagana že desetletje prej. Šlo je za prezidavo (adaptacijo) stanovanjskega poslopja ob Ljubljanski cesti. Redni pouk se je pričel 3. oktobra 1938, in sicer v treh oddelkih, od katerih je štel vsak po 42 učencev in učenk. Učiteljstvo: Anton Gaspari, roj. 16. januarja 1893 v Sevščku pri Begunjah nad Cerknico. Pred tem je služboval že v Babnem Polju šest let, v Globasnici eno leto, v Velikovcu eno, v Krškem šest in na Rakeku enajst let. Nastavljen je bil za ravnatelja te šole. Učili pa so še: žena Gaspari, roj. Klinar, Terezija, roj. 12. oktobra 1904 na Dovjem, ki je že službovala v Čepljah, v Tržiču in po pedagoški šoli v Zagrebu (?) na Rakeku. Angela Cucelj, roj. 13. aprila 1907 v Gorici vasi pri Ribnici. Službovala je že v Lokah pri Sv. Juriju ob Taboru, v Krškem, v Senovem in po dovršeni pedagoški šoli še v Žalcu. - Marija Bandel, roj. 18. oktobra 1901 v Ljubljani je službovala že na Vrhniki, na Drenovem griču, v Brežicah in po dovršitvi meščanske šole v Št. Vidu nad Ljubljano in v Ljubljani. - Končno še Marija Novak, roj. 24. septembra 1900 v Kamniku. Po dovršenem konservatoriju v Ljubljani je prišla sem poučevat glasbo. Domžalska gimnazija Predenje prvi letnik meščanske šole končal štiriletno šolanje, je prihramel okupator, kije pregnal slovenske učitelje in šolo spremenil v ponemčevalnico "Hauptschule". Medtem ko so se Italijani nastanili v Godbenem domu in v Osnovni šoli le za en dan, so Nemci zasedli za njimi ves kraj. Težišče okupatorske šole je bilo na telovadbi, petju in nemškem jeziku. Prekinjeno delo med okupacijo seje nadaljevalo od julija 1945 na tečajih, na katerih so prizadeti dopolnili svojo izobrazbo (okoli 320), v septembru pa seje že pričel redni pouk v obnovljenem šolskem poslopju. Prvi profesorski zbor te domžalske gimnazije, ki je imela v prvem letu tudi peti gimnazijski razred, je obsegal: poleg ravnatelja Milana Mehleta in takratnega ravnatelja Milana Flerina še Kralja Milana Merharja Gotarda Rotta in Ano Rott, Staneta Debevca, Andreja Šarca, Marijo KrmpotiČ, roj. Dolenc. Nikolaja Soboljeva in Ferdinando Pleško, a prve mesece so delovali še: Jože Dular, Josipina Gnezda in Maks Rozman. V naslednjih letih seje profesorski zbor še pomnožil, nekateri pa so tudi odšli na drage zavode (večinoma v Ljubljano). Vzporedno z ustanovitvijo osemletnih osnovnih šol in z reformo šole seje z letom 1958/59 gimnazija preuredila v I. osnovno šolo, medtem ko seje prejšnja osnovna šola preimenovala v II. osnovno šolo v Domžalah. Za članek so bili uporabljeni podatki iz zapuščine Dolfeta Prešerna . enem od obrambnih stolpov cerkve na Oorl&lcl Je bila sprva doma šola. ►»M©^'^»«4B^'-4s^*4is^M^ FI5L5 nATJnZ DTtfl.IflH ms^m® stran S Praznujmo skupaj! PROGRAM PRIREDITEV OB 19. APRILU -PRAZNIKU OBČINE DOMŽALE V LETU 2002, ko praznujemo 50.1etnico razglasitve Domžal za mestno občino 1952 - 2002 Petek, 19. april 2002 od 10. do 17. ure - Dan odprtih vrat Železne jame in zbirk v jamarskem domu na Gorjuši - Jamarski dom na Gorjuši Društvo za raziskovanje jam Simon Robič Domžale ob 19.30 uri - odprtje razstave Domžale nekoč in danes - Kulturni dom Franca Bernika Domžale Foto studio Aco Majhenič, Domžale, Ljubljanska 91 ob 20.00 uri - SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA S PODELITVIJO PRIZNANJ - Kulturni dom Franca Bernika Domžale Občinski svet občine Domžale ob 20.00 uri - letni koncert Moškega pevskega zbora Janez Cerar Društva upokojencev Domžale - Osnovna šola Domžale Moški pevski zbor Janez Cerar DU Domžale Sobota, 20. april 2002 Ob 9. uri - Odprto ribiško tekmovanje - Ribnik Prevoje 3,4 Ribiška družina Bistrica Domžale Ob 9. uri - Voden ogled kulturno-zgodovinskih in naravnih znamenitosti v Občini Domžale - začetek v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale Komisija za turizem Občine Domžale Dopoldne - taborniško tekmovanje Cerarjev me-morial - park ob stavbi Občine Domžale Rod skalnih taborov Domžale Nedelja, 21. april 2002 ob 9. uri Šahovski turnir za pokal občine Domžale -Osnovna šola Venclja Perka Domžale Šahovsko društvo Domžale Četrtek, 25. april 2002 ob 19. uri Odprtje razstave slamnikov in cekarjev ter prikaz njihovega izdelovanja - Galerija BESEDA Domžale, Kajuhova 5 Društvo narodnih noš Domžale ter Galerija BESEDA Domžale Petek, 26. april 2002 Ob 18. uri - Odprtje razstave Saše Todoroviča -Modra galerija, Domžale, Ljubljanska 90 Pevec Janez, Intelektbiro Domžale Petek, 26. april in sobota, 27. april 2002 Mednarodni ženski košarkarski turnir - Osnovna šola Venclja Perka Domžale Ženski košarkarski klub Domžale Sobota, 27. april 2002 Ob 9.00. uri - tradicionalni turnir četvork v balinanju - Športni park Ihan Balinarski klub Ihan KAJ JE NOVEGA? Ob 15. uri - osrednja občinska slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju - Dom krajanov Žeje - Sveta Trojica Občina Domžale in Območno združenje ZZB NOV Domžale Četrtek, 9. maj 2002 ob 17. uri Mladi v turizmu - MOJ KRAJ - TURISTIČNI KRAJ - literarne in likovne predstavitve Osnovna šola Rodica Komisija za turizem s turističnimi krožki na OŠ Četrtek, 9. maj 2002 ob 19. uri Odprtje razstave del Likovnega društva Petra Lobode Domžale - Galerija Domžale Kulturni dom Franca Bernika Domžale Sobota, 11. maj 2002 ob 10. uri Domžalska mularija predstavlja - Mladinski svet Domžale - Športni park Domžale Mladinski svet Domžale in njegove članice Od 11. do 13. maja 2002 Odprto prvenstvo Domžal v tenisu za deklice in dečke do 16. leta - Športni park Domžale Teniški klub Domžale Sobota, 18. maj 2002 ob 14. uri Zaključna prireditev ob prazniku občine Domžale s srečanjem folklornih skupin iz Slovenije, Avstrije in Italije ter s predstavitvijo dejavnosti društev -center mesta Domžale Komisija za turizem, Društvo narodnih noš Domžale ter druga društva Ob 10. uri - turnir v odbojki na mivki -Odbojkarska igrišča na Škrjančevem Odbojkarski klub Bistrica Radomlje Organizacijski odbor Iskrene čestitke! Priznanji civilne zaščite Janezu Modrijanu in Radu Ferjanu Kot smo zapisali že v prejšnji številki, je poveljnik civilne zaščite v okviru Vlade RS na predlog poveljnika civilne zaščite naše občine odločil, da letos prejmeta priznanji tudi: Janez Modrijan - srebrni znak CZ in Rado Ferjan - bronasti znak CZ, ki že vrsto let delata na področju civilne zaščite v naši občini. Poprosila sem ju, da povesta nekaj o svojem delu na tem področju pa tudi, kaj jima priznanje pomeni. Janez Modrijan V Civilno zaščito, ki je v tistem času delovala še pod okriljem Sekretariata za narodno obrambo, sem bil dodeljen leta 1980, in sicer v enoto za RKB zaščito. Sledila so leta, koje delo v CZ potekalo v smislu priprav na izredne dogodke, predvsem povezane z možnimi vojnimi dogodki in seveda pod znanim geslom "nič nas nc sme presenetiti". V tem času sem sodeloval pri pripravi obrambnih načrtov povezanih z RKB in tudi pri predavanjih po KS, katerih tema je prav tako bila povezana predvsem z možnimi vojnimi dogodki in s tem povezanimi potrebnimi ukrepi v privatnem življenju. Kasneje sem bil imenovan za člana Občinskega štaba CZ za RKB zaščito in v tej vlogi doživel poplave v letu 1990, vojno za Slovenijo v letu 1991 ter mnoge kasnejše dogodke. Področje naše občine je v obdobju mojega delovanja bilo izpostavljeno po mojem mnenju preveč pogostim poplavam. S področja moje specializacije, pa na srečo kljub velikemu transportu kemikalij po cesti Lj-Cc in močni industriji ter obrti, nismo imeli večjih nezgod. Upam, daje v tem tudi nekaj preventivnega dela vseh struktur CZ. Ves čas delovanja sem se med člani CZ počutil dobro, ne glede na zunanje težave. Delovali smo složno, enakopravno in tudi neprofitno. Sodelovanje ni bilo povezano samo z delovanjem v primeru akcij ali drugih organiziranih aktivnosti, marveč smo se družili tudi na neformalnih srečanjih, namenjenih dniženju, na katera prav radi prihajajo tudi bivši člani Občinskega štaba CZ. Prejem priznanja mi pomeni, da družba ceni delo, vloženo predvsem v priprave določene strukture prebivalcev na izredne dogodke, ki, kadar pridejo, povzroče mnogovrstne neprijetnosti. Janez Modrijan Rado Ferjan Rado Ferjan Področje, za katerega sem v civilni zaščiti Občine Domžale zadolžen in odgovoren, je evakuacija prebivalstva z ogroženega območja na primemo lokacijo. Le-to pa je potrebno določiti glede na vrsto in obseg nesreče. Odločitev o lokaciji in nadaljnja usoda prizadetega prebivalstva je največkrat sprejeta kolektivno, in sicer v sodelovanju celotne ekipe civilne zaščite. Prejem priznanja mi pomeni predvsem spodbudo za delo vnaprej. S tem priznanjem mi je bilo potrjeno moje osnovno načelo, "vedno pomagaj sočloveku, posebej še, ko je pomoči najbolj potreben". Zaslug za to priznanje pa nc pripisujem zgolj mojemu doprinosu. Saj menim, daje uspešnost mojega dela vedno pogojena z delom celotnega kolektiva civilne zaščite. Tiskovna konferenca O problematiki Mlinostroja, obletnici Lions kluba, občinskem prazniku, dobitnikih priznanj Tbdi aprilska tiskovna konferenca je bila zelo dobro obiskana. Zbrani novinarji so najprej prisluhnili županji Cveti Zalokar Oražem, kije predstavila položaj kovinsko predelovalne industrije v naši občini s poudarkom na problematiki Mlinostroja, v katerem je trenutno zaposlenih 65 delavcev. Povedala je, daje bila Občina Domžale seznanjena z nameravanim prevzemom podjetja s strani KBM Infond, ki ima trenutno 51% delež v omenjenem podjetju, prizadeval pa si je, da bi postal lastnik 75% omenjenega podjetja in si s tem zagotovil možnost morebitne selitve dejavnosti podjetja oz. drugih sprememb, ki bi ogrozile delovna mesta. Občina Domžale kot lokalna skupnost sicer na tem področju nima prav veliko možnosti, vendar je v sodelovanju z Mlinostrojem želela zaščiti podjetje pred morebitnimi špekulantskimi potezami npr. ukinitvijo proizvodnje in dezinvestiranju podjetja. Opozorila je na pomembnost ohranitve delovnih mest, pa tudi na negativne izkušnje, ki jih občina že ima s podobnimi primeri. Direktor podjetja g. Miroslav Jerin je na kratko predstavil prizadevanja malih delničarjev za ohranitev podjetja ter povedal, daje direktor uprave KBM Infond pred kratkim izjavil, da ne nameravajo ukiniti proizvodnje. Povedal je tudi, daje naročil dovolj, da se za Mlinostroj odpirajo nova tržišča in daje sam glede prihodnosti podjetja optimističen. Lions praznuje in daruje Dosedanje delovanje Lions kluba Domžale je predstavil njegov predsednik mag. Janko Arah ter povabil vse prisotne novinarje na prireditev Podarimo očem nasmeh, s katero tudi obeležujejo svojo obletnico. Več o Lions klubu lahko preberete v posebnem prispevku. Veliko prireditev ob občinskem prazniku Novinarji so prejeli pisna gradiva o prireditvah ob 19. aprilu - prazniku Občine Domžale ter o letošnjih nagrajencih občine Domžale, posebej pa smo jih opozorili na odprti dan Železne jame in zbirk. 19. aprila bo namreč mogoče Železno jamo ter zbirke brezplačno obiskati med 10. ter 17. uro, zaprosili pa smo jih tudi za pomoč pri obveščanju o posebnem poštnem žigu, posvečenem 50 letnici razglasitve Domžal za mestno občino, ki ga bo mogoče dobiti le 19.aprila na pošti 1230 Domžale. Pogovor je tekel tudi o možnostih za pridobitev naziva mestna za občino Domžale, vprašanje je postavil novinar Miro Sebe, TV Slovenija, kjer pa je le malo možnosti, da prav kmalu govorimo o Mestni občini Domžale. Največja ovira naj bi bila bolnice, kije nimamo, najverjetnejša pa, ker smo preblizu Ljubljane. Veliko vprašanj Novinarji so imeli tokrat zelo veliko vprašanj. Tako je Matjaža Brojana, novinarja Radia Slovenija, zanimalo uresničevanje »občinskih« investicij iz lokacijskega načrta ter posebnega dogovora, sklenjenega ob gradnji AC. Županja je naštela največje še nerealizirane investicije iz omenjenih dokumentov in novinarje seznanila s sestankom, ki gaje občinska uprava pripravila z DARS-om z namenom, da se investicije pospešijo. Ob tem je povedala, daje še vedno precej problemov v zvezi s pridobivanjem zemljišč za posamezne investicije, novinarjem pa je predstavila tudi svoja prizadevanja v zvezi s načrtovanimi cestninskimi postajami v naši bližini (čelna postaja Kompolje, Lukovica? Krtina?) v Državnem zboru RS, za katera pa žal ni dobila podpore Novinarja Dela Janeza Petkovška je zanimala problematika gradnje parkirišč na opuščenih tirih. Načelnik Oddelka za okolje in prostor, Zoran Vitorovič, je pojasnil, daje pogodba o gradnji podpisana in da bo izbrani izvajalec Gradkom začel z deli konec tega meseca, uradno odprtje javnih parkirišč pa naj bi bilo predvidoma v septembru tega leta. Novinarka Anita Vošnjak, Dnevnik, je postavila vprašanje v zvezi z obljubljenim avtobusnim prevozom v Kolosej. Ker dogovori še niso sklenjeni, bo morala na odgovor malo počakati. Na vprašanje novinarke Novic Danice Šraj o izjavi za javnost, ki jo je posredoval Nadzorni odbor Občine Domžale, je bilo pojasnjeno, da bosta uprava in županja pripravila za medije odgovor, občina pa si bo še naprej prizadevala, da bi našla rešitev za gradnjo doma starejših na Viru. Odgovorna urednica Cestnine-popravljanje napak z novimi nedorečenostmi Odbor DZ za infrastrukturo in okolje je na svoji seji, 9. aprila 2002, obravnaval Cestninski sistem in novelacijo študije ter sklepe in rešitve, ki jih predlaga Vlada v zvezi z dograjevanjem cestninskega sistema v Sloveniji. Dejstvo je namreč, da imamo v Sloveniji popolnoma kaotično stanje na tem področju. Tako imamo uvedene kar tri sisteme: zapiti sistem na avtocesti proti Primorski, odprti sistem na ostalih cestah, poleg tega uvajamo tudi elektronsko cestninjenje s sistemom ABC. Rezultat tega je, da imamo izrazito neenakopravno in nepravično rešitev, ko uporabniki niso dejansko obremenjeni po prevoževih kilometrih, ko se veliko voznikov s spretnim manevriranjem in predčasnimi izvozi lahko izogne plačilu in ko pobiramo cestnino samo na polovici zgrajenih avtocest in hitrih cest. Ministrstvo za promet in DARS sta zato pripravila program kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov, ki naj bi sledili predvsem cilju enakopravnejšega obravnavanja vseh uporabnikov. Kratkoročno predlagajo gradnjo petih novih cestninskih postaj (med njimi sta dve tudi v naši neposredni bližini: tako naj bi zgradili ob čelni postaji v Kompoljah še dve dodatni na izvozih v Krtini in Lukovici) do leta 2005, dolgoročno pa naj bi vzpostavili t.i. sintezni sistem (obdržali naj bi zaprti sistem, tam kjer je že zgrajena infrastruktura, in odprtega na ostalih delih, kjer bi sledili predvsem načelu, da so čelne postaje tam, kjer prinašajo največ finančnega izplena, ter dolgoročno postavili elektronsko cestninjenje v celoti do leta 2008. V razpravi na Odboru seje pokazalo, da predlagane rešitve še zdaleč niso celovite in premišljene, ampak so izključno "gasilske", saj naj bi bil osnovni cilj pridobiti nova finančna sredstva (v letih 2005-2007 približno 5,6 miljarde tolarjev z novimi 5 dodatnimi postajami) za odplačila kreditov za že zgrajene avtoceste. Pomisleki so številni: voznik bo na poti med Šentiljem in Koprom, dolgi 265 km, kar 6 krat ustavil na čelnih cestninskih postajah (rezultat: kolone, podaljšan čas potovanja, okolje varstveni problemi zaradi ustavljanja), kar bo potovanje podaljšalo za približno dve uri v času velike obremenjenost npr. med dopusti. Prav tako bo to pomenilo samo dodatne negativne posledice v uravnavanju prometnih tokov (promet se bo ponovno preselil na regionalne in magistralne ceste, še posebej problematičnega tranzitnega in tovornega prometa, kar še posebej dobro poznamo v našem domžalskem okolju). Zato smo nekateri poslanci zahtevali ponovni premislek, ali ni morda primerneje razmišljati o brezplačni uporabi avtocest, saj stroški gradnje takšnega sistema (nove postaje, zaposlitve) niso zanemarljivi, ali pa morda tudi uvajanje vinjetnega sistema (letne, mesečne, tedenske ali dnevne vinjete). Moj ključni pomislek pa je bil, da bo takšen prehodni sistem še bolj nepravičen oziroma bo nepravičnost še poglobil, saj so na DARS-u našli le nekaj zelo prometnih točk, kjer naj bi z dodatnimi cestninskimi postajami preprečili izmikanje čelnim cestninskim postajam, še vedno pa bo ostala cela vrsta izvozov (v zadnjih letih seje število izvozov na avtocestah izjemno povečalo), kjer se ne bo plačalo nič - npr. med Vranskim in Tepanji se ves vmesni promet odvija brez vsakega plačila cestnine), kjer se cestnine ne bo plačevalo. Seveda pa je z vidika gradnje novih dodatnih cestninskih postaj v Lukovici in Krtini moj ključni pomislek in opozorilo namenjeno bojazni ponovnega povečanega prometa po lokalnih cestah, še posebej tranzitnega tovornega prometa. Odgovor DARS-a je bil, daje pričakovani odliv od 2- 25 % - kaj torej lahko pričakujemo v Domžalah in okolici? Pri tem pa seveda na občini Domžale tudi nismo pozabili zagotovil DARS-a ob sprejemanju Uredbe o LN za AC od Šentjakoba do Blagovice, da cestninskih postaj ne bo (to izjavo takratnega direktorja g. Brodnika še hranimo). Prav tako tudi dobro poznamo veliko zadrego pripravljalcev omenjenega predloga v zvezi s prostorskim umeščanjem novih cestninskih postaj, kijih veljavne uredbe ne predvidevajo. Rešitev naj bi bila v sprejetju posebnega zakona, ki bi izrazil javni interes za omenjene posege, s čimer bi se izognili sodelovanju lokalnih skupnosti pri sprejemanju ustreznih prostorskih aktov. Vendar pa bomo budno pazili, da se zaradi "višjih" interesov" ne bo kršilo ustavnih in zakonskih določb. Zaradi vsega omenjenega, sem kot poslanka na seji Državnega zbora ob obravnavi letnega programa razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2002 predlagala črtanje dodatne cestninske postaje v Krtini, a žal zanj nisem dobila zadostne podpore. Prav tako pa na seji Odbora nisem podprla sklepov v zvezi z novelacijo cestninskega sistema v RS. Večina je, žal, tudi tu odločila drugače. Cveta Zalokar - Oražem poslanka LDS v DZ In županja Praznujmo skupaj v središču mesta sobota, 18. maj 2002, ob 14. uri Zaključna prireditev ob PRAZNIKU OBČINE DOMŽALE: Povorka Srečanje folklornih skupin iz Slovenije, Avstrije in Italije Dobrodošli! Ob zlatem jubileju Trgovske družbe VELE Od Potrošnika do Napredka in najuspešnejše VELE Uspevati v trgovini pomeni nenehno dokazovati živahnost v razmišljanju, je zapisal Prestor v delu Denar in uspeh, njegov moto pa si je Trgovska družba VELE, d.d. izbrala za svoj moto v manjšem zborniku, v katerem so predstavili svojo zgodovino, sedanjost, pa tudi delček prihodnosti. Ker v aprilu mineva pet desetletij, odkar je bilo v Domžalah ustanovljeno podjetje, ki je v pol stoletja delovanja ustvarilo zaupanja vredno ime, ustvarjeni rezultati pa danes delniško družbo Vele uvrščajo v sam vrh uspešnih slovenskih trgovskih družb, je vodstvo družbe sklicalo tiskovon konferenco, katere seje udeležila vrsta novinarjev iz vse Slovenije. VELE Domžale se namreč združuje tudi v SUMO, v zadnjem času pa z nakupom sežanske Preskrbe ter novimi poslovalnicami na Kočevskem postaja vse bolj slovenska trgovska družba. Tiskovne konference, ki jo je vodil novinar Matjaž Brojan, so se ob g. Stanetu Skoku, predsedniku uprave ter generalnemu direktorju udeležili še član uprave in namestnik direktorja Jože Kopušar, član uprave ter delavski direktor Emil Tome ter ga. Anica Lebar, direktorica finančno računovodskega sektorja, ter ga. Romana Lebar, direktorica marketinga. Ker je vsa zgodovina VELE opisana v že omenjenem zborniku, je g. Skok novinarjem predstavil današnji položaj VELE. VELE - mlada firma z bogato tradicijo Vele je nastala z združitvijo Napredka Tabora in Kočne v letu 2000 in je že v tem letu ter letu 2001 dosegla vrsto uspehov, med drugim je bilo odprtih več blagovnic, obnovljenih in na novo zgrajenih poslovnih prostorov ter marketov, že v letošnjem letu pa načrtujejo odprtje nove blagovnice v Grosupljem, z več kot 6000 m2 površin, kar bo osrednji dogodek ob 50-letnici družbe VELE. V letošnjem letu bo odprt tudi hipermarket v Mengšu, z 1600 m2, načrtujejo pa tudi več prenov in razširitev drugih trgovin. SUMA 2000 Je gospodarsko interesno združenje, katerega članice so ob VELE še Živila iz Kranja, Era iz Velenja in Koloniale iz Maribora. Kosmati donos vseh štirih družb z njihovim odvisnimi družbami je v letu 2001 znašal nekaj manj kot 150 milijard SIT in glede na obseg delovanja predstavlja drugo trgovsko verigo na Slovenskem. Cilj združenja je pospeševanje dejavnosti članic s skupnimi nastopi pri nabavi in prodaji, pospeševanje pretoka blaga med članicami, oblikovanje skupnega razvoja, organiziranje skupnih prodajnih akcij ter povečanje konkurenčne sposobnosti zaradi doseganja boljših poslovnih rezultatov. Eden izmed njihovih ciljev, ki sicer ni prioriteten, je tudi vstop na južne trge (Beograd, let prijetnih nakupov Hrvaška), kjer naj bi vodilno vlogo prevzela Era iz Velenja, pri tem pa se zavedajo, da vstop na omenjene trge pomeni velika vlaganja in dobiček na dolgi rok. V združenju potekajo intenzivne priprave, da se medsebojna povezanost še okrepi, tako da bi se članice še kapitalsko povezale preko skupnih lastnikov, o čemer naj bi odločali lastniki članov združenja. VELE danes Generalni direktor g. Stane Skok je tudi povedal, daje bil količinsko njihov promet v letu 2001 enak letu 2000, grosistična prodaja se je zmanjšala, povečala pa se je maloprodaja, zato svoj razvoj vidijo v smeri širitve maloprodajne mreže. Opozoril je na dve prednosti, ki jih ima VELE: povezuje se z okoljem, v katerem ima svoje poslovalnice in taka povezava je velika prednost, tako za trgovsko družbo, kot okolje, ki v VELE vedno najdejo partnerja, ki je pripravljen pomagati, pa naj gre za sponzorska, donatorska sredstva ali druge pomoči, ki so jo deležna kulturna, športna in druga društva; druga prednost pa je kontinuirano strokovno in splošno izobraževanje zaposlenih, ki prispeva, da se njihov slogan, VELE - prijeten nakup, vsakodnevno uresničuje v praksi, le da VELE ni samo prijeten nakup, ampak tudi ugoden nakup. VELE jutri Prihodnost Trgovske družbe VELE je povezana z delitvijo programov ter skupnim nastopom na trgu, predvsem pa v kapitalski povezavi, ki naj bi predstavljala trdnejšo povezanost med vsemi, združenimi v VELE. Tudi v prihodnje bo veliko finančnih sredstev namenila investicijam, s katerimi želijo v dražbi zagotoviti še ugodnejše pogoje za nakupovanje. Pri tem je eden izmed ciljev tudi gradnja hipermarketa v Domžalah, zato z Občino Domžale že tečejo pogajanja o sodelovanju, v smeri, da se sedanja športna hala nameni "trgovini", v Športnem parku Domžale pa tudi s sredstvi od njene prodaje zgradi nova. To je po mnenju g. Skoka kratkoročna naloga, katere začetek realizacije pričakujejo zelo kmalu. Ob koncu se je g. Stane Skok prisotnim novinarjem za njihovo udeležbo na tiskovni konferenci, pa tudi dosedanje sodelovanje, zahvalil, saj "smo omenjene uspehe dosegli tudi z vašo pomočjo". V okviru 50-letnice uspešnega dela VELE vabi vse svoje potrošnike, pa tudi prijatelje in vse druge, na prireditve, kijih v jubilejnem letu ne bo manjkalo, povabljeni pa ste tudi v vse njihove poslovalnice, kjer sc vedno znova lahko prepričate, da je VELE - kjer je nakup prijeten dogodek. Dražbi VELE pa ob zlatem jubileju še enkrat iskrene čestitke! V. v. Helios v pomembnih slovenskih akcijah Po barvnih markacijah Heliosa na slovenskih planinskih poteh. V Domžalah so pred dnevi podpisali sporazum med Olimpijskim komitejem Slovenije, Planinsko zvezo Slovenije in Hcliosom, po katerem bo slednji v akciji Markirajmo Slovenijo podaril 600 kg barv za obnovitev markacij na slovenskih planinskih poteh. Akcijo ocenjujejo za pomemben prispevek varnosti planincev, ki se odločijo za pot v hribe... Heliosov prispevek v vsedržavnih projektih Že kar nekaj let je družbeno izstopajoče koristnih in medijsko zelo pohvalno sprejetih kar nekaj akcij, v katere se na državni ravni vključuje v ustvarjalne projekte na ravni države poslovni sistem Helios. Spomnimo se podpore Heliosa pri obnovi slovenskih športnih igrišč in otroških igral, spomnimo se akcije za očiščenje zanemarjenih in ekološko onesnaženih brezen in podzemnih jam, pa onih, v katerih obnavljajo in spet usposabljajo opuščene vodnjake. V vseh teh akcijah gre za skupne, za državo pomembne projekte, ki so praviloma vsi ekološko naravnani in pomenijo velik prispevek urejenosti naših krajev in posebnih lokacij v njih, predvsem športnih terenov in objektov. Gre za vsedržavno obnovo planinskih markacij Tokratna akcija se imenuje Markirajmo Slovenijo. Oba dosedanja partnerja - Olimpijski komite Slovenije ter poslovni sistem Helios -sta že v dosedanjem triletnem sodelovanju potrdila uspešnost take športno-organizacijske in poslovne naveze. Tokrat sta vanjo povabila še Planinsko zvezo Slovenije, ki je šele pred nedavnim postala članica Olimpijskega komiteja Slovenije, in sicer kot nacionalna panožna zveza neolimpijskih športov. Projekt Markirajmo Slovenijo bo potekal v mednarodnem letu gora, in sicer ob kar obremenjujočem dejstvu, da je Slovenija zelo bogata z markacijami najrazličnejših planinskih poti, ki so nameščene na kar 7000 kilometrih hribov, planin in gora. Ob tolikšnih razsežnostih slovenskega planinskega sveta pa seveda Planinski zvezi Slovenije ni mogoče v celoti dobro obnoviti vseh markacij na omenjenih planinskih poteh, zato so bile markacije - gledano kot izziv - zelo potrebne obnove. Zanje skrbi kar 684 gornikov, ki so usposobljeni za markiranje in ki delujejo v 183 planinskih društvih. Zaradi pomanjkanja denarja markacijskega dela ni nikoli bilo mogoče opraviti v celoti, dejstvo pa je tudi, da markacije, izpostavljene naravnim vplivom, zelo hitro bledijo. Hkrati jih uničuje dinamično vsakodnevno dogajanje na planinskih poteh, odstranjuje jih intenzivna sečnja, drevesa z markacijami podirajo viharji in podobno. Darilo 600 kg Heliosovih barv bo po besedah predsednika PZS Francija Katere kopalke boste oblekli In oblekle? Modna revija V pomlad in poletje z VELE Tudi letošnja modna revija, ki jo je ob koncu marca pripravila Trgovska družbe VELE, d.d., je bila dobro obiskana. Številni gledalci in gledalke smo si lahko ogledali vse: od perila, do kopalk, pomladih in poletnih kostimov in oblek, pletenin, čevljev, torbic ter druge usnjene galanterije, manjkalo pa ni niti očal niti drugih drobnih dodatkov, nogavic, kozmetike in vse to občudovali na manekenih in manekenkah, med katerimi smo posebej pozdravili najmlajše. Vsa predstavljena oblačila priznanih blagovnih znamk lahko kupite v blagovnici VELE ter tekstilnih in Najmlajši manekeni obutvenih trgovinah VELE. In katere blagovne znamke smo lahko občudovali: domače: Beti, Elan trade, Elkroj, Emona obala Koper, Gorenjska oblačila, Jutranjka, Komet, Krka, Kroj, Labod, Lek, Lisca, Mini klub, Mura, Polzela, Rašica, Šolar, Svilanit, Taurus, Toko, Za-ja de lux in drage; med tujimi pa: Cacharel, Calida, Cavit, Eurosport trade, Loreal, Micoll, Montefiore, Navigare, Playtex, Rabel, Tasca, VanilliajJVVampun, Wonderbra in druge. Prijetno prikazovanje najnovejših modelov, ki jih boste lahko našli v vseh trgovinah VELE, je s svojim petjem popestrila Karmen Stavec. Ekarta zadostna količina, da bodo markacije na vseh poteh ustrezno obnovljene. Kdaj bo potekala akcija obnove markacij? Ta akcija, katere glavni dejavnik bodo markacisti PZS, bo potekala v treh terminih. Prvi termin bo 18. in 19. maja, ko bodo markirali niže ležeče poti in gore sredogorja, drugi termin bo 6. in 7. junija, ko bodo na vrsti planinske poti visokogorja, tretji termin pa bo v septembru in sicer 7. in 8. septembra ko bodo akcijo sklenili v visokogorju in hkrati poskrbeli za še vse ostale nemarkirane poti. Podpis na tiskovni konferenci Na tiskovni konferenci, ki so jo ob podpisu pogodbe pripravili, je direktor poslovnega sistema Helios, Uroš Slavinec, poudaril, da Helios postaja eden največjih in najpomembnejših proizvajalcev barv in premaznih sredstev v srednji in južni Evropi, hkrati pa se želi postaviti ob bok najuspešnejšim proizvajalcem zahodne Evrope. Sicer pa je ideja za akcijo Markirajmo Slovenijo imenitna priložnost za to, da se stori nekaj za širše družbene interese, pravzaprav, nekaj v korist vseh ljudi, ki se na poteh v slovenskih planinah in na brezpotjih ob obnovljenih markacijah skoraj ne bodo več mogli izgubiti. Slovenec ne bo več izgubljeno taval po planinah! To trditev so povedali tudi predstavniki slovenske planinske organizacije, ki so še poudarili, daje obnova vseh markacij v mednarodnem letu gora tudi velko simbolno dejanje, vredno vse pohvale. Hkrati pa gre tudi za povečanje varnosti v gorah, kjer je vsak vložek še vedno občutno premajhen glede na to, kar bi v tehničnem smislu v gorah še potrebovali. Slovenci kot šesta planinska velesila v Evropi zaslužijo lepe in urejene poti, za katere pa bo treba v prihodnosti še veliko storiti. Tudi usmerjevalne table, križpotja in kažipoti v njih so potrebni obnove. Slovensko gorništvo, planinska društva, postojanke, infrastrukturni objekti morajo pridobiti še marsikaj, da bo v slovenskih planinah za ljudi poskrbljeno tako, kot mora biti. To navsezadnje Slovenec tudi zasluži, saj gre za najlepšo, najbolj zdravo in najmnožičnejšo aktivnost, ki jo imamo v svojem prostem času. K temu dejstvu Helios prilaga svoj nemajhen delež. Ta delež in njegovo vrednos je potrdila tudi dobro obiskana tiskovna konferenca. M. Brojan Praznično leto vArboretumu Volčji potok Cvetje in mir Bi verjeli, da letos mineva že enajst let, od kar bo v najlepšem slovenskem parku zacvetelo več kot dva milijona tulipanov. Če si še niste zbrali svojega, bo konec aprila in začetek maja ravno pravi čas, da ga poiščete. Arboretum Volčji potok, ki letos praznuje 50.1ctnico ustanovitve, bo namreč od 27. aprila do 2. maja 2002 pripravil razstavo, ki so jo poimenovali CVETJE IN MIR. Za ta pomenljiv naslov so se odločili tudi za to, ker so v sodelovanju z veleposlaništvi v Republiki Sloveniji besedo MIR zapisali s cvetjem v več kot 30 jezikih in pisavah. V času razstave so pripravili kar nekaj novosti in različnih prireditev, s katerimi ste se srečali že v preteklih letih in ki leto za letom privabljajo obiskovalce iz Slovenije in tujine. Ne prezrite torej: - Razstave orhidej, - nove grede, zasajene s spomladanskim cvetjem - dveh postavljenih oz. posajenih piramid, ki bosta služili kot razgledišče - konjeniške priredilve - razstave rezanega cvetja, vrtnarstva in vrtne opreme - vrtnarski sejem - predstavitve občin. Park je odprt vse dni od 8.00.ure do mraka, tudi v času razstave, ko vas pričakujemo od 8. do 19. ure. Več podatkov o Arborctumu Volčji Potok lahko najdete na njihovi spletni strani www.arboretum.vp.si Dobrodošli! stran Bi pomagali? Stopniščni vzpenjalec zaLeo Humanitarni zavod Vid (ime pomeni volja in dobrota) je neodvisna, neprofitna, nevladna humanitarna organizacija, ki dela v javnem interesu. Njihova osnovna dejavnost je pomoč otrokom s posebnimi potrebami pri vključevanju v življenjsko okolje, pomagajo otrokom in mladostnikom iz vse Slovenije. Tokrat so se odločili, da pomagajo Lei Ložar iz Male Loke, zato smo se odločili, da v Slamniku objavimo daljši članek o njej in povabimo bralce in bralke Slamnika, da sodelujejo pri humanitarni akciji, v kateri naj bi za Leo kupili stopniščni vzpenjalec, ki bi ji omogočil lažji dostop z invalidskim vozičkom v hišo. DOBRODELNOST NE POZNA MEJA Če želite vedeti več... Lea z direktorico Humanitarnega zavoda VID Marijo Ostlr PaJIstka Devetletna Lea Ložar iz Male Loke je pred dvema letoma in pol med igro v gospodarskem poslopju padla več kot pet metrov globoko. Huda poškodba glave in zlom hrbtenice sta živahni in veseli deklici ter njeni družini za vedno spremenili življenje. Najprej je bila dva meseca v komi, še nadaljnja dva je ostala v bolnišnični oskrbi. V začetku leta 2000 je za pol leta odšla v Inštitut za rehabilitacijo RS, kjer so jo ponovno začeli učiti živeti. Sedaj, dve leti in pol po poškodbi, je še vedno popolnoma odvisna od pomoči drugih. Ne hodi, ne govori, ne je in ne pije sama. Kljub temu Leina mama pravi, da so veseli vsakega, še tako majhnega koraka na bolje. V mesecih po poškodbi so namreč zdravniki bolj ko ne zmajevali z glavo in se čudili, daje drobno dekletce sploh preživelo. Starši so direktorici Humanitarnega zavoda Vid Mariji Oštir Pajistka povedali, da jo je bilo, koje bila še zdrava, povsod dovolj. Ves čas je kaj počela, kje skakljala, klepetala, načrtovala. Silovite življenjske energije niti strašna poškodba ni ustavila. Zdaj, pravi mama^ morajo biti zadovoljni z majhnim. Že to, da sama z mizice pobere košček čokolade in ga s širokim nasmehom nese v usta, je nesluten napredek. Pred nekaj meseci je prvič spet Kaj morate vedeti o krvodajalstvu Spremembe na področju krvodajalstva in krvodajalskih akcij lahko pričakujemo predvsem kot posledico postopnega uvajanja teh novosti na področju krvodajalstva in transfuzijske službe v Sloveniji. Spremembe narekuje EU (v smeri približevanja Sloveiuje kot polnopravne partnerice EU), predvsem zaradi visokih standardov in kvalitete, ki je potrebna na področju medicine. Postopno se bo moral prilagoditi in se tudi že prilagaja sam sistem dela tako na področju krvodajalstva kot tudi v transfuzijski dejavnosti, kar je zelo obsežen projekt, ki ga pripravlja Zavod RS za transfuzijo skupaj z nizozemskimi strokovnjaki RKS. Kakovost je v transfuzijski dejavnosti zelo pomembna, saj mora ZTK zagotoviti maksimalno varnost in učinkovitost krvi, sistem pa mora preprečiti in poznati vsako možnost napake v celotni transfuzijski verigi. Zato je pomembno uvajati te spremembe v krvodajalstvo, ki mora biti prostovoljno, neplačano in anonimno. Krvodajalci pa morajo biti zdravi ter obveščeni o vseh fazah procesa dajanja krvi, kar je tudi naloga dobrega informiranja zdravstvenega osebja na odjemnih mestih. V prihodnosti bo krvodajalstvo bolj načrtovano, kar pomeni, da bo število odjemov sovpadalo s potrebo po krvi, po številu, po krvni skupini in glede na rok uporab krvi. Tudi način vabljenja na krvodajalske akcije se bo spremenil, saj bo več osebnega vabljenja, kar pomeni, da morajo biti krvodajalci pravočasno obveščeni o krvodajalskih akcijah. Usklajenost izvedbe odjema krvi se bo morala prilagoditi delovnemu času, prav tako bo morala transfuzijska služba porabiti čim manj časa za odvzem. Vsi ti postopki morajo potekati na najvišjem varnostnem nivoju, tako za dajalca krvi kot za prejemnika. Potrebno bo zagotoviti ustrezne pogoje odvzema tudi na terenu. Najpomembnejša je komunikacija s potencialnimi krvodajalci in javnostjo, saj komunikacija tvori promocijo same dejavnosti: • Potencialni krvodajalci in javnost morajo biti prepričani, da bo s samo krvjo skrbno ravnano in da bo uporabljena v namene, za katere je bila odvzeta. • Krvodajalci morajo dobiti občutek (zagotovilo), daje njihova kri uporabljena za bolnike in s tem uporabljena kar najbolj smotrno. • Prepoznavanje pomembnosti dajanja in krvodajalcev v skupnosti je najučinkovitejša strategija za pridobivanje novih potencialnih krvodajalcev. • Krvodajalci morajo biti seznanjeni s postopkom testiranja krvi in biti obveščeni o rezultatih testiranja • Krvodajalci so pomembna ciljna skupina za promocijo zdravega načina življenja in vzpon le-tega v širši družbi. Saša Kos zmogla pritisniti na gumb in sama prižgati televizor... Lea je najmlajša varovanka ljubljanskega Zavoda za varstvo in rehabilitacijo po poškodbi glave. Tam preživlja dopoldneve, popoldan je doma z družino: z bratom, skrbnima očetom in mamo, kije svoje življenje po nesreči popolnoma podredila skrbi za hčer. Kar leto dni je bila na bolniškem dopustu. Zdaj je spet v službi, kjer so, kot z olajšanjem pove, zelo razumevajoči do nje. Leo tako iz zavoda Zarja vsak dan pripeljejo do Domžal, kjer je zaposlena mama, od tam pa gresta z avtom domov. "In tu nastopijo problemi," pojasnjuje Leina mama. "Stanujemo v hiši, v kateri je kar nekaj stopnic, ki jih je treba prehoditi, da pridemo do stanovanjskih prostorov. Ker je Lea čedalje težja, jo je zelo težko vleči z vozičkom po stopnicah." In ker je še vedno ostala radovedna in živahna deklica, je strašno zadovoljna, če se skupaj z mamo, očetom in bratom lahko kam odpravi. Najraje v kakšno veliko, pisano trgovino. Stopnice, čez katere je treba pa so takorekoč vsepovsod. Zato bi Lei in njeni družini še kako prav prišel stopniščni vzpenjalec, za katerega pa bi morali zbrati več kot milijon tolarjev. Povabljeni torej k sodelovanju. Prisluhnimo želji Lee in njene družine in pomagajmo. Sredstva se zbirajo na transakcijskem računu Humanitarnega zavoda VID Kranj, št 05100-8010018831, . odprtem pri A banki d.d. Ljubljana, PE Kranj s pripisom "stopniščni vzpenjalec za Leo". Hvala vam, če ste se odločili, da pomagate. V. Vojska Krvodajalska akcija v občini Domžale bo potekala v torek, 7. maja 2002 Krvodajalcem bodo poslana osebna vabila, prav tako bomo načrte akcije poslali v podjetja zavode in druga delovna okolja kjer ste krvodajalci zaposleni. Prevozi v Ljubljano na Zavod za transfuzijo krvi Šlajmerjeva 6 bodo organizirani in objavljeni iz vse krajev občine Domžale. Prosimo krvodajalce, da se v čim večjem številu odzovete na krvodajalsko akcijo in darujete dragoceno kri za bolnike, ki jo potrebujejo. Informacije na telefon 7292333. Pomoč na domu po novem V letu 2001 je Občinski svet Občine Domžale sprejel odlok o predmetu, pogojih in postopkih za podeljevanje in prenehanje koncesije za pomoč družini na domu. Na osnovi omenjenega Odloka in javnega natečaja je Občina Domžale izbrala koncesionarja, ki bo od 1. maja 2002 opravljal javno službo pomoč na domu. To je Comett, zavod za pomoč in nego na domu, zato smo njegovi direktorici Heleni Lam p postavili neka j vprašan j, še zlasti, ker je tudi v uredništvo prišlo kar nekaj vprašanj o novem izvajalcu pomoči na domu. Najprej pa smo jo zaprosili, da Comett na kratko predstavi. Comett, zavod za pomoč in nego na domu to dejavnost opravlja že sedem let, v začetku v okviru profitne dejavnosti, kasneje pa smo to dejavnost izločili in sedaj kot zavod za pomoč in nego na domu delamo že pet let. Smo zasebni zavod, ustanovljen zaradi bridke izkušnje v sorodstvu, in svojo dejavnost opravljamo na območju Mestne občine Ljubljana. Kaj je bilo po vašem mnenju odločujoče, da ste bili kot koncesionar izbrani za opravljanje pomoči na domu v naši občini? Celotni program in vizija delovanja te pomoči v vaši občini sta bila odločujoča, k izboru pa je najbrž pripomogla tudi cena naših storitev ter ponudba nadstandardnih storitev, ki jih bomo začeli ponujati v jeseni, saj bi sprva radi predvsem dobro pokrili področje osnovne nege na domu. Ali na tem področju lahko pričakujemo bistvene spremembe? Bistvenih sprememb saj v začetku ne bo, delali bomo v skladu z Zakonom o socialnem varstvu ter veljavnih aktih, ki urejajo to področje. Dela predhodnikov skoraj ne poznam, lahko pa zagotovim, da bomo delali vse tisto, kar določa koncesijska pogodba ter odlok. Tako bomo nudili gospodinjsko pomoč, kamor sodi vzdrževanje stanovanjskega prostora, čiščenje, pranje, likanje, postiljanje, nakupovanje, kurjava, druga dela po dogovoru; pomoč pri vzdrževanju osebne higijene: pomoč pri oblačenju, hranjenju ter opravljanju osnovnih življenjskih potreb; pomoč pri ohranjanju socialnih stikov: družabništvo, preprečevanje osamljenosti, pomoč in samopomoč, vzpostavljanje socialne mreže z okoljem in sorodstvom, spremljanje pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov, priprava upravičenca ter njihove družine na institucionalno varstvo. Omenila bi pa še, da med osnovne storitve spada tudi prinašanje kosil vsem, ki jih potrebujejo in želijo. Omenili ste tudi nadstandardne storitve? Poleg tega bomo opravljali tudi dodatne storitve, ki uporabniku zagotavljajo celotno oskrbo na domu, in sicer: celotni socialni servis, zdravstvena nega in fizioterapija na domu ter pedikerske in frizerske storitve. Kot sem omenila, jih bomo začeli uvajati postopoma, predvidoma jeseni. Ali boste vključili delavke, ki so doslej v naši občini nudile pomoč nadomu? Nekatere bomo zanesljivo. Poskrbeli pa bomo tudi za »mehak« prehod Cometta v domove vseh, ki naše storitve in pomoč potrebujejo. Zavedamo se namreč, da za uporabnike naših storitev, med katerimi je večina starejših ljudi, prihod novih socialnih oskrbovalcev lahko pomeni tudi stresne situacije, zato se bomo pobudili, da bo pomoč na domu potekala v obojestransko zadovoljstvo. Kje vas najdejo tisti, ki bi želeli tovrstno pomoč, morda tudi tisti, ki z vašimi storitvami ne bodo zadovoljni? V aprilu je naš sedež še v Ljubljani, zainteresirani pa nas lahko pokličejo po telefonu 01 234 82 65 vsak delavnik od 8. do 15. ure. Po prvem maju pa nas boste našli v Domžalah, na Ljubljanski 36, telefonsko številko pa bomo objavili v naslednji številki Slamnika. Vsi, ki z našimi storitvami ne bodo zadovoljni oz. bi nam radi pomagali s predlogi in pobudami, nas lahko pokličejo na omenjeno telefonsko številko, lahko pa se obrnejo tudi na pristojni oddelek Občine Domžale ali Socialno zbornico Slovenije. Boste sodelovali s centrom za socialno delo in zdravstvenim domom? Seveda. S Centrom za socialno delo Domžale bomo sodelovali na področju ugotavljanja upravičenosti uporabnikov do pomoči, sodelovali pa bomo tudi z Zdravstvenim domom Domžale, predvsem njihovo patronažno službo. V prvih dneh maja torej v naše domove kot izbrani in edini izvajalec tega področja v naši občini v pomoč prihaja Comett, zavod za pomoč in nego na domu. Ka j si ob teh prvih korakih pri nas želi ga. Helena ("lampa, direktorica? Pričakujem, da prihod našega zavoda v Občino Domžale za uporabnike pomoči in nege na domu ne bo pomenil bistvenih sprememb, čeprav Bih Zavod za pomoč in nego na domu bo morda v začetku kakšna težava, ki jo bomo skušali skupaj prebroditi. Vodstvo in vsi socialni oskrbovanci se bomo maksimalno potrudili, da bodo vsi, ki bodo iskali našo pomoč, le-to dobili v takšni meri in obliki, kot si jo želijo in da jim bo omogočila prijetnejše življenje na njihovih domovih, pri tem pa ne pozabili, da v starosti vsakdo potrebuje pomoč, spoštljiv odnos in toplo besedo. Hvala in veliko uspeha pri vašem delu. Odgovorna urednica LETOVANJE (kolonije) otrok V mesecu juliju pripravljamo tradicionalno 10 dnevno kolonijo za 100 zdrastveno in socialno ogroženih otrok (osnovnošolcev) na Debelem rtiču. Prve prijave bomo začeli sprejemati v mesecu maju od svetovalnih delavcev iz osnovnih šol, zato naj se starši otrok v mesecu maju informirjo v osnovnih šolah za letovanje na Debelem rtiču. Informacije glede letovanja dobite tudi na telefonu 7292333. Zdravstveno zavarovanje / ^icjdo^ko asistenco v tujini Ti različni programi ugodne zavarovalne premije najmočnejša mreža izvajalcev po vsem svetu 24-urna pomoč organizacija zdravniške pomoči in prevozov dodatna kritja za svojce pravna pomoč individualno družinsko skupinsko (10-19 oseb) št. dni EVROPA SVET EVROPA SVET EVROPA SVET 3 1.045 2.205 2.090 4.410 732 1.544 5 1.367 2.521 2.734 5.042 957 1.765 8 1.701 2.835 3.402 5.670 1.191 1.985 10 1.806 3.010 3.612 6.020 1.264 2.107 15 2.250 3.501 4.500 7.002 1.575 2.451 21 2.701 4.201 5.402 8.402 1.891 2.941 30 3.601 5.602 7.202 11.204 2.521 3.921 60 6.301 9.802 12.602 19.604 4.411 6.861 90 9.002 14.003 18.004 28.006 6.301 9.802 180 (6 mesecev) 18.432 28.671 36.864 57.342 12.902 20.070 365 (1 leto) 35.964 65.535 71.928 131.070 25.175 45.875 Vzajemna zdravstvena zavarovalnica vam v sodelovanju s priznano asistenčno hišo Elvia zagotavlja popolno zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini. V razpredelnici je prikazan cenik premij (v SIT), ki velja za osnovni program zavarovanj. Informacije: 01 47 18 742 ali 01 47 18 723 www.vzajemna.si, wap.vzajemna.si Zavarovanje lahko sklenete fL^ tudi preko interneta - \ j Opomba: Pri skupinah z več kot 19 osebami prurnamo dodatni popust. Zavarovalne premije v skladu z8 členom ZDPZP niso obdavčene. Pridržujemo si pravico do spremembe cen. www.vzajemna.si OELVIA ASSURANCES VOVAOES Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.v.z. lagr SOI LE, VRTCI stran 8 Z Darko Bitenc - ravnateljico O vrtcu Urša Darka Bitenc, ravnateljica Vrtca Urša, vodi zavod že več kot deset let Zadnja štiri leta kot ravnateljica samostojnega zavoda, prej pa kot vodja vrtca v sklopu Vrtca Domžale. Njeno delo se odvija po dolgoročnem načrtu, kar pomeni načrtno delovanje na vseh področjih razvoja zavoda. Po eni strani je to načrtno delo z otroki - v skladu z napotki Kurikula, razvojnimi pogojenostmi in značilnostmi posameznega otroka in omogočanja razvoja njegovih posebnih sposobnosti in spretnostmi. Po drugi strani je to načrten razvoj posodobitve zavoda z vidika same zgradbe in okolice, predvsem pa skrb za rast in razvoj zaposlenih oz. kolektiva. Osnovno vodilo zaposlenih je otrok in delo s starši otrok. Vsaka skupina z vzgojiteljico in pomočnico deluje malo "po svoje". Strokovno delo je vezano na specifičnost posamezne skupine, razvojni stopnji otrok primerno, ter pogojeno z željami staršev, otrok in ne nazadnje izhaja delo v skupini tudi iz specifike okolja, kjer ta skupina deluje. Vsak delavec zavoda je dolžan upoštevati tudi strokovna izhodišča za delo, to je npr. Kurikul, priročniki za vzgojno delo, napotki Ministrstva, razvojna psihologija in drugo. "Temelji cilj zavoda so vodilo za delo," pravi ravnateljica Darka Bitenc. "V štirih letih mojega ravnateljevanja so ti cilji prerasli v vizijo zavoda, ki je zaveza za delo vseh zaposlenih. Želimo biti ustvarjalni, sproščeni in malce drugačni od ostalih, na ta način je drugačno, ustvarjalno in sproščeno tudi vzdušje našega zavoda in počutje otrok in staršev. Želimo nekaj več, nekaj, kar se ne da povedati z besedami, ampak daje "dušo" temu kar delamo in temu, kar naš zavod izžareva. Zastavila sem ji še nekaj aktualnih vprašanj in ji seveda zaželela uspehov še vnaprej. Kakšni so napotki Kurikula? Katere spremembe ste po teh napotkih že uvedli? Predvsem smo "bolj na široko odprli vrata". Starši si že pred vpisom otroka v naš vrtec lahko podrobno ogledajo in se pozanimajo o vsem, kar jih zanima. Na voljo jim je naša spletna stran na naslovu: http.//www2.arnes.si/-vvzljur in E-mail: RO.Vrtec-UrsaAguest.arnes.si in seveda telefonske številke. Vedno ste dobrodošli, tudi če pridete osebno. V mesecu juniju imamo "dan odprtih vrat". Pripravili smo poseben program uvajanja otroka v vrtec brez solz in slabih spominov. Preuredili smo igralnice po priporočilih Kurikula. Uvedli drugačen režim prehranjevanja in spanja otrok, ki je prijetnejši za posamezne otroke. V vzgojno delo vpletamo starše, vabimo jih , da sodelujejo. Precej truda vlagamo v izobraževanje na eni strani staršev, na drugi pa zaposlenih. Naše igralnice so polne primernih igrač in igral. Perilo malčkov je novo, prijetnih barv. Pleničke takšne, kot doma. Posteljice so zamenjale blazine ali ležalniki oblečeni v perilo prijetnih barv. Hladno "rostfraj" posodo zamenjujemo s porcelanom. Posode s čajem so termos, daje pijača vedno primerne temperature. Otrok si prinese svoj lonček od doma, da je samo njegov. Tudi svoje igračke so dovoljene. Imate gibljiv delovni čas oz. popoldansko varstvo. Kdaj ste se odločili za spremembo, ste naredili anketo med starši? Anketa niti ni bila potrebna. Sam življenjski stil, ki se je pričel samodejno spreminjati, nam je to narekoval. No, dejansko je anketa pokazala, da starši potrebujejo varstvo do 18.30 ure in do takrat samo ga tudi uredili. Katere stalne projekte izvajate na nivoju zavoda in kaj ti projekti pomenijo za otroke? Projektov je ogromno. Morala bi prepisati kar celoten Letni delovni načrt, da bi vse naštela. Trenutno se dosti ukvarjamo s tem, da bi otrokom priljubili knjige in pa s športno vzgojo, saj je znanstveno dokazano, da otrokom primanjkuje gibanja. Radi bi obudili v teh Časih malo pozabljeno ljubezen do domovine, v kateri živimo, in otrokom privzgojili čut za tradicijo. Radi bi, da bi prevladale stare, dobre vrednote, kot so: prijazen pozdrav, pa besedice hvala in prosim in druge male vsakdanje stvari, ki so sedaj malo "ven iz mode". Ogromno vlogo pri vzgojnem delu imajo igre vlog. Otroci si tako krepijo samopodobo, pridobivajo sposobnost dobre komunikacije in znajdenja v situacijah. Veliko je še zanimivega, a saj je nemogoče, da vse naštejem. Imate tudi popoldanske dejavnosti, ki so namenjene otrokom, ki vrtca ne obiskujejo? Seveda se izvajajo tudi te dejavnosti. Nekaterim otrokom je to edina oblika organizirane vzgoje. Čudim se, da v te dejavnosti ni vpisanih več otrok, saj je otrok na ta način vsaj enkrat tedensko med vrstniki in še program dela je kvaliteten. Letos imamo celo skupinico otrok, ki so stari komaj tri leta. Uživajo, daje kaj! Sodelovanje z bližnjo okolico je potrebno. S katerimi institucijam i največ sodelujete? Praktično vrtec ne more biti vraščen v okolje, če ne sodeluje na vseh možnih področjih. Saj je pravzaprav nemogoče, da otroka vzgojiš v celovito osebo, komunikativno, vedoželjno, iznajdljivo in osveščeno, če se ne znajde v okolju, kjer živi, in seveda kasneje to okolje širi... Sodelujemo z vsemi in vsakomur, ki nam ima ponuditi kaj zanimivega. Sodelujemo z gasilci, zdravstvom, komunalo, dimnikarji, zobozdravstvom, Kulturnim domom, knjigarno Beseda in Mladinsko knjigo, opero, lutkovnim gledališčem in še in še... Ne smemo pozabiti šol, knjižnice in pa staršev, ki nas vabijo vsepovsod. Poleg varstva otrok nudite staršem tudi strokovno pomoč? Letos smo pričeli s posebnim projektom z naslovom "Šola za starše". Ne gre za šolo v pravem pomenu, ampak bolj za pogovore na temo vzgoje naših otrok. Odziv je zaenkrat majhen, ampak to nas ne bo prestrašilo. Jeseni začnemo znova! Poleg te šole, nudimo pomoč še v obliki pogovorov s pedagoginjo, logopedom, otroke vodimo k zobozdravniku. Skrbimo za strokovno literaturo za starše -vtaknemo jo kar v nahrbtniček, ki ga otroci nosijo domov, kadari si v vrtcu izposodijo knjige (tudi izposoja otroških, primernih knjig je del naše ponudbe). V sodelovanju z ZPM in Športno zvezo staršem nekoliko tudi finančno pomagamo ob izvedbi plavalnega tečaja in letovanja na Krku. Sicer pa naši starši vedo, da smo vedno pripravljeni pomagati. Včasih pomaga že pogovor ali pa samo to, da prisluhnemo stiski posameznika in "več ljudi, vedno več ve", pravijo"! Tudi to se zgodi, da včasih skuhamo kosilo za onemoglega starčka, pa mu ga odpelje kar naš vzdrževalec. Tudi to je pomoč, ne sicer strokovna, a iz srca! Imate izdelano politiko dela, po kateri se zaposleni izobražujejo? Brez konstantnega spremljanja in dopolnjevanja znanja zaposlenih ni mogoče voditi zavoda? Osnova je strokovnost zaposlenih. Pa ne samo fakulteta in nujni programi. Dober vzgojitelj mora imeti širok spekter znanj, pa to je šele osnova. Potreben je še human pristop, dobra komunikacija na vseh nivojih, pa ne nazadnje urejen in prijeten videz in dobra zdravstvena kondicija. Načrtno skrbim za izobraževanje vseh zaposlenih, od čistilk do vzgojiteljic in seveda tudi sama nisem izjema. Kako naj zaposleni vedo, "kje smo in kam plovemo", če ne bodo popolnoma seznanjeni z vsem, kar se dogaja ne le v Sloveniji, ampak tudi zunaj naših meja. Potrebna je literatura, obilo strokovnih knjig, seminarjev, ne nazadnje tudi kakšna strokovna ekskurzija. Moram povedati tudi, da pri nas zelo dobro delujeta dve študijski skupini na nivoju Ministrstva. Seminarje največkrat izvedamo kar v lastnem zavodu in predavatelje pripeljemo k nam. Je ceneje, pa še lažje izvedljivo. Seveda pa podpiram tudi interese posameznikov in jih vzpodbujam, da se izobražujejo tako, kot je v njihovem interesu. Tako pridobiš strokovnjake, pa še z veseljem delajo to, kar jih zares veseli. Vzgajamo tudi mlade, ki prihajajo iz šol. Tako imamo letos na praksi kar sedem mladih, skrbnih, prijetnih in odgovornih ljudi. Upam, da bomo kaj pripomogli, da postanejo dobri vzgojitelji. Hvala za pogovor Saša Kos Nova šolska knjižnica na OS Preserje Na svetu si, gledaš sonce. Na svetu si, da greš za soncem. Na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš sence. (Tone Pavček) Izposodila sem si Pavčkov verz iz več razglogov. Sedim namreč v lepi, sodobni in svetli knjižnici, kamor res vsak dan posije sonce. "Pravijo, daje velika knjižničarjeva sreča, dobite novo šolsko knjižnico." Na OŠ Preserje pri Radomljah smo jo dobili. Najbolj vesela sem sama, saj so se pogoji dela neprimerno izboljšali. Veseli pa so seveda tudi vsi učenci, kar se najbolj pozna pri obisku in izposoji knjig. Daleč naj prijetnejši je kotiček za najmlajše. To je neke vrste manjša galerija s stopnicami in ograjo. Okrog in okrog so korita za slikanice. Najmlajši otroci so zelo radi zadržujejo v tem kotičku, saj imajo poleg kvalitetnih slikanic na razpolago tudi nekaj igrač. Za starejše učence je v novih prostorih tudi dovolj stolov in miz, kjer brskajo in prebirajo različno literaturo. Velikokrat ponavljajo snov, se učijo ali samo v miru berejo. Tudi knjižni fond se zadovoljivo povečuje. Naša gospa ravnateljica ima posluh za dobro knjigo, nabava kvalitetne literature zaenkrat ni problem. Šolska knjižnica ima tudi nekaj reklamnih panojev, kjer so predstavljene nove knjige. Delo je torej pestro in zanimivo, in nikoli ga ne zmanjka. Sicer pa naj tokrat govorijo slike, ki najbolj nazorno predstavljajo knjižnico. Knjigožerski pozdrav. Amanda Pokora, višja knjižničarka Ali poznate mavrično milico? Knjižni fond se zadovoljivo povečuje. Babice pripovedujejo najlepše Mnogokrat prebiramo, kako pomembne so pravljice za otrokov razvoj. Kako pomembno je, da otrokom pripovedujemo, posredujemo različne vsebine in jim dam možnost srečevanja z njimi. Otroci na ta način razvijajo domišljijo, spoznavajo svet in bogatijo sebe. Lepo je, če otroku pravljico ali zgodbico povesta mamica ali očka, če jo doživi v vrtcu, ali pa si za to vzame čas tudi babica. In babice znajo pripovedovati najlepše. Tako sem v vrtec Krtek - v Ihanu, v začetku marca, povabila gospo Marto Lenček. Njena vnukinja je ponosno sedela ob njej, ko nam je s svojo lutko predstavila pravljico Kdo je napravil Vidku srajčico. Vsi skupaj smo užival, se imeli lepo in bili smo bogatejši še za nekaj lepih trenutkov. Ob koncu marca pa smo v skupini 2-4 let pripravili pomladni nastop z likovnimi delavnicami. Otroci so svojim najbližjim podarili pesmice, gibalno so ponazorili nekaj vsebin in prisrčno, s srčkom v roki, povedali deklamacijo Srček jaz imam ter ga nato podarili mamicam. Predstavili so se tudi najmlajši folkloristi iz te skupine, ki so prav sproščeno zaplesali in zapeli ob zvokih harmonike. Na delavnicah so otroci skupaj s starši izdelali izdelek. Tudi to je bil prijeten dogodek in nekaj, česar otroci gotovo ne bodo pozabili. Krtek - Ihan Vilma Romšak Športno društvo ŽELVA Opekarniška 22,1235 Radomlje VABILO V soboto 18.5.2002 ŠD ŽELVA vabi vse otroke, stare od 3 do 7 let na 3. Otroško olimpiado, ki ni tekmovalnega značaja. Vsak otrok dobi priznanje -medaljo. Preskusili se boste v različnih spretnostih, prilagojenih starosti otrok. Prireditev bo na športnem igrišču pri osnovni šoli Preserje pri Radomljah od 11 h do 13h. Vstopnina 800 sit. V primeru dežja bo prireditev naslednjo soboto 25.5. ob isti uri. Olga Šraj Kristan Na OŠ Roje ohranjamo tradicijo Na OŠ Roje tudi vezemo. S tem urimo naše ročne spretnosti, vzgajamo občutek za lepo in podoživi jamo čase naših prednikov, ko so si program ob večerih pripravljali kar sami. Ob klepetu so opravljali kaka ročna dela, izdelki so bili uporabni in krasili so njihove domove. Danes se to ne splača več, vse lahko ceneje kupimo, celo uvoženi okrasni priički se v Vele dobijo za smešno ceno. Ampak mi tega nočemo. Sami si bomo izvezli slovenske narodne motive. Ohraniti jih želimo in zato žrtvujemo mnogo ur. Ne ustrašimo se, če kdo tega ne zna ceniti, mu pač ne moremo pomagati. Moja šivilja je pripovedovala, daje v času njenega otroštva nekje v Tuhinjski dolini k žegnju prinesla gospodinja z manjše kmetije. Doma jo je čakalo osem otrok. Na cerkvenem pragu seje spotaknila in jerbas ji je padel na da. Iz njega se je skotalila potica in nekaj pirhov, nato pa so padle še cunje, s katerimi je reva želela zapolniti praznino s hrano. Pograbila je vse skupaj in stekla domov. Vsem se je smilila. To nesrečo bi privoščili kaki fini gospe, pa kaj, ona bi se z vsebino jerbasa lahko še postavila. Revež je pač vedno revež! Danes nihče več ne nosi jerbasa in šivilja je še povedala, da se boji edino vetra. Že večkrat ji je poskusil dvigniti prtiček, ona pa ne želi vsem pokazati vsebine košare, četudi seje ni treba nikomur več sramovati. Noče izgubiti dostojanstva in tekati po cesti za okraskom, na katerega je zelo ponosna in je poročno darilo njene babice. Zato prtič na več koncih diskretno pripne. Velikonočni prtiči so razkošnih, pomladnih barv ali pa so modro -rdeči. V vogalih so bogati cvetlični vzorci, na sredini pa je ovčka ali Kristusov monogram. Obrobljeni so s čipko in redkeje ročno obzankani. Nekateri so okrogli, večina pa je kvadratnih. Irena iz Mošenika v Moravski dolini je najboljša in najhitrejša vezilja. Odkar se je "zastrupila" s to umetnostjo, prihaja v šolo z dvema torbama. Na hrbtu ima šolsko, v roki pa prinese simpatičen kovček s sukanci, šivankami, škarjami in seveda s prtički. Pregledava delo, se posvetujeva o barvah in kaj tudi "podreva". Njena razredničarka se pritožuje, da zanemarja šolsko delo. Treba ji bo narediti kak prtiček, da bo bolj milostna. In kako se lotimo dela: najprej ugotovimo, kaj bomo sploh izdelali. Potem z metrom ugotovimo, koliko blaga potrebujemo. Ne kupimo novega, ampak poiščemo ostanke ali uporabimo robne dele rjuh, ki so izdelane iz močnejše tkanine. Stanjšano sredino seveda zavržemo. Laneno platno hranimo le za posebne izdelke. Blago z velikimi šivi najprej obrabimo, da se med delom in prvim pranjem ne pulijo nitke. Nato v revijah in knjigah poiščemo vzorec. To je odgovorno delo, saj iščemo predvsem slovenske motive. Vzorec po potrebi povečamo ali pomanjšamo in preko kopirnega papirja prenesemo na blago. To pa je natančno delo, pozabljene rožice je namrež težko naknadno spraviti na pravo mesto. Potem se posvetujemo o barvah. Vemo, da je veliko narodnih vezenin modro - rdečih, vendar prisluhnemo svojemu okusu, ki da delu večji polet in izdelku osebno noto. Kadar kdo sredi dela omaga, poiščemo pomoč. Ničesar ne zavržemo in ne prenesemo "polizdelkov". Albina Košir OS Roje, Domžale stran SOLE, VRTCI Sola za starše v vrtcu Urša V letošnjem šolskem letu smo v Vrtcu Urša uvedli Šolo za starše. Pa nikar se ne prestrašite! To ni šola, v kateri bi se morali starši učiti in kjer bi ocenjevali, kako dobro opravljajo svoje starševske naloge. Gre za serijo srečanj na temo, ki jo izberejo starši sami, namen srečanj pa je pomagati jim pri vprašanjih, ki si jih zastavljajo v zvezi s svojimi otroki in izboljšanjem kvalitete življenja v d nižini. Sola za starše je namenjena vsem staršem, tudi tistim, katerih otroci ne hodijo v naš vrtec ali so vrtec že prerasli. Srečanja so bila videti približno takole: Ob 18. popoldne smo se zbrali v največji igralnici Vrtca Urša, ob pogrnjenih mizah, soku in piškotih. Sledilo je kratko predavanje na izbrano temo, nato pa smo si vzeli še čas za pogovor. Ta del je bil staršem običajno najbolj všeč, saj so lahko spraševali, povedali svoje mnenje in izmenjali izkušnje s predavateljem in med seboj. Srečanja so potekala sproščeno, včasih pa so se kar malce zavlekla, saj si večina ni želela prekiniti prijetnega - in seveda koristnega - pogovora. Letošnja šola za starše je sicer že končana. Izvedli smo štiri srečanja na temo družine, otrokovega razvoja, starševstva in zdravega načina življenja. Vsi starši, ki so se srečanj udeležili, so bili zelo zadovoljni in so prišli večkrat. Ostale vabimo, da se nam pridružite jeseni, ko se bodo vrata Šole za starše v vrtcu Urša ponovno odprla - najverjetneje bo to v mesecu oktobru. Vesna Verhovnlk Maroviek Športno društvo ŽELVA Opekarniška 22 1235 Radomlje v Program športnega društva Želva V društvu bomo izvajali naslednje dejavnosti: organizirali bomo rekreacijo za člane društva (badminton) organizirali bomo rekreacijo za člane društva in zunanje udeležence (aerobiko) udeleževali se bomo športno - rekreacijskih tekmovanj in drugih prireditev organizirali bomo vadbo za predšolske otroke naših članov in zunanjih otrok (program Zlati sonček) organizirali bomo tek za najmlajše otroke stare od 3 do 7 let organizirali bomo otroško olimpiado Predsednica društva: Olga SraJ Kristan Spuščanje lučk v Kamniško Bistrico V vrtcu Urša se trudimo, da narodni običaji ne bi prešli v pozabo. Zato smo tudi na predvečer Gregorjevega pripravili praznik, kot ga narekuje ljudsko izročilo. Skrbni starši in nekateri delavci vrtca smo skupaj z otroki izdelali "Gregorčkc" ter jih spuščali po Kamniški Bistrici. Večer smo popestrili s petjem narodnih pesmic, plesom in glasbo. Otroci so razigrano opazovali plapolajoče lučke, ki so brezskrbno potovale po reki ter izginjale v noč. Vsaka posebej je izžarevala lepoto, vse skupaj pa so dajale poseben čar in zanetile med prisotnimi dobro voljo, prijateljstvo, zanos. Tako smo simbolično opozorili na prihajajočo pomlad, delo pri dnevni svetlobi ter seveda na čas, ko se ženijo ptički. Doživetje je bilo enkratno. Naj pohvalim še vestne gasilce, ki so nas ves čas spremljali in skupaj z nami doživeli ta lep narodni običaj. Marta Maček Muri v vrtcu Urša Le kdo ne pozna priljubljene slikanice o mačku Muri ju? To je ena izmed najbolj znanih in p ril juhi jenih slovenskih slikanic Slikanici so se na tržišču pridružile kocke, domine, igra spomin, interaktivna slikanica z različnimi zabavnimi in poučnimi igrami. Motive iz te priljubljene slikanice najdemo tudi na čokoladah Gorenjke iz Lesc. Ostržkova galerija Vedno je potrebno narediti nekaj novega, drugačnega, da se bolje počutimo in nam ni dolgčas. Včasih je dovolj le, da prestavimo pohištvo ali pa morda drugače razporedimo lončnice po igralnici. V vrtcu Ostržek na Rodici pa smo se odločile, da tokrat naredimo pravo Ostržkovo galerijo. Izkoristile smo prostor v garderobi ter panoje na hodniku. Seveda smo razstavile vse otroške izdelke, ki so jih otroci pridno izdelovali in so vezani na sprotno dogajanje. V Ostržkovi galeriji je bilo razstavljeno: portreti dr. Franceta Prešerna (naslikani z ogljem), slike po vsebini pesmi Povodni mož, poslikani stekleni kozarci, poslikano blago (vrečke in prtički) ter seveda tudi Brundo skozi čas (medvedek Brundo vsak vikend potuje domov z enim otrokom in doživi jaje starši vpišejo v zvezek, potem pa to kroži celo šolsko leto). S pričetkom projekta Maček Muri smo dobili na razpolago vse zgoraj navedene igre. V skupini Račk in Ptičkov smo se dela lotili sistematično, z namenom, da v njem povežemo čimveč dejavnosti, vanj vključimo tudi starše in zunanje sodelavce. Za začetek je vsaka družina izdelala svojega mucka. Pokazala se je ustvarjalnost staršev in otrok, saj so bili njihovi izdelki res pravo presenečenje. Naučili smo se nekaj pesmi z mačjo vsebino, večkrat smo se spremenili v prave mucke, priredili mačji ples, slikali smo se ob velikem mačku Muriju, se igrali z lutkami in seveda likovno ustvarjali. Sodelovali smo z ostalimi skupinami našega vrtca, enoto Čebelica in knjigarno Beseda, kjer smo projekt tudi zaključili z nastopom. Otroci so dobili pravo mačjo diplomo, za presenečenje pa je poskrbela tovarna Gorenjka iz Lesc, ki je podarila čolokade z motivom Mačka Murija. Seveda smo se takoj posladkali z njimi. Tina Pačur Obenem pa smo v Knjižnici Domžale razstavljali slikanice, ki so jih otroci ob pomoči svojih staršev izdelali doma. Nekateri so jih opremili tudi z besedilom, tako da so nastale prave nove zgodbe, seveda pa so vse te slikanice tudi bogato slikovno oblikovane in krasne na pogled. V sodelovanju z OŠ Rodica pa smo v KD Groblje skupno pripravili spomladansko urico in tako pokazali staršem delček našega celotnega dela. Otroci so radi nastopali in dogajanje na odru tudi improvizirali. Pomlad je prišla do nas in vsi uživamo na toplem soncu, zato verjamem, da bo delo še bolj zanimivo, saj otroška domišljija ne pozna meja. Sonja Pavllslc Prvi pomladni dan na OS Dob Pomladi se razveselijo tako odrasli, ki končno odprejo okna in zadihajo svež zrak, kot otroci, ki slečejo debele bunde in vse ljubi dan preživijo med zelenimi drevesi in cvetočimi travniki. Prav zato je potrebno prvi pomladni dan še posebej proslaviti. Ker je prihod pomladi povezan tudi z dnevom žena in materinskim dnevom, je ta dan še posebej svečan. Učenci obeh oddelkov drugega razreda Osnovne šole Dob so letos pripravili svečano prireditev za starše. Povabili so Ekološki reciklažni gregorčki iz vrtca Domžale na bajerju Crnelo Letos smo že tretje leto zapored v vrtcih Domžale v sodelovanju z ICRO, s katerim sodelujemo tudi v večjem projektu Vodni detektiv, praznovali gregorjevo. Med te vrtce spadamo tisti, ki smo ob Kamniški Bistrici, to sta Vrtca Palček in Cicidom z Vira ter Vrtca Kekec in Mlinček iz Radomelj. Že ves mesec pred prireditvijo so v naših vrtcih potekale aktivnosti, povezane z življenjem v in ob vodi, s posebnim poudarkom na skrbi za ohranjanje čiste vode in s tem narave. Spoznavali smo nove pojme in življenjske prostore, kot jE mokrišče, kije zibelka in zakladnica življenja. Opazovali smo čistost vod, živali ob vodi, pa na žalost tudi smeti. Na gregorjevo se pravzaprav praznujeta dve stvari hkrati, in sicer praznik pomladi, pravimo, da se ptički ženijo, ker se že vse otopli in oživi in praznik spuščanja luči v vodo. To pa delamo v spomin na stare čase, ko še ni bilo elektrike in so morali rokodelci delati ob sveči, dokler se ni dan dovolj podaljšal, da so lahko končali svoje delo že ob dnevni svedobi. Zato so na praznik pomladi, ko se ptički ženijo, spustili luči v vodo. Mi pravimo, da spuščamo "gregorčke", kar predstavlja veliko veselje otrokom. Naši gregorčki so vsako leto bolj ekološki. Lani smo vlivali svečke v jajčne lupine, letos pa smo se odločili za spremembo. V primeru, da se gregorček potopi v bajer, je onesnaževanje bistveno manjše, če je le-ta izdelan iz lesa in ne iz jajčne lupine. Zato smo letos v leseni krajnik izdolbli za pol jajčne lupine veliko luknjico, vanjo smo vlili vosek, in ko seje pričel strjevati, smo vanj vtaknili še stenj, seveda brez kovinske podložke. Na ta način je stopnja onesnaževanja mnogo nižja. Če pa seje kateri od "gregorčkov" le potopil, to ne predstavlja velikega problema, saj so bili skoraj v celoti razgradljivi. Krajnike smo drugi dan, po končani prireditvi, pobrali iz vode in jih pospravili za naslednje leto, in tako še dodatno spodbudili otroke k varovanju okolja. Na žalost sem videla ob pobiranju krajnikov iz bajerja veliko neekoloških lučk. Upam, da boste naslednjo leto vsi, ki si želite na gregorjevo spustiti svečko v vodo, znali izdelati pravega ekološkega "gregorčka". Da nismo vznemirjali ptičkov, smo prišli do bajerja peš po gozdni poti. V gozdu smo se trudili, da ne bi kričali in s tem po nepotrebnem vznemirjali ptičkov. Tudi letos smo s pomočjo navodil našli ostanke ptičje svatbe ter se z njimi z veseljem posladkali. Pazili smo na mlada drevesa in starši so se odpovedali kajenju. Eden od pomenov gregorjevega je tudi druženje in sklepanje novih prijateljstev, zato smo si tudi letos na prireditvi delili pecivo med seboj, še posebno na nepoznanim prijateljem. Daje bila naša ptičja svatba slajša in gregorjevo še lepše, se zahvaljujem staršem za pecivo, ribičem in ribičkam iz ribiške družine Črnelo za izvrstno skuhan in postrežen čaj, turističnemu društvu Radomlje za sponzorsko prispevan čaj, gasilcem za požrtvovalno varovanje gozda pred požarom ter skavtom in tabornikom za skrb, za koše in opozorilne table. Seveda moram poudariti skrb vzgojiteljic, ki so prizadevno sodelovale pri projektu, navdušile otroke in starše ter se udeležile tudi same prireditve. Vzg. Mira Matlčl6-Jamnlk mame, očete, babice in dedke v razred, kjer so se predstavili v besedi, pesmi, plesu in s čudovitimi izdelki, ki so jih nemalo dni pripravljali zanje. Ta dan je bil še posebej sončen in lep, zato je razred kar žarel od zlate svetlobe. Mize so bile pokrite z belimi prti in na njih so se razkazovale dobrote, ki so jih napekle mame. Dišeče torte, rulade, piškoti in sadne sladkarije. Mame in druge obiskovalci so sedli na častno mesto, otroci pa v najlepših oblekah pred njimi. Malo je bilo treme in beganje z očmi. Otroci so se spraševali, ali so prišle vse mame, saj ni nič hujšega, če ob taki priliki mama manjka. Zato so že štirinajst dni prej sporočili staršem, da bi ta dan ne manjkali. Otroci namreč nosijo na prireditvi ne le srečo, da jih njihovi starši vidijo, kako nastopajo s sošolci, ampak tudi skriti strah, ali bo mama na ta dan res prišla. Nekaj jih vseeno ni bilo. Otroci so zapeli pesmi o pomladi, soncu, zvezdicah in mladih muzikantih, zaigrali igrico o Strašnem štrbunku, ki je pogledal iz gozda in recitirali pesmi, od tistih znanih: Mama je ena sama, do Zvončki so zate, tudi marjetke, vzemi še mene v šopek med cvetke. Po proslavi so otroci zasuli mame z darilci. Napisali so knjigico, ki govori le o mamah, obesili okoli vratu ogrlico in ji stisnili v roke rože, ki je bila narejena prav za ta dan. Prijetno razpoloženje seje potegnilo še daleč v popoldan, saj so mame in očetje po prireditvi z veseljem obsedeli in drug z drugim poklepetali. Otroci pa so, razigrani, daje dan uspel, odšli na igrišče in se veselili pomladi z žogo. Tatjana Kokalj Kongres liberalne internacionale v Budimpešti Konec meseca marca je v Budimpešti potekal kongres Liberalne internacionale, že 51. po vrsti. Na njem se je zbralo preko 400 delegatov iz več kot 70 držav, med njimi je bilo tudi pet delegatov iz Liberalne demokracije Slovenije. Kongres je priložnost za srečanje članov različnih liberalnih strank, pogovor o delu in predvsem pogovor in strategija, kako u veljavi jati liberalna načela v političnem življenju, pa tudi nasploh. Splošna ugotovitev je, da liberalna načela v svetu podpira veliko Hudi (nekje od 20 -50 %), da pa liberalnih strank ne podpira tolikšno število volivcev. Kljub vsemu so liberalne stranke v zadnjih letih bistveno napredovale v številnih državah in v njih tudi pomeni jo pomembno politično silo. Osnovni moto kongresa je bil namenjen pripravi tako imenovane Liberalne agende o tem, kako in na kakšen način zagotoviti dobro vladanje in vodenje. Pri tem je bilo še posebej veliko razprave o povezavi oblasti in korupcije ter o tem, kako to preprečevati. Pri tem bomo liberalci podpirali in spodbujali vse oblike demokratične kontrole in vzpostavitev vseh vzvodov, ki to spodbujajo in tudi institucionalno krepijo. Na kongresu smo sprejeli tudi posebne resolucije v zvezi s položajem žensk v Afganistanu, v zvezi s stanjem v Zambiji ter glede kritičnega in resnega stanja na Bližnjem vzhodu. Kongres je ob koncu svojega dela tudi izvolil novo vodstvo: predsednica Liberalne internacionale je ponovno postala Annemie Neyts-Uyttebroeck, IMS belgijska liberalka in članica Evropskega parlamenta, kot podpredsednik je bil med drugim izvoljen tudi predsednik LDS dr. Janez Drnovšek. Cveta Zalokar - Oražem poslanka LDS v DZ In županja LDS o ciljih in usmeritvah na področju biotehnologije Med izjavami, sprejetimi na zadnjem kongresu LDS je tudi izjava, v kateri se LDS opredeljuje do področja biotehnologije. Pri tem zagovarjamo naslednja izhodišča: • Odklanjamo tiste poglede, ki biotehnologiji kot znanstveni disciplini pripisujejo samo negativno in uničevalno vlogo. Dosežki biotehnologije so že danes tako v medicini, kot tudi na drugih področjih pomembno prispevali k izboljšani kvaliteti življenja. Sodimo, daje največja nevarnost neznanje in strah pred novim, ki izvira iz neznanja, zato bomo pospeševali raziskovanje na področju biotehnologije in poskrbeli za razširjanje znanja tudi v nestrokovnih in uporabniških krogih; Izstop ali načelno ideološko samoomejevanje pri razvoju biotehnologije bi pomenilo neprecenljivo znanstveno degradacijo in resno gospodarsko razvojno oviro, kar bi prizadelo tako potrebe kot priložnosti bodočih generacij. • Zagovarjamo avtonomijo in svobodo znanstvenega raziskovanja na področju biotehnologije in hkrati odgovorno ravnanje znastvenikov pri preprečevanju nehotenih vplivov na okolje in človeka. O raziskovalnih tveganjih so znanstveniki dolžni obvestiti širšo družbeno skupnost. • Pri razvoju biotehnologije, predvsem pa pri uporabi biotehnoloških izsledkov na različnih področjih od medicine do kmetijstva zagovarjamo načelo previdnosti, torej načelo, da moramo možno uporabo biotehnoloških rezultatov presojati po najslabših možnih posledicah, ki jih lahko povzroči in da moramo sprostiti uporabo gensko spremenjenih organizmov samo takrat ko je stopnja tveganja sprejemljiva ter družbeno in tehnološko obvladljiva; • Zato se zavzemamo za čimprejšnji sprejem zakona o omejeni uporabi in sproščanju gensko spremenjenih organizmov, ki bo vzpostavil institucije in nadzor nad prometom in uporabo GSO in zagotovil sprejemljive stopnje tveganja. Zagovarjamo tudi pravico, da so ljudje obveščeni o tem, kdaj imanjo opraviti s proizvodi, ki se rezultat genskih modifikacij s pomočjo novih biotehnoloških postopkov. Na področju uporabe genske tehnologije v medicini predlagamo zakonsko ureditev, ki naj uredi presajanje organov, gensko terapijo in opredeli možne meje, če sploh, manipulacije zarodnih celic. Pri tem se je potrebno opirati na ustrezne dokumente Sveta Evrope in na že omenjeno načelo previdnosti. • Znotraj področij razvoja biotehnologije LDS podpira naslednja prednostna področja: uporaba biotehnologije pri razvoju varne hrane, obvladovanje tveganj, uporaba biotehnoloških izsledkov pri zagotavljanju trajnostnega razvoja, pri razvoju novih proizvodnih procesov, pri tako imenovanih inteligentnih materialih in nanotehnologiji; • Za zagotavljanje ustreznih družbenih in institucionalnih pogojev bomo sprotno razvijali ustrezno zakonodajo primerljivo z EU in v okviru raziskovalnih in razvojnih programov poskrbeli za vzpostavitev kritične mase finančnih in človeških virov. • Za zagotavljanje varnega prenosa izsledkov s področja biotehnološkega raziskovanja bomo spodbujali ustanavljanje poslovnih inkubatorjev in v okviru spodbujanja tehnološkega razvoja prispevali k zagotavljanju rizičnoga kapitala, tam, kjer obstajajo obetavni proizvodni programi. • Spodbujali bomo vzpostavitev enotnega informacijskega sistema na področju biotehnologije. • Spodbujali bomo vsestransko javno razpravo o tehnoloških, okoljskih, družbenih in etičnih razsežnostih in implikacijah biotehnologije, vključevanje nevladnih organizacij v te razprave z namenom, da bi razširili vedenje o novih tehnologijah in oblikovali pozitivno zavest javnega mnenja do avtonomije znanstvenega raziskovanja in odgovornega podjetniškega razvijanja biotehnologije. • Občutljive odločitve o uporabi okolju potencialno tehnologij bomo sprejemali le s soglasjem potencialno ogroženih prebivalcev oziroma javnosti. LDS Domžale POLITIČNE STRANKE Seja konference mladega foruma ZLSD ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Člani Mladega foruma (MF) ZLSD bodo na konferenci združene liste, ki bo 13. aprila v Novem mestu, predstavili svoje jasno stališče proti vstopu Slovenije v zvezo NATO. Kot je na novinarski konferenci po seji konference MF v Ljubljani, 6.aprila, povedal predsednik podmladka ZLSD, Luka Juri, v stranki o tem vprašanju obstajajo različna mnenja. Ravno zaradi tega se mu ne zdi tako pomembno, da ZLSD spremeni pozitivno stališče do vstopa v zavezništvo, sprejeto na kongresu junija lani v Kopru. Rezultat morebitnega glasovanja na konferenci bi bil namreč tesen. Poleg tega pa je po mnenju predsednika MF bolj pomembno mnenje državljanov, zato si prizadevajo za referendum o vstopu Slovenije v zvezo NATO pred morebitnim novembrskim povabilom v zavezništvo. Delegati tretje konference mladega foruma so sprejeli še novo celostno grafično podobo podmladka ZLSD in resolucijo o razmerah na Bližnjem vzhoda stran io Referendum po novembrskem vrhu zveze NATO v Pragi bi bil po mnenju MF postavljanje ljudi pred dejstvo, česar pa si ne želi nobena demokratična država. Jurije pojasnil, da bi bilo to podobno, kot če bi se leta 1991 najprej osamosvojili, potem pa imeli plebiscit. Dodal je, da bo MF v primeru, da državni zbor ne bi razpisal referenduma, organiziral akcijo zbiranja podpisov v podporo referendumu. Sicer pa bodo konec aprila organizirali mednarodno konferenco z naslovom Vstop v NATO - argumenti proti. V resoluciji o razmerah na Bližnjem vzhodu Mladi forum poziva sprti strani k dialogu, ki lahko razreši krizo, pri tem pa je potrebno upoštevati argumente obeh strani. MF poziva tudi mednarodno javnost, da podpre mednarodne mirovne organizacije, ki delujejo za mir na Bližnjem vzhodu. Podmladek ZLSD sicer obsoja tako samomorilske napade palestinskih borcev kot tudi izraelsko vojsko, ki je napadla celo uradne palestinske oblasti. Predsednik ZLSD Borut Pahorje sicer po petkovi seji predsedstva stranke izrazil pričakovanje, da bo združena lista na konferenci v Novem mestu potrdila svoje pozitivno stališče do vstopa Slovenije v zvezo NATO. Dodal je, da novega dokumenta o omenjenem vprašanju predvidoma ne bodo sprejemali, saj je stališče stranke znano. Če se bo predlog o spremembi stališča združene liste vendarle pojavil, pa se bo znova sestalo predsedstvo stranke in se do tega opredelilo. Pahor se v nasprotju z Mladim forumom, na pobudo katerega je bil na koprskem kongresu sprejet sklep o sklicu konference, zavzema za referendum po vstopu v zavezništvo. Mladi forum ZLSD Domžale Sodelovanje med mladimi iz desnosredinskih strank V duhu skupnih vrednot in hotenja za boljšo prihodnost Slovenije, v času združevanja Evrope in slovenskega sooblikovalija Evropske unije, v pričakovanju vstopa v NATO ter v zavesti, da bomo mladi živeli današnje odločitve, smo Mlada Slovenija, Nova generacija, Socialdemokratska mladina, v četrtek, 21.03.2002, v klubu Nove revne v Ljubljani podpisali dogovor, da bomo sodelovali pri naslednjih projektih, ki neposredno zadevajo mlade ali našo prihodnost kampanja v podporo vstopa Slovenije v NATO kampanja v podporo vključitve Slovenije v EU ■ zavzemanje za večji vpliv in soodločanje mladih na vseh področjih družbenega življenja vzpodbujanje mladih za sodelovanje v politiki in izboljšanje javne podobe političnega udejstvovanja zavzemanja za večjo vključenost civilne družbe v strukture odločanja - za čim hitrejši sprejem in uveljavitev zakona o rabi slovenskega jezika - usklajeno nastopanje v mednarodnih strukturah - zavzemanje za ukinitev splošne vojaške obveznosti in za profesionalizacijo slovenske vojske - udejanjanje človekovega dostojanstva, pravne države, tržnega gospodarstva, socialne pravičnosti in enakih možnosti Ob pogovorih, ki so pripeljali do tega Jernej Pavlin (Msl), Nataša Kavaš (NG) in Alenka JeraJ (SDM) podpisujejo sporazum Slovenska ljudska stranka OBVESTILO Slovenska ljudska stranka, OO Domžale, obvešča svoje članice in člane, simpatizer je in ostale občane, da po daljšem premoru ponovno uvajamo urnik uradnih ur. Pričnemo z mesecem majem, na voljo za vaše pobude, želje, pripombe ali pritožbe vam bomo na našem sedežu, Ljubljanska 70, vsako sredo od 16.00 do 18.00. Nas videnje! sporazuma, smo se seveda zavedali neuspehov preteklih podpisov sodelovanj, koalicij in združevanj med temi strankami. Pričeli smo bolj previdno, se sporazumeli za sodelovanje le na področjih, kjer razmišljamo podobno, predvsem pa smo se zavzeli, da bo vsak stavek "visoko donečih besed sporazuma" podprt s konkretno akcijo ali projektom. Kljub temu, da se trenutno politične karte zelo mešajo ter da je jasnost političnega prostora minimalna, se mladi iz desne sredine zavedamo, da bomo sami odločali o svoji prihodnosti. SDM Domžale Nova generacija SLS Domžale Izkoristili smo prijetno s koristnim ter prisotnim razdelili 1 O.OOO letakov, s katerimi smo opozorili na nujnost profesionalizacije slovenske vojske. SDM v Planici - zibelki smučarskih poletov V soboto, 23. marca 2002, smo se v organizaciji SDM-a na državni ravni, z avtobusom odpeljali na ogled smučarskih poletov v Planico. V prijetni družbi nam je v polnem avtobusu čas hitro minil in kot bi mignil, smo se znašliv dolini Tamarja, pod Poncami. Tam smo izkoristili prijetno s koristnim ter delili letake, na katerih smo opozarjali, da podpiramo profesionalizacijo vojske. Razdelili smo jih okoli 10.000. Odziv med obiskovalci smučarskih poletov in tudi naključnimi sprehajalci je bil zelo dober, tako da je bil naš namen dosežen. Uživali smo v lepih, dolgih poletih. Čeprav svetovni rekord 225 m ni bil presežen, smo se polni lepih vtisov vračali domov in se dogovorili, da poletov v Planici naslednje leto nikakor ne smemo izpustiti. SDM Domžale Urad županje Pojasnilo Članka "v Domžalah ponovno politično zavrnili proračunske predloge koalicije Slovenije (SDS in N.Si)," objavljenem v četrti številki Slamnika želim bralcem in bralkam podati nekatera pojasnila v zvezi s trditvami, napisanimi v omenjenem članku: 1. Odločno zavračam njihovo trditev, "daje županja skupaj z vladajočo večino povsem politično zavrnila predloge svetnikov SDS in N.Si, ki delujejo v okviru Koalicije Slovenija," saj je bila večina njihovih predlogov - po vsebini, upoštevana, neupoštevani predlogi pa z argumenti, vendar ne političnimi, zavrnjeni; 2. Enako zavračam tudi njihovo trditev, "da so bili naši predlogi pravilni in na mestu, je dokazala županja kar sama, saj je po vložitvi naših proračunskih amandmajev le-te spremenila v njene amandmaje ter nekaterim delno korigirala tudi zneske, da ne bi bilo (vsaj navzven) opaziti prevelike podobnosti z amandmaji Koalicije Slovenije (to je svetnikov SDS in NSi)." Njihove predloge sem, če uporabim njihove besede, spremenila v "svoje" amandmaje zaradi vzrokov, ki so navedeni ob posameznih predlaganih amandmajih, predvsem pa, ker se nismo strinjali s predlaganimi spremembami postavk, za katere so predlagali, da se zmanjšajo. 3. Ne drži tudi trditev "V fazi javne obravnave smo na proračun podali precej pripomb in pobud. S strani županje in občinske uprave so bile zavrnjene." Občinska uprava in županja sta do seje Občinskega sveta pripravili odgovore na vse primombe in pobude razen na predloga dr. Starbka, za katera smo se opravičili. V zvezi s posameznimi amandmaji pa dajem naslednja pojasnila: Pomoč družinam s tremi ali več otroki ter pomoč materam ob rojstvu otroka Pobuda je sprejemljiva inje bila že večkrat podana. Predlagatelju je bilo predlagano, da se pripravi zakonska osnova za realizacijo omenjene pobude, saj mora biti zadeva ustrezno urejena s pravilnikom. Trditev, da "Takšno politiko narekuje zniževanje rodnosti prebivalstva in poslabšanje socialnih razmer prebivalstva" ne drži povsem, saj se v občini Domžale rast prebivalstva nadaljuje, tako naravna kot selitvena. V segmentu izobraževanje in raziskovanje se doda nova proračunska postavka Sofinanciranje otroških igrišč. Občina je v zadnjih letih obnovila kot nekaj otroških igrišč (ob OŠ Domžale, ob OŠ Preserje pri Radomljah, ob nekdanji OS Homec), zaradi nasprotovanj stanovalcev ni bilo obnovljeno igrišče ob Prešernovi ulici, v kratkem pa pričakujemo tudi odprtje otroškega igrišča v okviru Športnega parka Vir. Občina v skladu z Razvojnim programom načrtuje tudi gradnjo drugih otroških igrišč, zato smo ocenili, da ni potrebe po novi proračunski postavki. Ureditev sakralnih objektov v naši občini (v okviru župnijskega urada, Domžale, župnijskega urada Jarše ter župnijskega urada Homec) Občina skrbi za sakralne objekte, ki imajo kulturno zgodovinski pomen v skladu programom, ki ga pripravlja Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj. V segmentu Zdravstvo se uvede nova postavka "Sofinanciranje posebne sobe za interventne posege". Amandma sem po vsebini povzela in je bil sprejet, vendar so bila za omenjeno postavko odobrena nižja sredstva, od predlaganih v amandmajih SDS in N.Si, enako pa so sredstva za realizacijo postavke zagotovljena v drugi postavki, kot so jo navedli predlagatelji. V segmentu Protipožarna dejavnost se uvede nova postavka "Sofinanciranje izvedb programov mladih gasilcev". Amandma sem po vsebini povzela in je bil sprejet, vendar so bila za omenjeno postavko odobrena nižja sredstva, kot je bil predlog SDS in N.Si, in zagotovljena v drugi postavki, kot je bilo predlagano. Postavka Godba Domžale se poveča Amandma sem po vsebini povzela in je bil sprejet, vendar je bila postavka povečava za 1,5 mio sit, predlog SDS in N.Si je bil, da se postavka poveča za 1,2 mio sit. Tudi za realizacijo te postavke so bila sredstva zagotovljena v drugi postavki, kot sojo navedli predlagatelji. Uvede se nova postavka "Sofinanciranje večdnevnega merilca krvnega sladkorja za potrebe diabetikov po inzulinu". Amandma sem po vsebini povzela, vendar v drugačni višini, kot je bil predlog SDS in N.Si, in iz druge postavke. Uvede se nova postavka "Projekt izbora najprimernejše lokacije in idejna rešitev Pomnika samostojnosti in državnosti v centru Domžal" Center Domžal dobiva novo, podobo in v ta center bo potrebno pravočasno umestiti tudi pomnik samostojnosti in državnosti. Strokovnjaki naj izberejo najustreznejšo lokacijo in vsebino pomnika, občina pa bo nato zagotovila finančna sredstva. Uvede naj se nova postavka "Izdelava študije mreže domov za starostnike v Občini Domžale". Skrb za to področje je v osnovi skrb države, ki je pripravila analizo celotnega slovenskega prostora. Žal je v omenjeni analizi pokritost območja naše občine z domovi za starejše preko 150 odstotna in med najbolj visokimi glede na število mest v Sloveniji. Občina si bo, v skladu z razvojnim programom, kljub temu trudila zgraditi dom za starostnike v občini Domžale, zato iščemo primerne investitorje. Županja Cveta Zalokar Oražem stran 1 1 1 . MAJ PRAZNIK DELA Prvomajsko družabno srečanje Območna organizacija ZSSS Domžale in Športno društvo Budničar Količevo vabita v torek, 30. aprila ob 20. uri na VIR na kresovanje in ognjemet v počastitev 1. maja. Pridite, praznujmo skupaj! Pri vašem predsedniku sindikata lahko dobite bone za cenejšo hrano in pijačo. Letna razširjena seja konference Območne organizacije ZSSS Domžale V največji možni meri poskrbeti za člane in članice V četrtek 28. marca 2002, so se na razširjeni seji konference zbrali člani Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Domžal, da bi pregledali in sprejeli letno poročilo o delu območne organizacije ter sklepali o finančnem poslovanju v letu 2001, obravnavali in sprejeli program dela ter finančni načrt, se pogovorili o tekočih aktivnostih, zelo pomembna pa je bila tudi točka o rezultatih ankete o položaju žensk v podjetjih in zavodih domžalskega območja ter sprejem usmeritev za nadaljnje delovanje. Ob članih konference, predsednikih in predsednicah sindikatov družb in zavodov seje seje udeležila tudi Romana Oman, predsednica odbora za enake možnosti pri Predsedstvu ZSSS. V uvodnem referatu je Justi Arnuš predstavila poročilo in posredovala nekaj najaktualnejšega o položaju gospodarstva na območju, ki ga pokriva sindikalna organizacija. enotnosti, pripravili so Dan odprtih vrat, sodelovali so tudi v okviru Tedna vseživljenjskega izobraževanja, prizadevajo pa si tudi za redno komuniciranje s sindikalnimi zaupniki in funkcionarji v podjetjih in zavodih. V poročilu ob koncu pišejo tudi o prvomajskem srečanju, o aktivnostih na področju kulture, športa in družabnosti, še posebej pa o ugodnostih, kjer omogočajo letovanje v počitniških kapacitetah, pomoč pri izračunu dohodnine ter pri izpolnjevanju raznih obrazcev oz. vlog, posredovanju kreditnih in varčevalnih vlog preko Delavske hranilnice ter opravljanju plačilnega prometa DH-net za sindikate podjetij in zavode. Razprava V razpravi so skoraj vsi člani konference pohvalili delovanje Območne organizacije ZSSS Domžale ter se zahvalili vodstvu za pomoč pri delovanju, o problemih pa so največj govorili predstavniki podjetij Induplati in Toko. V razpravi smo slišali Zveza Svobodnih Sindikatov w Slovenije Praznujmo, sajje danes prvi maj Praznik dela naj živi, praznik delovnih ljudi, praznik dela naj živi, praznik pridnih rok ljudi. To je le nekaj vrstic iz obilice pesmi in proze, ki tako ali drugače opeva prvi maj, praznik dela, kot toliko drugih, pa vendarle čisto drugačen in Čisto nekaj posebnega. Kar precej let je že minilo od tistega 1. maja 1886, ko so delavci v Chicagu zahtevali svoje osnovne delavske pravice, policija pa je njihove demonstracije v krvi zadušila. V spomin na padle žrtve majskih strank in demonstracij je I. kongres mednarodne delavske organizacije odločil, da prvi maj postane mednarodni praznik razrednega boja, in to je še danes. Želimo vam lepe prvomajske praznike! Območna organizacija ZSSS Domžale Juatl Arnuš, sekretarka Predstavitev Ob tej priložnosti je vodstvo območne organizacije pripravilo tudi LETNO POROČILO, v katerem so predstavili svojo organizacijo, ki povezuje delovanje sindikatov dejavnosti na območju občin Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče in združuje 3300 članov in članic. Poudarili so tudi, daje glavno vodilo pri izvajanju nalog območne ogranizacije v največji možni meri poskrbeti za člane - vodstva sindikatov v podjetjih ter zavodih in pa individualne člane sindikatov dejavnosti, ki se odločijo, da storijo nekaj za svoje pravice, da se izobražujejo in se česa naučijo, da se uveljavijo in da se imajo lepo. Izvajanje nalog V poročilu so zapisali, da so sindikati podjetij in zavodov v okviru svojih aktivnosti uresničevali naloge, ki so opredeljene v statutu sindikata dejavnosti, med njimi so zlasti poskrbeli za ustrezne pojasnitve in navodila za delovanje, sodelovali v ekipah sindikatov, ko se rešujejo problemi in uveljavljajo pravice delavcev, sodelovali v ekipah za pogajanja in pripravah in izvedbi stavke, posknbeli za dobro obveščanje in druge naloge. Pravna pomoč Zagotavljanje pravne pomoči je bila ena od najpomembnejših nalog in storitev, ki se je izvajala v okviru območne organizacije ZSSS in je obsegala: svetovanje, sestavljanje vlog, namenjenih družbam in sodiščem zastopanje pred organi upravljanja in pred sodišči, Občni zbor Turističnega društva Jarše-Rodica V prijetnem vzdušju, ki ga zna pripraviti TD Jarše-Rodica, smo imeli v prostorih gasilskega doma v Jaršah svoj redno občni zbor, ki ga je obeležil že tretje leto obstoja. Številna udeležba na zboru je potrdila, da vaščani polnoštcvilno podpirajo naše delovanje, saj s podpornimi člani društvo šteje že 180 članov. V svojem letnem poročilu smo podrobno razčlenili pestro in raznoliko delovanje društva, ki obsega od spomladanskega čiščenja okolja, obrezovanja grmovja in grmovnic, pleskanja klopi v parkih, obujanja starih običajev - gregorjevanja, priprave kresa za kresovanje je, pikiranje cvetlic v Vrtnariji Tratnik, urejanja cvetličnih gred na štirih lokacijah; nabiranje zdravilnih zelišč na Menini planini in organiziranje čajanke z razstavo čajev, domačimi slaščicami in ročnimi deli krajanov, organiziranje kolesarskega rallva -tekmovanja s starimi kolesi in v starih oblačilih, tekmovanje v družbenih igrah z drugimi društvi, udeležbe na sejmarjenju v Domžalah, predavanje o pomenu turističnega društva na vasi na OŠ Rodica, do udeležbe na seminarjih, ki jih organizira Turistična zveza Slovenije in okrasitve vasi in postavitve šc dveh dodatnih okrasnih kozolcev s cvetlicami. Zelo dobro sodelujemo s turističnim krožkom na OŠ Rodica, katerega mentorica je ga. Ana Medved, saj vse aktivnosti in prireditve načrtujemo skupaj. Veseli nas predvsem podatek, da se vsako leto število članov v tem krožku povečuje, kar kaže na zanimanje za to dejavnost tudi med mladino. Vsako leto se udeležujejo tekmovanja turističnih podmladkov v sklopu festivala "Turizmu pomaga lastna glava", letos na temo "Napeljite vodo na turistični mlin", za kar so prejeli srebrno priznanje. Sodelovali so tudi na prejšnjih tekmovanjih in prejeli šc eno srebrno in zlato priznanje. V imenu TD jim iskreno čestitam in jim želim še nadaljnjih uspehov. Ponosni smo, da nam je uspelo pod okrilje našega TD strniti preko 40 članov narodnih noš z mentorjem g. Stanetom Krambergerjem, ki poskrbi, da smo prisotni na vseh prireditvah, na katere nas povabijo oziroma se udeležimo tudi drugih, kjer organizatorjem polepšamo prireditev. Tako smo se udeležili parade v Avstriji, sodelovali na Dnevu narodnih noš v Kamniku, tradicionalne povorke "Straška jesen" v Straži pri Novem mestu ter vseh drugih prireditvah, ki jih je bilo 30. V naši sredini imamo tudi zelo aktivno sekcijo iz Dolskega, ki je vedno prisotna in skupaj poskrbimo za prijetna druženja, prepletena z glasbo in humorjem. Na občnem zboru so našemu društvu poklonili novo tablo, delo g. Marjana Zavrl, ki nas bo spremljala na vseh prireditvah, za kar se mu najlepše zahvaljujemo. Program za leto 2002 je še obširnejši kot v lanskem letu, saj so v njem zajete vse tradicionalne prireditve, ki smo jih organizirali že dosedaj. Vključujejo tudi nove prireditve, kot so: tekmovanje v izdelavi kmečkih butar na kmetiji Černivec, organiziranje bovšjega sejma v drevoredu Groblje, kjer bodo lahko sodelovali krajani s prodajo starih predmetov, ob 50-obletnici občine Domžale bomo sodelovali v povorki z narodnimi nošami, prikazom mlinarstva in kovaštva nekoč in s perico, ki bo prala na stari način, organiziranje novoletnega praznovanja in pustovanjc za otroke. Za prijeten petkov večerje poskrbela ga. Vida Strajnar, ki se nam je kot nova članica NO predstavila tudi z igranjem na harmoniko, pomagala pa staji tudi Ves Viktor in Juhant Janez. Skupaj z našo blagajničarko, go. Štefko, so nam popestrili naš občni zbor in poskrbeli za dobro razpoloženje, tako da smo ob domačih dobrotah in dobri kapljici skoraj pričakali jutro v našem gasilskem domu. Seveda pa brez finančne pomoči Občine Domžale, Krajevne skupnosti Jarše-Rodica in donatorjev, ki so s svojimi prispevki pripomogli, da seje tudi v naši blagajni nabralo nekaj denarja, ter Vrtnarije Tratnik, ki nam prispeva cvetje, ne bi mogli realizirati vseh naših želja in potreb, zato se vsem skupaj najlepše zahvaljujemo. Naše društvo tudi v bodoče računa na vašo finančno pomoč in delovno pomoč. Naša želja je, da bi se vsi krajani zavzeli za čim lepšo ureditev svoje bližnje okolice, naše društvo pa bo z učenci turističnega krožka na šoli poskrbelo za urejenost vasi. Dne 6.4. organiziramo vsakoletno očiščevalno akcijo in sc zberemo pri Gasilskem domu v Jaršah ob 9.00 uri. Prosim krajane, da se te akcije udeležijo v čim večjem številu. Le s skupnimi močmi nam bo uspelo, da bo naš kraj postal takšen, da bomo lahko ponosni nanj. Nevenka Narobe strokovno tolmačenje zakonov, podzakonskih aktov, kolektivnih pogodb idr. Pomembno pa je tudi teoretično in praktično usposabljanje sindikalnih zaupnikov. V letu 2001 so v območni organizaciji posredovali v 1844 primerih; napisali vloge, sodelovali v disciplinskih komisijah, vložili tožbe in opravili svetovanja. Gospodarska politika in plače V poročilu so ugotovili da je včasih naše območje veljalo za najbolj razvito in najbolj poslovno uspešeno. Po izplačanih plačah je domžalsko območje pod republiškim povprečjem, kolektivna pogajanja so sicer oživela, vendar ne še v taki meri, kot bi si želeli, enako pa je tudi stanje na področju podpisovanja podjetniških kolektivnih pogodb. S stalno metodo vzpodbujanja, pozivanja ter nadzora smo v marsikateri sredini prispevali, da so delavci prejeli vsaj božićnico, regres za letni dopust... Soupravljanje Sindikalna organizacija pomaga pri izvolitvi svetov delavcev in pri njihovem delovanju. Na našem območju je ustanovljen svet delavcev v 14 družbah, delavskega direktorja pa imajo samo v družbi Vele. Izobraževanje Dobro usposobljen sindikalni zaupnik lahko bistveno prispeva k odpravljanju problemov in uveljavljanju pravic ter uspešnem delovanjeu sindikalne organizacije, zato je sindikalna organizacija posebno skrb namenila različnim oblikam izobraževanja. Informacijski sistem Območna organizacija se o svojem delu informira preko Slamnika in Domžalsko-Kamniških novic, Nove delavske I tudi nekaj koristnih predlogov in pobud, ki naj bi prispevali še k boljšemu delu sindikalne organizacije, precej razprave pa je bilo tudi o organizaciji in sofinanciranju prvomajskega srečanja ter o pravičnejši delitvi sindikalne članarine. Konferenca je uspešno zaključila prvi del svojega dela, saj so sprejeli vse predlagane sklepe ter ob koncu poudarili, da je potrebno zagotoviti primernejše pogoje za delo sindikalne organizacije, predvsem pa, da bodo v prihodnje še več skrbi namenili usposabljanju sindikalnih delavcev, saj sindikalno delo zahteva veliko znanja, poguma in vztrajnosti. Sprejeli so tudi program aktivnosti, kije nastal na podlagi ocene stanja in aktualnosti in naj bi uresničil cilj zagotoviti takšno delovanje območne organizacije, ki bo zagotovila čim bolj učinkovito izvajanje sindikalnih aktivnosti v domžalskem območju. Drugi del razširjene seje konference pa je bil namenjen predstavitvi ankete o položaju žensk v podjetjih in zavodih domžalskega območja ter sprejemu usmeritev za nadaljnje delovanje. Odgovorna urednica Ženske morajo znati uveljaviti svoje pravice V drugem delu delovnega srečanja članov konference, na katerega je bila povabljena tudi Romana Oman, predsednica odbora za enake možnosti Pri predsedstvu ZSSS so člani konference najprej poslušali poročilo o rezultatih ankete o položaju žensk zaposlenih v organizacijah domžalskega območja. Rezultate je na kratek in zelo zanimiv način predstavila Romana Josič, strokovna sodelavka območne organizacije. Romana Oman je v nadaljevanju seznanila vse sodelujoče z delom odbora za enake možnosti pri predsedstvu ZSSS. Izrazila je tudi zadovoljstvo nad aktivnostmi na tem področju in nad izvedeno anketo o položaju žensk. Rezultati ankete bodo tudi dobra podlaga za nadaljnje delo odbora za enake možnosti pri predsedstvu ZSSS. Razprava udeležencev je bila zelo zanimiva. V razpravi je bilo slišati, da biti ženska je lepo, ni pa lahko. Ženske so marsikje še vedno zapostavljene, deprivilegirane in podvržene vsakovrstnim zlorabam. Te se začnejo že znotraj družin, kot različne oblike nasilja, nadaljuje pa se na delovnem mestu. Zato je pomembno, da ženske spoznajo svoje pravice, saj jih brez znanja ne morejo uveljaviti. Dobro je tudi vedeti, da imamo pri nas kar nekaj institucij, kamor se ženske lahko obrnejo, če so jim tako ali drugače kršene pravice. Med te sodi tudi odbor za enakost pri predsedstvu ZSSS. Zato je dobro, da se ženske informirajo, berejo o svojih pravicah in se v primeru, da so te kakorkoli kršene, obrnejo na ustrezne institucije, med katere prav gotovo sodi tudi sindikat in odbor za enake možnosti. Justi Arnuš V skladu s sklepom seje sekretariata območne organizacije z dne, 6.4.2001, je cena za ne člane za 900 SIT višja od cene objavljene v razpisu. Zveza Svobodnih Sindikatov 1^ Slovenije Zveza Svobodnih sindikatov Slovenije OBMOČNA ORGANIZACIJA DOMŽALE Ljubljanska 70, p.p. 72,1230 Domžale Tel.: 01 /72-41 -325 Tel7Fax: 01/72-12-187 KAM IN KAKO NA LETNI DOPUST? Na podlagi 2. člena Pravilnika o koriščenju počitniških kapacitet Območne organizacije ZSSS Domžale objavljamo razpis za letovanje v počitniških objektih v letni sezoni 2002. DELAVCI - člani sindikata, ki želijo letovati v počitniških kapacitetah Območne organizacije ZSSS Domžale, SE PRIJAVIJO pri predsedniku sindikata podjetja oz. zavoda ali v pisarni Območne organizacije ZSSS Domžale, Ljubljanska 70/I do 25. aprila 2002. CENE LETOVANJA (v SIT) 25.6 dO 25.8.2002 15.6. do 25.6. in 25.8. do 15.9.2002 LUCIJA (Portorož) počitniška prikolica 4.800,00 2.500,00 FIESA (Piran) počitniška prikolica 4.800,00 2.500,00 STELLA MARIŠ (Umag) počitniška prikolica 4.800,00 2.500,00 PREMANTURA (Pula) počitniška prikolica 4.500,00 2.500,00 JEŽEVAC (Krk) počitniška prikolica 4.500,00 2.500,00 BOHINJSKA BISTRICA počitniška garsonjera 3.400,00 2.500,00 KRANJSKA GORA* soba v Porentovem domu 3.800,00 3.800,00 ' V Kranjski Gori tudi izven sezone velja enaka cena. " Cene ne vključujejo 20 % DDV. STROŠKE LETOVANJA v sindikalnem počitniškem objektu poravnavajo koristniki v največ treh obrokih. V ceno ni vštet DDV. Stopnja DDV je 20 %. Pri odpovedi krajši od 10 dni zaračunamo stroške poslovanja in 30 % celotne cene za letovanje, pri odpovedi krajši od 20 dni pa 10 % cene za letovanje in stroške poslovanja. O rezultatih razpisa bomo obvešali osebno po pošti. Sekretarka: Justi Arnuš IZ NAŠIH DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ stran 1 Predsednik Gasilske zveze Domžale tov. IVI a rja n Slatnar Delovno predsedstvo občnega zbora V celoti uresničen program dela za leto 2001 Občni zbor Gasilske zveze Domžale Poudaril je pomen gasilskih vaj, tekmovanj ter strokovnega izobraževanja članov GZ ter čestital društvom za dosežene tekmovalne uspehe, tako na področju gasilstva, kot na področju spretnostnih voženj. Tehnična komisija, ki jo vodi dr. Bergant Anton, je pripravljala predloge za nabavo nove gasilske opreme, Komisija za tekmovanja in zveze, vodi jo g. Vido Kokalj, pa je spremljala organizacijo gasilskih tekmovanj, tako v sklopu gasilske zveze, kot v okviru neddruštvenih, ligaških in meddržavnih tekmovanj. Dva tečaja za naziv "gasilec" z 59 udeleženci, tečaj NGC s 25 slušatelji, tečaj za mentorja mladine, ki gaje obiskovalo 38 udeležencev, tečaj za gasilske sodnike, ki gaje uspešno končalo 16 kandidatov ter tečaj za gasilske častnike z 32 slušatelji so rezultati dela Komisije za strokovno vzgojo in izobraževanje, ki jo vodi tov. Marjan Slatnar. Komisija je tudi poskrbela, da so se posamezniki udeleževali raznih specializiranih tečajev na Igu, budno pa je spremljala tudi preverjanja znanja v okviru izvedenih tekmovanj. Komisija za veterane pod vodstvom tov. Aleksandra Rihtarja je pripravila odbora (tov. Štebc Janez, predsednik) ter častnega razsodišča, ki ga vodi tov. Ciril Kosmač, ob koncu pa je bil za opravljeno delo posebej pohvaljen podpredsednik zveze tov. Marjan Ručigaj. Na kratko je tov. Slatnar predstavil tudi uspešno delo predsedstva ter svoje obširno poročilo zaključil z ugotovitvijo, daje bilo delov letu 2001 dobro opravljeno. Za pomoč, sodelovanje in razumevanje se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali k uspešnemu delu Gasilske zveze Domžale. Po končanih poročilih se spregovorili tudi gostje. Podžupan Simon Mavsar je pohvalil opravljeno delo in poudaril, da se v Občini Domžale zavedamo pomena obstoja gasilske organizacije in se bomo tudi v prihodnje trudili za zagotavljanje primernih pogojev., Opravljeno delo je v imenu GZS pohvalil tudi tov. Jože Brleč in predstavil nekatere aktivnosti republiške gasilske zveze. Občni zbor so pozdravili tudi številni predstavniki gasilskih zvez in vsi po vrsti poudarjali uspešno delo domžalske zveze in željo po sodelovanju. Po krajši razpravi so bila vsa poročila sprejeta, prisotni pa so soglasno sprejeli tudi program dela za leto 2002, ki je še Moški pevski zbor JANEZ CERAR Društva upokojencev Domžale ter gostje Ženski pevski zbor STANE HABE, DU Domžale in Otroški pevski zbor DOMZALČKI vabijo na LETNI KONCERT v petek, 19.aprila2002 ob 20. uri v Osnovni šoli Domžale. Vstop je prost Dobrodošli! V soboto 6. aprila 2002 so se v Domu krajanov v Zejah zbrali predstavniki Gasilske zveze Domžale, da bi opravili redni letni občni zbor. Prisotnost je bila stoodstotna, članom GZS pa so se pridružili tudi številni gostje, med katerimi je bil tudi tov. Jože Brglez, član vodstva GZS in regijski poveljnik, podžupan Simon Mavsar ter v.d. načelnika Oddelka za splošne zadeve, Peter Gubane, številni predstavniki gasilskih zvez sosednjih občin, še posebej pa so bili pozdravljeni gasilci in vodstvo G Z Lendava ter predstavniki PGD Libeliče. Po Zdravljici, ki sojo zapeli pevci okteta TOSAMA, je občni zbor s pozdravom pričel tov. Marjan Slatnar, predsednik Gasilske zveze Domžale, po izvolitvi delovnega predsedstva ter organov občnega zbora pa je prav on podal obširno poročilo o delu Gasilske zveze Domžale v letu 2001. Ocenil je, da je bilo leto 2001 uspešno, še zlasti, ker so prav na vseh področjih dela realizirali vrsto obširnih nalog. V letu 2001 so praznovali tudi dva jubileja (95-letnico ustanovitve PGD Stob -Depala vas ter 95- PGD Trzin). PGD Stob - Depala vas je ob tej priložnosti dobilo obnovljeno kombinirano vozilo TAM, PGD Studenec pa v letu 2001 od CPV Količevo dobilo kombinirano vozilo TAM 130. Posebej je spregovoril o oktobru -mesecu požarne varnosti, v katerem so pripravili vrsto aktivnosti: dnevi odprtih vrat PGD za vrtce, šole in občane, tradicionalno srečanje županje in njenih sodelavcev z vodstvom GZ, svečana akademija v Ihanu ter srečanje gasilcev -veteranov. Sodelovanje z občinama Domžale ter Trzin je ocenil kot zadovoljivo, čeprav ugotavljajo, da za boljše operativno delo primanjkuje finančnih sredstev za nakup nujno potrebne opreme. Izpostavil je problem nakupa dihalnih aparatov ter prepotrebne lestve za posredovanja v višjih nadstropjih. Dobro in vzorno je sodelovanje gasilcev v regiji ter sodelovanje GZ z regijskim poveljnikom tov. Jožetom Brlečem in Gasilsko zvezo Slovenije, ugodno pa je ocenil tudi strokovno sodelovanje na gasilsko-reševalnih akcijah in vajah Z gasilci Centra požarne varnosti Količevo, uspešno pa je tudi že več kot dvajsetletno sodelovanje z gasilci iz pobratene Koprivnice ter sodelovanje z GZ Lendavo, s katero je bilo prav ob koncu občnega zbora podpisana listina o sodelovanju in pobratenju. Gasilska zveza Domžale je sodelovala tudi v akciji GZ Slovenije GAS 2000 - zbiranje članskih podatkov. Kljub prizadevanjem predsednik s potekom akcije ni bil najbolj zadovoljen, ugodno pa je ocenil zbiranje podatkov za izdajo j^^JJ^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^ 1 flHIH Wm\ mm M/mL * Udeleženci med poslušanjem poročila o delu GZ v letu 2001 Turistično kulturno društvo Rova Volilni občni zbor Turistično kulturno društvo Rova je imelo dne 16.03.2002 redni občni zbor. Pregledali smo dosedanje rezultate opravljenega dela v društvu. Pisno je svojo odsotnost opravičil predsednik društva, g. Marjan Šare, zato je v njegovem imenu poročilo podal tajnik društva, g. Edo Rems. Poročilo sta podala tudi tajnik društva, g. Edo Rems, in blagajničarka, ga. Marinka Potočnik. Navzoče člane društva je nagovoril g. Igor Kuzmič, predsednik komisije za razvoj turizma občine Domžale in predsednik turističnega društva Radomlje. V svojem nagovoru je poudaril, da bi morala turistična društva na območju občine Domžale medsebojno bolje sodelovati. Spodbudne besede je namenil tudi turističnemu društvu Rova, ki naj bi z novim, "svežim" vodstvom društvu dalo nov zagon in pomen. Predsednik konjeniškega kluba Pik, g. Zabavnik Zdene, je izpostavil vprašanje sodelovanja med klubom in turistično kulturnim društvom. Z večjim sodelovanjem med samimi društvi v krajevni skupnosti bomo določene akcije in aktivnosti lažje in kvalitetneje izpeljali in s tem prispevali k prepoznavnosti samega kraja v ožjem in širšem pomenu. Društvo je izvolilo nove člane v organe društva. Vodenje društva je bilo zaupano Marjanu Kovaču iz Zagorice pri Rovah. Novi predsednik društva se je najprej zahvalil članom za zaupanje in na kratko predstavil program dela za leto 2002. Podrobnejši program dela in finančni načrt pa bo sprejel upravni odbor na svoji prvi seji. Občni zbor se je zaključil s prijetnim druženjem. Ob tej priliki bi člani društva radi povabili krajane krajevne skupnosti Rova, da se nam pridružijo in postanejo člani društva in s tem prispevajo k ohranitvi in oživitvi običajev in lepšemu videzu našega kraja. Marta GrllJ gasilskega almanaha, pri katerem se je zelo angažiral tov. Janez Kecelj, ki je za to dobil pohvalo. Opozoril je na problematiko plačevanja davka na dodano vrednost, saj gasilci ne morejo razumeti dejstva, da morajo od sredstve, ki jih naberejo od občanov in z organizacijo veselic in drugih aktivnosti in jih namenijo za nakup opreme za reševanje in zaščito premoženja, plačujejo še davek na dodano vrednost. V nadaljevanju je podal kratka poročila o delu posameznih komisij, ki so v letu 2001 izredno dobro sodelovali pri realizaciji sprejetega delovnega in finančnega plana ter nedvomno s svojim vplivom in delom veliko primogoli k ugledu in uspehu zveze. Poscbe je izpostavil opravljeno strokovno delo tov. Aleksandra Rihtarja in sc mu zanj posebej zahvalil, zahvale pa smo bili deležni tudi novinarji, ki spremljamo njihovo delo. O delu Štaba poveljstva je poročal tov. Janez Brcceljnik in predstavil opravljene aktivnosti, tako na področju požarne varnosti, sodelovanja gasilcev pri odpravljanju posledic poplav, tehnične intervencije, vožnje pitne vode na posamezna območja ter druge posege, ki so jih gasilci opravili v letu 2001. Število požarov seje zmanjšalo, število tehničnih intervencij pa je bilo enako. tradicionalno srečanje veteranov, ki se gaje udeležilo več kot 150 članov in članic, veterani pa so sodelovali tudi na različnih tekmovanjih. Zelo aktivna je bila tudi Komisija za odlikovanja, ki je pod vodstvom tov. Nandeta Starina skrbela za podelitev priznanj po veljavnem pravilniku. Skupaj je bilo v letu 2001 podeljenih: dve odlikovanji GZ Domžale I. stopnje, 13 odlikovanj GZ Domžale I. stopnje, 22III. stopnje ter 17 odlikovanj GZS. Komisija za zgodovino gasilstva in požarnega varstva je pod vodstvom tov. Janeza Keclja preverjala položaj zgodovinskih gradiv v društvih, zbirala je gradivo za Almanah GZS, njen cilj pa je ureditev muzeja gasilstva tudi na našem območju. Aktivni sta bili tudi Komisija za organizacijske in finančne zadeve, ki jo vodi tov. Tone Pavlic, ter Komisija za delo s članicami, ki je pod vodstvom tov. Tatjane Rokavec pripravila regijsko srečanje članic v Zejah, sodelovala na tekmovanjih ter pripravila še druge aktivnosti. Tov. Slatnar je pohlavil tudi Komisijo za delo v industriji (predsednik tov. Milan Tomše) ter Komisijo za delo z mladino, ki je pod vodstvom mag. Florjana Zabreta dosegla vrsto uspehov pri organizaciji in izvedbi tekmovanj "Mladi gasilec", kjer se društva z območja GZ Domžale praviloma uvrščajo v sam državni vrh. Slišali smo tudi poročili nadzornega obširnejši kot v preteklem letu, vendar smo lahko prepričani, da ga bo ob taki aktivnosti kot v letu 2001 Gasilska zveza Domžale v celoti uresničila. Ob koncu se je tov. Marjan Slatnar, predsednik zveze, še enkrat zahvalil vsem za sodelovanje, posebej pa še PGD Žeje - Sveta Trojica za gostoljubje. Občni zbor se je po kratkem premoru nadaljeval s podpisom listine o pobratenju in sodelovanju GZ Lendava in GZ Domžale. V. Vojska Živjo! Z veseljem sporočamo, da smo se kot Študentski klub Domžale in Kamnik, vendar predvsem Domžale, bolj ko ne intenzivno začeli povezovati z mladinskimi organizacijami širom po svetu. Ok, ok, to je dolgoročni cilj. Kratkoročno oziroma za včeraj danes in jutri smo začeli navezo in zvezo z Mladinskim svetom v Domžalah. Zadeva je skoraj že obrodila prve sadove in lahko bi se reklo, da In ima zelo hitro življenje. Čez vikend je padla odločitev o prvem skupnem projektu danes, dva dni kasneje pa se ga že uresničuje. Če to ni hitro življenje za eno majceno zvezo navezo. Prvi skupni projekt mladih Domžal je seveda namenjen Domžalam. In samo Domžalam. Gre za čistilno akcijo, sicer si pa preberite tole v okvirju in ne ugibajte preveč. Pridite in pridružite se vsi, mladi stari, majhni veliki, otročji in resni. Za naše Domžale. In za mlade Domžal. Da pokažemo, kaj zmoremo skupaj. V prejšnji številki ste lahko brali o uspešnem ter občnem zboru Prostovoljnega gasilskega društva Studenec. Danes si gasilce lahko pogledati tudi na fotografiji, posneti na občnem zboru. Mladinski svet Domžale vabi vse, ki vam ni vseeno za naše mesto, da se nam pridružite na čistilni akciji. Dobimo se ob 15.00h na Kolodvorski 8 pred prostori Študentskega kluba Domžale. Akcija bo trajala približno 3h. Vabljeni! RS. Za vse pripomočke bo poskrbljeno, vi prinesete samo veliko dobre volje!!! stran 1 3 IZ NAŠIH DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ Letni zbor Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo V petek, 22. marca, je bil v dvorani Kulturnega doma v G robijah na Rodici pri Domžalah letni zbor območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Domžale, ki združuje veterane iz občine Domžal, Lukovice, Mengša in Trzina. Veterani iz naštetih občin ohranjamo spomin za zasluge in prispevek pri ohranitvi samostojnosti države Slovenije. Veliko je bilo že poskusov diski-editaci je veteranov vojne za Slovenijo 1991, vendar brezuspešnih. Otvoritveno slovesnost je pričela tolkalna bobnarska skupina iz glasbene šole Domžale, ki nam je dvignila adrenalin. Po odigrani slovenski himni je sledil prihod praporov in veteranskih bojnih zastavic vojnih enot iz leta 1991.. Vse člane in goste je v uvodnem nagovoru pozdravil predsednik, g. Dominik Grmek. Simbolno veteransko dejanje sta izvedla g. Darko Erhard in Dominik Grmek. Poživitev v dvorani pa je popestrila čudovita slikarska in kiparska razstava svobodnega umetnika in veterana vojne za Slovenijo 1991, g. Darka Erharda. Predsednik je predlagal, da se letni občini zbor prične, predlagal je člane delovnega predsedstva, za ptedsednika pa g. Janeza Kušarja. Po potrditvi je zbor lahko pričel z delom. Sledilo je poročilo predsednika ZVVS Domžale, g. Dominika Grmeka. Orisal nam je vse aktivnosti v letu 2001, kijih ni bilo malo, predvsem pa je bil mnenja, da jih bo zelo težko ponoviti v prihodnjih letih. Zahvalil seje občinam Domžale, Lukovica, Mengeš in Trzin za pomoč pri akcijah, ki so bile izvedene z njihovo pomočjo. Poročilo finančnega poslovanja je podal sekretar g. Darko Erhard. Proračun je bil sicer majhen napram planu, ki smo si ga zastavili, vendar smo s prošnjami pridobili pokrovitelje za izvedbo vseh akcij na teritoriju občin Domžal, Lukovica, Mengeš in Trzin. Poročilo nadzornega odbora je podal g. Janez Gregorič. Potrdil je navedbe sekretarja ter pohvalil predsedstvo, daje ravnalo preudarno in po predpisih. Na to kaže tudi majhen prihranek na računu. Po razpravah o poročilih je sledila potrditev vseh poročil. Predloge programa za delo v letu 2002 je v imenu predsedstva ZVVS Domžale predstavil g. Dominik Grmek. Bogat program aktivnosti vsebuje preko trideset dejavnosti, v katerih bodo lahko sodelovali vsi zainteresirani veterani in o njih sproti izvedeli v občinskih glasilih in Veteranu. Program za leto 2002 smo potrdili z večino. Sledila je svečana podelitev članskih izkaznic preko 60. novim članom in vpis v knjigo. Podelile so se tudi spominske medalje ob 10. obletnici dneva državnosti republike Slovenije za preteklo leto. Po podelitvi je delovno predsedstvo zaključilo dnevni red s točko veteranskega druženja. Ob skromni zakuski so stekli pogovori med člani. Prijetno druženje je potekalo pozno v večer. Danilo Kastellc Irak V prelepi dvorani KS Jarše-Rodica v t; rohljah in gostoljubnosti odgovornih krajanov smo 22. marca izvedli letni zbor OZVVS Domžale in na njem sprejeli zelo obširen letni program dela, v katerem si lahko tako člani OZVVS Domžale, kot ostali občani in občanke, najdete za vas zanimive, družabne in predvsem pomembne aktivnosti tekom leta 2002, s katerimi želimo ohraniti spomine na dogodke, aktivnosti in dosežke v pripravah in kratki, vendar učinkoviti vojni za samostojno Slovenijo leta 1990-1991. Delovno predsedstvo in g. Hafner Rajko, predsednik OO ZB NOV Domžale, gost letnega zbora OZVVS Domžale. Po uvodnem pozdravu in besedah, ki jih je izrekel združenju v zahvalo za sodelovanje v letu 2001, smo mu poklonili video kaseto trzinske bitke in mu s tem obogatili in dopolnili njegovo poznavanje in vedenje o odločenosti Slovencev pri obrambi naše domovine. Ob tem je g. Hafner nanzial kar precej spominov iz NOB, omenil in pohvalil pa tudi vse tisto, kar smo veterani vojne za Slovenijo prispevali leta 1990-1991 za samostojno Slovenijo. 1991-2002 Enajst let samostojnosti naše države Program dela za leto 2002 Glavne aktivnosti! 1. Pridobivanje novih članov, izdelava članskih izkaznic, podelitev (stalna naloga) 2. Skrb za socialno ogrožene veterane vojne za Slovenijo, vojne invalide in svojce padlih v vojni za Slovenijo (stalna naloga) 3. Zbiranje pisnega, slikovnega in video gradiva o aktivnostih in dogodkih članov, ter urejanj in vodenje "Kronike OZVVS Domžale" (stalna naloga) 4. Sodelovanje na prireditvah, tekmovanjih ipd. v organizaciji drugih OZVVS širom Slovenije (po njihovih načrtih-tekom leta) 5. Udeležba na 23. tradicionalnem nočnem zimskem pohodu Pasja Raven -Dražgoše (9. januar) 6. Zagotavljanje javnosti dela preko sredstev javnega obveščanja (Slamnik, Rokovnjač, Mengšan, Odsev, Radio HIT idr. (mesečno) 7. Vzdrževanje stalne rubrike OZVVS Domžale v časopisu "Slamnik" (januar-december) 8. Izdelava in vzdrževanje spletne strani (na internetu) OZVVS Domžale (marec-december) 9. Zagotavljanje financiranja iz proračunov občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Trzin ter evidenca in pobiranje redne letne članske članarine (stalna naloga) 10. Sodelovanje na usposabljanju praporščakov (2. marec UC Ig) 11. Sodelovanje na glavnem letnemu zboru Zveze veteranov vojne za Slovenijo (9. marec-Moravče) 12. Priprave ekip OZVVS Domžale za sodelovanje na športnih igrah ZVVS (od 21.2. do 18.4.) 13. Sodelovanje z osnovnimi šolami -seznanjanje z dogodki leta 1990-1991 in z dejavnostjo OZVVS Domžale (april-december) 14. Udeležba ekip na športnih igrah ZVVS (od 16.3. do 20.4.) v disciplinah: košarka (trojke), streljanje s pištolo velikega kalibra in PAP, orientacijski pohod(tek), kegljanje, pikado in šah. 15. Letni zbor OZVVS Domžale (22. marec-Groblje-Rodica) 16. Akcija zbiranja žebljičkov za prapor OZVVS Domžale (marec-december) Veterani vojne za Slovenijo se že pet let udeležujemo obletnice prvega razvitja slovenske zastave Slovensko zastavo so na prizorišče svečanosti na Sp. Slivnl pri Vačah prinesli pripadniki gardnega bataljona SVI Praproti ZVVS posameznih območij In občin so ob 154. obletnici razvitja prve slovenske zastave leta 1 848, v nedeljo 7. aprila 2002 ponosno plapolali v vetru na točki geometričnega središča Republike Slovenije. Fotografije: Darinka Grmek 17. Udeležba na proslavi ob 154. obletnici razvitja slovenske zastave (7. april-Sp.Slivna-GEOS) 18. Obisk 1. raketnega bataljona SV na Vrhniki in ogled raketnega sistema ROLAND (11. maj) 19. Sodelovanje na slovesnosti ob dnevu veteranov (17.5. Trbovlje) 20. Sodelovanje na prireditvi ob 50. obletnici Občine Domžale (18. maj) 21. Srečanje s člani OZVVS Grosuplje (1.6 Grosuplje) 22. Sodelovanje na državni in lokalnih prireditvah ob dnevu državnosti 25. juniju (Ljubljana, Domžale, Mengeš, idr.) 23. Priprava predloga in postavitev "pomnika vojne za Slovenijo" v centru mesta Domžale (dan državnosti-junij 2002) 24. Pohod na Triglav v organizaciji ZSČ, ZVVS in ZBNOB (12. do 14. julij-Pokljuka-Triglav-Pokljuka) 25. Srečanje članov sekcije MSNZ Domžale (september) 26. Sodelovanje na prireditvi občine Lukovica pri odkritju spominske plošče "LOKVANJ" (september-oktober) 27. Deseti pohod po spominski poti vojne za Slovenijo na območju občin: Domžale, Mengeš, Lukovica in Trzin (13. oktober) 28. Sodelovanje na prireditvi občine Mengeš ob odkritju spominske plošče na mostu čez razbremenilnik Pšate v Mengšu (26.10.) 29. Sodelovanje na raznih manifestacijah ob 10. obletnici odhoda zadnjega vojaka JA iz Slovenije (25.-26. oktober) 30. Sodelovanje na komemoracijah, pogrebih in drugih žalnih prireditvah (tekom leta 1. november, idr.) 31. Organizacija in izvedba prvega veteranskega plesa v hali KC Domžale (15. november) 32. Izlet članov OZVVS Domžale (november-december) 33. Sodelovanje na proslavi ob dnevu samostojnosti (26. december-Domžale) Pri tem vas vabimo, da se v čim večjim številu-člani združenja veteranov vojne za Slovenijo Domžale iz občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Trzin in tudi ostale občanke in občani udeležite naših aktivnosti, pri katerih se krepi in ohranja pripadnost veteranski organizaciji, ohranja dobre prijateljske odnose vezi, sklepa nova poznanstva ipd. Pridite-prijetno boste presenečeni! Vse dodatne informacije v zvezi s programom dela za leto 2002 lahko dobite pri: - predsedniku OZVVS Domžale g. Dominiku Grmeku, tel.: (01) 72-44-303; (041) 753-455 ali - sekretarju OZVVS Domžale g. Darku Erhartu, tel. (01) 72-14-261; (041) 646-969 VETERANSKI POZDRAVI Vse člane OZVVS Domžale pa morano seznaniti tudi z žalostnima novicama: V mesecu marcu smo se namreč na domžalskem pokopališču poslovili odg. Smrekar Antona in g. Janežič-Draga - oba iz Domžal! g. Anton Smrekar je bil tudi član sekcije Manevrske strukture narodne zaščite Domžale v letih 1990-1991, g. Drago Janežič pa član policijske veteranske organizacije Sever. Oba sta bila člana OZVVS Domžale. Kot borca za samostojno Slovenijo ju bomo ohranili v trajnem in lepem spominu. Predsedstvo OZVVS Domiale Radomeljski radioamaterji uspešni v svetovnih tekmovanjih Radioklub "27. julij" Radomlje, z uradnimi prostori v Kulturnem domu v Radomljah, je bil ustanovljen leta 1974. Aktivnost članov kluba je neprestana. Število članov seje v teh letih gibalo med 10 in 35, zaradi specifikc delovanja pa je bila fluktuacija članstva vedno velika. Od leta 1998 število članov stagnira in seje ustavilo pri številki 25. Obnoviti ga nameravamo z rednimi oblikami pridobivanja članstva, kot so npr. organiziranje tečajev za nove operatorje in (ob pričaićovanem) dobrem sodelovanju z Osnovno šolo v Radomljah. Od samosvojitve Slovenije leta 1991 smo člani aktivneje pričeli z delovanjem v vseh večjih svetovnih radioamaterskih tekmovanjih, kjer smo dosegli in še dosegamo vidne rezultate. Vsako leto se na radioamaterskih valovih odvijajo štiri velika svetovna tekmovanja. V njih beležimo med drugim tudi 1. mesto na svetu leta 1993, I. mesto v Evropi in 2. mesto na svetu ter Evropski rekord leta 1995, 1. mesto v Evropi leta 1999, naslov prvaka in podprvaka Evrope v letih 2000 in 2001,3. mesto na sveta in še mnogo uvrstitev med prvih 10 v Evropi. Leta 1996 smo se štirje člani radiokluba Radomlje udeležili radioamaterske olimpiade v okviru iger dobre volje v San Franciscu v ZDA. Člana našega kluba, Ivo JEREB, in Vito KREGAR, sta bila na olimpiado vabljena kot mednarodna sodnika. Robert BAJUK in Drago LUM-BAR pa sta sodelovala v tekmovanju in dosegla izreden uspeh s 5. mestom na kontinentu v svoji kategoriji. Julija leta 2000 je organizacija prvenstva pripadla Sloveniji. Prvenstvo je potekalo na Bledu in na 53 različnih lokacijah po vsej Sloveniji. Bled je obiskalo okoli 500 radioamaterjev i/, vsega sveta. Radomljani smo ponovno sodelovali z močno ekipo v organizaciji, eden izmed članov je bil v predsedstvu, ponovno sta bila dva naša člana mednarodna sodnika, bili pa smo tudi gostitelji na štirih lokacijah v Sloveniji. Svetovnega prvenstva, ki bo letos julija na Finskem, se bo med 98 najboljšimi iz vsega sveta udeležil kot tekmovalec tudi naš član, Robert BAJUK. Ostali se prvenstva, kljub vabilu, zaradi službenih obveznosti, na žalost ne bomo mogli udeležiti. Že tretje leto zapored skupaj z Mednarodno diabetično zvezo (IDF), Zvezo radioamaterjev Slovenije (ZRS) in Zvezo diabetikov Slovenije (SLODA) oddajamo z več različnih lokacij ob 14. novembru, svetovnem dnevu diabetikov. Namen je seznanitev ljudi po naši deželi in po svetu o nevarnostih te bolezni. O odmevnosti akcije je Slamnik objavil poročilo v eni prejšnjih številk. Z opisanimi aktivnostmi in predvsem s tekmovanji nameravamo nadaljevati tudi v prihodnosti. Dejavnost zaradi objektivnih okoliščin (problem postavitve Gostitev dveh litvansklh tekmovalcev In ameriškega sodnika na Vojskem, svetovno prvenstvo v Sloveniji v letu 2001 anten na oslabelo ostrešje kulturnega doma Radomlje) opravljamo različnih lokacij po Sloveniji. Članom kluba brezplačno omogočajo oddajati iz njihovih prostorov moravski radioamaterji in naša člana, Ivo Jereb v Radomljah in Drago Lumbar v Naredih nad Velikimi Laščami. Iz navedenega razloga in tudi ugodne lokacije (višina okoliških planin vpliva na možnost vzpostavljanja zvez) smo skupaj z radioamaterji iz Moravč pristopili k obnovi tekmovalne lokacije na Zgornji Slivni nad Vačami, ki jo bomo uporabljali izmenično in skupno. Vsa dela opravljamo prostovoljno, veliko sredstev pa prispevamo sami. Viri finančnih sredstev so dotacije Zveze organizacij za tehnično kulturo (ZOTK) Domžale, delno se financiramo iz članarin in redkih sponzorjev, skupno pa letno ta sredstva ne presegajo 250.000 SIT letno. Zaradi navedenega smo se znašli v škripcih ob zastareli tehniki, ki jo trenutno še lahko uporabljamo. Za nadaljevanje svoje dejavnosti nujno potrebujemo novo radijsko postajo, vzporedno pa se kaže potreba po nadgraditvi antenskega in računalniškega sistema. V želji po enakovrednih rezultatih iz zadnjega desetletja vabimo k sodelovanju možne sponzorje. V zameno jim lahko nudimo promocijo na radioamaterskih karticah, ki jih pošiljamo po vsej Sloveniji, Evropi in svetu in zahvalo ob naših prireditvah. Kontaktna oseba je g. Jože SNOJ, Dermastijeva 22, Radomlje. Dosegljiv je na tel. številki 7228-914, ponudbo pa lahko pošljete tudi na njegov e-mail: joze.snoj*siol.net Za radio klub Radomlje Vito KREGAR, SS6M Društvo izgnancev Domžale Obvestila Društvo izgnancev Slovenija nas je obvestilo o večjih prireditvah, ki bodo v letošnjem letu organizirane v zvezi z izgonom Slovencev in 7. junijem -dnevom izgnancev, lako je bila 14. aprila v Celovcu prireditev ob 60. letnici pregnanstva in upora koroških Slovencev, ki se je je udeležil tudi predsednik naše krajevne organizacije, 6. junija 2002 bo v Mostecu prireditev ob 7. juniju dnevu izgnancev, kamor bomo tudi letos pripravili brezplačen prevoz za vse naše člane in članice, ki bodo o tem pravočasno obveščeni. odškodnine v drugi polovici leta aprila 2002. Če so vlagatelji odškodnin po nemškem zakonu umrli, morajo dediči o tem obvestiti pisarno IOM, v Ljubljani, Trdinova 7, v šestih mesecih, sicer odškodnine ne bodo dobili. Društvo izgnancev Slovenije se je pogovarjalo tudi s predsednikom avstrijskega sklada sprave in dobili so zagotovilo, da bodo poskušali rešiti vloge, dokler so upravičenci živi in da bodo poskušali upoštevati tudi "arbeitsdienst". Doslej so od prispelih vlog ugodno rešili in izplačali odškodnine preko 400 Slovencem. V pogovoru z go. Kajo Špiler, direktorico Slovenske odškodninske družbe, je društvo izvedelo, da so doslej izdali 7000 odločb, odslej pa bo šlo hitreje, ker so zaposlili še štiri pravnice. Prvi obrok pa bodo, po zagotovilu direktorice, izplačali živim do konca oktobra 2002, s čimer pa se društvo ne strinja, in bo poskušalo tudi preko poslanskih vprašanj na zasedanjih Državnega zbora v mesecu maju pospešiti izdajanje odločb. Prijetne praznike! D.l. 8. junija ob 11. uri bo osrednja prireditev ob 7. juniju, dnevu izgnancev, v Mariboru, kjer bodo odkrili tudi spomenik. Prireditev bodo pripravile krajevne organizacije mariborske regije in bo na lokaciji nekdanje meljske vojašnice, sedaj Trg izgnancev, 22. junija bo posebna prireditev v Pince-marofu pri Lendavi. Z njo bodo obeležili 60. letnico izgona Slovencev z ozemlja, ki so ga leta 1941 okupirali Madžari. V septembru bo večja prireditev tudi v Kozjem. Sicer se pa Društvo izgnancev Slovenije pripravlja na svojo skupščino, ki bo predvidoma v drugi polovici junija, pripravili pa bodo tudi dvodnevni seminar za vodstva krajevnih organizacij. V sporočilih, kijih redno prejemamo od društva izgnancev Slovenije, smo zasledili tudi informacijo, da je zahtevke za odškodnino za prisilno delo po nemškem zakonu vložilo 1448 Slovencev. Prvih 169 vlagateljev je odškodnino prejelo v oktobru 2001, druga skupina 720 pa v januarju 2002. IOM je zagotovil, da bodo nekaterim slovenskim upravičencem zopet poslali KULTURA stran 1 4 25. marec v Bernikovem domu Praznovanje materinskega dne Vsako leto na določen dan, 25. marec, se na poseben način spomnimo svojih mater, ki imajo edinstveno vlogo v življenju vsakega posameznika. Ta dan se začenja novo obdobje, ki nas po devetih mesecih z največjim družinskim praznikom, božičem, pripelje do rojstva Jezusa Kristusa. Letošnjo prireditev, ki sta se je udeležila tudi oba domžalska dušna pastirja, župnik Tone Kompare in kaplan Tone Česen, je že enajstič zaporedoma, od ustanovitve naše države naprej, organizirala Župnijska karitas Domžale. Najlepše je, če se s svojim mamicam zahvalijo otroci, kot so to storili ta dan. Nastopili so učenci osnovnih šol Domžale, Dob, Rodica, Roje, Venclja Perka, glasbene šole Domžale, folklorne skupine Svoboda Mengeš in skavti. V program so vključili deklamacije, pesmi in plesne nastope, za glasbeno spremljavo in kot solistični nastopi pa so zaigrali na glasbene inštrumente. Med mnogimi nastopajočimi so sodelovali tudi naši najmlajši iz vrtca Palček in sv. Dominik Savio - Karitas Domžale in nam ob spodbudi vzgojiteljic zapeli nekaj pesmi. Treme je bilo nekje več, drugje manj, vsi pa so bili prikupni, kot znajo bili le otroci, zato si za svoj trud zaslužijo vso pohvalo. In ob pesmih z materinsko tematiko seje orosilo marsikatero oko. Prireditev sta kot že večkrat povezovala Katarina, violinistka in pevka napovedovalca Blaženka Mali in Vito Kotnik. Obema lepa hvala. V dokaz, daje prireditev toplo sprejeta, je pred vrati ostal marsikdo, za katerega je kljub dodatnim sedežem zmanjkalo prostora. Ogranizator bi zato morda proučil možnost, da se predstava odvije dvakrat, kar je že bilo uspešno izvedeno osmega februarja, ko smo se spominjali pesnika Franceta Prešerna. Marija - Ana Limbek Hvala Praznovali smo materinski dan Dvorana Kulturnega doma Franca Bernika je bila veliko premajhna, da bi lahko sprejela vse, ki so se želeli udeležiti prireditve ob materinskem dnevu. Otroci osnovnih šol, vrtcev, glasbene šole, folklorna skupina in drugi posamezniki so se na prisrčen, otroški način zahvalili vsem mamam, pa tudi vsem ljudem, ki nosijo materinstvo v svojem srcu in ga podarjajo soljudem. Lepo in prav je, da praznujemo materinski dan, da povemo, da so ljubezen, darovanje, potrpežljivost, dobrota, odpuščanje, hvaležnost, pravičnost pozitivne vrednote. Ob materinskem dnevu je še posebna priložnost, da se zahvalimo vsem, ki so in nam še pomagajo, da živimo, da spoznavamo pozitivne vrednote in nas vzgajajo, da se za njih odločamo. Prvi so k temu poklicani starši, nato vzgojitelji, učitelji, duhovniki in vsi, ki nosijo te vrednote v svojem srcu in so jih pripravljeni darovati sočloveku. Številni udeleženci prireditve potrjujejo, da so te vrednote cenjene in spoštovane. V imenu organizatorja prireditve, Župnijske karitas Domžale, se iskreno zahvaljujemo vsem nastopajočim otrokom, ki so bili iz vrtcev Palček in Sv. Dominik Savio Karitas Domžale, osnovnih šol Domžale, Dob, Rodic, Roje in Venclja Perka, Glasbene šole Domžale, Župnijskega otroškega zbora, Otroške folklorne skupine Svoboda Mengeš in mladi pevki Evi Čeme. Posebej se zahvaljujemo vsem mentorjem, ki so otroke pripravili za nastop: Program sta povezovala in obogatila s čudovitim veznim tekstom. Vito Kotnik in Blaženka Mali, ki gaje tudi napisala. Iskrena hvala g. Lojzetu Stražarju za režijo in sceno g. Jerctini za tiskanje vabil, Občini Domžale za plačilo dvorane in vsem, ki so prispevali slaščice za pogostitev nastopajočih otrok. Hvala tudi vsem neimenovanim, ki so kakorkoli sodelovali, da smo skupaj pripravili prireditev ob materinskem dnevu. Vsem šc enkrat hvala. Namestnik tajnika Župnijske karitas Domžale dr. Marija Bizjak-Schwarzbartl V Domu upokojencev Domžale je vedno živahno V dneh pred 25. marcem smo v počastitev materinskega dne pripravili več prireditev: v veznem hodniku Doma upokojencev Domžale je svoje slike postavil na ogled gospod Janez Medvešek. Slike so pritegnile veliko pozornosti s svojo tematiko, ki odpira pogled v podobe, ki izginjajo iz naše vsakdanjosti. Sledil je nastop folklorne skupine Kolovrat, ki deluje v okvira Univerze za tretje življenjsko obdobje iz Ljubljane. Radoživost in igrivost belokranjskih, štajerskih in gorenjskih pesmi in plesov je ogrela vse. Za sproščen zaključek so nastopajoči k petju in plesu povabili zbrane gledalce, ki so z veseljem sprejeli takšno povabilo. Kulturna prireditev v počastitev materinskega dne je bila že na prvi pomladni dan, ko sta ženski pevski zbor Stane Habe, Društva upokojencev Domžale, pod vodstvom gospe Marike Haler in domski zborček Spominčice, pod vodstvom gospe Mojce Kerč, izvedla svoj program. Za zaključek pa so pevke obeh zborov skupaj zapele Prišla bo Popravek V Slamniku, ki je izšel 29. marca 2002, je prišlo do neljube pomote, ko smo v članku "Iz Doma upokojencev Domžale" zapisali, da "vodi pevke in pevce zbore Univerze za tretje življenjsko obdobje ga. Marinka Močnik". Omenjeni zbor vodi ga. Marinka APARNIK. Gospe Aparnik in vsem bralcem se za napako opravičujemo. pomlad. Ob tej priložnosti so vse stanovalke in stanovalci doma dobili skromno darilo za praznik. Prijetno je bilo draženje, saj so bili med povabljenimi gosti tudi gospe in gospodje, ki se zbirajo v skupinah za samopomoč starejših občanov Domžale. Tudi literarno popoldne, ki je sledilo tej prireditvi, je bilo toplo sprejeto. S svojimi pesmimi in sestavki se nam je predstavil g. Janez Medvešek, katerega slike so na ogled v veznem hodniku Doma. Izvirno je predstavil svojo knjigo in slike, ki ga kažejo kot ustvarjalca na obeh umetniških področjih. Kot gost na literarnem popoldnevu je nastopal g. Božo Matičič, ki je s petjem in igranjem na svojo instrumentalno harmoniko dopolnil recitacije in tudi samostojno predstavil glasbo iz časa, ko je bila naša zabavna glasba še "mlada". V začetku aprila smo z veseljem pozdravili v Domu pevce okteta Bratov Pirnat, ki so s svojim ubranim petjem in bogatim repertoarjem navdušili poslušalce. V kratkem predahu je zapela Po jezeru bliz Triglava ga. Urška Pavli, na citre pa jo je spremljala njena hčerka, gdč. Manca Pavli. Člani okteta Bratov Pirant so z veseljem zapeli prigodno pesem tudi stanovalcu, ki ga je bolezen primorala na bivanje v sobi. Ker se poznajo s njim osebno že mnogo let, so ga ob tej priložnosti na ta način lepo pozdravili. Vsem, ki so tako ali drugače nastopili in sodelovali pri prireditvah v Domu upokojencev Domžale, se prisrčno zahvaljujemo in si želimo še nadalje dobrega sodelovanja. Vladka Brumen Križev pot k sveti Ttojici Mnogi se verjetno sprašujejo, kaj je tisto, kar vsako leto privabi vse večje število vernih domžalske dekanije na dekanijski križev pot k sveti Trojici. So to razmere v naši dražbi, na delovnem mestu, šoli ali doma. Ne, to je njihova vera, vera v Kristusa. Mnogi izmed njih Kristusovo pot primerjajo s svojo, njegovo življenje s svojim in tu ob premišljevanju od postaje do postaje nabirajo moč, moč, ki jim jo On daje s križa. Molitev križevega pota, premišljevanja ob njegovih štirinajstih postajah pa so na poti k sveti Trojici pri Dobu vedno nekaj posebnega, verjetno ravno zato, ker vsako postajo bere bralec iz drage župnije, in s tem pokaže svojo in vero svoje župnije. DJd Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet S sodelovanjem vseh generacij do prijetnejšega življenja V aprilu so se na prvem občnem zboru zbrali člani in članice medgeneracijskega društva Jesenski cvet, največjega tovrstnega društva v Sloveniji, takoj po številu skupin, kot številu voditeljev in članov skupin. Starejši so se pomešali s srednjo generacijo in najmlajšimi ter skupaj prisluhnili pozdravnim besedam ge. Majde Pučnik Rudi, predsednice društva, ki je spregovorila tudi o pomenu delovanja društva za lepše življenje vseh. Poročilo za leto 2001 Kot je v poročilu o delu v letu 2001 povedala Majda Hrovat, organizatorka lokalne mreže, v društvu deluje 26 skupin, ki se jim je v letu že pridružila nova, od teh 17 v domačem okolju, dve sta mešani skupini iz članov, ki živijo doma in domskih stanovalcev, v sedmih skupinah pa so člani stanovalci domov. V skupine je vključenih 271 oseb, vodi pa jih 39 voditeljev in voditeljskih sodelavcev. Le trije voditelji nimajo končanega programa izobraževanja za voditelje, na osnovi ankete v okvira Združenja pa so ugotovili, da vsak voditelj porabi za delovanje skupin 500 ur letno prostovoljnega dela, organizator lokalne mreže pa preko 700 ur letno. Skupine se tedensko srečujejo in delujejo po individualnem programu, voditelji pa enkrat mesečno na intervizijskih srečanjih. Prvo srečanje vseh skupin z območja Upravne enote Domžale je bilo marca 2001 v gostišču Kovač, naslednje večje srečanje pa v Kulturnem domu Lukovica, kjer so voditeljem, ki so zaključili dveletno usposabljanje podelili diplome, predstavili pa tudi prvi zbornik društva. V letu 2001 so organizirali smo prvi medgeneracijski tabor na Debelem rtiču, dva enodnevna izleta za skupine na Koroško in dragega na Debeli rtič z ogledom Postojnske jame. Voditelji so za skupine iz Upravne enote Kamnik organizirali svoj izlet in organizirali že tradicionalno miklavževanje v decembru. Za voditelje skupin so pripravili dvodnevno ekskurzijo na Bavarsko, sodelovali so pri izdaji prvega glasila Prepletanja, ki gaje izdalo Združenje za socialno gerontologijo in gerontagogiko Slovenije. Namen te revije je povezovanje vseh skupin v Sloveniji. Program za leto 2002 V letu 2002 društvo načrtuje ustanovitev nove skupine v občinah: Kamnik, Komenda, Trzin, Lukovica, Mengeš in v Domžalah dve novi skupini. To pomeni osem novih skupin in 16 novih voditeljev, pri tem pa računajo na podporo občin in nove voditelje. Društvo bo prav zanje Delovno predsedstvo s predsednico Majdo Pučnik Rudi In organizatorko lokalne mreže Majdo Hrovat. Nastopajoči v kulturnem programu organiziralo izobraževanja, načrtujejo pa tudi vključitev še enega organizatorja lokalne mreže za kamniško območje, saj bi na tak način lahko zagotovili še kvalitetnejše delo skupin. Vedeti je namreč treba, da se vse delo opravlja prostovoljno - ob delovnih zadolžitvah. Tudi v letu 2002 nadaljujejo s rednim sestajanjem voditeljev na intervizijskih skupinah, od katerih ena skupina deluje na območju Upravne enote Kamnik. Koordinatorje Danica Kropivšek, draga pa na področju Upravne enote Domžale. V programu imajo organizacijo tradicionalnih srečanj v marcu in decembru, izvedbo enodnevnega izleta za člane skupin, za voditelje strokovno ekskurzijo in strokovno predavanje. Zaradi velikega interesa članov skupin po udeležbi na tabora, bodo organizirali petdnevni tabor na Debelem rtiču v začetku oktobra, navezovali bodo stike z drugimi skupinami in društvi po Sloveniji ter izdali drugo številko glasila društva. Od marca ima društvo uradne ure vsak četrtek od 15. do 16. ure v prostorih društva na Kolodvorski 4 v Domžalah. "Zaradi vse večjega propada generacij bomo vključevali v skupine mlado generacijo in ustanavljali prave medgeneracijske skupine," je ob koncu predstavitve programa povedala g. Majda Hrovat in s tem najavila, da je bila prva taka skupina ustanovljena v Domžalah v začetku marca. Prisotne je pozdravil mag. MIlan Pirman, podžupan Občine Domžale Pohvale od vsepovsod V razpravi so sodelovali tudi številni gostje in pohvalili dejavnost društva ter ob se ob tem ustavili tudi ob posameznih problemih. Tako je mag. Tomaž Štebe, župan Občine Mengeš, ob pozdravu in pohvali vprašal, koliko za delo skupin prispeva država in dobil odgovor: 15.000,00 sit na skupino. Mag. Milan Pirman, podžupan Občine Domžale, je poudaril, da bo občina tudi v prihodnje sofinancirala to dejavnost, saj se zaveda problematike vse številnejše starejše generacije, kiji vsi želimo omogočiti prijetno jesen življenja. S podobnimi pozdravi in najboljšimi željami sta se oglasili tudi predstavnici občin Moravče in Trzin. V kulturnem programu se je predstavila najmlajša skupina, ustanovljena pred mesecem dni v Domžalah in razveselila vse prisotne, k prijetnejšemu razpoloženju pa je prispeval tudi mladi glasbenik, predvsem pa udeleženci in udeleženke sami, ki so v prijetnem druženju izmenjevali izkušnje ter predloge in pobude, ki bodo našli odmev v njihovem prihodnjem delu. Prvi občni zbor medgeneracijskega društva Jesenski cvetje pokazal, daje društvo potrebno in uspešno ter daje pred njihovimi člani in članicami še vrsta prijetnih in življenja polnih dni. V. V. Domžalski "lionsi"praznujejo Podarimo očem nasmeh Na dan sprejemanja novih članov v Lions klubih širom sveta, 20. aprila 2002, bodo ob 20.00 uri v Bernikovi dvorani v Domžalah zazvenele strune solistov in godalnih orkestrov Glasbenega ateljeja Tartini iz Ljubljane in oplemenitile doslej največjo človekoljubno prireditev v organizaciji Lions kluba Domžale. LK Domžale bo slovesno proslavil šesto obletnico svojega delovanja v korist pomoči potrebnih v Domžalah in okolici. Člani in članice bodo povabili svoje prijatelje, sponzorje in poslovne partnerje na poseben umetniški dogodek. Lions klubi se srečujejo dvakrat mesečno, domžalski si je ob ustanovitvi za svoje domovanje izbral gostišče Pri Špomu v Radomljah. Na svojih druženjih pripravljajo akcije zbiranja sredstev in gostijo različne strokovnjake ali ugledne osebnosti, s katerimi se pogovorijo o perečih vprašanjih na področjih človekoljubne dejavnosti, politike, gospodarstva in umetnosti. O vseh akcijah in tudi gostih, ki so obiskovali LK Domžale, bo klub ob šesti obletnici izdal zbornik, s katerim se bo želel šc bolj približati gostujočemu okolju domžalske, pa tudi kamniške občine in širši okolici Ljubljane. "S ponosom bomo predstavili zbornik, v katerem je zajeto celotno delovanje našega kluba v šestih letih", poudarja predsednik LK Domžale, mag. Janko Arah, in dodaja, daje v času delovanja LK Domžale prispeval skoraj deset milijonov SIT v humanitarne namene. "Med našimi člani so priznani gospodarstveniki, zdravniki, umetniki in javni delavci iz domžalskega območja in Ljubljane." Naša članica je tudi domžalska županja in poslanka Državnega zbora, Cveta Zalokar Oražem, likovna umetnica Vera Terstenjak in še 26 drugih osebnosti, ki jih bo okolje z našim zbornikom bolje spoznalo. Na humanitarni prireditvi bomo sprejeli 2 nova člana, podelili priznanja trem "lionsom", ki so bili v preteklosti še posebej aktivni, in so pomoči potrebnim podelili donacijska sredstva v vrednosti nad 1 milion SIT. Kratica LIONS izvira iz angleščine, saj je bil prvi Lions klub ustanovljen v Chicagu (ZDA). LIONS pomeni "Lib-erty, Intelligence, Our Nation's Safetv", torej Svoboda, razumevanje, varnost naše domovine. Toda ne gre zgolj za kratico, saj beseda "lions" po slovensko hkrati pomeni "levi" oziroma v ednini "lev". Kljub prevedljivosti pa besede Lions za naziv klubov, kot tudi njihovih članov, ne prevajajo nikjer. Organizacijo Lions Clubs International je leta 1917 v Chicagu ustanovil zavarovalničar Melvin Jones. Danes je LCI z 1,4 milijoni članov v 43 tisoč klubih in 178 državah največja humanitarna organizacija na svetu, ki si zlasti prizadeva za pomoč slepim in slabovidnim, in drugim, ki jih ne doseže pomoč državnih organov. Slovenska zveza klubov Lions (Distrikt 129) sodi med najmlajše na svetu, saj je polnopravna članica LCI od leta 1996. V Sloveniji je že 40 klubov z okoli 1200 člani. u. ž. stran 1 5 •im Fotografija je bila posneta pred dvajsetimi leti, ko sta tedanji predsednik slovenskega kegljaškega društva Ruti, g. Jože Lasič, In tedanji predsednik OK SZDL Domžale, g. Miro Ukmar, na slovesnosti ob peti obletnici društva podpisala listino o sodelovanju. Prapor, ki Je bil darilo Občine Domžale našemu društvu v Švici, Je držal g. Marjan Gorza, v ozadju pa so člani ansambla Kovinarji. Naših skupnih 20 let Ko smo dpisali listino o sodelovanju Letos mineva dve desetletji, od kar sta predsednik Slovenskega kegljaškega društva Ruti, g. Jože Lasič, in tedanji predsednik Občinske konference SZDL Domžale, g. Miro Ukmar, na slovesnosti ob peti obletnici delovanja društva v Švici podpisala listino o sodelovanju, v kateri smo zapisali, da bomo s skupnim sodelovanjem povezovali naše delavce na začasnem delu v tujini z aktivnostmi v domovini, predvsem pa bomo skušali skupaj ohranjati tudi v tujini slovenski jezik. Pobudnik sodelovanja s strani naših delavcev v Švici je bil danes žal že pokojni Ivo Perčič, katerega se vsi radi spominjamo. Iz prvih srečanj in podpisane listine se je razvilo tesno sodelovanje, ki ni ostalo le na uradni formalni ravni, temveč so se iz njega razvila prijateljstva, tudi družinske vezi, ki bodo letos še posebej oživele. Na prireditvi pred 20 leti je nastopil tedanji domžalski narodnozabavni ansambel Kovinarji, ki je s pevcem Borisom Kopitarjem, le kdo bi pozabil njihovo Slovenija, od kod lepote tvoje, navdušil prepolno dvorano naših rojakov. Na naslednja srečanja seje večkrat odpravil tedanji ansambel bratov Omahna, kije kljub mladosti navduševal staro in mlado. Tudi na letošnji prireditvi bodo fantje nastopili tokrat kot Gamsi, naši rojaki pa so veseli tudi odločitve Borisa Kopitarja, da se jim po dvajsetih letih spet pridruži. Letos ne bodo manjkali niti Kamniški koledniki, posebej prisrčno pa so vedno pozdravljeni otroci /. Osnovne šole Domžale, ki skupaj s svojimi vrstniki iz slovenske dopolnilne šole v Švici pripravljajo prijeten program. V. Vojska Na slovesnosti v Švici bo sodeloval tudi Boris Kopitar Iskrene čestitke pesnici Silvi Mizerit Spet literarna nagrada v Domžale Društvo APOKALIPSA v Ljubljani je edino v Sloveniji, ki razpisuje natečaj za najboljši haiku. Že četrto leto. Vsako leto sodelujemo tudi članice literarne delavnice LIPE, Domžale. Vsako leto po izboru komisije nekaj naših haiku jev objavijo v reviji Apokalipsa. Tokrat pa je Silva Mizerit iz Domžal od 154 sodelujočih dobila tretjo nagrado za haiku nova veriga/na zarjavelih vratih/ razpadle hiše. Najprej iskrene čestitke. Ali že dolgo pišeš haiku je? Odkar sem pred petimi leti pri LIPI spoznala tebe. Ti si me navdušila zanje in me napotila v Haiku društvo Slovenije. Od takrat sem jih napisala že več kot petsto. Zdaj jih piše še sedem članic naše literarne delavnice. Kaj čutiš ob haikujih in kako jih razumeš? Haiku je japonska pesniška zvrst, ki se je v zadnjih desetletjih zelo uveljavila tudi v Ameriki in Evropi, kjer smo Slovenci med vodilnimi pisci haikujeev. V treh kratkih vrsticah ujameš trenutek v naravi, za katerim zaslutiš nekaj globljega. Ravno zaradi te skrite misli je treba haiku prebrati večkrat in se poglobiti vanj, da ga dojameš. Sama pišem take haikuje, ki mi povedo nekaj o naravi, odsevu življenja in človeške duše v njej. V samostojni zbirki jih še nisi izdala? Z njimi sodelujem v slovenski haiku reviji Letni časi, v Apokalipsi, na internetu, v antologijah slovenskega haikuja, v mednarodni reviji Frogpond, v Mentorju in morda še kje. Pri izdaji samostojnih zbirk sem dala prednost pesmim, ki so ljudem najbrž bliže. Za zbirko haikujev še zbiram pogum in denar. S čim se, poleg pisanja poezije seveda, še ukvarjaš? Najraje in z velikim veseljem hodim k LIPI. Tam sodelujem v literarni delavnici in pri pevskem zborčku. Veliko časa posvetim vnukoma, zlasti mlajšemu Mateju, ki je še vedno v domačem varstvu. Že dolgo pa tudi sestavljam križanke in druge uganke za revijo KIH. Pri Društvu upokojencev Domžale sem zadolžena za kulturno dejavnost. Hvala za pogovor in še dolgo trgaj cvetove na svojem dehtečem literarnem travniku. Zlatka Levstek literarna delavnica LIPE PREDSTAVLJAMO Prestavljamo prvaka v spretnostni vožnji z avtobusom Voznik Sebastijan Vadnau iz Doba V Sloveniji iz dneva v dan ugotavljamo, da naša prometna varnost ni dobra, daje na cestah vse preveč prometnih nesreč. Med tistimi, od katerih pravzaprav pričakujemo na naših cestah najprevidnejšo vožnjo, so poklicni vozniki in eden izmed njih je tudi voznik avtobusa Sebastijan Vadnau, kije kljub mladosti, star je namreč trideset let, osvojil že dva naslova prvaka v spretnostni vožnji z avtobusom. Avtobus pri ZŠAM LPP Ljubljana vozi že devet let, 23. februarja 2001 pa je že drugič prejel priznanje vzorni voznik. Vzorni voznik avtobusa, Sebastijan Vadnau, prejema priznanje. Tekmovanje od poklicnih voznikov avtobusov zahteva kar nekaj izpolnjenih pogojev, med njimi: najmanj sedem let poklicne vožnje D kategorije, najmanj 10 let mora voznik imeti izpit B kategorije, spoštovani mora druge udeležence v prometu, vzorno vzdrževati svoje vozilo in vozilo v podjetju, s katerim upravlja, ne sme biti kaznovan in v treh letih mora prevoziti najmanj 20.000 km z vozilom A ali B kategorije. Med petimi izbranimi vozniki je že dve leti tudi Sebastijan Vadnau, ki v Dobu živi že šest let. V letih 2000 in 2001 seje udeležil tekmovanja poklicnih voznikov v spretnostni vožnji z avtobusi in obakrat osvojil prvo mesto v kategoriji avtobusi. V letu 2(XX) je bilo tekmovanje v Kranju, letos pa je potekalo v Ljubljani na Rudniku. Udeleženci so najprej opravili pisni preizkus znanja cestno prometnih predpisov, nato pa je sledila spretnostna vožnja, pri kateri se morajo vozniki tekmovalci izkazati tako v točnosti kot v porabljenem času. Naloge, kijih morajo opraviti vozniki tekmovalci so: ustavitev prvega kolesa (osovina) na črti; bočno parkiranje, nastavitev širine, vzvratna vožnja (slalom med keglji), parkiranje z zadnjim kolesom v krog, dotik žoge, nastavitev višine, ustavitev vozila točno na meter in vzvratno parkiranje v garažo. Odstopanja posebna strokovna komisija kaznuje s kazenskimi točkami, zmagovalec pa je tisti, ki zbere najmanjše število točk. To seje že dve leti posrečilo Sebastijanu Vadnavu, ki je v letu 2001 zmagal pred Franjem Magdalenčič (ZŠAM Ljubljana) ter Vojkom Cvikljem (ZŠAM Certus Maribor), v letu 2001 pa pred Vojkom Cvikljem (ZŠAM LPP Ljubljana) ter Romanom Kuzmom iz ZŠAM LPP Ljubljana. "Na uspeh sem ponosen", je v krajšem razgovoru povedal zmagovalec, ki priznava, daje vsaka vožnja nekaj posebnega, "saj na cesti nisi nikoli dovoj Patronažne sestre v Domžalah Pogovor z glavno patronažne) sestro Vido Ceh (nadaljevanje iz prejšnje številke) Toliko mladih z neozdravljivimi boleznimi sem spoznala; zlasti Ustih z multiplo sklerozo, bili so mojih let... pa vendar so mi vedno dajali moč, da se je potrebno boriti vsak dan znova - za vse - za vsak korak, za vsak dih, za nasmeh, za košček sreče... Ti "moji" bolniki mi niso dali miru in po osmih letih se odšla tja, kamor so odhajali oni - na domove - v patronažno. Pred 10 leti sem končala še specializacijo iz porodniško-ginekološke nege - znanja ni nikoli preveč, še manjka ga. Imam tudi družino - živimo v Utiku pri Vodicah, v hišici pod gozdom, kjer mir in ptičje petje polnita baterije. Poklic patronažne sestre je nedvomno zelo zahteven, koliko časa ga že opravljate? Pri vaši službi gotovo igra pomembno vlogo sposobnost komuniciranja. Ali? V patronažni oz. SLUŽBI ZA AKTIVNO ZDRAVSTVENO VARSTVO, kot se le-ta na dolgo imenuje, sem že celih 22 let, ki so šla mimo, kot bi pihnil... Imam srečo, da lahko delam s tako čudovitimi sodelavkami, kajti posameznik ne pomeni veliko, skupaj pa zmoremo mnogo, do maksimalnosti, ki je možna. Komunikacija je vsekakor širok pojem, saje potrebno ljudi razumeti verbalno in še bolj - univerzalno in imeti pri tem tisto visoko občutljivost, da rečeš ob pravem času, na pravi način, pravemu človeku, da ne govoriš ne preveč in ne premalo; ljudje morajo začutiti, da smo tu samo zaradi njih in zato, ker nam je mar zanje; beseda je kot zdravilo, lahko pa je tudi strup. Zato je treba predvsem poslušati... Sestra Marjana mi je povedala, če sem prav razumel, da s svojim delo obsegate vso nekdanjo domžalsko občino in da imate na skrbi tudi dojenčke. Koliko sester deluje na sicer obširnem območju? Gotovo ste povezani tudi s Centrom za socialno delo, morda še posebej v zvezi s šolo. Čeprav seje bivša občina Domžale razdelila na pet novih občin, pa patronažne sester delamo tako organizacijsko kot strokovno kot ena enota. Skupaj si delimo in načrtujemo delo, vsaka ima sicer "svoj teren", vendar si med seboj maksimalno pomagamo, rešujemo skupne probleme, se sproti izobražujemo. Sedaj nas je 15 in pride na eno patronažno sestro več kot 3000 prebivalcev; v veliko pomoč nam je naša socialna delavka, ga. Anica TOMIC, ki priskoči na pomoč v hujših socialnih situacijah. Povezava s Centrom za socialno delo Domžale je več kot nujna, saj si najbrž ne eni in ne drugi ne moremo zamišljati enovite skrbi za številne, tako zdravstvene kot socialno ogrožene varovance. Če omenim, da seje naša služba v svojih začetkih imenovala socialno-medicinska služba, to pove veliko. Danes lahko rečem, da smo edina služba, ki ima pri svojem preventivnem delu odprt vstop v družino in tako nemalokrat detektorji tistih skritih, morda bolj socialnih problemov, ki se pokažejo ob našem zdravstvenem delu v družini. Šola? Če zaznamo kakšen poseben problem, se vsekakor obrnemo tudi na šolske strokovnjake, mogoče redkeje oni poiščejo nas. Pred leti je bilo to sodelovanje tesnejše, danes pa imamo v zdravstvenem domu t.im. prosvetno sestro - ta predava po šolah, izvaja zdravstveno vzgojo ob sistematskih pregledih učencev in se poveže z nami, če zazna kakšno posebno težavo ali pa mi poiščemo informacije pri njej... Tudi z vrtci imamo pogoste stike. Kaj obsega delo patronažne sestre? Kolikor vem, zdravstveno nego in patronažno varstvo. Ali in v koliko ste pri vašem delu samostojne. Ali imate predpisano število dnevnih obiskov? Delo patronažne sestre zajema tako delo z zdravimi kot bolnimi varovanci na njihovih domovih in v krajevnih skupnostih. Vsak posameznik je lahko naš varovanec praktično od rojstva do smrti. Tako opravljamo zdravstveno nego otročnic in novorojenčkov, zdravstveno nego bolnikov in sodelujemo pri raznih aktivnostih za večjo promocijo zdravja med občani. Pri svojem preventivnem delu smo samostojne; le-tega samostojno načrtujemo, analiziramo in vrednotimo po programu zdravstvnega varstva in se pri tem strokovno sestra Vida povezujemo z lečečimi med zdravniki, pediatri, ginekologi kakaokaml in drugimi. Storitve zdravstvene nege opravljamo na podlagi zdravnikove naročnilnice, sami postopki zdravstvene nege pa so naše samostojno področje. Imamo seveda tudi "normo", okoli pet do šest družin (dnevno in v družini je lahko tudi več varovancev), praksa pa je, daje potrebno opraviti vse, kar je dnevnih potreb in to je mnogokrat več, kot je norma, zato se delovni čas zavleče v pozno popoldne, administracijo delamo tudi doma. Storitve zdravstvene nege je potrebno v nujnih primerih opraviti tudi popoldne, zvečer, ob nedeljah in ob praznikih. Kaj seje spremenilo v času Vašega patronažnega dela v zadnjih letih in kaj opažate na terenu? Kakšna je možnost zdravljenja doma, zlasti starostnikov? Vsak čas prinaša spremembe in tudi pri nas je tako. Ko sem pred leti začela delati na terenu, je le redka babica ali patronažna sestra uporabljala (takrat še svoje) avtomobil, vozile so se s kolesi, hodile peš, z avtobusom, če je sploh vozil. Večkrat smo stopale, če je bila priložnost. Danes ima na srečo vsaka svoje službeno vozilo, za kar se moramo zahvaliti vodilnim v ZD, ki naše delo poznajo in vedo, kako brez tega ne gre. Desetletje nazaj smo delale ločeno: babice so obiskovale nosečnice, otročnice in novorojenčke, otroke od prvega meseca dalje in vse ostale varovance pa smo obiskovale patronažne sestre. Patronažna sestra danes pa predstavlja družinsko sestro na terenu, ki združuje vse v eni osebi. Struktura prebivalstva se spreminja - vse manj je velikih družin, kjer bi mlajši avtomatično poskrbeli za starejše; veliko je osamljenih starejših parov ali posameznikov, mladi imajo čedalje bolj evropski delovni čas, kjer ni prostora za družino; nestrpnost je velika mlade družine težko pridejo do stanovanj, težko seje odločati za otroka ali celo več otrok, če si negotov zaradi zaposlitve. Cilj vseh nas, ki delamo s starejšimi, z bolniki, z invalidi in njihovimi svojci, je vsekakor ta, da bi vsak ostal čim dalj doma, med svojimi in v znanem okolju; če je to le mogoče in če so dani pogoji za zdravljenje in življenje na domu. Danes družba - občina - omogoča tako imenovano pomoč na domu, zaposluje osebe, ki nadomeščajo svojce in tako za uro ali dve na dan ali tudi več, omogočajo varovancem osnovne pogoje za uspešno zdravljenje in zdravstveno nego na varovančevem domu. Tako poskrbijo za osnovne higienske pogoje, za prehrano in družbo in opravijo številne vsakdanje obveznosti namesto njih, ki jih trenutno ali sploh ne več, ne zmorejo sami. Bolnišnice odpuščajo kmalu, domovi starostnikov pa so tudi zelo zasedeni. Svojce in oskrbovalce pomoči na domu želimo čimbolj seznaniti z njihovim varovancem, jih usposobiti za delo ob njem in z njim, mnogi svojci bi seveda želeli, da vse opravimo namesto njih, vendar sčasoma razumejo, da ima vsak svoje dolžnosti in obveznosti. Ali drži, da se ljudje sramujejo svoje stiske? In pri katerih slojih? Vsekakor drži, daje ljudem vedno težko reči, da so v stiski, zlasti tistim, ki so delali celo življenje, zdaj pa bi "prosili"; velja tisti pregovor, da tistemu, ki se hvali, daj, in vzemi onemu, ki stoka" - pa šalo na stran, zelo dobro je treba znati opazovati in nemalokrat ponuditi pomoč in najti ustrezno rešitev, da nekdo tudi tisto pomoč, ki mu pripada, sprejme. Če smo vsi za, se vedno najde kakšna rešitev. Stisko, tisto v sili, nemalokrat delimo, poistovetimo se z našim varovancem in če primerjam svoje delo nekoč na kliniki, sem določene skrbi predala kolegici v naslednji turnus. Zdaj pa je ta varovanec ves čas moj, dokler ne prideva do skupne rešitve - njegovo stisko nesem s svojo domov, včasih tudi za najbližje ni več prostora, če imam opravka z umirajočim in njegovimi svojci - te stiske so zelo velike. Zato pogovori, iskreni, odkriti in včasih le tišina pomaga da ne omagaš. Naj povem, da mije nedavno, po vseh letih, neka moja dolgoletna varovanka rekla - sestra, pameten", zato je treba vedno upoštevati trenutne razmere v prometu ter pridobljena znanja in spretnosti. In kaj po njegovem mnenju povzroča največ problemov na cestah. "Mislim, daje na cestah preveč mladih, objestnih voznikov, ki včasih precenjujejo svoje sposobnosti," pravi najbolj spreten poklicni voznik avtobusa, ki se botudi v prihodnje trudil, da bo njegov avtobus varno vozil potnike. Čestitke In srečnol Odgovorna urednica Na državnem prvenstvu v latinskoamerlšklh plesih v Domžalah sta uspešno nastopila tudi Špela in Matic Kralj Iz DragomIja ter se uvrstila v sam slovenski vrh. Za njima Je že vrsta uspehov, tudi mednarodnih, več o njiju pa v naslednji številki Slamnika. Prijateljici Mari Vilar ob 70.rojstnem dnevu Si vsem, kdor Te je prosil, čestitko zložila. Da bi ostala Ti brez nje, bi se Ti krivica godila. Prav je, da se tudi o tebi kakšno reče, čeprav meni bolj slabo verz teče. Tam, kje je Moravska fara, seje rodila naša Mara, zato ji rečemo kar »Moravska Mara«. Pa niso dali ji bogovi, da živela sebično bi le zase. Ker v prsih bije ji srce, ki na pravem mestu je, ki za bolečine in trpljenje svoje malo ve, le to ve, kar drugi čutimo ljudje. Povsod si angažirana, povsod zelo priljubljena. Od Domžal tja do Moravč, Vranskega in še Kozjanskega bi bile vrzeli, če tebe, draga Mara, ne bi imeli. Zares naložila si ta sedmi križ, pa, o presneto, čvrsta se nam zdiš, Te vitke noge in čvrsto telo, dobro poganjajo po Domžalah to staro kolo. Zares si čudežna gospa, Kot vsak tud ti kdaj čisto si na tleh. A kot bi trenil že spet Ti smeh ti je v očeh. To karakterje pač tak, ki želel bi ga imeti vsak. A danes za tvojih 70 let želimo Ti dolgo na svetu živet. Korak naj vodi te naprej, brez pelina, kamnov in suhih vej, bolj na svoje zdravje glej in sreči, veselju se smej. To ti tvoje pevke vse želimo in se s tabo veselimo. Vse te rade, zelo rade, imamo in le pod tvojim vodstvom zapeti znamo Slavlca Gerčar, Vir kar vas poznam, pomagate drugim ali kdo pomaga tudi vam?Hvalajizato! Opravljate plemenito nalogo in zagotovo čutite tudi del bolečine svojih starostnikov in drugih ljudi. S svojim obiskom nudite pomoč in tolažbo, tudi s prijazno, pravilno postavljeno besedo in nasmehom, to je zagotovo skoraj toliko vredno kot ambulanta, lekarniško zdravilo. Ali? Bolečina boli - za telesno se vedno najde dovolj zdravil, le pravo dozo je treba najti, težje pa je z bolečino srca - ta boli globje, pa vendar - upanje, le-to ozdravi premnogo rano in upam si trditi, da to moje sodelavke, tiste, prave patronažne sestre, znajo. Dajejo upanje, poleg svojih znanj in spretnosti razdajajo tudi del sebe, vsak dan znova, se ve. Naša naloga ni le tolažiti in opraviti medicinsko navodilo zdravnika, je mnogo več - naučiti tako varovance kot svojce, da bodo čimveč znali postoriti sami, da bodo sčasoma to zmogli in tudi hoteli - le tako bo življenje spet imelo smisel - v lastni samostojnosti in moči - potrebno je - hoteli živeti. Sestra Vida prisrčna hvala Vam in vsem patronažnim sestram za Vaše delo in za Vaše odgovore. Želim vam vse najboljše in Vas najlepše pozdravljam Ivan Kapic V SLIKI IN BESEDI stran 1 6 Nastopajoči Osnovna šola Roje ob materinskem dnevu Kjer je mama, tam je dom Povabila Osnovne šole Roje na njihovo tradicionalno prireditev ob materinskem dnevu sem se iskreno razveselila, še bolj vesela pa sem bila, ko sem ob prihodu na šolo ugotovila, da so se številne mamice, mame in babice, pa tudi druge ženske in dekleta odločile, da se udeležijo omenjene prireditve. Presenečenje je vse obiskovalce, med katerimi ni manjkalo niti očetov, čakalo že ob prihodu v šolo, saj smo se že takoj lahko prepričali, kako domiselno in lepo ter ob upoštevanju narodne tradicije izdelujejo na tej šoli velikonočne in vse druge prtiče. Lepo je bilo pogledati tudi pravo velikonončno razstavo, ob kateri so učenci in učenke pod vodstvom svojih mentorjev pokazali veliko izvirnosti, domiselnosti, predvsem pa pridnosti. Pa to ni bilo vse, saj nas je pravo presenečenje šele čakalo. V telovadnici šole so namreč pripravili prisrčno prireditev, ki so jo naslovili Lepo je biti ženska, lepo je biti mati. Številni nastopajoči so komaj čakali, da se predstavijo. Najprej je zapel mladinski pevski zbor pesmico o mamici in podobnih pesmi in recitacij je bilo to dopoldne veliko. Občuteno so jih pripovedali majhni in veliki učenci in učenke, predstavili so se glasbeniki z instrumenti, pomladnemu soncu naproti se je podal pionirski pevski zbor, slišali smo čudovit odlomek iz Cankarjeve Skodelice kave, se nasmejali ob pesmicah o očetu, babicah in dedkih, vse skupaj pa se je zaključilo s pravo žabjo svatbo, ob kateri smo uživali vsi: nastopajoči ter gledalci in gledalke, ki smo prav vsak nastop pospremili z aplavzom. Tega ja bila za svoje dobre želje in iskreno zahvalo vsem sodelujočim ter njihovim učiteljem deležna tudi ravnateljica, Marjanca Bogataj. Povezovalka programa nam je ob koncu zaželela, da bi se vsaj kateri od trenutkov prireditve ob materinskem dnevu dotaknil naših src in da bi jih ponesli s seboj. Ne le enega, veliko prijetnih trenutkov tega materinskega dne smo ponesli s seboj. Vsak na svoj dom, na delovno mesto. Spremljalo nas je delo mentorjev in velik trud, pa tudi hvaležnost nastopajočih, da smo si vzeli čas in jim prisluhnili. Razstava Radi, dragi nastopajoči in spoštovane učiteljice in učitelji, smo tokrat in bomo tudi v prihodnje prišli k vam, saj je bil tudi zaradi vas letošnji materinski dan za vse lepši, zato hvala vam! Vera Vojska Mamici moji ob materinskem dnevu v Zejah Že več let člani Športno rekreativnega društva Konlin -Sv. Trojica združujemo dan žena in materinski dan v eno samo praznovanje, ob katerem vsako leto pripravimo tradicionalno kulturno-zabavno prireditev Mamici moji. V dvorani gasilskega doma v Žejah so obiskovalci, skupaj z nastopajočimi pevci, recitatorji, igralci in glasbeniki, preživeli prijetno nedeljsko popoldne. V dobro uro trajajočem programu je sodelovalo skoraj 40 nastopajočih: Pevska skupina Sv. Trojica z zajetnim izborom popularnih pesmi, Dramska skupina Žeje z igrico Zobki in plesnim nastopom, Natalija in Monika iz Domžal s priredbama svetovnih uspešnic, Fantovski pevski zbor iz Doba s slovenskimi narodnimi pesmimi ter številni mladi recitatorji, recitatorke, pevci in pevke, ki so s svojimi najboljšimi močmi in prisrčnostjo, kot mladi ptički žvrgoleli svojim mamicam. V naše veliko veselje naše prireditve zadnje čase obiskuje veliko ljudi od blizu in daleč - to pa nam je največja zahvala in spodbuda za naprej. Naše matere so bile tudi po vsebini v središču pozornosti; izvajalci smo se potrudili, da bi čimbolj izkazali in poudarili našo hvaležnost za vso skrb in dobrote, ki smo jih od njih deležni. "Za domov" pa so vse obiskovalke, poleg veselega razpoloženja v srcu, prejele tudi praznični nagelj. Recitacija "Mamici moji" Želimo, daje praznovanje materinskega dne našim mamam vsaj majhno zunanje zadoščenje za njihov trud in odločitev za materinstvo. Mi, sinovi in hčere, pa se bomo trudili, da jim bomo v veselje in ponos skozi vse življenje. Rok Ravnikar Materinski dan 25. marca, na praznik Gospodovega oznanjenja, obhajamo krščanski materinski dan. Koje namreč nazareško dekle Marija na povabilo božjega poslanca nadangela Gabrijela, če hoče postati mati božjega Sina, odgovorila: "Glej, Gospodova služabnica sem, zgodi se mi po tvoji besedi!" seje zgodil nedoumljivi čudež učlovečenja; v njenem deviškem telesu je kot človeško dete zaživel tisti, ki je bil poslan svetu za Odrešenika. Z Marijinim materinstvom je posvečeno materinstvo vseh človeških žena. Ob tem ne smemo pozabiti na Sv. Jožefa (19. marec), ki je bil Jezusov varuh in skrbnik, zato se takrat spomnimo na očete, ki so prav tako pomemben del otrokovega življenja. V župnijskem centru v Dobu je bila v soboto, 23. marca, prireditev v počastitev tega praznika. Leto 2002 je leto bolnikov in ostarelih, zato je bila v gosteh pesnica Janja Blatnik. Je mati in žena, ki se je po težki življenjski preizkušnji, o kateri je sama in s pomočjo spremljevalke spregovorila nekaj besed, "pobrala" in šla naprej. Ena izmed njenih sedanjih ljubezni je pisanje poezije, ki ji daje moči za življenje in vztrajanje. Sama pravi, da snov za pisanje črtic in pesmi črpa iz opazovanja pokrajine, ptičjega petja, skratka, vsega lepega, kar jo obdaja. Otroci, ki obiskujejo vesele urice za najmlajše, so s pomočjo voditeljic Andreje, Manice in Petre pripravili simpatično igrico z naslovom Koncert za mamo. Obiskovalce je nagovoril tudi dobski župnik, ki je v Dob povabil omenjeno gostjo. Celotno prireditev je s svojim petjem popestril zbor Martinovih slavčkov, z recitiranjem pesmi pa so se izkazala dekleta, ki obiskujejo mladinsko veroučno skupino. Celotna prireditev je bila posvečena izražanju zahvale in pozornosti staršem, na koncu pa so jih z majhno pozornostjo prijetno presenetili še otroci, prav tako pa so se z darilom izkazali gostje - invalidi. Domov smo se odpravili z mislijo, daje treba svoje bližnje spoštovati in ljubiti dokler so zdravi in polni življenja in še posebej takrat, kojih življenje preizkuša. Darja Jagarinec Gasilke priredile proslavo ob materinskem dnevu 22. marca smo gasilke PGD Pšata-Dragomelj že drugo leto organizirale kulturno prireditev našim materam v čast. Potekala je v OŠ Dragomelj, saj je to edini objekt, ki ga imamo na voljo za prireditve, za katere si želimo, da bi postale tradicionalne. Bilo je veliko nastopajočih, dosti priprav in truda. Proslavo sta odprla predsednik PGD Pšata, Drago Hafner, in predsednik KS Dragomelj - Pšata, Jože Rozman. Kot gosta večera smo povabile humorista Marjana Robleka - Matevža, moderator proslave pa je bil Janez Hafner. Zasnovana je bila z veliko humorja in glasbe ter recitacij naših najmlajših. Proslava je bila zelo pestra, saj so se otroci med drugim izkazali tudi s plesom in igranjem na inštrumente, piščalko, sintesajzer, čelo, harmoniko. Poseben poudarek pa so dali trio Mira Grada, vodja ansambla planšariev in harmonikaša Roman Lazar in Tone Malenšek, ki ju je spremljal kitarist Danilo Zaje. S prelepimi recitacijami je matere in tudi druge navzoče očaral naš pesnik Janez Dvešek. Da pa v našem kraju nimamo samo glasbenikov, je dokazal Marjan Markič s svojimi ročnimi deli, z izdelavo cerkva in okrasnih palic. Proslave seje udeležila tudi naša najstarejša krajanka, Pavla Hafner, saj bo letos dopolnila 90 let. Vnukinja Urša ji je v ta namen poklonila recitacijo "Moja babica". Ko seje prireditev bližala koncu, so otroci obdarovali matere s šopki. Po končani proslavi smo zanje, za vse nastopajoče in sploh za vse navzoče gasilke pripravile pogostitev. Pecivo smo napekle same. Za uspelo prireditev se zahvaljujemo vsem sotrudnikom ter sponzorjem, ki so nam finančno omogočili izvedbo kulturnega programa. Pšata: 9.04.2002 Valšl Hafner Polepšajte dan Marec je mesec, ko največ govorimo o materah, ženah, njihovih pravicah in dolžnostih v današnjem življenjskem ritmu. Začnemo pri osmem marcu, prazniku vseh žena, končamo pri materinskem dnevu, ko se bežno spomnimo tudi očetov. V teh dveh dnevih pa nikakor ne moremo nadoknaditi skozi celo leto pozabljene prijaznosti ter težko izrečene besedice, hvala. Praznika v marcu pa se lahko porazdelita skozi celo leto. Saj ni potrebno, da prinesemo, ne vem kakšno darilo, že majhna pozornost bo razveselila mamino srce in družinska sreča bo veliko večja. Že šopek travniških cvedic ter prijazna beseda bo marsikateri ženi, materi, polepšala dan, nam pa dala vedeti, da smo naredili nekaj lepega. djd Zmenek za srečo V četrtek, 21. marca je Radio - HIT v klubu Papillon premiemo priredil zabavo za svoje poslušalce. Tokrat so prišli na svoj račun tisti, ki še niso našli ljubezni svojega življenja. Ideja se je porodila že pred leti na "dan zaljubljencev", ko se je izkazalo, da bi se marsikdo rad udeležil Valentinovega plesa, vendar mu zaradi samskega stanu to ni uspelo. Marsikdo seje "potožil" Rezi, ki je na tem področju idejni in izvedbeni vodja. Tako je prišla na novo idejo, kako "poparčkati" poslušalce in poslušalke Radia HIT. Kako je nastajal projekt, sem povprašala vodjo? Najprej je bila samo ideja in velika želja, da bi našim poslušalcem omogočili zabavo, kjer bi spoznali nove samske prijatelje. Na naši spletni strani smo oblikovali obrazec "zmenek za srečo"; v nekaj mesecih smo prejeli več sto prijav. Največ je bilo kandidatov od 20 do 30 let obeh spolov. Neverjeten odziv in zanimanje sta me pripeljala do odločitve, da medijsko pripravimo naše poslušalce na srečanje. V osmih oddajah smo gostili priznane strokovnjake in medijske osebnosti. To so bili: Janez Musek - psiholog, Jernej Kuntner - igralec, Mark Žitnik - TV voditelj, dr. Artur Štern, don Serggio - radijski voditelj in Miran Stanovnik - vrhunski športnik in Rinaldo - vedeževalec. Seveda ne gre brez pokroviteljev in njihovih nagrad. Tokrat so bili z nami SVEA, z bonboni SMINT, Debitel - ponudnik telekomunikacijskih storitev. Končno smo dočakali pomlad in snidenje v Papillonu. Bilo je veselo, zabavno, napeto, saj je bilo več kot 100 gostov. Napetost pa sta stopnjevala še Karmen Stavec in Jan Plestenjak. Ples, nagradne igre, sproščeno vzdušje, vse to se je nadaljevalo pozno v noč. Na veliko začudenje smo dobili na Radiu HIT ogromno prijav naj- stnikov. Njih pa smo povabili na HIT-ovo premiera filma Asterix in Obelix, misija Kleopatra. Ob koncu bi rada čestitala vsem, da so se prijavili, med njimi je bilo veliko deklet in fantov, ki so v življenju zelo uspešni, a jim žal zmanjkuje časa za navezovanje stikov. Tudi prihodnje leto vabimo vse samske, da se prijavijo na našo spletno stran www.radiohit.si. na "Zmenek za srečo", kar takoj. Za najlepše pa je poskrbel direktor Radia Hit - Stane Cencelj, saj obljublja prvemu uspešnemu paru, ki se bo odločil za poroko, botrstvo. In kaj to pomeni? Poročna gostija in poročno potovanje. In, če to ni dovolj dober razlog za prijavo! Saša Kos Jan Plestenjak in Reza Najboljši prijateljici In sodelavki Nataša In Reza V elementu - pretesna Karmen Stavec z direktorjem Stanetom stran 1 "7 V SLIKI IN BESEDI skrbi za zdravje in dobro počutje, primerno ogreti pričakali težje vaje, kot so: preskoki, prevali in druge gimnastične vaje, pri katerih so se nekateri izkazali kot pravi telovadci. Ob pomoči vaditeljev so pokazali vrsto telovadnih spretnosti in prvin, ob katerih je staršem zastajal dih, mladim pa sijale oči ob gromkih aplavzih in pohvalnih besedah, ki so jih bili deležni. Pa to ni bil le večer telovadnih Mami, čestitam za materinski dani Športni materinski dan Moja mami zna narediti preval V prejšnji številki ste lahko prebrali, kako je bilo na tradicionalnem športnem srečanju, ki so ga člani T Vi) Partizan Domžale pripravili svojim dekletom, ženam in materam, ki se zbirajo na redni rekreaciji v Osnovni šoli Domžale, ob dnevu žena. TVD Partizan Domžale se iskreno zahvaljuje naslednjim sponzorjem in donator jeni, ki so omogočili športni materinski dan: Občini Domžale ter Osnovni šoli Domžale, Reviji Duhec, Kokal ju Domžale, Mc Donaldsu Domžale, Me Drive Domžale, Termitu Domžale, Zavarovalnici Triglav Domžale, Zavarovalnici Triglav Ljubljana, Heliosu Domžale, Pelat i Domžale, LIP Radomlje, Avtoservisu Domžale, Centralni čistilni napravi Domžale, Lamberšek Iztoku, Henkel Maribor, Simobil Ljubljana, Stanetu Žužku Domžale in Vele Domžale. Ob materinskem dnevu so tudi letos najmlajši, blizu 50 se jih zbira na redni rekreaciji, svojim mamicam in starim mamam, povabljeni pa so bili tudi očki, ati in drugi sorodniki, pripravili športni večer. V telovadnici Osnovne šole Domžale, za katero najde vodstvo TVD Partizan vedno samo pohvalne besede za njihovo razumevanje, se je zbralo veliko staršev otrok, ki se vsak teden rekreirajo pod vodstvom vaditeljev. Tokratna rekreacija je bila malo drugačna, saj se je začela s tradicionalnim voščilom ter obveznim nageljčkom mamicam, ki so se voščil iskreno razveselile in si nato pozorno ogledale, kako poteka vadbena ura. Začela se je z ogrevanjem, kjer je bilo dovolj tekanja, skakanja, tudi hoje - vse zato, da bi mladi športniki in športnice, ki se še kako zavedajo Voditeljica Polona z enim od mladih športnic. spretnosti mladih rekreativcev, temveč so na vrsto prišli tudi njihovi starši. Kako zanimivo je bilo gledati, ko so otroci občudujoče gledali, kako tudi njihova mami zna narediti preval in enako kot sami tudi preskočiti katero od ovir. Lahko so ugotavljali, da so njihove mamice prave športnice, ki z enako zagnanostjo kot sami, naredijo poskok, pravi preval nazaj in naprej, pa še kaj bi se našlo. Tudi njihove mamice so bile deležne aplavza, največja nagrada zanje pa je bil vzklik njihovega najmlajšega: Bravo, mami, daj še enkrat! V skupinski igri so zmagali mlajši otroci s svojimi starši, tudi letos pa so nadaljevali z družinskim skakanjem v daljino, kjer sta bila najboljša vaditelj Primož ter njegov sin, aplavz pa so si zaslužili prav vsi. Vodstvo TVD Partizana, pred katerim je v letošnjem letu še vrsta dejavnosti, je skupaj s sponzorji in pokrovitelji zagotovilo priložnostna darila za vse nastopajoče mlade telovadce in telovadke, prijetno srečanje pa je pokazalo, da si starši in otroci skupnih športnih dejavnosti še kako želijo. V. Vojska Društvo narodnih noš Domžale in galerija BESEDA Belina slovenske peče Društvo narodnih noš Domžale v okviru svoje pestre dejavnosti, katere pomemben del je delovanje folklorne skupine, posebno skrb namenja ohranjanju narodne in kulturne dediščine. V lanskem letu smo tako v prijetnem večeru spoznavali narodne noše, tokrat pa so nas povabili na odprtje razstave z naslovom Belina slovenske peče. večina navzočih. Zapeli smo Prišla bo pomlad, Sinoči sem na vasi bil, Za rožnato planino in druge, vmes pa prisluhnili Matjaževim gostom, med Večerje prijazno vodil Matjaž Brojan, sam navdušen zbiralec narodnega blaga, začela pa ga je Ljoba Jenče, ljudska pevka, ki poje bolj po "starinsko" in nam je najprej zapela staro pesem o Jobu. V čarni svet narodne noše, katere pomemben del je biserno bela peča, nas je uvedel Matjaž in nam povedal, da ime peča izvira iz na glavi čepeča in da je peča pravzaprav vsaka bela umetelno 1 \ m " -v/ Praznična meščanska noša i Voditelj Matjaž Brojan s gledališko Igralko, dobitnico Boršnlkovega prstana Ivanko Mežanovo. zavezana ruta. Načinov zavezovanja take rute je sto ali pa še več, kako pa Se zaveže na kamniško rožo, pa nam je praktično pokazala gospa Minka Videmšek in nam v pogovoru z voditeljem prireditve tudi podrobno predstavila izdelovaje avbe. Nato sta nastopila glasbenika - harmonikar Janez in Petra, ki igra kokntrabas. Pravzaprav nista nastopila sama, saj je njunim ljudskim pesmim pritegnila Se malo In peča bo zavezana, v ozadju glasbenika Janez In Petra. Popotovanja Biseri Avstralije (nadaljevanje iz prejšnje številke) Kmalu po sončnem vzhodu tretjega dne se je letalo z višine 11.000 ali 10.000 m spustilo toliko nižje, da smo zagledali mesto na številnih bregovih členovitega zaliva Tihega oceana, ki se kot dlan s številnimi prsti zajeda v celino. Najstarejše avstralsko mesto seje začelo kot britanska kolonija za kaznjence, leta 1788. Od leta 1803 so se priseljevali tudi svobodni ljudje. Sydney je največji (4,3 milijona prebivalcev) najstarejši, poslovno najpomembnejše mesto Južne dežele in hkrati glavno mesto države New South Wales. Ogled smo začeli v vzhodnih ekskluzivnih predmestjih, se peljali do Bondi beacha - plaže, kjer se kopa vsa smetana filmske in glasbene "industrije". Nadaljevali smo do Južne glave vhoda v sydneyski zaliv, to je sto metrska pečina, kjer je končalo mnogo ladij v začetkih osvajanja avstralske celine - Severna glava pa je bila v tistih časih karantena, saj zaradi divjih pečin, od tam nihče ni mogel pobegniti. Povzpeli smo se na hrib, s čudovitimi pogledi na panoramo centra mesta s slovito Opero in mostom, s katerega ob praznovanju novega leta spuščajo vsa mogoča svetlobna telesa. Nadaljevali mimo mest, da se razumemo, to so deli Sydneya: Vaucluse, Rose Bay, Dou-ble Bay (kjer velja: double pay). Ogledali smo si park in veliko skalo - sedež soproge 4. guvernerja lady Mc.Connery, ki je dan za dnem sedela tu in čakala na ladje, ki naj bi ji prinesle novice iz domovine. Ni in ni se mogla vživeti v novo okolje in baje je nežna dušica od žalosti izdihnila. Kljub številnim mostovom, ki se pnejo nad pomoli, je vožnja, z enega konca mesta na drugega, ob obali izredno slikovita, a dolga. Jedro mesta je na The Rocks - tu so bile prve zgradbe - v bližini je slovita Opera, Harbour Bridge, prostrani Royal Botanic Garden, bili smo v Hyde Parku, kamor prihajajo sydnejski novoporočenci, kar nekaj parov s pričami, s starši, družicami (gotovo je simbolika v tem). Kongresni center in Sydney Skyline smo si ogledali bolj od daleč. Vožnja s podzemno je bila kot v vseh velikih mestih; vedno me obda neka tesnoba, občutek imam, da mi primanjkuje zraka. Zato pa se je izredno prijetno peljati z nomorailom, ki vozi okrog nakupovalnega centra Darling Harbour. Tiri so dvignjeni nad nivo cest, tako da vožnja poteka nemoteno, Ljubka koala pri najpomembnejšem opravilu - dremanju zraven pa ima človek še čudovit razgled. Nepozabno pa je križarjenje z ladjo Znamenita Opera In most, s katerega spuščajo rakete ob praznovanju novega leta. Captain Cook, mesto vidiš s popolnoma drugačne perspektive. Mirna vožnja po zalivu se na mestu, kjer se zajeda Pacifik, spremeni v pravo avanturo. Ladja se kljub svoji velikosti zaradi močnih vetrov spremeni v orehovo lupino, ki jo kar dobro premetava. Zelo simpatična vodička nas je najmanj desetkrat opozorila, naj se pripravimo na to in ostanemo na svojih mestih. Jaz ne bi bila jaz, če ne bi ravno minuto pred tem začutila, da imam poln mehur. Vse v redu - le dokler smo bili na odprtem zaradi močnega zibanja nisem mogla odpreti vrat. Ko mi je končno uspelo priti iz posvečenega prostora, meje potolažilo dejstvo, da nisem bila edina neprostovoljna ujetnica. Ujetnico - le da tokrat prostovoljno -sem se počutila tudi v sydnejyskem akvariju. Obiskovalci hodimo po nekakšnih tunelih, povsod okoli nas, kar pomeni pod nami, nad nami in z dveh strani pa nas obkrožajo morski psi. Verjemite, počutila sem se, kot da sem sama v akvariju in jo kar najhitreje popihala iz tega dela. Lepota koral pa meje tako očarala, da sem pozabila na čas. K sreči je prišel mimo zakonski par iz naše skupine in me opomnil, daje čas, določen za občudovanje življenja v morju, potekel. Vožnja z ladjo do letovišča Manly nam je prehitro minila. Tu je ena najlepših in najdaljših sydnejyskih plaž, kjer prirejajo tekme Iron man. Mislim pa, da moraš biti "iron man", da si upaš tu v vodo. Valovi so namreč tako visoki, da te popolnoma prekrijejo in seveda, če se jim zoperstavljaš, tudi zabijejo na dno. Nama z Meto to dejstvo ni preprečilo, da ne bi noreli kot dva otroka, ki sta prvič brez nadzora. Miha jo je od časa do časa sicer klical, naj vendar že pride ven (sam seje zmočil malo višje kot do kolen), a je bil užitek prevelik, da bi ga poslušali. Šele ko so se začeli odpravljati, sva prilezli iz vode, seveda ni bil niti en las suh, motilo naju ni niti to, da sva bili polni mivke. Tu so si gurmani privoščili ostrige s Pacifika, nekateri pa smo se hladili z najboljšim sladoledom, delajo ga sproti, pred očmi kupca, tudi komete pečejo sproti - ko ugrizneš vanje, se sliši, kot da bi jedel čips. Zdaj pa še ogled olimpijskega Sydneya. Za to priložnost so Avstralci zgradili pravo mesto z vso infrastrukturo. Območje Homebusha, ki je na zahodnem delu, naseljuje zdaj srednji sloj, saj stanovanja olimpijskega naselja prodajajo dvajset odstotkov ceneje, kot je regularna cena stanovanj. Zelo zgovoren pa je podatek, daje v času iger delalo 48.000 prostovoljcev in je res vse potekalo brez zapletov. Zdaj se lahko hvalim še z enim potnim listom. Namreč - vstopnica za Featherdale VVildlife Park je kot potni list in za vsako žival, ki domuje samo na tem kontinentu, si daš žig: koala, kenguru, emu, vombat, dingo itd. Slikovita vožnja skozi rodovitno ravnino na krasasta strma pobočja Modrih gora, ki jim daje ime evkaliptusovo eterično olje v zraku, je hitro minila. Katoomba je turistični center in glavno letovišče za premožne Sydneyčane. Del poti smo se peljali ob znameniti progi Indian Pacific, ki teče od Sydneya do Pertha, in mislim, da se je v večini zbudila želja, da bi izkusili to potovanje z vlakom. Obstali smo na robu Echo Pointa, ki ponuja enkraten pogled na skalo Tri sestre, legendo Aboriginov: poglavar nekega aboriginskega plemena je imel tri hčere. Poglavar drugega plamena pa tri sinove, ki so se zaljubili v sestre. Oče jih je raje spremenil v skale, kot bi dovolil poroko s pripadniki drugega plemena. Vsepovsod enako. Kdaj le se bo človek iz zgodovine kaj naučil? Še ogled slapov in temnega jezera ob vznožju ter seveda nekaj posnetkov. Se nadaljuje Jožica Repanšek katerimi sta bili Cica Kolarjeva, ki se je predstavila tudi kot recitatorka, in Marija Jogodičeva, vsaka s svojo pečo in s svojo meščansko praznično nošo ter prijetnimi spomini na mladost in na različne prireditve, kamor radi zahajata v prazničnih nošah. Zanimivo je bilo srečanje z Dinko Korbarjevo, ki smo jo v Slamniku že predstavili. Gospa namreč izdeluje miniaturne kipce, "oblečene" v narodne noše - z različnih območij naše države. Njene kipce odlikuje estetika, lepota, čistost in sledenje narodnemu izročilu, laskave ocene za svoje izdelke, ki smo si jih tudi lahko ogledali, pa je dobila od znanega poznavalca narodne dediščine, dr. Janeza Bogataja. V svoji zbirki ima že več kot 150 različnih narodnih noš, ki vse kažejo na to, da so se znale naše babice in prababice vedno lepo obleči. Posebej glasen aplavz je od vseh prisotnih dobila dramska igralka in dobitnica Borštnikovega prstana, Ivanka Mežanova, ki se lahko pohvali z več kot sto uspešnimi nastopi, med katerimi je tudi tisti iz Cvetja v jeseni, po katerem jo vsi poznamo. Pa je bila kar malce hudo, ko smo ji to omenili, saj je menila, da so bile pravzaprav še druge vloge, morda celo pomembnejše. Obudila je spomine na Predsednica Društva narodnih noš Domžale Olga Pavlin Je ljudski pevki Ljobi Jenče v spomin na prijeten večer podarila priložnostno darilo. svojo veliko prijateljico Milo Kačičevo, na njene številne prigodnice ter obljubila, da nam jih bo nekoč morda predstavila, če bomo le hoteli. Čeprav ni načrtovala, se je vendarle odločila in nam na naše veliko veselje povedala tudi eno od ljubezenskih pesmi, kot nalašč za prijeten večer. Pri tem pa ni pozabila, da so njeni najlepši spomini povezani s publiko, ki ji je bila vedno naklonjena. Ljudska pevka Ljoba ni le prepevala, temveč nam je povedala tudi pravljico in dokazala, da se da igrati tudi na dva kamenčka in da prav vsak iz nekaj lesa in primerne žice naredi inštrument. Povezovalec Matjaž Brojan je s svojimi pogovori in najavami gostov, ki so s svojim znanjem obogatili naše razumevanje oblačenja naših prednikov, sestavil mozaik prijetnega večera, od katerega je lahko prav vsak odnesel del bogastva, ki so ga kot bisere trosili gostje. Mi pa nismo bili navdušeni le nad biserno belino slovenske peče, temveč predvsem nad ljubeznijo do narodne dediščine, kije oblikovala ta večer. Hvala Društvu narodnih noš Domžale, posebej predsednici ge. Olgi Pavlini, ter vsem, ki so oblikovali čudovit petkov večer, 22. marca 2002. V. KULTURA Poj, prepevaj.. I ! Poj. prepevaj... Zagorski oktet Poj, prepevaj Mešani pevski zbor Kulturnega društva Groblje. Foto: Spela Kragelj Pomladno sozvočje v Grobljah V G robijah smo v soboto, 23. marca, v dvorani kulturnega doma poslušali skupni koncert MePZ Kulturnega društva Groblje in Zagorski oktet. Koncert pod imenom "Poj, prepevaj" je bil pretežno programsko naravnan na prihajajočo pomlad. V prvem delu smo poslušali domači mešani pevski zbor Kulturnega društva Groblje, ki ga od lanske jeseni dalje uspešno vodi zborovodja Peter Pogačar. V prvem delu smo poslušali manj znano glasbeno upodobitev Avc Marije, skladatelja Danila Fajgla, sledila je skladba Gozdni mrak, Johannesa Brahmsa. Poslušali smo še Prešernovo Strunam, skladatelja Davorina Jenka, Da sem jaz ptičica, Mihaela Rožanca, Debeli Kum, Rada Simonitija, Poletno noč, Mojmira Šepeta ter slovenske ljudske; Stoji mi polje, Teče mi vodica in Venček pivskih, v priredbah Marija Kogoja, Franceta Marolta in Marka Tirana. Zbor na splošno lepo sledi interpretacijskim zamislim zborovodje Petra Pogačarja. Nekatere intonančne netočnosti, predvsem v tenorski sekciji, bi bile z malo več korajže, samozavesti in odločnosti manj opazne. V dinamiki, fraziranju, oblikovanju homogenega zvoka pa ima zbor še rezerve, kijih velja izkoristiti. S tem bi bila sicer povsem spodobna glasbena predstava še boljša. V dragem delu koncerta se je predstavil Zagorski oktet, ki deluje pod umetniškim vodstvom Urše Kos in Nane Forte. V prvi pesmi so v glasbeni zamisli Ubalda Vrabca pozdravili pomlad. Sledila je hodumušna Ljubi kruhek, Blaža Arniča, v tretji pa so obujali spomine s "Kam si šla, mladost ti moja", Janka Ravnika. Sledile so še: O kresu, Petra Jereba, Bučarjeva obdelava Dolenjske poletne noči, Rudolfa Maistra, Hej, kupil si jaz pipo bom ter ljudske: Nocoj je pa ena lepa noč, Moj očka so mi rekli ter VcnČck veselih koroških narodnih v priredbah, Uroša Kreka, Pavla Šivica in Pavla Kemjaka. Zagorski oktet se je z domiselno interpretacijo pretežno pomladno obarvanega koncertnega sporeda predstavil številnim poslušalcem širšega domžalskega območja. Posebej velja omeniti trud prvih tenorjev, saj sta kljub letom še povsem enakovredna drugim, sicer nekoliko mlajšim pevcem Zagorskega okteta. Kamenček v mozaik pomladnega razpoloženja pa je prispevala tudi simpatična povezovalka programa, Barbara Košenina. Lojze Kolar Galerija Kompas 27. samostojna razstava Vere Terstenjak Jovičič Akademska slikarka, Domžalčanka Vera Terstenjak Jovičič, je pred kratkim v Galeriji Kompas v Ljubljani pripravila že 27. samostojno razstavo, kjer je ob pomoči prijateljev predstavila tudi svojo monografijo. Številni ljubitelji likovne umetnosti, med katerimi je bil tudi ameriški veleposlanik s soprogo, so lahko prisluhnili Jadranki Šumi, umetnostni kritičarki, kije spregovorila o delu akademske slikarke, ob tem pa poudarila, kako je slikarka s soprogom, filmskim umetnikom, prepotovala velik del sveta, spoznavala materialno in duhovno bogastvo in ga prenašala v svoja dela in kako sedaj v svoji slikarski delavnici v Domžalah odkriva mlade, likovno nadarjene talente in jih vzgaja ob novih, specialnih metodah. Njeno bogato delo potrjujejo tudi številne razstave v Sloveniji in po svetu. Monografijo je predstavil njen urednik Mitja Zupančič, v glasbenem delu večera pa sta nastopila Maja in Ivan Drljepan. Uradni otvoritvi razstave je sledilo sproščeno srečanje, v katerem so se obiskovalci in obiskovalke lahko pogovorili tudi z avtorico razstave - slikarko Vero Terstenjak Jovičič. Med številnimi ljubitelji likovne umetnosti se je odprtja razstave akademske slikarke Vere Terstenjak Jovičič udeležil tudi ameriški veleposlanik Johnnv Joung s soprogo, na fotografiji pa je tudi predsednik uprave Kompas, d.d., Janez Pergar s hčerko. Servisno prodajni center ŠKODA ŠKERJANEC Krumperška 21,1230 Domžale Tel.:01 721 03 40, 01 724 40 85, fax: 01 724 40 84 E—mail:skoda.skerjanec@siol.net, http://vvvvw.spc—skerjaneesi S ŠkodaOCTAVIA2 KLIMAJ* POPUST 250.000 srr . v FILTRI ZA PITNO VODO Dokazano odstranjujejo: klor, pesticide, težke kovine, organska topila, PCB, bakterije, TRAMONTANA Tesovnikova 88, Ljubljana Tel.: (01)568-3732 Www.sloq.net/tramontana/ * OBIŠČITE NAS dvoriščna vrata in ograje garažna vrata avtomatska vrata, cestne zapornice industrijska vrata avtomatske zapornice in verige dvižni stebri, uniparki vse daljinsko vodeno Metal-profil d. o. o., Jarška cesta 30,1230 Domžale telefon: 01 72 14 105, faks: 01 72 12 283 e-mail: info@metal-profil.si, www.metal-profil.si Modra galerija v Domžalah Marjana Tavčar V mesecu aprilu 2002 tokrat razstavlja svoja slikarska platna ljubiteljska slikarka Marjana Tavčar, ki je že preko 20 let članica likovnega društva Petra Lobode v Domžalah. Poleg študija slikarstva pri akademskem slikarju Danijelu Lovni Fuggerju sodeluje tudi v Društvu likovnih samorastnikov in društvu Tineta Rožanca v Ljubljani. V vseh teh letih seje udeleževala likovnih srečanj po vsej Sloveniji in za svoja dela prejela več nagrad in priznanj. Kaj je značilno za njeno slikarstvo? To so stran slikane podobe v temnih, mračnih barvah, ki pa tu in tam postajajo svetle ali morda celo presvetljeni izrazi narave. Še sam mentor Fugger piše: "Naravo je videla vso temno, črno, kot ob sončnem mrku. Pustil sem jo v tem svetu, v prostoru, v katerega bo še posijalo sonce. In res! Kot bi sonce vzhajalo, tako seje v letih umikala temnina in njene barve so se začele svetliti." Kar pa se tiče njenega motivnega sveta, pa se zateka k podobam mestnih ulic, predvsem kot so ljubljanske, pa morda še škofjeloške ali pa motive išče okrog rojstnega kraja, Zgornjih Jarš: Domžale, Mengeško polje, mengeška Loka, itd. Seveda avtorico pri vseh teh podobah najbolj prevzema impresija: trenutek čistega in neponovljivega vidnega doživetja, izražen v svetlobi in barvi ter tehniki. Katarina Rus V večernem soncu 2001 Razstava v Galeriji Domžale Janez Zalaznik: Pokrajine v moji glavi Janez Zalaznik: "Ko med ljudje vprašajo, kaj slikam, ponavadi rečem - pokrajine! Potem nadaljujejo: morje, gore, hribe'? - Ne, ne več kot pokrajine v svoji glavi!" Dobro poznan slovenski umetnik Janez Zalaznik nam je predstavil svoja akrilna dela - svoja domišljijska videnja, tako iz vizualnega kaosa dandanašnjega civilizacijskega prostora, kot iz osebnega podoživljanja ali iz izbrane naravnanosti, ki vodi skozi domišljijsko meglico do počasnega, toda trdno definiranega zaustavljenega časa, je zapisal Aleksander Bassin. Poleg ukvarjanja s slikanimi podobami je pred nami svojevrsten raziskovalec: pred leti je presenetil S svojo digitalno grafiko, v kateri je našel svojo pot v lastnem likovnem izražanju - digitalizirana forma kot spletna stran o njegovem slikarskem in grafičnem delu, ki se seveda razlikuje od neaktualističnega slikarstva. Janez Zalaznik danes deluje kot samostojni kulturni delavec na področjih slikarstva, grafičnega oblikovanja, likovne publicistike in pedagogike. Katarina Rus Razstava v Modri galeriji Alda Posavec: "Slike z razstave" Kot je že v navadi, se v Modri galeriji v Domžalah predstavlja ljubiteljska slikarka Alda Posavec s svojimi podobami iz narave. Njen motivni svet se giblje okrog krajinar-stva s prevladujočo mestno veduto ter tihožitje s cvetjem. Slikarka je rojena v Vipavi, zato staji pri slikanju mestnih vedut najljubša predvsem njen rojstni kraj in seveda Ljubljana, kjer danes živi in ustvarja. V vertikalno razgibanih kompozicijah z nizom slikovitih fasad razkriva svoj vtis ter videnje strjeno pozidanega mestnega naselja. Njen drugi prepoznavni znak so žive in mehke barve, ki jih v velikih in močnih potezah nanaša na svoja platna. Torej, problem svetlobe rešuje z uporabljanjem čistih barv in med seboj ločenimi potezami čopiča. Taka tehnika omogoča kompozicijo, ki poudarja svetlobnost in oblikovne vrednote. Alda Posavec že dolgo aktivno sodeluje s slikarstvom, čeprav se je poklicno ukvarjala z vzgojo predšolskih otrok. Sodelovala je že pri mnogih likovnih tečajih in razstavah, kjer je dobila tudi nekaj priznanj. Zelo priljubljeno poglavje njenega zanimanja predstavljajo cvetlični šopki v manjšem formatu, kjer se pokaže njena lirična mehkoba ustvarjanja. Katarina Rus •Grožnjan" 2001 ODVETNIŠKA D R O Ž B A KEKEC - MIHELČIČ o.p., d.n.o. Gregorčičeva 2, 1240 Kamnik Odvetniška družba Kekec - Mihelčič obvešča, da prične Brigita Markovič 6. 5. 2002 z opravljanjem odvetniške dejavnosti na sedežu družbe, Gregorčičeva 2 v Kamniku. Sprejem strank: od ponedeljka do četrtka od 8. do 12. ure, v torek in četrtek tudi med 15. in 17. uro. Tel.: 01/830-34-10, 830-34-16 Fax: 01/830-34-19. stran 19 KULTURA Glasbena šola Domžale Regijsko tekmovanje mladih glasbenikov okolice Ljubljane in Zasavja v Domžalah Glasbena šola Domžale je z delitvijo regije na Ljubljansko in regijo Okolice Ljubljane in Zasavja postala sedež regijskih tekmovanj, ki zajema devet glasbenih šol in sicer: Cerknice, Domžal, Hrastnika, Kamnika, Litije, Logatca, Trbovelj, Zagorja in Vrhnike. Tako smo v Domžalah prvič v zgodovini šole, 13. februarja 2002, organizirali regijsko tekmovanje za trobila, v Cerknici za harmoniko in v Logatcu za kitarski duo. Naša šola je vodila vso logistiko tekmovanja, v ocenjevalne žirije pa smo prispevali štiri člane. Letos smo na regijskem tekmovanju imeli šest tekmovalcev, med njimi en kitarski duo. Vsi so dosegli lep uspeh, saj so vsi osvojili nad 90 točk in tako prejeli zlata priznanja ter se uvrstili na 31. državno tekmovanje. Tolkalec Simon Klavžar - mentorja Alojza Pirnata in tubist Leon Košak - mentorja Rudija Kocmana, sta posebej izstopala z visokima ocenama. Na 31. državnem tekmovanju mladih glasbenikov, kije potekalo od 14. do 19. marca v Ljubljani in Mariboru, so naši učenci tudi dosegli lep uspeh. Drugo nagrado je osvojil Leon Košak, tretji nagradi pa tubist Tevž Lorbek in tolkalka Tjaša Koncilija. Nagradi sta osvojila tudi nekdanja učenca naše šole, ki nadaljujeta glasbeno izobraževanje. Harmonikar Klemen Leben je zmagal v svoji kategoriji, trobentar Danici Savnik pa je osvojil tretjo nagrado. Poleg organizacije tekmovanj je šola uspešno in kakovostno izvedla dva mednarodna seminarja: za flavto in klarinet. Na prvem je sodelovala profesorica flavte Kraljeve akademije iz Londona Susan Milan, seminar klarineta pa je vodil Hedwig Swimmberghe iz Bruslja. Izjemen strokovni dogodek je bil tudi nekajurni seminar prvega flavtista Berlinske filharmonije, Švicarja Emmanuela Pahuda. Mladi virtuoz je v okviru študijske skupine za flavto, katere sedež je tudi v Domžalah, 23. januarja 2002, privabil v Tomčevo dvorano KD Franca Bernika okrog 100 flavtistov iz Slovenije, Hrvaške, Kosova in celo japonskih študentov iz sosednje Avstrije. GŠ Domžale je tudi sedež študijske skupine za klarinet, ki jo vodi g. Karel Leskovec.V mesecu aprilu načrtujejo šolo za jazz Parižana Michela Pellcgrina in predstavitev Le Blanckovih klarinetov. V okviru študijske skupine bo organiziran tudi servisni pregled in popravilo klarinetov. Savnik Mesto Arbela Dramska skupina Kulturnega društva Groblje je uprizorila dramo z naslovom MESTO ARBELA. Premiera je bila 9. marca 2002 v Kulturnem domu Groblje. Ponovitev pa še naslednji dan. Obakrat je bila dvorana polno zasedena. Dramo Mesto Arbela je napisal Alojz Rebula, režirala pa diplomantka primerjalne književnosti Nataša Cotman. Zgodba se dogaja v mestu Arbela. To je zaspano mesto z nekaj rojevanja, nekaj umiranja, trgovino, gostinstvom in ščepcem industrije. Na policijsko postajo kličejo ljudje, ki sporočajo, da seje v mestu pojavil Nekdo, kije pravzaprav čisto dostojen človek, ljudem pa vendarle povzroča nemir. Ta, ki mu pravijo Tujec, hodi iz kraja v kraj, prosi za ubogaj me in ljudi vabi k sebi in jim kaže resnico. Največkrat so prav ženske tiste, ki ga prve spoznajo in se ga usmilijo. Čeprav ni zagrešil nobenega zločina, mu gospodje na višjih položajih na vsak način hočejo dokazati krivdo. Četudi za krivdo niso določili pravega vzroka, ga vseeno odpeljejo za zapahe. Med samo igro se pojavljata zbor živih in zbor mrtvih. Zbor živih opeva blaženo negibnost in življenje zaspanega mesta, zbor mrtvih pa življenje pod rušo, srh v kosteh in prisluškovanje dnevom živih. Živi si želijo, da bi bil v Arbeli mir, mrtvi pa tega ne prenesejo, čeprav so na koncu od prerekanja z živimi že vidno utrujeni. J foto: Špela Kropelj Mladi igralci so odlično odigrali vloge. Vlogo Tujca je odigral Uroš Cotman, mestnega načelnika Vito Anžič, policista Blaž Krambcrger. Gostilničarko Jolando je uprizorila Barbara Vrtačnik, služkinjo Amelijo pa Ana Černe. V vlogi Lyde je nastopala Urša Cerar, Peera pa Boštjan Mejak. Urednik Arbelskega glasnika je bil Sabaoth - Lojze Klemene. V vlogi napovedovalk dogajanja v mestu sta nastopali Ana Anžur in Jana Lamberšek. Zbor živih so ponazarjale Kristina Križnar, Barbara Lamberšek in Martina Ručigaj, zbor mrtvih pa Barbara Košenine, Maja Lamberšek in Katarina Vrtačnik. Scenska dela so bila v rokah Antona Košenina, maske Ivone Kvsselef. Za luč in glasbene efekte so skrbeli Vili Kaker, Aleš Lcban in Rok Lamberšek. Gregor Kclhar in Sara Trontelj sta bila šepetalca. Sponzorja uprizoritve drame sta bila Občina Domžale in ZKD Domžale. Dramska skupina Kulturnega društva Groblje je z dramo gostovala v Klasičnih gimnazijah Želimlje in Šentvid. Kosenina Naj ne mine dan brez knjige Matea Reba: Ta strašni dan v Strahovici Založba: Reba, Kamnik 2001 Strahovica je mesto, ki je podobno vsem mestom vzhodno in zahodno od Strahovice. Tu živijo ljudje, ki so na las podobni vsem drugim ljudem iz bližnjih mest. Miško, imenovan Zelena superga, ima v šoli težave z matematiko. Te težave se povečujejo, ker se v šoli obeta test iz matematike. Njegova sošolka Maja je muhasta deklica, ki ni nikoli zadovoljna s svojo pričesko, obleko in bluzo. Evlalija je osamljena gospodična zrelih let. Ker nima otrok in moža, najraje pogleduje skozi okno in zato o ljudeh veliko ve. O tem rada pripoveduje tudi drugim in nikoli ne pozabi poudariti slabih lastnosti ljudi, ki živijo v njenem mestu. Brivec Adalbert Škarja je urejen gospod z zavihanimi brki, ki skrbi za urejen izgled svojih strank. Policist Peter Pišuka stoji v novi beli uniformi sredi križišča in ureja promet, misli pa mu uhajajo k lepi cvetličarki Liliji, ki tudi ni povsem ravnodušna do njega. Poštarica Leopoldina je mogočnih razsežnosti, vsak dan sede za okence in pritiska žige na pisma, kartice in pakete. Leopoldina se od drugih poštarje, ki jemljejo svoj poklic prav tako resno kot ona, razlikuje po tem, da vsako jutro zgodaj vstaja in na skrivaj prebira tujo pošto. Natakar Friderik Teran nikoli ne plača tistega, kar naskrivaj popije v kavarni. Tat Rado si prilašča stvari, ki niso njegove. V Strahovici pa živijo tudi prodajalka Marička, odvetnik Zlatoust, zdravnik Kamilica in nenazadnje župan gospod Veljko Glavca, ki skrbi za red in mir v mestu. Jutro, ki se je začelo v Strahovici, bi bilo čisto običajno, če se ne bi zgodilo nekaj nenavadnega, strašnega in srhljivega. Iz sosednjega mesta Straška so v Strahovico prišli strahovi. Strahomir je osebni Miškov strah, Strahomira Straško je prestrašila Majo, Strahomaja je sedla na rame gospodični Evlaliji, Straško je držal za vrat brivca Škarjo, Straška Straškovar je tako prestrašila poštarico Leopoldino, daje ta od strahu zaprla pošto. Nič bolje je niso odnesli policist, brivec, tat Rado, saj je vsakdo dobil obisk iz Straškega in strahovi svojim strankam niso-dovolili niti dihati. Nastala je velika zmešnjava, dogajale so se velike nesreče in doktor Kamilica je imel dela čez glavo. In kako so se težave uredile? Reči sta v svoje roke vzela župana Veljko Glavca iz Strahovice in škrat Etbin Strah iz Straškega. Ali jima je uspelo pomiriti meščane, bodo izvedeli mladi bralci, ki bodo prebrali to zabavno in prikupno pravljico pisateljice Matee Reba. Pisateljica nas je že pred letom razveselila z zmajevkimi zgodbami, tokrat pa je znova napisala napeto in zanimivo pripoved. Knjiga Ta strašni dan v Strahovici bo zlasti pritegnila bralce iz nižjih razredov osnovne šole in jim na nevsiljiv način sporočila, kaj je prav in kaj ne. Pisateljica je zgodbo razčlenila na enote, v katerih spoznamo obraze meščanov, kijih kažejo drugim, pa tudi obraze, ki jih skrivajo pred drugimi. Ti pa niso vedno pošteni in prijazni, Zgodba se konča kot se pravljice vedno končajo, srečno , a v poduk vsem nam, da strahovi živijo čisto blizu nas. Ansambli in glasbene skupine, pozor! 18. maja 2002 predvidoma od 10. ure dalje se lahko predstavite na zaključni prireditvi ob 19. aprilu - prazniku občine Domžale. Vse informacije na tel. 7220-100 Komisija za turizem. Vabljeni! Pomlad tudi v Mavrici Potem, ko smo se v klubu MAVRICA nekoliko opomogli od številnih prireditev v preteklem letu, zlasti nas je finančno, pa tudi sicer, precej izčrpal Festival filma in videa, ki smo ga zelo uspešno izpeljali v decembru, je tudi pri nas v klubu zavladala pomlad. Z aktivnostmi pravzaprav sploh nismo prenehali, saj smo bili vse zimske mesece dokaj aktivni. Redne klubske večere ob ponedeljkih smo dodobra izkoristili za priprave na številne nove izzive, za boljšo organizacijo in za izobraževanje ter usposabljanje. Poživitev, poseebno v foto sekciji, so prinesli številni novi mladi člani in članice, med njimi nekaj zelo obetavnih. Tako smo ob nastopu koledarske pomladi že sredi priprav na številne razstave in druge prireditve. Za nami pa je že tudi nekaj uspelih prireditev. V sodelovanju z istoimenskim mešanim pevskim zborom MAVRICA iz Srednje vasi v Tuhinju smo 22. marca izvedli v veliki avli Srednješolskega centra v Kamniku dokaj uspešno multimedijsko prireditev, ki smo jo poimenovali MAVRIČNO SOZVOČJE injo posvetili PRIJATELJSTVU. Za številne gledalce je bila to malce nenavadna, a zanimiva predstava, v kateri so nastopili ljubiteljski in poklicni glasbeniki, recitatorji ter 30-članski mešani pevski zbor, izvajanje pa smo člani MAVRICE iz Radomelj obogatili z izborom diapozitivov. Prireditev smb ponovili v soboto, 6. aprila v Kulturnem domu v Mengšu. V Radomljah pa smo člani Mavrice odprli na velikonočni ponedeljek, 1. aprila, razstavo pokrajinske fotografije z naslovom LEP JE SVET OKOLI NAS. Ob tej priliki smo skušali obiskovalcem pripraviti posebno pomladno in praznično razpoloženje. To nam je uspelo s kratkima avtorskima filmoma, ZEGEN, Braneta Bitanca, ter SVETI PRIMOŽ in POMLAD, Janeza Kosmača, ki smo ju "mavričani" posneli že pred približno dvajsetimi leti in sta žc takrat na številnih festivalih in prireditvah ljubiteljskega filma prinesla avtorjema in klubu vrsto priznanj in nagrad. Odlika obeh filmov je zlasti odličen komentar etnologinje Marjance Klobčar. Program večera smo obogatili še z diaesejema PRAZNIK V RADOMLJAH (o novi maši) Janeza Kosmača in RADOMLJE IZ PTIČJE PERSPEKTIVE, avtorice Mirni Pollak s pilotom Radom Kraljem. Prireditev je uspela tudi po številu obiskovalcev, saj je bila Kodrova dvorana skoraj premajhna za vse gledalec. Program večera je odlično povezoval Igor Lipovšek, glasbeno pa gaje obogatil citrar Blaž Kladnik. V petek, 5. aprila, je na povabilo Fotografskega društva Radovljica naš član Janez Kosmač odprl v pasaži radovljiške graščine razstavo na temo zimske pokrajine. Do konca pomladanske sezone pripravljamo v MAVRICI še več prireditev in razstav. Posebno zanimiva in barvno bogata bo razstava na temo pustnih mask. Predvidoma jo bomo odprli ob koncu meseca maja. V maju pa bomo v okviru krajevnega praznika predstavili tudi žc nekajkrat preloženi dia projekt - predavanje, NAŠI KRAJI IN SVET V XX. STOLETJU. Prav gotovo to še ni vse, kar se bo to sezono dogajalo v MAVRICI. Omeniti velja zlasti fotografski tečaj, ki ga spet pripravljamo skupaj s Študentskim klubom iz Kamnika in se bo pričel 15. aprila. Prijavljenih je že 16 interesentov. O programu MAVRICE za jesensko sezono bomo poročali v eni od naslednjih številk SLAMNIKA, okvirno pa že lahko napovemo več zanimivih razstav, filmskih večerov in drugih kulturnih dogodkov. J. K. Iz zakladnice pregovorov "Brat bratu najgloblje izkoplje oči Tatjana KokalJ Utrinek z odprtja razstave Francoski pisatelj Antoine de Saint-Exupery, ki ga poznamo po delu Mali princ, je zapisal: "Razumem izvor bratstva med ljudmi. Ljudje so si bili bratje v Bogu. Samo znotraj enotnosti je mogoče biti drugemu brat. Če med ljudmi ni nobene zedinjujoče vezi, smo zgolj ljudje, postavljeni drug poleg drugega, ne da bi bili povezani med seboj" (Polet v Arras). Bratstvo med ljudmi je eden velikih idealov krščanstva. Vsi ljudje so ustvarjeni po božji podobi in zato bratje med seboj. Še tesnejše bratstvo naj bi se udejanjalo med učenci Jezusa Kristusa, kije rekel: "Eden je vaš Učenik, vi vsi ste pa bratje." On sam seje tako rekoč skril v vsakem človeku, zlasti v majhnih, stiskanih in odrinjenih: "Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili" (Mt 25,40). Francoska revolucija si je zapisala na zastavo "svobodo, enakost in bratstvo". V jedru gre za tri najpristnejše in najgloblje krščanske vrednote. O bratih in njihovih medsebojnih odnosih govorijo številni pregovori narodov. Imeti brata (ali brate) je velika vrednota: Bratje prijatelj, ki nam ga pokloni narava. (Plutarh) Oče je zaklad, brat je tolažba, prijatelj je oboje. Vsakdo ima očeta in mater, a nič ni težjega kot najti brata. Kdor nima brata, je kakor človek brez ene roke (ali: brez rok in nog). Kitajski pregovor povzdiguje brate celo nad ženo: Žena je kot obleka, bratje so kot roke in noge. Pomen naj bi bil tale: Koje obleka ponošena, si kupimo novo; če žena umre, se poročimo vnovič, bratje pa so nenadomestljivi. Kjer je več bratov, je zelo opazna različnost značajev. V tej zvezi je nastal rek: Pet prstov na isti roki, pa niti dva nista enaka. Bratje imajo isto kri, a malokdaj isto naravo. Bratje so si toliko podobni kot roke in noge. Sloga med brati je velika vrednota, nesloga pa izvir neizmernega zla: Trije bratje - tri trdnjave. Če so bratje v soglasju med seboj, se dediščina ne deli. Brat, ki mu pomaga brat, je močnejši kot grad. Bratje so redko v soglasju med seboj. Enotnost med brati je rastlina, ki raste v malokaterem vrtu. Če bratje niso enotni, jim drugi določajo postave. Odnosi med brati so zelo krhki in občutljivi: Brat za brata umre, ga pa tudi ubije. Bratska ljubezen se često spremeni v sovraštvo. Če ti je brat sovražnik, ostane to vse življenje. Ni takega prijat elja, kot je brat, pa ga tudi ni takega sovražnika. Medved je rekel: Nikogar se ne bojim - razen svojih dveh bratov. Poskrbi, da si najdeš prijatelje, za sovražnike bo poskrbel trebuh tvoje matere. Jeza med brati je peklenska jeza. Laže osvojiš utrjeno mesto kot pa brata, ki si ga užalil. Nesporazumi navadno nastanejo takrat, ko gre za denarne zadeve, za posle ali za imetje, npr. delitvi dediščine: Devet bratov si je razdelilo med seboj en lešnik. Jej in pij z bratom, a ne sklepaj z njim poslov. Med brati se ne pogaja (baranta). Če so si bratje še tako blizu, njihovo imetje in koristi so si daleč narazen. Sicer smo bratje, toda naše denarnice niso sestre. Srečala sta se brata - na enem zlato vezena obleka, na drugem niti cap. Med dvema bratoma - dve priči in en pisar. Dolgov niti brat ne pozabi. Medsebojna bližina redko prispeva k razumevanju: v Bratje in sestre se daleč narazen najbolje ljubijo. Lahko je imeti brata v sosednjem kraljestvu. Nesporazumi med brati se začno že zgodaj, čeprav so bolj nedolžni, kot priča tale pogovor: Mama nejevoljna vpraša Petrčka: "Zakaj nagajaš bratcu, da se joče?" "Saj mu ne nagajam. Pomagam mu!" "Pomagaš?" "Ja, pomagam mu jesti čokolado." Bogdan Dolenc KULTURNI POLETNI FESTIVAL STUDENEC 2002 stran Bogastvo slovenskega jezika Lepe in pripravne slovenske besede Radomeljski moški zbor se je pred leti spoprijateljil z MoPZ iz Rudenaua (nemško mesto blizu Frankfurta). Pevci s soprogami so že dvakrat obiskali Radomlje, naš zbor pa njihovo mesto, enkrat pa sta se zbora srečala v Budimpešti. Omenjeni Nemci so navdušeni tudi nad slovenskimi pesmimi. Pevci iz tega zbora so se najprej naučili pesmi Radovana Gobca Tam na vrtu in Danila Bučarja (tudi ponarodela) Pleničke je prala. Prav za ti dve in še za nekaj drugih smo jim dali prevode besedil, da vedo, kaj pojejo ter kakšen pomen in izraz ima vsaka pesem zase. Po prepevanju čustvene slovenske pesmi Oskarja Deva Pastire pa pase ovce tri včasih pomislim na to, da si bodo ob priložnostnem srečanju Nemci zaželeli tudi prevod te pesmi. Zelo meje zanimalo, kaj bo "ratalo" po nemško. Pesem v drugi kitici namreč poje tudi:"... to je gvišno tista tičica, k'je moj'ga srca ljubica." Torej slovenski moški zbor pevcev poje o tičici, kije ljubica moškega srca. To je seveda najbolj človeško, da je kakršnakoli ljubica ženskega spola. Prav ptičica, ki zna lepo in prisrčno peti, je za tako duhovno ljubezen še kako primerna. Nemški prevod pa o omenjenem stavku pove takole: "Das ist bestimmt das Vogelein, meines Herzens Schatzelein." Nemška beseda Vogelein pa je srednjega spola. Pojma ptice, ki je pri nas ženskega spola, nimajo niti Italijani niti Francozi. Prvi ptiču rečejo "uccello", slednji pa "oiseau". Tako imajo prevajalci verjetno težave, kako moškemu pričarati ptičico kot ljubico. Kakorkoli - peti o ptičku ali "ptičecu", če bi Slovenci imeli to besedo srednjega spola, pa se bolj nanaša na oba druga spola. S tem lahko povežemo primer. Starša ljubkujeta dete ali se ljubkujeta z njim. Vsak jezik ima svoje lepote in svoje posebnosti; slovenskega pa glede na oblikoslovje, dozorelost in doraslost lahko štejemo za vrhunskega. Posebnost slovenščine je tudi v tem, da imamo nekaj pesmi o ptičkih, veliko naših pesmi pa poje o pticah, ticah, ptičkah, tičkah in tičicah ali pa včasih kar same pojejo. Na primer: So ptičice zbrane..., Pojte, pojte drobne ptice; Ko ptičica na tuje gre...; Gor pojejo ptičice drobne...; Poj, poj, ptička moja...; Sinička seje usedla gor na drobno vejico inje zapela...; S kljunčkom mi bo pot kazala, s perjem senco delala... in druge. Na Območnem srečanju pevskih zborov v Moravčah, 6.4.2002, je Oktet bratov Pirnat uglašeno zapel tudi priljubljeno staro slovensko pesem LASTOVKI V SLOVO Mrzel veter tebe žene, droba ptička od nas, ki iz lipice zelene, si mi pela kratek čas. Vsako jutro, ptička moja, Zgodaj si prepevala, vsako noč je pesem tvoja, sladko me zazibala. In del druge kitice: Zdaj boš zapustila mene, oj, kak'me sive boli, mrzel veter tebe žene... Avtor besedila je Valentin Orožen, za moški zbor pa jo je uglasbil skladatelj Gustav Ipavec. Vse te slovenske pesmi, pa naj bodo vesele ali žalostne, so globoko doživete in občutene, tako pri pevcih kot pri poslušalcih. Seveda na to največ vpliva besedilo pesmi in melodija ali napev. Ob tem je priložnost, da se poigramo z imeni živali in njihovimi spoli. Pri njih je najbolj primemo, kadar je ime živalskega sam-ca in sam-ice v obeh spolih oziroma da obe imeni izvirata iz istega korena. Na primer: ptič - ptica, lisjak - lisica, oven - ovca, kozel - koza, srnjak - srna, lev - levinja, medved - medvedka, maček - mačka. Poglejmo pare živali, ki v imenih nimajo istega korena: čebela - trot, sova - čuk, svinja - prašič, krava - bik, kobila -konj, kokoš - petelin, košuta - jelen. Zanimive so živali, ki so samo moškega spola: črmlj, muren, brencelj, metulj, črv, klop, škrjanček, vrabec, kit, krokodil. In še živali samo v ženski obliki: riba, kača, miš, podgana, muha, uš, stenica, hijena, sraka, ščuka, lastovica, podlasica in druge. Pri tem ima slovenščina še posebnost, namreč imena živali v srednjem spolu: žrebe, jagnje, tele, najbolj primerno za srednji spol pa je pišče, pri katerem se ob izvalitvi še ne ve, kaj bo zraslo iz njega - ali bo petelinček, norček aliputka. France Cerar Kulturno društvo Miran Jare škoefan Kulturni poletni festival STUDENEC pri Domžalah 2002 m Letni program II. Kulturni poletni festival Studenec Začenjamo II. poletni festival Studenec, ki nam prinaša raznovrstne in zanimive kulturne prireditve. V poletni festival vas bo popeljal mešani pevski zbor Ljubljanski madrigalisti s celovečernim koncertom v Kninski cerkvi, kjer je izredno primeren ambient za zborovsko petje. Zbor sodi med najboljše pevske sestave v Sloveniji, zato smemo pričakovati večer, ki ga ne bo lahko pozabiti. Novinar Silvo Teršek bo ob 20-lctnici svojih oddaj na radio Vala 202 v poletno gledališče povabil številne ugledne goste, zanimive sogovornike, s katerimi seje ob sobotah pogovarjal na Radiu Slovenija. Na svoj račun bodo prišči tudi oboževalci Vlada Kresklina, Beltinške bande in glasbene skupine Katice, ki praznuje 10. obletnico svojega delovanja. Na festival je uvrščena tudi znana opereta Vesela vdova (Franc Lehar), v izvedbi SNG Opere in baleta iz Ljubljane. Zaradi opernih solistov, odličnega orkestra, koreografije, zbora, režije, baletnih plesalcev, izjemno dobrega nastopa igralca Janeza Hočevarja, skratka vseh, ki so opereto ustvarjali, bo to eden največjih kulturnih dogodkov tega festivala. Martin Krpan se bo po dvajsetih letih spet pomeril z Brdavskom v izvedbi domače gledališke skupine. Tokrat v novi preobleki, saj je Levstikovega Martina Krpana nanovo dramatiziral Jože Humer. Pri krstni izvedbi bo sodelovalo izredno veliko število igralcev, glasbenikov, pevcev, plesalcev in statistov. Konji in konjeniki, ki bodo vključeni pa bodo dali predstavi še poseben čar. Uprizoritev je posvečena 170. obletnici rojstva Frana Levstika. Jubilejni mednarodni koncert Glasba treh dežel bo letos v znamenju praznovanja 15. obletnice te prireditve. V sodelovanju s TV Slovenija smo zasnovali zanimiv program narodno zabavnega žanra. Na prireditvi bodo nastopili priznani glasbeniki in pevci iz Avstrije, Italije in Slovenije. Ko se bo poletje prevesilo v jesen, se bodo odprla vrata razstavnega prostora v poletnem gledališču. Predstavila se bosta mlada likovna ustvarjalca Matjaž Stražar in Irena Kazarič iz Ljubljane. Z razstavo akademskega kiparja in slikarja Jožeta Toniga in slikarja Janeza Praprotnika iz Domžal pa bomo Kulturni poletni festival zaključili. Srčno upamo, da program ponuja prireditve po okusu naših zvestih obiskovalcev. Če je imel umetniški zbor pri izboru prireditev srečno roko, bomo ugotavljali ob koncu, ko bomo merili uspeh festivala. Koncert, 24. maj ob 20.30 Cerkev Sv. Lenarta na Krtini Ljubljanski madrigalisti Zborovodja: VValter Lo Nigro Mešani pevski zbor Ljubljanski madrigalisti že drugo desetletje navdušuje ljubitelje zborovske glasbe s pestrim izborom skladb. Svojo kakovost nenehno preverja in utrjuje na raznih tekmovanjih v Sloveniji in tujini. Sodeluje s slovenskimi skladatelji, tujimi dirigenti in raznovrstnimi pevskimi ansambli ter izdeaja lastne kasete in zgoščenke. Umetniški večer, 7. junij ob 19.30 Poletno gledališče Studenec Silvo Teršek z gosti Silvo Teršek je eden izmed najbolj znanih in priljubljenih radijskih moderatorjev. Njegovi pogovori z gosti, ki jih poslušalci sprejemajo z veliko naklonjenostjo in simpatijo, so zaščitna znamka sobotnih popoldnevov na Valu 202, so pojem družabnega, nadvse zanimivega kramljanja. Pogovori so prijetni in sproščeni. Silvo Teršek je človek, ki z vrhunsko maniro vodi sobotne popoldanske pogovore na radiu Slovenija. Prav tak večer, ozaljšan s prijetno glasbo in eminentnimi gosti bo v poletnem gledališču. Koncert, 14. junij ob 20.00 Poletno gledališče Studenec Vlado Kreslin, Beltinška banda in Katice Dišeče lipe, studenček sredi vasi, Vlado Kreslin, Beltinška banda in Katice nepozaben poletni večer. Opereta, 22. junij ob 21.00 SNG Opera in balet Ljubljana Poletno gledališče Studenec Vesela vdova Fran/. Lehar Po dolgem času je opereta Franza Leharia VESELA VDOVA spet vključena v repertoar osrednjega slovenskega glasbenega gledališča, opereta vnaša duh vedre glasbe in izpolnjuje vse pogoje za veliko uspešnico med ljubitelji tega žanra. Ustvarila jo je izvrstna in izkušena umetniška ekipa. Pod glasbenim vodstvom dirigenta Uroša Lajovica in Marka Gašperšiča, v režiji Vinka Moderndorferja, koreografiji Tanje Pezdir, scenografiji Marka Japlja ter kostumografiji Alenke Bartl bodo nastopili operni solisti, zbor, baletni zbor in orkester SNG Opere in baleta Ljubljana. Premiera, 19. julij ob 21.00 Krstna izvedba domače gledališke predstave Poletno gledališče Studenec Martin Krpan F. Levstik - J. Humer "Glavo mu bomo vzeli, pa je!" pravi Martin Krpan. Mi pa pravimo, naredili bomo predstavo, da bo všečna mladim in starim, pa je! Levstikova povest bo krsteno uprizorjena na odru poletnega gledališča na Studencu. Nova Štinajsti tradicionalni pofrod "Po nagelj" na Limbarsko goro Kot vsako leto so bili organizatorji prireditve Po nagelj na Limbarsko goro Društvo krajanov Limbarska gora - Hrastnik in SSD Termit Moravče. Tako je bilo tudi v nedeljo, 17. marca 2002. Organizatorji ugotavljajo, daje obisk iz leta v leto večji, pohodniki prihajajo iz vse Slovenije in tudi iz zamejstva. Limbarska gora ni zanimiva samo zaradi prireditve, temveč tudi zaradi romarske cerkve Sv. Valentina, na višini 772 m, zgrajene 1667 leta. Z vrha je lep razgled na cerkev Sv. Miklavža in okoliške hribe ter planine. V kulturnem programu je sodeloval moški pevski zbor iz Moravč, Tamburaški orkester iz Vrhpolja, recitatorji -učenci OS Jurija Vege iz Moravč, KorarJo Bureti. Za razvedrilo je skrbel ansambel "Gamsi" iz Brezja pri Dobu. Povezovalec programa je bil Milan Bitenc. V program seje vključil pevec in napovedovalec Boris Kopitar iz Ihana, kije razveseljeval številno publiko s svojim petjem in vici. Daje prireditev uspešna, so potrebna finančna sredstva, katera so prispevali: Občina Moravče, Trzin, Lukovica, Domžale, Mengeš in Kamnik, generalni sponzr "Nissan" Krulc iz Moravč, donatorji in drugi. Organizatorji se najlepše zahvaljujejo vsem, ki ste pomagali pri organizaciji prireditve, ki je uspela v zadovoljstvo organizatorjev in ljubiteljev tradicionalnega pohoda na Limbarsko goro. Jože Novak dramatizacija je delo Jožeta Humerja. V uprizoritev bo vključenih preko osemdeset igralcev, plesalcev, pevcev. Veliko besede pa bodo imeli tudi otroci. "Orožje imam, ali konja nimam. Saj menda ne bova peš lasala," pravi Krpan. Zameril bi nam glavni junak, če bi v predstavi manjkala njegova kobilica. Tudi Cesar Janez bi bil slabe volje, ako vam ne bi pokazali vsaj nekaj lepih in postavnih dvomih konj in vse, kar spada v to predstavo. Ponovitve: 20., 21., 26., 27. in 28. julij ob 21.00 2., 3. in 4. avgust ob 21.00 15. mednarodni koncert, 31. avgust ob 21.00 Poletno gledališče Studenec Glasba treh dežel kri %ff^'' \ Leto za letom, ko pesem se sliši in glasba nam polni srce, ko veter jo nosi v doline, petje odmeva še tja med gore. Studenec kot vir je, ki spet oživi, ob glasbi in plesu tu v pesmi smo mi, s poletjem prihaja med nas, s Primorske, Koroške za vas. M. Šneberger Likovna razstava, 28. september ob 20.00 Razstavni prostor KD Miran Jare Skocjan na Studencu Matjaž Stražar in Irena Kazazič Matjaž Stražar iz Ljubljane je mlad umetnik, čigar delo obsega širok tematski razpon. Pri njem lahko srečamo dela, kot so čisto realistični portreti, korak naprej vidimo sliko v pop-artistični maniri, nato pa ase spogledamo z naslednjo umetnino - popolnim eksperimentom, slika na materialu, ki se ga loti le človek, prežet s smislom za humor in zavedanjem o hitri spremenljivosti današnjega časa. Irena Kazazič je mlada umetnica iz Ljubljane. Aktivno raziskuje likovne prvine in skozi proces učenja nastajajo dela v različnih stilih. Njen razpon sega od čiste abstraktne ekspresivnosti, kjer raziskuje predvsem barvne odnose, preko popolnega minimalizma, kjer se igra z odsotnostjo prisotnosti, do igrivih del v pop-artistični izvedbi. Giblje se v mejah zadnjega. S svojim natančnim odslikavanjem predmetov vsakdanje rabe skuša gledalcu omogočiti in predstaviti svoj pogled na svet. Likovna in kiparska razstava, 19. oktober ob 19.00 Razstavni prostor KD Milan Jarc Škocian na Studencu Jože Tonig in Janez Praprotnik Jože Tonig pripada srednji slovenski generaciji, ki jemlje za vzor še vedno arhetipsko figuro tako, da vzdržuje v njeni abstrahirani formi simbolni pomen plodnosti. V svoji morfologiji ostaja v razponu izrazito vitalističnih form, ki so značilne za njegovo razmišljanje v modernistični maniri. Uporablja tehnike posebej obarvane terakote in vztraja v pretežno majhnih dimenzijah, tako da ga smatramo tudi kot značilnega predstavnika male plastike na Slovenskem. A. Bassin Slikar Janez Praprotnik je odločen sopotnik prevladujočega slovenskega konvencionalnega krajinarstva, naslednika t.i. slikarstsva poetičnega realizma. Krajinske motive, skicozno zasnuje v narvi, ki jih kasneje običajno realizira na večjem platnu. Sem in tja je slikarjev rokopis zelo neposreden, pogosto premišljeno samosvoj, predvsem pa sporočilno svež. M. Jutršek Nekaj udeležencev pohoda, ki ao prišli Iz Domžal PRAZNUJMO SKUPAJ! V soboto, 18. maja ob 14.00. uri se začne zaključna prireditev ob 19. aprilu - Prazniku občine Domžale, ki letos sovpada s 50. letnico razglasitve Domžal za mestno občino. V povorki bo več kot 300 predstavnikov društev in organizacij, med njimi godbeniki, veterani vojne za Slovenijo, gasilci, folklorne skupine iz Slovenije, Avstrije in Italije, turistična društva, ki bodo predstavljala tradicionalne obrti, čebelarji in drugi, ki se bodo od Kulturnega doma Franca Bernika po Ljubljanski cesti napotili do VELE, kjer bo predvidoma ob 15. uri srečanje folklornih skupin. Na ploščadio pred VELE vas bodo na stojnicah s svojimi promocijskimi gradivi, pa tudi dobrotami, pričakali člani društev z vseh področij, med nijmi vsi našteti v povorki, ter predstavniki društev s rxxlročja kmetijstva (društvo podeželskih žena, ekološka društva, društvo Ajda -Demeter idr). Vabljeni! stran 2 1 UREDNIŠTVO. PISMA BRALCEV # pisma bralcev V čem bo nova OŠ v Dragomlju prva osnovna šola v Sloveniji? Prava zanimivost je nesporno v tem, da je to doslej prva osnovna šola v Sloveniji - pogodba o soinvestiranju gradnje in izvedbi investicije nove osnovne šole Dragomelj, pogodbe domžalske in mestne občine Ljubljana je namreč že na območju ene občine (Domžale), financirali pa jo bosta dve občini, in sicer ljubljanska in domžalska. Pogodbo sta podpisali domžalska županja Cveta Zalokar Oražem, in se z njo ovekovečila v zgodovini Domžal, ter županja Mestne občine Ljubljana, Viktorija Potočnik. Z njo so določeni osnovni pogoji za sofinanciranje gradnje osnovne šole po načelu razmejitve 1: 1 ter osnovni pogoji za funkcioniranje javnega zavoda. Občina Domžale bo za svoje potrebe zgradila tudi tri enote za izvajanje predšolske vzgoje, s tem pa sama v celoti financirala nov vrtec v Dragomlju. Zaradi upoštevanja novih normativov osnovnih šol ter zagotavljanja izvajanja dodatnih programov bodo namesto štiriletne podružnične šole gradili devetletko z 18 oddelki in telovadnico. Končana naj bi bila do začetka šolskega leta 2003/2004. Površina dragomeljske šole, skupaj s telovadnico in vrtcem, bo znašala 5.220 kvadratnih metrov. Za odkup zemljišč in komunalno opremljanje z bodošo šolo, skupaj z vrtcem, bo Občina Domžale zagotovila nekaj več kot 54 odstotkov denarja, ljubljanska občina pa nekaj več kot 43 odstotkov. Če bo pri financiranju sodelovalo tudi Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, se bo delež posamezne občine zmanjšal za prispevano vsoto posamezni občini. Gradnja nove osnovne šole v Dragomlju je draga naložba, saj velja za eno največjih investicij, saj so zanjo z upoštevanjem podražitev do dokončanja investicije ter vključenim davkom na dodano vrednost namenili milijardo in 778 milijonov tolarjev. Tudi v prihodnje naj bi za delovanje šole obe občini zagotavljali po polovico potrebnih denarnih sredstev. Med drugim je posebne omembe vredno sprejetje zazidalnega načrta območja šole Dragomelj in odkup potrebnih zemljišč. V Domžalah so tudi sprejeli program komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč za območje Novi Dragomelj in šole v tem kraju. Tu naj bi zgradili novo stanovanjsko naselje. Toliko o tem za sedaj, sicer pa velja, kakor pravijo Angleži: "Počakaj in pij čaj." Ivan Kepic Morilci so med nami Težko je verjeti, vendar se tudi to dogaja v Domžalah. Posebej "ljubitelj" domačih živali se hoče znebiti mačk in psov v svoji okolici tako, da jim nastavlja zastrupljene vabe. Kakšne so posledice, seje pokazalo 20. marca 2(X)2 v Sejmiški ulici. Zjutraj smo našli poginulo 10 mesecev staro mačko. Zakaj je poginila, takrat še nismo vedeli, dokler nisem na vrvici peljal psa na sprehod. Na Sejmiški ulici je pes ob pločniku med sosednjima ograjama zgrabil nekaj in to stvar požrl. Ko sem pogledal na zelenico, sem zagledal posute vijoličaste kristale. To bo pa nekaj narobe, sem si dejal in vodil psa naprej. Na zelenici ob sosedovi ograji je pes spet potegnil povodec in hotel zagrabiti drugi kos slanine, vendar sem ga pravočasno umaknil. Na zelenici ob ograji sta bili dve vabi -popečena slanina - posuta z vijoličastimi kristali. Popoldne je pes začel bruhati in hlastno piti vodo. Tedaj mi je bilo jasno, daje pojedel zastrupljen kos mesa. Sosed mi je povedal, da njihovega mačka že dva dni ni domov in daje opazil dva poginula ptiča - kosa. Takoj sem pobral zastrupljeni vabi inju spravil v plastično vrečko. Naslednji danje pes še vedno bolehal, zato smo ga odpeljali v Ljubljano na Kliniko za male živali, kjer so ga obdržali na zdravljenju. Poklicali smo policijo in veterinarskega inšpektorja, ki smo mu predali zastrupljene vabe v nadaljnjo raziskavo. Ogorčeni nad ravnanjem storilca kaznivega dejanja želimo opozoriti starše majhnih otrok, naj pazijo, da ti ne bodo prišli v stik s strupom. Storilcu pa sporočamo, naj nastavlja vabe na svojem zemljišču, ne pa na tuji zemlji, kjer moti tujo posest, ogroža domače in druge živali in končno lahko ogrozi tudi življenja neprevidnih otrok. Prebivalec Sejmiške ulice v Domžalah Pohvala V času, ko se vsi pehamo za ubogi kruhek, je prav prijetno priti nekam, kjer ti postrežejo, poleg okusnega obroka, tudi s kopico zanimivih nasvetov o tem, kako uporabiti svoj skopo odmerjeni prosti čas. Gostišče Rus v Šentvidu pri Lukovici je že eno izmed njih. V gostilni ob glavni cesti sem poleg prijazne postrežbe v roke dobil tudi zanimiva vodnika o gradovih in cerkvah, vrednih da se jih obišče. Še bolj zanimivo pa je to, da soju skupno izdale tri občine, Domžale, Moravče in Lukovica. Stari rek, da se s skupnimi močmi mnogo postori, še velja. Zanimivo izdelani zloženki pomenita veliko pridobitev, tako za nas, kakor za naše goste. Pomenijo nov pristop seznanjanja vseh tistih, ki bi si bisere naše zgodovinske in kulturne dediščine radi ogledali, pa niti ne vedo, kako do njih priti. Djd Pismo ljubiteljem narave Spodnja pesem je bila objavljena leta 1983 v tedanjem Občinskem poročevalcu. Koliko je za današnji čas še primerna, pa, spoštovani bralci, presodite sami, predvsem pa, kakšna se izteka v Savo. Bistrici (Prosto po S. Gregorčiču) Krasna si naša Bistrica, ti Kamniških si hči planin! V dežju, nevihtah se spočenjaš, na belih skalah se začenjaš, kot biser lepa, čista vsa pritekaš nam izpod kamnin. Ti, čudovita hči planin! Živahno, šumno tam skakljaš, podiš se, z rib'cami igraš, ko še v soteski pot imaš. A, ko pridereš v kamniške doline, do Radomelj, v domžalske nam ravnine, zakaj veselje z živostjo premine? Ti veš, trpiš in ne odgovoriš: zakaj je struga črnoblatna, bolna? zakaj si Bistrica nesnage polna? zakaj si bela, rjava, rdeča, siva? zakaj rumena, penasto plesniva? zakaj kazi te šara vsa mogoča? zakaj ne sčisti te vihar, ne toča? zakaj polivinil je na bregovih? zakaj tišče nos v bližnjih si domovih? S pregrado vsako smrad nastaja, umazanija v tvojih tleh ostaja, v preozko strugo so te skrili, živahnost padca ti ubili. A ti molčiš - po čistosti kričiš. Obenem noč in dan nemirno snuješ, spomine si obujaš, premišljuješ. Saj še pred petdesetimi smo leti kopali v tvojih se vodah poleti, kot čisto smo studenčnico te pili in zdrave ribe, rake smo lovili. Oh, danes pa zanikrnost ljudi te žali in zasipa te s smetmi. Moderen te sovražnik zdaj oblega,"kulturni" človek se z naravo krega, ker v prvobitnost vse preveč posega, siroto maže te, kali in bega. Milijone let vsa svoja in mogoča spet po "viharju" močna boš, odločna: sovražnike vse - onesnaževalce in novih davkov vse izsiljevalce odplavi na dno črnega morja! In spet boš lepa, čista Bistrica. France Cerar Obisk v uredništvu Slamnika Naša skupina izbirnega predmeta Vzgoja za medije - tisk je pred kratkim obiskala uredništvo lokalnega glasila Slamnik. Srečali smo se z odgovorno urednico Vero Vojska. V šoli smo strnili nekaj naših vtisov in prispevali nekaj za našo prvo časopisno objavo. Obisk Slamnika mi je bil zelo zanimiv, saj sem o njem izvedela zelo veliko, še posebej o njegovi zgodovini Anja Mavrin V uredništvu Slamnika je zelo dobro. Izvedeli smo veliko o časopisu Slamnik. Pot do tja je bila zelo vesela. Med seboj smo se kepali. Nekateri fantje pa so mavžali, pa čeprav so obljubili, da ne bodo. Anja Sankovič Pot je bil naporna. Ko smo prišli, nas je pričakala prijazna gospa in nam povedala nekaj o zgodovini časopisa in o Slamniku danes. Bilo je zabavno, a najboljše so bile mandarine in že smo se vrnili nazaj v šolo. Maja Tomič Zelo dober vtis je name naredila urednica časopisa. Najbolje pa je bilo, ko smo jedli mandarine in se slikali. Aleš Breznik Pot do uredništva Slamnik je bila zelo igriva, saj je bilo zelo veliko snega. Fantje nas niso nehali mavžati Bili so zelo tečni. Nekatera dekleta so bila vsa mokra, nekatere pa ne. Monika Cernivec Mandarine so bile odlične. Ravno prav sladke. Zgodovina Slamnika pa je dolgočasna. Jure Potočnik Zelo dobro je bilo, saj smo jedli mandarine in počutili smo se kot šefi. Blaž Oražem Vtisi so bili dobri. Izvedel sem kar nekaj o zgodovini Slamnika Matevž Jerin V petek, 14. 12. 2001, smo z izbranim predmetom Vzgoja za medije - tisk odlšli na uredništvo Slamnika. Hodili smo skoraj eno uro. Ko smo prišli do tja, nas je gospa povabila v sobo, kjer smo se pogovarjali o Slamniku. - Kakšne vrste časopis je Slamnik? - Slamnik je lokalni časopis (za domžalsko območje). - - kdaj izhaja? - Izhaja vsake tri tedne (namenjen je širšemu občinstvu Domžale) in še in še. Postregli so nam mandarine. Čez eno uro smo odšli proti šoli. No, vsak je dobil kemični svinčnik in zemljevid kolesarske poti občine. Nato smo se še dvakrat slikali in odšli domov. Sošolko Sašo in mene je peljal domov oči. Neža Goltez Menije bilo zelo všeč. Bilo je zelo poučno, izvedela sem veliko novega. Izvedela sem, kakšna je bila zgodovina Slamnika, kako seje imenoval prej. Pokazali so nam tudi naslovno stran, ko seje še imenoval Domžalec. Meni seje zdelo zelo dobro, saj sedaj vem več o zgodovini Slamnika. Saša Smrekar 14. decembra 2001 smo se odpravili v uredništvo domžalskega časopisa Slamnik. Na to do tja je bilo kar mrzlo, vendar k sreči pot ni bila dolga. Ko smo prispeli na uredništvo, smo se posedli za mizo in čakali na urednico. Urednica nam, je na kratko povedala o začetkih Slamnika, prej imenovanega Domžalec. Pokazala nam je nekaj časopisov Domžalec in knjigo, v kateri so naslovnice Slamnika. Po predstavitvi nam je urednica vsakemu dala svinčnik in zemljevid kolesarskih poti v Domžalah. Skupaj smo se slikali in potem odšli domov. Katja Velkavrh Ko smo bili na domžalski občini, kjer je uredništvo Slamnika, smo se z gospo urednico dobro spoznali. Pokazala nam je nekatere časopise - predhodnike Slamnika in nam povedala veliko zanimivosti. Povedala nam je tudi, daje Slamnik lokalni časopis in da izhaja vsake tri tedne. Časopisje brezplačen in obsega 24 strani, nekatere med njimi so tudi barvne. Včasih seje časopis imenoval Domžalec. Tedanji časopis je že vseboval oglase tedanjih obrtnikov, trgovcev, ki so oglaševali svoje izdelke in dejavnosti. Leta 1959 je začel Domžale ponovno izhajati in leta 1962 se preimenuje v Občinski poročevalec. Izhajal je bolj redno, vendar še ne v enakih časovnih obdobjih. Gospa urednica jc bila z nami zelo prijazna. Na občini smo izvedeli zelo veliko zanimivosti in zelo mi je bilo všeč. Saša Oštir Bodici Slovenska Zadolževanje dominira, inflacija pa paradira, naš standard vsak dan vse bolj hira, in up v uspeh nam že - umira. Domžalska Le kdaj bo v centru novo parkirišče, ob belem dnevu vsak ga z lučjo išče. France Cerar pravni nasveti Izvenzakonska partnerja bi rada prepisala avto z enega na drugega partnerja. Slišala sta, da v primeru darilnih pogodb med zakonci ni davka. Zanima ju, ali velja isto za izvenzakonske partnerje, koliko stane postopek in kakšna razlika nastane v odvisnosti od tega, ali gre za kupoprodajno ali za darilno pogodbo. Zakon o davkih občanov, ki med drugim ureja tudi davek na dediščine in darila, določa, daje zavezanec za davek na dediščine in darila občan, ki v Republiki Sloveniji podeduje ali dobi v dar premoženje, kamor štejejo nepremičnine in pravice na nepremičninah ter premično premoženje, če skupna vrednost premičnega premoženja presega višino povprečne letne čiste plače zaposlenih v RS v preteklem letu. Pri ugotavljanju skupne vrednosti premičnega premoženja se upošteva vrednost vseh prejetih daril od istega darovalca v razdobju enega leta. Višina davka se ugotavlja po predpisih, ki veljajo na dan nastanka davčne obveznosti, torej ko obdarjenec sprejme darilo. V skladu z veljavno zakonodajo darilo velja za sprejeto takrat, koje podpisana darilna pogodba, če ni pogodbe pa takrat, koje darilo sprejeto. Osnova za davek je prometna vrednost v dar prejetega premoženja ob nastanku davčne obveznosti po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki zadevajo to premoženje. Zakon o davkih občanov med drugim določa, da davka na dediščine in darila ne plačajo obdarjenci prvega dednega reda, kamor sodijo otroci (zakonski in izvenzakonski) ter zakonec. Z zakoncem pa je izrecno izenačen tudi izvenzakonski partner. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih namreč predpisuje, da ima dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, ob določenih pogojih zanju enake družinsko-pravne posledice, kot če bi sklenila zakonsko zvezo (če ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna). Na dragih področjih pa ima taka skupnost pravne posledice, če tako določa zakon, ki ta (draga) področja ureja. Iz zgoraj povedanega torej sledi, da izvenzakonskima partnerjema ob sklenitvi darilne pogodbe za osebni avto, ni potrebno plačati davka na dediščine in darila, vendar pa je darilno pogodbo potrebno skleniti v obliki notarskega zapisa (torej ne zadostuje le notarsko overjen podpis). Pred obiskom notarja vam vseeno svetujem, da se prej pozanimate o ceni notarskega zapisa za darilno pogodbo med izvenzakonskima partnerjema. Dejstvo je namreč, da se cena (odvisno od notarja) giblje med 12.000 SIT in 24.000 SIT, v kar pa je seveda vključena tudi sama sestava pogodbe v obliki notarskega zapisa. Po Zakonu o davkih na motoma vozila je zavezanec za davek pri prometu rabljenih motornih vozil kupec ali fizična oseba, ki brezplačno ali na podlagi zamenjave pridobi motorno vozilo, za katero je obvezna registracija, razen če gre za prvi dedni red (pojasnili smo že, da sem sodi tudi izvenzakonski partner). Davek se plačuje po stopnji 5% od nakupne vrednosti, če ta cena ustreza prometni vrednosti (če nakupna cena ne ustreza prometni vrednosti, je davčna osnova prometna vrednost, ki jo ugotovi davčni organ). Iz zgoraj povedanega torej izhaja, da izvenzakonskima partnerjema tudi v primeru kupoprodajne pogodbe ni potrebno plačati 5% davka, vendar pa je tudi v tem primera kupoprodajno pogodbo potrebno skleniti v obliki notarskega zapisa. Seveda je potrebno spremembo lastništva prijaviti tudi na pristojni Upravni enoti. Spremembo lastništva vozila prijavi kupec v 15 dneh od dneva spremembe, prodajalec pa je dolžan vozilo odjaviti in oddati registrske tablice. Trenutno so stroški na Upravni enoti naslednji: odjava 800,00 SIT, stroški prijave (prometno dovoljenje, tablice, upravna taksa) pa skupaj znašajo 7.070,00 SIT. Maja Hauptman, unlv. dipl. prav. Nagrade bralcem in bralkam Na seji IJredništva Slamnika smo izmed številnih pravilnih križank VELE DOMŽALE - 50 let izžrebali naslednje srečne nagrajence: 1. bone VELE v vrednosti 50.000,00 sit prejme Marija Marinšek, Pelechova78,1235 Radomlje 2. bone VELE v vrednosti 30.000,00 sit prejme Vladimir Ivačič, M. Tomca 1,1230 Domžale 3. bone VELE v vrednosti 10.000,00 sit prejme Marjana Kokalj, Vrhpolje7,1251 Moravče Čestitamo, obvestila o prevzemu nagrad bodo nagrajenci prejeli po pošti! Tokrat bo tri nagrajence s po dvema enodnevnima vstopnicama nagradil ARBO-RETUM VOLČJI POTOK. Do 29. aprila 2002 na naš naslov KU1TURN1 DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE - SLAMNIK, Ljubljanska 61 pošljite odgovor na naslednje vprašanje: I------------------1 Letošnja cvetlična razstava v Arboretumu Volčji' Potok ima naslov: a) cvetje in mir b) mir in cvetje c) mir v cvetju L____ Veliko sreče! Uredništvo IZ NAŠIH DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ stran A, ćkA Ml V gorah odkrivajmo naravo Mediiarodno leto gora 1948 tudi Planinsko društvo Domžale, je njena polnopravna članica od leta 1991. Mednarodna zveza planinskih organizacij jc pripravila Listino z vrhov (The UIAA Summit Charter 2002), ki jo objavljamo tudi v Slamniku, saj je območje Občine Domžale sestavni del slovenskega alpskega sveta, njeni prebivalci pa imamo do gora poseben odnos, kar dokazuje tudi petdesetietno uspešno delovanje Planinskega društva Domžale. Borut Peršolja Organizacija združenih narodov je razglasila leto 2002 za Mednarodno leto gora. Razlogov za razglasitev je dovolj, saj so gorska območja pomemben vir pitne vode, obnovljivih virov energije, rudnin, gozda in kmetijskih pridelkov. So del občutljivega planetarnega ekosistema, območje neprecenljive biološke raznovrstnosti in osupljivih prilagoditev na zahtevne razmere ter življenjski prostor ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Od gorskih območij je odvisna polovica človeštva, saj v njih živi približno 10 % svetovnega prebivalstva, okrog 40 % pa jih živi v nižje ležečih porečjih. Gorske pokrajine so se ohranile kot starodavna žarišča bogate kulturne dediščine, v zadnjih desetletjih pa so postale turistično in rekreacijsko območje, ki ga vsako leto obiščejo milijoni ljudi. S prireditvami ob Mednarodnem letu gora želi Organizacija združenih narodov vplivati na oblikovanje zavesti o pomenu gorskih naravnih virov za kakovostno življenje svetovnega prebivalstva, izboljšati znanje o značilnostih gorskih ekosistemOV in vzpodbuditi aktivno varovanja gorskih območij in njihovo zaščito. V prireditve ob Mednarodnem letu gora seje vključila tudi Mednarodna zveza planinskih organizacij, ki je bila ustanovljena leta 1932. Planinska zveza Slovenije, katere član je od leta Voda je naravni vir alpskega sveta UNION INTERNATIONALE DES ASSOCIATIONS DALPINISME Listina z vrhov ob proslavljanju Mednarodnega leta gora-2002 Mednarodna zveza planinskih organizacij (Union Internationale des Associations d' A Ipinisnie/lnler-national Mountaineering and Climbing Federation, kratica UIAA), pozdravlja Mednarodno leto gora - 2002 v upanju, - da bodo vlade in državne ustanove, Organizacija združenih narodov in druge mednarodne agencije in prostovoljna združenja povsod po svetu priznale pomen gora in njihovih prebivalcev in - da bodo usmerjale svojo politiko tako, da bodo gorska območja spodbujale in ohranjale. Mednarodna zveza planinskih organizacij skupaj s svojimi 90 članicami, ki združujejo prek 2,5 milijona planincev, gornikov, alpinistov in plezalcev izraža svojo privrženost zamisli Mednarodnega leta gora, pa tudi podobnim pobudam, izhajajoč iz naslednjih osnov: - Vsi ljudje naj bi imeli pravico uživati naravno okolje, še posebno gorski svet, s pravico odgovornega dostopa. - Planinstvo, gorništvo, alpinizem, plezanje in odpravarstvo so, če jih izvajamo odgovorno, povsem skladni z ohranjanjem in trajnostnim razvojem naravnega okolja. - Te dejavnosti pomembno prispevajo k razvoju človekovega duha in delovanja, saj so prispevek k svobodi posameznika s svojimi pomembnimi človeškimi in dnižbenimi vrednotami. - Te dejavnosti so lahko pomemben gospodarski vir za prebivalstvo gorskih območij. Glede na svoje dolgoletne izkušnje z gorami Mednarodna zveza planinskih organizacij zaupa v poslanstvo Mednarodnega leta gora, ker upošteva z gorami povezana razvojna, okoljska, zdravstvena, varnostna in izobraževalna vprašanja. Vse članice Mednarodne zveze planinskih organizacij skupaj iščejo stike in pomoč vlad, državnih ustanov, agencij, turističnih organizacij in prostovoljnih združenj, da bi skupaj spodbujali zavest o pravici do svobodnega dostopa, ki je nujna za izvajanje planinstva, gorništva, alpinizma, plezanja, odpravarstva in trekingov v povezavi z: - zaščito naravnih sestavin gorskih pokrajin, zavedajoč se njihovega okoljskega pomena in obču-djivosti, - osebno odgovornostjo posameznika, ki se drži pravil dobrega obnašanja in s programi, ki spodbujajo okoljsko zavest, odličnost, varnost in vzgojo mladih, - rastjo trajnostno sprejemljivega gorskega turizma, ob poštenem upoštevanju vseh stroškov za storitve in turistično infrastrukturo, ob načrtovanih posegih v gorski prostor, - gospodarskimi in finančnimi koristmi na krajevni ravni, s spodbujanjem sodelovanja, na primer pri izobraževanju gorskega prebivalstva in izgradnji razvojno sprejemljive turistične infrastrukture, - upoštevanjem, da lastnik zemljišča ni odgovoren za nesreče ali škode, ki se tam zgodijo ob naravnih procesih in nesrečah, - potrebnim premislekom, da bi prilagodili javno politiko dostopa do zemljišč, naravovarstvena prizadevanja, davčno politiko, oprostitve davkov in nadomestila, kjer se to nanaša na gore, tako da bi bilo to pravično in koristno za družbo. Mednarodna zveza planinskih organizacij si bo prizadevala uresničiti te predloge z resničnim sodelovanjem. P. D. Rod skalnih taborov Domžale Športne igre za GG-je Pred kratkim, se je v Domžalah odvijalo taborniško srečanje Obljubljanskega območja, katerega rdeča nit so bile pomladanske olimpijske igre 2002. Srečanje seje odvijalo pred OŠ Domžale, kjer se je 40 otrok, razdeljenih v 8 ekip iz petih različnih rodov, pomerilo v športnem peteroboju. Takoj po zboru ob 9.00-ih je vsaka ekipa izžrebala državo, ki jo je zastopala skozi celotne igre. Prvi del dneva je bil namenjen risanju državnih simbolov (zastav in grbov), pisanju himne in zbiranju podatkov o lastnostih izbrane države. Države so bile namenoma izbrane tako, da so imeli tekmovalci kar nekaj dela, da so se spoznali z njimi (Marshallovi otoki, Sejšeli, Surinam, Gambija...). Po dobrih dveh urah kreativnega ustvarjanja je sledila predstavitev posameznih ekip in vsi skupaj smo prišli do zaključka, da so državne himne lahko zelo zanimive (še in še ta otok naj zapelje me...). Okoli 12.00-ih je druženje postalo bolj tekmovalne narave, saj se je pričel pravi boj v vseh petih disciplinah, ki so bile naslednje: štafeta 4 x 200 m, štafeta na skirojih, armafleksanje, poligon preživetja in med dvema ognjema. Za fair igro in odnose med skupinami so skrbeli vestni vodniki našega rodu, ki so se trudili po najboljših močeh, da ne bi prihajalo do državnih zamer. Po mojem mnenju jim je uspelo, saj ni prišlo do nobene vojne napovedi ali kakšnih drugih incidentov. Samo srečanje seje zaključilo okoli 15.00-ih s slovesno podelitvijo priznanj vsem državam, ki so stopile na zmagovalni oder. Prvo mesto je osvojila ekipa iz Rodu moravske doline iz Moravč, ki je predstavljala Gambijo, drugo ekipa iz Rodu skalnih taborov Domžale, ki je predstavljala Sejšele, tretje pa ekipa iz Rodu bistriških gamsov iz Kamnika, ki je predstavljala Uzbekistan. Po podelitvi priznanj smo se vsi nasmejani, razigrani in lepo "posončeni" odpravili domov, barvat velikonočna jajca. Za RST Iz športnih iger E.Z. In T.M. Izlet na Bohorin po poti štirih slapov Konec marca smo se najmlajši domžalski taborniki, Medvedki in Čebelice, odpravili na še en izlet v okviru celoletne taborniške akcije Izletnik. Tokrat nas je pot vodila v manj znane kraje. Avtobus nas je odpeljal proti Dolenjskem mimo Trebnjega, skozi Krško in v Senovo, od koder je zavil proti južnim pobočjem Bohorja in nam po strmem vzpenjanju in nekaj ovinkih ustavil v vasi Jablance. Od tam smo nadaljevali peš. Že po uri in pol zmerne hoje in nekaj počitkih smo pred seboj zagledali planinsko kočo na Bohorju. Tam smo se za silo okrepčali, ožigosali knjižice Izletnik, se za kratek čas nastavili toplemu pomladanskemu soncu, nato pa pohiteli navzdol. Namenjeni smo bili namreč še k slapu Bojanca. Pot navzdol je bila veliko hitrejša, predvsem pa lažja. Preden smo se zavedli, smo bili že pri avtobusu in kar brez počitka smo se podali naprej po poti štirih slapov. Kmalu smo prišli do potoka Blanščica, ki nam je kar naprej Zimovanje domžalskih skavtov V četrtek, 21.2.2002, seje naša ČAR (četa Adam Ravbar) - pravzaprav bolj dobra polovica čete - odločila, da odide za štiri dni na zimovanje. Ker se skavt znajde, tudi v tem naprednem svetu, smo se večino poti prepeljali z vlakom, kasneje pa smo se, seveda, naprej odpravili peš... do Preserij pod Krimom. Tam smo se namestili v župnjšču in se takoj lotili dela. Popraviti in dopolniti smo morali ki je očitno imelo preveč energije, pravi InikČAR, ki smo ga več ali zbudilo in na dvorišču naj bi podpisali manj upoštevali v preteklem letu. Po pravilnik z odtisi v vosku... tej naporni nalogi (dokaj težko je samemu sebi postavljati omejitve), Toda po najnovejših podatkih vodstva smo sklicali parlament, določili ogenj v vetru ne gori in ojoj, treba je prostovoljca - predsednika, ter bilo prestaviti in mi gremo spat, odločali o tem, ali bi bilo treba EMO ampak ne... tako hitro se pa ne bomo razveljaviti in ali bi prosili župnika, da izmuznili (saj smo skavti), treba nam v "toplih" sobah čez noč ne bi ugasnil jc bilo spoznati še skrito osebo, ki seje gretja. Potem smo se odpravili spat, skrivala na hribu in nas s svetilko vsaj za nekaj časa, ko nas je vodstvo, poskušala ustaviti... Naša četa sc je izkazala za same "intelektualce", kajti kmalu smo ugotovili, daje skrita oseba Baden Powell (ustanovitelj skavtov) in tako smo se preselili v leto 1913..., no in potem smo šli pa res spat, ampak ne za vedno (še dobro da ne). Zjutraj smo se zbudili in ugotavljali, da nas je zeblo, potem pa smo šli ven in se "veselo" ogreli pri telovadbi... Čez dan smo se, razdeljeni v vode ali pol voda + pol voda, sprehajali po okolici in poizvedovali, kaj je tam zanimivega... kasneje smo se pa pogovarjali, kdo seje pogovarjal s katero babico, koliko sladkarij je kdo pojedel... Toda to je bil poseben dan. Po tem, ko smo Bi-Pi-ju in njegovi ženi predstavili njegovo življenje (vključno s smrtjo), smo praznovali dvojni rojstni dan, saj sta ga praznovala Bi-Pi in njegova žena - na ta dan, 22. februarja, skavti po celem svetu praznujemo dan spomina. To noč pa smo lahko spali in naslednji dan smo se po rutini (telovadba, zajtrk...) odpravili na Krim, po ugotovitvah kar zelo visok hrib, če se do vrha ne pripelješ z avtom. Zvečer smo zabavni večer pripravili izvidniki in vodnice. Naslednji danje bila nedelja, jutro je bilo dobro za vse, ki niso slišali zvonjenja čez dvorišča oddaljene cerkve. Po običajnih postopkih smo se začeli pripravljati na mašo, ki je bila ob 10.00. Po maši smo se lotili dela in česa drugega, kot pospravljanja... in pospravljali so srečno (?), do konca svojih dni... (dokler niso odšli domov ob 14.00). Potrpežljiva puma prečkal pot. Le redko smo se lahko poslužili brvi, potoček smo največkrat prečkali po kamnih, ki so bili razmetani po strugi, po drevesni veji, ki je bila položena čezenj, ali pa smo ga kar pogumno preskočili. Ob poti nas je presenetil tudi Lačni studenec. Pravijo, da že požirek vode iz njega povzroči hudo lakoto in kruljenje v želodcu. Ker smo že malicali, nismo hoteli tvegali takih muk in smo raje nadaljevali našo pot. Po eni uri hoje smo se približali slapu. Nad njim je bila skala in z malo domišljije smo v njej prepoznali žalostni obraz ajdovske deklice. Legenda pravi, daje ajdovska deklica nekega dne zamaknjeno hodila po čudovitih jasah in senožetih Bohorja. Zaradi neprevidnosti je ob robu jase izgubila iglo. Koje povedala mami, kaj se ji je zgodilo, jo je ta kaznovala: vsako jutro je morala očistiti peči, umiti pa se ni smela. Ker je deklica želela biti lepa in čista, se je skrivaj odpravila k slapu Bojanca, da bi se umila. Tam pa jo je zalotila mati in jo za kazen pahnila v brezno. V skali je ostal njen obraz. Vsem je bilo hudo za ubogo deklico, predvsem pa smo si želeli slap ogledati od blizu in nadaljevati pot do naslednjega. Na žalost je bila ura že pozna, pot pa prezahtevna, zato smo se vrnili k avtobusu, ki nas je odpeljal domov. Med potjo smo se ustavili še na Otočcu, nato pa pohiteli proti Domžalam, kjer so nas že nestrpno pričakovali očki in mamice. Tanja Clrkvenčlč Zimovanje čete homške mularije 2002 Skavtom iz Homca je za zimske počitnice zmanjkalo snega. Zato smo ga šli iskat drugam. Našli smo ga blizu Belih Vod, bolj natančnona Sv. Križu, kjer smo ga uživali tri dni in pol. Obenem pa sestavljali geslo Malega princa: "Kdor hoče videti, mora gledati s srcem." Na žalost cela pot ni bila dobro prevozna, tako smo imeli že na začetku odličen izziv, in sicer ta, da smo prišli s polno opremo na kar mogočen hrib. (Še dobro, da imamo Homški hrib, ki nam ob vseh srečanjih, ki jih imamo vsak teden, vedno doda nekaj kondicije). Nadaljnje tri dni in pol smo izkoristili zelo različno. Imeli smo orientacijo, pot preživetja, razne delavnice, se učili izdelovanja ptičjih hišic, naredili smo čudovite pisanice, prepevali, razgibavali naše smejalne mišice, pa tudi ostale mišice, se sankali, se šli skavtske igre... Posebej nam bo v spominu ostala orientacija, verjetno zaradi tega, ker smo se vse skupine izgubile. No, nismo se izgubile, le pravo pot smo zgrešile. Čez dan smo bili na svežem zraku, večere pa smo preživljali v naši topli hišici, ki je zimovanju dala poseben čar. Zato, da smo jedli, so skrbeli posebni kuharji (sami fantje!), ki so nam kuhali, včasih dobro, včasih pa še boljše. V nedeljo popoldne se je naš čas skupnega druženja končal. Po nas je prišel g. Silvester z avtobusom, ki nas je odpeljal domov. Hvala vsej Homški četi, popotnikom na služenju, staršem, še posebej pa voditeljem za enkratno preživeto zimovanje. Urška, Prlkupnozmedena kobra. stran Kegljanje v Domžalah Končno so se domžalsko-kamniški kegljači rešili zadnjega mesta v 1. A kegljaški ligi: Pred 15. krogom v 1. A kegljaški ligi kaže na to, da se bodo domžalsko-kamniški kegljači le rešili izpada v 1. B ligo, saj so sedaj na devetem mestu le z dvema točkama zaostanka za 7. mestom. V dosedanjih 14. krogih so namreč zbrali že tri zmage, vse v drugem delu tekmovanja, in 11 porazov, a za sedmim mestom zaostajajo za že prej omenjenima dvema točkama. Sedaj jih čakajo tekme z neposrednimi konkurenti, kjer naj bi odšli kot zmagovalci, a prvenstvo je izredno nepredvidljivo, kar lahko privede tudi do izpada. V dosedanjih 14 krogih so dobili 32 iger, izgubili pa so jih 80. Najboljši v povprečju pri domžalsko kamniški ekipi je Stare, ki je na 31. mestu najboljših kegljačev v tem prvenstvu 1. A lige, na 50. mestu je Tome, na 58. mestu Prosen, na 60. in 61. mestu pa sta Flerin in Potočnik. V tretji ligi pa je druga ekipa prav tako na devetem mestu, in sicer so le tri točke za šestim mestom. V 14-ih krogih so zbrali pet zmag in devet porazov ter zmagali v 49-ih igrah, izgubili pa so jih 63. V prvi ljubljanski ligi pa so po uspešnem začetku prvenstva igralci tretje ekipe domžalsko-kamniškega kluba padli na deveto mesto. Zbrali so štiri zmage in osem porazov, dobili so 31 iger, izgubili pa so jih 65. Na izbirnih tekmah kadetov jc bil njihov član Matej Turk na končnem 20. mestu, a ni nastopil na vseh izbirnih tekmah, ki bi ga lahko povedle po lestvici nekoliko višje. Upajmo le, da bomo v prihodnji številki Slamnika poročali o obstanku obeh ekip v 1. A ligi kot tudi v tretji ligi ter seveda uspešnih igrah podmladka kamniško-domžalskega kluba. URBAN ŽNIDARSIč Sankukai karate klub Domžale Prvo četrtletje je za nami Čas kar prehitro teče in za nami so že prvi trije aktivni meseci v letu 2002, zato izkoriščamo ta čas, da vam povemo nekaj o veščini, ki jo treniramo. Veščina v karateju je to, kar karate dela več kot pretep. V njem najdemo tudi učenje za življenje in ne le načine, kako se ubraniti prd napadalcem. Obvladati veščino, pomeni več, kot je samo želja po zmago vanju. V sankukai karateju podpiramo borbo kot način učenja, vendar vključuje tudi prvine joge in zagovarja princip nenasilja - ahimso. Borba v karateju pomeni predvsem borbo s samim seboj: s svojimi negativnimi lastnostmi, s svojimi omejitvami (pohlepom, strahom, sovraštvom). Biti borec, pomeni, da se soočaš sam s seboj, takšnim, kakršen si. To je človek, ki prizna in premaguje svoje napake ter s tem, ko spoznava sam sebe, poskuša razumeti tudi drage in tolerira tudi njihove napake. Poštenje je glavno vodilo treninga; Šele, ko si ne lažemo, lahko treniramo v pravi smeri. Če hočemo v življenju karkoli spremeniti, moram spremeniti sami sebe in tako vplivamo na okolico. Čez dvajset let bo kimono raztrgan in telo šibko, ostalo bo le to, kar smo se naučili kot osebnost. Vendar se lahko učimo celo življenje in toliko časa lahko ostanemo mojstri. Zaključimo z napovednikom. Naše najmlajše čaka v nedeljo, 14. aprila, v Ivančni Gorici, prva letošnja tekma za osnovnošolske dečke v borbah in deklice v katah. Pomerili se bodo s konkurenco širom Slovenije. Po novembrskem državnem prvenstvu v Kamniku je to za njih prva tekma in z vso vnemo so trenirali, da bi svoje najboljše rezultate obdržali ali še izboljšali. Želimo jim, da bi dosegli čimboljšo uvrstitev. V naslednji številki vam bomo posredovali, ali so bile njihove želje in pričakovanja utemeljeni. Športni pozdrav! med Izvajanjem kate Seienchin. Vabilo V petek, 26.4., ob 19.30 bo prva tekma mednarodnega turnirja -Dom žale: Pula. V soboto, 27.4., ob 9.30 - druga tekma ob 12.00 - finalna tekma in razglasitev rezultatov Na turnirju bomo v soboto priredili tudi tekmovanje v metanju trojk in prostih metov, zato menimo, da bo program dovolj pester inzanimlv za gledalce. Vabimo vse ljubitelje košarke, da si turnir ogledajo v čim večjem številu. Ženski košarkarski klub Domžale Društvo upokojencev Domžale Obveščamo občane, še posebno člane društva upokojencev, da bo proslava ob 55. obletnici DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOMŽALE 10.5.2002, ob 18. uri v prostorih OSNOVNE ŠOLE DOMŽALE, na Bistriški ulici v Domžalah. Vljudno vabljeni! Odbor DU Domžale Moto društvo Depala vas Motociklist Igor Jerman' juriša' na naslov svetovnega prvaka Moto društvo Depala vas, ki združuje blizu 130 članov, se s športno dejavnostjo ukvarja že od leta 1996 inje s tekmovalcem Igorjem Jermanom doseglo vrhunske rezultate v hitrostnem motociklizmu ne le na območju države, temveč tudi v svetovnem okviru^ Motociklist Igor Jerman v zadnjih letih namreč nastopa izključno na tekmah, ki štejejo za svetovno prvenstvo in je bil najuspešnejši prav v letu 2001, ko se je redno uvrščal med prvih šest tekmovalcev in v končnem seštevku dosegel četrto mesto na tekmah hitrostnega motociklizma za svetovno prvenstvo v kategoriji Endurance. Igor Jerman, roj. v letu 1975, nastopa od 14. leta in je dosegel pravzaprav skoraj vse, kar lahko tekmovalec doseže, manjka mu pravzaprav le naslov svetovnega prvaka. Tako je že v letih 1989 in 1990, v nekdanji Jugoslaviji, osvojil naslov državnega prvaka, nato pa je bil dvakrat drugi v državi v kategoriji 125 cem in nato v isti kategoriji dosegel naslov državnega prvaka v letu 1994. Leto kasneje je bil državni prvak v kategoriji 250 cem, isto leto pa je dosegel tudi drugo mesto na evropskem prvenstvu v Bragi na Portugalskem. 1996. leta seje prvič pomeril v kategoriji superbike in v okviru svetovnega prvenstva dosegel 43. mesto. Rezultat je v naslednjih dveh letih bistveno izboljšal, saj je bil dvakrat 15. še posebej vesel pa je bil prvega mesta na tekmi 24 ur LaMansa v letu 1998. Leto kasneje je bil v okviru svetovnega prvenstva štirinajsti, v LeMansu pa je zasedel drugo mesto. Leto 2000 mu je prineslo drugo mesto na tekmi Magny Cours-Bold - or, največji uspeh, kot že zapisano, pa je dosegel v letu 2001, koje ekipa Endurans, katere član je, zasedla četrto mesto v skupnem seštevku svetovnega prvenstva. V letu 2002 bo vozil za kitajsko ekipo Zongshen, za katero vozi tudi znani francoski tekmovalec Bruno Bonhuil, in bo nosil številko 9, enako pa je tudi število tekem v sezoni. Vozil bo motorno kolo Suzuki GSX - R 1000, in potihoma pričakuje, da bo njegova ekipa letos osvojila svetovno prvenstvo. Dobri pripravi na letošnjo sezono je podredil vse. Trenira na Grobniku, redno obiskuje fitnes center in teče, zelo zasedena je tudi domača telovadnica, kjer nabira kondicijo, ki je za dobrega hitrostnega motociklista zelo pomembna. Jeklenega konjička mu pripravlja tovarniška ekipa, sam pa mora poskrbeti, da začetek tekmovanja pričaka zdrav, dobro pripravljen, poln moči, saj nastopa v kategoriji endurance, kar lahko prevedemo kot vztrajnost in te Igorju zanesljivo ne manjka. V državnem prvenstvu te kategorije ni, so pa druge, v katerih Igor ne nastopa, nastopa pa mlajši brat Marko, ki že dve leti vozi v okviru državnega prvenstva motorno kolo Honda RS 125ccm, v letu 2002 pa bo prestopil v višji razred - vozil bo motorno kolo Honda 250 cem in tekmoval na državnih tekmovanjih, preizkusil pa se bo tudi na tekmah Alpe Adria in tudi na evropskem prvenstvu. Igor Jerman Zapišimo še, da bosta oba brata motociklista na prvih tekmah nastopila že 28. aprila: Igor na 200 milj Imole, Marko pa na Madžarskem, kjer bo tekma za državno prvenstvo Slovenije in Alpe Adria. Vso srečo, brata Igor In Marko Jerman, na vseh tekmovanjih v letu 20021 Atletski klub VELE Domžale Jernej Kastelec absolutni zmagovalec Klub gorskih tekačev Papež, v katerem se združujejo ljubitelji gora, teka in hoje v hribe, ter vsi tisti, ki hočejo zdravo naravo, šport in zdravje, je pred kratkim pripravil Tek na Sveti Primož, katerega so se udeležili tudi člani in članice Atletskega kluba Domžale. Na štiri kilometrski progi je bil v absolutni konkurenci najboljši Jernej Kastelec, ki jc prvi premagal okoli štiri kilometre dolgo progo. Med najboljše sta se uvrstila tudi Peter Kastelic ter Suzana Maldenovič - vsak v svoji kategoriji. Jerneju iskrene čestitke! Radio klub Domžale V radioklubu Domžale so se s prvimi toplimi dnevi začele priprave na prvo spomladansko tekmovanje. Prva tekma je bila že 13. aprila, mi pa se pospešeno pripravljamo na vse ostale. Zbiramo se na treningih vsako soboto na gozdnih področjih v okolici Domžal. Treningov se udeležujejo tekmovalci vseh starosti, še posebej pa smo veseli najmlajših, ki jih z veseljem poučimo iskanja oddajnikov. Da bi ohranili to športno-tehnično disciplino, se trudimo privabiti nove tekmovalce, zato že od začetka šolskega leta poteka ARG krožek na OŠ Rodica. Ob sredah imamo poseben trening, ki je namenjen najmlajšim in vsem drugim začetnikom. Pri iskanju oddajnikov, sta pomembni tako telesna kot tehnična pripravljenost, zato smo v ta namen razvili in izdelali nov tip UKV sprejemnika, s katerim se lažje in hitreje odkrije oddajnik. Vse, ki bi vas ta nenavadna disciplina zanimala, vabimo, da se nam pridružite na naših treningih. Informacije o zbirnem mestu lahko dobite na spletni strani radiokluba Domžale http://lea.hamradio.si/ ~s50c/arg/ ali pa na elektronskem naslovu S57CT@HamRadio.si. Karate društvo Atom V nedeljo, dne 24.03.2002, je bilo v Rušah finale državnega prvenstva Shotokan Karate Do Internacional Zveze Slovenije. Že v kvalifikacijskem delu prvih štirih tekem so bili člani in članice Karate društva Atom Domžale zelo uspešni in tako je bilo tudi v finalnem delu. V finalu so lahko nastopali le tisti, ki so se uvrstili med prvih osem v kvalifikacijskem delu. Velika škoda bi bila ne objaviti pravzaprav izrednega dosežka mladih športnikov. Za karate društvo Atom so tekmovali in dosegli naslednje rezultate: Kate posamezno Malčki 1. mesto Blejc Nejc 3. mesto Simon Planko Mlajši dečki (8-6 kyu) 3. mesto Bekim Aliu Mlstjši dečki (5-1 kyu) 1. mesto Timotej Kokalj 3. mesto Tadej Bodlaj Mlajše deklice (8-5 kyu) 1. mesto Grad Špela 7. mesto Lorina Smolnikar Starejši dečki (8-6 kvu) 3. mesto Edin Behič 7. mesto Rok Topolovec Starejše deklice (8-1 kyu) 2. mesto Sonja Cerar 6. mesto Lorina Smolnikar Mladinke (3 kvu -1 ■ DAN) 2. mesto Tamara Kokalj Vabilo Vse ljubitelje kotalkanja obveščamo, da bo v petek, 3. maja 2002 in soboto 4. maja 2002 naš klub SOKOL v sodelovanju s ŠD Piran priredil tekmovanje v umetnostnem kotalkanju za POKAL SLOVENIJE za vse kategorije in za vse slovenske klube. Tekmovanje bo potekalo v šotoru RCU 11 rbani ja v Lukovici in velja kot izbirno za nadaljnje reprezentančne nastope in hkrati kot prvo tekmovanje za POKAL SLOVENIJE. 3. mesto Tjaša Gavez 6. mesto Sonja Cerar Mladinci (8-4 kyu) 4. mesto Elvis Aliu Moški (8-4 kyu) 1. mesto Planko Miha Moški (3 kyu - DAN)6. mesto Boris Grad 8. mesto Homar Jernej Veterani (nad 35 let) 1. mesto Lovrenc Kokalj Kate ekipno Malčki 1. mesto (Blejc Nejc, Simon Planko, Spela Grad) Mlajši dečki 1. mesto (Tadej Bodlaj, Timotej Kokalj, Špela Grad, Rok Topolovec) Mlajše deklice 1. mesto (Špela Grad, Lorina Smolnikar, Tadej Bodlaj) Starejše deklice 2. mesto (Lorina Smolnikar, Sonja Cerar, Edin Behič) Mladinke 2. mesto (Tamara Kokalj, Sonja Cerar, Tjaša Gavez, Elvis Aliu) Moški2. mesto (Boris Grad, Jernej Homar, Miha Gavez, Planko Miha) Kumite (borbe) kategorijsko Mladinke - 55 kg 1. mesto Tamara Kokalj Mladinke + 55 kg 2. mesto Tjaša Gavez 3. mesto Sonja Cerar moški - 75 kg 6. mesto Miha Gavez 7. mesto Blaž Ravnikar moški + 75 kg 3. mesto Homar Jernej Kumite (borbe) absolutno Mladinci 1. mesto Elvis Aliu Moški (8-4 kvu) 2. mesto Planko Miha Skupno v katah in kumiteju so se čani Atoma uvrstili na drago mesto, saj so prvo zgrešili le za nekaj točk. B. B. Sola košarke za mlajše deklice i udi letošnji' leto je Ženski košarkarski klub iz Domžal organiziral šolo košarke za mlajše deklice, rojene 1.89 in mlajše. V telovadnici OŠ Domžale dvakrat tedensko- ob torkih in petkih-zbere lepo število mlajših deklic-do 25, ki se učijo osnovnih prvin košarke pod budnim očesom naših dveh trenerk- Tine in Špele. Te mlade deklice predstavljajo bazo za pionirsko ekipo, saj bodo najuspešnejše že v drugem delu sezone (v septembru) počasi začele prehajati v višjo selekcijo. Letošnjo sezono pa jc tudi Košarkarska zveza Slovenije sklenila, da omogoči tem mladim igralkam dokazovanje na višji ravni, saj bo že v letošnjem oktobru organizirala državno prvenstvo za deklice, roj. 1.90 in mlajše- po vzoru Pionirskega festivala. Letošnje leto seje v občinsko šolsko tekmovanje prijavilo zelo malo ekip v tej starostni kategoriji, zato smo v sodelovanju s Športno zvezo Domžale omogočili, da ta nova ekipa igra tekme v okviru šolskega tekmovanja. Deklice so navdušene, saj tekmovanje pri mlajših kategorijah spodbuja in povečuje veselje do igranja, ne smemo pa tudi pozabiti, da s svojim zgledom in športno naravnanostjo dajemo vzgled in primer za obnašanje in celovitost osebnega razvoja. Šola je še vedno odprta za vse mlade deklice, ki jih veseli igra z žogo in druženje z vrstnicami iz celotne regije, ki jo je pokrivala bivša občina Domžale. Za ŽKK Domžale: Karlo Soper Pionirke ZKK so začele tekmovati Pionirke našega ženskega kluba so s 30.3.2002 začele s tekmami v novi sezoni pionirske državne lige. Letos je v tekmovanje za naslov državnega prvaka prijavljenih 24 ekip,ki so razdeljene po regijskem ključu na vzhod in zahod. V prvem delu je pomembno doseči čimboljši rezultat, zato da pri uvrstitvi v naslednji krog tekmovanja pridemo v višjo skupino-po zahtevnosti in znanju računamo, da so naše pionirke letos pripravljene na boljši rezultat kot zadnjih nekaj let. Zadovoljili bomo z vsako uvrstitvijo, ki bo boljša od 8. mesta v Sloveniji, upamo pa na malo višjo uvrstitev. S prvo tekmo na gostovanju v Celju moramo biti zadovoljni, saj smo jo dobili dovolj prepričljivo (76:43), kajti to je bila le prva prvenstvena tekma v tej zasedbi. Zaradi višine in telesne moči naših igralk ni bil rezultat v nobenem trenutku vprašljiv, tako daje vseh dvanajst igralk imelo priložnost pokazati svoje znanje in sposobnost. Na drugi tekmi, 07.04.2002 v Domžalah, ko je v goste prišla ekipa iz Trbovelj pa je domača ekipa zabeležila že drugo zmago, ki je bila težko priborjena, saj imamo s tem nasprotnikom do sedaj slabo medsebojno bilanco. Kljub vodstvu v velikem delu tekme, največ tudi za 16 točk, smo na koncu trepetali za zmago, ko so nas igralke iz Trbovelj v zadnjih minutah skoraj ujele in se na koncu približale na samo 2 točki -72:70, za kaj več pa jim je k sreči zmanjkalo časa. Tako se je tekma končala s tem rezultatom. Igralsko ni izstopala nobena igralka, s koši pa so nas v obeh tekmah najbolj razveselile: Osterman 38, Verbole 27 in Kosmač 21 točk. Na domači tekmi smo pričakovali večji obisk staršev in prijateljev košarke, zato vas ponovno obveščamo in vabimo na naslednjo tekmo, ki bo 12.5. 2002 ob 10.00 uri v telovadnici OŠ V.Perka. Karlo Soper Domžalska košarkarja v tujini Boris Gorenc nadaljuje uspešne igre v italijanskem prvenstvu, pokalnem tekmovanju ter v evropskem pokalu -Pokalu Saporta, na Portugalskem prvenstvu pa še vedno igra za svoj klub Rado Trifunovič: Zelo uspešen je v italijanskem prvenstvu domžalski košarkar Boris Gorenc, ki je s svojim klubom osvojil drugo mesto v pokalnem italijanskem prvenstvu, in sicer v finalu njegov klub nesrečno izgubil s kasnejšim zmagovalcem Kinderjem. Poleg tega je Boris postal MVP - najboljši igralec - italijanskega prvenstva, saj je v skoraj vseh elementih košarkarske igre povsem v vrhu razpredelnic - tako po učinkovitosti, kot tudi pri asistencah -podajah ter pridobljenih Žogah, na tekmo pa tudi nekajkrat skoči ter izgubi malo žog - najboljši pa je pri storjenih osebniii napakah nad igralcem, saj ga kar 8 krat na tekmo njegovi nasprotniki ustavijo z osebno napako. Prav tako se je v nadaljno tekmovanje v evropskem pokalu - pokalu Saporta, saj je bil s svojo ekipo prvi v skupini in seje z zmago v osmini finala proti Štrasbourgu v dveh tekmah uvrstil v četitifinale, kjer bo ekipa Siene v dveh tekmah poizkušala premagati ekipo Uniksa - Kazan -premagala je tudi grško ekipo Iraklis. V italijanskem prvenstvu pa je njegova ekipa Siene na 4. mestu, takoj za evropskimi velikani, kot so Skiper, Benetton in Kinder, zbrali pa so 17 zmag in 7 porazov. Rado Trifunovič, po nekajdnevnem premoru v Sloveniji in poškodbi, ki jo je "staknil" pred tremi meseci, ni tako uspešen kot Boris v italijanskem prvenstvu, saj je njegova ekipa na dnu razpredelnice portugalskega prvenstva. Z ekipo Lerie, ki je že kar dvakrat zamenjala trenerja, še naprej niza poraze, vendar pa Rado ni glavni razlog za poraze, saj so nekateri njegovi soigralci v klubu sila povprečni, kar pa se prenese tudi na Rada, ki se bori, njegovi statistični podatki pa so skromni predvsem pri izgubljenih žogah in metu iz igre, vsi ostali podatki pa so povprečni - tako skoki, kot tudi asistence in pridobljene žoge in povprečje točk doseženih na tekmo. URBAN ŽNIDARSIČ ■ - i4h Najboljši plesni pari v kategoriji članov Priznanja Je skupaj z dr. Meto Zagore, predsednico Plesne zveze Slovenije, podeljeval podžupan Občine Domžale, mag. MIlan Plrman, pri podelitvi pa Je sodelovala tudi Saša Emlnič, predsednica Plesnega kluba In plesne sole Miki. Državno prvenstvo v latinskoameriških plesih V ritmu sambe, ča-ca-ca, rumbe, paso dobla in džaifa Plesni klub MIKI je v soboto, 3032002 v domžalski Hali komunalnega centra gostil najboljše slovenske plesalce in plesalke latinskoameriških plesov. V petih plesih se je pomerilo 112 parov iz 20 slovenskih klubov, od teh si jih je šest priplesalo naslov državnega prvaka. Praznično obarvana plesna prireditev je v Halo komunalnega centra privabila veliko ljubiteljev plesa in radovednežev, ki so se odločili, da jim poleg sonca soboto polepša tudi ogled držvnega prvenstva z najboljšimi slovenskimi plesalci latinskoameriških plesov. In res je bilo veliko videti; plesalke so se v kratkih in oprijetih plesnih oblekah spretno vrtele okoli svojih plesalcev, ki so jih v hitrih in zapeljivih ritmih spremljali od enega do drugega konca plesišča. Na oblekah plesalcev in plesalk ni manjkalo bleščic in živih barv, ki so gledalcem omogočali spremljati svoje favorite, zanimivo je bilo spremljati obrazno mimiko, ki je predvsem pri najmlajših izdajala manjše napake. Občinstvo je navdušeno spremljalo izkušene in popolnoma uskljene članske nastope in spodbujalo mlajše pare, ki na to pot še stopajo. Figure in obrati ter poskoki so bili nagrajeni z aplavzi, da pa bi bilo vse še bolj pestro, je publika izžvigala eno izmed odločitev sedmih sodnikov zaradi nestrinjanja o razvrstitvi tekmovalnih parov. Po finalnih nastopih so bili znani vsi najboljši plesalci latinskoameriških plesov; med člani sta si naslov prvič priplesala Janja Lesar in Matej Krajcer iz Urške, ki sta gledalce najbolj navdušila in imela precejšnjo prednost pred drugouvrščenim parom Štrukelj Bagatelj. Med starejšimi mladinci sta plesala najbolje Lena in Matic Pavlinič, prav tako iz Urške, med mladinci sta bila najbolj preprečljiva Špela Blatnika in Nal Vute iz Plesnega kluba Fredi. Za naslov so se pomerili tudi mlajši plesalci, in sicer sta med pionirji zmagala Dagmar Štrukelj in Tine Pavšič iz novogoriške Urške, zmagovalni par najmlajših pa sta sestavljala Špela Sinič in Matic Fras iz Plesnega kluba Pingi. Kljub temu, da med zmagovalci ni članov Plesnega kluba MIKI, smo imeli na prvenstvu tudi Domžalčani svoje adute. Med starejšimi mladinci so uspešno nstopili: Čuček Anže in Jurenec Eva, Hrovat Andrej in Jurenec Ana, Komlanc Alen in Carnar Kaja ter Lavrenčič Mirt in Jančar Maja, Med mladinci so plesali Jerič Rok in Rožič Ines, Lavrenčič Aljaž in Smrkolj, Julija, Omovšek Rok in Maja Romih, Jaka in Nina Dremelj ter Stoschitzky Jan in Borštnar Erika. Med mladinci sta nastopila par Jagodic Tine in Bernot Jerneja ter Narat Luka in Vesel Jasmina, med pionirji pa sta barve MIKI-ja branila Lazar Matej in Obreza Urška. Vsem nastopajočim čestitke!!! B. B. Namizni tenis kot rekreacija Domžalska rekreacijska oblika namiznega tenisa poteka dvakrat tedensko v telovadnici OS Moste. Kljub temu, da je kandidtov za namizni tenis dovolj, P3 v domžalski občini za to vrsto športa nekako nimajo posluha, saj so očitno vsi obremenjeni le z nogometom. A fantje se ne damo motiti in smo se pač organizirali po svoje, tako da se s prijatelji namiznega tenisa srečujemo tudi v Mengšu in merimo svoje sposobnosti. Rekreativci smo si med seboj organizirali tudi tekmovanje, ki ga sestavljajo štirje turnirji. Tu sodelujemo igralci rekreativnega namiznega tenisa iz Most, Mengša, Kamnika in Domžal. Bližamo se tretjemu turnirju, pred katerim pa je stanje na lestvici tako (glej tabelo). Ob tej priložnosti bi se v imenu rekreacijskega namiznega tenisa rad zahvalil občini Komenda za ves posluh in razumevanje ter v prvi vrsti seveda za njihovo finančno pomoč. Upamo, da bo v naslednjem šolskem jetu na področju namiznega tenisa kakšno sprememba tudi v Domžalah, saj bi tako lahko imeli namiznoteniški klub v svoji občini, seveda pa bi bila dobrodošla finančna podpora s strani Športne zveze Domžale. Več informacij o rekreativnem igranju namiznega tenisa pa lahko dobite na: Zore-soncek*siol.net ali na telefonu 041/421 743. Lojze Zore REGIONALNI TURNIR ŠTIRIH LESTVICA po II. TURNIRJU- (4.3.02); 1. mesto MASELJ BOJAN KOVAČIČ ROMAN 40 Točk 40 Točk 3. mesto ZORE LOJZE 30 Točk 4. mesto STRNIŠNIK FRANC OREHEKJANEZ 20 Točk 20 Točk 6. mesto ĐURIČ ŽEUKO 17 Točk 7. mesto ZOREJANEZ 16 Točk 8. mesto JENC SIMON 15 Točk 9. mesto KRALJ BRANE 9 Točk 10. mesto CERAR RAJ KO 6 Točk 11. mesto ŠKRLEP PAVEL 4 Točke 12. mesto SIKOŠEK EDO BURJA JANKO 3 Točke 3 Točke 13. mesto BOŽIČ MIĆO 2 Točke VELE že tretjič zapored prvi Končala se je 55. ljubljanska šahovska liga - delavska liga 2002, v kateri je tokrat že tretjič zapored slavila ekipa Vele Domžale A. Izkazala se je tudi ekipa Vele Domžale B, ki se je uvrstila na četrto mesto Odločitev o prvem mestu pa je tako rekoč visela v zraku vse do zadnjega kola. Vele A se je namreč srečal z Kliničnim centom 1 in ga premagal visoko 3.5 :0.5. Na dvoboju je imel tudi malce sreče, saj je mojster Krivec v partiji z Grošljevo, zatopljen v pozicijo, preprosto pozabil na svoj čas, tako da mu je padla zastavica na uri v položaju z občutno materialno prednostjo. Sicer pa bi v tistem trenutku prvi ekipi zadostoval za prvo mesto že neodločeni rezultat, saj je pred tem konkurent za prvo mesto Bičevje igral neodločeno s Komendo I. In kako so igrali posamezniki? Na prvi deski je Luka Lenič osvojil pet točk iz osmih partij in prejel srebrno kolajno kot drugi najbolje uvrščeni igralec na prvi deski. Marjan Šemrl je na drugi deski osvojil pet in pol točke iz osmih partij, za svoj dosežek je prejel zlato kolajno za igralce na drugi deski. Petra Grošelj je na tretji deski igrala več kot solidno in zbrala štiri in pol točke iz šestih partij, na svoji deski je tudi osvojila srebrno kolajno. Bojan Osolin je na četrti deski zabeležil stoodstotni izkupiček, torej je vse štiri partije dobil. Marjan Karnar pa na peti deski iz petih partij dosegel tri točke. Seveda pa je bil tudi tokrat poglavje zase Vide Vavpetič, ki kljub temu, da ni ravno rosno mlad, igra vedno z enako močjo. Iz devetih partij je dosegel kar osem in pol točke, s tem dosežkom pa je bil tudi nasploh najboljši udeleženec tekmovanja. Ker je bilo ekipi prijavljen kot šesti, je na šesti deski osvojil zlato kolajno. Za prvo ekipo so igrali še Rebernik, Brunšek in Piber. Druga ekipa, Vele Domžale B, je zasedla četrto mesto, potem ko je zadnje kolo igrala nedoločeno s Komendo 11. Zapravila je vrsto boljših ali celo dobljenih pozicij. Najbolj boleč je bil poraz doma v dvoboju proti Bičevju, ki so ga imeli domačini že dobljenega. Toda je že tako, da ni nič odločeno, dokler se partije ne končajo. Kljub temu pa je četrto mesto v močni zasedbi in tudi ob dejstvu, daje skoraj na začetku lige obolel kapetan ekipe in njen igralski steber Vito Janjič, več kot solidna uvrstitev. In kako so se odrezali posamezniki v ekipi Vele Domžale B? Jože Skok je osvojil pet točk iz osmih partij in seje na prvi deski uvrstil na četrto mesto in za malenkost zgreši bronasto kolajno. Boris Skok je bil na drugi deski odličen inje osvojil sedem točk iz desetih partij. Ob tem je moral dvakrat igrati tudi na prvi deski. Za svoj dosežek je osvojil bronasto kolajno na drugi deski. Vitomir Janjič je na tretji deski zaradi obolelosti odigral le eno partijo, ki jo je remiziral. Franci Koširje na četrti deski osvojil pet in pol točke iz desetih partij, za svojo igro pa je prejel zlato kolajno na četrti deski. Alojz Cerar je na peti deski zbral tri točke iz osmih partij in bil manj uspešen kot denimo v minulem letu, tudi Antonu Jerini ni šlo najbolj od rok, saj je iz sedmih partij zbral tri točke. Končni vrstni red: Vele Domžale A 19,(34) (prvo so meč točke, drugo osvojene točke), BŠD Bičevje 18,(29), Klinični center 116 (27), Vele Domžale B 14 (24), Mentor 14, (23.5), Komenda 113, (25.5), LŠK Upokojenci A 12,(23.5), KPŠRD Karel Jeraj 8,(18.5), Zeleni vlak 8, (15.5), Klinični center II 5, (14), Komenda II4, (16), LŠK Upokojenci B 1,(13.5). Zadnji dve ekipi sla izpadli iz prve lige. Hkrati s prvo delavsko ligo je potekala tudi druga delavska liga - Ljubljanska regija, v kateri je slavila ekipa Črnega grabna 16,(27.5). Sledijo SS BOR A Dob 16,(26.5), Student SOU 12,(25), Višnja gora-Stična 14,(24.5), Telekom 11,(22), Bar REPEK Trzin 9,(18), TE-TO Ljubljana 9,(16), Komenda III 6,(13), Mengeš II 6,(12). Ker so v tej skupini igrali po Švicarskem sistemu, se pri uvrstitvi štejejo osvojene točke (v oklepaju), šele potem pa meč točke. Jože Skok Razmišljanje šahovskega mentorja Dvanajsto leto sem mentor šahovskega kroža na OŠ Venci ju Perka. Veliko učencev je v kabinetu slovenskega jezika premikalo šahovske figure in se pripravljalo na razna tekmovanja. Doseglji smo dobre rezultate. V šolsko zbornico smo nosili pokale iz občinskih in regijskih prvenstev. Končno pa smo 10.3.2002 v Novem mestu postali tudi državni šahovski prvaki v kategoriji dečkov do 15 let. Koje najboljši šahist na naši šoli in državni šahovski prvak v kategoriji dečkov do 14 let, Luka Lenič, prejel v roke zasluženo osvojeni pokal, sem pomislil na vse bivše šahiste naše šole, ki so uživali ob tej plemeniti igri: Mateja Mijatoviča, Kristjana Ažmana, Lucijo Rovtar, Vesno in Petro Brezovšček, Anomarijo Šegino in še na mnoge druge. Največja zasluga za naš uspeh gre gospodu Stanetu Lazniku, ki ga na žalost ni več med nami. Dolgoletni predsednik šahovskega društva Domžale meje znal vedno znova motivirati za delo. Prijavil me je na natečaj za šahovskega sodnika, me pošiljal na šahovske seminarje, prihajal na šolo in me sproti obveščal o aktivnostih mladinskega šaha v naši občini. Vsakega našega uspeha seje razveselil in večkrat v domžalskem Slamniku zapisal, da "delo gospoda Koritnika ni bilo zaman". Vem, da bi bil tega rezultata izjemno vesel. V zmagovalni ekipi so igrali: Luka Lenič, Aleksander Rihtar, Marija Lavrač, Lan Timotej in Bor Lucijan Turek. Lepa hvala njim in njihovim staršem, saj brez njih in njihove požrtvovalnosti teh lepih rezultatov ne bi bilo. Zahvala tudi vodstvu šole, še posebej ge. ravnateljici Ireni Vavpetič, ki rada prisluhne in ustreže našim željam. Mentor šahovskega krožka Jože Koritnik Državni prvaki v šahu učenci In učenke OS Venclja Perka: Luka Lenič, Sašo Rihtar, Bor Turek, Eva Marija Lavrič In Lan Turek. < m * & t STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9. -12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek od 9.-12. ure stran OBJAVE Glasbena šola Domžale objavlja razpis za vpis za šol. leto: 2002/2003 Oddelek Domžale Mala glasbena šola I. • otroci rojeni leta 1997 Mala glasbena šola II. - otroci rojeni leta 19% Pripravnica - otroci rojeni leta 1995 oz. 1. razred OŠ Instrumenti: a) klavir, kitara, flavta - otroci stari 8 - 9 let b) harmonika, violina-otroci stari 8 -10 let c) violončelo, klarinet, saksofon, rog, trobenta, pozavna, druga trobila in tolkala - otroci stari 8 - 11 let d) tuba - otroci stari 10 -12 let e) orgle - za vpis je potrebno predhodno znanje 4 razredov klavirja 0 petje - odrasli, od konca mutacije do 24 let Oddelek Radomlje Instrumenti: klavir, kitara - otroci stari 8 - 9 let violina - otroci stari 8 - 10 let Za ostale instrumente lahko otroci kandidirajo na oddelkih Domžale ali Mengeš. Na oddelku bo potekal pouk 1. razreda nauka o glasbi. Oddelek Dob Instrumenti: klavir - otroci stari 8 - 9 let Za ostale instrumente lahko otroci kandidirajo na oddelku Domžale. Na oddelku bo potekal pouk 1. razredu nauka o glasbi. Za otroke, ki kandidirajo za vpis v malo glasbeno šolo I. in II. ter pripravnico, bomo opravili preizkus, ki bo potekal v soboto, 18. in 25. maja 2002 od 9.-12. ure, v prostorih Glasbene šole Domžale oz. Glasbene šole Mengeš. Otroci, ki kandidirajo za vpis na instrumente in kandidati za petje bodo opravili sprejemni izpit, ki bo potekal v soboto, 18. in 25. maja 2002 od 9.-12. ure, v prostorih Glasbene šole Domžale oz. Glashene šole Mengeš. Rezultati preizkusa in sprejemnih izpisov bodo znani v petek, 31. maja 2002. Informacije lahko dobite v tajništvu Glasbene šole Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale ali na tel. št. 7241-419, vsak dan med 9. in 12. uro. Vabljeni! Center za mlade Domžale v sodelovanju s KNJIŽNICO DOMŽALE vab v torek, 23. aprila ob 18.00 uri na zadnje srečanje v sklopu predavanj "Sola za starše" Predavanje in razgovor z naslovom Naporna leta odraščanja bo vodila prof. Lili Jazbec Srečanje bo v večnamenskem prostoru KNJIŽNICE DOMŽALE Projekt podpirata Občina Domžale in Urad RS za mladino. Karitas * obvešča Pogovori na internetu (anonimno) Pomoč zasvojenim - Skupnost Srečanje Program pomoči zasvojenim in njihovim svojcem. Odgovarja in svetuje psihologinja Mateja Erjavec. pogovori.karitas.si SOS:0801221 Nadomestno civilno služenje Kako do civilnega služenja vojaškega roka? Ugovor vesti, mesta služenja in potek... Za Vas odgovarja Alojzij Štefan, vodja službe za NCS pri Slovenski karitas. pogovori.karitas.si tel. (01) 300 59 60 Pomoč ženskam in materam v stiski V vas raste novo življenje, Vijpa doživljate stisko. Ali ima mogoče v Vaši družini glavno mesto nasilje (Želite prekiniti krog nasilja v vaši družini?) Za Vas odgovarja in svetuje dipl. soc. delavka Andreja Verovšek, Zavod Pelikan-Karitas. pogovori.karitas.si tel. (01) 366 77 21 Materialna pomoč Želite pomagati, potrebujete pomoč in ne veste kam se obrnete? Za vas svetuje in moderira dip. soc. delavka Alenka Baumgartner, Karitas Ljubljana. pogovori.karitas.si tel. (01) 439 2130 KJE NAS NAJDETE? http://www.karitas.si; http://med.over.net OBČINA DOMŽALE URAD ŽUPANJE Ponovni javni razpis za sofinanciranje programov športa v občini Domžale za leto 2002 Urad županje Občine Domžale razpisuje kandidaturo za sofinanciranje programov športa v Domžalah za leto 2002. 1) Občina Domžale bo iz sredstev proračuna sofinancirala naslednje vsebine: • šport v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja, ki ni predmet redne športne vzgoje: - predšolske mladine - osnovnošolske mladine - srednješolske mladine - športne dejavnosti študentov • šport v društvih: - šport mladih - redna splošna vadba - šport mladih - šport za dosežek (selektivni šport) - športno rekreativna dejavnost odraslih - kakovostni šport - vrhunski šport • šport invalidov • šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov • promocijska dejavnost • priznanja športnikom in športnim delavcem • športne prireditve 2) Na razpis za sofinanciranje programov športa lahko kandidirajo: - vsa športna društva, - zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva za posamezna območja oziroma panoge, - zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, - zavodi s področja vzgoje in izobraževanja. 3) Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo nosilci in izvajalci športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo sedež v občini, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti, - da imajo organizirano redno dejavnost, za katero so registrirani najmanj 30 tednov v letu, - da imajo urejeno evidenco o članstvu in o plačani članarini. 4) Kandidati, ki so kandidirali na javni razpis, objavljen v Slamniku št. 14, dne 23.11.2(K)I nc morejo ponovno kandidirati za iste programe. 5) Rok za prijavo je 6. maj 2002 na naslov: Občina Domžale Oddelek za družbene dejavnosti Ljubljanska cesta 69 1230 Domžale Obrazce za prijavo in podrobnejše informacije dobite na Oddelku za družbene dejavnosti, soba št 29, ali na tel. št.: 01/ 7241-305. Ribiška družina ''Bistrica" Domžale Vas vljudno vabi na odprtje saniranih ribnikov na Prevojah, v soboto, 20. aprila 2002 ob 11. uri na Prevojah pri Lukovici Vljudno Vas vabimo, da se udeležite skromne slovesnosti ob odprtju ribnikov in da se skupno z nami poveselite ob predaji tega lepega objekta ribičem, turističnim ribolovcem in vsem ljubiteljem narave. Med 8. in 12. uro bo na ribniku odprto ribiško tekmovanje, ki si ga je vredno ogledati, lahko pa tudi poskusite svoje ribiško srečo. Startnina je 2.000,00 sit, vanjo sta všteta hrana in pijača, prijave ob 7. uri. Dober prijem! Lepo vas pozdravi jamo z ribiškim pozdravom "dober prijem" in nasvidenje na prevojskih ribnikih. Občina Domžale Oddelek za finance in gospodarstvo Javni poziv za dotacije društvom in organizacijam s področja kmetijstva in živali v letu 2002 1. Razpisana sredstva - znesek javnega poziva V proračunu Občine Domžale za leto 2002 so v postavki "Dotacije društvom in organizacijam s področja kmetijstva in živali" za ta namen zagotovljena sredstva v višini 2.000.000 SIT. 2. Predmet javnega poziva: Predmet javnega poziva je sofinanciranje rednih programov organizacij in društev s področja kmetijstva in živali - dotacija ter sofinanciranje posameznih aktivnosti društev. Organizacijam in društvom bodo sredstva dodeljena na podlagi pisnih vlog. Višina sredstev za redno dejavnost se bo določila na podlagi poročila o delu prosilca v preteklem letu (2001) in na podlagi programa dela za leto 2002. Višina sofinanciranja posameznih aktivnosti se določa na podlagi izkazanih stroškov izvedbe posamezne aktivnosti. 3. Pogoji za pridobitev sredstev: Na javni poziv se javijo društva ter organizacije s področja kmetijstva in živali, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - imajo sedež na območju Občine Domžale, - nimajo sedeža na območju Občine Domžale in izkažejo, daje več kot polovica registriranih članov društva iz območja Občine Domžale, - nimajo sedeža na območju Občine Domžale in izkažejo, daje aktivnost društva usmerjena na območje Občine Domžale ali/in je v interesu Občine Domžale. 4. Potrebna dokumentacija: Dmštva in organizacije s področja kmetijstva in živali pošljejo poročilo v letu 2001 in program dela za leto 2002 z navedbo posameznih aktivnosti in stroškov izvedbe posamezne aktivnosti. 5. Obravnavanje vlog: Prispele vloge bo obravnaval Oddelek za finance in gospodarstvo, ki bo odločil v posamezni vlogi, pred odločitvijo pa lahko posamezno vlogo pošlje v pregled strokovni komisiji, ki poda svoje mnenje. Glede na poročilo o delu in program dela dmštva oziroma organizacije bo Oddelek za finance in gospodarstvo s sklepom določil višino sredstev posameznemu društvu oz. organizaciji. Pristojni oddelek ima od posameznega društva oziroma organizacije pravico zahtevati dodatna pojasnila in dodatno dokumentacijo, v kolikor je to potrebno za ugotavljanje upravičenosti in izpolnjevanja pogojev za pridobitev posameznih proračunskih sredstev. Nejasne in nepopolne vloge se ne bodo obravnavale in se bodo s sklepom zavrgle. Društva in organizacije, katerim sredstva ne bodo dodeljena, bodo tem pisno obveščeni v roku 60 dni po izteku pozivnega roka. 6. Način in rok za dostavo vlog: Rok za dostavo vlog je do 18.05.2002. Društva in organizacije lahko vloge oddajo na vložišču Občine Domžale ali pa jih pošljejo priporočeno po pošti, v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označbo "Javni poziv za društva s področja kmetijstva" na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, Domžale. Vloge, ki ne bodo dostavljene na način in v roku iz 6. točke tega poziva, se ne bodo obravnavale in se bodo s sklepom zavrgle. MIC LUKA Domžale, Ljubljanska 34,1230 Domžale Vabi - na ure angleščine - za začetnike, vsako sredo ob 16.00 uri. Poučujemo z različnimi AV sredstvi - likovne urice - vsak četrtek ob 16.00 uri. Za začetek bomo izdelovali origame. Vsak petek in soboto od 17. do 22. ure pa se pridite poveseUt s prijatelji. Igrale lahko namizni nogomet, pikado, razne namizne igrice itd. Lahko pa pridite samo na prijateljske klepete v dobri in zdravi družbi brez cigaret in alkohola. Pokličite nas vsak dan od 14. do 15.30 ure. Tel.: 724 35 77 DELAVNICI STA BREZPLAČNI IN TUDI VSTOPNINE _ V PETKIH IN SOBOTAH NI. _ SRD Konfin - Sv. Trojica vabi na tradicionalno PRVOMAJSKO KRESOVANJE, ki bo v torek, 30. aprila 2002, s pričetkom ob 21.00 uri na vrhu Sv. Trojice Informacije: 017249043 Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja na podlagi 17. člena Pravilnika o delitvi sredstev Občine Domžale, namenjenih za stanovanjska posojila (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 3/01) objavlja razpis stanovanjskih posojil občine Domžale I. NAMENI, ZA KATERE SE DODELJUJEJO STANOVANJSKA POSOjrLA Razpis stanovanjskih posojil je namenjen fizičnim osebam, državljanom Republike Slovenije s stalnim bivališčem na območju Občine Domžale, ki prvič ustrezno rešujejo stanovanjsko vprašanje na območju Občine Domžale z: - nakupom novega ali starejšega stanovanja ali stanovanjske hiše, - gradnjo zasebnega stanovanja ali stanovanjske hiše, - nadomeščanjem sedanjega neprimernega stanovanja z novim, zaradi spremenjenih družinskih razmer ali iz zdravstvenih in socialnih razlogov, - prenovo in revitalizacijo zasebnega stanovanja ali stanovanjske hiše. Do posojila niso upravičeni: - občani, ki kupujejo stanovanje ali stanovanjsko hišo od sorodnikov (matere, očeta, sina, hčere, sestre, brata, starega očeta, stare matere ali bivšega zakonca), - občani, ki že stanujejo v lastnem ustreznem stanovanju oz. so sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja. D. VIŠINA SREDSTEV Skupni razpisani znesek posojil je 78.500.000,00 SIT. III.RAZPISNI POGOJI IN VIŠINA POSOJILA Na razpisu lahko sodelujejo le tisti občani, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - so državljani Republike Slovenije, - imajo stalno bivališče na območju občine Domžale, - z nakupom, gradnjo ali prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše na območju občine Domžale prvič ustrezno rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, - imajo gradbeno dovoljenje, če gre za gradnjo stanovanjske hiše, ki ni dokončana oz. v njej ni zagotovljen bivalni standard, glede na število družinskih članov, - imajo veljavno potrdilo o priglasitvi del, če gre za prenovo ali revitalizacijo stanovanja ali stanovanjske hiše, - so lastniki ali solastniki nepremičnine, za katero prosijo posojilo oz. da predložijo soglasje lastnika, - v primeru, da imajo neustrezno stanovanje in kupujejo drugo ustrezno stanovanje, bodo zaprosili le za razliko v površini med dosedanjim in novim stanovanjem; če pa bodo neustrezno stanovanje odtujili, bodo kupnino v celoti namenili za nakup drugega ustreznega standardnega stanovanja, - so sami ali/in soplačniki kreditno sposobni, Občani so v okviru prenove ali revitalizacije stanovanja ali stanovanjske hiše upravičeni za tista prenovitvena dela, s katerimi se: - poveča koristna stanovanjska površina ali število bivalnih prostorov v okviru stanovanjskih standardov, ki so določeni s pravilnikom, - izboljšajo očitno nefunkcionalna stanovanja ali stanovanjske hiše, ki so manj primerne za bivanje, zgradijo manjkajoče sanitarije ali s katerimi se prenovijo dotrajani gradbeni elementi večjega obsega kot so: ostrešje, dimniki, vse vrste izolacij, instalacije, fasade, stavbno pohištvo, ipd. Za ustrezno standardno stanovanje se šteje stanovanje, ki ima poleg dnevne sobe, kuhinje in sanitarnih prostorov še toliko spalnih prostorov, da zadošča potrebam vseh članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. Šteje se, da zadošča spalnica za dve osebi, kabinet pa za eno osebo. Glede na število družinskih članov, se upoštevajo naslednji normativi: 1 član 44 m2 2 člana 52 m2 3 člani 63 m2 4 člani 74 m2 5 članov 85 m2 6 članov 98 m2 Za vsakega nadaljnjega ožjega družinskega člana se prizna še 10 m2. Posojilo, ki pripada upravičencu, znaša največ 60 % vrednosti primernega stanovanja, upoštevajoč tudi morebitna dosedanja ugodna posojila Stanovanjskega sklada RS in Občine Domžale. Osnova za izračun višine posojila je cena za m2 stanovanjske površine, in sicer: - za nakup stanovanja 210.000,00 SIT/m2, - za individualno gradnjo 148.000,00 SIT/m2, - za prenovo oz. revitalizacijo 88.000,00 SIT/m2. Najnižji znesek odobrenega posojila je 300.000,00 SIT. Doba vračanja posojila je največ 10 let, odvisno od višine osebnega dohodka družine in višine dodeljenega posojila. Obrestna mera je TOM + 2%. Posojilo se vrača v mesečnih anuitetah, ki ne more biti nižja od 10 % poprečne mesečne neto plače v RS v času dodelitve in odplačevanja posojila. Posojilojemalec sklene posojilno pogodbo s pooblaščeno banko, pod pogoji iz tega razpisa. Posojilno pogodbo je dolžan skleniti v 1 mesecu po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi posojila. Posojilo mora izkoristiti najpozneje v šestih mesecih po podpisu pogodbe. Odobreno posojilo se obvezno zavaruje po pogojih pooblaščene banke. IV. KRITERIJI ZA DOLOČITEV PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA Višina dodeljenega posojila bo poleg cene za m2 stanovanjske površine, za posamezne namene porabe posojila in površinskega standarda, odvisna tudi od: - socialnega, premoženjskega in zdravstvenega stanja prosilca in članov njegove družine, - načina reševanja stanovanjskega vprašanja, - višine ugodnih posojil, ki jih je prosilec že dobil od Občine in Stanovanjskega sklada RS, - primernosti in kvalitete dosedanjega stanovanja. Ob upoštevanju gornjih kriterijev imajo prednost naslednje kategorije prosilcev: - mlade družine, - invalidi in družine z invalidnim članom oz. otrokom, motenim v telesnem in duševnem razvoju, OBJAVE - enostarševske družine, - mladi, - družine z večjim številom otrok, - razširjene družine, - družine z manjšim številom zaposlenih, - prosilci z daljšim bivanjem v občini Domžale, - prosilci z daljšo delovno dobo. Za mlado družino se šteje družina z vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni starejši od 35 let. Za enostarševsko družino se šteje družina z enim hraniteljem. Za mlade prosilce se štejejo samske osebe, mlajše od 30 let ali partnerja mlajša od 30 let, ki nimata otrok. Za družino z večjim številom otrok se šteje družina, v kateri so najmanj trije otroci. Razširjena družina je družina, v kateri živijo 3 generacije ožjih družinskih članov prosilca, kot jih opredeljuje 6. člen Stanovanjskega zakona. Za družino z manjšim številom zaposlenih se šteje družina, v kateri prosilec ali za delo sposoben član ni po svoji volji oz. krivdi nezaposlen ali začasno nezaposlen. Pri invalidnosti prosilca ali člana njegove družine, se upošteva invalidnost s 50 -100 % telesno okvaro, ugotovljeno s sklepom ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za invalidnost se šteje tudi motnja v duševnem ali telesnem razvoju ali trajna nesposobnost za delo, potrjena od Centra za socialno delo. Za daljše bivanje v občini Domžale se šteje najmanj 5 let stalnega bivanja v občini Domžale. Za prosilca z daljšo delovno dobo se šteje prosilec, ki ima najmanj 1/3 delovne dobe, potrebne za redno upokojitev. Kriteriji in vrednotenje posameznih kriterijev so objavljeni na oglasni deski Občine Domžale, Ljubljanska 69/1 in v prostorih Oddelka za prostor in varstvo okolja, Savska cesta 2, Domžale. V. POSTOPEK RAZPISA Prosilci, ki želijo pridobiti posojilo po tem razpisu, oddajo popolne vloge, ki ustrezajo razpisnim pogojem. Poleg v vlogi zahtevanih podatkov in dokazil, morajo prosilci, glede na namen porabe posojil, k vlogi priložiti še: - potrdilo o državljanstvu ali kopijo nove osebne izkaznice ali kopijo potnega lista, - dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prosilec prebiva (najemno ali podnajemno pogodbo oz. kupoprodajno pogodbo, darilno pogodbo, zemljiško-knjižni izpisek ali potrdilo o premoženjskem stanju in podobno), - notarsko overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, sklenjeno v letu 2001 in 2002 (v primeru nakupa) in potrdila o že plačani kupnini, - gradbeno dovoljenje (v primeru gradnje), - potrdilo o priglasitvi del (v primeru prenove ali revitalizacije), - zemljiško-knjižni izpisek, ki dokazuje lastništvo ali solastništvo oz. soglasje lastnika, - potrdilo o šolanju vzdrževanih otrok za srednje, višje ali visoke šole, - potrdilo o stalnem bivališču ter za prosilca potrdilo o dobi bivanja v Občini Domžale, - dokazilo o enostarševski družini, - potrdilo Občine ali Stanovanjskega sklada RS o višini že odobrenega ugodnega posojila za nakup stanovanja ali gradnjo stanovanjske hiše oz. stanovanja, za katerega kreditiranje prosijo po tem razpisu, - sklep ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o telesni okvari prosilca oz. družinskega člana, - dokazilo o motnjah v duševnem in telesnem razvoju ali trajni nesposobnosti za delo. Vse navedene in v vlogi zahtevane priloge morajo biti predložene v originalu na vpogled in v dvojniku, kijih zadržimo in po izteku razpisa ne vračamo. VI. ROK IN KRAJ PRIDOBITVE TER ODDAJE VLOG Občani, ki želijo pridobiti posojilo po razpisanih pogojih, morajo oddati svojo vlogo na posebnem obrazcu, ki ga bodo lahko prevzeli od objave razpisa, t.j. 18.04.2002 do vključno 08.05.2002 na vložišču Občine Domžale, Domžale, Ljubljanska 69 (soba št. 1). Izpolnjene vloge za posojila, z vsemi zahtevanimi podatki in prilogami, morajo prosilci oddati najkasneje do 15.05.2002. Priporočamo osebno oddajo vloge v prostorih Oddelka za prostor in varstvo okolja, Savska cesta 2, Domžale, po razporedu, označenem na vlogi. Ob oddaji je vlogo potrebno kolkovati z upravno takso v znesku 4.000,00 SIT po tar. št. 1 in3ZUT. Nepopolne vloge, ki jih prosilci ne dopolnijo v predpisanem roku in prepozno oddane vloge se zavržejo s sklepom. Po zaključku razpisa bo 5-članska komisija, ki jo imenuje županja Občine Domžale, obravnavala popolne vloge in pripravila prednostni vrstni red upravičencev s predhodno preverbo stanja na terenu. Na podlagi prednostnega vrstnega reda občinska uprava z odločbo obvesti vse udeležence razpisa o uvrstitvi na prednostno listo in o znesku dodeljenega posojila. Obenem občinska uprava posamezne udeležence razpisa obvesti tudi o morebitnih razlogih, zaradi katerih ne izpolnjujejo pogojev za uvrstitev na prednostni vrstni red in za dodelitev posojila. O izidu razpisa bodo udeleženci obveščeni najkasneje v roku 45 dni od dne, koje potekel rok za oddajo vlog. OBČINA DOMŽALE Načelnik oddelka: Oddelek za prostor in varstvo okolja Zoran V itorovič, univ. dipl. ing. arh. stran 26 Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja na podlagi 9. člena Pravilnika o porabi sredstev za kreditiranje obnove fasad na območju Občine Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št 3/01) objavlja razpis o dodeljevanju posojil za obnovo fasad na območju Občine Domžale Lčlen Skupni razpisani znesek posojil znaša 15.000.000,00 SIT. 2. člen Razpis o dodeljevanje posojil za obnovo fasad je namenjen fizičnim osebam, državljanom republike Slovenije, s stalnim bivališčem na območju Občine Domžale. Posojila se dodeljujejo za naslednje namene: • obnova fasad, • obnova streh, žlebov in dimnikov, če se obnavljajo skupaj s fasado, • posegi za izboljšanje toplotne izolativnosti fasadnega plašča. 3. člen Posojilo se lahko dodeli lastniku objekta, izjemoma pa tudi najemniku, če ima z lastnikom objekta sklenjeno ustrezno dolgoročno najemno pogodbo o sovlaganjih v objekt ter če predloži soglasje lastnika k obnovi fasade oz. k ostalim posegom, navedenih v prejšnjem členu. 4. člen Doba vračanja posojila znaša štiri leta. Letna obrestna mera je TOM + 1%. Posojilo ne more biti nižje od 300.000,00 SIT in ne višje od 50% predračunske vrednosti obnove. 5. člen Vlagatelj vloži vlogo za posojilo v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo v 30 dneh od dneva objave razpisa v glasilu Slamnik na naslov: Občina Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, z oznako "posojilo za obnovo fasad". Ob oddaji je vlogo potrebno kolkovati z upravno takso v znesku 4.000,00 .SIT po tar. št. 1 in3ZUT. 6. člen Vloga za posojilo mora obvezno vsebovati: • ime, priimek in naslov prosilca ter lokacijo (naslov) objekta, • potrdilo o lastništvu ali najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja kredita ter soglasje lastnika, odločbo o dovolitvi obnovitvenih del na objektu, popis del in predračun, ki ni starejši od 6 mesecev in ga je izdelala pravna ali fizična oseba, registrirana za tovrstno dejavnost, • mnenje pristojnega zavoda, v kolikor gre za objekte spomeniške ali kulturne vrednosti, • višino zaprošenega posojila z navedbo lastnega deleža, ■ rok zaključitve obnove. 7.člen Posojilojemalcu se odvzame možnost koriščenja posojila, če v roku 3 mesecev od prejema odločbe o dodelitvi posojila le-tega ne izrabi. 8. člen Posojilojemalec sklene posojilno pogodbo s pooblaščeno banko, pod pogoji iz tega razpisa. 9. člen Namensko porabo posojila lahko preverja strokovna služba Občine Domžale. Posojilojemalec je dolžan takoj vrniti dodeljeno posojilo v primeru: • zamolčanja resničnih dejstev ali posredovanja lažnih podatkov, ki bi vplivali na dodelitev posojila, • če se ugotovi, da je posojilo nenamensko izkoriščeno. V teh primerih se neodplačani del posojila revalorizira in obrestuje v višini zakonskih zamudnih obresti po stopnji, po kateri revalorizira posojila banka. 10. člen Nepopolne in nepravočasno vložene vloge se zavržejo s sklepom. 11. člen Poslana dokumentacija se prosilcem ne bo vračala. 12. člen Po zaključku razpisa bo 5-članska komisija, ki jo imenuje županja Občine Domžale, obravnavala vloge in opravila ogled objektov, na katerih se bo obnavljala fasada. Odločbo o dodelitvi posojila bo na predlog komisije izdala občinska uprava Občine Domžale. Odločba bo izdana najkasneje v 30 dneh od dneva poteka roka za vložitev vloge. OBČINA DOMŽALE Načelnik oddelka: Oddelek za prostor in varstvo okolja Zoran Vitorovič, univ. dipl. ing. arh. OBČINA DOMŽALE Oddelek za prostor in varstvo okolja objavlja razpis za nakup stanovanj na območju Občine Domžale Predmet razpisa so stanovanja, ki jih bo v letu 2002, za uresničevanje nalog na stanovanjskem področju, odkupila Občina Domžale od pravnih in fizičnih oseb. Predmet nakupa so štiri stanovanja na območju Občine Domžale v velikosti od 30 do 65 m2. Ponudbe zainteresiranih morajo vsebovati: • ime in naslov ponudnika - prodajalca podatke o velikosti, starosti, legi, opremljenosti in stanju stanovanja ponudbeno ceno in način plačila datum, do katerega velja cena ponudbe (najmanj 60 dni) rok izročitve praznega stanovanja Ponudbe pošljite na naslov: OBČINA DOMŽALE, Ljubljanska cesta 69,1230 DOMŽALE, s pripisom "za nakup stanovanj". Pri odločitvah o nakupu se bo poleg ponudbene cene sit/m2 glede na starost in stanje stanovanja upošteval tudi rok izročitve praznega stanovanja. Stanovanja morajo biti bremen prosta Razpis časovno ni omejen oz. bo zaključen po nakupu vseh štirih stanovanjskih enot do konca leta 2002. Dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na telefonskih številkah: 721 36 86 in 724 20 22. %rizat)t STANOVANJSKO POSLOVNI CENTER 8 KM DO KRIŽIŠČA LJUBLJANA-CRNUCE BLIŽINA SREDNJE IN OSNOVNE ŠOLE, ZDRAVSTVENEGA DOMA, KOPALIŠČA... BLIŽINA ŽELEZNIŠKE IN AVTOBUSNE POSTAJE TER ŠTAJERSKE AVTOCESTE BLIŽINA KAMNIŠKIH ALP PARKIRNA MESTA V DVEH KLETNIH GARAŽAH m i % 1 VČERAJ OBRT, JUTRI NOV STANOVANJSKO POSLOVNI CENTER V samem središču Domžal smo pričeli z gradnjo novega stanovanjsko poslovnega centra Krizant, ki se sestoji iz štirih objektov, s šestimi samostojnimi stopnišči. V polkrožnem objektu, ki stoji ob cesti, se v pritličju nahajajo lokali, v delu prvega nadstropja pisarniški prostori,ostali del prvega nadstropja ter nad njim pa stanovanja, velikosti 37m2 do 117m2. Vtreh stanovanjskih stolpičih je pritličje ravno tako namenjeno lokalom. Omogočamo vam obročni nakup. ^* Ti INVESTITORJA IN IZVEDBA: PRIMORJE d.d., Ajdovščina • SGP KRAŠKI ZIDAR d.d., Sežana • PA-KZ d.o.o., Domžale PRODAJA: Metropola d.o.o., Ljubljana, Parmova 37, Ljubljana • Prodaja Krizant: Slamnikarska 1, Domžale T: 01/721 92 01, F: 01/ 721 92 11, E: metropola4@siol.net, I: www.metropola.si MHBI MLADINSKI SVET DOMZAi PREDSTAVLJA MLADINSKE IGRE 11. MAJ 10:00 KOŠARKA {TURNIR V TROJKAH Z I REZERVO) MALI NOGOMET (Štirje igralci, golman in i rezerva) HOKEJ NA ROLERJIH I (4+1) ODBOJKA NA MIVKI (2 M) DJVZIVO 10:00 PREDSTAVITVE DOMŽALSKIH MLADINSKIH DRUŠTEV HITROSTNO POSTAVUANJE ŠOTOROV 11:00 v organizaciji domžalskih tabornikov POSLIKAVA TELESA MODNA REVIJA 12:00 mladih domžalskih kreatork ZAJADRAJMO Z NJIMI 12:30 prikaz osnov jadralnega padalstva v organizaciji pc. cumulonimbus 13:00 TEKMOVANJE V METANJU TROJK IN ZABIJANJU ROLKARSKE SPRETNOSTI 14:00 PLESNA SKUPINA KAZINA 14:30 15:00 FINALE V ODBOJKI 16:00 FINALE V HOKEJU 17:00 FINALE V MALEM NOGOMETU 18:00 FINALE V KOŠARKI VABLJENI! MEGA KONCERT 19:00 v organizaciji ŠTUDENTSKEGA KLUBA DOMŽALE Društvo upokojencev Domžale OBVESTILO Člane Društva upokojencev Domžale obveščamo, da bo izlet v Slovenj Gradec, Koti je, Mežico v soboto 27.4.2002 in dne, 11.5.2002 izlet v Belo krajino. Prosimo, da se člani čimpreje pri javi jo v pisarni društva. IMISriCM OLEPŠEVALNO DMS1V0 MbO - LUKOVICA PRIREJA KREGRINOV SEJEM V CENTRU LUKOVICE, U BO V SOBOTO, 27. APRILA2002 S PHI ČETKO M OB 8. UBI. SEJEM BOBO POPESTRILI LJUDSKI GOOCI - HARMONIKARJI OB H URI. Občina Domžale in Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. Objavljata razpored zbiranja in odvoza nevarnih odpadkov iz gospodinjstev Občina Domžale 13.05.2002 K. S. Jarše - Rodica K. S. Vir 14.05.2002 K. S. Venclja Perka K. S. Simona Jenka 15.05.2002 K. S. Slavka Šlandra pri gasilskem domu pri uvozu na Avtoodpad parkirišče pred veleblagovnico VELE parkirišče Prodnik d.o.o. Savska 34, Domžale parkirišče nasproti gostilne Juvan, Ljubljanska c. K. S. Dragomelj - Pšata dvorišče Osnovne šole 16.05.2002 K. S. Ihan K. S. Dob 17.05.2002 K. S. Krtina športni park parkirišče pred trgovino Vele pri izbirališču mleka v Brezjah K. S. Homec - Nožice pri Gasilskem domu 18.05.2002 K. S. Preserje K. S. Radomlje K. S. Rova ob odcepu Igriške ulice s Pelechovo cesto pri parkirišču Kulturnega doma pri Gasilskem domu od 14.30 do 16.00 od 16.30 do 18.00 od 14.30 do 16.00 od 16.30 do 18.00 od 14.30 do 16.00 od 14.30 do 16.00 od 16.30 do 18.00 od 14.30 do 16.00 od 16.30 do 18.00 od 09.00 do 10.30 od 11.00 do 12.30 od 13.00 do 14.30 Med nevarne odpadke sodijo: - akumulatorji, baterije; zdravila; - pesticidi; - barve, laki; - kozmetika; - svetila - gume osebnih avtomobilov - brez obročev; - olja OPOZORILO: - nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega kraja - tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano - odpadkov z iste skupine ne združujte v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije - odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, ki ste jih dobili z nakupom izdelka, iz katerega je odpadek nastal tir Republika ftt Ministrstvo za kmetijstvo, Slovenija ^y gozdarstvo in prehrano Pozor - mlečne kvote! V letošnjem letu Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja proizvajalce mleka prvič vabi k izpolnjevanju obrazca, s katerim bodo sporočili količino namolzenega mleka na svojem kmetijskem gospodarstvu. Zbrani podatki bodo služili kot osnova za dodeljevanje mlečnih kvot kmetijskim gospodarstvom. Na podlagi tako pridobljenih podatkov in na tej osnovi dodeljenih mlečnih kvot bodo proizvajalci mleka še naprej imeli možnost prodajati mleko mlekarnam kot tudi na domu. Izpolnjen obrazec proizvajalci mleka do 15. maja 2002 priporočeno pošljejo na naslov: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja Dunajska 160 1000 Ljubljana s pripisom: "za evidence mleka" Obrazec je objavljen tudi na spletni strani http://www.gov.si/mkgp/organi 02. html in v Uradnem listu št. 21/01, str. 2172, kjer je bilo objavljeno tudi Navodilo za vodenje evidenc količin mleka in mlečnih izdelkov. Za vse nadaljnje informacije se proizvajalci mleka lahko obrnejo na svetovalce območnih kmetijsko gozdarskih zavodov Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. OBVESTILA Republika mm Ministrstvo za kmetijstvo, Slovenija uJj gozdarstvo in prehrano Ukrepi kmetijske politike 2002 Tudi v letošnjem letu Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja vabi k izpolnjevanju obrazcev za pridobitev denarnih sredstev iz naslova Ukrepi 2002. Pri izpolnjevanju vloge, ki jo bodo lanskoletni upravičenci dobili na dom, ostali na območnih kmetijsko gozdarskih zavodih, bodo pomagali kmetijski svetovalci, ki bodo vsako vlogo pred oddajo na agencijo tudi prekontmlirali. V nadaljevanju vas na kratko želimo opozoriti na tisto, kar je potrebno upoštevati za pravilno izpolnjeno in popolno vlogo. Ne pozabite: rok za oddajo vloge je od 25. aprila do 24. maja 2002. Javni preklic javnega poziva za regresiranje proizvodnje mleka in mesa v letu 2002 ter sklepa o določitvi subvencij za regresiranje proizvodnje mesa in mleka za leto 2002 objavljenih v javnem glasilu Slamnik štev.: 4/02 z dne 29. marca 2002 Zakon o kmetijstvu, ki določa ukrepe kmetijske politike, določa tudi, da lokalne skupnosti lahko izvajajo ukrepe kmetijske strukturne politike, ki pa ne smejo biti v nasprotju z nacionalnim programom in izvedbenimi akti, kijih sprejema vlada. Ukrep regresiranja proizvodnje mleka in mesa spada med nedovoljene in ga občine ne smejo izvajati, zato preklicujemo takoj javni poziv kot tudi sklep o določitvi subvencije. OBČINA DOMŽALE Oddelek za finance In gospodarstvo Nekaj splošnih nasvetov za pravilno izpolnjeno in popolno vlogo: 1. Kje dobite vlogo? Vlogo dobite na območnih kmetijsko gozdarskih zavodih Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, lanski vlagatelji jo bodo prejeli po pošti. 2. Vlogo izpolnite čitljivo, s tiskanimi črkami: Bodite pozorni na pravilno in čitljivo pisanje številk. Nečitljivo napisanih številk ne bo mogoče pravilno razbrati in jih vnesti v računalniško bazo podatkov. 3. Priložite vsa potrebna potrdila in dokazila (če je to potrebno): - izjavo o zakupu zemljišč za leto 2002, podpisano s strani zakupnika in zakupodajalca; - kopijo zakupne pogodbe, če gre za zakup zemljišč v lasti države, lokalne skupnosti ali pravne osebe; Svetovanje, prodaja in dostava suhomontažnih gradbenih . sistemov KNAUF, izolacijskih materialov, orodij ter ostalih materialov za zaključna dela. Sodoben sistem skladiščenja in dostave. fabUf KALCER d.o.o., IOCTRZIN, LJUBLJANSKA CESTA 51, 1236 TRZIN, TEL; 01 724 67 70; http://www.kaloer.si prodajni center za suho gradnjo komasacijsko odločbo za zemljišča, ki so v komasacijski postopek prešla po 6. juliju 2001; podatek, v katerem območju se nahaja kmetija, če gre za območja s težjimi dejavniki; fotokopijo bančne kartice (obe strani) in tisto stran hranilne knjižice, iz katere je razvidna številka računa. Pravne osebe naj vlogi priložijo fotokopijo o odprtju transakcijskega računa (odprtega do 30. junija 2002) oziroma žiro računa. 4. Bodite pozorni na spremembe in novosti: V Uredbi o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2002 in spremljajočih uredbah ter tržnih redih je v primerjavi Z letom 2001 nekaj sprememb. Tudi v Slovenskem kmetijsko okoljskem programu se letos obeta nekaj sprememb. Med drugim bodo upravičenci v letu 2002 podpisali pogodbo, na podlagi katere bodo ukrepe SKOP izvajali naslednjih pet let. Upravičenci bodo letos lahko zaprosili tudi za sredstva iz naslova dveh novih ukrepov. Ta dva sta Čebelarski center na Bniu Mnogi, ki so se pred leti mudili v teh krajih, so na obronku gozda, tik nad cerkvijo opazili klavrno propadajoč čebelarski dom. Toda sedaj je drugače, dom je popolnoma preurejen, dodatno so mu prizidali prostore, v katerih bodo predavalnice in tudi okolica že dobiva pravo podobo. Postavljeni so tudi prvi čebelnjaki. Čebelarji iz vse Slovenije, so s svojim udarniškim delom, kdo bi si mislil, da Se obstaja, i/, dneva v dan spreminjajo podobo tega kraja. Notranji prostori zo zelo smotrno in estetsko urejeni. V novi prodajalni bo mogoče kupiti med in njegove izdelke. Za Svetovni kongres čebelarjev bo na Brdu potrebno še kaj postoriti, časa imajo še nekaj. Djd Ozelenitev njivskih površin in Prestrukturiranje reje domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri. Sprememba pa je tudi pri ukrepu Planinska paša, pri katerem upravičenci lahko uveljavljajo dodatek za pastirja. 5. Uskladite... - podatke, s katerimi razpolagate sami, s podatki iz katastra; - stanje vpisa v Centralnem registru govedi s stanjem živali v hlevu; - stanje v Registru pridelovalcev grozdja in vina S stanjem v naravi; - stanje, ki je zavedeno pri hmeljni komisiji, s stanjem v naravi; - stanje v Registru trajnih nasadov (oljčniki, nasadi jablan, hrušk, jagodnjaki, špargljišča...) s stanjem 6. Preden vlogo oddate, jo v pregled izročite kmetijskemu svetovalcu. Pregledal jo bo in s svojim podpisom na zadnji strani potrdil, da so vse rubrike izpolnjene in da je vloga stran popolna in čitljiva. Čimprej stopite do svetovalca, da boste lahko vlogo oddali v začetku roka za oddajo vloge. Pri tem vas opozarjamo, daje za pridobitev nekaterih potrdil in dokazil pri pristojnih institucijah potrebno čakati tudi po 8 dni. 7. Držite se roka za oddajo vloge. Vlogo lahko oddate od 25. aprila do 24. maja 2002. Čimprej jo pošljite priporočeno po pošti na naslov: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja Dunajska 160 1000 Ljubljana s pripisom "zbirna vloga" 8. Kopije vloge, vseh dokazil in potrdil OBVEZNO shranite doma še najmanj 4 leta po tistem, ko boste prejeli denar. Naš dedi ni umrl, le bolne očke je zaprl. ZAHVALA V devetinšestdesetem letu starosti nas je prekmalu zapustil naš dragi mož, oče in dedi RAJKO JEREB upokojeni pismonoša iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za ustna ter pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Še enkrat vsem in vsakomur iskrena hvala. Žena Ivanka, hčerka Sonja in sin Silvo z družinama Kako prazen je dom, dvorišče naše oko zaman te išče, ni več tvojega glasu, smehljala, le sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. V SPOMIN Osemnajstega aprila mineva žalostno leto, odkar je tiho odšla od nas naša draga mama, stara mama, sestra in teta ALOJZIJA KERZAN roj. Kvas po domače Gregorčeva mama iz Žej, Dob pri Domžalah Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečke in seje spominjate z dobro mislijo. Hvala Vsi njeni Žeje, leto 2002 ■ Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni ZAHVALA V oseminštiridesetem letu starosti nas je mnogo, mnogo prezgodaj v boju z neusmiljeno boleznijo zapustila draga žena, mami, stara mama, teta in tašča MAJDA KURMANŠEK Bila je neizprosen boj s sovražnikom, ki ji je prizadejal hude bolečine, nam pa nenadomestljivo izgubo, ki bo za vedno ostala v naši družini. Iskreno zahvala vsem, ki ste nam v času njene bolezni pomagali, bodrili in nam bili v oporo. Hvala sorodonikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našo drago ženo in mami v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste seji poklonili s cvetjem, svečami, molitvijo, nam pa izrekli pisno, oz. ustno sožalje. Posebna zahvala gospe Nadi Pompe in gospe Zdenka Novak, ki staji pomagali in se trudili v času njene bolezni. Zahvala tudi patronažni sestri Dragici in dr. Bredi Limbek. Iskrena hvala gospodu župniku Jožetu Tomšiču za opravljeno sv. maziljenje, g. župniku Slavku Judežu in g. Vladu Pečniku za lepo opravljen obred in darovano sveto mašo. Vsem, ki ste jo imeli radi prisrčna hvala, saj vemo, da vam bo še dolgo v spominu. Žalujoči: mož Roman, sinova Borut in Uroš ter hči Romana z družino. Kako prazen je dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega glasu, smehljala, le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA V devetinšestdesetem letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric. MARJAN KERN s Količevega 45 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče, dar za maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku Jožetu, Tomšiču, za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala govorniku, nosačem, pevcem, trobentaču, praporščakom in Kartonu Količevo. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskreno hvala. Žalujoči: vsi njegovi Ni smrti tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena so razdalje kraj in čas. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, atija ata, brata strica in tasta ANTONA SMREKARJA iz Savske c. 23. v Domžalah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, vence, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu Pavli Štefanu za lepo opravljen obred in sveto mašo, Zvezi vojnih veteranov RS za častno stražo in lep govor, pevcem in upokojencem TOSAMA za lepo zapete pesmi in poslovilne besede ter trobentaču za zaigrano Tišino. Iskrena hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Žalujoči žena Fani, hčerke Tončka, Cvetka, Joži in Vida z družinami. ZAHVALA V 67. letu starosti nas je zapustil naš ljubljeni mož, oče, dedi, brat, stric in svak BOGDAN ZUPAN st iz Nožic Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, gasilcem, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja podarjeno cvetje, sveče in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku Antonu Dobrovoljcu, za lepo opravljen pogrebni obred, gospodu Antonu Pavlicu za besede slovesa, pevcem in gospodu Andreju Vrbančiču za zaigrano Tišino. Posebno zahvalo pa izrekamo gospe dr. Mariji Starbek in gospe dr. Bredi Limbek - Kokalj za dolgoletno zdravljenje in vsestransko pomoč. Iskrena hvala vsem. Žalujoči: žena Vida, sin Bogdan z ženo Tanjo, sin Darko, vnuki Ana, Domen in Nataša sestra Marta ter ostalo sorodstvo. Koliko je lepih dni-pa človek ne ve zanje! Koliko trenutkov lepih-pa so le sanje... Koliko je misli, ki plovejo kdo ve kam ? Koliko ljudi, pa je človek vedno sam... ZAHVALA Koje v zadnjih dneh marca mnogo prezgodaj odšel od nas dragi mož, oči, ata brat, svak, stric in tast ALOJZ GREGORIN ste bili z nami in ste nam izrekli veliko tolažilnih besed. Iskrena hvala za dobre misli, izrečena sožalja, cvetje, sveče in drugo pomoč. Posebej hvala sorodnikom, znancem in prijateljem, dobrim sosedom ter sodelavcem Papirnice Količevo. Zahvaljujemo se gospodu kaplanu za opravljeni obred, pevcem, radomeljskim gasilcem, gospodu Kosmaču za besede slovesa ter dr. Milanu Banku in patronažni sestri Romani Pirnat za nego v času Lojzetove bolezni. Še enkrat vsem iskrena hvala ki ste bili v dneh slovesa od našega dragega Lojzeta z nami. Vsi njegovi V SPOMIN Trinajstega aprila 2002 je minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš oče, stari oče, brat in stric JANEZ ORAZEM, st z Rov Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, cvetje zadrhti, a Tebe pa od nikoder ni. V SPOMIN Osemindvajsetega aprila 2002 bo minilo leto dni, odkar smo se poslovili od Tebe, dragi mož in oči FERDINAND TRE VEN z Vira Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi Tiho si trpela tiho si odšla..., Ti ne veš, kako boli, ker te med nami več ni. V SPOMIN 26. aprila 2002 mineva pet let, odkar nas je zapustila naša draga žena mami, stara mama in tašča ZOFKA JUTERŠEK iz Doba Hvala vsem, ki seje spominjate, postojite pri njenem grobu in prižigate sveče v njen spomin. Vsi njeni Spomin je zadnje, kur imam, in vedi, da nikdar ne boš sam, ker v naših srcih boš ostal. ZAHVALA Prerano nas je zapustil naš najdražji DRAGO JANEZIC iz Domžal, Prešernova 22 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam s stiskom roke dajali moč ob neizmerni bolečini. Prelite solze so se zlile v potok žalostne reke, da bi še zadnjič občutil našo ljubezen. Zahvaljujemo se g. kaplanu Česen Toniju za lepo opravljen obred, g. župniku Viktorju Primožiču za molitev v vežici, Kranjskemu kvintetu za poslovilne pesmi, Andreju za zaigrano melodijo. Hvala policijskim veteranom in g. Karbi za poslovilne besede. Zahvala ZD Domžale in Kliničnemu centru, oddelku CUM, za ves trud. Iskrena hvala sodelavcem EMP - TEN, sorodnikom, znancem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, cvetje, sv. maše in vsem, ki postojite ob preranem grobu. Žena Dragica, sinova Bojan z družino in Sandi "Blagor človeku, ki zaupa v Gospoda." m 1] ZAHVALA Ob smrti naše drage mame JOŽEFE POGAČAR roj. 1 rbani ju p.d. Kovačeve mame s Hudega se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in jo pospremili na njeni zadnji zemeljski poti. Hvala za vse vaše darove in molitve. Posebna zahvala velja gospodu župniku Janezu Jarcu za duhovno oskrbo naše mame in prinašanje Najsvetejšega v času njene oslabelosti. Hvala njemu in somaševalcem za opravljeno pogrebno svečanost. Iskrena hvala osebju Nevrološke klinike in dr. Olgi Ložar za njeno oskrbo in lajšanje njenih zadnjih dni. Hvala radomeljskemu cerkvenemu zboru za lepo petje na pogrebni svečanosti. Vsi njeni Kako prazen je dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega glasu, smehljala, le sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA V 77. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in stric JANEZ GRCAR Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, darovane sv. maše, cvetje in sveče. Lep se zahvaljujemo tudi dr. Hacetu in patronažni sestri gospe Poloni za pomoč in nego v času bolezni ter g. Župniku Janezu Kvaterniku in pevcem za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi V nadzvezdni svet Tvoj duh je splaval, z nemirne zemlje v mirni raj; iz solz doline v dom veselja, iz teme - v večne luči raj. ZAHVALA V dvainštiridesetem letu starosti je omagalo srce našega dragega moža, očija, sina brata, strica in zeta ROMANA VESELA iz Češnjic pri Moravčah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa izrečena ustna in pisna sožalja cvetje, sveče, svete maše in denarno pomoč. Enaka zahvala vaščanom Češnjic, PGD Moravče in ostalim gasilskim društvom, pevcem, g. Štefanu, g. Juretu in g. Branetu. Toplo se zahvaljujemo gospodu župniku Viktorju Primožiču, dr. Dežmanu in njegovemu osebju, Majinim sošolcem in učiteljem Osnovne šole Jurij Vega Moravče, Romaninim sošolcem in profesorjem Centra srednjih šol Domžale, Romaninim sošolcem Osnovne šole Moravče ter sodelavkam in sodelavcem LIP-a Radomlje in Univerzale Domžale. Hvala vsem, ki ste našega moža in očija skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Cirila in hčerki Romana in Maja Priila je zopet pomlad. Vsa narava se prebuja, zeleni in cveti, tudi ptičjega petja je poln gaj. A tebe Sandi ni In te na ialost nikoli več ne bo nazaj. Čeprav v črnem grobu mirno spiš, a v naših srcih Se liviš. Tvoj zadnji in večni dom ti angelček varuje, na njem ti svečke v spomin gorijo in roiice ti ga krasijo. V SPOMIN Triindvajsetega aprila bo minilo žalostno leto, odkar naš dom je prazen, ko si nas tako nenadoma zapustil, naš ljubljeni sin, brat in stric. SANDI KEMPERLE iz Sp. Jarš Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov mnogo - mnogo prezgodnji grob in mu prižigate sveče. Vsi njegovi ZAHVALA V sedeminosemdesetem letu starosti nas je zapustil naš dobri mož, ata, dedek, pradedek, tast in stric ANDREJ VIDEMSEK st po domače Cajhnov ata iz Doba Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje, nam v naši žalosti stali ob strani, darovali cvetje, sveče in mašne darove, ter vsem, ki ste ga pospremili k njegovemu počitku... Hvala sodelavcem. Toplo se zahvaljujemo dr. Mariji Starbek za dolgoletno skrb, gospodu župniku Slavku Judežu za poslovilni obred, g. Karliju Leskovcu in njegovim pevcem za prelepo petje in sodelovanje pri sveti maši ter hvala trobentačema. Zelo ga bomo pogrešali Vsi njegovi SPOROČILA stran ^ OPTIK C ji \ ~ ^ Martina V Škofic Ljubljanska 87 Slovenska 24, Domžale p.e. Mengeš 01/721-ao-06 01/723-89-80 KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23 v Ljubljani Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila in nujne primere sprejemamo na novo telefonsko številko 01/5655 120 DOMŽALE d.o.o. OBVESTILO Obveščamo voznike kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bodo tehnični pregledi teh vozil po naslednjem razporedu: Torek, 07.05.2002 od 8.00 do 12.00 ure in od 13.30 do 18.00 ure v Moravčah na parkirišču ob cerkvi Četrtek, 09.05.2002 od 8.00 do 12.00 ure v Moravčah na parkirišču ob cerkvi od 13.30 do 8.00 ure na Trojanah pred gasilskim domom Sobota, 11.05.2002 od 8.00 do 12.00 ure v Blagovici pred DDC (družbo za državne ceste) Torek, 14.05.2002 od 8.00 do 12.00 ure in od 13.30 do 18.00 ure v Lukovici pred kulturnim domom Janka Kersnika Četrtek, 16.05.2002 od 8.00 do 12.00 ure in od 13.30 do 18.00 ure v Lukovici pred kulturnim domom Janka Kersnika Sobota, 18.05.2002 od 8.00 do 12.00 ure v Krašnji pred gasilskim domom Torek, 21.05.2002 od 8.00 do 12.00 ure in od 13.30 do 18.00 ure v Dobu pred trgovino Napredek Četrtek, 23.05.2002 od 8.00 do 12.00 ure in od 13.30 do 18.00 ure v Studi v fitnes centru Ložar Torek, 28.05.2002 od 8.00 do 12.00 ure in od 13.30 do 18.00 ure v Radomljah pred kulturnim domom Sobota, 25.05.2002 od 8.00 do 12.00 ure v Mengšu v jami SCT družbena prehrana Leban Topole Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov OPOZARJAMO, naj na tehnični pripeljejo usposobljena vozila, zlasti naj pregledajo kretni mehanizem, svetlobna telesa in zavore. S seboj naj imajo obvezno opremo; prvo pomoč in varnostnik trikotnik. Na tehnični pregled prinesite s seboj prometno dovoljenje in zavorovalno polico iz preteklega obdobja, če je vozilo evidentirano, sicer pa osnovne dokumente - račun, carinsko deklaracijo in pogodbo. Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov seznanjamo, da morajo NOVA VOZILA evidentirati pri oddelku za upravne notranje zadeve upravne enote Domžale v 30-ih dneh od dneva opravljenega tehničnega pregleda. S seboj OBVEZNO prinesite dokumente, ki so potrebni za tehnični pregled in veljavni osebni dokument o istovestnosti lastnika vozila. SLAŠČIČARNA OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam veliko izbiro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, domačo potico, ročno izdelane domače piškote in ostale slaščice. Stalno na zalogi: torta za DIABETIKE NOVO: torte TELEBAJSKI! Vsem bralcem Slamnika in našim cenjenim strankam čestitamo 1. maj, praznik dela. Tel.: 564 2 0 50, odprto vsak dan od 7. do 21.30 ure OPTIKA BRIOlTOi Bukovčeva Š0, Vir pri Domžalah, 01/7211-890 Nudimo kompletno oskrbo vida: - okulistični pregled - veliko izbiro okvirjev kakovostnih steke sončnih očal Delovni čas od 8. do 19. ure, sobota od 8.30 do 12. ure SERVIS - TRGOVINA GREGORIČ PRODAJA BELE TEHNIKE "GORENJE" NADOMESTNI DELI "GORENJE" SERVISNE STORITVE Trgovina odprta od ponedeljka do petka od 14. do 18. ure Šolska ul. 22, Spodnje Jarše, Domžale Tel./fax: 01/721-49-39 Gsm: 041/734-688 mali oglasi • mali oglasi • slikopkskrstm • hmientm Šubljeva 6, 1230 Domžale GSM: 041/637-2101 fax: 01/724 84 60 \ - pleskanje napuščev - barvanje fasad - izdelava toplotnih fasad in osteda slikopleskarska dela RAČUNOVODSKI SERVIS TATJANA KUHAR s.p. nudi strokovno vodenje poslovnih knjig po sistemu enostavnega in dvostavnega knjigovodstva, obračun plač in amortizacije, DDV, trgovske evidence, izdelavo davčnih napovedi in zaključnih računov ter svetovanje po ugodnih cenah. Po dokumentacijo pridemo tudi na sedež podjetja. Informacije Tel7fax 01/724 25 52, GSM: 041/897-307. UREJANJE VRTOV, ŽIVIH MEJAH, obrezovanje in podiranje visokih dreves v urbanem okolju. Odvoz urejen! Lipovšek Branko, s.p., mob.: 040/209-433_ SERVIS šivalnih strojev s.p. Kajuhova 15, Preserje (v bližini Kemisa). Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure. V soboto od 9. do 12. ure. Tel.: 01/ 7227-897. J URMAR, s.p. - STROJNI OMETI, notranjih in stropov, hitro in po ugodni ceni. Tel.: 832-71-90,041/642-097. INSTRUIRAM KEMIJO IN MATEMATIKO Tel.: (01) 72-13^110, (031) 215-738 (Andreja) Ce se želite znebiti tovrstnih ali tudi drugih odpadkov, pokličite na tel.: 041/618-351 Takoj zaposlimo prodajalca vozil OPEL Prošnje pošljite na naslov: AVTOTEHNA VIS - KOSEC Kamniška 19 1230 Domžale tel: 01 /721 -60-92 724-82-31 031 /483-256 ali se oglasite osebno! Novi Polo, stara cena PEDIKURA PANČUR Vlasta PANČUR, Mestni trg 2. Domžale (v kleti zdravstvenega doma) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek krim modna konfekcija Nova spomladanska kolekcija modnih ženskih oblačil! UGODEN NAKUP GOTOVINSKI PRODAJA NA ČE Prodajalna KRIM, Domžale, Karantenska 2, tel.: 01 72 % 720 Delovni čas: vsak dan med 9.00 do 19.30 uro, ob sobotah med 8.00 ii Ze od 1.925.305 SIT*. (8.584 EUR) Veliko je razlogov za odločitev. Izjemna kakovost izdelave, udobna in večja notranjost, bogata serijska oprema ... Obiščite nas, saj Polo po novem pomeni še več vozila po nespremenjeni ceni. Možnost ugodnih posojil do 60 mesecev, brez plačila rizičnega sklada. PORSCHE KREDIT IN LE AS ING Prišel, prevzel, zmagal. Novi Polo. *Cenaje informativna in odvisna od valutnih razmerij. Finančne ponudbe veljajo do 30.4.2002. Informacije Ljubljanska c. 1 ArO Domžale DOMŽALE Tel. Ol "721 50 59 www.as-domzale-servis.si NISSAN *prihod novih modelov Avtoservis Pižem. Mala Loka lS.Domžale _tel. 01 56-27-100_ Fino presojani komposti, zemlje in zemljske mešanice za vrtove, zelenice, grmovnice, tople grede, lončnice in druge namene, PRIČAKUJEMO VAS OB DISKONTU VKL.E V JARŠAH PRI DOMŽALAH 041/66-88-88 Liiz Karantania Nakup brez posrednikov je najcenejši nakup! Domžale, Antona Skoka 2, tel.: 01/729-27-20 Ljubljana, Topniška 5, tel.: 01/430-77-30 * kuhinje svetovnega proizvajalca NEVVFORM (v ponudbi 74 modelov) * kuhinje VERONIKA (nov model iz Kamnika) * računalniško projektiranje in strokovno svetovanje (prilagojeno vašim meram) * vodoodporne delovne plošče in - NOVO - pulti iz granita (kamen) IZREDNA PROMOCIJSKA CENA! _ Bela tehnika: & ARISTON in ponudba ostalega pohištva • servis pralnih, pomivalnih strojev, mmmmm- ^^ftpt Jfct^fcR. malih aparatov originalni rezervni deli brezplačna dostava J PRODAJA IZDELKOV gorenje; mmm mm> m 6 ali 2NESK to plačilo na obroke ttrebujete: iA: kartico davčno St. osebni iokument 1230 Do Tel.: 0*17724 21 07, Fax: 01 e-mall: ast@slol.net SIMAX - DOMŽALE Masljeva ul. 11 KUMHO - SAVA CENTRIRANJE, MONTAŽA AVTO DELI - OPREMA MEHANIČNI IN ELEKTRO SERVIS VSE ZA VAŠ AVTO tel.: 01/7241-656 *\imsTi,0 i fiVBELJ Izdelavo pohištva po meri, montaža ln dostava AvbelJ Milan, s.p, Stegne 1, Moravče tel,: 01/7231-476 gsm: 041/641-446 SE PRIPOROČAM! KI V INDUSTRIJSKI CONI TRZIN Celoten program Izdelkov blagovne znamke KIMI in izbrani izdelki drugih priznanih proizvajalcev: ■ čistilna, pralna In pomivalna sredstva ■ avtokozmetika ■ pripomočki za čiščenje ■ higienski Izdelki Iz papirja ■ kozmetika In sredstva za osebno nego ■ možnost polnjenja izdelkov KIMI v prineseno embalažo po nižjih cenah ■ za upokojence prvi In drugi delovni dan v mesecu 10% popusta ■ pri nakupu nad 1000 SIT podarimo 5 lit destilirane vode ■ vsak mesec privlačne akcijske prodaje Pestra ponudba čistil v večji embalaži za higieno v velikih kuhinjah In objektno higieno ter čistilni pripomočki in papirna galanterija. Delovni čas: vsak delovnlk od 8h do 17h, ob sobotah od 8h do 12h. KIMI d.o.o., Planjava 1, IC Trzin, 1236 Trzin Telefon: 01 5300 576, telefax: 01 5300 580 KIMI. POVABILO Moški pevski zbor Janez Cerar, Društvo upokojencev Domžale vabi nove pevce, ljubitelje narodnih pesmi, da se pridružijo zboru z več kot štiridesetletno tradicijo. Pričakujemo vas v torek ob 19. uri v prostorih Krajevne skupnosti Venclja Perka - za knjižnico. Vabljeni! 15 % AKCIJSKI POPUST za ročke in tuš cevi TENRIT wc deske KAN 10 % AKCIJSKI POPUST armature UNITAS - ELEGANCE za kad, umivalnik, korito armature ARMAL - ORIA za kad, umivalnik, korito wc kotliček FONTANA Velika ograjnih ple pri/ AC METALKA TRGOVINA Prodajni center Domžale Ljubljanska 63, tel: 01/729 53 20 © mG0\nm Podjetje za komercialni Inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2,1230 Domžale Trgovina z gradbenim materialom Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b, Domžale Ig. Stranje la, Stahovica telefon: 01/722 05 60 ; 01/722 00 20 telefon: 01/83 27 030 ; 01/83 27 035 fax: 01/721 32 88; e-mail: dom@sam.si fax: 01/83 37 045; e-mail: st®sam.si OD OPEKE...DO STREŠNIKA in še mnogo več..!!! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO TER ZA UREDITEV DVORIŠČ IN OKOLICE VAŠEGA DOMA Vsem občanom občine Domžale čestitamo ob dnevu upora ter ob prazniku dela. v SAM-u nisi nikoli SAM www.sam.si Živite za nogomet? WORLD CUP že od 1.937.227 SIT. /\7TJS WORLD CUP že od 1.397.646 SIT. MATRJDC VVOR1D CUP že od 2.950.143 SIT. KREDIT - KREDIT NA POLOŽNICE - MOŽNA MENJAVA STARO ZA NOVO TRGOVINA BOGATA PONUDBA POSEBNE UGODNOSTI ZA GOSTINCE ČISTILNE SERVISE VABLJENI ! CISTO. PRIJAZNO. Ubi tlliskn 8, I Inu i/