V Trstu, v sredo 21. jnarcija 1884.
Št. 21.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
•▼ *4iaMtt Ml«.
« a , »EDINOST« Jzhaja 2krat na teden vsako »retft In »abet« o poludne. Cena «a vr« leto je « gld., za poln leta 3 gld., za četrt leta ft. pid. SO kr. - Posamezne šcvilke »e dobivajo pri opravniitvu in v trafikah v Trsti po B kr., v Carici in v Ajdovščini po « kr. - Narointne, reklamacije in inserate prejema OpravnlStvt, vit Tor rente, »Nova tiskarna*.
Vel davni m poSiljajo UrtdnlltVN »vla Torreate« »Nuova Tipografla;« vnuk moraUtl frankiran. Rokopisi o*e/ posuhne vrodnostt ne vrafiajo, — Interntt (razne vrste iiiisnu-nila In poslanice) se zamčunijo po pocodbi — prav cend; pri kratkih oglasili z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.
Zveza treh cesarstev.
Precej ko se je zvedelo o zvezi Avstrije, Nemške in Italije, to je prve dni novembra, I. 1. pisali smo tudi mi v Št. 90 1. 1. o tej zvezi in kar naravnost izrekli, da zveza omenjenih treh velevlasti ne zadostuje v garancijo evropskega mira, mej drugimi smo objavili tudi ta le stavek : »Le ako je tudi Ruska v mirovnej zvezi in se mej njo in Avstrijo napravi »modus vivendi«, le po tem je mogoče misliti na trajni mir, kajti Francoska brez Rusije ne more postati nevarna Evropi. Prav zato pa oni šovinisti, ki hočejo po sili, da je mirovna zveza obrnena proti Rusiji, niso pravi prijatelji mirovne politike«. V istem članku smo tudi omenili, da bi bila politika našega ministra Kalnokija jako nevarna, ako ne doseže sporazuma z Rusijo glede koneSnega ure— jenja zadov na Balkanu. Da smo mi prav imeli, to nam dokazujejo dogodki zadnjih dni. Odkar je namreč ruski minister Giers bil na Dunaji in v Berlinu, začeli so razni listi pisati, da je tudi ruska pristopila k mirovnej zvezi srednje-evropskih držav ; a zdaj je ta zveza postala uže povsem istinita in dovršena stvar. Govori se cel<5, da je na mesto zveze srednjeevropskih držav stopila zopet zveza treh cesarjev, ki ima svoj zgodovinski pomen od začetka sedanjega stoletja ; a govori se tudi, da sta se Avstrija
Podlistek.
Tone Žežkov.
i.
Tone Žežkov je bil zelo lep fant. Pred nekateriajj tedni je prišel od vojakov. Stara mati Marijana ga je radostno sprejela; pa saj je bil ta njen jedinec. Oče je Tonetu umrl, ko je bil ta Še pri vojacib. Odločena mu je bila majhna kmetija, katero je bil kupil njegov oče. S to združena je bila uže od nekdaj tudi cerkovniška služba. Da je le priSel Tone od vojakov, Sel je h gospodu župniku, poljubil mu roko ter prosil, da bi mu zopet podelil častno službo vaSkega cerkovnjuka, ki jo je imel po smrti njegovega očeta nek drug vafičan. Gospod župnik je vede), da je bila ta čast uže od nekdaj pri žežkovih, zato je precej dru-zega dne odpovedal službo prejšnjemu f°rkoJnjl<u- Tone je bil tega vesel. Iu kdo bi bi za tako častno mesto sposobnifii od njega / Brati je znal, pisati tudi za silo, računanje mu je tudi Slo, kakor očenaS. nekaj nemških besedij se je naučil pri vojacib, pa kaj samo »besedij«, celo govoriti je znal nekaj nemški, to se ve, da le za silo. Pri maši streči je znal uže za mladih let. On in prav on je za take službo in nikdo drug. Gospod župnik so ga sicer večkrat svarili, naj razločneje izgovarja latinske besede, ali on si je vendar mislil, da zna vse to izvrstno, češ: saj Bog u meje latinski in on mi ne zameri, če malo bolj po domače zavijem. Tako se je Tone večkrat pomotil, ko je molil confiteor: ko je končal »mea culpa, mea maxima culpa«, ter začel et in Deo precor
in Rusija popolnoma sporazumeli glede politike na balkanskem poluotoku. — To je verjetno, ker brez tega ni bilo niti misliti na nobeno trajno zvezo. Ako pa je ta zveza napravljena na takej podlagi, potem smemo res upati na trajni mir v Evropi, katerega nebi mogla kaliti nobena druga protizveza. Ali zveza treh cesarjev ne pomenja le mir v Evropi sploh, ona pomenja tudi zvezo konservativnega življa proti raznim naporom, ki merijo na razru-šenje sedanjega društvenega reda, ona pomenja vojno socijalistom in sploh prekucevalcem raznih barv, kakor so se zadnja leta pojavili.
Kadar koli se je še ta zveza treh cesarjev sklopila, imela je v nasledku tudi prevladanje konservativne politike v Evropi, kaj tacega bode tudi ta pot, — znamenja vsaj tako kažejo. — Želeti je pa pri tem, da ta konservatizem ne preseže mej in da ne omaja svoboščin, katere so si do sedaj priborila ljudstva, temveč da te svoboščine pametno varuje in tako pomnožuje, da ljudstva sama spoznajo, da so vladana, a ne zatirana, konservatizem naj bi bil obr-nen le proti izgredom človeškega društva iu proti izrodkom bolestnega mišljenja. Na tak načim bode mirovna politika pomenjala tudi epoho najlepšega napredka in se bode tudi trajno in najsigurnejŠe zaduševala vspešna agitacija destruktivnih elementov društva. — Kakor smo uže v začetku rekli,
beatam Manam Itd., preskočil je začetek, ter ponavljal to. dokler ga ni mašnik opomnil. da treba končati.
Uro na turnu je Tone pa vendar tako dobro ravnal, da nikdar nI minute zgrešila. Večna luč v cerkvi mu je bila sveta dolžnost. Stel bi si bil za velik greh, ko bi bila kedaj ugasnola. Tudi gospod učitelj-organist je bil ž njim zadovoljin, posebno zato, ker mu je časi pri pevskih poskuš-njab pritiskal meh prav vstrajno in ni hotel nikdar vzeti četrtaka za plačilo.
Vse to je bilo dobro. Tone bi bil moral biti zadovljin se svojo službo. Ali mladost je norosti Nekaj mu je vendar Še manjkalo!
Mati mu je rekla o nekej priliki, da bi bilo dobro, ko bi se jženil. Tone si ni dolgo pomifiljeval, katera bi bila za njegovo srce. Saj mu je bilo to uže skoro znano. Jelica, gospodova sestrična in kuharica ga kaj rada vidi. Kedar ima on kak opravek v farovii, vselej ima zanj kaj posebnega: kak Šopek, podobico, aii kaj jednacega; to se ve da ne sme gospod, strijc župnik tega videti in vedeti. In Tone se tudi tega ne brani, tudi on ima rad Jelico. Da, o nekej priliki, ko ni bilo župnika doma, poljubil jo je cel6 enkrat na lice in — ona njega tudi, to se umeje. V srci je bil Tone uže sklenol, da njegova bode le Jelica, ali pa nobena. Pa saj je ona najlepše dekle, kar jih premore fara in Tone tudi najlepši fant; kdo more tedaj braniti zvezo dveh tako iskreno ljubečih se src! T.iko si je mislil Tone.
Nekega zimskega dne je šel župnik obiskat svojega tovariša v bližnjo vas. Naš junak Tone je to dobro vedel. Ni hotel tedaj zanemariti ugodne prilike, da ne hi obiskal Jelice, ter jej razodel, kak6 prisrčno jo ima rad.
zveza treh cesarjev nam dajo še le pravo garancijo za večletni mir; a zveza srednjeevropskih držav brez Rusije bila je miru protivna. Veseliti nas more, da so avstrijski sedanji državniki to spoznali; to bode tudi dobro vplivalo na konsolidiranie in spopolnjenje sedanje notranje vladne sisteme v našej državi, o čemur pa bomo govorili v prihodnjej številki.
Politični pregled.
Notranje dežele.
V poslanske j \bornici je 7. t. m. predložil minister za poljedelstvo zakona načrt zastran razkosavanja srednjih kmetij pri podedovanjl. — Poslanec Lienbacher je utrjeval svoj predlog zastran eksekucij kmetiških posestev. Glavna naloga naj bode, da se podeli dolžniku mogočost, da pride zopet v posestvo svoje vlastnine. Ta predlog se je potem izročil pravnemu odseku. — Na zadnje se je brez razgovora sprejel zakon zastran povišanja stavbenih troškov za arlberSko železnico.
8. t. m. je se pričela obravnava o proračunu za leto 1884. Dohodki so proraču-naui na 4741!, milijona gld., troški pa na 515 milijonov gld., teda| znaša primankljaj 40 in pol mil. gld., ali od te vsote je treba odbiti 35 in pol milij. gld., ker so namenjeni za produktivne namene, osobito za nove železnice; pravi primankljaj znafia tedaj le nekoliko nad 5 mil. gold. V primeri s poprejšnjimi leti se mora proračun
Sama je sedela deklica za pečjo v male j sobici in pletla, ko je prišel Tone. Pri tej priči je zarudela v rudeči lepi lici in ni vedela, kaj bi počela.
Tone jo nagovori: »Dober dan, Jelicaln
Ona mu še le čez nekaj časa odgovori: »Bog daj!«
• Kaj bi pa rad Tonče?«
On se namuzne in reče: »Kar bi rad, to ti povem pozneje. Najprej ti pa moram povedati nekaj novega!«
»Kaj tacega?« praša ona.
»Draga m---!«
»Pst, da te kdo ne čuje«, reče Jelica. Njega to skoraj malo vznemiri, pa vendar nadaljuje:
»Znano ti je, da ne moreva sama z materjo opravljati vseh del, ki mi jih nalaga stan. Mati mi svetuje, naj se oženim.«
Jelica je pri tej besedi zopet zarudela ter pogledala Toneta tako ljubeznivo, da bi bil mogel brati v njenem pogledu vso njeno vročo ljubezen do njega. Tone jo praša:
»Kaj praviš, kde naj si iščem ženice?«
Ona se nasmehne, povesi glavico, ter zre v svoje pletivo in ne reče — nič.
»Morebiti bi bila ti zoper to, ako bi te prosil, da bi bila moja nevesta?«
Ona reče nekako sramežljivo, poluglasno »ne«, potem jo pa Tone objame in na ustne goreče poljubi. Stisnol jo je na svoje srce in zdihnol: »srce moje!« Na to se mu ona izvije in poravna lase na glavi, ter pravi: »Ne vem, kaj poreko strijc; oni bodo brž ko ne nezadovoljni s to zvezo. Tega se bojim!«
»O nikar se ne boj, Jelica, nič ne bo hudega1«
»Dragi moj, ti praviš: »nič se ne boj«, ali Bog ve, kaj bo še iz tega «
imenovati ugoden, in ako se le še par let proračun tako boljša, zgine primanjkljaj popolnoma. — Zoper proračun sta govorila Carneri in Schaup, zanj pa Adamek in Hevera. V ponedelek in vtorek se je generalna debata nadaljevala, danes pa se menda prestopi v specijalno debato. Kaj izvrstno je govoril finančni minister vtorek. neusmiljeno je bičeval nemške liberalce in izlasti mlajšega Plenerju, večnega juda za mini8tet'8ki stol. Liberalci so mej tem govorom, če imajo še človeško kožo — kar pa je uže nekoliko dvomljivo — morali krvav pot potiti. — O tem govoru prihod njč nekoliko več.
Zvtia treh cesarstev Avstrije. Nemčije in Rusije je gotova, ter je vsem trem potrebna. Avstrija potrebuje proste roke v Bosni in Hrcegovini in mirnih sosedov na balkanskem poluotoku; Nemčija prav tako v Alzaciji-Loreni In varnosti proti Francozom, kil. 1870 niso pozabili,ter ga tudi tako k malu ne pozabijo. Rusija pa ima mnogo velevažnega posla v srednjej Aziji, zato potrebuje dobrih sosedov v Evropi. S to zvezo dobe vse tri države prosto postopanje ter se jim ni bati, da bi jih ovirale druge države.
Ogertke poslanske zbornice finančni odsek je sprejel predlogo zaBtran železnice Mostar-Metkovič. Na ugovore nekaterih poslancev je odgovoril Tisza, da železnica namerjava le brambo dežele; kolikor bolj se bo pa skrbelo za brambo, toliko manj vojakov bo vzdrževala država v zasedenih deželah.
V Sarajevu začno Še ta mesec delati veliko, krasno palačo, ki bo imela 180 sob in veliko dvorano. V to palačo se nasele deželne gosposke.
»Jelica, prosim te, ne govori takočudno; saj te imam jaz vendar raje od vseh drugih.«
Te besede so potolažile mlado njeno srce. K malu sta se nehala pogovarjati. Ločila sta se v strahu, da bi ju kdo videl. Tone je odšel po opravilih in pred odhodom sta si še podala roke in želela, da se kmalu zopet vidita.
Ali, od sedaj nista imela več prilike, da bi bila o tem govorila. Ob nedeljah je bil i Jelica vedno najbližja oltarju in Tone je stal skoraj vedno na žagrudnih vratih. Ljubeznivi pogledi so švigali sem ter tja. In — ljudje imajo bistre oči! Ljudje vidijo vse, ljudje zvedo vse. Kmalu je bila po vasi govorica: Žežkov Tone in pa gospodova Jelica se imata tako rada, da se še Boga v cerkvi ne bojita.
To zvedo i gospod župnik.
Oj uboga Jelica I Vsi njeni upi so se podrli, vse nade so zginole, vse želje so se potopile. Oj, kako hudi so bili gospod strijcl Strani je morala — strani in nikdar več se ni smela prikazati nazaj. Morala je oditi nenadoma — brez slovesa. Oj ubogi Tone! Videl je, da je zdrdral voz z objokano Jelico iz vasi. Tesno mu je prihajalo pri srci, ali sam ni vedel zakaj, ni mogel razumeti.
Drugo jutro mu je bilo uže vse znano, /.upnik so ga prav dobro oŠtell ter rekli, če še kedaj kaj tacega stori, moral bo zapustiti cerkovniško službo. Proti lastnej volji je ubožec za trdno zagotovil, da se nič več ne pregreši.
Iskre goreče ljubezni v srci pa ni mogel pogasiti. Hrepenel je le zmiraj po njej —le po njej, ki je bila duša njegove duše, srce njegovega srca. Obžaloval je njeno želostno osodo in svojo neprevidnost. Vesel ni bil nikdar več.
(Konec prihodnjič).
EDINOST.
Vitanje dežele.
Propaganda, Jde, kakor porola •Osser-vatore Romano«, pripravlja okrožnico na Škofe zastran premeščenja upravnega sedeža izven Italije, osobito kar se tiče daril in volil. Papeževi poslanci so neki uže dobili nalogo, naj naznanijo Škofom, da so oni zastopniki propagande za upravne in civilne zadeve. — Papež skliče na 24. inarcija tajni i na 27. javni konsistorij.
Iz Rima se poroča, da italijanska vlada zahteva 1C>0 milijonov lir za utrdbo planinskih sotesk.
Nemi k i državni ibor je 7. t. m. izvolil Levetzova za prvega, Frankensteina za druzega in Hoffmanna za tretjega načelnika.
V	nemlkem državnem zboru se je zvezalo 110 poslancev v ta namen, da bodo branili liberalizem, ki je po njih meneDju v nevarnosti. Nasprotovali bodo posebno knezu Bismarku, krpa utegne močueji biti od vseh njegovih nasprotnikov toliko bolj. ker iina več srca za ubogo ljudstvo, nego ti liberalci, ker za delalski stan, kateri Bismurk podpira, nečejo nobene skrbi imeti, ampak zahtevajo, naj si delale! sami pomagajo.
Tudi na Francoskem so začeli z dinamitom pretiti, v Lionu so našli 9. t. m. na pariškega grofa adresirano pošiljatev, v katerej je bila bomba. Prav v tem mestu je ta dan počila dinamitna patrona pred vojašnico in enega nižjega Častnika smrtno ranila.
Francoski senat je 7. t. m. potrdil trgovinsko pogodbo z Avstrijo -Ogersko. Ministerski načelnik pa je izrekel upanje, da se ta pogodba k malu sklene.
Zoper anarhiste so začele postopati vse države, celo švica, kder je bilo doslej gnjezdo teh prekucuhov, zaprla je vodjo švicarskih anarhistov Kenella, ki je tudi sumljiv neoega navadnega hudodelstva.
Ko je peklenska malina na Wadding-tonovej postaji v Londonu odrekla, bil je pruski princ Henrik z grofom Munster v sobi, pod katero je bila mašina. Odrekla je mašina zato, ker se je olje v urnici zgostilo, sicer bi se bila soba razrušila.
V	anglelkej poslanske) zbornici je 7. t. m. vlada naznanila, aa so jej vse vlade k zmagi srečo voščile. Generala tirahama vojska ima edini namen varovati obrežje rudečega morja. Ako Osman Digma svojih vojakov ne pošlje domu, razžene jih šiloma angleška vojska, krivi prorok pa ne ovira namenov generala Gordona. — Generalu Gordonu prijateljski rodovi so popolnoma pobili 1000 mož, poslanih iz Gl-Obeida proti Kartumu. — Vsa Grahamova vojska se je zbralii v Suakimu, od kodar se vzdigne zoper Osman Digmo.
Angleški general Hervett je zahteval od Osmana Digma, naj se do 10. t. m. podvrže, če ne, vzdigne se 11. t. m. zoper njega. — Osman Digma pa v Sinkatu nabira novih vojakov ter ima doslej 6000 mož zbranih. Zadnje novice pa Angležem niso zelo ugodne. O-man Digma je namreč odbil zahtevanje, naj vojake razpusti, general Gordon pa je brzojavil, da ne more oteti posadek na belem in plavem Nilu, če se mu ne pošlje potrebna vojska, ker so se rodovi v teh krajih uprli.
Il Tonkina je brzojavil francoski general Millot, da se je napotil 7. t. m. proti Bacninhu. Eua vojna ladija se je bojevala z sovražnikom; Francozi imajo enega mrtvega.
Dopisi.
Iz Bazovice, 4. marcija.
Gospod dopisnik, ki piše o veselici v Bazovici, katera se je vršila dne 23. fe-bruvurja,nekoliko se moti; zatoraj prosim, dovolite mi njegov dopis v 18. št. Edinosti nekoliko popraviti in veselico nekoliko natančniše popisati.
G. dopisnik piše, da se bazovski pevci skoraj sami v petji podučujejo in da pojo všečno najtežje zbore. Temu ni tako; ker do zdaj, hvala Bogul imamo dva, in če treba, še tretjega pevovodjo, kateri vedno podučujejo naše vrle pevce, in ti so: g. A. Ražem, cerkveni organist in njega desna roka g. A. Cok, tukajšnji učitelj. Zatorej se nam je čudno zdelo, ko smo čitali v vašem cenjenem listu, da se skoraj sami podučujejo. NaŽi pevci so peli kaj precizno več komadov pod vodstvom g. A. Ražem-a. Tudi našega mladega »bazovskega kvar-
teta* ne smem pozabiti! Da, po pravici rečeno, naši Drejčki so res prav fest faitfje! Njihovo petje se mi ie zdelo prav rajsko.
Deklamacija: »Jeftejeva prisega«, katero je deklamovala s pravim čutom go« spodičina J. černigoj, sponesla se je prav dobro. Tudi igra; »Zakonske nadloge«, vzbudila je mnogo smeha mej ljudstvom. Role so se vse dobro izvršile. Omeniti moram, da so igralci iti igralke, rasen enega, tukaj prvokrat stopili na oder, in vendar je vsak svojo nalogo Izvršil v občno zadovoljni. Čestitamo! Moti se g. dopisnik tudi, ko piše, da je ladela g. M. Urbančič-a magistratova l"bka, da ni mogel več učiteljevati iiV petja podučevati. To ni tako! Našega vrlega Mihota ni zadela magistratova roka, ampak njegovo zdravstveno'stanje je bilo krivo, da je moral učiteljsko službo popustiti. Omeniti Še moram, da vzbuditelj narodnega čuta, in prvi pevcem Bazovskem učitelj je bil naš g. Miha — ali duša prve in sedanje veselice je naš mladi pevovodja »Hrabro-slav«, kateri je radi tega dokaj sitnosti imel tedaj! Čast komur čast! Tretjič piše g. dop., da je mali oder rajnee Bojanske čitalnice prava dramatična ambulanca za zgornjo okolico. Tudi to ni tako; naš ve-selični odsek je prosil opensko čitalnico, da jim je bila tako dobra, da je oder posodila, ker naš veselični odsek ni imel za zdaj toliko moči, da bi si bil mogel lasten oder napraviti. Volja je res dobra, le mošnja je še preslaba.
Prav tako piše g. dop. da se je program redno vršil, pa vendar, šaljivega prizora ni bilo, ker jim je prepozno došel; mesto tega se je pa pela pesem: »Hrvaticam«, katero je pel domači zbor pod vodstvom g. A. Ražem-a prav izvrstno. Veselico je počastil tudi naš okrajni glavar g. J. plem. Mirkovič.
Plesalo se je do ranega jutra. Mej plesom so nas navduševali domači pevci z lepimi slovanskimi kori.
Ker imam uže pero v roci, dovolite mi, da vam nekoliko sporočim o naših razmerah! Omeniti moram, da se vstanovlja čitalnica tukaj uže več časa, pa zadrege radi pravil so krive, da ni še vstanovljena. Pravil čakamo dan na dan. Da bi uže skoraj prišla iz jutrovih dežel!
Nadejamo se vendar, da nam veseli majnik kaj dobrega prinese.Kakor slišimo, namerjaviijo napraviti naši narodnjaki veliko veselico s petjem, igro, deklamacijo in tombolo pod milim nebom v spomin otvorjenja čitalnice v Bazovici. Nadejamo se, da bode veselica krasna. Ker pa bode omenjena veselica prve dni maja, dobro in lepo bi bilo, ako bi prav ta dan naš vrli »Tržaški sokol« v Bazovico vzletel in ljudstvo s telovadbo nekoliko razveselil. Mi Bazovčani bi kaj uljudno sprejeli ru-deče košuljce, kakor smo jih v minolein letu, t. j. 8. septembra 1883. tako da so bili malo kde v okolici tako uljudno sprejeti.
Ker uže o ustanovitvi čitalnice govorim, omeniti moram Še, da »vse teče, kakor bi bilo namazano«, le naši narodnjaki bi se morali kaj več brigati. Do zdaj se največ trudijo naši mladi pevovedje za ustanovo čitalnice in napravo veselic. Uže zdaj pa kličem našim narodnjakom: podpore! podpore! pa nže pojde. Opozarjam jih tudi, da bi kateri brezplačno poklonili časopise čitalnici, da bi se mej tem mošnja nekoliko okrepčala in otežila. Zatoraj na noge, na delo hrabri junaci!
Vam bazovski pevci in vašim pevo-vodjem pa kličem iz dna srca: živijol le tako naprej in zmaga bode našal
Bazovčan.
IZ Komo« v 9. dan marcija.
{Saj našel si na b&žjem nćbi. kar tiikaj bi zastčnj iskal! S. Gregorčič). V 7. dan t. m. je preminol Peter Pirker, c. kr. okrajni žandar Sežanski.
Kot c. kr. žandar je služil v Podgradu, Gorici in Ajdovščini. Zbog svoje marljivosti je prišel kmali v Komen za vodnika in poveljnika tukajšnje žand. postaje. Kot okrajni stražni glavar se je preselil v Sežano; njegov odhod iz Komna se je močno obžaloval, ker je bil obče priljubljen. On je bil namreč eden izmej tistih žandarjev, ki imenitnost svojega stanu popolnoma poznajo, ki uvidevajo velike težake svojega trudapolnega poklica, ki si pa tuli prizadevajo svoje dolžnosti natančno in vestno izpolnjevati.
Zato pa ga je vse spoštovalo in rado imelo, kar se je posebno pokazalo pri njegovem pogrebu. Razen ogromnega števila domačih župljanov, se je vdeležilo pogreba mnogo ljudi iz okolice, veliko daljnih in bližnjih prijateljev, posebno žandarjev, ki so od vseh strani prihiteli, skazat mu zadnjo Čast. C. k. okrajno glavarstvo v Sežani je zastopal gospod vitez Hohnel, c. k. okraj, glavar sam. Videli smo tudi g. nadpo-roČnika kot zastopnika razdelnega povelj-nišlva iz Trsta, vse Komenske uradnike, župane, učiteljsko osobje sž mnogobrojno šolsko mladino, veterane z godbo itd.
Iz.slov. Goric,naštajer. H. maiscija.
Zadnjič sem pisal, kako stno pri nas sanjali uze o prijetnej pomladi, a danes moram zabiležiti, da smo se zlo varali. Tri dni i tri noči je neprenehoma snežilo,
tako, da ko bi soparna zemlja sproti sneg ne podjedala, bil bi dobil debelost od 'I, sežnja. Vendar danes, ko to pišem, imamo uže zopet tudi prvi lepi prijetni dan. Sneg se je tudi uže precej ustrašil pekočega solnca, in skopne. ako ostane toplo vreme, v teden dnevib. Bog daj! saj drugače nam utegne še ozimine poškolovati. Nemški pregovor: Marzen-Schnee tbut den Fel-dern webe; potem takem vendar utegnol hi se še potem takem vendar uresničiti. Dosti pa smo po tem snegu zaderŽani z delom na polju in v vinogradih. Tudi sadno drevje nam je malo polomil, sicer pa dobro, da je £e prišel zdaj ko je zimski Čas. ker drngač* bi se nam utegnolo goditi, ksfoor poro&te v zadnjej »Edinosti tam doli ol> Adriji, da bi tudi tukaj pozno v maju po cvetočem drevju in zelenih vinogradih zAvladala — poparjenost, in s tem nas spravila Se v veČe siromaštvo, česar pa nasljubi Bogobvaruj! Goričan.
Domače in razne vesti.
C. k. kranjski namestnik bar. WJnkler je prišel v Trst vtorek zjutraj in se pristavil v »H6tel Delorme«.
Imenovanje* Ministerstvo uka je imenovalo Ferdinanda Anton-a dosedanjega asistenta, drugim pristavom vremeno* slovnega in zvezdoslovnega opazovaliŠča na trž. trgovinskej in navtičuej akademiji.
Razpisano mesto. Bazpisano je pri c. k. namestništvu mesto oflcijala. Prošnje uaj se vlože pri c. k. namest-ništvu najdalje do 15 aprila t. 1.
C. k. mornarica. Vtorek zjutraj je priplula iz Pulja v Trst, c. k. topniča-rica »Kerka«,^pod poveljo ištvom nadvojvode Karola Štefana.
Tuja ladUa. V nedeljo ob treh popolndne je prišla pred Trst in se tu zakotila ruska vojna oklopnica „Vojvoda Edinburški". Oklopnica ima na krovu 400 mož, štiri velike in dva lahka kanona.
V	ponedeljek zjutraj ob osmih je pozdravila mesto z 21 streli, na kaiere se jej je z grada odzdravilo,
Mestna delegacija je potrdila
Sredložno delitev vsote g). 510 ustanove [arka Radicha ter odločila jedno obdarovanje po gl. 40; 14 po gl. 20; 16 po 10 In 10 po 5 gld.
Delo v najem se otda 15. t. m. pri mestnem magistratu pod klicno ceno gl. 680. Popravi in olepša se mestna cerkvica M. B. Rožnega venca v starem mestu. Ponudbe morajo biti pisane kole-kovane (50 nČ.) in zapečatene, s pobotnico, da je dotični vložil pri mestnej blagajni gl. 68, kot varščino. Vlaganje ponudeb trnja do ure javne dražbe.
Vojaški nabor. 01 980 vpisanih v vse tri razrede, potrjenih je 199 mla-deničev, katerih 116 v stalno vojsko, 16 kreservi in 67 k deželnej hrambi, k prvim moramo še prišteti 54 prostovoljcev. Tržaške novosti *
Samomor v ubožnici. Anton Jaški, 70 letni starec, ker je bil radi starosti nespo soben za delo, sprejeli so ga v ubožnico, kder se je nanajal uže nad poldrugo leto.
V	petek ostane za rana, gre v prvo nadstropje, t topi na okno in BkoČi na ulico. Nespametni starec ni koj na mestu obležal mrtev, a pri padu si je tako močno pretresel možgani, da za njega ni bil več ta svet, ter se preselil v večnost — V pon-delek v jutro se jo ustrelil v »Boschettu« (gozdiču) Karol Andrič, 49 letni loterijski prejemnik. Samomorilec je zapustil ženo z dvema otročičema. Vzrok smrti je bilo uboštvo.
Smešen poskus samomora. Frane Da-nelon, čevljar, mož sicer dober, le to na-p iko ima, da rad vince pije. Kadar je pijan, pravijo, da zgubi pamet. V petek zjutraj se ga je Frane nasrkal, kar se je dalo — in dosledno je zgubil pamet, ter se hotel obesiti na tako zvanej »Scala dei giganti«, na stopnjicah, ki iz lesnega trga drže h gradu in v cerkev kapucinarjev. I/, z a nečega kota pa se je prikazal obraz javne straža, ki Franetu poslednje veselje prekriža, odpeljaje aa v ječo, dokler se mu ne izkadi iz buče.
Poskus samomora. V sahoto oh 10. zjutraj je skočil v morje pri preluki Hektor Boraine, 25 letni agent. Iskal je smrti v valovih, toda ni je našel, kajti morju sta ga odtegnola delalca Marka Menaghi in Ferdo Aite, ter nesla na stanovanje g. Jurija Carlini na „Campo Maržo". Čemu se je hotel iznebiti živenja, ni znano, misli se v pomanjkanj u posla, ker mladenič je bil u|e tri leta brezi dela.
Nesreče. Deček Alojzij A. je prišel v petek popoludne pod kočijo št. 141, v ulici »Annunziata«. K sr< či se ni dosta poškod-val, le nekaj neznatnih prask je dobil. — Klemene Ivan, 42 letni mož, doma iz Postojne, pri delu v tovarni za vlitke, prišel je mej strojno jermenje, ki ga kvišku potegne in potem na drugej strani na tla vrže. K svojej sreči si Klemene ni hudega storil, le nekoliko prask je dobil na glavo. — Cezar Fruiuento. 21 letni pomorščak iz Specije na Laškem, pri delu najadreniku vlaške ladje»Giacomo«, omahne in pade na krov, in se jako teško pobije
na več delih života. Prenesli so ga v bol* nišnieo. — V soboto zvečer so straže našle
v ulici „del Pešce" na tlaku ležečega in bulo bolnega agenta Ivana H. Odpeljali so ga v bolnišnico. — K. Ana, 21. letna Tržačanka, morala je iti v bolnišnico, da si zdravi zmečkano roko. Mašina v vrvar-nici Angeli, jej je roko zmečkala.
Hudoben sin. Straža je ustavila Ivana S., bivajočega v ulici »delle Ombrelle*, ker je doma razsaja) in razbijal, in cel6 mater pretepal.
Straža je reiila smrti neko 20 letno služkinjo brez službe, ki se je hotela usmrtiti radi pomanjkanja. Na-ruerjavala je skočiti v morje, suinno nje obnašanje zapazi straža, ki jo na to odpelje na policijo.
Jfcrotfrranje. Trgovca Maraša, o katerem smo poročali, da je redarstvo preiskalo stanovanje in zalogo, zaprli so ta dni. Pozvan je bil pred državnega pravd-nika, ki po zaslišanju veli ga ustaviti in odpeljati v senco. Ljudstvo govori, da je MaraŠ trgovec, v žakljih fižola, moke, vlit-kov itd. razpošiljal bombe, petarde rojakom Pirančanom in nekateri celo trde, da se one petarde, ki so poslednja leta pokale po Istr/, in tedaj tudi v Piranu, »corpus delieti« omenjenega gospoda M. Na sled tej hudobiji je menda prišla c. k. finančna straža v Piranu, in stvar naznanila našemu reilarskemu urada. Drugi pa pravijo, da so pri razpoku neke istrske petarde dobili mej ostanki nezgorele šare, s katero je bila ta natlačena, tudi majhne koščeke /.ačrnele ostmke Marašovih listin, računov itd. Zadnja istrska petarda se je razpočtla v Pazinu pred^ ondotno c. k. gimnazijo — a od te je uže mnogo Časa — in ako bi to res bilo — kedaj uie bi bili dejali MaraŠa v senco. Težko, da iih je on narejal, da pa jih je razpošiljal v Istro, o tem ljudstvo povso l govori. Hat* pošiljanje molilnega orožja v vrečah, mej jestvino — ni nič posebnega — ni nobene umne finoće, tega se je lahko M. navzel od svojih prijateljev na ono stran Jadre — naj se čitajo knjige, razpravljajoče osvetno zgodovino Italije zadnjih let, osobito pa Lombardije in Benečije — tam se dobiva vse polno takovih primerov, kder se italijanski junaki slave it J. in popisuje način, kako so prišli do bomb, ki so njega dni pokale po trgovih v Milanu in Benetkah. Vidi se, da »Exempla trahunt«.
Tatvine In policijsko. v petek po noči so hoteli nekateri zmikavti prodreti skozi dvorišče v magazin h. št. 5 v ulici »S. Lazzaro«. Ali Časa ni bilo in Merkurijevi heroji so pete odnesli pustivši na mestu nek slab »corpus delieti«, t. j. palico z dvema krivuljama. — Sil/Ida in Satirije. V četrtek ob 10. zvečer je v pivovarni »Cittadino« na »Riborgu« nastal
Jn-epir mej neko Lojziko, poznato Silfido n ondotno točarico. Vročekrvna Lojzika prime čašo na mizi ter jo zažene točarici v glavo. V tem pride straža in ustavi besnečo herojino. Metežu je prisustvoval nek pomorski podčastnik, ko je videl, da je narobe vestalka uklenena, skoči po koncu, in zahteva, naj io straža spusti. Ker pa je straža imela na svojej strani pravico, reče mu: nepoklicani advokati — tudi vi z nami. Peljala je straža njo iu njega po nekej temnej, ozkej ulici, po katerej je pohajalo več mladih pomorščakov, ko ti zagledajo svojega višjega v rokah javne tržaške straže, usmili se jim nekda v srce, planejo na nje, ter svojega junaka oproste. Ali pomorski vitezi so se inalo časa prostosti veselili, še isti večer so bili ustavljeni, odgnani in izročeni pomorskemu poveljništvu. — Zandarji so v petek ustavili v Devinu tatove, ki so tukajšnjemu trgovcu G. Gominotti-juna molu„S.Carlo" odpeljali dva voziča. Tudi voziča so nazaj dob li. — Dobroznanemu .,Pi ču" v Ro-janu, kompanjonu rojanskpga „sottocapo-vlila'4 odnesli so neznani uzmoviU tolsto, dobrorejeno kokolko. Negoval jo je in pital za ozamne praznike, ali glej, kokoljo usodo t prišel je potajno Potajnovič in mu odnesel Še to jedino njegovo upanje. Ubogi Prč! — Navadni neznani so prodrli s po-I močjo ponarejenih ključev na stanovanje neke uboge obitelji v ulici »Fortino«, ter odnesli 2 para prestral. — Straža je ustavila na lesnem trgu neko služkinjo, ki je pred osmimi dnevi svojej gospodinji počistila polu zavoj obleke in perila. Grdun. Odpeljali so tja gori za »Zavitarje« brivca A. B., iz ulice »Šolitario«, ker je v prepiru svojo ljubico z ključem ali kamenjem prav hudo pobil. — Pred stražo je po-tegnol, kolikor je imel moči v nogah nek človek, ki je kamenje lučal v krčmo »Alla terra promessa«, ker mu krčmar ni hotel dati vina na rovaš. — Oboroženi pijanec. V nedeljo po noči je prišel pred nelto kavarno na »Gorsi« nek loterijski prejemnik, pijan in v roki držeč revolver. Na nogah ni mogel več stati in telebne na tla z orožjem v roki. Pokličejo stražo, ki mu revolver zapleni, kajti on ni imel navadnega policijskega pooblastila. — Pretep, nož in ranitev. Moral je iti v mestno bolnišnico 20 letni težak S. Angel iz Trsta, tla si zdravi na več krajih prebito glavo. To je zadobil v nekej krčmi v Kolonji. — Tudi Angel D. je moral romati v ono veliko poslopje v Kadinu, da si zdravi
EDINOST.
razmesarjeni nos in lici. Tudi tetnu so njegovi contra pajdaši to poklonili v pretepu.
Noi. pretep in ranite v. V petek po noči je nastal prepir v pivovarni „Cittft di Vienna" na Kiborgu inej prostimi pomorščaki in nekim LloyJovim klepačem. Pomorščaka Viljem S. in Martin T. sta hudo porezala '29 letnega klepača Dom. A., kojega so odpeljali v mestno bolnišnico; pomorščaka je kesneje straži o.i peljala v senco. — Dobro obeta. France Gerzinek, 14 letni fant, moral je kranocelniku v bolnišnico, da mu ozdravi z nožem v čelo prijeto rano, kdejoje dobil, neče povedati.
Izpred sodišča Karlina Ancona je bila obsojena, da plači 5 gld. kazni ▼ mestno ubožnico, radi razžiljenja Česti. Karlina je razžalila svojim predolgim jezikom ,,soro'4 Maestro, ki jo je zate ga delj tožila in tudi pravico dobila. — Jožef Gajat, po domače Šiba, 28 letni prostak In težak, in Franc Kašelj oba iz Trsta, tudi težak, bila sta obsojena radi tatvine na škodo trgovca Samujila Oblaka v Šest mesečno trdo ječo. — Stacunjski učenec Andreja Molj, doma iz Umaga v Istri, dobil je šesttedensko ječo, radi tatvine na škodo svoje gospodinje Marije Schramek in sleparije na tehtnici na škodo gostov. Tudi Iv. Ravikar je dobil toliko tednov kazni, radi tatvine v Lloydovej ladje tvornici. — V tri mesečno ječo je bil obsojen Salomon Tedeschi, ker je nečemu Ugotu Ruppo-ji ukral jedno srajco in suknjo vredno 8 gld.
Sabčeva obravnava* ki je imeta biti minoli petek, odložila se je radi treh prič, ki sedaj niso v Trstu, in pa jednega veščega blagajničarja, ki je tudi odsoten.
SČedenJci so »fest« fantje. Minoli teden je bil vojaški nabor, da običajno Slovenci iz okolice plačajo pri krvnem davku za meščane, to je vsem znana resnica. Kakor slišimo, letos Je bilo poklicanih na nabor jednajst Sčedenjcev, a od teh je bilo potrjenih v vojake, 10 (reči de-sćstj. Slovenska krv — sangue servolano bi dejala »Alabarda« non sbiglia mali
Goriške novosti. Te dni se je obelodanil izkaz veteranskega društva goriškega. Dohodki znašajo za leto 1883 gl. 4438 in 78 kr., troškovi pa gld. 2417 in HM, kr. Ge se troškovi primerjajo] dohodkom, vidi se, da ostane čistega prebitka gld. 2021 in 66'1, kr„ katerega gld. 1900 se nahaja na obrestih po 4'J,WJ0 v mestnej Štediinici. — Pomožnim duhovnikom metropolitanske cerkve je bil imenovan č. g. Tom. Čeme, doseuanji vikar v Avši. — Minoli petek je bilo v goriškem gledišču toliko obiskovalcev, da so mogli prestavo odložiti. Signa temporisl — V sredo zvečer je pričelo goreti v poslopju Winkler v ulici Morellijevej. Na mesto prišli vatrogasci so Se le po dvournem delu ogenj pogasili. — V nekej goriškej obitelji so štariši dovolili triletnemu otro-čiču, da se igra sč Škarjami. Dogodi se pa, da otroče igraje se pade, in nabode na omenjene Škarje. Ranitev je zelo huda in bati se je za živenje otroka. Uzrok nesreči, kdo je? Odgovor je lahek 1 StariSi.
—	V Renčah je starši brat tako hudo ranil mlajšega, da ta težko več ozdravi. In vse to zavoljo reči malo ali čisto ničvredne. Pisano je, da Kajnova in Abeljeva ljubezen (?) morate trajati do konca sveta.
—	V trnovskem gozdu se množe risi, ki prouzročajo in nogo škode mej navadno divjačino.
CJradno okrajno učiteljsko konferenco bodo imeli učitelji in učiteljice sežanskega okraja v 7. dan aprila v Sežani. Začetek ob 10. uri predpoldne. Dnevni red: 1. Poročilo g. c. k. okraj, šols. nadzornika D. SinkoviČa. 2. Kritika Nagelovih računic za eno in štirirazred-nice in je 11 bi se v naše šole uvedle namesto Močnikovih. Referent g. učitelj J. Trampnž iz Kostanjevice. 3. katere čitanke so za naše šole najboljše: Miklošičeva „Začetnica", Žumer-Razingerjev „Abecednik" ali Praprotnikov „Abecednik"? Referent g. nadučitelj Benihger iz Tomaja. 4. V čem in za koliko menja postava (šolska novela) od 2. maja 1883 1. učne načrte za Primorsko? (To prašanje bode baje obravnovala tudi bodoča deželna učiteljska konferenca, ki bode o počitnicah v Gorici). Referent g. nadučitelj Anton Leban iz Korana. 5. Poročilo okrajne učiteljske bukvarnice. Referenta gg. nadu-Čitelja Hrovatin (Sežana) in Anton Leban (Komen). 6. Volitev stalnega odbora. 7. Volitev bukvam, komisije. 8. Volitev dveh poslancev v deželno učiteljsko konferenco. To vabilo k seji se učiteljskemu osebju razpošilja vsled 4. minist. ukaza v 8 dan maja 1872. Drž.zak. št. 68.
Ukaz mlnlsterslva pouke. Ministarstvo pouke je vnovič strogo za-ukazalo učiteljem in učiteljicam, da ne. smejo prejemati darov, ali kar si bodi v denarju ali drugem, od svojih učencev.
važne in modre izreke jako nadarjenega nadvojvode, kateri izreki kažejo o velikfj državniškej modrosti nesrečnega uda naše cesarske hiše. — Te izreke smo te dni čitali v Zadarskim listu StekliŠ. — Izreki se glase: Despotizein enega samega je težko nositi; a oni mnogih je neznosen, ter prej ali slej propade. (20. aprila 18G0) „Vlada, katera noče ali ne more poslušati tožbe svojih podanikov, taka vlada je slaba in hiti v svojo propast. ('23. aprila 1860"). „Vladarji morajo biti nad strankami, ker v dobro vrejenej državi so jim stranke podložne. Oni vladarji, kateri so vodje kake stranke, ne smejo se čuditi, ako na vse zadnje tudi oni propadejo se stranko. — Bogataša smeš pustiti čakati, a nikdar siromaka, bogataši imajo denarja, torej tudi časa dovolj, za siromaka je čas denar'*. (2. junija 1860). ..Z bodali se ne koplje blago iz zemlje". (2. tnaja 1860). „Vladarji in ministri, a preu vsem finančni ministri, morali bi imeti mnogo svojega posestva, da na njih poskušajo povišanja davkov' (22. novembra 1860). Velika razlika je mej vladanjem in zapovedavanjem. „Za vladarje je^ treba znanja, za zapovedovanje le zmožnosti. Kako malo znajo vladarji razlikovati te dve lastnosti. Zapovedajoč narodom — tlači se njihova osobnost, toliko potrebna, nasprotno vladajoč jih, vodi jih k pravemu dobremu cilju (26. novembra 1860). „Zakon (postava) mora za-branjevati tlačenje od zgoraj in puntanje od zdolaj". (3. januvarja 1861). „Vsak človek je božja stvar, pa zato ima pravico, da svobodno in neodvisno dela in se razvija v mejah društva. Kedor neče priznati te subjektivnosti svojega bližnjega, ta je in ostane despot". (23. marcija 1861). „Niso narodi ustvarjeni zarad vladarjev, ampak vladarji za narode. (13. sept. 1861). „Kder je ustava, tam je tudi upora" (opozicija) (22. septembra 1861). „Kadar se rabijo bodala izvan hiše (države) služijo za brambo, kadar se pa rabijo doma (v državi), ne dovedajo do druzega, nego do samomora", (30. avgusta 1861). Iz teh izrekov, kateri se nahajajo v knjigi, katero je izdal rajnki nadvojvoda, vidi se, kako je rajnki Maksi-miljan natanjčno spoznaval dolžnosti vladarjev. On sain je hotel morda izvrševati te dolžnosti, a kako ga je prevalil svet; dokaz to, da se čestokrat najplemenitejši nameni razbij6 na skali človeške strasti.
Smešni zemljepisni pojmovi oholih Arpadovih sinov. Do sedaj smo verovali, da so le Francozje in Italijanje šibki v zemljepisju in etnografiji, ali te dni smo čitali v raznih časopih neko vest ali notico necega peštanskega lista, ki priporoča ustanovitev kazenske naselbine — na sivem Krasu. Pisalec one notice mora imeti jako čudne pojmove o našem sivem Krasu. Recimo da misli, da so »puszte« njegove domovine pravi »eldorado«, Če ne celo nekakov »raj« proti našemu Krasu. Po »Cavalli-jevej zgodovini Trsta bi to bilo, da slabši nego »puszta« — da prava • saxonia«, kder neraste ni osat in ne lazi ni gad. Ali naš »Skalovič« bi dejal, celo oni trikotiček, za kojega se nijeden ne meni, preinerjen in narisam je in tudi lastnik se dobiva, ki od njega nevede »franke« plačuje. In vse to je istinal Ma-ijarski i Čenjaki pa mislijo, Čudno morejo biti sestavljene njih zemljepisne knjige, da je Kras gola golina, puščava peŠčarina, drug »Sahara« — ali »Gran Sasso«. Ako bi bili dobro podkovani v geografiji, znali bi, da je na Krasu vse polno čednih trgov, vasi, vasic in sel — in. da ]epremnogo ogrskih krajev proti našemu Krasu pravcata neobljudena pustinja. Kakor se vidi iz tega, geografska modrost nekaterih Arpadovih sinov ne sega preko »madjar-skega globusa«.
Koliko denarja so skovali v minolem letu v Avstro- Ogrske]? Na Dunaju so rainolo leto kovanega denarja naredili: 69.579 tolarjev po 2 gl., 6.035.954 po 1 gld., 308.334 le van-tinskih tolarjev Marije Terezije; v zlatu: 36.739 velikih cekinov, 408.G39 navadnih cekinov, 30.814 po 8 gld. (20 frankov), 3710 po 4 gld., in 35.000.000 kr., vsega vkup za 10.105.618 gld. 16 kr. — Na Ogrskem 7,040.176 denarja v srebru; v zlatu: 300.459 komadov po 8 gi., 11.865 po 4 gl., 8.535.127 kr. vsega skup. 9.607.655 gld. 42 kr. — V obeh drž. polovicah vkup 19.713.273 gld. 58 kr.
Tretje poročilo*) o delovanji in stanji »podpiralne zaloge slovanskih vseučilišč-nikov« v Gradci. Iz tega povzemamo, da je glavnica znašala od oktobra 1. 1882 do
Nekoliko izrekov nadvojvode Maksi-miljana. Ker mej tržaškimi okoličani rajnki nadvojvodu MaksimiJfau živi v najlepšem spominu, vemo, da mnogim našim čitateljem ustrežemo, ako prinesemo nekatere
*) Podpirati uboge, značajne in marljivo vseuSiliščnike slovanske narodnosti na potu. ki jih vodi v javno živenje, kder 9e bodo morali boriti za narodne svetinje — to j« blag namen podpiralne zaloge. A vendar se žali-bog mej slovanskim svetom noče prav Širiti zanimanje za takošne bliigonosn« ideje in število nodpirateljev ostaje š« skorej vedno isto, kakor je bilo v začetku. Zopet se torej obruča odbor do vas, rodoljubi in prijatelji slovanske mladine I Ne pozabite tudi v novem letu obrnoti svojih močij v korist lastnemu narodu s tem, da blagovolite podpirati gmotno mladi narastaj in da širite ljubezen do njega, ki hoče posvetiti svoje moči na korist naroda svojega in na čast mile domovine!
oktobra lfc-83, in sicer. A) v pismih denarne vrednosti gld. 4600 nom. vrednosti; b) v gotovini pa 107 gld. In 6~j kr. Kupila se je papirna renta za 100 gld. n. vr. — ostane torej v gotovini 28 gld. in 41 kr. — Letni dohodki znašajo vkup gl. 446 in 89 kr.; troškovi pa 570 gl. in 30 kr. Ako se primerijo troškovi dohodkom, vidi se, da ostane za leto 1883-84 v gotovini 176 gld. 59 kr.
Mestna plinarna. Iz dotičnega poročila za leto 1843 povzemamo: Privatnih plinovih svetilnic je bilo 32,916, zadnje tri mesece leta pa se je napravilo novih
I,390.	Za plin se je vkasiralo gld. 2.3,019.85; za premog pa se je plačalo gld. 22,849.45; Dohodek pri fabrikaciji plina znaša gld. 227,176.22 in presega preventivni račun, in vse to se mora zahvaliti vpeljanej ekonomiji. Za amonijakalne soli se je skupilo gld. 8,041.17. Dotične instalacije so vrgle gld. 11.421,40; Industrijalni skupni preventivni račun gld. 215,091.19 — je dosegel lepo vsoto gld. 204,638.79 brez vsote gld. 7,402.19, ki se je posodila mestnej blagajni. Dolg se je zdatno znižal, osobito zavodu podružnice »Credit«, ki od gld. 144,767,73, padel je na gld. 41.201.40. Potem takem industrijalni iznos, po najnovejših naredbab, moral bi se nain tako le izkazali: a j Amortizacija za nova dela izvršena minolo leto gld. 6.095.28. b) Ta-citacija 5'10 letnih obresti od glavnice gl. 210,000 gld. 10.500. c) Čisti dobiček na razpolago občini gld. 230,043.51. — Skupaj gld. 246,638.79.
Štirski posojilnici. Na Štirskem poročajo posojilnice prav vesele novice : Iz lačunov Celjske posojilnice posnemamo to le: Vplačanih deležev od 10.530 gld. na
II.516	gld., število hranilničnih vlog od od 48 z 56.896 gld. 74 kr. na 182 290.756 gld. 88 kr., število izposojevalcev od 397 278.462 gld. iz posojila na 588 z 120.373 gld. 15 kr. izposojila. Na menjice je bilo izposojil 41 7. 14.836 gld. in druge, to je 517 posojil z 105.537 gld. 15 kr. na dolžna pisma. Odteh dolžnih pisem se jih je 6 vknjižilo in 9 prezaznamovalo. Čisti dobiček znaša 1707 gld. 37 kr. — Uprav tako veselo napreduje posojilnica v Mariboru. Leta 1883 je pristopilo novih druž-nikov 138; vloge so narasle od 66 tisoč na 96 tisofi; posojil je bilo v minolem letu izplačanih 118.547 gld., denarni promet je poskočil od 194 tisoč leta 1882 na 367 tisoč leta 1883, reservni fond od 921 gld. na 1269 gld.; čisti dobiček 1. 1883 je 1)11 2356 gld. — 1. februvarjem je začela delovati posojilnic i v Ptuju. To so veseli glasovi; kmalu se štirski Slovenci izvijo iz pesti židovskih oderuhov in bodo stali na svojih nogah.
Oporoka. Zamrli gospod knezoškof ljubljanski dr. Zlatoust Pogačar je v svo-jej oporoki volil cerkvi na Sori 500 gld., cerkvi na Bohinskej Bistrici 200 gld., mestnim ubogim 200 gld , stolnici za obletnico 1000 gld., Brezniškej cerkvi za večno mašo 200 gld., družbi sv. Vincencija 100 gld. deški sirotišnici 400 gl., dekliški sirotišnici 400 gld., katol. rokodelskemu društvu 100 gld., duhovnemu podpornemu društvu 200 gld.
Čehi na Ruskem, posebno v Kijevi se pripravljajo s posebnim vlakom v Prago, da obiščejo narodno gledališče.
Čehi v Chlcagi so sklenoli obiskati Češko narodno gledališče v Pragi. V ta namen najmejo poseben parnik in poseben železniški vlak.
Prečudno I nezaslišano. Nek tržaški list poroča, da je okrožno sodišče v Gelji po zaslišanji državnega pravd nika prepovedalo dalje izhajanje časnikov »Slovenski Gospodar« in »Sttd-steierische Post«, prepovedalo zato, ker se menda, (angeblicb) nju urednika z uredovanjem ne pečata. — Je-li to mogoče? Mi tega ne moremo verovati, ker
Kreveč spoštujemo avstrijske sodnike, da i obsodili koga na golo natolcevanje, brez dokazov, na besedo: menda, ali au-gebbch, tega ne verujemo.
Uganka v otroku. V nekej vasi blizu Trideuta se je zadnje dni pripetila do-godba, ki je premišljevanja vredna. Neka roditelja sla imela polutriletno hčerko, ko sta dobila dvojčke. Mala deklica pa se tega ni veselila, ampak žalostna je zapustila dom ter šia, da nobeden ni vedel kam. Po dolgem iskanju so jo našli in domu pripeljali, ali k ljubu vsemu prigovarjanju ni hotela več nI jesti ni govoriti. Ko je k malu potem en dvojček umrl, bila je deklica nekolike bolj dobra, ter je zahtevala, naj se drugi dvojček v reko EČ avo vrže. To se ve, da se temu zahte-vanju ni ustreglo, in zato se je deklica ožalostila, nobene jedi ni več pokusila ter je za gladom umrla. Ta dogodba je gotovo premišljevanja vredna.
č. udje del. podp. društva I
Volilni shod v nedeljo, dne 9. t. m., katerega se je vdeleŽilo okolo 200 udov z volilno pravico je skoro enoelasno sklenol, da vam priporoča take kandidate za nov odbor, kateri so z dejanji dokazali, da znajo in z veseljem hočejo delati v nadaljni prospeh na-
šega društva. Njihovo dosedanje delovanje nam je najboljši porok za prihodnje. Udje, ne poslušajte torej ljudi, ki svoje trme stavijo nad korist društva in našega naroda; enoglasno volite te le kandidate: Predsednik : Viktor Dolenc, tajnik : Mate Katalan, Denar-ničar: Drag. Smidt.
Odborniki: Mate Živic, Franjo Žitko, Štefan Prele, Anton Kljun, prof. M. Mandič. Juraj Vučković, Ladis. Hajn, M. Pregarec, Valentin Ster, Anton Muha, Franc Primožič, Ant. Batič.
Namestniki : S. KraptS, Jernej Čelan, Miha Hervatin, Fran Andrejčič, Gregor Lotrič, Andrej Vertovec.
Pregledovalci: Albert Živic, pl. Živichofen, Ivan Drašček, Josip Drašček.
NB. Gosp. Fran. DoUnc, katerega je tudi volil zbor, odpovedal se je kandidaturi, zato pa je odsek na njegovo mesto postavil druzega.	Volilni odsek.
t
Volja Vsemogočnega bila, da nas je zapustil v veliko našo žalost
KAMILO CGGNAR
preselivši se po kratkej mučnej bolezni v boljši svet 11. t. m. popoludne ob štirih v 2 in pol letu svojega živenja.
Posvetni ostanki ranjcega se prepeljejo naravnost na pokopališče.
Umrlega priporočamo v pobožen spomin !
V T-stu, 11. marcija 1883. Viktor Cegnar. oče; Avgusta Cegnar, mati; Fran Cegnar, ded; Viktorija Cegnar, stara mati; Fran Frank, ded; Marija Frank, stara mati; Fran, Avgust in Ivan Cegnar, strici; Rudolf Frank, ujec; Ergenija Frank, teta.
Deželna patrijotična podporna zadruga
za. Trst ixi Istro.
P. n. gospodje zadružni udji se vabijo na
V. REDNI OBČNI ZBOR
ki bode v nedelo I O. marcija t. 1. ob 11 predpoludne v manjšej sobani borsnega poslopja, uljudno pripuščenej. Trst, 9. marcija 1884.
VODSTVO«
Dnevni red:
1.	Pročitanje zapisnika zadnjega zbora.
2.	Poročilo vodstva o delovanju v letu 1883.
3.	Referat pregledevalnega odseka.
4.	Volitev jednega vodje za volilno dobo 18S3—1885 v smislu g. 13. pravil.
5.	Volitev pregledavalne komisije za leto 1884 v smislu g. 19. druStv. pravil.
I.
Tržaška svobodna luka in pa zdalj-šanje Rudolfove železnice do Trsta.
Pod tem naslovom je izšla te dni s tistimi slovi, s katerimi je tiskan naš list, 28 stranij obširna brošura, katera se z vso močjo poteza za Predelsko železnico. Ker je naloga našega lista, da se razun za narodne pravice poteza tudi za gmotne koristi našega naroda, osobito na Primorskem, naj nam bode dovoljeno, da o tej broŠurici spregovorimo nekoliko besed.
Pisatelj brošure pred vsem šiba gospodarsko politiko naših Velikonemcev; on jim očita, da so Trst In sploh Primorske dežele popolnoma zanemarili, da so zidali vse polno železnic, kder ni bila tako nujna potreba; a Trst, glavno avstrijsko trgovišče, pustili so brez pravih /vez z notranjimi deželami in v Nemško. S tem so prouzročili, da so mnogo prometa , kateri bi bil naravno spadal v trgovsko področje Trsta, temu mestu od-strigle nove železnične zveze drugih držav, in da je del svetovne trgovine poiskal si druga trgovišča, kakoršna so Reka, Benetke, Genua. — Tako kratkovidna in neprevidna trgovska politika se čestokrat hudo maščuje nad državami, kar vse nas uči zgodovina propada Benetk in drugih nekdaj mogočnih mest na sredozemskem in jadranskem morju.
Uže pred 30 leti je Waphorn dokazal, da drži najkrajša pot mej Indijo in Angleško, mej sredozemskem in severnem morjem uprav čez Avstrijo, ta dokaz je še bol] podpirala zgradba sueškega kanala, kateri bi bil imel Trstu največ koristiti. — A kaj je Avstrija storila, da izkoristi
EDINOST.
svojo lego in njeno približanje Aziji po sueškem kanalu? Neodločnost vlade,spletke neke oskusrčne koterije, katera je važnost ž^leinic le toliko cenila, kakor se je dalo zaslužiti pri takozvanem financiranju takih podjetij, tista gospodarska povzdiga Avstrije po ustavovercih po raznih koncesijah, vse to je Avstrijo pahnolo v tako nesrečo, da bode prav težavno popraviti mnogo velikih napak v gospodarskem obziru in da je mnogo dobrih stvari morda za vedno zamujenih, kajti od leta do leta se zidajo nove prometne zveze na mejah Avstrije, katere vse odvračajo kupčijo od Trsta, ki je edini pravi emporij Avstrije, od leta do leta se manjša avstrijsko kup-čijsko pomorstvo; Avstrija pa je dosedaj žalibog preveč služila tujim interesom. Pod ministrom Bruckom se je zidala južna železnica čez visoki Semering in čez ljubljansko močvirje, in vse to, da se je stvar le prav na dolgo zavlekla, da je dosti stala in kolikor mogoče na strani puščali za produkcijo najvažnejše kraje; kesneje je bila prodana ta železnica Francozom, ki so za vsem drugem težili, nego pa za interesi Avstrije, ter Benetkam dajali skoro prednost pred Trstom; kesneje pa je prav to društvo zidalo železnico čez Brenner z očividnim namenom, da Benetkam pomaga na škodo Trsta. — Tudi na izhodu smo videli enako kratkovidno gospodarsko politiko; — na§i državniki so sodelovali, da se je olajšal promet Francozom in Angležem na dolenji Donavi, mej tem pa so železna vrata avstrijski promet na Donavi jako ovirala. — Sicer je videti, kakor da bi Avstrija v Donavskej komisiji imela neko vrhovno oblast; a ta oblast je od nekdaj boljše služila Angležem, nego Avstrijskej obrtniji, ker trgovina sloni na vzajemnosti interesov, |n Balkanska ljudstva si z bodali ne puste vsiliti niti jurlov, in to vkljub berolinske pogodbe.
Enaka se godi na severnej meji, kder je naša država sezidala vse polno železnic, da olajša promet Hamburgu in Bremen-u, mej tem ko zanemarja zveze v edino lulco na Adriji in pa z jutrovimi deželami.
Ta politika se je pa pokazala v najlepšem svitu takrat, ko so naši Velikonemcl toliko kričali za prej ko mogočo zvezo z Italijo poPontebski železnici; obećali so si zlate gradove, a po par letih so se uže lebko prepričali, da s tako egojstičnim judstvom, kakor ie italijansko, nI dobro lrešnje zobati. Italijani skrbe, da kolikor mogoče malo obrtnijskih izdelkov uvažajo iz Avstrije, oni delajo Avstriji konkurenco do skrajne meje, na drugo stran pa Bkrbe, da v Avstrijo uvažajo po najniži voznini svoje olje, vino, sadje, sočivje itd.
Naši obrtniji je uže davno odkazano edino polje, na katerem more dobro rasti, a to polja ni iskati na Francoskem, An-- gleškem, Nemškem, v Italiji, kder so razmere obrtnije ugodnejše, ampak na jutro, ▼em, a na jutrovo se ne p»dde po težavne) in dragej poti po Donavi, ampak po jadranskem morju. A mej tem ko so v severnih deželah sezidali vse polno železnic, mej tem ko vsaka dežela terja vse polno železnic za manj važni promet, je pri nas prav malo takih, ki bi razumeli in priznavali važnost primorskih dežel za celo Avstrijo, njeno trgovino in njeno obrtnijo. Francozom se očita, da ne znajo geografije, a to je gotovo, da Francoz dobro pozna lego in važnost Marsilije, Bordeaux-a Havre-a za francosko trgovino. Zarad te kratkovidnosti je v Avstriji cela naša generacija ne le zgubljena za napredek, ampak tudi ubožtla je. mej tem ko so mnoge sosedne države svojo kupčijo in svoje blagostanje v tem času podvojile, kajti nihče se ne bode drznol to trditi, da je bila doba ustavovernega gospodarstva z imenitnim krahom leta 1873 kaka zlata doba za Avstrijo.
A celo zdaj, po tolikih skušnjah ni še prave nade, da zmaea pravi patrijo-tizem in pravo spoznanje skupnih interesov, in ako ne bi bilo postalo tako nujno to prašanje zarad namerjavane odprave tržaške proste luke, bi bilo skoro neplodno vse nagovarjenje in govorjenje za boljšo zvezo z morjem.
fDalje prihodnjič.)
složeni in preskrbeni kovinjskim omrežjem, da more v te zahajat; zrak. Omenjenib ikitulj ni treba zakrivati, ali zavijati.
A irtsa naj se napiše na eno izmej strani, ali pa tudi na košček papirj i, kateri *e prilepi na jednostran, na katero se po tem p! i lepi jo i poštne marke.
Javna zahvala.
Zavarovalnemu društvu «Cowp. di Assicurazione di Milanov, katero mi je po svojem zastopniku, gosp. A. Casagrande v Ajdovščini, tako hitro in točno izplačalo vso škodo, katera me je zadela skozi ogenj, akopram sim bil le malo dni pred ognjem zavarovan.
Plače, 1. marcija 1884.
Anton Simonič.
Listnica uredniitva : Gosp. F. P. Ne moremo sprejeti, ker je preosobno i se občinstvo za take stvuri ne zanima. To je županova stvar.
Tržno porodil«.
Trg je bil zadnje dni jfdbo slab in cene skoro vsega blaga so bile mlahove. Gene kave se zopet pomikajo nazaj, prav tako petrolja; cene sadja in olja so še precej stanovitne in trdne ; za les je še precej živahno prašanje, in vse kaže. da bodo cene še celo više postale. — Fižol se vzdržuje na srednjih cenah, akoprem je zdaj malo praŠa nja po njemu, dobro naravno maslo je 'skano in plačuje se uže nad 100 gld. Ztta cene so uže slabe, pa se še pomikajo nazaj. — O sena Se govoriti ne; letos nema prave cene.
51. ";0. o. š. s.
3-4
Razpi
?pis službe.
I>:\ se zatrdno nastavita učitelj — voditelj na enorazrednici vHresto-vici in učiteljica na štirirazrednizi v Komnu, razpišete se s tem ti službi splačili ITI. vrste po drž. postavi 4. marca 1879. št. 9.
Z a službo učitelja voditelja zahteva se sposobnost k pomožnemu poučevanju verskega nauka.
Prošnje naj se vložijo pri temu c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v dobi 6 tednov od vverščenja tega razpisa v list »Osservatore Triestino«.
C. k. okrajni šolski svet.
V Sežani dne 3. marca 1884.
Borano poročilo.
Borsni promet jako mlahov, kurzi pa so pri vsem tem stalni, kar je dobro znamnje.
Dunajska borni
dne //. marcija.
Enotni drž. dolg v bankovcih 79 gld. 75 kr Enotni drž. dolg v srebru
Zlata renta.....
5% avst. renta . . . Delnice narodne banke Kreditne delnice . . . London 10 lir sterlln . Napoleon......
80
85
100 državnih mark
. 101	*	80	»
. 95	■	20	•
. 844	•		■
. 321	•	60	»
. 121	D	55	n
. 9	»	62	»
	>	70	»
. 59	»	25	•
Lloydov tarif. Deželna zadruga za pridelovanje sladkorja je te dni odposlala ministerstvu prošnjo, v katerej navaja, naj se za nekoliko zniža železnični in plovni tarif, osobito na jug in Trst. Avstro-ogr-ski Lloyd naj zniža tarif razširi in pomnoži plovne črte.
■»oSiljalev živili bučelj po pošli. Poštno vodstvo naznanja, da je dozvoljeno po pošti pošiljati bufiele v lesenih škatuljah. Ta naredba velja za Av-strijsko-ogersko in Nemčijo. Plača se od-poŠiliatve toliko, kolikor od zaprtega pisma, le rekomandiranje se posebe plača, ako to zahteva pošiljalec. Omenjene škatulje ali ».panji« ne smejo tehtati nad 250 gramov ; prav tako tuli njih obseg ne sme presegati v visokosti 0 centimetrov, v dolgosti 14 centimetrov in Širokosti G centimetrov. O me n je ni panjci morajo biti dobro skupaj
Nova tiskarna
VI« Torrente it. 2. v Trstu.
100 vizitnic	od 60 do 80 sold.
1000 kuverto v z firmo	f. 2.70
cerkveni računi pola po 3 sold a. izvršuje vsakovrstna tiskarska dela po najnižjej ceni.
Eksport
pravcatih Tyrnavskih(Nagy-Szombateljskih) pršutov le pri gospodu
KAR0LUG.TAKATS-U
v Tyrnavi (N.-Szombat). (1—6)
Vozni red železnice za Trst.
0d I. julija 1883 naprej. O d vo z iz Trsta.
6.40 zjutraj (brtovlak) (I., I!., HI. do Ljubljane od tam naprej I., II. raired) na Dunaj, zvesa z Reko, Puljem, Bruckom, Zagrebom Beljakom, Celovcem, Bolsauom.
6.00 zjutraj (fcnoujo*) (I., II., III.) v Nabreliino, Videm Benetke, Milan, Rim.
9.05 jjutraj (om»rtu«-vJok) v Nabteiino, Videm, Benetke.
10.05 zjutraj (poB'nt tjfakJ (T., II., III.) na Dnnaj, zveza z PeBto, Bruckom, Zagrebom, Karlovcem, Siskom.
5.00 popoludne (omtii&iu Wak) (ol., II., III.) v Nabrefino, Videm, Benetke, Milan, Rim.
6.— popoludne fpoStui «;?ak) na Dunaj, zveza z Reko PeBto, Bruckom, Beljakom, Zagrebom, Karlovoem, Siskom, Celovcem, Bolzanom.
».— zveCer (kurili t>Jak) (I„ II., III.) na Dunaj, zveza s PiSto, Kanižo, Bruckom.
8.15 zveBer (tneBan ufak) (I,, II., III.) v Ljubljano, Polo, Bruck, Beljak, Alo.
9.— zveCer (mtBm v/a k) v NakreCino, Videm, Bonetko Milan.
Dolaz v Trst.
G.3- zjutraj {meBan t-/ak] (II., III.) iz LJubljane,Beljaka Celovca, Pole
7.30 zjutraj (omni&iig itak) iz Milnnn, Benetk.
8.10 (kurteki vlak) (I., II., III.) iz PeBte, Dunaja.
10.38 [poUtni t-(ak) (I., II., IIIJ iz Dunuji, Reke, Siska, Zagreba, PeBte.
11.20 (omm'6us-v/ak) iz Rima, Milana Cez Nabreliino.
6.83 zveCtr (poBfni v/ak) (I., II., III.) iz Dunaja, Hrvatskega, Ograkegu.
7.45 zveBer fomniius tlak) iz Kormlna Cez Nabreliino.
9.15 zveCer {/'«ot>/<ik) is Italije Cez Nabre*ino.
10.— zveCer (brtorfak) (L, II., III.) iz Dunaja, Ljubljane zveza z Reko.
12.55 v n0ei {omm&us-ttfak) is Italije Cez Nabrefino.
St. 125. o. š. s.	2—2
Razpis dražb.
Dne 17. t. m. marca bodeta v županstvenem uradu v Brestovici (Ko-menski okraj] javni dražbi in sicer:
1.)	ob 11. uri dop. za oddajo gradbe nove Šolske hige, een:ene na 1270 gld. 0 kr, (varSčina lOO'gld.) in
2.)	ob 1 uri pop. za oddajo uravnave občinske ceste med Brestovioo in Selom, cenjene na 537 gld. 20 kr. (varSiSina 50 gld.)
Obe deli odoajete se vsako po sebe po cenejši ponudbi.
Narisa in proračuna sta v županstvenem uradu BrestoviSkem v pogled razpoložena. Kdor se hoče dražbe vdeležiti ima poprej dotično gor omenjeno varSSino položiti. Izid dražb je poterdbi podpisanega podvržen.
C. kr. •krajni glavar in predaednik okrajnega iolakega sveta.
V Sežani dne 7. marca 1884.
Podpisani ima na razprodajo vsakovrstnega
svežega in kuhanega masla
po najnižjej ceni, da se ni bati konkurencije.
JANEZ ŽM1TEK,
plavš »Althamer« St 35. Bohinjska Bistrica, (Gorenjsko, Oborkrain.) (3—5)
i
Riunione Adriatica di Sicurtš
v Trstu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah
Glavnloa in reaerva društva dae 31. doooaibra 1881;
Glavnica društva	gld. 3,300.000.—
reservni fond o<< dobičkov » 625.927.02 « « za pokritje premikanja vrednosti efektov » 161.500.— Premijna reserva vsih oddelkov » 6,638.505,— Reserva za škode	• 284.591 — '
V portfelju:
Premije, ki s>e imajo potirjati v prihodnjih letin . . . . Skupni znesek v: h Škod plačanih od 1. Ib38 do 1881 gld. 103,255.007 57
Urad ravnateljstva '24—17. Via Valdirivo, št. 2 (v lastnej hiši)
Tržaška Stedilnica.
M nogo posfstnikov kniižič prenehane mestne trgovinske zastavljalnice, kakor tudi tržaške štedilnice ni posluhnolo pozivu dne 25. avgusta 1883. dotičnikoni se vnovič naznanja v njih Instnl interes, da čim preje vlože knjižice tržaSke Štedilnice, da mor:>jo pečatiti, in one mestne trgovinske zastavljalnice, da se zame-nijo z novimi knjižicami podpisane.
Trst, 9 feht uvarja 1884.
(5-6) Vodstvo tržaške štedilnice
The
Singer Manufacturing&C.
New-York.
Ako se plati vsak teden samo eden. goldinar dobi se Originalni
Singer-jev šivalni stroj,
in to brez povišanja cene. PoroStvu se daje za pel let« poduk na domu brezplačno
G. NEIDLINGER,
generalni agent 13—3
V Trstu, Corso, palača Nlodello
Šivanke za Singerjeve šivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr.
Blago za obleko
le iz trpežne, dobre volne, za srednje viso-cega moškega, po 3*10 metrov na obleko za gld. 4 96 a. v. iz dobre volne;
» 8 — a. v. iz bolj&e volne;
» 10 — a.v. iz fine volne;
»> 12 40 a. v. iz dokaj fine volne.
Ogriit|ala za na pot, komad po 4, 5, 8 in 12 gld. Najfineja odela iz volne, hlače, po-vrhnje suknje, spodnje suknje, odela za de2, običajno debelo sukno, debelo trpežno sukno, česalno blago, ševjd, trikd, prestrala za gospe in biljard, peruvijansko, dosking priporoča
I. STIKAROFSKY,
tovarniCna zaloga v Brnu.
ustanovljena 1. 1866.
Uzorce brelplačno. Uzorne pole za gospode krojače nefrtnklrane. Poitne povzetnioe nad 10 gld. brezplačno. Ker mnogo p. n. naročnikov meni popolno zaupa in si dozvoljalo naroče-vati blago, ne da bi praSali i videli dotičnih uzorcev, po tem takem naj se mi tako naročeno blago, ako ne bi ugajalo, nazaj pošlje. Uzorci črnega peruvijana in doskinga se ne razpošiljajo, naročila se vr3e le na ZMpatje.
Ker jaz pri svojih svetovnih poslovih dobivam na dan na stotine pisem, molim p. n naročnike svojo adreao točno Izpolniti in če Jo le moo, naj se ogib^je sklicevanja na prejinje dopisnice, kajti traženje teh nam prouzroia mnogo tožkoč.
Dopisnico se primajo v teh le jezicih: v nemškem, madjarskem, češkem, poljskem, italijanskem in francoskem.	(24—4)
13,206.696.47
SKLADNICA
domačih pridelkov A. JURCEvPtuji.
Podpisani priporoča svojo bogato skladuico domačih pridelkov.
Dobivajo se pri r jem na debelo po najniži ceni:	(t—20)
Plenica, rž ajda, koru\a, oves, luk (JSebula), orehi, slive, moka. krompir, srež ali birsa (veltajn), posebno pa izvrsten^io/ vsake vrste, izvrstno naravno vino in žganje, sploh vsi pridelki sem spadajoči.
Cenilnik in blago na ogled brezplačno in franko.
-A.. JURCA Q
rciikf trgovec v PTUJI. Q (Pfcitau ajd Sulbahn, Steicrraark). i |
Lastnik, družtvo -EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni uredni*: AVGUST BREMIC

■v VSAKEJ DAMI,
katera hoče imeti dobro se podajajo životnik (moderc) iz prave, dobre ribje kosti (pušpana) priporočam, da si ga n oroči pri meni in da pošlje mero.
M m a. HK. llialler na Dunaj t
I. Stadt, Operngasse 12 (vis a-vis
Heinrichshof). 25—16
OT ZIVOTKIKE -rnm
lastni izdelek po najnovejšem in nnjbj-Ijšem dunajskem in pariškem krovu garantirane iz prave ribje kosti napravljene, bele ali ruja ve po f. 5, barvane od f. 7 naprej. Pariški životniki s trakovi za stiskanje beli ali rujavl od f. 8, barvani od f. 10 naprej, f"u.i,oski ži. votniki s priponkami ou i. 10, barvani
od f. 11, naprej. Novost! Štefanije životniki brez plan-šetov, vsled spričeval zdravnikov, priporočljivi vsukej dami, posebno pa takim, ki trpi na srčnih, jetrnih in želodčnih boleznih, trajljivi, držeči formo, brez da bi želodcu najmanj Škodovali'
elegantno napraljeni od f. 8 naprej. Životniki za dame v vseh barvah, formah, v vsakej velikosti in po vsakej ceni. — Naročbe iz dežele, spošiljatvo ogleda ali mere in naznanjenjem cene po poštnem^ povzetju. Kar se ne dopade, ali prileže, se zamenja za drugo.
Nova tiskarna V. DOLENC v Trstu