GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJEV NO) TUDIJ3 IRfOI' v; o :.l:so SVJE Lastnik« ln Izdajatelja: Okrajna odbora SZDL Novo mesto In Kočevje. — Izhaja vsak petek. Posamezna ItevUka 10 din. Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, Četrtletna 120 din; plačljiva Je vnaprej. Za inozemstvo »00 din ali 3 ameriške dolarje, — Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu, štev. 616-H-T-24. itev. 47-48 (298—299) Leto VL NOVO MESTO, 25. NOVEMBRA 1955 Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Gošniki Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. Poštni predal: Novo mesto 33. Telefon uredništva in uprave št. 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Časopisno-založniško podjetje »Slov. poročevalec« v Ljubljani. Za tisk odgovarja Franc Plevel. Pod zastavo svobode in socializma Praznično ln veselo je v dru-lini, ko ta ali oni član slavi svoj rojstni dan. Kajti rojstni dan Je v življenju lep spominski Jubilej In važen mejnik. Kako praznično in veselo Je šele v veliki družini naših narodov, ko 29. novembra proslavljajo in častijo ■voj rojstni dan — rojstni dan Bove Jugoslavije, svoje demokratične, socialistične države. Res, nova Jugoslavija ni nastala šele 29. novembra 1943. Rodila se je že s prvim strelom partizanske puške usodnega leta 1941, ki je naznanil upor proti fašističnim zavojevalcem ln revolucijo, ki naj do kraja pomete ■ starim, zatiralskim, krivičnim, kapitalističnim družbenim redom, z nazadnjaštvom, z zaostalostjo. Ta prvi strel Je sprostil V globinah potlačenih duš in src vihar, očiščevalni vihar, ki Jo pregnal mrakobo ln razjasnil ozračje, prebudil zavest in moe ljudskih množic. Klice nove Jugoslavije pa so vzklile in b rs tele le davno prej, razpredale korenine čedalje širše, navzlic krvavemu zatiranju takratnih oblastnikov in njihovih žandar-Jbv, navzlic vsem glavnjačam In preganjanju. Veliki, plemeniti iinov* našega naroda, plamenice proletarlata ln v jarmu trpečih delovnih ljudi, so sejali med ljudstvom Jugoslavije seme novega časa, seme svobode, socializma, bratstva naših narodov, ■eme zmage. Pod čvrsto, žrtvu-Jočo se voljo, pod budnim oče-■om Komunistične partije je to ■eme padalo v plodne, s trpljenjem, pa tudi s krvjo prepojene brazde ln zorelo za velike dneve. Naši narodi, naše množice so bili zato pripravljeni, ko je napočil čas. Gnila skorumpirana barka nekdanjih oblastnikov, zatiralcev in izžemalcev Ljudstva, je v viharju upora In revolucije potonila ko kamen v najgloblje dno, vstal je pa narod s svojimi voditelji, zgrabil za puško, razvil in povzdignil zastavo borbe, se* zgrnil okrog Partije, okrog Tita, se strnil v vseljudsko, nepremagljivo Osvobodilno fronto. Zastava borbe, ki je zaplapolala leta 1941, ni bila le napoved boja proti okupatorju, ne le znamenje boja za nacionalno in socialno Ji je začelo vladati ljudstvo po svojih izvoljenih predstavnikih. Zato upravičeno slavimo ta zgodovinski datum kot rojstvo nove Jugoslavije in II. zasedanje AVNOJ v Jajcu, ki je uzakonilo novo državo, kot največje dejanje naše osvobodilne borbe in revolucije. Poslej v borbi s tujimi in domačimi okupatorji niso bile le partizanske enote, ne le Osvobodilna fronta — poslej se je borila nova država in partizanstvo je postalo organizirana vojaška armada. In narodi nove Jugoslavije so začutili, da se bliža oblike političn? hi družbene ureditve, temveč so množice korenito spremenil? tudi nekdanja mišljenja in pe'movanja. Kakor da je tudi čm . < nov in svetal. Ta leta so odplavila staro navlako in čedalje vidnejši in popolnejši postaja prerojeni lik državljana nove Jugoslavije, lik socialističnega delovnega človeka, ki prescneaa svet. Nai socializem je postat vzor, ki ga tuji narodi občudujejo in marsikje želijo posnemati. Delavsko samoupravljanje, ki je tovarne in podjetja da!« v roke njihovim pravim lastnikom, delavcem, je Novo mesto za 29. november iiiuu**^.«/ Dneva republike. 28. novembra, bo •© 19. uri baklada skozi Novo mesto, ki jo priredijo sindikati in Social i stična zveza delovnih ljudi s sodelovanjem vojaške godbe. Ob 20. uri zvečer bo v dvorani Doma ljudske presvete slavnostna akademija, na kateri sodelujejo: orkester JLA, orkester In pev-«ki zbor KD Dušan Jereb, pev-•ki zbor državne gimnazije In recitator}! gimnazije ln KD Du-ftan Jereb. V torek. 29. novembra bo ob pol 7. uri budnica Mestne godbe, ob pol desetih dopoldne pa bo na Glavnem trgu odkritje •pominvke plošče na Oblakovi IMši, v kateri je bila od jeseni 1941 do Julija 1942 ilegalna tehnika ln Ilegalno stanovanje sekretarja okrožnega komiteja KP8. Ob 10. uri bo v I. nadstropju obnovljen« »tare glmna-Itje odprta razstava dolenjskega periodičnega tiska, ki jo priredita ka'ektiv Studijske knjižnice »Mirana Jarca« in uredništvo Dolenjskega Mata. Narodi Jugoslavija v desetem letu svobode še* pos*«hv!o ; . b«.znljo milijo na « v o 3 ega TI T A, voditelja, ki je s krepko in .YW.ro roko krmaril mlado socialistično Jugoslavijo skozi vse težave in neurja zadnjih desetih let, povezan s svojim ljudstvom, kakor je ljudstvo povezano z njim. Ljudstvo, armad* in Tito, to je skupni imenovalec za našo Jugoslavijo. Izredna gospodarska in obrambna moč naše države in zavidan ja vreden ugled, ki ga uživa v mednarodnem svetu, to so uspehi, ki smo jih dosegli v desetih letih svobode s tovarišem Titom na čelu. (Na »liki: Mariai Tito med Ijudst vom na železniški postaji Dobova lani T. septembra) osvoboditev domovine — to Je bila napoved boja vsemu staremu, napoved boja za popolno demokracijo jugoslovanskega ljudstva, za socializem, za dokončno In čisto svobodo delovnega človeka. Ze 1941 je ljudstvo vzelo oblast v roke, že takrat je ljudstvo samo postalo oblast in onemogočilo tiste, ki so mu doslej krojili tako žalostno usodo. Toda 29. novembra 1943 je ta nova Jugoslavija dobila tudi svojo na zunaj nravno ebtlko kot demokratična država delovnega ljudstva. Takrat je tudi za mednarodni svet postala nova država, postala Nova Jugoslavija, ki Danes 19.000 izvodov! Takole hitijo v od|>reiimrm oddelku tlnkarne tovarisiee. ko do-bl> Dolenjski liti Prejšnji teden ho ytk odposlale 8380 Izvodov, peeraj pa kar 19 000. Tokrat naj velja geslo V VSAKO HlRO DOLENJSKI LIUT1 konec, da tej armadi sovražnik ne bo mogel dolgo kljubovati. Množice so dobile še močnejšo borbeno zavest, borba na bojnih črtah in zaledju je postala še bolj zagrizena, zastave revolucije in svobode so se dvigale čedalje više. Nekoč teptani delavski razred skupaj z delovnimi množicami se je viharno, nezadržno kot plaz bližal dnevu osvoboditve. In ko je maja 1945 zaslnil ta veliki dan, je prevzel naše narode nepopisen zanos in ponos. Saj se spominjamo tistih velikih dni kot bi bili včeraj, čeprav je že poteklo deset let. Ljudstvo je vstalo v svobodo. Borbe, kri, žrtve, trpljenje — vse to ni bilo zaman. Naši narodi so šli v ogenj, kot tisti pravljični arabski ptič, potem pa planili kot nov Feniks na dan In zasijali v soncu svobode, ki je žarela nad potoki prelite krvi ln solza. Dvanajst let je od včlikega 29. novembra *4 Jajcu, deset let, kar je naša Jugoslavija svobodna. In kakor j« bila veličastna doba naše borbe, tako je veličastnih teh deset let življenja nove Jugoslavije, teh deset let obnove ln graditve socializma. Da, veličastno razdobje, in težko. Nova Jugoslavija Je stala sredi ruševin ln vojnega pustošenja in še sredi žalostne ekonomske dediščine monarhije In protiljudskih režimov. Imela je skrite In očite sovražnike, doma In zunaj. Trle so jo gospodarske težave, prišel Je še nesrečni Informbiro. In vendar — pot nove Jugoslavije je šla nevzdržno naprej, kajti ta Jugoslavija nI monarh, ni ta ali oni režim, naša Jugoslavija je ljudstvo s svojimi voditelji. Ljudstvo Je bojevalo boj obnove ln socialistične graditve, zato Je tudi premagalo vse ovire In težave, ki so se porajale doma, gluho za pretnje zunanjih sovražnikov, odporno proti vsem pritiskom raznih sil, ki so nas hotele streti, ln tudi upale, da bodo. Te sile so pozabile, da imamo budnega čuvarja — armado, in da ta armada ni samo neko vojaštvo, ampak da Je to ljudska armada socialistične Jugoslavije, ki bo nepremagljivo branila ne le meje naše države, temveč tudi pridobitve našo ljudske rev«' irlje. To požrtvovan («\ ta vnema množic, predanih svojim voditeljem, je rodila uspehe. Ki so oh 10-letnlei osvoboditve lahko ponos slehernega državljanu nove Jugoslavije. Nimamo same nove vsekakor največji uspeh v desetletni socializaciji naše družbe, z orjaškim razvojem industrije in elektrifikacije pa je naša ožja in širša domovina dosegla stopnjo, spričo katere je stara Jugoslavija manj kot životarila. Naše zadružništvo je že doslej toliko preobrazilo naše vasi, da se kar premalo zavedamo. Gospodarska osamosvojitev, skrb za zdravstvo, za zaščito mater In otrok, za kulturni in prosvetni razvoj, skrb za delavstvo itd., itd. — to so pridobitve, ki jih zmore le pravi socializem, Izhajajoč in temelječ na volji ljudstva, kot je socializem nove Jugoslavije. Ugled, ki ga naša država skupaj s svojim voditeljem Titom uživa v mednarodni politiki in v svetu sploh, je veliko spričevalo in priznanje novi Jugoslaviji, obenem pa krepka zavrnitev vseh domačih nergačev, ki nočejo uvideti, da vsega ni mogoče storiti in doseči čez noč, in da je treba pri delu za skupno blaginjo tudi krepko poprijeti, in za marsikaj še potrpeti. In zapomniti si je treba, da marsikateri narod, v boljših pogojih in v daljšem časovnem razdobju ni uspel doseči to, kar smo mi na razvalinah dosegli ln zgradili v bore desetih letih. 29. november, rojstvo nove Jugoslavije, Dan republike, je velik, je slaven praznik vse družine jugoslovanskih narodov. Tudi naša Dolenjska, ta častna deželica NOB, se tega zaveda in njeno ljudstvo ga dostojno proslavlja. Tudi Dolenjski ni bilo lahko v teh desetih letih po osvoboditvi, ko je vstajala ne samo iz pustošenj druge svetovne vojne, temveč tudi iz svoje žalostne zaostalosti. Toda na hvalo njenim prebivalcem, ki so prizadevno in z razumevanjem podpirali svojo ljudsko oblast in sodelovali z njo, sedaj lahko tudi Dolenjska ponosno pokaže svoje spremenjeno lice, svoj politični, gospodarski in kulturni napredek. Dolenjsko ljudstvo še v marsičem orje ledino, še bije boj za dvig in rast, toda temelji, ki so doslej postavljeni, so čvr- i, tla^ČedaJtjC i-jša. ženi uspehi na vseh področjih jI zaljšajo delo in trud, obenem pa so najboljše jamstvo za nove uspehe, za blaginjo in srečo prebivalcev tega prelepega dela naše nove domovine. Rojstvo nove Jugoslavije pred 12 leti je pomenilo že tudi kasnejše preroje-nje Dolenjske in njenega človeka. Deset let svobode in socializma je dalo Dolenjski novo podobo in novo vsebino. Dolenjsko ljudstvo to ve, zato s častjo slavi Dan republike. Hkrati pa časti tudi spomin vseh, ki so za novo Jugoslavijo, s tem pa tudi za svobodo in napredek dolenjskega človeka prelili kri. V Mirni peči bodo na Dan republike odprli novo postajo Zveza borcev NOV v Mirni peči bo skupaj z ostalimi množičnimi organizacijami proslavila Dan republike 28. novembra ob 20, uri v Zadružnem domu z govorom, recitacijami in petjem moškega pevskega zbora. Po proslavi družabni večer v dvorani. 29. novembra, na Dan republike, bo pa ob 10. uri dopoldne izročena prometu nova železniška postaja. Govoril bo naš znani borec Gubčeve brigade, narodni heroj Franc Krese-Ćoban. Po otvoritvi postaje bo vesela prireditev v zadružnem domu. Čisti dobiček te prireditve Je določen za spomenik padlim borcem in žrtvam fašizma. V sklopu praznovanja Dneva Kočevski okraj ob Dnevu republike V vseh večjih krajih kočevskega okraja se pripravljajo na slovesno proslavitev praznika ustanovitve Jugoslavije 29. no-vembra. Proslave bodo v Kočevju, Ribnici, Sodražici in drugod. Tudi v Sušju bodo v zadružnem domu letos slovesno proslavili Dan republike z igro »Mati«, s pevskimi točkami in z nastopom šolske mladine. Kočevski okraj, ki se upravičeno imenuje partizanski, bo tako kakor vedno doslej slavil rojstvo nove Jugoslavije s kulturnimi prireditvami ln v sproščenem veselju. —em— Vreme ZA CAS OD 25. XI. DO 4. XII. Približno do 26. nov. padavine 7. ohladitvijo: sneg tudi v nižinah. Zatem sprva suho In mrzlo vreme, radnje dni novembra iopleje ln -krog 29. XI, nekaj padavin. Prve dni decembra suho In nrllo vreme, od 3. decembra dalje nestalno s pogostim močnejšim de/.« v jem m snegom. republike bo 26. novembra ob 7. uri zvečer zaigralo KUD Katje Rupena Bitenčevo dramo »Ugasle luči« v režiji Emilijana Lukana. Igro bodo ponovili naslednji dan ob treh popoldne. Vabimo vse prebivalce Mirne peči in okolice,1 da se udeležijo proslav v počastitev Dneva republike. Deseta obletnica socialističnega tiska m radia »Tisk je sekreiar družbe« Honore de Balzac Tako je pred več kot sto leti definiral vlogo tiska slavni francoski romanopisec, človek silnega duha in ustvarjalne moči, ki ga je tudi utemeljitelj modernega delavskega gibanja pok. Kari Marx visoko cenil. »Časopis je kolektivni organizator in propagator« — je dejal veliki Lenin. Kako važno in pomembno vlogo pripisuje tisku in radiu voditelj jugoslovanskih narodov maršal Tito, dokazujejo njegove pogoste izjave o tisku, njegovi ustvarjalni in praktični nasveti novinarjem, kakor tudi dejstvo, da je prevzel pokroviteljstvo nad proslavo desete obletnice Zveze novinarjev Jugoslavije. Da, tisk je sekretar družbe in vedno več ali manj resničen odraz tega, kar se dogaja v njeni notranjosti. Je organizator in propagator. Njegovo misijo lepo dopolnjuje izredno važen proizvod sodobne znanosti — radio. V sedanji moderni dobi je položaj tak, da se človek s tiskom in njegovo silno močjo seznani že v rani mldaosti. Obe ustanovi — tisk in radio ga spremljata, vplivata v veliki meri na njegovo vzgojo in mišljenje dobesedno skozi vse življenje. Vsa osvobodilna gibanja na svetu, v prvi vrsti pa napredno delavsko gibanje, je vedno silno mnogo žrtvovalo za to, da bi se mogla napredna miselnost širiti med ljudskimi množicami tudi s pomočjo tiska in radia. Izrazit in lep primer je naša narodnoosvobodilna borba. Kljub težavam in nevarnostim, ki so včasih bile videti nepremagljive, smo v času NOB tiskali ogromno množino časopisov, brošur, letakov in imeli svojo lastno radio postajo. Seveda se pomena časopisov in radia ne zavedajo samo napredna gibanja na svetu. V vsaki kontrarevoluciji sovražne sile poskušajo, da najprej zasedejo poštne urade, tiskarne in radio postaje. Tisk je vedno velika sila, toda šele v taki državi, kakršna je danes Jugoslavija, njegova pozitivna družbena vloga prihaja v polni meri do veljave. V naši deželi tisk in radio služita uresničevanju naprednih socialističnih idej, ljudstvu, bratstvu in enotnosti naših narodov ,mednarodnemu delavskemu gibanju in kar je še prav posebno važno, stvari miru in prijateljstva med vsemi narodi na svetu. Tovariš Tito pogosto poudarja, da morata tisk in radio v socialistični deželi služiti resnici. V tem je njegova silna moč in prednost pred državami s staro družbeno ureditvijo. V tej resnici je tudi moč nove Jugoslavije. 'tiocinlistifnn oblo**« nima prav nobenega vzroka, dc, fji zastirala Ijuđstvf. upogled v odkritja sfitobr.* znanosti. Z vsemi silami se trudi, da bi ljudske množice dobile čimbolj jasen pogled na mednarodna dogajanja in sile, ki usmerjajo človeštvo po poti miru in napredka. Naši voditelji govorijo ljudstvu resnico in zahtevajo, da spoštujeta resnico tudi tisk in radio. Tako se tudi s pomočjo tiska in radia vzgaja in nastaja nov družabni, izobražen in razgledan socialistični Človek. Prav zato tisk in radio pri nas zaslužita, da se ju delovni ljudje v polni meri poslužujejo in obe ustanovi podpirajo gospodarsko, pa tudi z nasveti in ustvarjalnim sodelovanjem. Nikoli ne smemo pozabiti, da je v taki državi, kakršna je sedaj naša, tisk v službi ljudstva, njegovo močno orožje, ki nam koristno služi v naših skupnih naporih, da bi dosegli višjo življenjsko in kulturno raven, pa tudi v boju proti nazadnjaškim silam preteklosti. Nov svet gradimo s starimi ljudmi. V nas vseh je Še polno nazadnjaških ostankov stare družben/ vzgoje. Nobena stvar na svetu pa ni tako težka, kot spremeniti miselnost ljudi. Ni dneva, da nam ostanki stare miselnosti ne bi škodovali. Kažejo se na vse mogoče načine: v nepravilnem odnosu do ljudskega premoženja, razsipnosti, nerazumevanju potreb skupnosti, v pojavih gospodarskega kriminala itd. Ta stara miselnost je mnogo kriva, da ne moremo tako hitro napredovati, kakor bi nam bilo potrebno. Tudi ostanki premaganih razredov še živijo in se trudijo, da bi zaurli naš napredek. Vsem našim zavednim državljanom sta tisk in radio lahko izredno uspešna opora v njihovem delu, če se ju v polni meri poslužujejo. TOMO BREJC Na rasi potrebujemo zdaj predvsem Poročali smo že, da je bil a pred kratkim v Novem mestu skupna seja okrajnega komiteja ZKS in predsedstva okrajnega odbora SZDL, na kateri so razpravljalt o pospeševanju kmetijstva in dosledni socialistični preobrazbi vasi. Danes objavljamo nekatere glavne značilnosti iz poročila predsednika OZZ Viktorja Z upančiča in iz zaključkov tega važnega posveta. Osrednje vprašanje, ki nas v okviru celotnega gospodarstva izrazito agrarne Dolenjske najbolj zanima, je vsekakor tole: kako postaviti pravilne oblike dela v kmetijstvu, kako zagotoviti večje uspehe v njegovem napredku in povečati kmetijsko proizvodnjo, da bo koristila skupnosti in pomagala kmetu pri njegovem nadaljnjem razvoju. S sredstvi, ki Jih daje skup- nost za dvig kmetijstva ln za socialistične kmetijske obrate, bi ie doslej moraLi tudi na Dolenjskem doseči ve-liko več. Res Je, da so kmetijske zadruge zadnja leta dosegle lepe uspehe na marsikaterem področju svoje delavnosti. Toda, če pogledamo vse njihovo delo kot celoto, moramo ugotoviti: s sredstvi, ki jih je kmet prejemal preko svoje zadruge ali v obliki podpor, popustov pri nakupu umetnih ObiSčite razstavo dolenjskega tiska ki bo odprta od 29. novembra do 11. decembra 1955 v I. nadstropju obnovljene stare gimnazije v Novem mestu. Razstavljen bo dolenjski predvojni, partizanski in povojni periodični tisk. Razstavo sta za Teden tiska in radia priredila Studijska knjižnica »Mirana Jarca« in »Dolenjski list«. gnojil, strojev, orodja in pod., Jt koristil predvsem sebi in si izboljševal zemljo ter dvigal proizvodnjo, precej manj pa se je ta pomoč skupnosti poznala v njegovi večji tržnosti Drži, da imamo na Dolenjskem večino takih kmetov, ki pridelujejo hrano predvsem zase. Dolenjska nima znatnih viškov žita, lahko pa postavi na trg precejšnje količine lesa, krompirja, živine, prašičev, sadja, vina in še nekaterih pridelkov. Zadnja leta smo opazili znaten porast predvsem v živinoreji, medtem CNadaijevanje na 2 str.) Prihodnja številka Dolenjskega lista bo izšla v petek 9. decembra. Izpolnite naročilnico v današnji številki in jo takoj odpošljite, če na naš list Še niste naročeni! Zagotovili si boste brezplačno nezgodno zavarovanje, lahko pa boste tudi sodelovali v velikem novoletnem nagradnem žrebanju. Posebej vabimo na naročilo vse ustanov* urade, odbore, podjetja, km»-«i Kke zadruge, društva ln ostale, ki želijo imeti uradno glasilo OLO Novo mesto in ki ho začelo (majati v decembru kot priloga Dolenjskega lista. Uradnega giasIla OLO posebej ne bo moč dobiti. Stran 1 »DOLENJSKI LIST« St. 47-48 (298-299)' Dr. Mar j u ti Pavlic; Nekaj značilnosti novega zakona o Krog oseb, ki Imajo pravico do dedne zapuščine, s katerim zapustnik ne more oporočno razpolagati, taitozvani nujni dediči, je nekoliko drugačen od kroga nujnih dedičev po poprejšnjih predpisih. Predvsem je ta krog razširjen še na zakonce, razen tega pa, pod določenimi pogoji tudi na brate in sestre, če so ti trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za preživljanje. Kot nujni dediči se upoštevajo tudi nezakonski otroci kot zapustnikovi potomci. Drugi zapustnikovi predniki razen staršev, t. J. zlasti babice in dedi, pa so izpadli iz kroga nujnih dedičev In so upoštevani le ob enakih pogojih kot zapustnikovi bratje la sestre. Nujnim dedičem gre določeni del vsake stvari, vsake pravice, ki sestavljajo zapuščino. Vendar lahko oporočitelj določi, da dobi nujni dedič svoj delež v določenih stvareh, pravicah ali denarju Na ta način lahko Lapustnik prepreči razkosovanje zemljišč, kar Je v današnjih prilikah posebno važno zato, ker Je obseg kmetijskih zemljišč omejen. Poudarek na ohranitvi rodbinske skupnosti je določilo, da dobijo preživeli zakonec m zapustnikovi potomci, ki so živeli t zapustnikom v istem gospodinjstvu, gospodinjske predmete, ki »o namenjeni zadovoljitvi njihovih sedanjih potreb, kot so pohištvo in kuhinjska oprema, če ne gre za stvari večje vrednosti. Take predmete dobijo povrh svojega dednega deleža in tudi Če ne dedujejo. Ce gre za dediče, ki so živeli z zapustnikom v istem gospodinjstvu, pa niso zapustnikovi potomci ali zakonec, dobijo taki dediči gospodinjske predmete namenjene za zadovoljitev vsakdanjih potreb, če jih zahtevajo, to pa le na račun svojega dednega deleža. Načelo enakosti med dediči Je posebej poudarjeno. Predvsem dobivajo dediči istega dednega reda in iste kategorije zapuščino po enakih delih. Moški in ženske so pri dedovanju enakopravni. Zaradi načela enakosti so dolini praviloma vsi zakoniti dediči vračunati v svoj dedni delež vse, kar so na kakršen koli način dobili od zapustnika kot darilo, pa tudi volilo. Vendar pa zapustnik dediču lahko odpusti dolžnost vračunanja. Ca »tem mso prikrajšani nujni dediči oz. njihovi nujni deleži. Dediču se ne vračunajo v dedni delež stroški za preživljanje in njegovo obvezno šolanje, pač pa se lahko vračunajo izdatki, ki jih je imel zapustnik z nadaljnjim njegovim šolanjem. Sodišče odloči glede na okoliščine, aH naj se ti izdatki vračunajo in koliko, upoštevajoč slasti stroške za šolanje in usposobitev drugih dedičev za samostojno življenje. Zapustnikovi potomci, ki so živeli skupaj z zapustnikom ln mu pomagali pri pridobivanju, imajo pravico zahtevati, da se jim iz zapuščine določi del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju vrednosti zapustnikovega premoženja. Končno ima dedič, ki je živel ali pridobival skupaj z zapustnikom, pravico zahtevati, naj se mu pustijo posamezne premične ali nepremične stvari s tem, da izplača ostale dediče v denarju. Sodišče ugodi zahtevku, če narekuje tak način delitve upravičena potreba. Tako daje zakon sodišču določeno možnost, da pravično razdeli dediščino med posamezne sodediče pri upoštevanju okoliščin posameznega primera, fidejkomisariCne substitucije ni vec Takozvane fidejkomisarično substitucije, t. j. postavitve dediča svojemu dediču, ki je bila pri nas prej razširjena, novi zakon ne pozna več. Praksa zadnjih let je tako fidejkomisarično substitucijo odklanjala, ker je bil to očiten ostanek fevdalizma, s kaitertm se omejuje razpolaganje s premoženjem. Fidejkomisarične substitucije, ki so že bile odrejene v oporokah, napravljenih pred uveljavitvijo zakona o dedovanju, niso veljavne in se šteje, kot da jih ni (čl. 243). To pa seveda ne velja za primer, ko je bila zapuščinska obravnava o zapustniku že končana in Izdana pravnomočna odločba o dedovanju. Seveda pa lahko oporočitelj določi v oporoki osebo, kateri gre dediščina, če določeni dedič umre pred njim, če se odpove dediščini ali če postane nevreden, da bi dedoval. Zakon vsebuje tudi predpise glede pogodb o dosmrtnem preživljanju, ki mora biti sestavljena v pismeni obliki in overjena po sodniku, kakor tudi določila o razvezi takih pogodb. Kot razlog za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju se upošteva, če se razmerje med preživljavcem in preživljancem toliko skali, da postane skupno življenje neznosno, ali pa če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti. Ce pa se po sklenitvi take pogodbe razmere toliko spremenijo, da postane Izpolnitev pogodbe znatno otel-kočena, sodišče lahko tako razmerje razveže ali pa uradi znova, upoštevajoč vse okoliščina. Tudi glede dedne nevrednostl je omeniti, da je po zakonu med drugim dedno nevreden tisti, ki se Je huje pregrešil zoper dolžnost preživljati zapustnika, če ga je bil po zakonu dolžan preživljati, kakor tudi tisti, ki ni hotel dati zapustniku potrebne pomoči. Nevreden, da deduje, Je tudi naš državljan, ki je pobegnil lz države, da bi se Izognil dati zapustniku potrebno pomoč. Razen tega se smatra kot dedno nevreden naš državljan, ki Je pobegnil lz države, 'i bi se Izognil obsodbi za hujše kaz. dejanj«, da bi se Izognil obvezni vojaški službi ali da bi sovražno deloval proti naši državi, pa se do zapustnikove smrti ni vrnil v državo. Zakon ni odredil, na kakšen način se kdo lahko huje pregreši zoper dolžnost preživljati zapustnika, kakor tudi ne, v čem Je potrebna pomoč, ki naj bi jo kdo dajal zapustniku, ln je to prepuščeno praksi sodišč. Zakon Je prinesel tudi nekatera nova določila glede samega zapuščinskega postopka, kar pa v glavnem prizadene le sodišča. Tudi za vprežna vozita veljajo predpisi Pri Bučni vasi se Je zgodi ln 12. septembra leto« lažja prometna nezgoda. Po cesti od Trake gore je pel voziil v lahikecn teku s parom konđ Rudolf Drenldc lz Bršiji-na. Na nepreglednem odseku ceste mu Je nenadoma pri vozil nasproti traktorist podjetja PIONIR Marjan Hribar. Ker so konji tekli naravnost proti traktorju, Je traktorist najprej zavrl, nato pa naglo zavil v desno, da se izogne neposrednem trčenju Pri tem Je na-lahko zadel ob cesti stoječo stavbo Konja sta se ustavila šele vštric vozila. Komisija, ki Je bila na kraju nezgode. J« ugotovila, da Je nezgodo povzročil voznik Drenlk. Prav zato, ker Je cesta ozka in nepregledna, bi monal voziti samo s tako hitrostjo ln previdnostjo, da bi lahko v vsakem pr'meru ustavil ali se izognil trčenju. Vozli Je pač brezskrbno, kot na žalost toliko naših voznikov na cestah. Obsojen Je bil na 20 dni zapora, pogojno za dobo enega leta, ter na plačilo 500 din povprecnl-ne. Za Škodo na traktorju bo moralo podjetje tožiti posebej. (^d tedna de tedna V Novoteksu pripravljajo že pomladanske vzorce Novost: volni bodo primešali 10 odstotkov perlona Tekstilna tovarna »Novoreki« se lahko pohvali kot malokatera v naši državi, da napravi 89 odstotkov prvovrstnega blaga brez napak. To je dosegla z disciplino in tem, da je uvedla denarne kazni za vsakega, ki zaradi malomarnosti naredi napako. Na ta način se vsak potrudi in izdela čimboljše blago. V letu 1956 bo morala tovarna uvoziti 80 odstotkov vseh surovin iz inozemstva. V prihodnjem letu bo imela nekoliko manjši plan zato, ker sta letos zrasla dve novi tovarni in bo tako metraža iz goto v I jen ega blaga razdeljena na vse slovenske volnarske tovarne. Na ta način bodo dobili tudi manjšo količino razpoložljivih deviz, ker bo spremenjen krmč" za dodeljevanje sredstev za nabavo inozemske volne. * Počeli so sestJZ'liati kolekcijo novih spomladanskih vzorcev. V bl:inji prihodnosti bodo začeli mešati volno z 10 odstotnim perlonom, kii bo znatno povečal trdnost blaga. 2« sedaj lahko o-menimo, da bodo pomladanski vzorci vsebovali precej novoni. Bilanca trgovanja je pokazala, da je tovarna letos zelo dobro kupcevala. Trgovci so bi>li z blagom zadovoljnu in., .potrošniki se rfl.so pritoževali. Ža izdelke je veliko zanimanja in povpraševanja, da komcjrciala komaj zadovoLji nestrpne odjemalce. Letos bo sklenjenih tudi več pogodb z inozemstvom, O gasilcih v Novoteksu, ki so slavili letos že 10. obletnico ustanovitve, lahko tudi spregovorimo nekaj besed. V tem času so sodelovali pri gašenju vseh požarov v tovarni in tako prihranili ljudskemu premoženju milijone. S pravilnim vodstvom in z dobro organizacijo so dosegli tak uspeh, da sloviijo v Novem mestu kot najbolj organizirani in kurjeni gasilcu Največja zasluga za to plodno delo gre poveljniku Francu Sitarju. Med dekleti se zlasti odlikuje Marija Bohte, ki je bik že na več tečajih in sedaj svoje znanje posreduje tovari^.cam iz tovarne. 'lavko Doki 50 mesecev zapora za 6 ukradenih koles Pred dnevi je bila pred Okrajnim sodiščem v Kočevju obsojen Ante Jovič, doma iz okolice San-skega mosta v Bosni, zarad5 tatvine šestih dvokoles, ki jih je ukradel letos v Kočevju, Ljubljani in Črnomlju. Jovič je ukradena kolesa odpeljal v rojstni kraj ter jih ram prodal po zelo nizkih cenah. Menimo, da ga bo izrečena kazen 4 leta in 2 meseca strogega zapora spametovala. Lepo in prav je, da ae ob letošnjem 29. novembru, ko proslavljamo desetletnico proglasitve naše republike, ozremo tudi na uspehe desetletne dejavnosti jugoslovanske zunanje politike in na vzroke le-teh. Jasno je, da v kratkem članku ne bo moč ocrtati vseh uspehov, niti ne vseh oblik dejavnosti naše zunanje politike. Nedvomno pa je, da so ti uspehi zelo veliki. Tega nihče ne zanika. Seveda pa teh uspehov, kakor je nedavno dejal državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, ne bi mogli doseči, da se nismo naslanjali tudi na ustrezne velike uspehe na področju notranje izgradnje, izgradnje socializma v naši deželi. Tovariš Koča Popovič Je dejal, da je treba pri obravnavanju uspehov in dejavnosti naše zunanje politike upoštevati tudi nekatere objektivne činitelje, ki so omogočili, da imajo v sedanjem svetu tudi nekatere manjše dežele drugačno vlogo, kakor je bilo to možno v minulosti. ~Ce bi hoteli našteti činitelje, je nadaljeval Koča Popovič, ki so povzročili, da sta naša zunanja politika in naša dežela dosegli takšne uspehe, bi jih lahko zgoščeno izrazil takole: predvsem samostojnost v presoji dogodkov, na podlagi načelne presoje, na marksističnem nauku, in drugič, realistično obravnavanje mednarodnih problemov. Spričo te samostojnosti v presoji dogodkov, oprte na marksistični nauk, se je Jugoslaviji ne samo posrečilo v teh desetih letih ohraniti neodvisnost, ampak jo tudi utrditi, uspelo ji je, da je ne samo dosegla ugled in spoštovanje po vsem svetu, marveč da ju nenehno povečuje. To je bilo možno doseči zato, ker je, kakor je dejal Koča Popovič, naša zunanja politika ne- posredne učinke zmeraj podrejala končnim ciljem, ki so se praviloma ujemali s splošnimi koristmi miru in mednarodnega sodelovanja. Hkrati pa je bila naša zunanja politika realistična. To se pravi, da je upoštevala vsakokratni stvarni položaj na svetu in iz tega povzela ustrezne sklepe za svoje praktično ravnanje. Spričo takšne uspešne povezave med načelno presojo in realističnim obravnavanjem mednarodnih problemov se je Jugoslaviji posrečilo vzpostaviti dobre sosedne odnose ne samo s svojimi sosedi, temveč tudi ■ drugimi deželami širom sveta. Pri tem je treba predvsem poudariti prijateljske odnose i azijskimi in afriškimi deželami, z Indijo in Burmo, Kitajsko in Egiptom, normalizacijo odnosov * vzhodnoevropskimi deželami In utrditev prijateljskega sodelovanja z ZDA ln Veliko Britanijo, kar je prišlo do izraza še zlasti med nedavnim obiskom ameriškega zunanjega ministra Dullesa pri predsedniku Titu in med obiskom podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Edvarda Kardelja v Veliki Britaniji. Prijateljsko sodelovanje s celo vrsto držav je potrdilo pravilnost jugoslovanske politika aktivne koeksistence, ki se zavzema za enakopravno sodelovanje med državami z različnim družbenim in gospodarskim ustrojem, za sodelovanje izven blokov, a na podlagi spoštovanja neodvisnosti in ozemeljska nedotakljivosti sleherne državo ter nevmešavanja v notranja zadeva. Takšna politika Je obrodila že lepe uspehe in zagotovila Jugoslaviji, čeprav majhni deželi vidno mesto v svetovnem političnem dogajanju, v boju narodov za mir ln plodno sodelovanje na vseh področjih. Ima Vaš sosed že Dolenjski list? Ce si ga še vedno sposoja pri Vas, mu svetujte, naj st za 180 din na leto zagotovi redno prejemanje lista na svoj naslov! S tem bo tudi brezplačno nezgodno zavarovan. Več socialistične dejavnosti na vasi Trgovsko podjetje »PREHRANA*« Novo mesto Čestita vsem državljanom federativne ljudske republike jugoslavije, cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem k dnevu republike! Na zalogi Imamo raznovrstno blago po nizkih cenah! (Nadaljevanje s i strani) ko poljedelski pridelki še ne dajejo toliko, kolikor bi z umnim kmetovanjem naš delovni kmet lahko dosegel. Prav je, da je knheit to pomoč prejel. Skupnost mu je z njo pomagala spoznavati, da po starem ne bo m*4*^ naprej. Medtem ko so ddk/ivnc; (kmetje pred1 vojno porabili zmerno majhne količine umetnih gnojil, Jim je nizka cena le-teh v zadnjih letih — poleg strokovne pomoči, ki so jim jo nudile zadruge in ljudska oblast — omogočile nakup znatnih količin. Tako so samo letos porabili kmetje v novomeškem in črnomaljskem okraju nad 4560 ton ume-tnih gnojil, za katera so plačali 29,231.000 din. Na ta umetna gnojila pa znaša državni regres (popust na dejansko ceno oz. vrednost domačih ali uvoženih umetnih gnojil) 73,229.000 din, poleg tega pa so nekatere zadruge omogočile svojim članom še poseben popust, ki znaša v okraju 1,880.000 din. Samo popust na umetna gnojila je znašal letos na Dolenjskem torej dobrih 74 milijonov din. K pomoči moramo štet! tudi številne poizkuse s semeni, akcije proti rastlinskim škodljivcem, popust pri nakupljenih strojih, pomoč, ki so jo kmetijstvu nudili pospeševalni odseki KZ, kar znese vse skupaj samo letos 94 milijonov in 758.000 din. To pemeni, da znaša regres, ki bi mu lahko rekli tudi neposredna pomoč skupnosti kmetu, pri 17.189 gospodarstvih 5515 din povprečno na gospodarstvo. ' VEČJI HEKTARSKI DONOS, IZBOLJŠANI 0DKUPIf TODA NEZA0STRENI DRUŽBENI ODNOSI Ob 29. novembru - Dnevu republike - pošlljomo tople pozdrave vsem odjemalcem, dobaviteljem In vsem delovnim kolektivom in jim želimo mnogo uspehov pri nadaljnjem delu za Izgradnjo naše socialistične domovlnel Delovni kolektiv pod]et|9 ,9€)ApaA podjetje za promet z odpadki Ljubljana Glavna odkupna postafj NOVO MESTO Odkupujemo vse vrste odpadnega materiala po najvišjih dnevnih cenah. Pomoč za dvig kmetijstva je pokazala uspehe: hektarski pridelek kmeta ae je povečal, kar je v znatni meri omogočila uporaba umetnih gnojih in večja količine gnoja od naraščujočega števila živine. Več kakor prejšnja letno odklanjal ukrepe in navodila kmetijskih strokovnjakov ^r pripomočke, ki mu Jih že nudi socialistična industrija. Nedosledno ln za nadaljnji razvoj kmetijstva škodljivo pa je dejstvo, da je na račun družbenih sredstev in pomoči začel del kmetov bogateti. Kmetijske zadruge, organi ljudske oblasti in politično organizacijo morajo namreč uresničevati socialistično smer naše politike na vasi. Ta pa je v tem, da z vsemi silami okrepimo kmetijsko zadružništvo. Uspehi v pospeševanju kmetijstva morajo krepiti družbene sklade zadrug ln socialističnih podjetij, obenem pa moramo seveda zagotoviti tudi primerno naraščanje življenjske —— Stanje veterinarske službe na Dolenjske« Kako deluje veterina raka služba v našem okraju, krtine težave ima ln kak ine uspehe dosega? Naj seznanimo nase bralce z nekat erltnl ugotovitvami, ki smo jih povzeli lf poročila okraj nega veterinarja dr. Karla Oo-llerja na seji olo. Poro čilo se nanaša na prejšnje področje novomeškega okraja. VPRAŠANJE KADRA Veterinarsko ilužbo v okraju opravlja 9 okrajnih veterinarjev, ki so razporejeni po rajonih. Dolžnosti rajonskega veterinarja io predvsem preprečevanje in zatiranje kužnih in parazltamih bolezni, zatiranje jalovosti in kontrola živil živalskega izvora; razen tega nakazuje probleme v živinoreji in jih pomaga reševati. Vsak okrajni veterinar seveda tudi zdravi živino ln je dolžan sodelovati pri izobraževanju kmečkih ljudi. Težave so z veterinarskim kadrom, kajti v okraju manjka le pet veterinarjev, tako v Žužemberku, Šentjerneju, Mokronogu, okrepiti bi bilo treba veterinarsko službo v Novem me-•tu in nastaviti veterinarja v Vinici (Bela krajina). Da bi re-1L1 pomanjkanje kadra, Je OLO sačel Stipendirati Studente veterina Tako sedaj Štipendira pet študentov, toda prvi od njih bo lahko stopil v službo šele v dveh-treh letih, ostali pa se kasneje. KlZNE BOLEZNI S kontrolo prometa z živalmi, z zaščitnim cepljenjem, z uporabo sodobnih metod ugotavljanja nekaterih kužnih bolezni (Smrkavost) ter z ubijanjem živali, ki so obolele za kužno boleznijo (svinjska kuga), sta bili V letu 1954 zatrti smrkavost in svinjska kuga. Ti dve nevarni bolezni se letos nista več pojavili, kar )• treba pripisati zlasti dejstvu, da so lastniki ubitih živali prejeli od OLO polno odškodnino ln zato niso Imeli vzroka prikrivati bolezen ali pa jo celo širiti s prodajo mesa. Z obveznim razkuževanjem hlevov in svinjakov se uničujejo tudi žarišča okužbe. Cepljenja proti ivinjfki rde- čici zajema okrog 70% vseh svinj. Vranični prisad se Je pojavil v enem kraju pri snem govedu. Z upravnimi ln zaščitnimi ukrspl ss Js bolezen omejila le na to govedo. Kokošjo kugo prinesejo v naše področje iz drugih republik. Lani se j« bila pojavila v dveh sosednih občinah. Pri prenašanju te bolezni so imeli poleg psov veliko vlogo cigani. Sele z odločnimi ukrepi LM Je bilo kugo mogoče omejiti in zatrsti. Tuberkuloznih govedi Je bilo ugotovljeno 1,2%. Bolne Živali so bile odkupljene ln dane' v zakol. V ta namen je bilo izplačanih letos lz proračuna OLO 1,031.321 din, Iz dotacije Državnega sekretariata za gospodarstvo LRS pa 299.255 din. Zatiranje tuberkuloze Je otežkočeno zaradi maloštevilnega veterinarskega kadra ln pogostega menjavanja živine pri živinorejcih. Proti steklini Je vsako leto obvezno cepljenje psov in zato pri nas te bolezni *e nekaj let »ploh nI. Vse kužne bolezni, razen svinjske rdečlee, se aaura-jo za la« tnNta brtsspssosv«. umetno osemenjevanje Produktivnost govedi zmanjšujejo plodnostne motnje, ki s* pojavljajo v obliki trihamonad-nlh infekcij in takozvane lačne, jalovosti. Spolne okužbe se pojavljajo zlasti v krajih, ki so oddaljeni od veterinarja in so posledica nekontroliranega prlpu-ščanj«. Umetno osemenjevanje, kot najzanesljivejše sredstvo proti spolnim okužbam, bo izpolnilo vsa pričakovanja, ko bn dograjen ln opremljen osemenjevalni center v Novem mestu, ki bo letno lahko oaementl 10.000 pie-menlc, kar je skoraj 40% vseh -'emenic dolenjskega slvorjave-ga področja. Čeprav postaja za umetno osemenjevanje še ni dograjena, se umetno že oseme-njuje v Novem mestu (Grm. Bršljln), v Straži. Dol. Toplicah, Dol. Težki vodi ter v občini Mokronog. parazitarne bolezni Metljavost govedi ln ovac ter ehinokoza svinj povzročata veliko škodo. Samo v novomeški klavnici je bilo v zadnjih mesecih zaplenjeno zaradi teh dveh zajedalcev mesečno okrog 500 organov zaklanih živali, torej letno okrog «000 kg po 250 din. Torej Je letno »kode samo na območju novomeške klavnica 1 ln pol milijona dinarjev, v celem okraju pa 0 aoJUajonov. Zaradi zmanjšanja teže živali in slabše produktivnosti pa naraste ta škoda vsaj na 12 milijonov. Proti metljavostl borba ne more biti učinkovita brez melioracij podvodnih terenov In HsanacIJ napajallšč. Tu namreč Živijo polži mlakarjl, ki prenašajo bolezen. Zatiranje metljavostl bo veliko uspešnejše, ko bo dograjena veterinarska bolnišnica, ki ob imela poseben oddelek za parazltologijo. KLAVNICE V okraju obratuje 14 klavnic. Klavnica v Novem mestu js na neprimernem kraju pa tudi njena zmogljivost v nekaj letih ne bo več zadoščala za vse potrebe nastajajočega industrijskega središča. Ze sedaj je treba misliti na zgraditev nove klavnice. Prostor zanjo js že predviden v bližini "sejmišča ln veterinarske bolnišnice Klavnica na Mirni se zida, vendar načrti niso pravilni. Težak problem je klavnica v Dol. Toplicah, ki v sedanjem stanju ln na sedanjem kraju, brez kanalizacije ln vode, ne bo mogla obratovati |n jo bo treba čimprej zapreti. Ostale klavnice so tudi bivši obrtni obrati, večinoma precej stari ln brez hladilnih naprav. Vzorna rešitev bi bila koncentracija klanja v nekaj dobro urejenih rajonskih klavnicah, ki bi bilt oipramljana s primarni- mi vozili za prevoz mesa v manjša potrošna središča. Na to js treba resno misliti; v bodoče naj sa ns dovoli Investiranja srestev v majhne objekte lokalnega značaja. KONJACIJS Na področju bivšega okraja Novo mesto imamo 7 konjačij za odstranjevanje mrhovin. Konjaci so javni uslužbenci, vendar pa ti odnosi le niso dokončno urejent. Težave so posebno z vzdrževanjem prevoza, kajti konjačije niso opremljena niti l najpotrebnejšimi pripomočki. Ze teh nekaj skopih podal kov in ugotovitev iz poročila okrajnega veterinarja kaže, kako velik pomen ima dobra razvita veterinarska služba za našo živinorejo in s tem za narodno gospodarstvo. Se prav posebno velja to ta Dolenjsko, ki Isle vstaja iz svoje gospodarska zaostalosti. Prizadevnost veterinarjev ln ljudske oblasti hkrati s prebujajočo se napredno miselnostjo naših živinorejcev ln kmetovalcev pa že kaže tudi na našem področju lepe uspehe. Ko bomo rešili še pomanjkanje kadra, dobili veterinarsko bolnišnico in osemenjevalni center, bo tudi dolenjska živinoreja postavljena na trdne temelje in se ahko razvila t*«ko, kakor to terja to sodobno gospodarstvo !i> km« nj* u o. ravni delovnih kmetov, kakor Jo pred kratkim dejal tov. Kardelj. Kmetijske zadruge na Dolenjskem so — razen nekaterih izjem — v primerjavi s prejšnjim neurejenim poslovanjem ln stalnimi izgubami posebno v zadnjih dveh letih dosegle lep napredek. Na novo je vstopilo v KZ samo letos 536 kmetov, predvsem v tistih zadrugah, kjer pospeševalni odseki delajo in dosegajo vidne uspehe. Izstopilo pa je nekaj sto nekmetov, uslužbencev in delavcev. Delo upravnih odborov KZ s« Js pravtakc uredilo, izredno občutno Je pomanjkanje kmetijskih tehnikov, ponekod pa tudi sposobnih upravnikov. Kmetje, organizirani v 37 živinorejskih odsekih (od teh je 21 delavnih, ostali pa bolj životarijo oz. spijo), 33 sadjarsko-vtnogradnlšklh odsekih, v 21 poljedelsko-semensklh odsekih, v 30 strojnih. 10 čebelarskih In 26 hranll-no-kreditnlh odsekih predstavljajo pomembno silo, ki lahko pri nadaljnjem preobrBževanju naSo vasi okravl nadvse koristno delo. Edina pot In izhod v bodočnost Ko se kmetje ob novih ukrepih nadaljnjega gospodarskega razvoja sprašujejo, kako ln kaj, jim morajo organizacije ln odbori ljudske oblasti Jasno povedati: le čvrsta vključitev v kmetijske tadniRe lahko jnmčl kmetu njegovo bodočnost In gospodarski razvoj. Izven zadrug« kmet ne bo uspeval. Tako je povsod po svetu. Bolj ko je država Industrijsko razvita, toliko trdnejše zadružništvo Ima. llnpchi kmrtnv drugod po sveta nas o trm prepričljivo učijo. Življenjske ravni si posamezen kmet ne ho mogel dvigati na r;,« oo dajatev države, ker takih dajatev ne bo. Bo pa skupnost tudi naprej nudila kmetu pomoč preko njegove aadruge, s katero bo kmečki pridelovalec urejal svoje odnose s trgom. (O ostalih oz. nadaljnjih vprašanjih kmetllstva ln zadružništva bomo pisali v prihodnjih številkah nnšega tednika.) Dobre d«*1-'VfffcS men*«, Izdatna In cenen \ mrlinti« Poa;o| aa sdravjs delavca. »BOEIICJIKICIST« Stran t mm TISK močno orožje naših prizadevanj za zgraditev socializma SPOMENIK NARODNE OSVOBODITVE V KOČEVJU Prvi novomeški časnih: SLOVEMEliS BLATT Pomlad narodov — leto 1848 — Je pognalo tudi v Novem mestu korenine, kar se je odražalo pied-Vsetn v treh stvareh: l. prirejanje •lovenskih prireditev, 2. ustanovitev Slovenskega bralnega društva in 3. izdajanje lokalnega glasila Bloveniens Blatt. Medtem ko so oe slovenske prireditve obdržale in slovenska beseda ni nikdar več šla z novomeškega odra, je časnik in bralno društvo udušilo že leto 1849. Razgibano leto 1848 je Novemu mestu kad kmalu prineslo narodno stražo. Le-ta je z raznimi veselicami- ln pobratimijaml s sosednjimi narodnimi stražami izražala svoja nacionalna čustva tudi i raznim; rodoljubnimi vzkliki ln petjem. Tatko so imele lep dan novomeška, trebanjska, mokrono-Ška in dvorska narodna straža na Otočcu, kjer so se veselili, prepevali in vzklikali živio. Tudi Ragov log je bil priča izlivu narodnostnih Oustev. Večjega pomena so bile prireditve na odru. Caslnskl oder je najbrž od svoje ustanovitve 1840 slišal samo nemško besedo. Ce ne že prej, pa se je najkasneje 8. Januarja 1848, še v časni Metternicha. oglasila slovenska beseda, ko .Je bila krstna p-edvta-Va Linhartovega Matička. Omembe vredna Je tudi prireditev Be- seda 19. julija, ko so Novomeščani poslušali deklamacijo Vodnikovega Vršaca in uživali ob lepem petju Prešernovega Mornarja, Strelovega Popotnika, Potočnikove Dolenjske in pesmi Slovenca dom. Pevci so zaipeli tudi hrvaško pesem Napred, ob koncu pa je bil slovenski nagovor. Zato ni čudno, da Je živahno ln razgibano življenje klicalo po ustanovitvi društva. Poziv v časniku ni bil zaman in 7. decembra 1848 je bilo ustanovljeno Slovensko bralno društvo, ki naj bi usmerjalo vse slovensko narodno življenje. Predsednik društva je bil novomeški advokat dr. Josip Rosina, njegov namestnik Tous-saint Fichteneu, blagajnik pa Constantin Tandler, Žal, da je društvo kmalu prenehalo m Je bi. lo treba čakati 17 let, da Je dobilo naslednika v Narodni čitalnici. Novomeški nar<^niakl so začel* misliti tudi na glasilo, ki bi budilo narodni auh. Takra-t so Izhajale le Kmetijske In rokodelske novice, ki pa niso zadovoljevale naprednih i zahtevnejših čitalcev. Z Isto mislijo so se bavali tudi v drugih mestih in leto 1848 je prineslo Slovenski cerkveni časopis, Celjske slovenske novine, Slove- (Nadaljevanje na 9. strani) »Ce ocenjujemo vlogo ln napredek tiska ob njegovi desetletnici s splošno političnih in družbenih vidikov, potem moramo ugotoviti njegovo pozitivno vlogo in podčrtati prispevek, ki ga je tisk dal pri reševanju problematike pretekle dobe. Najširše ljudske množice so predvsem preko tiska bile informirane o tekočih problemih socialistične graditve. Naš tisk je bil eden važnih subjektivnih faktorjev pri formiranju socialistične zavesti, družbene razgledanosti in aktivnosti naših državljanov. Bil je povezan z osnovnimi stremljenji ljudskih množic in zato tudi vnet zagovornik socialistične demokracije in demokratičnih pravic delovnega človeka. Kljub temu, da tisk ni vedno našel pravilnih ln ustreznih prijemov pri realizaciji take svoje vloge in orientacije, so vendar omenjena dejstva njegov največji uspeh in najvažnejši doprinos k dosedanji socialistični graditvi.« Tako je v anketi o tisku sekretar Socialistične zveze Slovenije, tovariš Stane Kavčič, med ostalim ocenil vlogo in napredek socialističnega tiska v desetletju, ki pravkar poteka. In ko ob Tednu tiska in radia pregledujemo naše delo in razvoj tiska, si hkrati postavljamo v delovni načrt nove naloge, da bi naš tisk ob še Večji podpori vseh delovnih ljudi in političnih organizacij dosegal še globlje uspehe in da bi napredna tiskana beseda prišla do zadnjega človeka, do zadnje, naj-oddaljenejše vasice. Obračun ob desetletnici ustanovitve novinarske organizacije in dosedanjega dela vseh naših Trstov potrjuje, da je naš tisk v vlogi informatorja, kroničarja naše ustvarjalne socialistične stvarnosti in v vlogi vzgojitelja našega človeka doslej opravil pomembno delo. Storiti na tem področju še več in se zavedati, da je »tisk močno orožje v prizadevanjih naših narodov za Smislov ali Geller v Novem mestu! Šahovsko društvo Novo mesto obvešča vse ljubitelje šaha v Novem mestu ln Dolenjski, da nas bo v sredo, 30. novembra c-foisk*i eden* od dveh trenutno najmočnejših šahistov na svetu, Smislov ali Geller. Po vsej verjetnosti bo to Smislov, ki bo v Novem mestu odigral slmultan-ko na 30 deskah z reprezentanco Dolenjske. Točen kraj in čas simultanke bo objavljen naknadno. ŠD Novo mesto zgraditev socializma, toda to orožje mora biti ne samo ostro, temveč tudi svetlo« (Tito), to naj bi bila naša skupna naloga. V preteklosti je napredni tisk kazal pot k napredku s tem, da Je odkrival krivični izkorišče-valski družbeni red. V letih vseljudskega upora je tiskana beseda partizanskih tehnik dvigala zastavo revolucije in vlivala pogum borcem in ljudstvu, ki se je borilo proti okupatorjem in domačim izdajalcem. Njena moč je bila nemalokrat udarnejša od granat. Po osvoboditvi sta pomen ln moč našega tiska dosegla stopnjo, kakršne v vsej naši politični in kulturni preteklosti ne pomnimo. Pogoji novega družbenega reda so dvignili odgovornost in vlogo tiska, »Naš tisk Je m mera biti sredstvo za širjenje politične, gospodarske, strokovne in kulturne izobrazbe ter zdravega razvedrila delovnemu človeku, da mu posreduje znanje, ki mu Je potrebno, da se koristno uveljavlja v neposrednem družbenem udejstvovanju; odpirati mu mora obzorje in perspektivo, ki mu omogoča spoznati prava sredstva in pota, ki so najbolj učinkovita za naš vsestranski uspešen razvoj. Naš tisk, ki ga upravljajo in usmerjajo naše socialistične družbene organizacije, nosi v tem pogledu zlasti veliko odgovornost, saj mu je edini namen: VZGOJA SOCIALISTIČNEGA ČLOVEKA«, kakor je dejal lani tovariš Miha Marinko na proslavi 20-letnice »Ljudske pravice« v Dol. Lendavi. Za naš tisk ni dovolj le, da je dober, koristen bralcu in skupnosti, da je vseskozi v službi delovnega ljudstva in boja za socializem. Treba je med drugim tudi, da je ta tisk dovolj razširjen med množicami delovnih ljudi. Kako je s tiskom, predvsem časnikarskim in revialnim političnim tiskom., pri nas na Dolenjskem? Poleg tega je od ostalega tiska prihajalo na področje okrajev Novo mesto in Črnomelj (s stanjem 1. julija 1955) še: 2.268 izvodov TT, 1.133 izvodov Invalidskega vestnika, 588 izv, Pavline, 493 izv. Obrtnika, 105 izv Poleta, 5.633 izv. Pionirskega lista, 2.802 izv. Cicibana, 803 izv. Pionirja, 118 izv. Go- spodarskega vestnika In 95 izv. Ljudske prosvete (poleg 1000 izv. Dolenjske prosvete), niso pa tu zajete razne literarne in strokovne revije ter ostali športni, zadružni in ostali časopisni tisk. , ? V okraju Kočevje ^ je bilo stanje 1. julija 1955/takole: Časnik — časopis Stalnih Kolpor- Skupaj En casepis na Kaj in koliko beremo na Dolenjskem naročnikov taže ... volivcev 1. Slov. poročevalec 1.119 ■ty' 88 1.207 20 2. Dolenjski list 741 75 816 30 3. Kmečki glas 555 5 560 43 4. Naša žena 530 — 530 46 5. Naša vas 489 — 489 50 6. Ljudska pravica 322 113 435 55 7. Naši razgledi 401 3 404 60 8. Tovariš 108 191 299 81 9. Delavska enotnost 226 — 226 107 10. Ljubljanski dnevnik 170 S5 225 107 ' 11. Mladina 126 ? — 126 192 12, Socialistična misel —. 30 806 13. Večer (Maribor) 19 — 19 1325 Skupaj 4.836 530 5.366 na 4,5 Medtem ko so nekdaj »Dolenjske Novice« in drugi lokalni časniki Dolenjske izhajali v nakladi nekaj sto izvodov, sta že medvojni partizanski, zlasti pa ves povojni tisk prinesla na tem področju revolucionarne spremembe. Dnevni politični časniki so iz leta v leto prihajali v dolenjske kraje v večjem številu. Zlasti lep razvoj je doživel tudi naš pokrajinski časnik, ki dopolnjuje dnevno republiško časopisje in kt si js v preteklih petih letih že ustva- ril trden krog stalnih bralcev, katerih število še vedno razveseljivo narašča. Zelje po napredku, kulturnem razvoju in obračunu z nekdanjo vsestransko zaostalostjo in nerazvitostjo Dolenjske se lepo odražajo v naraščajočem številu bralcev dnevnega in tedenskega časopisja. Tako so imeli letos 1. julija naslednji politični časniki in časopisi na področju bivših okrajev Novo mesto ln Črnomelj sledeče število bralcev; Razen tega Je prihajal v okraj Kočevje 1. julija 1955 še naslednji tisk: 1.483 izvodov TT, 52 izv. Invalidskega vestnika^ 338 izv. Obrtnika, 320 izv*. Pavline, 67 izv. Gospodarskega vestnika, 50 Izv. Ljudske /prosvete, 88 izv. Poleta, 1.288 izv. Pionirskega lista, 1.140 izv. Cicibana in 422 izv. Pionirja. Tudi tu niso zajete razne ostale strokovne in literarne revije, zadružni, športni, strokovni in ostali čssniški ter časopisni tisk. Časnik ~ časopis Stalnih Kolpor- Skupaj En časopis na naročnikov taže ...volivcev 1. Dolenjski list 5.541 517 6.058 10 2. Slov. poročevalec 2.180 252 2.432 25 3. Kmečki glas 1.895 80 1.975 30 4. Naša žena 958 160 1.118 54 5. Naša vas 1.018 — 1.018 58 6. Ljudska pravica 584 147 731 83 7. Tovariš 247 381 628 96 8. Delavska enotnoit 9. Mladina ^ii" 10. Ljubljanski dnevnik 399 330 —: 399 330 152 J84 170 159 329 184 11. Naši razgledi 292 5 297 204 12. Socialistična misel 71 71 855 13, Večer (Maribor), 17 ss 17 3570 Skupaj 13.708 1.701 15.403 na 3,9 ovotnes (ct tiste DOLENJSKE NOVICE "S O novomeškem tisku smemo fovoriti šele, ko je Novo mesto dobilo svojo tiskarno. Kdaj jo to bilo, se točne ne ve, najka-»neje pa leta 1819, ko je evidentiran tisk prvih novomesknh tiskarjev Tandlerjev. Tiskali so Ustanovitelj Henrik, žena Marija in sin Constantin. Ta je imel tiskarno vsaj do leta 1865, ko je «e izpričan Tandlerjev tisk. Ta tiskarna je predvsem zalagala tiskarno do leta 1865, ko je še Izpričan Tandlerjev tisk. Ta tiskarna je predvsem zalagala Urade in ustanove s potrebnimi tiskovinami, natisnila kako knji-tico nabožne vsebine, morda ša kak letak, podobico in kaj podobnega. Najpomembnejši tisk te dobe Je brez dvoma Slove-niens Blatt ter šolska izvestja, Hčer pa je danes že vsak Tand-larjev tisk že prava redkost. 1873 začne tiskati v Novem tnestu Vincenc Boben. Njegovi tiski so že pomembnejši, soj ti-•ka že večje knjige, zlasti šol-•ke. Tudi ti tiski so velika redkost. Zlaita doba novomeškega tiska pa nastopi z znanim ti-•kmrjem ln založnikom Janezom Krajcem, ki Je od leta 1877 do 1900 vodil tilskarno, dokler je nI Prodal Tiskovnomu društvu V Ljubljani. Krajec se Je proslavil a svojo zalofcni^ko dejavnostjo. Najbolj znani tiski njegove ti-•kume ao poleg Valvasorjeve t>ie Khre des Herzogthums Kiain nedvomno Narodna biblioteka in Dolenjske novice. Krajec j« ttvnotfo tipkal, poleg pretežno Itabožnlh knjig Je natisnil tudi razne kmetij.ake, gospodarske in •dravmiške. Za mladino je pri reja. Krištofa Smida, za vse pa fchane orientalske bajke ln Pravljico Tisoč in ena noč. Tudi Krajčevl stenski koledarji so si utrli pot po vsej Sloveniji. Tiskovno društvo je dajalo v tisk novomeški tiskarni predvsem razna specialna dela, kot slovarje in podobno, založništvo pa je odpadlo. Poleg tiskanja raznih romanov za poljudne izdaje Jugoslovanske knjigarne je zalagala tiskarna vsa novomeška društva ln usitanove s potreb-uaam meiccno. bwhbj>ii, g t. Sokolskem domu i njenimi naslednicami do okupacije. Te tehnika je zalagala delovno ljudstvo vsaj v najskromnejš. meri z literaturo, kateri so bile zaprte vse tiskarne. V Sokolski tehniki so bili razmnoženi razni letaki, popisne pole, predvsem pa pesmi, ki so se v le'ih Španske državljanske vojna in kasneje širile po vsej Dolenjski ln ........ ruuiium |iiuw* « JUlUUiM. Republikanske Norice Ust Kmečke Republik. Stranke v SlovmlU nlm tiskom. Stara in doslužena novomeška tiskarna pa Je dobila nov, nesluten razvoj leta 1943 in 1944, ko je delala na osvobojenem ozemlju. Tiskala je noč in dan In natisnila preteini del najvažnejšega partizanskega tiska, dokler ni bila med ofenzivo uničena. Po vojni pa je nekaj časa nadaljevala v Novem mostu tiskarsko tradicijo kočevska t'iskarna s tiskanjem volilnih časnikov, drobnih brošur in letakov, dokler ni bila odpeljana v Ljubl(juno. Tako Novo mesto še danes občuti veliko vrzel, ko nima več tiskarne. Po 140-letni tradiciji je Novo mesto zaključilo svoj novomeški tisk. Za začetek kakega tiska pa niso prave tiskarne vedno nujne. To nam dokazujejo razne preproste novomeške ilegalne teh mike, ki so že pred letom 1941 z najpreprostejšimi sredstvi vzgajale najnaprednejše ljudi ln tako polagale temelje bodočim di godkom med NOB. Tu naj orrumlm le ilegalno tehniko v so postajale btM ljudska lasit. So pomembnejša je bila okrog leta 1930 novom^ka tehnika, ki je tiskala Boljš• I.......,). 1*40 kuAw udarec bodočemu štetih riajhnih tehnik ln pravih tisk ar r- Tu smemo pozabiti pridnih dijaki, ki so marsikdaj na skrivi protd volji profesorjev tiho ustvarjali in pisali svoja dijaka glasila. Ravno v teh letih .e tradicija najbolj bogata in mec slovenskimi gimnazijami skoaJ najbolj pomembna. jaj tu le informativno nave-dpO novomeško periodiko brez pSehnega komentarja in nava-jnja virov. Novomeško periodiko bi lahko ai/delili na pet delov. I. Časniki ln časopisi. II. Periodične publikacije in knjižne zbirke. III. Partizanska periodika IV. OklipatarfdU periodika. V. Dljufikt listi. I. Časniki ln f.noplnl. 1. SloveiKlcna Blatt. 1940. NO- sno-pleev, (Večina tiskani vetn mestu.) 4. Gledališke iRre. 189». 9. Blateno. (Biblioteka stega s.kflvlov Novo mesto, oikl) 1940. 6, Trdinova knjižnica. 1954— III. Partizanska periodika, ki Ima kot označen kra) izhajanja Nov« mesto. 1. Slovenski poročevalec. 1841— 6. Radijski vestnlk. Tzđaja ooop za Novo mesto. 1944—1945. 7. Tekmovalni vestnik novomeškega okrožja. Izdaja iniarm, prop. odsek pri okrajnem odboru O F Novo mesto. 1944, 8. Tedenska priloga radijsikiih vesti. Izd. OOOF Novo mesto. 9. Volilni vestnik. Okrožje Novo mesto. 1944. IV. Okupatorska periodika. 1. Naprej zastava slave. (Za blagor ocetnjave.) 1943—1945, 2. Blisk. 1943—1944, DijaSkl list. V. Dijaški rokopisni Usti 1. Zora. 1871^1672. Gimnazija. 2. Brstje. Gimnazija. 3. Na prelil. 1690. Gimnazija. 4. Obad. 1891. 6. Ilirija. 1895—1896. Gimnazija, 6. Vigred. 1896. Gimnazija. 7. Zapisnik Kettejeve zadruge, 1896—1897. Gimnazija. 8. Lamrploru 1807. Novomeška mladina. 9. Pugljevo nadaljevanje Kette. Jeve Zadiruge. Zapisnik? Gimnazija. 10. Petelinček. 1909. Gimnazija. 11. Trobenta iz gimnazije. 1S10. 12. Raglja. 1&10. Gimnazija. 13. Pikrohedis, 1910. Gimnaal.ia. 14. Izipod Gorjancev. 1910. Gimnazija. 15. Aurora. 1910. Gimnazija. 16. Album. (Miran Jarc). 1915. Gim nazija. 17. Vesna. 1918— presledki — 1930. Gimnazija. 16. Album. i. 1920—(1921. Gimnazija. 19. Album. H. 1020—1921. Gimnazija. 20. Hermes. 1921. Trgovska šola. 21. Soča. 1921. Gimnazija. 22. Zarja. 1923—1924. Gimnazija. 23. Krka. 1924. Gimnazija, 24. Zaiki. 1&23-4924. Meščanska šola v Stnlnelu. 25. Mlada misel. 1925. Gimnazija. 26. Zark'. 1925—1927. Gimnazija. 27. Brazda. 1926—1932. Kmetijska Šola na Grmu. 28. Almanah. Krita. 1932. Gimnazija. 29. Trdinov skavt. 1940. Novomeški Skavti po raznih šolah. 30. Pionirski glas. 1946—1947. Osnovna šola Novo mesto. JI. Brstje. 1952—1953. Gimnazija, Mlnl.ii pavtillnnii 4lm. 4 Ho«o »rniU. ««• K )U"*)I I«V hmumm «ir?flki K ISO LetO l> „tunu mi.ftii') b hr- SEDANJOST PKl.Ml % Itr.ul K TVV-.. •i, K S»-. % K 4wn -m.u,i, „(i.,, |,„ i k p,in •r»u. I*n Tttkraluia ogl* k',«u|» MMi M.I. 1,(1« l,,. 1. I K, d.Otlu n.k. I k 1942. (T/. novomeSklh tehnik), 2. Glas Dolenjske, Agitprop pri OOOF Novo mesto. 1944. 3. Mlada moe. Žepni Časopis mladine novome-škega okrožja. 4. Radijske vesti. J»rop. odsek OOOF Novo mesto. 1W4. 3. Paaljsik.1 vestnik. izd. odsek 7>a Informac. lin prop. pii OOOF Nov« mesto. (GanJancL) 32. Album. 1953 UMtellISce. 33. Glas mladih. 1953. UeiullisCe. 34. stenice. 1954—. Gimnazija. 36. Naša misel. 195S. Učiteljišče'. Razstava, ki bo odprta 29. novembra, bo skušala prikazati poleg ostalega zgoraj navedeno periodiko. Bogo Komelj Pomoč tisku — ena izmed stalniK nalog političnih organizacij Številke nam povedo, da gmo na tem področju našega političnega in družbenega udejstvo-vanja nedvomno dosegli lepe uspehe. Podrobnejši pregled v posameznih občinah in krajih pa pokaže, da imamo ponekod še vedno zelo malo naročnikov in bralcev naših listov in revij. Z*alo naj bi bila ena izmed določenih nalog političnih orga- kolektivna tudi vsa naša prizadevanja za razširitev števila bralcev naših listov, za boljšo, globljo in pestrejšo podobo naših časnikov, za večje število sodelavcev pri listih. Ze doslej smo prav na tem področju veliko dosegli. Skupna prizadevanja, da bi vedno in povsod kar najuspešneje uporabljali tisk kot izredno, močno orožje V Ob rotacijskem stroju v tiskarni Poročevalca nizacij, zlasti pa osnovnih organizacij Socialistične zveze in Zveze komunistov, da stalno pomagajo pri razširjanju števila naročnikov naših listov. Visoke naklade časnikov, zlasti še Dolenjskega lista, omogočajo stalno neb°sredno vplivanje na zavest bralcev. Potrebna pa je tudi drugačna poimoč. Nikakor ni prav, da organizacije prepuščajo skrb za vsebino listov edinole ljudem, ki se poklicno pečajo z urejevanjem časnikov. Poleg novinarjev bi moralo sodelovati v naših listih veliko več dopisnikov, političnih, gospodarskih in kulturnih javnih delavcev, skratka čimveč delovnih ljudi. Pogosteje bi Se morali, zlasti v domačem časniku, oglašati ljudje iz podjetij, iz okrajnih ln cbčimskih političnih, oblastnih in gospodarskih krogov. Socialističnemu tisku so dolžni pomagati s prispevki, z nasveti, z ustvarjalno kritiko raznih negativnih pojavov v družbenem življenju in vsakdanji praksi ter z izmenjavo delovnih izkušenj »vsi, ki jim je pri srcu napredek socialistične dežele«, kot je pred kratkim napisal predsednik Društva novinarjev Slovenije Tomo Brejc v »Ljudski pravici«. Pri pomembnem političnem delu, ki ga opravlja časopisje,, nikakor ne moremo oz. ne smemo prepustiti odgovornosti za mobilizacijo delovnih ljudi,, za odpiranje pogledov v bodočnost in za boj proti vsem izrastkom našega družbeneg a življenja zgolj novinarjem. Odgovornost za uspehe v borbi za socialistični napredek naše domovine je kolektivna. Zato naj bi bil* graditvi socializma v naši domovini, naj bi rodila kar največ novih uspehov! Tone Gošnik Novomeški atleti na »Teku republike« V počastitev Dneva republike je vsako leto po ljubljanskih ulicah »Tek republike«. Na tem tekmovanju nastopajo vsi najboljši slovenski In nekateri vrhunski Jugoslovanski atleti in se tako poslovijo od atletske sezone. Ze nekaj let se tega teka udelelafejo tudi novomeški atleti. Čeprav še niso dosegli kakih pomembnejših uspehov, tudi niso nikoli razočarali. Letošnja deževna Jesen je preprečila, da se niso mogli temeljito pripraviti za to nelahko tekmovanje. Vendar bo prof. Glo-nar peljal v Ljubljano dokaj močno ekipo atletov (Mrzlak, Mlakar, Jankovič, Doki, Podpe-čan, Repovš, Prah in drugi) ta upa, da ga ekipa ne bo razočarala. V TEDNU TISKA »Mlnka, tule berem, da Je neka Sena ubila moža, ker je bral med Jedjo časopise ,,.« _J 78 MNB d UVOD v ustanovno listino OZN Mi, narodi združenih narodov, odločeni, da rešimo bodoča pokolenja strahot vojne, ki je v dobi našega življenja dvakrat prinesla človeštva neizreeno trpljenje, in da ponovno potrdimo vero v osnovne pravice človeka, v vrednost in dostojanstvo človeške osebnosti, v enakopravnost mož in žena ter velikih in malih narodov, in da določimo pogoje, pod katerimi bosta lahko vladali pravica in spoštovanje, ki nastajata iz pogodb ter drugih virov mednarodnega prava, in da delujemo za dosego družbenega napredka ter boljših življenjskih pogojev v čim večji svobodi, in v ta namen da bomo strpni eni do drugih ter da skupno živimo v medsebojnem miru kot dobri sosedje in da združimo svoje moči za ohranitev mednarodnega miru in varnosti in da zagotovimo s tem, da sprejmemo ustrezajoča načela in da določimo metode, po katerih se oborožene sile lahko uporabljajo samo v splošnem interesu,in da uporabimo mednarodni aparat za delo pri gospodarskem in socialnem napredku vseh narodov, smo se odločili, da združimo svoje napore za dosego teh smotrov. OZN-H rpnzaeija {toženih Pokojni predsednik ZDA Rooseveit j« bil, ki J« leta 1941 predlagal ime »Združeni narodi« za mednarodno organizacijo. Ta organizacija naj bi združevala vse miroljubne narode sveta na enakopravni osnovi. In takrat, ko je v Evropi divjala najhujša vseh vojn, so se (1. januarja 1942) zbrali predstavniki 26 narodov in podpisali »Deklaracijo Združenih narodov*. Leta 1944 so zastopniki Kitajske, Sovjetske zveze, ZDA in Velike Britanije izdelali predlog za »Ustanovno listino Združenih narodov«. To listino so dokončno sestau-ili predstatniki 50 držav, zbrani v San Franciscu od 25. aprila do 26. junija 1945. Uradno je pa Organizacija Združenih narodov — OZN — začela delovati 24. oktobra 1945, ko je veČina držav podpisnic ratificirala Ustanovno listino. Zato velja 24. oktober 1945 za rojstni dan Združenih narodov. Deset let obstoja OZN dovolj jasno izpričuje, kako izrednega pomena je ta organizacija za mir v svetu, za sožitje ter za ekonomski in kulturni razvoj vseh narodov in ljudstev na zemeljski obli. - Kako živi in deluje ta največja skupščina na svetu? Generalna skupščina V skupščini OZN saseda danes 60 delegacij — predstavnic prav tolikih držav na »vetu. Vsaka od njih predstavlja v bistvu po enega poslanca nacionalnih skupščin; ta ima svoje nazore o vseh perečih mednarodnih vprašanjih In jih med splošno razpravo tudi jasno izpove in utemelji. To je Generalna skupščina OZN. Za sporazumevanje uporabljajo angleščino, ruščino, francoščino, kitajščino in španščino — torej jezike, ki ,Palača vsega sveta' so na ivetu najbolj razširjeni. Generalna skupščina ima Sest odborov: odbor za politična vprašanja in vprašanja varnosti, odbor za gospodarska in finančna vprašanja, odbor za socialna, humanitarna in kulturna vprašanja, odbor za skrbstvo nad nesamostojnimi ozemlji, prorač. in uprav, odbor ter odbor za prav. vprašanja. Vse drža-vs — članica sodelujejo s svojimi predstavniki v vseh odborih in Imajo po en veljaven glas. Glavni odbor pa pripravlja med dvema zajedanjima 'n med samim zasedanjem dnevni red, ki ga nato priporoči Generalni skupščini. Glavno tajništvo je Izredno važen, stalen delovni organ OZN. Ima kopo raznih oddelkov, vodi pa ga glavni tajnik. Glavni tajnik poroča Generalni skupščini tudi o delu celotne organizacije in opozarja Varnostni svet na nevarnost pred spopadi, ki bi lahko ogrožali svetovni mir. Varnostni »vet razpravlja o vprašanjih mednarodne varnosti in miru sploh. Sestavlja ga pet velesil: ZDA, Sovjetska zveza, Francija, Velika Britanija in Kitajska. To so stalni člani, je pa še šest nestalnih članov, ki jih Izvoli Generalna skupščina za dobo dveh let. Za sprejem Izredno pomembnih sklepov mora biti soglasnih vseh pet stalnih članov. Gospodarsko-soelalnl svet Je drugI stalni organ OZN. Ukvarja se z gospodarskimi in finančnimi posli ter ima več komisij in odbor (komisija za promet, za statistiko, za človečanske pravice, za status žena Itd.) in nekaj skladov, od katerih je zlasti znan UNICEF — mednarodni sklad za pomoč otrokom. Skrbniški svet je. prav tako stalen organ. Skrbi za tiste države, ki doslej še niso samostojne In jih upravljajo tuje, v glavnem bivše kolonialne sile. Mednarodno' sodišče v Haagu je tudi sestavni del Generalne skupščine. To sodišče razsoja spore med državami na njih pobudo ali na pobudo Varnostnega sveta ter tolmači pravne odredbe v meddržavnem merilu. stvenem področju pospešuje razumevanje med narodi, medsebojno spoštovanje in upoštevanje osnovnih človečanskih svoboščin in pravic. To veliko delo uspešno opravlja v OZN posebna mednarodna organizacija UNESCO (ILO, FAO UNESCO, ITU in tako dalje so okrajšave angleških ali francoskih nazivov, n. p.: UNESCO — United članice del sredstev, iz katerih potem ta banka odobrava kredite posameznim članicam za dvig proizvodnje. FOND — Mednarodni monetarni fond. Valute posameznih držav, kurzi, promet z valutami, negotovinsko plačevanje mednarodnih obveznosti je v današnjem vedno večjem razvoju mednarodne trgovinske iz- Organizacijo združenih narodov, nastalo ob koncu druge svetovne vojne, v trenutku, ko se je vsemu svetu zdelo, da se odpira pred njim obdobje trajnega miru, je ogromna večina človeštva pozdravila in podprla. Takšne simpatije in takšno podporo je ta organizacija v glavnem obdržala do današnjih dni. Ze samo dejstvo, da je prebrodila obdobje hladne vojne, ne da bi kaj bistvenega izgubita v svoji vlogi in ugledu, kaže, da je moralno politična moč te podpore res bila In ostala močan činitelj v življenju in delu Združenih narodov. Organizacija združenih narodov Je predvsem sad močne sodobne materialne in politične težnje po združevanju sveta. Razvoj proizvajalnih sil na svetu Je dosegel stopnjo, ko ga ni več mogoče vključiti izključno v narodne in državne meje. Razvite gospodarske sile terjajo novo družbeno razdelitev dela v mednarodnih okvirih. To je bistven korak naprej k napredku Človeštva- Iz izkušenj fn razočaranj v preteklosti, iz neizmernega trpljenja v drugi svetovni vojni, so bili v času te največje stiske človeštva zasnovani in formulirani principi organizacije mednarodnega sodelovanja, ki naj bi v bodoče preprečili vojno. . Mjr bo mogoče ohraniti le z miroljubno koekstl-stenco, z aktivnim sodelovanjem vseh držav, ne glede na njihov družbeni sistem. edvard kardelj Orgsunizacilja združenih narodoT potrebuje t* svoja zasedanja in •pioh za vse svoje delo veliko prostorov — dvoran, pisarn in vseh mogočih pomožnih objektov. Res imajo zastopnika vseh 60 dr- iih svetovnih arhitektov, ca njeno okrasitev pa so prispevali« vse države, čJamiee OZN. Palača ima preprosto škatlasto obleko, podobna je mogočni steklena omari m je dolga samo 80 isrv — slanic $ svojimi sodelavci na carapolago vse, kar potrebujejo, v tvoji hiši. Ta hiša, palača OZN, «0$ v New Yorku in pomeni pravcato čudo moderne gradbene tehnike. Zgradil so jo leta 1950 po načrtih celega štaba najbollj- metrov, toda Jteje 39 nadstropij. Pred vhodom stori mogočen bronast kip, delo zagtrebŠkega kiparja Avgustinčiča, ki ga je poklonila naša vlada. S svojimi 5500 okni, sejnimi dvoranami, stebrišči, najrazličnej&mi lokali in podobno rsaredev VZDRŽEVANJE MEDNARODNEGA MIRU IN VARNOSTI; RAZVIJANJE PRIJATELJSKIH ODNOSOV MED NARODI; MEDNARODNO SODELOVANJE PRI REŠEVANJU MEDNARODNIH EKONOMSKIH, SOCIALNIH, KULTURNIH IN HUMANITARNIH VPRAŠANJ TER KREPITEV SPOŠTOVANJA ČLOVEČANSKIH PRAVIC IN OSNOVNIH SVOBOŠČIN; POSTATI SREDIŠČE ZA VSKLAJEVANJE AKCIJ PO-EDINIH NARODOV ZA DOSEGANJE TEH SKUPNIH SMOTROV, j« «a »palač« vsega sveta«, kot ji pravijo, prava atrakcija za turiste, ki jo od vseh strani hodi/jp gledat. V palači je 4000 uradms-kov in seveda is na kupe raznega pomožnega osebja, vss xx> prebivalstvo hiše pa je podrejeno »■vrhovnemu vodniku Človeštva«, kakor g?ravlfjo generalnemu tajjh niku OZN, ki j« sedali Dag Ham-mairskgold. Med vsemi zan!imftvostimi palače je kajpak na (privlačnejša za obiskovalca dvorana Generalne skupščine — »vsesplošna dvorana sive-ta«. Ko zaseda svetovni plenum, sedijo v nji za mizami, prevlečenimi z zelenim usnjem, zastopniki 60 držav s svojimi sodelavci. Tukaj se res kroji usoda svera, tuka! j se bijaio boji, toda plemeniti boji za mir, za napredek in bla-gflinljo človeštva. V ttej ilvorani na vseh zasedanjih odmeva tudi glas zastopnika sociaiu-stične Jugoslavije, države, ki oživa med vsemi delegati veliko pozornost in simpatije, zlasti s nenehnim prizadevanjem za svetovni m£r in za pravice potlačenih narodov. Naj omenimo Še, da 5e Jugoslavrja u-stanovni 31 an Organizacije združenih narodov. »Specializirana agencija« Oblike sožitja narodov so Izredno mnogolična in jih glavni organi Združnih narodov ne bi mogli vsklajevati in pospeševati tako, kot js potrebno glede ciljev to načel OZN. Zato so v okviru OZN mogoče ln predvidene tudi druge oblike mednarodnega sodelovanja ln so Že doslej pokazal« prav lepe uspehe. Te organizacije se snujejo na meddržavnih sporazumih in opravljajo velike ln koristne naloge na ekonomskem, zdravstvenem, kulturnem, prosvetnem in podobnih področjih. Imenujemo jih »specializirane agencije«. Doslej jih Imamo deset in vse so po svojem delovanju in lepih uspv'h že moiao ««ane. ILO — Kirtnarodna organizacija dela. Naloga te organizacije Je, da v svetovnem merilu skrbi za vzpostavljanje pravilnih delovnih odnosov in uveljavljanje socialnih pravic, da skuša Izboljšati pogoje dela in življenjski standard delovnih ljudi. Mednarodna organizacija dela povezuje vlade posameznih držav obenem z delavci In delodajalci, pripdroča državam — članicam minimalni standard, Izdeluje mednarodne konvencije o delu in pogojih dela (plače, delovni čas, minimalna starost za zaposlitev, socialno zavarovanj«, posredovanje dela itd.). Mednarodna organizacija dela daje široko pomoč posameznim vladam ter objavlja šfudlje in poročila o socialnih, industrijskih in delovnih vprašanjih. FAO — Organizacija za prehrano ln kmetijstvo. Vprašanje hrane na svetu je vedno bolj pereče. Nalogo, kako priskrbeti človeštvu dovolj hrane in jo primerno razdeliti, je pri OZN prevzela organizacija za prehrano in kmetijstvo. Njen glavni namen je dvigniti raven prehrana in iivljenjskl atandard s tem, da skrbi za dvig proisve-d-nje v kmetijstvu, podph-a povečanje obdelovalnih površin, namakanje izsušenih predelov, prodajo hrane na mednarodnem trgu ln podobno. UNESCO — Organizacija za prosveto, znanost in kulturo. Eden od selo tehtnih prispevkov za svetovni mir je izmenjava kulturnih dobrin med narodi, kajti sodelovanje na kulturnem, prosvetnem in znan- Nations Educatlonal, Scientiflc and Cultural Organisation). Veliko delo je organizacija že opravila za šolstvo in izobrazbo v zaostalih neciviliziranih področjih. ICAO — Mednarodna organizacija za civilno letalstvo. Mednarodni letalski promet se je Izredno razvil, morja, meje in kontinenti niso več ovire mednarodnemu prometu. ICAO ima nalogo, da vskladi predpise posameznih držav v civilnem letalstvu, olajša prehode preko meja, pomaga organizirati meteorološko in radijsko službo. Izredno važno za varen zračni promet, organizira mednarodne reševalne ekip« in drugo za varnost mednarodnega letalskega prometa. BANK — Mednarodna banka za obnovo in razvoj. V mnogih pokrajinah sveta so za dvig življenjske r»vni potrebne velike investicije za zgraditev industrij« in drugih proizvodnih objektov. Toda mnoge države, članice OZN, nimajo same dovolj sredstev In morajo iskati pomoč v tujini. Da bi ta pomoč ne bila odvisna le od dobre volje razvitih držav In vezana na politične pogoje, Je bila v okviru OZN ustanovljena Mednarodna banka za obnovo in razvoj. Vanjo vlagajo vse države menjave silno važno. Mnogokrat «e tudi zgodi, da zaide katera od držav v težko finančno stanje. V vseh teh primerih je mednarodna organizacija, ki je pripravljena posredovati in pomagati pod določenimi, nepolitičnimi pogoji, Izredno koristna. Razen tega FOND preprečuje razne finančne špekulacije (na primer devalvacijo valut). UPU — Svetovna poštna sveza. Ze prej so države sklepale med seboj poštne konvencije, saj bi bil brez njih sleherni mednarodni poštni promet sploh nemogoč. Vendar je naloga Svetovne poštne zveze silno pomembna. UPU si prizadeva poštne konv«ncije poenostaviti In poenotiti, hkrati pa zmanjšati negotovost in stroške v svetovnem poštnem prometu. ITU — Mednarodna unija n telekomunikacije. Isto nalogo kot UPU pri izmenjavi poštnih pošiljk, ima UPU pri Izmenjavi V Osilnici pripravljajo velika gozdno gojitvena dela OBVESTILO t decembru bomo cačeli izdajati kot prilogo Dolenjskega lista URADNO GLASILO OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA NOVO MESTO V tej prilogi bo OLO objavljal odloke, objave In druga uradna ovestila okrajnega ljudskega odbora ln vseh občinskih ljudskih odborov. — Uradno glasilo bo objavljalo tudi razna obvestila o sklicevanju sej In zasedanj, uradne razpise, registracije, bilance podjetij, uradna tolmačenja zakonov, predpisov In uredb. Vsi naročniki Dolenjskega lista bodo prilogo prejemali brezplačno. Uradi, zavodi, gospodarske organizacije, kmetijske zadruge, odbori raznih društev, odborniki OLO in občinskih ljudskih odborov bodo prilogo potrebovali prt opravljanju tvojega dela. Zato bo tiskana tako, da jo bodo naročniki konee leta lahko vezali v knjigo. Vsem, ki še niso naročeni na Dolenjski Ust. priporočamo, da si tednik takoj naročijo, da bodo lahko dobili že prvo Številko uradnega lista OLO. Podjetja, ustanove, občinske, ljudske odbore, krajevne odbore In krajevne pisarne, organizacije In ostale, ki želijo imeti za svoje poslovanje več izvodov uradnega glasila, pa vabimo, da se takoj naročijo na toliko izvodov Dolenjskega lista. Uradnega glavlla OLO posebej ne bo moč dobiti, ker ga bomo tiskali le toliko, kolikor bo naročnikov. K NAJVEČJEMU PRAZNIKU Ž9. NOVEMBRU čestita D0LJAK ROMAN STEKLARSTVO Novo mesto DELOVNI KOLEKTIV ELEKTROTEHNIČNEGA PODJETJA Novo mesto prisrčno čestita vsem strankam in delovnim kolektivom k Dnevu republike in jim želi pri nadaljnji graditvi naša sociaUstičn« domovine mnogo uspehovl ««»•••••••.....■>.....••■ v OsMnlcl na Kočevskem jih čakajo velika gozdno gojitvena dela. Obstoječa rajonska loga-rija obsega nad 1000 ha gozdov, medtem ko imajo nad 200Oha zemljiške površin« zaraščen« z grmovjem ali pa po ognju opustošene. To so pretežno planine in opuščeni pašniki. Ta površine doblvado polagoma na mnogih krajih gozdni značaj. Verjetno bi tod že bili lepi gozdovi, č« ne bi bilo številnih ognjev, ki so se vrstili drug za drugim ter uničevali drevje ln drugo rastlinstvo ter oslabili tudi sama tla. Zadnji večji požar je bil po osvoboditvi leta 1945. pozneje pa se je stanje izboljšalo. Priznati pa je treba, da so v teh krajih premalo skrbeli, da bl opustošene ali za-grmovljene površine, na katerih bi bujno uspeval zlasti Črni bor, postopoma spremenili i raznimi gozdno gojitvenimi deli v gozd, zlasti tam, kjer za pašnik« ali košenlce ni pogojev. Po osvoboditvi je bila v Osilnici osnovana rajonska logari-ja. Tudi kmetje se bolj zanimajo za obnovo in urejanje svojih gozdov. Spomladi leta 1954 j« logar Jože Kovač začel na površini 3 a urejati poizkusno gozdno drevesnico, lz katere bodo že letošnjo Jesen dali gozdu nad 50 tisoč dvoletnih sadik črnega bora, okrog 30 tisoč pa Jih bo š« ostalo v drevesnici. Razen tega Imajo določeno tudi I« količino smrekovih sadik. Dosedanji uspehi kažejo, da Je polzkusna setev lepo uspela, pa tudi kalična plesen ln druge bolezni se niso pojavile. Račun je pokazal, da je domač« pridelovanje sadik mnogo cenejše. Logar Kovač pravi, da jih bodo dvoletne sadike bora in smreke stale po °,50 din komad, medtem ko so It nasadov stale Okrog 4 dinarje. Zato nameravajo sedanjo drevesnico povedati, da bi vaaj delno zadostili domačim potrebam. Tudi it strokovnih ozirov Jim to bolj ustreza, saj so domače sadike že od aačetka navajen« na podnebne in drug* Mm 1 tel je jvojaft kraja, Upeftevati mora- mo še dolg« prevoze, na katerih se sadike osuše, kar zmanjšuj« njih vrednost ln povečuje stroške. Crni bor ima tu ugodna tla Ce smo že omenili črni bor, ne bo odveč č« povemo, da vsi naravni znaki, kakor tudi mnenja gozdarskih strokovnjakov kažejo, da je slovenska stran K alpske doline od Fare do Trave zelo primerna ca gojitev črnega bora, ki ponekod v teh krajih bujno raste in uspeva. Tu so pretežno peščena in kraška apnena tla, nadmorska višina pa j« od 300 do 1000 m. Splošno znano j«, da J« Črni bor zelo primeren za kraški teren. Z ozlrom na tla Je skromen in jih popravlja, odporen Je proti suši, sončni pripeki, vetru ln mrazu. Tudi zračne in talna vlage zahteva malo. Obdobje črnega bora traja 70 do 100 lat, rodi pa s 30. do 40. letom in to vsako drugo do tretj« leto. Cisti borovi nasadi dajejo pri svoji zrelosti na srednjih tleh blizu 400 m* na ha. Pode« tega Ima črni bor to dobro lastnost, da skozi svoje kroanj« prepušča prsced svetlob«, dsija in vetra, zato s* pod nJim rad« podsadijo drug« senčne drevesne vrste, ki Ščitijo ln ljajo tla. Osilničanom ni tsflco viti, da ima pri njih črm bor ugodna tla in podnsbj« s« svojo rast. Priča temu so bili prekrasni borovi gozdovi v planinah Bosljiv« Loke, Bezgarjev in Belice, ki so Jih pred vojno porabljali za Izdelovanje železniških pragov ln telefonskih drogov. Ti so bili skoro do kraja izsekani, kar pa J« ostalo, js uničil požar. Tu so rastli veliki, tudi do 50m'vUoki 1n c«lo pr«-ko 1 m debeli bori, lepi ln ravne rasti. Toda teh lepih borovih gozdov se danes lahko 1« le spominjamo. Z nepravilnim gospodarstvom in požiganjem Jih j« uničil človek. Le tu ln tam s« na pečinah še vnpenja skupina dreves, ki so jih skal« rs-»11« pred oiBi«n*> POBUDI, KI JIH JE TREBA POHVALITI Pobudo ta obnovo in povečanje borovli gozdov moramo pozdraviti ln podpreti. Logar Kovač pravi, da hi potreboval 5 milijonov sadik Črnega bora. Uresničitev '« naloge terja od prebivalcev livšc osllnlške občine več let strbnega dela. Reševati Jo bodi morali vzporedno s drugimi rnzdno gojitvenimi deli v ostalh gozdovih. Zadnja leto to že napravili nekaj korakov w tej poti. Kmetovalci so očistil ln pogozdlli določene površirs gozda. Prej za to niso poeebto skrbeli, čes da Je to stvar san« narav«. Tudi gosdn* kormmkacij« so začeli urejevati tan kj«r imajo težave s spravilom lesa. v povojnih (betih so napravili precej apna, ki so ga potrebovali pri obnovi ali so ga prodali drugah. Sedaj so po vaseh začeli govoriti, da bi spet pričeli z žganjem apna, slasti ker imajo dovolj odvečne delovne sil s. V vasi Zurge so, kakor pravi logar^ačell s prečiščeval-no sečnjo grmovja in n« s aeč-njo na čisto, kot J« bilo v navadi prejšnja leta. S to sečnjo, ki Jo mislijo začeti tudi drugje, bodo gozdovom veliko koristifli. Tovarll Kovač J« tudi selo pohvalil Upravo za gozdarstvo pri OLO Kočevje, zlasti šefa tov. Ooršeta, ki jim daj« veliko etrokovn« pomoči in mnogo nasvetov as pravilno uresničevanj« gozdno gojitvenih in drugih del v zvezi z gozdom, -t BjgtJpSBBBBBBBBBS" Vse naše sodelovanje v Organizaciji združenih narodov je slonelo na iskrenem hotenju, da damo svoj doprinos za uveljavljanje načel Ustanovne listine. Ob desetiei .V vi OZN vidimo, da zmaguje ideja aktivne koaksistence, to se pravi, zmagujejo napredne sile v svetu. Ideje OZN so v toliki meri istovetne z vsebino naše jugoslovanske zunanje politike, da je bil *eš boj za njeno uveljavljanje obenem boj za uveljavljanje načel OZN. Enotnost naše zu nanje in notranje politike je Jugoslaviji v meilnarod-nem svetu, v OZN, pridobila ugled, na katerega smo lahko ponosni. VIDA TOMSlC fsfllod S* OflUsustj, is* a saal« kraj mednarodnih telefonskih, telegraf, in radijskih poročil ITU. Razen odrejanja radijskih valovnih dolžin In določanja mednarodnih predpisov o telekomunikacijski službi, skrbi ITU tudi za Izboljšanje tehnične službe ln tehničnega materiala v mednarodnem telekomunikclj-skem prometu. VVHO — Svetovna zdravstvena organizacija. Ta organizacija J« v okviru OZN Izredno razširjena, sej je zdravje pogoj Človeške sreče. Njen cilj Je, da dosei« pri vseh narodih sveta brez Izjem« čim boljše zdravstveno stanje. Ona si prizadeva poučiti ljudi o boleznih ln njih preprečevanju, skrbi sa zdravje mater in otrok, za saniranje bivališč, hiRno ln podobno. Tehnična služba Svetovne zdravstvene organizacije pa proučuje razvoj In preprečevanje bolezni, zlasti epidemij, zbira po«atke in Izdaja predpise o preprečevanju nalezljivih bolezni, ki se z velikim uspehom uporabljajo le po vsem svetu.. WMO — Svetovna meteorološka organizacija opravlja pomembno delo. Meteorologija Js tarednega pomena za kmetijstvo, promet, turizem, resno uspeha pa lahko doseže le pod pogojem, da ima čim točnejše podatke li Čim več različnih opazovallšč. Zato Je bila posebna organiza-j«, ki omogoča Čim bolijšo ln temeljito izmenjavo vremeno-slovsklh podatkov, nujno potrebna. S temi svojimi posebnimi agencijami Je OZN v deaetlh letih svojega obstoja globoka posegla v življenj« narodov ni sv«tu ln omogočila polno lzbo!J-lav, brez katerih bi al dnnašnjf moderno in mednarodno živi}** nj« sploh težka zaminlIlL I •t. 4T-—48 (JOT—lWr »DOLENJSKI LIST« Stran 5 Marko Suklje vu* Dolenjskemu listu V nedeljo popoldne je Marko eSuklje na Suhorju vzel v rok« Dolenjski list in Kmečki glas. Odkar se je leta 1919 vrnil iz Amerike, kjer je v Montani topil baker, v prostih uricah pa prebiral slovenske napredne Liste in pisal pesmi o domotožju in hrepenenju po rodni Beli krajini, nI bil nikoli brez časnika. Preletel je naslove in strani, pa zmajal z glavo: »2e spet ni nič z našega konca!*, Šai ga zanima vse, od politike do gospodarstva in malih oglasov, pa vendarle — domača vest človeka na papirju najbolj pritegne. Marko Suklje to ve, saj ne more pozabiti, kako lepo je bilo, kadar je »Prosveta« v Clevelandu objavila pismo iz domačih logov, iz starih krajev onstran velike luže. Malo se je popraskal za ušesom, nato pa segel na polico po papir In pero: »Tole pa bo za časopis! Saj je zadnjič urednik rekel, da zani- majo ljudi tudi drobne novice, tiste kljuke in pike bodo p« te v Novem mestu pristavili, če bi katera manjkala«. In kar brez zadrege je Marko začel; NOVICE IZ SUHORJA. 17. septembra je umrl po tridnevni bolezni Franc Košir, mizurski mojster in posestnik, star 71 let. Rojen je bil na Brodu pri Novem mestu, pa se je priženil k nam v Dol. Suhor. Bil je zelo dober človek, vsakemu je rad ustregel, če j« 1« mogel... In tako naprej. Malo si je oddahnil, nato pa nadaljeval: »Na Suhorju imamo zadružni mlin. Zadnje čase se je mnogo govorilo o tem mlinarju...« Sicer pa poglejte priloženo sliko, pa boste videli, kaj nam je Marko Suklje poročal. Pospremimo danes Sukljetovo pismo in si oglejmo, kaj vse Je bilo treba, da je iz pisma nastala časopisna vest in da so jo naslednji petek na Suhorju brali. <4V^i^**»jf*Š ******* **** *^*jdu>*** i/<^*yc^- j\ "V . J^tt 6*/* yt+ A*. -+Li\4t Od rokopisa do tiskarne Med kupom pošte je bilo v torek zjutraj tudi Markotovo pismo. »Vendar nekaj s Suhorja po dolgem času!« je olajšano vzdih-nil urednik, ki bi rad vsak teden ustregel bralcem v različnih dolenjskih in drugih krajih, pa jim ne more, ker se ponekod ljudje tako težko pripravijo k pisanju. Prebrano pismo je šlo v mapo, strojepiska pa je nato Meter (ročni stavec) Vili Mrčun j sestavlja »Dolenjski Ust« pretipkala suhorske novice na list papirja. S« enkrat Je prebral urednik naslednji dan Sukljetovo prepisano pismo, res dodal nekaj »kljuk in pik«, ki so še manjkale, nato pa Je rokopis najtopil svojo pot ~ iz uredništva v tiskarno. Dolenjski Ust tiskajo namreč v Ljubljani. Večkrat se kdo začudi, ko pride v uredništvo, da bl mu to aH ono natisnili, pa zve, da v Novem mestu nimamo tiskarne. Upajmo, da jo bomo spet dobili, saj Ima tiskarstvo v Novem mestu več kakor sto letno tradicijo. V tehnični pisarni tiskarne »Slovenskega poročevalca« je tovariš Emeršlč odprl veliko kuverto in zložil li nj« lep kupček papirja. »Aha, Dolenjci!« Samo toliko Je rekel, nič več. Kakor vsi strojni stavci, v.e tudi on: točnost, preglednost ln čednost sta lepi maniri, posebno v novinar- stvu — in rokopisov »Dolenjca«, kakor pravijo našemu listu v tiskarni, se ne brani noben stavec. Janez. Kocmur, pomočnik oddelkovodje v strojni stavnici, je pogledal Emeršiča malce izpod čela, ko mu je le-ta izročal rokopise, nato pa odprl mapo in vtaknil vanjo prinesen© pošto. Bolj« je, da leži rokopis dan ali dva pri njem, kakor da bi čakal v uredništvu. V petkih, sobotah ln ponedeljkih je na vrsti tudi naš tednik v stavnici. Ce pa so v proizvodnji »luknje« — to je takrat, ko dnevni časniki še nimajo rokopisov, — pa gre tudi med tednom i« marsikaj »ns stroj«. »Colonel navadna na 10 cicero l« V dolgi vrsti stoj« stavni stroji — Unotvpa jim pravijo učeno — za njimi pa sede pod neonsko razsvetljavo stavci rz Strojna stavnica js ozko grlo vsake naše tiskarne, pa tudi Poročevalčeve. Vodja oddelka jim razdeli rokopise, možj« pa prelivajo napisane vrstic« v svinčene vrstice. Najprej prebero oznako uredništva, v kakšnih črkah naj bo članek postavljen: v navadnih ali polkrepklh — tudi mastnih pravijo ponekod — navpičnih ali ležečih — kurzivnih — v enem sli dveh stolpcih, na 10 aH 20 cicero, aH morda le na 18 cicero, če Je potreben »umak« z« okvir okoli članka aH reklame. To, kar zdajle berete, Je najnavadnejsa časopisna oznaka v naši tiskarni: »colonel navadna (Črka) 10 cicero (tiskarska mera) široka.« C* js rokopis slabo čitljiv, stokrat popravljen in prečrtan, zamazan aH zmečkan, s« stavec muči in navzlic najboljši volji ne mor« postaviti lepega »stavka«. Stavek Je vrste* svinčenih vrstic, ki Jih strojni stavec dobi lz stroji tako, da tipka kakor na pisalnem stroju običajno besedilo, v stroju pa se mu za vsako vrstico posebej zbero medeninasti kalupi — matrice — v katere vbrizgne stroj tekoči svinec. Tako dobi izbočen* podobe črk. Ce imate ogledalo, lahko tak stavek beret« kakor časopis. Stavci ln novinarji pa ga morajo brati brez ogledala, narobe. To seveda še ni časopis. Stavek namažejo v ročni stavnici s tiskarsko barvo in ga prvikrat »odtisnejo« — nato pa ga dobi v roke korektor lista. To je navadno učen mož, saj prebira vse mogoče: od političnih do gospodarskih, od gospodinjskih do zabavnih člankov. Naše rokopise prebira oz. »korigira kr-tačni odtis«, kakor pravijo spet tej reči v tiskarni, tovarišica Zalka. In če berete kdaj v listu kaj takega: »Kočevje je imelo besen pro- prolem s stanovanji« namesto »resen«, se spomnite, da ie — korektor tudi zgolj človek. Ce mu napačno postavljena črka n« uide, označi napako na odtisu, kd ga dobi v roke spet strojni stavec. Ta napačno vrstico postavi še enkrat, ročni stavec — meter — pa zamenja. »čoln za Dolenjca!« Spremljajmo naš rokopis, ki je zdaj že »stavek«, še naprej po tiskarni. Ko je članek »postavljen«, vlit v svinčene vrstice, ki jih je navadno Še enkrat več kot na papirju s strojem natipkanih, dobi stavek ročni stavec. Vsako sredo opoldne se lotita »Dolenjca« Vili Merčun in Ludvik Rodič, če pa je 6 ali več strani, pa priskoči na pomoč še tovariš Ju van aH kdo izmed najmlajših meterjev. Ti list »lomijo«, (toda nikar ne be-rite^ da »ga lomijo«!) se pravi ~ dajejo mu tisto podobo, ki jo ima časnik ob izidu. Na posebni železni deski — na »čolnu« — uredijo stolpce svinčenih vrstic, naslove (strojne in ročne) in slike tako, kakor si je stran zamislil urednik in kakor jo berete zdajle. K posameznim člankom spadajo različno veliki naslovi raznih oblik in imen. podpisi pod klišeje (tako se imenujejo na cinkovo pločevino prefotografirane risbe in slike), oznaka strani, razna »mašila« za luknje, ki nastajajo pri sestavljanju strani In podobno. Stran je zdaj približno gotova. Meter jo poveže z vrvico, pomožni delavec po jo odtisne. Spet ima korektor v rokah kr-tačni odtis, ki ga preleti z rdečim svinčnikom ln popravi napačno sestavljena nadaljevanja, pomotoma vstavljene tuje ali obrnjen« črke v naslovih, ozna- »Zmaj«, ki bruha 10.000 na uro V stavnici ima bodoča stran še vedno ravno obliko. Ker tiskamo Dolenjski list na rotacijskem stroju, jo je treba prilagoditi obliki tiskarskih valjev. Medtem ko na »ploskem tisku« tiskajo knjige in različne tiskovine, tiskajo časnike na rotacij- »Nekam bled je danes Dolenjec! Več barve na valje!« je predzadnji četrtek dejal rotacijski strojnik tovariš Mihevc. skem stroju, ki v kratkem času veliko naredi. Sestavljena stran gre zdaj v kalander, v katerem jo pod velikim pritiskom odtisnejo v posebno lepenko. Tako pridobljeni negativni odtis gre v stereoti-pijo, kjer upognjeno lepenko zalijejo s tekočim svincem. Iz negativa j« nastal pozitiv, podoben polovici cevi. Svinčene polkrožne plošče nastopijo zdaj zadnjo in najhitrejšo pot. Strojnik jih v četrtek zjutraj namesti na valje rotacijskega stroja, pripravi barvo in papir: domači iz Vidma aH uvoženi: finski, kanadski aH ruski, če pa nt ne tega aH onega, moramo biti zadovoljni tudi z vevškim, le da je ta bolj debel in ne daje jasnih fotografij. Na barvne valjke začne pritekati barva, dvignjene podobe črk in površine klišejev pa so čedalje vlažnejše. In k0 glavni strojnik pritisne na gumb, se začne dirka: na enem koncu požira stroj-velikan stotine in ti* Pogled ▼ ekapedlt prt Ljudski pravici. Na stroju ca naslove (adren*) »• začne pot do naročnika: vsak ima kovinsko plo-IČieo šd Jo tovarišu e v upravi Pravice vsak teden znova odtisnejo na papirnat trak. či maOkaJočo ali odvisno vrstico n podobno. Medtem ko »1 koreK°r puli lase nad mastno strano (roke ima črne kakor dirm'kar, le da od tekočih saj — iskarske barve!), pa meter {« a vpije: j^oln za Dolenjca!« Nova stan je na vrsti, »stavek pa i-ma z desk v čoln«. Lepo bi bilo, da bi se pravkar »rojenemu Dolenjcu« godilo ob rojstvu malo bolj« kakor s« mu. Medtem ko s« Poročevalec, Dnevnik, TT ln drugi listi lz rotacije »preselijo« po avtomatičnem prenosnem traku v nadstropje nad rotacijo v ekspedit (odpremo), mora na! novorojenček v kot na tla ... Za kazen? Ne vem. Stvar je v tem, da uprava Slovenskega poročevalca trdi, da ne more prevzeti odpreme našega tednika. In tako počaka naših 8400 Izvodov (če je naklada normalna), dokler ne pride ponj« avtomobil tiskarn« Ljudske pravice. Pa se začne: »•kovčke gor, kovčke dol!« V ekspeditu Ljudske pravice list spet razložijo na mize. Ze prej so tovarišice v »zgornjem ekspeditu« (oglejte b1 fotografijo odpreme!) pripravile naslovne listke, ki jih tu nalepijo na vsak Izvod, zavijejo posamezne pošte v skupne zavoje in spet roma ubogi »Dolenje« v vreče in na pošto. V noči od četrtka na petek ga na pošti spet nekajkrat premečejo in odločijo: z vlakom do Brežic, nato z avtobusom čez Krško polje; druge pošiljke gredo z nočnim vlakom Čez Sevnico v Novo mesto, Bela krajina pa dobi naš list z Jutranjim vlakom. Ko pošte časnik prevzamejo, ga čaka zadnja in najvažnejša pot: priti mora v roke bralcu, naročniku. V petek in soboto, ponekod pa šele v nedeljo, je Dolenjski list pri naročnikih. In ko ga v nedeljo popoldne prebira Marko Suklje na Suhorju, se s sosedi vred malce hudomušno nasmehne: »Danes Je pa tudi nekaj od nas notri...« soč« metrov papirja » velike bele bale, na drugem koncu pa letijo iz njega natiskani in zloženi izvodi Dolenjskega lista, ki je zdaj končno rojen, v nJem pa je tudi Sukljetov članek s Suhorja. Rotacija natisne na uro lahko do 10.0(10 izvodov, moderna pa »vrže* tudi 40.000 Izvodov v 4 barvah ... »Tovariš Funčoh, samo še tale rokopis!« pravi ob sredah dopoldne naša korektorica Zalka. Da ni zadnji, tovariš Punčoh sploh ne verjame. Raje se nasmeji. ■. Strojni stavci imajo res železne živce... . Takšna je pot, nastanek ln rojstvo Dolenjskega lista. Veliko je z njim dela, od trenutka, ko je dopisnik v oddaljeni vasi namočil pero v tlntnik — pa vse do dneva, ko poštar raznosi novo številko od hiše do hiše. Zato se v Tednu tiska in radia toplo zahvalimo za sodelovanje vsem dopisnikom in vsem drugim skritim in vidnim sodelavcem našega dolenjskega časni- ka, prav posebej pa še celotnemu kolektivu tiskarne Slovenskega poročevalca, ki nam ž« vrsto let pomaga in ima nemalo zaslug, da list raste v obsegu in oblikovni podobi. Skupno s« bomo trudili, da bo naš pokrajinski časnik v službi domovini in v boju za socializem tudi vnaprej izpolnjeval svoje dolžnosti. Tone Gošnlk S fSftfc tz &ara$eva Danes ko pišem teh nekaj vrstic za naš list, nisem več pri starših v sončni Beli krajini, niti v službi na zelenem Štajerskem, temveč služim vojaški rok v Sarajevu. Tu nas je- več Slovencev — tehnikov, učiteljev in absolventov visokih šol. Nepričakovano sem sprejel Dolenjski list, zato pa s toliko večjim veseljem! Zato gre zahvala moji Šolski upraviteljici Uršlč Zalki, ki mi ga je naročila. Zelftn, da bi jo še drugi posnemali, ker je to za vse fante, ki služijo vojaški rok, posebno zadovoljstvo. Pri branju novic iz domačega kraja postane življenje v JLA še bolj domač«. Marsikateri obveznik je šel z doma s težkim srcem in v strahu, da je življenje v armadi naporno in brez prave skrbi za človeka. To je v resnici bilo nekoč, danes pa ni več. Res je, da ta sprememba, ločitev od staršev, prijateljic m prijateljev, mladega človeka prizadene. Toda ne dolgo. Vojašnica s svojim prijetnim vzdušjem, razvitimi tovariškimi odnosi, ki so v JLA, nadomestuje domače ognjišče. Posebno prevzame človeka velika skrb starešin za vojakovo zdravje. Njihova visoka strokovna ln pedagoška izobrazba, pravičen nastop 5n spoštovanje dostojanstva voja-ka-gojenca, nam obeta mnogo uspeha in zadovoljstva v šoli. Tudi za kulturno, telesnovzgoj-no ln politično udejstvovanje je preskrbljeno. Seveda, disciplina velja povsod. Stanujem zraven zgradbe, kjer so sodili borcu za svobodo, članu »Mlade Bosne« in atentatorju na prestolonaslednika Ferdinanda, Gavrilu Principu. Spomin mi uhaja nazaj v čase Avstroogrske monarhije, pa tudi stare Jugoslavije, ko so tod, ne vedoč zakaj, naši dedje in očetje prenašali ponižanje in težkoče vojaškega življenja. Naj omenim tudi, da se že od za- četka kaže velika vrednost predvojaške in telesne vzgoje. Sarajevo je mesto, kjer se najbolj izrazito spopadata vzhod in zahod. Zahod je porinil vzhod pod bregove Bjelašnice, kjer živi v slabo zgrajenih hišicah, kakor pred sto leti, le feredž ni več in na mesto mesečine sveti elektrika. Sarajevo je moderno mesto, tu žive ljudje civilizirano življenje, le džamije govore o njeni zgodovini. Služenje v JLA je velika šola, kjer se mnogo nauči, šola, kjer se mlad fant spreminja v zrelega možaka, šola, kjer se najbolj skrbno čuvajo pridobitve ljudske revolucije. Končam. Pravkar je rog dal znak za zbor. Nasvidenje! Slavko Suklje V. P. 9010—8-4 Sarajevo Akademija Z\eze vojaških vojnih invalidov v Novem mestu Desetletnico ustanovitve Zveze vojaških vojnih invalidov Jugoslavije je slovesno proslavila tudi invalidska organizacija v Novem mestu. 17. novembra je priredila v Domu ljudske prosvete bogato in pestro akademijo. Spored je bil borben, saj so invalidi šli skozi ogenj borbe. Predsednik okrajnega odbora ZVVI Novo mesto Franc Zoran je v klenem govoru orisal naloge in uspehe invalidske organi- zacije. Orkester godbe JLA je igral borbene pesmi, pevski zbor gimnazijcev in moški pevski zbor KD Dušan Jereb sta zapela več partizanskih in borbenih pesmi. Na sporedu so bile Še recitacije in nastop pionirjev ln cicibanov, zborno recitacijo ■ glasbeno spremljavo Staneta Finka je pa dal invalidski reci-tacijski zbor. Novomeščani so napolnili dvorano do zadnjega količka. Bogdan Borčič: JESEN NA BREGU (tuš, 1955) »Dober dan, oče!« »Dober dan, dober dan, če kaj dobrega prinašate. Kaj bi pa radi?« »Veste, Jaz sem novinar, pa ker lz vaše vasi nikdar ne dobimo nobenih novic, sem prišel pogledat, če res ni nič novega.« »A, od časopisa ste? Jaz sem pa mislil, da ste od davkarije. Hm, davkarjev ne vidimo radi, čeprav nas ravno oni največkrat obiščejo.« »Davki so huda stvar, kaj? So telo veliki?« »Pošteno povedano, kakor se vzame. Res Je težko spraviti skupaj denar, ker malo prodamo. Se težje pa je to. ker spomladi nikoli ne veš, koliko bol moral to leto oddati skupnosti. Ce bl vedeli, bi vsak skušal tisti denar spraviti skupnj čimprej, da se reši obveznosti. Tako pa dobiš štirikrat na leto predpis, vsakokrat drugačne številke; to MovfVa kajpak preseneti, p« tudi v slabo voljo spravi... Ko, sedite malo.« ■Uvala! Kaj pa novic, mislim tudi drugih, ne samo o davkih J« gotovo kaj pri vas?« »Eh, kakšne novice nekil P' nas se nič ne zgodi takega, kf bl bilo za časopis. Martramo e ln živimo odmaknjeni od svfa-Edina zveza s svetom so r"! časopisi in radio. Se t*lefo> bi nujno potrebovali. Dogodi*« nesreča aH potrebuje« ako drugo nujno pomoč, pa fitwi s kolesom ali z vozom i trg. Ravno predvčerajšnjim jeMJan kolesar podrl na cesti štiranega sosedovega Tončka. V'o Je manjkalo, da nI otrok "daril pri padcu ob cestni kam0- Gotovo bl se ubil, tako } J» k sreči odnesel le manJSe>0,'tnd" be. Mrcina pijana Jo * hot'l kar odkurlti, pa smo / Prepoznali. Najraje bl ga »•»mlatili, take volje smo bili.« »Tako, časopise pamate, Jih berete ln rndio posli«*«' Torej niste tako zaostali. 7 vidim, da tudi brez novic n!«tkotet« trdili. Pa o tem se cv* Pogovorila na koncu. Ka> »aj letino?« »No, na splošno nI slaba, le vreme nam nagaja, da ne zmoremo vsega dela o pravem času. Se dobro, da časopisi in radio prinašajo vremensko napoved. Nekoliko ta le drži, čeprav ne povsem. Moram reči, da sem se držal teh napovedi ln še kar v lepem pospravil mrvo«. »Torej imate koristi od branja časopisov ln poslušanja radia?« »Tisto pa! Rečem vam, da sem se na časopis tako navadil, da bi bil težko brez njega. Vsaj ob nedeljah in večerih malo pogledaš v nJega in vidiš kaj se po svetu dogaja. Pa tudi koristne ln pametne stvari se berejo notri. Sam sem preizkusil, da so nasveti strokovnjakov v časopisih dobri. Sem bral kako je treba pripraviti zemljo in pognojiti za krompir ln se po tem ravnal. Na tisti parceli, ker sem tako delal, sem imel pridelek, da nisem pričakoval takega. Drugo leto bom ves krompir sadil po teh navodilih. Včasih smo se smejali, ko so pisali časopisi « nekem koloradskem hrošču, ki baje grozi krompirju. Sedaj, ko ga je tudi na naših njivah dovolj, vidimo, da je ta zadeva prekleto resna. Prepričani smo, da so imeli strokovnjaki prav, ko so nas na to opozarjali v časopisih in na sestankih.« »Pa kaj preganjate koloradar-Ja in ostale škodljivce?« »Seveda jih. Zadruga In občina sta nam priskrbeli zaprašil-ce in škropivo. Ali to Je zlomek, zaprašilcl so zelo slabo izdelani. Pripraviš se za delo, pa se pokvari. Pri zatiranju kaparja na sadnem drevju smo se letos na pridelku prepričali, da Je s tem treba nadaljevati. Tudi to smo se že prepričali, da s* Je treba držat! pri škropljenju vinograda datumov, ki jih sporoča Kmetijski znanstveni zavod po radiu. Kdor letos tega ni upošteval, ga Je polomil. Ali Je škropil prezgodaj ali pa prepozno In ni hasnilo.« »Vidim, da Imate nov vaški vodnjak. Kdaj ste ga pa zgradili?« »Ja, imamo ga In Je zelo koristna naprava. Zgradili smo ga lani. Rdeči križ nam Je pomagal s cementom ln železom, načrt pa so napravili v LJubljani, menda na Higienskem zavodu.« »Sele lan! ste zgradili vodnjak? Kaj ga prej niste potrebovali?« »No, smešno vprašanje! Odkar stoji vas, je bilo z vodo velika težava. Kolikokrat smo že v prejšnjih časih razpravljali o tem, da zgradimo vodnjak, pa ni bilo prave sloge. Veste, bili smo razcepljeni na dve stranki. Klerikalci so hoteli postaviti vodnjak pri farovžu, liberalci pa na drugem koncu vasi. Ob vsakih volitvah so nam oboji sveto obljubljali vodnjak in celo vodovod, po volitvah pa je ostalo vse po starem, spor pa tudi ni ponehal, zato smo do lani ob vsaki suši voziH vodo iz doline.« *Kako pa da ste se sedaj pobotali, kje naj stoji, in ga tudi zgradili?« »Ja veste, sedaj ni več tistih, k* ki so nas včasih delili na klerikalce in liberalce. Spoznali smo, da je to neumnost, saj imamo vsi samo en cilj. Pa tudi brail smo, kako so v drugih krajih prijeli za to reč in napravili, kar so želeli. Zakaj ne bi šs mi? Na sestanku Socialistične zveze smo izvolili gradbeni odbor, zaprosili za pomoč Rdeči križ in rečem vam, kar hitro je šlo! Od začetka niso hoteli vsi vaščani pomagati. Veste, stare strankarske miselnosti je še pri ljudeh, ko pa so videli, da j« večina krepko prijela za delo. so se pridružili. Na koncu bi jih le bilo sram, če bi stali ob strani pri takem delu za skupnost. Ko smo dokončali delo, je bilo tako zadovoljstvo, kot še nikoli v naši vasi. Celo noč smo rajali in plesali!« »Zdi se mi, da je tudi ta cesta do vasi nova.« »Z njo pa je tako kot z vodnjakom. Stoletja so se ljudje in živina mučili po strmem klancu, dokler nismo letos spomladi pljunili v roke ln preložili cesto. Občina nam je dala strelivo in nekaj orodja, delo pa smo opravili skunno vsi vaščani. Tu Je šlo veliko laže ko pri VOdni°v" r,*1WftS Sn SDOZpftll, Nadaljevanje na 6. sir«*** »tran I st. ****** ttm—2997 Občinski odborom n svetom ln krajevnim ne bo manjkalo dela! pravijo v Trebnjem Na kaj so opozorili zbori volivcev v občini Mokronog GHavnih nalog občine Trebnje, ki smo jih nakazali že v eni zadnjih Številk našega lista, so se lotili zbori volivcev, sveti pri občinskem odboru ia seveda tudi občinski odbor. Občinski odbor js razpisal volitve v krajevne odbore, ki naj bi bile od 15. do 31. oktobra. Kjer so volitve dobro pripravili in pojasnili volivcem pomen krajevnih odborov, so zbori volivcev potekli ob zadovoljivi udeležbi v določenem roku. Kot tak primer lahko imenujemo volivce iz bivšega ObLO Tre-belno, priključenih vasi (Bitna vas, Cerovec, Brezje, Radnja vas), ki sestavljajo sedaj Krajevni odbor Radnja vas v sestavu naše občine. Čeprav so jih opisovali kot nepristopne ljudi, se ob tej priliki niso slabo izkazali. Prvo, s čimer smo dobili o njih dober vtis, je bilo to, da so se v velikem številu odzvali vabilu na ustanovni sestanek svojega vaškega odbora Socialistične zveze. Na ustanovnem občnem zboru so se v prvi vrsti zanimali, kakšne pristojnosti bodo imeli krajevni odbori. Novoizvoljeni vaški odbor je kmalu nato sklical sestanke po Vaseh, kjer je volivcem podrobno razložil naloge krajevnega odbora. Na sestanku so razpravljali o potrebah svojega krajevnega odbora in pripravili predloge, ki naj jih rešuje zbor volivcev. Kjer imajo delaven odbor Socialistične zveze, tam je oblastnim organom precej olajšano delo. To je bilo očitno na zboru volivcev, ki so se ga udeležili volivci v velikem Številu in so bili zanj dobro pripravljeni na vaških sestankih. Vneto so razpravljali o svojih zadevah. Naj jih navedemo nekaj. Kaj so povedali volivci na zborih? Prebivalci omenjenih vasi so člani KZ Trebelno, prodajajo in kupujejo pa skoraj 100% v KZ Trebnje. Zato bo morala KZ Trebnje ob novi uredbi o teritorialni razdelitvi odkupa upoštevati tudi te kraje. Dalje so razpravljali o cesti Poljane— Udna vas, ki je bila nekdaj dobro oskrbovana in sposobna za avtomobilski promet, sedaj pa je zanemarjena. Sklenili so, da Jo bodo s pomočjo občine v giavnem sami popravili, želijo pa, da dobi cestaria. o čemer je že večkrat razpravljal OLO Novo mesto. Manjše stvari, kot do-vrsitev del na vodnjaku in na-pajališču, bodo uredili sami. Skrbi jih tudi njihova šoloobvezna mladina, ki dnevno hodi v 5 km oddaljeno šolo na Trebelno. To je naporno posebno za mlajše otroke. Zato si želijo šole na Poljanah, kjer bi bila gradnja šolskega »poslopja v resnici potrebna, kakor je v preteklem letu ugotovila pristojna komisija. Stavbišče bi dali domačini brezplačno na razpolago. Na splošno je bilo videti, da Je bilo v krajih, kjer imajo take in podobne potrebe, večje zanimanje za zbore volivcev kakor v ostalih vaseh. Tako je zbor volivcev živahno potekal tudi na Čatežu, kjer so razpravljali, kako bi pospešili pričetek graditve šolskega poslopja. Potreba je res nujna, saj je pouk že vsa leta po vojni v zasilnih, premajhnih in neprimernih učilnicah v gasilskem domu, v župnišču in drugod. Ljudstvo je pripravljeno vsestransko pomagati pri gradnji, tako z delom kot s stavbenim materialom. Obratno pa je bilo na pod-ročhi KO Trebn;e-okol;ca. Volivci iz Trebnjega kažejo dovolj zanimanja, okoličani pa se vabilu sploh niso odzvali, čeprav je bil zbor dvakrat sklican. Nerazumljivo je tudi, kaj mislijo volivci in organizacije v Vel. Gabru in na Veliki Loki. Verjetno hočejo vse delo gladko prepustiti KO, oni bi pa kvečjemu kritizirali opravljeno delo, namesto da bi sami pričeli reševati svoje lokalne zadeve. Delo krajevnih odborov in občinskih svetov Na zborih volivcev so bili izvoljeni člani krajevnih odborov, ki so prejeli od volivcev že prve stvarne naloge. Ob tem so bile tudi občinskim svetom postavljene določene zadeve v reševanje. Spočetka smo bili mnenja, da je število svetov pri Ob LO preveliko in ne bodo imeli vsi dovolj dela. Po prvih, dobro pripravljenih sejah pa se je pokazalo, da dela ne bo manjkalo nobenemu svetu, saj se neprestano pojavljajo nova vprašanja, ki jih bo treba rešiti. Člani svetov so uvideli, da se pri ožjem delokrogu posamezna vprašanja lahko globlje in temeljiteje obdelajo in jih zato tudi bolje rešijo. Tako smo imeli spočetka za soc. skrbstvo in zdravstvo le en svet. Pokazalo pa se je, da je zdravstvo nekako odrinjeno z dnevnega reda sej in se reševanje zdravstvenih vprašanj zanemarja. Zato imamo sedaj za zdravstvo poseben svet. Svet za šolstvo bo v kratkem sklical konferenco predsednikov šolskih odborov, da bi tako dobil vpogled v njihovo dosedanje delo obenem pa jim bo dal navodila in nasvete za vsebino in obliko bodočega dela. Prav tako pripravljajo konferenco šolskih upraviteljev. Svet za nrosveto in kulturo si prizadeva čim bolje organizirati izobraževalno delo po vaseh, in sicer v oblikah, ki najbolj ustrezajo potrebam in željam posameznih krajev. Pereča vprašanja komunalnih del Svet za komunalne zadeve it razporedil vse občinske ceste Načelno je bil odobren sklep, naj bl važnejše občinske ceste oskrbovali 4 občinski cestarji, ki bi bili polno zaposleni in bi delali pod strokovnim vodstvom okrajnih cestnih nadzornikov. Uprava za ceste LRS je pripravljena tlakovati cesto skozi Trebnje pod pogojem, da ObLO pripravi potrebne načrte in uredi kanalizacijo. Tako bi bili Trebanjci kontno vendarle rešeni neznosnega prahu v poletnem času odn. velikega blata ob deževju. ObLO je ta predlog seveda osvojil in poskrbel za pripravo načrtov. Odvisno je le od proračunskih Investicij v prihodnjem letu, če bodo ti načrti tudi uresničeni. Zgraditev kapnic, regulacija Temenice, stanovanjska problematika, ureditev pokopališč in DELOVNI KOLEKTIV HOTELA, KAVARNE IN RESTAVRACIJE NOVO MESTO čestita ob Dnevu republike vsem gostom in se priporočal Kmetijska zadruga ŽUŽEMBERK Čestita ob dnevu republike vsem zadružnikom in odjemalcem. Odkupujemo vse poljske pridelke, živino, les, kože in zdravilna zelišča. v pestro založeni trgovini lahko nabavite vsakovrstno blago po nizkih cenah. grobov padlih borcev — vse to je dolga vrsta vprašanj, ki se že postopoma rešujejo, a jih na tem mestu ne moremo podrobno osvetliti. Svet za gospodarstvo se največ ukvarja z vprašanji obstoječih podjetij, čeprav je teh sedaj malo. Zagi na Veliki Loki in v Trebnjem sta prenehali delati, ker ljudje zaradi visokega prometnega davka na žaganje ne vozijo lesa na žago, čeprav jim za to namenjeni les leži doma. Je vprašanje, ali žagi začasno likvid- ti, ali pa tvegati izgubo ... Tudi opekarna ki jih to pot ne bomo načenjali, v Račjem selu ima svoje težave, O prvih korakih ln delu ostalih svetov bomo spregovorili kdaj pozneje. -e Občinski odbor SZDL v Mokronogu se je dobro zavedal velike važnosti in odgovornosti, ki jo ima kot politična organizacija pri ustanavljanju in organiziranju novih občin. Skliceval Je sestanke in seje skozi vse leto in o vseh vprašanjih novih občin razpravljal tuon v vaškimi odbori. Posebno so se naši aktivisti potrudili, da bi državljani spoznali in začutili poglobljeno demokracijo v naši ljudski oblasti prav z izvolitvijo raznih svetov pri občini in zlasti krajevnih odborov. Medtem ko so sveti pri občini že krepko prijeli za delo, kajpak v mejah trenutnih možnosti, pogojev in pristojnosti, so bili zbori volivcev, ki so izvolili krajevne odbore, dokončno zaključeni šele ta mesec. Ce bi se smeli in mogli zadovoljiti le z udeležbo na teh zborih, bi lahko rekli, da smo uspeli. Z redkimi izjemami (Cužnja vas, Trebelno, Cešnjice) je bila udeležba volivcev zadovoljiva. Toda ne gre le za udeležbo, temveč veliko bolj za vsebino teh zborov. Res tudi z volitvami krajevnih odbornikov ni bilo težav, saj je SZDL znala predlagati člane, ki jim državljani zaupajo. Ali pa so vsi volivci vedeli in razumeli, kakšno vlogo in kakšne naloge imajo ti odborniki in krajevni odbor kot celota? Nemara ne, saj smo slišali očitke, češ da z izvolitvijo krajevnih odborov prehajamo spet na stare krajevne odbore. Nekateri spet sodijo, da so krajevni odbori nekaki zagovorniki v primeru raznih kršitev odredb in zakonov, ali pa nekaki posredovalni organi med volivci in višjimi oblastnimi forumi, ali še določneje povedano: krajevni odbori naj se borijo proti raznim zakonom in odredbam glede mlinov, vina, sečnih dovoljenj in podobno. Kaj moremo sklepati iz tega? To, da krajevni odbori ne bodo mogli uspešno delati, da bodo imeli hude težave pri svojem delu zaradi tega, ker volivci niso dovolj in dobro poučeni o pravi vlogi krajevnih odborov. Zato bo morala SZDL razgibati vaške odbore in nenehno skrbeti, da bo ljudska oblast pravilno pojmovana. SZDL mora tolmačiti zakone ln odredba ljudske oblasti. Velja, da so tako nepoučenost glede krajevnih odborov pokazali volivci le na dveh območjih, v oddaljenejših krajih. Drugod je politično* stanje in zavest mnogo boljša. Ne smemo pa pozabiti, da so nemara prav v teh dveh krajih bili med NOB ljudje, ki so veliko pomagali naši borbi, zato je naša dolžnost, da jim danes zbudimo zavest in uravnamo njihove poglede na vse družbeno dogajanje. Po temeljitih političnih pripravah in v stalnem stiku z volivci, bo SZDL na bodočih zborih lahke pokazala še večje in lepše uspehe svojega dela in prizadevanja v korist ljudstvu. -k Zimska kmeti^ka gospodarska šola v Mirni peči Vlado Lamut: DOLENJSKA KRAJINA Kaj je novega na Mirni Mladina se je zdramila in se začela pridno vpisovati v našo zimsko šolo. 15. novembra smo začeli z rednim poukom. Pouk bo štirikrat na teden, obiskuje ga pa 12 tečajnikov in 13 tečajnic. Poučevali bodo ing. Lojze Hrček, strok. učit. Franc Kocuvan, rav. Adalbert Božič, predmetni učitelj Emiljan Lukan. učiteljice Joža Cernivec, Danica Vrh, Marija Dragan, iz Novega mesta pa še Milena Bučar ln Emilija Cešarek. Ze prvi dan so tečajniki izrazili željo, da povežejo svoje delo z mladinsko organizacijo in drugimi organizacijami, da bi z medsebojnim sodelovanjem izvajali delovne načrte. Pogovorili so se o ekskurzijah, obnovitvi drevesnice na šolskem vrtu v Ivanji vasi in še o marsičem. Upamo, da bodo ohranili to svojo vnemo. Tako se bo naša kmečka mladina dvignila ln zaživela na svoji zemlji novo življenje. A. B. V začetku novembra so prebivalci naše občine z lepim zgledom izpričali svojo človečansko in socialistično zavest. 112 ljudi se je odzvalo vabilu RK, da dajo svojo kri za nujne potrebe naših bolnišnic, ko je prišla ekipa Zavoda za transfuzijo krvi na Mirno. Posazaio se je, da so pri nas zdravi ljudje, saj je ekipa odvzela kri 101 krvodajalcu. Prav lep odziv je bil tudi nekaj dni pozneje v Sentru-pertu. Oba odbora RK sta vredna pohvale za vzorno organizacijo ln ureditev potrebnih prostorov za to pomembno in človekoljubno dejanje. t Vneto se pripravljamo na zimsko izobraževalno delo. Iniciativni odbor ljudskoprosvetnih društev je že sklical sestanek raznih organizacij, kjer so izdelali načrt za izobraževanje v zimskih mesecih. V Sentrupertu že imajo gospodinjski tečaj, število prijavljenk pa je toliko, da niso mogli vseh sprejeti. Zato se bodo mlada dekleta prijavila za gospodinjsko-higienski tečaj, ki se bo kmalu pričel v Sentrupertu in na Mirni. Tudi za ta dva tečaja je zanimanje precejšnje, saj se dekleta zavedajo, koliko koristnega znanja si lahko na takih tečajih pridobijo. Na Mirni in v KZ Sentrupertu pa nameravajo organizirati nekajdnevni tečaj, kjer si bodo kmečki gospodarji in njihovi sinovi izpopolnili svoje znanje iz raznih panog kmetijstva. Razen tega bo pozimi več posameznih predavanj za gospoddtja in gospodinje. • Razveseljivo se Je v zadnjih tednih razgibala mladina. Mnogo mladih deklet in fantov se je vključilo v to organizacijo in vsi trije aktivi, na Mirni, Sent- rupertu ln Slovenski vasi imajo redne tedenske sestanke, kjer poslušajo predavanja, se pripravljajo na nastope, študirajo odrska dela, šahirajo Ud. Imeli bodo tudi dva plesna tečaja. Gostinski tečaj v Kočevju 14. novembra se je začel tritedenski gostinski tečai v Kočevju, kj ga je organizirala Gostinska zbornica za kočevski okraj. Tečaj je v hotelu »Pugled« v Kočevju in ga obiskuje precej oseb, zaposlenih po gostinskih obritih v ko- Čerslsern oUrAiu Namen tecaia ]e, da sj pridobijo uslužbenci v gostinstvu primerno kvalifikacijo, ki jim je nujno potrebna. Snov je precej obsežna, toda voditelji! tečaja upajo, da bo tečaij dobro u-spel, ker so tečajniki že prve dni pokazal; izredno zanimanje. Darilo Ljudske prosvete osnovni šoli na Drči Zveza ljudskoprosvetnih društev novomeškega okraja bo za praznik republike podarila znani partizanski vasici Drča nad Pleterjem knjižnico s približno 100 knjigami. Knjižno darilo bo lepa oddolžitev 3pominu žrtev, ki so s tega prtdela Podgorja dale življenje za jvobodo. Iz Semiča nam pišejo v kratkem bo na območju občinskega ljudskega odbora Semič dokončano sejmišče za govejo živino in prašiče. Pred drugo svetovno vojno so bili sejmi v Semiču dobro obiskani, upamo da bodo tudi sedaj. Letos je Mizarska delavnica v Semiču dosegla vidne uspehe. Izdeluje praktično in kvalitetno šolsko opremo, ki jo poznajo tudi prosvetne ustanove drugih republik. Letos bo delovni kolektiv podjetja slavil še eno gma-go. V fw)Ron bo spuščena žaga, ki jc nučno pogrebna za delavnico, saj so sedaj morali voziti hlodovino za deske daieč na druge žage. S . tem bo prihranjenih veliko stroškov in časa. V teku so priprave za zimsko Izobraževalno delo. Občinski odbor SZDL bo organiziral tečaj Rdečega križa za mladinke in nvadince. V sklopu tečaja bodo predavanja o negi dojenčka, zdravi prehrani, zgradbi telesa, o prvi pomoči in o vzgoji za zakonsko življenje. Poleg tega si bo mladina na tečaju utrdila in poglobila splošno izobrazbo, mladinke pa se bodo priučile tudi kuhanju in kroje- nju. Tečaj se bo začel 1. decembra. Gledališka skupina bo v zimska sezoni pripravila dve novi predstavi. p. m. Odlok Občinskega ljudskega odbora Mirna Na podlag: 2. odstavka 16. in 50. člena Zakona o občinskih lijudfikift odborih (Uradni list LRS, štev. 19/38-52). v zvezi s 1. členom uredbo o razdeljevanju ln odpovedi stanovanj (Uradni list LRS. Štev. 19/86-55) i« določil Zakona o pristojnosti občinskih i>n okrajnih ljudskih odborov v zadevah, k: so urejene z dosedanjimi republiškimi predpisi (Uradni Ust LRS. štev. 26'130-55). je Občinski ljudski odbor Mirna na seji dne 5. oktobra 1955 sprejel ODLOK o določitvi krajev, za katere velja Uredba o razdeljevanju in odpovedi stanovanj. 1. Uredba o razdeljevanju in odpovedi stanovanj velja v občini Mirna za naselji: Mirna in Sentrupert. 2, Odlok začne veljati z dnem objave v Dolonlskem listu. Stev. 200/1-55 Mirna, 5. oktobra 1955. Podpredsednik Obe LO Franc Gričar. 1. r. To in ono s Kočevskega RoRdan Borčlč: LICKANJE Kulturno-umetniškt društvo »Primož Trubar« v Vslikih Laščah jo res delavm. Precej uspeha v delu na dranskem polju žanje dramska sekuja. Tudi za letošnjo sezono se člani te sekcije pripravljajo. V začetku decembra bodo zaigrali dramo »Mladost pred sodiščem«. * Pred dnevi Je v dobropljskl dolini in velikolaški okolic prodajal razno tekstilno blagoJuro Bulic, doma iz okolice Llvia v Bosni. Blago, ki ga Je procajal za Inozemsko, je nabavljal via-Ših trgovinah v Ljubljani inje plačeval za en meter moškega blaga največ 1100 din. Dejane Je Bullču bilo dokazano, a za» Nadaljevanje s 5. strani da si morajo sami pomagati do napredka.« •Kako pa kaj lola in učitelji?« »Naša Šola Je majhna, vendar Je dobro, da jo imamo, Poučuje samo ena učiteljica. Ali rečem vam, to js dekle in pol! Moram jo pohvaliti.« »Pravite, da je pridna. Kaj dobro uči otroke?« »Dobro uči! Pa ne samo to, tudi drugače rada pomaga. Saj ravno ona mi je naročila časopis. Človek se težko pripravi za pisanje. Ona pa to napravi mimogrede. Veste, čisto nič nI na-la učiteljica gosposka. Rada pride v hisd, nasvetuje to In ono, pomaga, če je kaj treba, ženske pa menda te za vsako »tvar hodijo spraševat njo. Lani je organizirala kuharski tečaj. Odkar Je ona pri nas, Je mladina vsa okoli nje. Vse jesenske ln zimske večere se zbirajo pri njej. Od začetka smo gledali to zbiranje z nezaupanjem, kar na •nkrat pa smo zvedeli, da se uČe Igro ln petle. Človek ne bl mogel verjeti, kako lepo so zaigrali in zapeli. Ker nimamo dvorane, so igrali kar pred s^-sed >vim podom Tako smo bili vsi zadovoljni, da so morali dvakrat ponovftl. Tudi li sosed- , - nih vasi so prišli gledat. Saj pravim, taka učiteljica je res zlata vredna. Najraje bi, da za vedno ostane pri nas. Nekatere stare ženske jo gledajo malo postrani, ker ne hodi v cerkev. Jaz pa mislim: glavno je, da Je človek priden in pošten, da pošteno dela in misli, vse drugo Je postranska stvar posameznika. Casl se spreminjajo.« »Pravite, da so ljudje bolj složni ko včasih in, kot vidim iz uspehov, tudi drugače gledajo na skupne zadeve. To je lep napredek« • Res je, mnogo se Je spremenilo na boljše, čeprav je življenje le vedno težko. Človeka pa le boli, ko vidi še posameznike, ki se jih nov čas ni dotaknil. Glejte, tam na robu vasi je kmet Janez. Ta noče nič slišati o skupnem delu. Največkrat Je pijan, pretepa ženo ln otroke ln slabo gospodari. Ni se hotel pridružiti ko smo napeljevali elektriko in je Še sedaj brez nje.. Na mesto, da bi se družil z nami, sosedi, se neprestano tožarl. Upropašča sebe in dela stroške sosedom. Vse smo že poizkusili ■ nJim, pa ga ne moremo spametovati. V mestu Ima najbrž aetaoga, ki mu da)e pe-tuhsv Vidite, taksno Je življenje pri nas, toda vas gotovo to ne zanima, kar vam pripovedujem To ni za časopisi« »To se pa motite, oče! Ne samo mene, tudi vso našo javnost zanima, kako živite in delatel Poglejte, koliko Je novic. Sami ste mi jih povedali mimogrede. In kako dobra snov so za vsak časopis, pa tudi radio bl marsikaj porabil. Cujte, kaj sem si zapisal lz razgovora z vami: Pijan kolesar je povozil otroka; to spada v časopis. Javno ga je treba ožigosati za tako neprevidnost, ki bi lahko zakrivila otrokovo smrt. V časopis bi lahko napisali, kako si želite, da bi bilo urejeno plačevanje davka. Radi bi imeli telefon, To j« prav primerno za časopis, saj Je telefon sodobna naprava, ki Je potrebna vsaki vasi. Lahko bi dali v ČasoplB predlog, kako mislite, da bi si najlaže oskrbeli telefon ln na koga se obračate za pomoč. Vaše Izkušnje pri dviganju donosa zanimajo tudi kmetovalca v drugih krajih. Zakaj jih ne bi posredovali v časopisu. Napisali bi lahko, kakšnih nasvetov še želite od strokovnjakov. Prav radi se bodo odzvati in napisali odgovor, Id t« koriste« tuda aa drug-*. Za- prašilcl, ki jih ima zadruga, so slabi. Tudi to je treba napisati in opozoriti tovarno, da mora bolj paziti, kako svoje izdelke izdela ln kakšne pošlje na trg. Poglejte, vodnjak ste zgradili z lastnim delom in pomočjo RK, prav tako preložili vaško cesto s pomočjo občine in napeljali elektriko s pomočjo okraja. To so velike pridobitve vaše vasi. O tem je treba poročati v časopisu, naj tudi drugi berejo kako napredujete In kakšne težave še imate. O tem bodo brali tudi vaši sorodniki ln znanci v Ameriki in drugod po svetu. Njih bo to še posebej zanimalo, kot jih zanima prav vse, kar se dogaja v rojstni domovini. Časopis je najboljša vez med nami in njimi. Pa vaša požrtvovalna učiteljica! Ta zasluži Javno pohvalo v Časopisu za svoje veliko in naporno delo. To jI Je skromno priznanje za trud. Za vse kulturne prireditve, ki Jih prireja vaša mladina. Je treba poslati vsaj kratko poročilo v časopis Tudi primere sosedov Janezov, ki trmasto nasprotujejo enotnosti vasi ln nočejo razumeti novega časa, Je tr»ba na vzgojni način po časopisu opozarjati, da to al pravilno* Tako, dovolj! Moja beležnicu Je polna. Vidite, koliko je pri vas novic! Vsak časopis In radio bl jih bil vesel, če bi mu jih sproti pošiljali. S takimi vestmi, članki ln novicami iz vsakega kraja, bi časopis postal še bolj priljubljen, postal bl boljši in koristnejši.« »Ja, saj bi bilo res dobro. Toda kdo bo pa lz tega našega kraja to pisal časopisu?« »Vsak lahko piše, samo da Je resnično. Novice lahko opiše učiteljica, knjigovodja v zadrugi, fant ali dekle, ki sta končala Solo aH kdorkoli drugI v vasi. Tudi vi, oče, bl Jih lahko napisali in poslali v mesto«. »Ko pa sem skregan s tistimi kljukami, saj ne znam kaj takega! Kako pa bl začel?« »Napišite lepo po domače, kakor ste zdajle povedali! Vejice ln pike bomo že v uredništvu pristavili. Glavno Je, da je dopis resničen, da ga odpoflljcte takoj, ko se nekaj zgodi ali ko vidite, da je o nečem treba napisati nekaj vrstic ali pa daljje pismo. In še za tobak boste dubili, du ne bo vaše pisanje zastonj. Lepo pozdravljeni uj ln oglasite s« kaj!« P. R. govarja se, da je to delal, ker je hotel nekaj zaslužili. To je ponovno opozorilo našim ljudem po vaseh, naj ne nasedajo raznim prekupčevalcem. Davna želja prebivalcev Kar-lovške doline v velikolaški občini je električna napeljava. Da bl elektrifikacija čimbolj napredovala, so prebivalci okoliških vasi zbrali precej lesa ln so za njega prejeli okoli pet milijonov din. Tudi ostalega Imajo precej pripravljenega za električno napeljavo ln zato upajo, da jim bo kmalu zasvetila električna luč. • Pred sodiščem se bosta zagovarjala brata Janez ln Alojz Stritar, doma iz Perhajevega pri Velikh Laščah, ker sta minuli teden posekala v gozdu dveh posestnikov tz Velikih Lašč več javorjevlh dreves v skupni vrednosti okoli 25.000 din. Razen za tatvino bosta od- 'ovarjala še za posek lesa brez učnega dovoljenja. Mladinsko kulturno umetniško dr>štvo na kočevski gimnaziji Je močno prizadevno. Mladi dijaki so ss prebivalstvu Kočevja in okolice v minulih letih večkrat predstavili s kvalitetnimi Igrami. Za letošnjo zimsko sezono marljivo vadijo komedijo Bernarda Shavva »Plgmallon«. Organizacija Ljudske tehnika je v Dobrepolju dosegla vidne uspehe. V okviru LT deluje sedaj krožek ročnih spretnosti 1n tisti, ki obiskujejo predavanja, so zelo zadovoljni. Koristno bl bilo, če bi toke tečaje organizirali tudi po drugih krajih. Da se vzbudi člmvečje varčevanje pri KZ in posameznih članih kmetijskih zadrug v kočevskem okraju, je nedavno ustanovljena Zadružna hranilnica ln posojilnica za kočevski okraj s sedežem v Ribnici razpisala tekmovanje, ki bo trajalo do 31. decembra. Ob zaključku tekmovanja v varčevanju bo posebna komisija pregledala dosežene uspehe. Najboljše KZ in posamezniki bodo prejeli razne nagrade. Zmago Drago! Lesno idustrtjskl obrat Kmetijsko KSadarsktga oommUV«, Koeevju (Fulo Jo*o Vrubl) vcOifi&gn Cvetanovi materi ob 70 letn ci Napisal: Karel Ora/.era Rad imam stare partizane, če le morem obiščem enega aili drugega. Ob takih priložnostih obujamo spomine na dni narodnoosvobodilne borbe. Mnogo veseloga pa tudi hudega pride na dan ob t .tki h pogovorih. Bivšega partizana Gašperja (Toneta Knavsa) iz Malega loga, ■odaj rezervnega oficirja in pridnega delavca, sem obiskal- neko soboto na njegovem stanovanju.. Stisnil sem mu žuljavo roko, kratek pogovor o vsakdanjih stvareh in že sva bila v parrizanih na Štajerskem. Nažgala sva si cigarete in se vživela v dobo, ko si je narod — sto in sto Gašperjev — krojil usodo v krvi in trpljenju. Bilo ie spomladi leta 1944 na Pohorju na Štajerskem. Partizan Gašper je bil brigadni intendant Braćićeve brigade. 2c po naravi veseljak, je bil splošno priljubljen pr: tovariših. Radi so ga imeli, ker je vedno, tudi ob najhujših trenutkih, v neprestanih bo;.h z nemškim okupatorjem, povedal tovarišem kako okroglo, In liže so prenašali težave. Bil je tudi skrben intendant, predvsem pa iznajdljiv, kar mu je spet dvignilo ceno. Naj pripomnim, da mi o teh stvareh ni pravil sam, temveč tovariši, ki so bili z njiim in ga imajo še danes radi. »No, ipovei mi Gašper, kdaj si najbolj nastradal v partizanih«? — »Eh, nastradal sem večkrat, vendar je bilo najhuje na Pohor- f" i, ko mi ''e moj konj Sultan ta-orekoč pred nosom eksplodiral ... V naši brigad1! smo imeli v Itabu posebno divjega žrebca. Sultana. Bil je živ ko vrag. Pa sem preorosil komandanta, da mi ga je da!. S Sultanom sva bila kmalu priiatelii. Tovoril mi je moko, orožje, skratka pač vse kar so partizani potrebovali. Pomlad je bila v najlepšem cvetju in sonce je s?jalo tistega dne v letu 1944, ko sva se s Sultanom spenjala po pobočju Pohorja. Takrat sem Sultanu naprti:! tri vreče moke in kakih 23 bomb kragujevčank. Sovražnik je bil daleč, za večjo varnost so bile tudi zasede in patrulje. Ko je partizan Gašper s Sultanom leno rinil v breg, je nenadoma od nekje pritrčala mina, padla konju točno na hrbet in s strahovitim treskom eksplodirala«. NOVAK CIRIL KROJAČ Novo mesto "■estita cenjenim strankam k obletnici ustanovitve nove Jugoslavije. Prenehal je pripovedovati in mi pokazal noge. Po obeh nogah ima še danes številne brazgotine od drobcev bomb. Eksplozija je vrgla Gašperja nekaj metrov vstran, od njegovega Sultana pa je ostala samo uzda, ki jo je imel v rokah, tovor in Sultan ipa so Šli v franže. Tudi njega bi takrat gotovo pokončalo, pa je imel na konju na cisti strani, kjer je vodil konja, naloženo moko in ta ga je rešila smrti. zdravnik dal najprej dva kozarca žganja, potem pa začel »z zbiranjem železa v nogah«, kakor mi je dejal Gašper. Bolelo je in tisto žganje ga ni niti malo omrtvičilo med to operacijo. Ko j« zdravnik opravi! svoje delo, so ga prenesli v sobo. kjer je b*'.Io rudi partizansko skladišče raznega 6treliva. Kakor nalašč je tisto noč treskalo in grmelo in v vasi je treščilo v dva kozolca. Bali se je, da bi treščilo tudi v njegovo kam- Ilnstriral: Vlado Lamut sto intendanta v brigadi. Čeprav je dobil nadomestilo za Sultana — lepega mladega prama — ni mo-ael pozabiti svojega zvestega konja in mu je po njem še danes žal. Vojna je minila. Partizan Gašper se je vrnil z odlikovanji na prsih domov. Oženil se je in njegova Ivanka mu pridno gospodinji. Gledal sem njegov obraz; postaral se je, posledice vojnega crp-Ijc-nja in trdega dela vsa ta po- Močna eksplozija jc alarmirala vso brigado. Patrulja je pohitela na kraj eksplozije in našlla Gašperja vsega v krvi. Obvezali so mu najhujše rane in odnesli v bližno vas. Tu mu je partizanski no in takrat bi šel lepo za svojim Sultanom v drobcih na drugi tret. Pa tudi ta noc je minila, in tista dva meseca, ko so ga zdravili v začasni partizanski bolnišnici. Ozdravel 'je in spet je prevzel me- vojna leta, so pustila sledove. Poslovil sem se od njega, želeč mu, da bi «e izpolnila njegova in Ivan-kina vroča želja, da bi prišel v hišo živžav — kri njegove krvi. Partizan Gašper — zdravol Živahna razgibanost v Šentjerneju Novic je pri nas nič koliko. Od občine do šole in še naprej teče razgovor — kam s šolo? Kar dva razreda osnovne šole bi bJo treba preseliti, ker potrebuje nova občina prostore. Kako ustreči o-bema •— šoli, ki se s svojimi številnimi oddelki nikamor več ne more uresniči in občini, ki mora tudi imeti kar potrebuje. Razglabljanja in posvetovanja jc na občini nič koliko. Tu je res množica mladega sveta: osuovna šola, gimnazija, vrtec, vajenska šola — skupno 700 mladih ljudi, ki drug drugemu komaj sproti izpraznuje-jo prostore. Dajte nam novo šolo, ie zapisano v očeh vseh. O. koliko ljudi bi pomagalo z delom in vožnjami, če b[ končno vendarle začeli gradini prepotreb-no novo šolo. Posebno mladina bd priskočila na pomoč s prostovoljnim delom. Ali kaj, ko ni finančne možnosti. Trenutno bomo uporabili gospodarsko šolo, k!i jo gradijo. Ko bo v kratkem urejeno pritličje, se bo vselil vanjo IV. razred osnovne šole in gospoda r-sko-gospodinjska šola, ki jo vodi Anica Somrak. 25 fantov in 14 deklet je pričelo te dni s poukom kar v stari šoli. Obenem z gospodinjsko šolo se je začel zdravs-tve-no-prosvemi tečaj, ki ga obiskuje 61 deklet in ga vodi Anica Cvetic. Vsepovsod je velika razgibanost v delu in učenju. In naše prireditve? Za 29. november pripravlja tov. Tavčarjeva na lutkovnem o-dru partizansko igrico. Na proslavi Dneva republike bo nastopil gimnazijski pevski zbor pod vod- stvom Rade Jovanovičeve in tudi šentjerriejske godbe ne bo manjkalo. A. š. Koliko vzdrR človek? Več kakor telezo, pravijo naši ljudje. Tega mi Cvetanova mama v svoji skromnosti in plemenitosti ni rekla. Natočila je kozarec mošta in primaknila bliže krožnik z nedeljskim jabolčnim zvitkom: »Ah, vse je minilo, vse smo prestali..,* Sla je k skrinji in Iskala med oblekami in rutami. »Tule je!* Prinesla je leseno pipico in jo vtaknila v lično izdelan sodček, ki je stal na mizi. »France mi je tole prinesel. za sedemdesetletnico si marate natočiti iz njega, mi je rekel. Vedno se rne spomni s čem!* In že smo sredi pogovora: kako je rodila trta na Trški gori, kako dež ovira jesensko setev, pa o vnučki, ki se prebuja na peči, in o Dolenjskem listu in Kmečkem glasu, ki ležita na koruzi v jerbasu. Ce kaj berejo, vprašam, pa se teta za pečjo ujezi: »Ni jih moč spraviti od časopisa, kadar se lotijo branja! Delo pa stoji!* »Človeka vse zanima, zakaj ne bi bral!* brani Cvetanova mama shta Gustlna in hčerko, ki prebereta vse do zadnje vrstice. Prijazna, topla beseda teče, da se počutiš kakor doma. Spomin odvija podobe preteklosti kakor nit s klobčiča; vse je prepleteno in stokrat povezano, pa vendar razločno in preprosto. Sedemdeset let, od teh vsaj dobrih Šestdeset dela in trpljenja, prečutih noči, skrbi za otroke in zemljo, ki mora skopa, kakršna je na Kamen-cah, dajati kruha družini, za davek, za obleko. Dve svetovni vojni; v prvi je mož postal Invalid, v drugi so ga ubili beli. Italijani so zažgali domačijo; Lojzek, sedemnajstleten fant, je umrl od zločinske Crne roke pri Sv. Križu. Fantje so bili v partizanih, mati pa je ostala z očetom v trškogorski zidanici, kamor sta se zatekla s pogorišča. Sedemdeset let Sedemdeset dolgih let, v katerih so uricam sreče in veselja podajali roke dnevi žalosti, trdega dela od zore do mraka. Kdaj je bilo najhuje? Kaj bi spraševal, saj je Cvetanova mama že pove- tijska organizacija dovolila oditi v gozd? Ne. Mati je vedela, kam vleče sinove, Saj je z očetom vred poznala fante, ki so se zbirali enainštiridese-tega v njihovi zidanici Sama je dajala članarino za Osvobodilno fronto, ki jo je na Kamencah pobirala hčerka Irena. Je bilo morda najteže meseca junija 1942, ko so jima požgali dom in vse pobrali? Ali ko so zaprli 15-letnega Lojzka zaradi treh v gnoj zakopanih partizanskih nahrbtnikov in ga deset mesecev vlačili po zaporih? Ali takrat, ko je prišel Franc mimogrede k njej kot vodič Dolenjskega odreda, pa mu je povedala, da so beli odpeljali očeta? »Ne, mama, ubili so ga!* ji je odgovoril sin in obema se je trgalo srce. Izmučenega in zmrcvarjenega Cvetana so Kristusovi beli klavci umorili, slekli do golega in na glavo postavili v Krko. Staro sovraštvo župnika Komljanca s Prečne je obrodilo izdajalski sad; uporen, napredno misleči Cvetan jim je bil napoti. Kdaj v teh hudih letih ni bilo težko? Cvetanova mama pripoveduje^ a ne toži. Ni tožila takrat, ko sta s hčerko na Trški gori prali in šivali r fante, niti ne, ko so jo beli s sosedo vred odpeljali v Ločno in Kronovo kot talki. »Najteže mi je bilo, kadar nisem o fantih nič vedela. Govorili so, da so vsi padli, pa $e je javil France, po »pet Ma- tija. Doma so si beli že delili njive, da bo po vojni tako vse njihovo, ke~ sinov ne bo več domov. Pa smo le prestali in trije fantje so se vrnili.« Sedemdeset let! Na pogorišču v Kamencah je po vojni zrasla skromna hišica. Cv*;ra-nova mama je začela še enkrat od začetka: za sina, ki bo doma, za vnuke, ki prihajajo. Gube so preorale njen obraz, pa vendar bi ji sedemdesetih še ne prisodil. Se vedno živahna in vsa v skrbeh za domačijo si tudi zdaj le redkokdaj privošči oddiha. Cvetanova mama, ob sedemdesetletnici se vas razen otrok spominjajo tudi vsi t;sti, ki so vas poznali med vojno: fantje, dekleta in možje partizani, Džems, Jan, Niko, Tomštčevci in vsi drugi, za katere ste btfa ena izmed tisočerih dolenjskih partizanskih mater. Vaše dobrote niso pozabili ?.n vaš praznik je tudi njihov dan, čeprav jih danes ne bo k ram, da bi vam segli v roke, posedeli z vami in povedali to, kar nosijo v svojih srcih.* toplo besedo zahvale vam in vsem tistim dolenjskim ženam, ki jim za svobodo ni bila nobena žrtev pretežka! Tg. M4 11-Jf al Tako je prav! Če je Vaš sin aH nečak odšel služit vojaški rok, mu nikar J£ala ne pozabite takoj naroČiti »Vse amo prestali, spet je DOLENJSKI UST! Vsak vse dobro...* i J .i v „ i_ Je bilo morda takrat, ko sta teden mu najbrž ne boste Matija {n Fmnce .pomladi pisali pisma, nadvse vesel pa 1942 povedala, da jima je parbo novic iz domačih krajev, ki mu jih bo prinašal na S tednik. Zadnje dni se kar vrstijo v upravi našega lista pisma fantov, ki se vračajo iz JLA po odsluženem roku na domove. Takole nam piše Jožo Jaro Is DobrnlČat »Sporočam vam ln prosim, da ml lista zdaj ne bi več pošiljali na naslov dosedanje Vojne pošte, temveč meni na doni na ime: Jože Jare, Vrbovec 11, pošta Dobrndč. To naj velja tudi za ostale, ki jih tu navajam In s katerimi smo bili doslej skupaj: Peter Fnrar, Smeljčjo vas 14, Šentjernej. Saksdda Alojz, DolŽ, p. Stopica pri Novem mestu. Cveto IindlS, ' Dol, p. Šmarje ta. Iz Bijeline pa piiše Jakob Smrekar iz Kota pri Semiču, naj mu list odslej pošiljamo na domaći naslov. Tako je pravi Fantje so se no domaČi tednik pri vojakih tako navadili, da ga bodo zdaj redno brali tudi doma. Sporočite domače naslove tudi vsi ostali, ki ste doslej prejemali časnik na naslov v JLAI Tovaaišem, ki so odšli na vojaški rok, pa priporočite, da «1 list naročijo. Se lepše pa je, da jih z Dolenjskim listom presenetijo starši, sorodnikii, dekleta ali prijatelji! Delovni kolektiv Splošnega trgovskega podjetja METLIKA čestita k občinskemu prazniku Metlike In k Dnevu republike vsem prebivalcem občine Metlika In vsem svojim odjemalcem! Obiščite nas In prepričajte se o solidni postrežbi in vedno konkurenčnih cenah! Naše geslo: dobro blago po nizkih cenahl Velika lovska brakada na Frati V soboto, 28. novembra bo na Frati tradicionalna lovska brakada, na kateri se bodo s posebno prireditvijo spomnili vseh padlih borcev za svobodo. Na slavnostno prireditev so povabili dolenjski lovci člane zelene bratovščine iz cele Slovenije, predstavnike oblasti ln organizacij ter druge prijatelje. Medtem ko bodo domači lovci prišli na Frato po znanih lovskih poteh, bodo gostje potovali tja z avtobusi, ki bodo vozili izpred novomeškega kolodvora in 1 Glavnega trga. Po končani brakadl ln slovesnosti bo seja okrajne lovske zveze, nato pa bodo lovci zažgali smrekove vršičke, ki Jih bodo prinesli za klobuki. K prireditvi vabijo dolenjski lovcil DeUleta se zbi Zopet se začenjajo tečaji Rdečega križa za zdravstveno pro-svetljevanje ženske mladine, " Lansko leto so se dekleta v I. letniku naučila, kolikokrat na dan si je treba z milom pošteno umiti roke, kako morajo skrbeti za svojo osebno higieno, kako navajamo otroke In starejše, da. si prisvojijo vsakdanje higienske navade, nadalje kako se pripravlja po novih znanstvenih izsledkih okusna, zdrava hrana, kako nudimo prvo pomoč, kdaj moramo poklicati zdravnika itd. Spoznale so, da Je veliko laže zdravje ohraniti kot pa izgubljeno zopet pridobiti. Prav tako jim je sedaj jasno, da naravni zakoni neizprosno delujejo in da je vsako mazaštvo, babjever-stvo in vražarstvo škodljivo, da so bolezni naravni pojavi in da jih zato preprečujemo in zdra- Deset let je mmilo, kar so ie končale grozote druge svetovne vopie, kar »o ponehale morije, ki sta jih uprizarjala pobesnela jušuem in nacizem. Tudi nam je bila vsiljena borba za iastui obstanek. Sprejeli smo jo, hkrati pa se nam je prebudila zavest, da se n« bomo borih samo za svoj obstanek, ne samo zato, da bi spet iiuotarilt, kot smo životarili stoletju, poč pa da bomo lahko zaživeli sproščeno, svobodno življenje na svobodni zemlji. Borba za ta veliki vseljud-$ki cilj je terjala od nas nečloveških žrtev, je terjala potoke solza tn krvi in dragocena življenja naših dragih, s katerimi avto živeli, delali tn se z njimi borili za vzvišene cilje narodnoosvobodilne vojne m ljudske revolucije. Ko se danes spominjamo posameznih dogodkov, naporov in prestrmega gorja med vojno, se nam zdi, da ni bilo tako hudo, kot je bilo v resnici. Ca.t polagoma odmika doživetja, spomin na prestano trpljenje obledeva Le spomin na ti-tte, ki so padli, je tudi danes, Po desetih letih, enako svet in boleč. Ko se jih spomnimo, nas vsakokrat zaboli n srcu: »Vidiš, bil je dober človek, tako *ada sva se imela, pa ga ni Vvč. Ni nčakat svobode • .Vorember je še prav posebno mesec spominov na drage Pokojnike. Jaz se v tem me-»ecH spominjam zlasti Tebe drng[ Ivan, prijatelja iz mladih let, kajti pran novembra pred H leti sem t« videl posled-nJ'č Z bolestjo v srcu mislim *u vse podrobnosti najinega prijateljstva in na tvojo pre-bridko življenjsko pot, ki ti Jo je zaključila krogla okupatorjevega hlapca skoraj že na pragu svobode. Tole pišem v spomin tebi in vsem padlim tovarišem .S p o 'nn! a sivi se, ko s'ffi naju mamtei pripeljali v šolo in izročili učiteljici. Skupaj sva sedela v klopi. Tu se je začelo najino prijateljstvo m se nadaljevalo na paši, ko sva se igrala in vračala živino. Koliko lepih pripođ He spominjam iz tistih otroških let na paši in šoli — plezala sva na dret esa za ptiči, prevračala kozolce, pokadila prvo pipo tobaka m seredn, vsaj za tista leta, tudi zadnjo Da, lepo sva se razumela, s) bila resnično rfolira mladostna prijatelja Toda težke domače razmere no terjale, da si moral komaj amo sadove vaših velikih žrtev. In vedno se vas bomo spominjali, vsi. PETER ROMANIC vimo samo z naravnimi sredstvi. Letos pa bodo obravnavale tele predmete: zdravstvena zaščita nosečnic, novorojenčkov in dojenčkov, pouk o zakonu In družini, male asanacije, nega bolnika, prva pomoč II. del, alkoholizem itd. Navedena predavanja so za dekleta in žene izredno važna. Vsaka žena in mati, ki hoče pravilno skrbeti za svoje zdravje, za zdravje novorojenčkov in drugih članov družine, ki hoče pravilno vzgajati svoje otroke pa včasih tudi svojega moia, bi morala z veseljem In zaupanjem obiskovati tečaj, čeprav bo treba žrtvovati tudi nekaj prostega časa. Kaj pa, če prostega časa ni? Naj si ga pa vzame! Naše matere na kmetih naj nič več ne rodijo otrok za bolezni in smrt, temveč za življenje. Da bodo letošnji tečaji RK bolje uspevali, je priredil Okr. odbor Rdečega križa v Novem mestu dvodnevni seminar za voditeljice tečajev. Predavatelji — prosvetni in zdravstveni delavci -~ so obravnavali organizacijo tečajev, metodiko poučevanja in izbrana poglavja strokovnih predmetov, ki se bodo na tečajih poučevali. Seminarja se je udeležilo 37 voditeljic in 3 voditelji. Dekleta, napovejte bol alkoholizmu! Dekleta, postanite aktivistke Rdečega križa za zdravo in pametno življenje! Ce se moški ne morejo, odreči raznim mamilom, tobaku in zlasti alkoholu, bodite ve močnejše ln z vzgledom ln odločnostjo vplivajte na šibkejše moške, da alkohol ne bo več izpodjedal zdravih korenin našega ljudstvo in da matere ne bodo več mislile, da sta vino in žganje še vedno primerna pijača za otroke. Širite idejo človekoljubne organizacije Rdečega križa, Id združuje vse narode in si prizadeva, da bi pomagali drug drugemu. Prav po Rdečem križu bomo lahko premagali sebičnost in nevoščljivost med našim ljudstvom, ki še vedno ovirata napredne sile naše socialistične domovine. Ko bo 60sed sosedu pomagal in bosta oba zaradi skupnega uspeha srečna, bo tudi na naši vasi krepko zmagala napredna miselnost. Uspehi pri malih asanacijah dokazujejo, do smo že na boljši poti. Mladina, zdaj je čas izobraževanja Začenjajo se tudi drugi tečaji, n. pr. gospodinjski, in kmetij« sko-gospodarske šole. Rdeči križ bo po svojih močeh sodeloval z vsemi tečaji in šolami, saj imajo vsi končni namen, da vzgojijo zdrav, odporen in samostojen rod, ki bo pametno živel in delal po naprednih načelih v svojo korist in za blaginjo skupnosti. Fantje, aH boste dopustlU, da bi vas dekleta po znanju ln napredni miselnosti prekašala? Ali boste prenesli, da bodo več vedela kot vi? Obiskujte kme-tijsko-gospodarske šole, kjer jih nI, jih pa odločno zahtevajtel Rdeči križ trenutno za vas še nima posebnega programa, potrebno pa bo poskrbeti, da bodo ne samo žene, temveč tudi bodoči možje pripravljeni za življenje in da bodo tudi ti poznali svoje pravice, zlasti pa še dolžnosti. Ing. I. Zobeo TUKAJ ODREZ.ITEI DOPISNICA Upravi Znamka za 10 din 99 Dolenjskega i*sta 44 NOVO MESTO poštni predal 39 Stran I • DOLENJSKI LIST« Si 47-48 (298-299T Knjižni dar za kmečko hišo Izšla je knjižna zbirka KMEČKE KNJIGE za leto 1956 Zbor Levstlkovcev t Toplicah je bil prisrčno srečanje starih borcev In zavednih prebivalcev partizanska TopliSke doline. Na tribuni: predstavniki ljudske oblasti, organizacij ln JLA, ljudski poslanci in Levstikove!. Kakor vedno, je veljalo tudi tokrat: ljudstvo in brigade — nerazdružna celota. V kmetijskih zadrugah pa tudi v domovih po naših vaseh je te dni razgibal Življenje razveseljiv kulturni dogodek. Založba Kmečka knjiga v Ljubljani že pošilja naročnikom svojo vsakoletno knjižno zbirko, ki obsega štiri prvovrstne knjige, privlačne tudi po zunanji in notranji opremi. Kako velikega pomena je za kmečkega človeka vsaka dobra knjiga, ve samo tisti, ki pozna, s kako ljubeznijo kmet knjige prebira in hrani. Vrednost takšne zbirke je težko oceniti. Za marsikoga na vasi namreč pomeni edino branje in edino sredstvo, ki ga uporablja za širjenje svojega znanja. Takšna ugotovitev terja od založbe, ki pošilja svoje knjige na vas, preudarno določanje knjižnega programa. Vtis imamo, da se Kmečka knjiga tega v polni meri zaveda. Program njene knjižne zbirke je namreč se- Lovci iz Velike Loke - vzorna družina Lovska družina v Veliki Loki Je bila ustanovljena femalu po osvoboditvi. V oskrbo in čuvanje je dobila lovišče, ki obsega 4000 hektarov v okolišu Velike Loke. Pridružili so se ji tudi lovci iz Sentlovrenca in Cate-la. ! i UPRAVA !| MESTNEGA j! VODOVODA i! Novo mesto pošilja vsem državljanom nase socialistične domovine tople čestitke k Dnevu republike Vlagajmo tudi naprej vse sile za nove zmage v naši graditvil V lovski družini »o pretežno delavci in uslužbenci, nekaj pa tudi kmetov, ki ljubijo lovski šport. V svojem lovišču gojijo razno divjad — fazane, jerebice, srnjad, zajce, lisice in podobno. Pojavljajo pa se tudi divji prašiči, ki prizadenejo kmetom precej škode, zato lovska družina večkrat priredi razne pogone in brakade. V družini imajo člana, ki je izpolnil že 86 let, pa se vedno z veseljem udeleži vseh pogonov. Tudi divje lovce, ki jih je bilo preo«j, so člani s pomočjo kmetov zatrli, čeprav imajo samo dva neplačana lovska čuvaja. Predsednik je Franc Saje, ki družino vzorno vodi v socialističnem duhu in v zavesti čuvanja našega naravnega narodnega bogastva. Dobro skrbijo člani tudi za politično vzgojo — vsak mesec imajo sestanek, na katerem obravnavajo vsa pereča vprašanja nenehnega razvoja naše socialistične domovine. Družina je že dobila pohvalo od Okrajne lovske zveze v Novem mestu. Vsi člani so leta 1953 položili tudi izpite in zato tudi bili pohvaljeni od OLZ Novo mesto. Družina ima 23 čistokrvnih lovskih psov z rodovniki. Med njimi je državni prvak »Boris« — posavski gonič — ki je bil nagrajen z zlato medaljo. Ker nekateri ne morejo rediti lovskega psa, pa nekateri drugi čflani redijo po dva ali celo več, kar je lep primer vzajem- ne pomoči in tovarištva v tej lovski družini. 11. septembra so priredili lovsko veselico in lovsko razstavo, ki je prikazala vso divjad njihovega lovišča. Ker se uspehi lovskih družin ne cenijo po dobičku ali številu odstrel j ene divjadi, ampak po organizacijsko-vzgojnem delu med lovci, lahko postavimo družino v Veliki Loki za zgled ostalim lovskim družinam. Stanko Smolič stavljen z občutkom odgovornosti. Poleg tako trdno uvedenega Koledarja, brez katerega letna knjižna zbirka na vasi prav gotovo ne bi uspela, ima v programu še povest; tretja knjiga je znanstvene ah poljudno znanstvene vsebine, četrta pa je strokovno kmetijska. Taka sestava programa ustreza potrebam in željam kmečkega bralca. Dragoceno in lepo darilo V Koledarju Kmečke knjige za leto 1956 je vreden omembe, izbor iz del predstavnikov slovenske Moderne. Tu najdemo značilne pesmi Dragotina Ketteja, Josipa Murna-Aleksandro-va in Otona Zupančiča. Ivan Cankar pa je zastopan s črtico Skodelica kave. Nemara drži, da naša vas premalo pozna kulturno dediščino naše preteklosti. Dalje je v Koledarju ponatisnjena pretresljiva črtica Pot na klop, ki jo je napisal Preži-hov Voranc. Poleg jubilejnih člankov o nekaterih zaslužnih umetnikih in znanstvenikih je v Koledarju več potopisov, ki kažejo bralcu tuji in domači svet; objavljeni so poljudno znanstveni sestavki, zgodovinski članki, obširen pa je kmetijski strokovni del. V tem razdelku bo kmečki bralec našel polno navodil in vzpodbud za svoje vsakdanje delo. Druga knjiga se imenuje Kmetske slike in povesti. Tu je »brano več najboljših spisov Letošnje prireditve v Kostanjevici priljubljenega pisatelja Janka Kersnika, ki je bil globok poznavalec kmečkega življenja. Tretja knjiga je Zgodovina slovenskega naroda II, del. Z mnogimi slikami, zemljevidi in skicami opremljena Zgodovina, ki jo piše univ. prof. dr. Bogo Grafenauer, obravnava usodni čas slovenske narodne preteklosti: izgubo narodne samostojnosti in kolonizacijo tujcev na slovenski zemlji. Težko je govoriti o pomenu tega široko zamišljenega dela, dokler ne bo pred nami vseh sedem ali osem zvezkov, kolikor jih založnica naznanja. Po dosedanjih dveh sodeč, bo ta Zgodovina ena najpopolnejših, kar jih Slovenci 'mamo. Kmečki knjigi, ki je z množično izdajo omogočila vsakemu našemu človeku, da si lahko za malo denarja priskrbi tako dragoceno zgodovinsko delo, je treba izreči priznanje. Zares bi ne smelo biti niti ene hiše pri nas, kjer bi te knjige ne imeli. Četrta redna knjiga je Perut-ninarstvo. Napisala sta ga ing. Ločniškar in Vrečko. Rejci perutnine bodo imeli v tej odlični strokovni knjigi koristnega svetovalca. Menda se ne motimo, ako rečemo, da je bil izid takšne knjige zalo potreben. še nimate teh zbirk? Knjižna zbirka Kmečke knjige tedaj opravlja pomembno kulturno in prosvetno nalogo. Razočara nas pa razmeroma nizka naklada. Zbirka izhaja samo v 15.000 izvodih. Za prihodnje leto založnica sicer napoveduje povečanje naklade, razumi j ivo pa je, da Ji moramo pri tem plemenitem stremljenju pomagati vsi, ki se zavedamo, kako važne so dobre knjige za našo vas. Prepričani smo, da poziv Kmečke knjige ljudem, ki še niso naročeni na njeno knjižno zbirko, ne bo ostal brez odziva. Takšne knjige za tako nizko ceno bi morale zares najti pot v vsako kmečko družino. Za prihodnje leto objavla Kmečka knjiga za knjižno zbirko tale program: 1. Koledar za leto 1957. 2. Anton Ingolič: Ugasla dolina. Povest o žeiezarjih s Prevalj na Koroškem. 3. Bogo Grafenauer: Zgodovina slovenskega naroda Tli. del. 4. Obnova našega sadjarstva. Napisal jo je docent ing. France Adamič. Cena knjinži zbirki za prihodnje leto je 300 dinarjev. Kmečka knjiga pošilja hkrati s knjigami bralcem knjižne zbirke vprašalno polo ter jih prosi, naj jo kmalu izpolnijo in ji jo pošljejo. Izjavlja, da bo glede na zaključke te ankete določala svoj knjižni program za zbirko. Takšna anketa ;a lahko koristna, ako se bodo ljudje zavedali njenega pomena ter izpolnili vprašanja vestno in preudarno. V spremni besedi bralcem ln poverjenikom založnica prosi, naj bi se vsi lotili s podvojeno silo nabiranja novih naročnikov ter zaključuje: »Naše geslo naj bo: Vse sile za razširitev knjižne zbirke Kmečke knjige!« Menimo, da bodo ijudje po naših vaseh to prizadevanje zares podprli, saj bo uspeh koristil njim samim. Ing. K-g. Vodstvo S KUD Lojze Košak iz Kostanjevice na Krki se vsako leto znova trudi, da bi bilo ljud-sko-prosvetno delo čim pestrejše in čimbolj dognano. Sezono smo pričeli L Julija s študijem Cufarjeve »Ameriške tatvine«. 6. avgusta je bila ze prva premiera. Priznati moramo, da smo morali trdo delati, če smo hoteli delo postaviti v dobrem mesecu na oder. Vseh šest predstav je videlo nad dva tisoč ljudi. Kot posebna oblika dela so debatni večeri. Le-te boimo imeli po vsaki premieri. Prvi debatni večer Je bil 10, avgusta 1955, torej takoj po premieri »Ameriške tatvine«. Na debatni večer smo povabili poleg igralcev še predstavnike množičnih organizacij in posameznih podjetij. Pretresli smo prvo premiero so ugotovili, da ni povsem uspela, kljub termi da so bili ljudfle zadovoljni z njo. Pred- stava namreč ni dosegla tiste umetniške ravni, ki smo je biiii vajeni iz namiri prejšnjih prireditev. Treba bi bilo nekoliko več vaj. Sceno je izdelal a.kad. slikar Zvonimir Mušič iz ZagreDa, ki zdaj že mesec dni pripravlja scenarij za krstno predstavo Smre-karjevega »Klostrskega žolnirja«. Scena je bila impozantna in je gledališče naredilo z njo nedvomno korak naprej. Na debatnecn večeru smo razpravljali tudi o gostovanju v Novem mestu. Tam bomo dali neke vrste gledališki omnlbus, saj bomo igrali pet odlomkov iz naših najboljših uprizoritev zadnjih dveh let. Kakor vsako leto, tako smo tudi letos slavili 21. oktober — naš občinski praznik. Ob tej priložnosti smo priredili Glasbeho-llterarnl večer, ne katerem so poleg pesnikov Franceta Kuharja in Lada Smrekarja sodelovali še: pesnik množična telesna vzgoja za dvig* delovne sposobnosti Delo in naloge okrajne zveze PARTIZAN Pred dnevi Je zasedal Širši odbor Okrajne zveze Partizan Novo mesto. Pod predsedstvom dr. M. Pavlica in ob udeležbi skoraj vseh odbornikov je razpravljal o tekočem delu in nalogah, ki stoje neposredno pred nami. Nedavni posvet predsednikov in tajnikov okrajnih zvez v Kranjski gori je dal razne smernice, zaključke in Sklepe glede temeljnih nalog partizanskih društev v vsej državi. Partizan Slovenije vedno poudarja, da ne sme biti naš cilj, da vzgajamo m skrbimo le za po-•amezne vrhunske tekmovalce, ampak nasprotno, skrbeti moramo za množično telesno vzgojo, S katero visoko dvigamo delovno sposobnost najširših socialist čnih delovnih množic. tz pošiljanja statističnih poročil, ki Jih telovadna društva dostavljajo Okrajni zvezi, razberemo, da so dostikrat pomanjkljiva — društva ne skrbjo za pošiljanje stvarnih poročil ali Jih celo ne pošiljajo, iz česar sklepamo, da društvo ne deluje ali da je statist,čar odsoten. Zlasti se to doga,] a v poletnih mesecih, ko pro-rvetni delavci, ki sicer prav radi in z uspehom pomagajo v telovadnih društvih, odhajajo s svojih delovnih mest. Ta pojav nam narekuje, da moramo vrste vodnikov in mesta članov društvene uprave Izpopolniti s takimj ljudmi, ki bodo skrbeli, da bo delo v društvu potekalo nemoteno tn brez prekinitve. Ponovno opozar- Jamo vsa društva, da redno po-''ljajo mesečna poročila, četudi eo morda v kakšnem mesecu negativna I Osnova deta v društvih Je redna vadba *ele preko nje prehajamo na razne panoge, Id pa nam v nobenem primeru ne smelo popolnoma nadomestiti redne vadbe. Začetek aktlvizaclje je že pri osnovnošolski mladini, ki jo moramo organizacijsko tako prldob -ti, povezati ln utrditi, da bo tudi po odhodu iz šole ostala zvesta naši organizaciji ter bo našla več zdravega razvedrila v telovadnici in na Igriščih kakor pa v gostilnah. PRED LETNIMI OBČNIMI ZBORI Prihodnji meneč bodo naša partizanska društva pričela z občnimi zbori Tako imamo še vedno dovolj Časa, da občne zbore temeljito pripravimo vsebinsko ln tehnično, da ne bodo postali samo gola formalnost, temveč pregled celotnega dela za zadnjo poslovno dobo, kar bo razvidno iz dobro pr pravljenih poročil čla- nov društvene uprave in nadzornega odbora. Izostati seveda ne sme tuda poročilo društvenega sta-tističarja. Iz izčrpnih poročil bomo videli, kako so društva izvrševala svoje osnovne naloge, kako so izpolnjevala sklepe prejšnjega občnega zbora, kaj so opustila In zakaj. Pri načrtih za prihodnjo delovno dobo naj si društva naložijo le tiste sklepe ln obveze, o katerih so prepričani, da jih bodo mogli v celoti izpolniti. Posebno skrb naj posvet jo gospodarsko-finančnemu poslovanju ln pa Izbiri sposobnih ljudi za sestavo kandidacijske liste. Cesto se dogaja, da hočejo društva pritegniti v upravo ljudi s položajem, da bi Jim ti omoRoč li pridobivati finančna sredstva. Tako se lahko zgodi, da po zaslugi takega človeka manj delovna društva pridejo do visokih finančnih sredstev, ki bl Jih sicer bolj delovna društva mnogo bolje na-ložla. Glede same izvedbe občnih zborov bodo društvo prejela Se posebna pismena navodila Sama na.i določijo točen datum občnega zbora In naj ga javijo Okrajni zvezi, da se ga udeleži po svojem zastopniku. POMEN SVETOV ZA TELESNO VZGOJO Okrajni tn občinski ljudski odbori sedaj postavljajo svete za telesno vzgojo, v katerih bodo delali zdravstven; ln prosvetni delavci ter člani telovadnih In športnih društev. TI bodo predvsem skrbeli, da bo delo na polju telesne vzgoje enotno potekalo, da bo imela ljudska oblast stalen pregled nad de-Iom telesnovzgoj-nlh društev, nad telesno vzgojo po šolah, nad športnimi gradnjami m tudi nadzor nad smotrnim razdeljevanjem finančnih sredstev. V bodoče mora prenehati beračenje pos.imeznlh društev za finančna sredstva! Vendar si pri nekaterih društvih do sedaj Se niso na Jasnem glede obstoja in potreba svetov za telesno vzgojo Bili so celo mnenla. da tam. kfer ni tel&snovzgojn h društev, ni treba svetov za telesno vzgojo, dejstvo pa je, da je tudi v takih občinah svet potreben, da bo pomagal buditi zanimanje za telesno vzgojo 'n ustanavljaj telesno-vzgoj-na druStva Ce v kaki občini nI vseh pogolev za postavitev sveta, naj se ustanovi vsaj kom sija za telesno vzgo|o pri kakem dolgem svetu z istimi nalogami ln dolžnostmi, kot bl jih imel svet. V letu 1958 ne bo kakega centralnega aH pokrajinskega nasto- pa, kot je bilo letos, pač pa naj bi bili skupni nastopi za posamezne predele. To navodilo je pripeljalo do sklepa, da bo prihodnje leto večji skupni nastop pod okriljem Okrajne zveze, in sicer na novem igrišču v Novem mestu, ker bi za tak nastop bila Loka vsekakor premajhna. V kratkem se bo formiral poseben zletnl odbor, k, bo imel polne roke dela, tako s pripravami samega nastopa, kakor tudi z izgradnjo novega igrišča ZA ŽIVAHNO ZIMSKO DELO SO POTREBNI DELOVNI NACRTI Okrajna zveza je sprejela nekaj splošnih in načelnih smernic za sestavo proračuna za leto 1956, ki naj predvideva poleg rednih izdatkov tudi vse izdatke, ki so zvezani s programom dela za prihodnje leto. Podrobna sestava proračuna Je odvisna od razpoložljivih sredstev, ki bodo za telesno vzgojo določena v proračunu Pri razdeljevanju smuči posameznim društvom je Okrajna zveza upoštevala dosedanje delo in dejanske potrebe, poziva pa društva, naj izpolnjujejo osnovne obveze do nje. Kolikor bo Okrajni zvezi uspelo realizirati svoje dohodke iz dotacij, namerava nuditi društvom svojo nadaljnjo pomoč v rekvizitih. Potrebe nekaterih društev že pozna, za ostala pa Jih bo še ugotovila. Tehnični odbor mora takoj pripraviti navodila ln smernice za bodoče zimsko delo, zlasti Se glede smučarskih tečajev m tekmovanj Se posebej pa bo odbor razpravljal ln sklepal o organiziranju tečaja za vodnike moških ln ženskih vrst, ki naj bl bil v polletnih počitn cah. Partizan Slovenije daje ob deseti obletnici osvoboditve priznanje vsem tistim zvestim športnim delavcem, ki v vseh krajih naše ožje domovine stalno delajo v partizanskih društvih: eni v telovadnicah in na igriščih, drugi zopet na vseh ostalih področjih našega obširnega dela. Zato Je Izdelal posebne kovinske plakete in J'h razposlal okrajnim zvezam, da jih razdele svojim zaslužnim članom. Od Okrajne zveze Novo mesto prejmejo priznanja: Nace Bukovec, Trebnje; Franc Colarič, Novo mesto; Jože Glonar, Novo mesto; dr. . Tone Hočevar, Novo mesto, Jože Klemenčič, Novo mesto; Vinko Magister, Semič; Draga Mlslej, Novo mesto. dr. Marjan Pavlic Novo mesto; Bra ne Pelko, Novo mesto; Anton Plut, Semič: Marjana Podgoršek. Žužemberk; Franc Pučko, Novo mesto; Srečko Skrt, Novo mesto; M Lian Smerdu, Novo mesto; Nu-ša Smerdu, Novo mesto. Okrajna zveza meni, da se ta priznanja razdele na društven h občnih zborih, ko naj predsedstvo občnega zbora s primernim nagovorom pohvali ln nagradi tudi ostale svoje zaslužne in pri7*Hev. ne sod »iftVOO, Severln Sali iz Novega mesta, pisatelj Jože Dular iz Metlike, operna pevka Marjanca Kalanova in pianist Stane Fink ter domača violinista Ja.nkoviča. Prireditve so se udeležile razne politične in kulturne osebnosti, med drugimi tudi France Pirkovlč-Cort. predsednik Okrajnega ljudskega odbora v Novem mestu. Literarni večer pomeni doživetje za Kostanjevico, saj je bil prva prireditev te vrste. Grobna tišina napolnjene dvorane pa je biia zgovorna priča, da so Kostanjevičani dovolj zrel] za take prireditve. Nastopajoči gostje so izjavili, da tako hvaležne publike niso imeli niti v Ljubljani niti v Novem mestu kar priča, so Kostanjevičani prepojeni z globoko kulturno zavestjo in da znajo ceniti lepoto umetniške besede in glasbe. Posebnost naših letošnjih prlre-d tev Je bila Trdinova razstava od 13. do 20 novembra v razstavnem paviljonu Doma kulture. Razstava Je prikazala številne rokopise Janeza Trdine, tpga vel'kega mojstra slovenske besedp In dolenjskega barda. Izvirne dokumente gradivo ln podobno. Razstavo Je pripravila Studijska knjižnica Mirana Jarca iz Novega mesta pod vodstvom upravnika Bog«. Komelja Svoje slike tgraflke in tempera) z dolenjskimi motivi je razstavil akademski slikar Vlado Lamut. Razstavo je odprl v imenu sveta z« prosveto in kulturo prj Občinskem ljudskem odboru v Kostanjevici Jože Zupančič, nato je pa ravnatelj gimnazije pospremil vse navzoče po razstavi. V nizu prireditev, k; smo jih imeli v letošnji sezoni, moramo omeniti še predavanje profesorja K«rla Ra^erja slavista na novomeškem državnem učiteljišču. Predaval Je o ž'vljenju ln delu Janeze Trdine. Njegovo sređivanje, katerega je poslušalo nad 250 poslušalcev, je bilo lepo in znanstveno dognano. S tem predavanjem je narejen uvod v letošnjo Ljudsko univerzo, ki Ima bogate in obširne načrte. Te dni smo že začeli i gosnodinj-Fk!m tečajem, tečajem RK, v kratkem pa bomo začeli s tečajem nemščine Kmetijska zadruga v Kostanjevici bo v okviru llud-skega izobraževanja začela z dvodnevnim,! predavanji. Delovni kolektiv kmetijskegr posestva V Sodražici in Ribnici so ustanovili vodno skupnost Prej.sn^ ponedeljek ie imel sejo občinski odbor Velike La-šče. Na seji so razpravljali o problemih občine. Sprejeli so odlok o sejmih in prodaji živine. Ta odlok določa, da se sme plemenska živina prodajati samo na seniiih in nič več doma v hlevih. To je bilo potrebno prepovedati, ker se je zadnje čase pojavno na terenu veliko nakupovalcev. ki so kupovali od posameznih kmetov živino za pleme, čeprav ni bila plemenska. Na seji so tudi sklenili, da bodo po vaseh in krajevnih odborih v novembru zbori volivcev. Na teh bodo razpravljali o vaških in krajevnih problemih in tudi tzvoliili odbornike za krajevne odbore. • Regulacija potokov Saievec, Bistrica in Ribnica je za prebivalce občine Ršbnica in Sodražica resno vprašanje. Da bi se to sta- Tako je razpredla skrb za ljudsko izobraževanje široko mrežo, ki mora obroditi dobre rezultate. Pri vsem tem moramo poudariti, d« bomo Imeli v Ljudski univerzi še širša predavanja splošne vrednost:, ki bodo odgovarjala na po-litična, gospodarska ln kulturna vprašanja. S temi nvlslimt dvigamo zastor naši šesti prireditvi v letosnti sezoni in želimo, da bi jo lludje sprejeli s takim razumevanjem in ljubeznijo, s kakršno ie hodilo dvajset fantov, acklet, mož :n žena na petintrideset celovečernih vaj, ki so največkrat, trajale od sedmih pa vse do polnoči. nj'e končno izboljšata, so ustanovili v Ribnici in Sodražici vodne skupnosti. Za regulacijska in osuševalna dela se posebno zanimajo kmetovalci, sa.j je okoli Ribrt.ce in Sodražice okoli 400 hektarov zamočvirjene zerralje. Čeprav so načrti v glavnem končani, bo pri delih nujno ipotrebna comoč kmetijskih zadrug in občin. • Pred kratkem sta zakonca Centa iz Skamevca v vel'ikolaški občini praznovala v krogu svoje družine zlato poroko. Oba zakonca sta čila in zdrava. Želimo jima še mnogo zadovoljnih let. Mnoge krkike se sliši v Kočevju na račun gos.fl,n«ikih obratov, ker nimajo brezalkoholnih pijač. Ne samo, da se težko dobita borovničev in sadni sok, tudi mineralnih vod večkrat zmanjka, čeprav jih mnogi pi ;ejo iz zdrav-srvemh razlogov. Ce so gostilne dobro založene z alkoholnm' pijačami, bi morale biti prav tako tudi z brezalkoholnimi, sai tudi to spada v borbo proti prekomernemu pijančevaniu. V kratkem bodo končana dela na novih stanovanjskih blokih v Kočevju. V obeh blokih bo dobilo udobna stanovanja več d,ru/;n. Sranovania v bloku za stavbo OLO bodo res udobna. . Zmago Draigos čestita vsem občanom ob prazniku metliške občine — vsem delovnim ljudem v svobodni domovini pa ob 29. novembru - Dnevu republikel ( občin Ali v kmetijski zadrugi Trebnje res ni nerešenih vprašanj? TUKAJ ODREŽITE! Naročam 1 Izvod »Dolenjskega lista« na naslov: Ime ln priimek: Poklic: m........................................ Kraj: .......................................~..........................................................._ PoŠta: Časopis poSiljajte na gornji naslov od dne naprej. Naročnino bom redno plačeval po položnici — osebno — celoletno — polletno — Četrtletno vnaprej (neustrezno prečrtajte). Naročilo velja do moje pismene odpovedi lista. — dne lastnoročni podpis O delu kmetijske zadruge Trebnje se je že veliko govorilo in pisalo. Na račun njenega poslovanja je bilo že veliko kritike ln zabavljanja. Mnoge kritike so bile utemeljene, saj so se skoraj ves čas obstoja K Z pojavljali razni primanjkljaji tn poneverbe. Tudi lansko leto Je bila KZ Trebnje med tistim' redkimi zadrugami, ki so zaključile poslovno leto z izgubo Z ozlrom na vse to ln na številne razprave o poslovanju zadruge na raznih sestankih množičnih organizacij in kritike zadružnikov Izven sestankov, )e kazalo, da se bodo o vsem tem razgovonili na nedavnem pol letnem občnem r.boru. Toda ne, o celotnem poalovanlu zadruge na občnem zboru n 1 bilo razgovora, se manj pa kritike. Od 335 članov se Je občnega zbora udeležilo le okoli 50 zadružnikov ln zadružnic. Tud vsi uslužbenci kmetijske zadruge se niso udeležili občnega zbora. Uvodoma so prebral' sklepe letnega občnega zbora, ki je bil 8. maja letos. Med njimi je bil tudi sklep, da morajo povzročitelji lanskega primanjkljaja povrniti vso Škodo. Nihče od navzočih članov nI vprašal, če se ta sklep tudi Izvaja, pa tudi ne, če so bili uresničeni ostali sklepi občnega zbora. Poročilo predsednika upravnega odbora je navajalo, da so v mesariji končno napravili red ln Ima obrat dobiček Pri zadrugi sta bila ustanovljena Se čebelarski tn konjerejskl odsek Upravni odbor je imel težave z odseki, ker ni bilo denarja Izdatke odsekov so morali krit1 lz tekočemu dobička. Najbolj delaven j« živinorejski odsek Ob pomoči odseka, oziroma zadruge bo letos zgrajenih 10 gnojišč in en silos V načrtu imajc Se nakup 8 omaric za prvo pomoč pri živini ter gradnjo nekaj tekallič za mlado živino Kmetijsko strojni odsek je priskrbel članom po znižani cen umetna gnojila In zaščitna sredstva Stroje pa člani slabo izkoriščajo. Traktor Unimog Je v prvi polovici leta zoral le 0.5 hektara njiv, zato so sklenili, da ga prodajo. Kupili so 450 mladih sadnih drevesc, poSkro-pill pa okoli 7000 dreves. Ekonomija na Jezeru Izkazuje v prvem polletju znatno izgubo, toda računajo, da jo bodo kriU do konča leta. V trgovin! Je bilo v šestih mesecih 22.788.000 din prometa v vseh petih poslovalnicah. Od tega Je 1,287.000 din čistega dobička Ker pa je sel večji del tega za kritje prejšnjih izgub in tekoče Izdatke odsekov, le dejansko čistega dobička le 140000 din .Nekaj dobička le Slo tudi ra krltle računa za zadružni dom. Finančna Izguba prejšnjih let le ni krila. Zadruga Je imela težave s pomanjkanjem obrHtnegB kred;tu k«r Je del tega vzela projSnja izgu-ba. Razprava le bila Se kraJSa kot poročila. V njej so se zadruž nlki dotaknili v glavnem le plemenskih bikov, katerih Je premalo, ln so se nekaU'ri zavzemali, da bl dopustili ople- menjevanje tud.i po nepriznanih bikih. Predlagali so tudi, da bi bilo treba pričeti t umetnim osemenjevanjem krav na njihovem območju, kot Imajo to Že po drugih krajih. Predsednik OZZ Viktor Zupančič jim Je pojasnil, da Je tO odvisno predvsem od njihove zadruge, ki mora to aama pripraviti, kol so to uredile zadruge, kjer že izvajajo umetno osemenjevanje. Nasprotovali so tudi od okraja določeni skočnlni, če* da je previsoka. V ostalem so se člani zadruge (Število navzočih se Je v tem času zmanjšalo Se za polovico! dotaknili Se plačevanja trošarine na vinski pridelek, CeS naj bi se plačevala Sele ob prodaji vina. Obregnili »o se tudi ob gostilničarje, čel da kupujejo vino drugod domače pa stoj' neprodano. Glede predlogov za novi vinski ™knn s« popolnoma strlnlajo t belokranjskimi vinogradniki V poročilu nadzornega odbora kt le ugotovil, da le polletni obračun pravilno sestavljen. Je tudi pripomba da so bili vsi krivci za nastali primanjkljaj predani sod'.SČu. Tako Je bil polletni občn zbor ene najmočnejših kmetijskih zadrug v okraju končan prej ko v dveh urah. PEKARIJA Novo mesto ■ ■ ■ čestita In pozdravlja ■ vse delovne kolektive ob prazniku Dneva republikel ■■■■■■■ K naSemu najpomembnejšemu prazniku .•rstila OKRAJNA OBRTNA ZBORNICA Novo mesto vsemu obrtništvu, ki Je prav s pridobitvami, iz-vlra.ločiml lz naroduexa osvohnjenja, doseglo svojo najviSjo razvojno stopnjo! oioioioioioin ZADRUGA SOBNIH SLIKARJEV IN PLESKARJEV NOVO MESTO Vnem delovnim ljudem nalr domovine čr*tltn-mo U 20 novrmhru — Dnevu republiki- =)ioioioioioica m. 4T—m (toe—s*©) »DOLENJSKI L STt Stran 9 metlika slavi občinski nraznik'Tvo'akrirešu5'eživljcnje' iaili«IIIlM M I M V I WWIilliy lil |# I li A* 11 I II Uspela krvodajalska akcija v kočevskem okraju Letos 28. iK>vembr& praznuje Metlika drugič svoj občinski praznik, to je dam, ko so leta 1942 borci Cankarjeve brigade, Vzhod-nodolenjskega odreda in XIII. hrvatske proletarske brigade ponoči napadli utrjeno belogardistično postojanko na Suhorju. Sola ln tupnihšče, kjer so se bili vgnezdili sovražniki, sta bila v boju unl- so mnoge vasi navezane le na borne presihajoče studence in na kapnice. Lam in letos pa so bili v gorjanskem pogorju in predgorju zajeti stevtal. večji in manjši studenci, tako da bodo v kratkem z dobro pitno vodo preskrbljene številne vasi v vzhodnem delu občine. Prav zdaj dokončujejo vodovod na Grabrovcu Pozdrav iz Metlike Cena. Ujetih je bilo 99 belogardistov, ostali pa so padli ali zgoreli v ognju. Pomen borbe na Suhorju Je daleč presegal lokalni okvir, saj je bi s tem napadom zadan odločilna \idarec belogardizmu v Beli krajini, hkrati pa se je prvič javno manifestiralo bratstvo jugoslovanskih narodov v borbi. Prav to dvoje Je napotilo ljudski odbor mestne obč:ne Metlika, da Je 26. november sprejel in proglas 1 za svoj občinsiki praznik, ki ga bodo to soboto prebivalci metliške občine znova svečano proslavil}. Letos je poleg Črnomlja ln Se-miča postala Metlika sedež tretje povečane belokranjske občine in je v svoje območje zajela tudi Gradac n kraje ob Kolpi tja do GribelJ. S povečanim teritorijem pa se je hkrati povečala tudi njena dejavnost. »MARMOR« IN »BELOKRANJKA« Čeprav Je bilo letos zelo tesno z denarnimi sredstvi, je vendar občina na vseh področjih naredila korak naprej. Tu je treba omeniti zlasti oba, če se tako izraz mo, ključna objekta metliške občine, namreč podjetje »Marmor« V Gradacu in tovarno pletenin ln zaves »Belokranjko« v Metliki. Medtem ko je kamnolom izvrstnega belokranjskega marmorja lani dobil prvi vrtalni stroj in letos dve žagi za rezanje kamna na motorni pogon in se je tako tehnično precej izpopolni, pa so se zaključna dela pri tovarni pletenin neke lik o zavlekla, da bodo v njej stekli prvi pletilni stroji šele prihodnjo pomlad. Podjetje »Marmor«, ki je do zadnjega delalo v glavnem z ročno silo, Je zdaj obrat toliko izpopolnilo, da bo lahko vsaj deloma zadostilo vedno večj m naročilom belokranjskega marmorja doma in v tujini. Prav tako pa si občina veliko obeta od nove tovarne pletenin, zlasti če se bo ta razvila, kot je predvideno v načrtih. MODERNA VINSKA KLET, ELEKTRIFIKACIJA, VODA, CESTE IN GRADNJE V Metliki so pretekli mesec pričeli beton rati temelje za novo, 109 metrov dolgo vinsko klet, ki bo sprejemala v predelavo grozdje vse Bele krajine ln bo lahko že v prvi etapi letno predelala do pol milijona litrov vina, poleg tega pa bo spravljala na trg tudi tropinovec, vinski kamen, sil>ane trooine, suhe drožl in grozdne Tudi elektrifikacija metliške občine )e dobro napredovala. Medtem ko je imela pred vojno elektriko samo Metlika, so v zadnjih dveh let h zagorele električne luči v zadnji vasi v občini. Prav tako, če ne še bolj, pa Je v ob-6kii pereče vprašanje vode. saj tn bo že prihodnji mesec pritekla v vas težko zaželena' voda. V občini so bile popravljene mnoge ceste m poti, v Metliki je bila deloma izvršena kanalizacija in obnovljeni so bili nekateri provizorni' mostovi. Poleg tega so začeli letos v Gradacu čez Lahi njo gradrtl nov železobetonskl most, ki bo verjetno še to zimo izročen prometu. Na okrajnem posestvu v mestnem logu so tudi letos nadaljevali z melioriranjem zemlje in so zgradili nekatera gospodarska in upravna poslopja. Prav tako pa so pripravljeni načrti za novo silnico pri metliški trsnicl ln drevesnici. Dograjujejo tudi skladišče za metliški železniški postaji. V Metliki precej grade privatniki, v surovem pa Je izdelana tudi šeststanovanjska hiša za uslužbence »Belokranjke«. Kot lani se je tudi letos z denarno podporo in posojilom nadaljevala obnova hiš ln gospodarskih poslopij, ki so bila porušena oz. požgana med vojno, tako da je upati, da bodo v" kratfkem izginili zadnji sledovi vojnega razdejanja. TUDI NOVIH NAČRTOV rN POBUD NI MALO Metliška občina ima za prihodnje leto vse polno načrtov. Dovršen bo regulacijski in urbanistični načrt Metlike, ki naj zagotovi mestu smotrno podobo. Nadaljevali bodo s kanalizacijo in razširitvijo vodovodnega omrežja. Verjetno bodo izvršene prve priprave za tlakovanje oziroma asfaltiranje ceste skozi Metliko, hkrati pa bo podaljšana in dokončana transportna cesta zunaj Metlike. Toda to še nI vse. Metlicam hočejo čimprej zgraditi sodobno urejeno pekarno in kovinarsko delavnico s kleparstvom, ključavničarstvom, kovačijo in avtomehani-ko. Trudijo se, da bi dobili moderno klavnico in predelovalnico mesa. Postaviti nameravajo zdrav- stveni dom in izdelati načrte za novo šolsko poslopje, v katerem naj bi dobili prostor osnovna šola in nižja gimnazija. Zgraditi bo treba v bližini mesta športni stadion, na kopališču ob Kolpi pa večjo stavbo, v kateri bi lahko delovni ljudje preživeli svoj letni zgraditi ali iz že obstoječe stavbe oddih, v Metliki sami bo treba adaptirati hotel s tujskimi sobami. Končno pa Metličani tudi ne smejo pozabiti na staro m novo pokopališče. In zunaj po vaseh? Popraviti in opremiti bo treba šole, zgraditi gasilske domove .izboljšati ceste, napeljati vodovod, asanirati gnojišča, dvigniti s primernimi gnojili in dobrimi semen- donos zemlje, treba je izboljšati vinograde in zatirati rastlinske škodljivce ter hkrati nadaljevati z obnovo v vojni požganih n porušenih domov in gospodarskih poslopij. Vsekakor so to lepi načrtt, ki pa bodo izpolnjeni le z gospodarskim dvigom celotne občine in 3 skupnimi przadevanji vseh občanov. Metlika s svojo najbližjo okolico, ki je dala v minuli vojni 380 borcev in žrtev fašizma, se mora kot gospodarsko in kulturno središče vzhodne Bele krajine krepko vključiti v socialistično ustvarjanje, mora se trdno boriti za svojo novo podobo, za svoje boljše jn lepše življenje. Da pa bodo Metličani v delu vztrajali, so dolžni tudi spominu vsen svojih občanov, iri so za to boljše življenje v veliki osvobodilni vojni darovali svoja življenja. Misel nanje naj da Metličanom novega poleta v njihovem delu in ustvarjanju I -r Nedavno je bila v kočevskem okraju zaključena akcija za dajanje krvi. Kri so odvzemam na sedežih petih občin: v Kočevju, Ribnici, Dobrepolju Sodražici in v Loškem potoku. Organizacija Rdečega križaše je za to akcijo dobro pripravi- la, veliko so ji pomagale sindikalne podružnice po podjetjih in OSS. Za ..o akcijo =e je bil zelo zavzel tudi upokojeni zdravnik dr. Ivan Oražem iz Ribnice. V raznih krajih je imel sedem predavanj in je kot izkušen izdravnik ljudem temelji- Prvi nouomesKf mm mm i BLATT Nadaljevanje s 3. strani ni j o in novomeški sloveniens Blatt. Sloveniens Blatt je bil namenjen predvsem izobražencem in ni dvoma, da je bil sklep izdajati list, ki bi branil in tolmačil slovenske potrebe in zadeve, v nemškem jeziku, oobro premišljen in pretehtan, mislec da bo slovenski stvari bolj koristil kot pa če b; bil pisan slovensko. Marsikateremu rodoljubu to n; bilo všeč, kar nam priča dopis komisarja Kersnika iz Mirne v Novicah 1848. stran 94.: »Žalosten, prav žalosten sum bil, ko sem zvedil, de ima v Novim mestu drugi mesec na svitlo priti nemški Časopis Slovenija (Slove-niens Blatt); nisem žalosten zato, ker bo Novomestjanam nova zarja Kmečke žene, ne zamudite! Kaj pripravlja Okrajni gospodinjski center in ž ene-zadružnice za zimo Da bi naši ljudje ob najtežjih delih imeli boljšo in močnejšo hrano, je treba pozimi, ob času kolin, neka^re stvari izboljšati. V domovih, kjer koljejo je mesa in drobovine toliko, da marsikomu, posebno pa otrokom, že preseda. Tudi drobovino lahko konzerviramo za po- 50 kg grozdja na eni trti Ena sama trta, sorte »teran«, v vinogradu Antona Ivetiča v Matavunu (Istra) je dala pridelek, kakršnega ljudje tam ne pomnijo. Imela je 220 grozdov v skupni teži 53 kg. Ta trta raste iz razpoke v živi skali in ni bila cepljena na ameriški način. letni čas. Kako nam se bo prilegla jeterna pašteta na kruhu za malico v času okopavanja ali pa svinjska pečenka, ko je delo v vinogradih. Naše gospodinje navadno postrežejo ob težkih delih s prekajeno svinjino, ki je pa tako slana in trda, da jo ljudje težko prebavljajo. Kranjske klobase so naša znana specialiteta. Navadno jih samo posušimo, da steče iz njih vsa maščoba, ostanejo pa le osušena mesna vlakna, podobna žaganju. Ce bi svinjsko glavo uporabili za tlačenko, bi ne bilo poleti nevšečnosti zaradi črvov, ki se v njej zarede. Take in podobne stvari bodo Lepo darilo ameriškega rojaka Suhi krajini Laaisko polet ie se je mudil v svoji rojstni vasi v Hinjah Andrej Hočevar iz Clevelanda. Po dolgih letih je obiskal staro domovino, sorodnike in znance. Videl ie, kako ljudje žive in kaj počen, a jo. Med drugim jc opazil, kako slaba pota imajo Suhokran jeani in kakšne težave so z dovozom peska. Navzlic kamniti pok'raijim peska na območju Sube krajine n.. Pred povratkom v Ameriko je obljubil, da jim bo skušal glede tega pomagati. Hinjski rojak Andrej Hočevar svojo obljubo iz pod nju je. Takoj po prihodu v Cleveland je pričel z zbiranjem prostovoljnih prispevkov med tamoSn jiini suhokranjski- mi rojaki za nakup drobilca za kamen. Pred nedavnim jim je sporoči.l, da ima zbranih že okoli 450 dolarjev in naj drobilec kar takoj kupijo. To bodo tudi storili. Suhokranjčani, posebno pa Hinij-čani, so dragemu rojaku za njegovo skrb in prizadevanje zelo hvaležni. Tako bodo priMi do drobil-ca za kamen, ki jim bo veliko koristil pri vzoržavanju vaških poti. Ker nameravajo kupiti takega, ki proizvaja tudi droben pesek, jini bo prihranil mnogo truda in stroškov pri prevozu gradbenega peska. Motor za pogon drobiilca bo dala kmetijska zadruga. Drobilec je namenjen za darilo ipirejšniji občini Hinje. naše gospodinje praktično obdelale na tečajih, ki jih pripravlja okrajni odbor Zveze za-družnic skupaj z Okrajnim gospodinjskim centrom. Poučile pa se bodo tudi o najvažnejših sestavinah prehrane, glede na vpliv, ki ga ima prehrana na naš organizem. Vsi poznamo spomladanske glavobole, nervozo, utrujenost, duševno neraz-položenje in apatičnost, kar je posledica pomanjkanja zelenjave, vitaminov in živalskih beljakovin. Vabimo vse gospodinje, da se udeležijo teh tečajev, saj se bodo naučile marsikaj, s čemer bodo mogle izboljšati prehrano svojih družin in izkoristiti domače pridelke v prid zdravja in varčevanja. Kjerkoli želijo imeti tak tečaj, naj gospodinje sporočijo na Okrajni gospodinjski center v Novem mestu. C. M. Zgledni šofer Albina Rajbarjeva iz Murske Sobote je šofe: in sic?*1 odličen šofer. Doslej je prevozila s kamionom že 70.000 kilometrov brez sleherne prometne nezgode. Dr. Josip Rosina, ustanovitelj prvega novomeškega časnika zasijala ln rodila novo dete Slovenija, zakaj po dobro vredvanih časopisih se ljudstva izobražvajo (likajo) ln ravno to svojim roja-kam vsak rodoljub serčno privoščiti mora; čudim se le zato, ker bo dete .Slovenija* Imenovano, pa ne bo slovensko govorilo. Kje je vaš« vnema za dotnorodnost, ljubi moji sosedje.« Urednik Novic pa je pripomnil: »Nam pa se clo potrebno zdi, da imamo tudi nekaj nemških časopisov, ki se potegujejo za do-m o rodne reči zoper toliko trumo sovražnikov ki nam Slovencam ne pr&vosijo od milosti j iviga Cesarja po ustavi dovoljenih pravic, — in če v prid ljudsklga omika-nja ui blagostanja le to zadobiti želimo, kar smo zgubili in kar so nam milostijlvi Cesar nazaj dati dovolili, pa že vpijejo tn razsajajo naši sovražniki, de se hočemo od Nemcev ločiti, de jih hočemo zatirati, de jih sovražimo m več tacih nesramnih laži, ktere jim le satan prepira vdihniti zamore. Mi nočemo nemščine zatirati, klera nam je potrebna, tudi laškiga, francozkiga, angiežkiga in noben:-ga druziga jezika ne — nasproti pa imamo Slovencj v slovenski hiši tudi pravico terjati, da se nam materni jezik ne zatiruje, kakor se je — Bogu bodi potože-no! dozdej zatiral. Vsakimu svoje! to so naše besede pred Bogam in pred Cesarjem, tega naj se der-ži tudj vsak časopis na Slovenskim, naj bode v nemškim ali slovenskim jeziku pisan.s 10. maja 1848 sta izšla dva poskusna lista na štirih straneh z isto vsebino, toda različnima glavama Prvi list je nosil ime Slo-venia, drugi pa Sloveniens Blatt. Časnik je začel redno izhajati 4. julija 1848 pod imenom Sloveniens Blatt. Dosegel je 26 številk. Ima obliko kvarta, pisan je v gotici, slovenske besede in priimki so tiskani v latinici. V Sloveniji sta ohranjena doslej znana samo dva primerka: enega hrani knjižnica Slovenskega narodnega muzeja v Ljubljani, drugega pa novomeška Studijska knjižnica Mirana Jarca. Ljubljanski izvod ima oba poskusna lista, nima pa vseh številk, novomeški izvod pa nima poskusnih listov, ima pa samo 25 številk in 7 prilog, tako, da kompletni izvod sploh ni ohranjen. Ustanovitelj lasta je bil dr. Jožef Rosina, urednik sodnijski uradnik Franc Polak, izdajatelja in lastnika pa novomeška tiskarja, mati in sin, Marija in Constantin Tandler. Uvodne članke v poskusnem listu so napisali dr. Jožef Rosina, urednik Franc Polak in okrožni zdravnik Julij Vest. Dr. Rosina se v svojem uvodnem članku Prebujena Slovenija zahvaljuje cesarju za dobljene pravice. List je bil dobro ure je van in trna predvsem članke politične in načelne vsebine. Najdaljši je spis o revoluciji leta 1848, ki se nadaljuje kar v 11 številkah. Zanimivi so članki o južnoslovanskih vojnah z ozirom na Avstrijo, o stanju strank v Avstriji in še mnogi drugi. Za nas pa so najvažnejše notice v rubriki Locales, ker so nam ohranile marsikateri dogodek v Novem mestu, med drugim tudi krstno predstavo Linhartovega Matička. Sloveniens Blatt Je preneha! ob koncu leta 1848, ostal pa je Novo-meščanom še dolgo v spominu, ker ]e še Janez Trdina po 1. 1987 slišal o uredniku Polaku m ga opisal v Gospodu Vedežu. S prenehanjem Sloveniens Blat-ta Je čakalo Novo mesto do leta 1885. da je zopet dobilo svoje glasilo. Bogo Komelj Praznično razpoloženje rfvvfv▼▼▼▼▼fff Vsem delovnim ljudem občine čestitajo k občinskemu prazniku - 26. novembru, vsem državljanom pa k DNEVU REPUBLIKE OBČINSKI LJUDSKI ODBOR METLIKA OBČINSKI ODBOR SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OBČINSKI KOMITE ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE OBČINSKI ODBOR ZVEZE BORCEV NOV SLOVENIJE in vsi ostali odbori množičnih organizacij! Naj živijo pobudniki narodnoosvobodilne borbe narodov Jugoslavije! Tradicije naše revolucije nadaljujemo z vedno novimi in vedno večjimi delovnimi zmagami in s poglabljanjem socialistične demokracije! Ob vseh praznikih našim otrokom v šolah govore o pomenu prazničnega dne; šole proslavljajo občinski praznik, prirejajo akademije in nastope ob Dnevu republike, i. maju, obdarijo in pogostijo šolarje ob Novoletni jelki Itd. Otrokom se taki dogodki živo vtisnejo v spomin, saj Jim ugaja praznlčnost, prijetno razpoloženje ln nevsakdanjost takih dogodkov. Mnogim pa dom razb.Je to razpoloženje; ko se vrnejo s šolske proslave, polni prazničnih vtisov, doma nI nič prazničnega, nič posebnega, tu je tako kot vsak dan. Nič čudnega torej, če otroku to vzbudi vtis, da Je to praznik le za šolo — za učence in učitelje — staršev In doma pa se ne tiče. Nekateri želijo, da Jim oče ali mati dopolnita znanje, ki so ga pridobili n pr. lz govora na šolski akademiji, a mu starši ne znajo ali ne utegnejo odgovarjati. Taki otroci prlčno precenjevati učiteljevo, podcenjevati pa očetovo ali materino znanje. A če pogledamo nazaj, v dni naše mladosti, se ne spomnimo s toplino v srcu praznikov, ki smo Jih obhajali v krogu bratov, sester in staršev? — MoJ oče je bil redkobeseden, vedno zaposlen, ln nam otrokom ni niti znal niti utegnil posvečat! svojega časa. A Be v prav rano mladost sega spomin, ko Je na Sllvestrovo tri z nami orehe, pripovedoval svoje vojaške spomine ln na koncu celo zabrundal skozi brke koračnico. Ce bi bila tisti večer sedla k nam tudi mati, bl bil spomin na ta večer še lepši. A kot vedno, je tudi ta večer imela polne roke dela, ki ga ni znala odložiti, da bl se nam bila pridružila. Nsmo danes ml takšni redkobesedni očetje ln vedno zaposlene matere, ki jim Je vsako delo važnejše kot ura, preživeta vsaj na prazničen dan res neposredno z otroki? Pa Je včasih tako malo treba, da se lz pustega delovnega dne ustvari pravi praznik: praznično pogrnjena miza, kjer ima vsak otrok tudi svojo servieto, svoj kozarček, svojo cvetico na svojem prostoru, kjer po kosilu nazdravi z očetom in materjo s kozarcem (napolnjenim s sadnim sokom), ko oče pove po kosilu kaj o dnevu, ki ga obhajamo, mat) pa kaj veselega Iz svojih mladih let — otrokom, tem pa besed tako nikoli ne zmanjka Morda smo prebili tako le kakšno uro, porabil' za kosilo le malo več kot drug dan, otrokom pa Je tako do- mače praznovanje lepo doživetje, ki jih Je obogatilo in jim dopolnilo vtise, dobljene ob praznovanju v šoli. — Ce bomo utegnili, bomo še popoldne posvetil le otrokom: skupen sprehod, ob slabem vremenu skupne Igre (da. tudi to naj bi si starši včasih privoščili: domino, risanje, šahiranje z otroki, čitanje in pripovedovanje pravlj c pa še in še). Tudi ta večer obdržimo praznično vzdušje: priiboljšek na lepo pogrnjeni mizi, skupno nazdravljanje, pogovor p preživetem dnevu in veliki načrti, ki jih budimo skupno z našim naraščajem, vse to prispeva k nevsakdanjosti tega dneva, ki Je tako praznik v pravem pomenu besede. z. g. Na stotine je nehigiensko urejenih naprav, ki stalno ogrožajo zdravje prebivalstva. To je naš družbeno-zdravstveni problem in Rdeči križ je poklican, da stopi na čelo organiziranih akcij za napredek naših krajev. to pojasnil pomen prostovoljna oddaje krvi. Uspeh akcija je bil v splošnem kar dober, saj se je o nji pohvalno izrazila tudi tiransJfu-ziijska ekipa iz Ljubljane. Presenetila je z'.a'sti otočana Sodražica, ki je najmanjša v okraju in ni da^a lani niti enega krvodajalca, letos pa se je prijavilo kar 160 prostovoljcev. Dobro je akcija potekla tudt v občinah Dobrepolje in Loški potok; dz obeh občin se je prijavilo 182 krvodajalcev. Ribni-čani sd se tokrat bolj slabo odrte zali: 109 krvodajalcev, kar j* v primeri s Sodražico (130) res ma«!o. V Kočevju je bil odziv povprečen. V akciji je sodelovalo mnogo xjudi, ki so nesebično pomagali dvigniti število krvodajalcev teir zaslužijo vso pohvalo in priznanje. So pa tudi primeri, ko nekaterim ljudem ta plemenita, človekoljubna akcija ni pri srcu. Uslužbenec »Ključavničarstva« v Kočevju še. z listom papirja ni hotel ustreči tovarišem, ki so prišli vpisat prastovoljce. S tem svojim nesocialisOicnim početjem pa seveda ni mogel preprečiti, da bi se delavci podjetja ne odzvali klicu >Tvoja krd rešuje življenje«! S. P. .Gospodu' s kratkorepim psom! Z gnevom ln ogorčenjem sem v zadnji številki Dolenjskega lista čitala notico o »gospodu«, ki ima za podaljšek roke pasji bič, s katerim ošvrka svojo dve in polletno hčerko, če po nesreči pade na sprehodu. Pri tem mi je bilo žal, da pisec ni poizvedel, • kje stanuje in kako se pise ta vzgojitelj, ki zasluži za kazen vsaj to, da bi v časopisu brali tudi njegovo ime. Tako bi bil deležen javne graje, vsakdo, ki ga pozna, pa bi ga — če že ne bi pokazal na cesti s prstom za njim — vsaj na tihem obsojal. V mislih kar v dim ljubko dveletno deklico; zanimal jo je kak otrok na cesti, morda grm ali kamen ob poti, pa je obstala, nasitila svojo drobno radovednost in stekla za starši; nič hudega, če je padla. Namesto da bi jo oče potolažil ali kako zamotil, ji odganja jok z udarci z bičem. To, da se mu je iztrgala in poskušala uiti, me prepričuje, da je takih trdih očetovih prijemov večkrat deležna. Oče pa v svoji brezsrč-nosti in pomanjkanju srčne kulture niti ne pomisli, kako napačno in krivično ravna s svojim otrokom. Povod za te vrstice ml Je seveda dalo tudi spoznanje, da ima ta oče žal še mnogo vrstnikov. Koliko je očetov in mater, ki znajo vzgajati le s palico in udarci, a kako malo tistih, ki z dobro besedo in lepim vzgledom vzgajajo svoje otroke. Ti se jim tudi n* odtujijo, se trudijo bti dobri ubogljivi, jim vračajo ljubezen zr ljubezen. Vsak udarec pa otrok* staršem odtuji, zasovražijo jih, ker so nad njimi nasilni, vzporedno s tem pa se v njih vzbudi neiskrenost, trma, odpor, želja po uveljavljanju Izven doma — pri marsikaterem otroku pa tudi razne lažje ali težje živčne motnje. Vzgoja je v svojem bistvu oblikovanj ev otrokovega značaja, njegov značaj pa je jedro njegove osebnosti. Kdor vzgaja z nasiljem, pri vzgaja otroku nelepe lastnosti v značaju — ali drugače povedano — tak otrok bo nad svojimi vrstniki nasilen, kot so nad njim nasilni starši. Vzgoja s palico — ali pri gornjem »gospodu« — z bičem dosega torej prav nasprotno: otrok ne postane boljši, ne oblikuje mu lepega, ampak popačen značaj. »Gospod z bičem« naj torej odvrže bič med staro šaro, saj to že zdavnaj ni več vzgojno sredstvo, namesto tega pa naj svojo hčerko potolaži z božanjem, toplo očetovsko besedo, pa bo presenečen, kako hitro bo njegova mala, uboga deklca nehala lokati t Zalka Guzej Ocena cvička (ODLOMEK IZ NOVE KNJIGE JOŽETA LIKARJA »NAS CVIČEK«) Ocena Je za vsako vino lestvica njegove kvalitete, ki jo po dobijeni stopnji izkazujemo s številkam!. Navadno presojamo vino po čistotl, barvi, okusu in vonju. Za dobro oceno vsakega vina Je potrebna strokovna Izkušenost, potrebna pa sta tudi »dober nos in Jezik«. V razdobju od 1940—1089 Je prejel cviček od Inštituta za vinarstvo v Mariboru ln drugih institucij prt »5 vzorcih najnižjo oceno 40 ln najvišjo 74 od «0 dosegljivih točk, od 33 dosegljivih točk pa najnižjo 19 ln najvišjo 31. Vzorci »o bili po večini vln-•kl produkt Vinarske zudruge v Kostanjevici in posameznih manjših vinogradnikov Iz raznih goric izrazitega področja cvič-k i Oceni vina Je posebno pomembna, ko gre za enotno tipizacijo vagonsklh količin, ker pride s tem do izraza veljava enoua vinskega tipa iz določenega področja in vinska vrednost Uroke potroinj*. Prav po- sebno velikega pomena so ocene posameznih količin vinskih tipov, ko gre za dosego višjih stopenj v kvaliteti. Tako je v vinskem letniku 1050, ki je predstavljal srednjo kvalitetno leto, dosegla glavna aorta cvička — žametna črnina večjih količin 16% večjo vrednost od navadnega vina iste sorte, modra franklnja. ki spada tudi v sestav cvička, pa 22% od navadnega vina tate sorte. Oceno za dosego izredne Izvozne premije je opravila posebna komisija pri Inštitutu za vinarstvo v Mariboru 5. februarja 1931. Ocena, ki je slonela na najstrožjem kriteriju ocenjevanja, ima poseben pomen zaradi tega, ker je bila ocenjena večja količina tipiziranega vina namenlenoga za izvoz ln sire:- f taki tipizaciji, ki ie v zunanjem svetu zaželena ln ocenjena. Tipizacijo Je izvedla Vinarska Mdruga v Kostanji vici. Po njej M je HoVniska uvrstila med livoznika tipa rdeči* vin H cvička in dolenjske črnine, ki jih pripravlja imenovana zadruga pod imenom »gorjanska Crnina«. * Nič manj niso razveseljive ocene v Času najslabših let. Leto 1953 je bila za cviček in za njegovo žametno Črnino katastrofalno v pogledu kvalitete in kvantitete. Mraz Je temeljito opravil svoje delo tako, da smo ostali brez pridelka. Le nekaj malega je spravila Vinarska zadruga v Kostanjevici pod svojo zadružno streho, po zaslugi savske megle, ki se le postavila mrazu po robu ln otela nekaj trt, je vkletila borih 7 vagonov cvička od radružnikov na področju Drenovca ln Smečeca, to Je na levem bregu reke Krke. Od pridelka smo Imeli dva tipa cvička A ln B ter nekaj žametne Črnine. Inštitut za vinarstvo v Mariboru je vse tri vinske tipe pod št. 83-39 z dne 28. jun 1954 ocenil takole: Cviček tipa A: ocena: 80 od 80 točk, .•tanje: čisto, barva: rdeča, vonj: vinski, okus: vinski, kiselkast, prijeten. Cviček tipa B: ocena: 81 od 80 točk, stanje: čisto, barva: rdeča, vonj: vinski, okus: vinski, kiselkast, prijeten. Žametna Crnina: ocena: 76 od 100 točk, stanje: čisto, barva: rdeča, vonj: vinski, okus: vinski, po sorti harmoničen. To je ocena cvička vagonskih količin v dobi najbolj porazne vinske letine v kvaliteti ln kvantiteti od 1900 1. dalje. S to oceno Je cviček pokazal veliko kvaliteto zadružnega kletarjenja tudi v času, ko je trta utrpela veliko kvare zaradi hladu ln mraza. Ocene cvička normalnih lei so prinesle na raznih vinskih razstavah poleg uradnih dokumentacij in denarnih nagrad Se nešteto diplom, odlikovanj, priznanj ln pohval. Najbolj učinkovite pa so ocene potrošnikov samih, k) se kažejo v tem, da Je cviček eden najbolj zahtevanih vinskih proizvodov na našem trgu. O dobri kvaliteti cvička pričajo tudi pohvalne izjave, ki prihaiajo iz inozem-zlasti iz Švice, ki je naš ČEVLJARSKO PODJETJE METLIKA MESTNA KlAVNICu METLIKA METLIKA ŽAGARSKO PODJETJE METLIKA ŠIVILJSKO PODJETJE METLIKA F0T0-KIN0 METLIKA KOVAŠKO PODJETJE METLIKA MESTNA PEKARUA METLIKA čestitajo vsem občanom In poslovnim prijateljem ob prazniku občine Metlika in vsem našim delovnim ljudem ob Dnevu republike! siva. Cenjenim odjemalcem nudimo vse vrste mesa in mesnih Izdelkov po najnižjih cenah. Priporočamo se za naročila! Klavnica in mesarija NOVO MESTO DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA ČESTITA K DNEVU REPUBLIKE VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN VSEM KOLEKTIVOM SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE. največji kupec cvička. •tran 10 iDOLENJSKI LIST« St. 47—48 (298—299) Nagradna križanka. ,De.set ,et g«st"ns*vf in turizma ni Doenjskem VODORAVNO: 1. Srboh-rvat-«k; nariv za reko v Evropi, 6, orodje, 11. polzajedavika rastlina (množina), 12. zavetnik reformacije, 13. glovenakii yl jcar, ki |ivi v Novem mestu, 14. posedo-vatii (srbohrv.), 15. začetnici norveškega skladatelja 16. nekdanji lokalni list Dolenjske, 28. začetnici največjega hrvatskega kiparja (zdaj iivi v Ameriki), 29. znak ta s>i.l.c:'j, 33. ugovarjam, 31. znak H neptunij, 33. dal dneva; predvojni slovensku dnevnik, 36. znak za astat, 37. drugo ime za Siarn, 38. začetnici predvojne revije, 39. posmeh, 41. deli časopisa, 42. začetnici slovenskega pesnika (Du-maj, 44. domače zivah, 45. naprave za pridobivanje soli, 46, ne;izprosna, 47. oddelek, pokrajina, okolica, 49. ime burmanskega voditelja (brez začetnega U), 51. mmljamki pesnik, 52. pripadniki izumrlega md:janskega ljudstva, 53. svetovati, 56. kurirji, 57. polet, letenje, 58. izpovedujem, izjavljam pred sodiščem, 59. porivati, riniti (srbohrv.), 60. morski sesalec, 61. nedotakljiv, zavarovan zo.^er nalezljive bolezni, 63. ponavljalni glagoli, 65. največja luka ob Kaspijskem morju (nafta), 66. nasilna tatvina, 68. osebrtj zaimek, 69. oglašajo se po pasje, 71. šahovski \zn/, 72. mesto v Bosni ob Lašvi, 73. potem, nato, 74. Kisla voda. NAVPIČNO: 1. Slovenski tednik, 2. mesto ob istrski obaM, 3. mutast, 4. namigniti, namigavati, 5. ugovor zoper kak sklep (OZN), 6. poziv, vzklik, 7. porasel z rumenimi lasmi, 8. otroški izraz za oče, 9. lučaji, 10. pravica prvorojenca, 17. kratici slovenskega dnevnika, 18. obdobje, 19. splošno znan, 20. začetnici slovenskega pisatelja (Bajke o Gorjancih), 21. izraz pri tenisu ali odbojki, 22. ime pisatelja Meška, 23. nauk o vzrok'h, 24. znak za nikelj, 25. univerzitetni profesor, razrednik, 26. naselje, 27, isto kot 28 vodoravno, 29, ustroj, sestava, 32. dotekati, 34. ugasnem, 35. osebni zaimek, 39. vrsta šuma, 40. tako velik.* enako velik, 43. vrsta ratu, 47. dotok, 48. skoraj, 50. lopa, 53. predlog, 54. paznik, stražar, 55. glagol gibanja. 62. nerabljen, 64. takšen, 65. del bencinskega motorja, 67. pisemska kratica, 70. del kolesa, 71. veznik. 9 v v rasen a ZA NAGRADNO KRIŽANKO Resnicoljubne klepetavke Neki učenjak je opravljiv« fenske označil takole: »Taka ž<"--ka n'koll ne laže, ko «re za resnice, ki so pripravne, da komu škodujejo.« Nevrotiki In psihiatri Neki angleški zdiavnik je dal tole zanimivo oznako: »Nevrotik je človek, ki zida gradove v oblakih; duševni bolnik je človek, ki v teh gradovih prebiva; psihiater (zdravnik za duševne bolezni) je pa človek, ki od teh gradov pobira najemnino«. Za razvedrilo objavljamo našim bralcem nagradno križanko. Rešitve pošljite najkasneje do 8. decembra 1955 na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Novo mesto, postni predal 33, v spodnji levi kot kuverte pa napišite »Križanka«. Križanko lahko izrežete iz. časnika, lahko pa nam pošljete tudi samo odgovore, prepisane na list papirja; v obeh primerih priložite nagradni kupon. Deset reševalcev, ki jih bo izžrebala komisija naročnikov, bo dobilo naslednje knjižne nagrade: 1. Balzac, Okrogle povesti (vezano v usnje, bibliofilska izdaja) 2. Tito, Graditev nove Jugoslavije 3. Janez Trdina, Rože in trnje ■L Ivan Potrč, Na kmetih 5. Antonio Grnmsci, Pisma iz ječe 6. M. Pij a de, Izbrani govori in članki 7. G. V. Plehanov, Prispevki k zgodovini ma-terializma 8. Ivo Pirkovič, Po sledovih rimske volkulje 9. Milan Koblnr, Šesta velesila 10. Mngajna-Mevlja, Samo za objokane ljudi (Pes •M ar G o A Gorjanci po Ako potujete iz dolenjske Kostanjevice proti Sv. Križu, opazite kmalu na levi lep ob-rastel hrib v obliki stožca. Od gradu, ki je stal nekoč vrh hriba, je danes ostal samo ie kup kamenja. K temu gradu je spadal tudi kameniti lev, ki ga vidite danes v ljubljanskem muzeju. Prvotno sta bila dva taka kipa, a eden ni ohranjen. Grad poznajo ljudje pod imenom Stari ali Visoki grad; čudno je, da ga Valuasor ne imenuje, dasi je moral za njegovih dni ie stati. Neki mejaš v Zagradu, vasi pod Gradiščem, mi je prauil, da je živel tod pred Šest sto ali sedem sto leti graščak Pes Marko. Prvotno da je imel posestvo v Ravnah (v Opatovi gori), a so ga od tam prepnali sourafniki, menda kostanje-viški menihi. Grad so baje porušili Turki, ki so z verigami strpljali nanj iz Drnovega, kjer je bilo rimsko mesto. Umrl je Pe$ Marko nasilne smrfj in je bil pokopan v križevski cerkvi, ki je sedaj podrta, v iar-hu pod velikim oltarjem. V zidu so Mit trije kamni, srednji je bil Pes Markov. Ko-stanjevčani še danes pravijo, če kdo od njih zahteva kaj nemogočega: »Kaj misliš, da sem Markov pes.'« Na Kranjsko so prihrumeli Turki in so se zaganjali brez uspeha v visoki grad pri Kostanjevici. Grad je bil last- »»»•»»»»»»*,M^*tMHM**M**m»HOMtM»*H«Mt*»Mt*Ot Jivtevni (kotn&tlv pedietla iflSohatc* N0V0 MESTO pošilja tople čestitke vsemu prebivalstvu, potrošnikom tobaka In tobačnih izdelkov In poslovnim prijateljem za 29. november — Dan republike. ObISčite turistično-gostinsko razstavo v obnovljeni stari novomeški gimnaziji Des&to obletnico osvoboditve bodo dolenjski gostinci, ki so združeni v svoji zbornici, proslavili z gostinsko-turlstično razstavo od 27 do 30 novembra v prostorih novomeške stare g mnazije. Na razstavi bodo sodelovala tudi druga podjetja živilske stroke in bo tako nazorno prikazan razvoj turizma In gostinstva v novomeškem okraju Turizem Je že postal v naši republiki lep vir dohodkov in z-raža gospodarsko in kulturno moč nekaterih predelov naše ožje domovine. Močne elemente za razvoj turizma ima tudi naša lepa Dolenjska. Znane so njene naravne lepote s številnimi rekami, prikladnim' za kopanje In ribolov Privlačni so vinorodni griči z zidanicami. Največje bogastvo pa Je v njenem zgodovinsko kulturnem !n narodopisnem pomenu ln v zgodovin naše NOB. Vse to predstavlja naš velik zaklad, zanimiv za naše in tuje turiste. Zdravilišča Dolenjske in Šmarješke Toplice bodo s smotrnim izkoriščanjem zdravilnih vrelcev v zdravstvene 1n športne namene dobila še večji pomen. Da ni Dolenjska na tem področju naše dejavnosti dosegla večjih uspehov, je vzrok hudo opustošenje v minuLi vojni, potem pa še gospodarska zaostalost, predvsem v prometu, ki je še vedno v slabem stanju. Največja ovira za turistični razvoj so brez dvoma slabe prometne zveze — ceste ln železnica. Tudi nova cesta LJubljana—Zagreb je, upoštevajoč ekonomsko zrabo in strateški pomen, preveč potegnjena I ravnilom in ne s čutom, saj pušča ob strani slikovito in zgodovinsko bogato dolino Krke in samo Dolenjsko metropolo Novo mesto, ki Je znano kot turistični kraj. Zato moramo že sedaj misliti na prključke pomembnejših krajev omenjeni cesti, zlasti velja to za Novo mesto in za priključek Črnomlja cesti Karlovac—Reka. Uspešen razvoj turizma je najtesneje povezan z gostinstvom. To pa je na Dolenjskem znatno zaostalo za drugo gospodarsko dejavnostjo; predvsem je občutno pomanjkanje tujskih sob v naših večjih središčih — Novem mestu in Črnomlju. Sedanja gostinska mreža je sicer štev lčno močna, slaba pa je po tehnični opremi in razdeljena Je na razne sektorje — državni, zadružni, družbeni in zasebni. Prav v gostinstvu je bilo največ menjanja oblik lastništva. Bolj ustaljene oblike, primerne soc alistični družbeni ureditvi v ekonomskem in organizacijskem smislu, je dobilo šele s svojo prvo uredbo pričetkom 1954. leta. Težišče prometa, ki ga ustvarja gostinstvo letno okrog 390 milijonov, 1e na državnem sektorju, ki prevladuje tudi po svoji strateški razporeditvi. Pereč problem go- stinstva so kadri. Od 263 zaposlenih Je le 86 kvalificiranih. Vsi ostali si bodo morali pridobiti kvallf kacijo in položiti strokovne izpite, kajti solidno ifl kulturno postrežbo mora dobiti tudi podeželje. Dolenjska Je Se vedno premalo znana svojemu turističnemu zaledju, predvsem hrvaški in širši okolic , saj nI bilo na tem področju propagande niti prospektov. Te pomembne naloge se je lotil upravni odbor Gostinske zbornice Novo mesto, ki Je pripravil prospekt o znamenitostih in lepotah Dolenjske in ki bo izšel v 10.000 zvodih ob otvoritvi razstave 27. novembra. Ta prospekt bo mnogo koristil vsem podjetjem in ustanovam. Ob razstavi bodo na spo- redu barvasti turistični filmi. Razstava bo pokazala kuharsko umetnost naših gostincev, ki je nekoč tako slovela. Na razstavi bodo sodelovale Se tovarne Bel-sad Črnomelj, Destilacija Mirna ln druga podjetja živilske stroke In gospodinjske šole. Bežen pogled v zadnjo 10-letno dobo nam kaže, da sta se prav gostinstvo in turizem borila z mnogimi težavami in da nI b lo vselej pravega razumevanja za to izredno pomembno gos'podarsko panogo. Sedaj, ko Je na vrsti dvig družbenega standarda na širši osnovi, lahko upamo na še u-spešnejši razvoj turizma na Dolenjskem, ki ima krepke temelje za nadaljnji razvoj. Janez VltkoviC TVD Partizan bo v Žužemberku zgradil telovadni dom Partizan v Žužemberku dela. že dve leti in zadnje leto združuje telovadno društvo In nekdanji KUD. Na zadnjem sestanku člm-stva so govorili predvsem o važnih problemih in nalogah društva. Najvažnejše vprašanje je vsekakor gradnja Telovadnega doma na temeljih nekdanje Kašče. Težavna zadeva Po mestnih ulicah se pelje v avtomobilu mlad gizdalin. Z levo roko drži za volan, z desno pa objema mlado lepotico. Prometnik ga ustavi in reče vljudno: »Alj ne bi raje uporabljal; obeh rok?« Gizdalin osupne in pravi: » Ja, kako naj potem šo-firam?« Volčja nadlega V Makedoniji so volkovi že lani prizadejali kmetom veliko škodo, sedaj pa so se spet pojavila številna krdela. Nedavno ie tako krdelo volkov poklalo trop tridesetih ovac v neki vasi blizu Ohrida. Orjaški krompir Kmet Zišič . Miloševiča je prinesel na trg v Nlkšiču krompir, težak 2 in pol kilograma. Pod istim grmom so bili še štirje krompirji, v skupni teži 3 kilograme. Torej je dal en sam grm 5 in po kg krompirja. Mladina Je v zadnjih dveh letih pokazala res mnogo volje in požrtvovalnosti ter v težkih pogojih dosegla lepe uspehe. To požrtvovalnost in potrebo po primernih prostorih je sprevidela tudi Telovadna zveza v Ljubljani, ki Je društvu dodelila dva milijona dinarjev kredita. Kes m mogoče uporabljati malt dvorane za vse kulturne prireditve, sestanke, kino predstave in še za telovadnico. Na sestanku so se člani seznanili z dosedanjim delom v zvezi z gradnjo. Odbor je že skoro uredil vprašanje lastništva, odkupa zgradbe in stavbišča, dobil dovoljenje za posek lesa, potrebnega za ostrešje, in se dogovoril z domačim podjetjem Remont zaradi načrtov in prevzema dela. Izvoljen je bil gradbeni odbor, katerega naloga ne bo samo vodstvo ^n kontrola začetnih obnovitvenih del, temveč tudi aktl-vizacija članstva in vseh, ki jim je pri srcu napredek kraja, da tudj s prostovoljnim t.elom priskočijo na pomoč. Ce ne bo nepredvidenih ovir in če bo vreme ugodno, bo les v najkrajšem; času posekan. Društvo hoče ie to zimo nadzidati stavbo in jo pokriti. Novi Dom ne bo le v korist telesnovzgojnega napredka, temveč bo tudi pripomogel k lepšemu videzu središča trga. Za praznik 29. novembra pripravlja društvo akademijo, v ta namen se že pripravljajo vsi oddelki Partizana pri rednih vadbenih urah. Vaditelji so še vedno večinoma učitelji, razveseljivo pa Je. da je letos prvič prevzela oddelek tudi članica-domačinka. Zadružno trgajo pod'et'e „LES" NOVO MESTO kupuje ln prodaja vie vrste lesa, gozdnih sortimenlov in žaganega lesa ter ie priporoča kupcem in prodajalcem. ČESTITAMO VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU K PRAZNIKU 29. NOVEMBRA — OBLETNICI USTANOVITVE FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE. DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA nina nekega Marka Psa. Mož je nosil na sebi mrtvaško srajco, ki ga je delala nevidnega. Bil je pa obenem tudi glasovit strelec. S turškim ha-rambašem si je dovolil majhno šalo. Baš ko je turški poveljnik bil pri kosilu, se prtplari Pes Marko, neviden v svoji srajci, pomeri in Turčinu odstreli kapuna z vilic. Ta umetnost butastega Turčina preplaši, da še tisti dan odide tnred gradu brez plena in slave. Jakob Kelemlna (Bajke in pripovedke) JEZ HUJŠI KO VOLK Nedavno je bilo v Zagrebu zanimivo tekmovanje. Tekmovali so Jež, Volk, Cuk in Zajec. Zmagal je Cuk. Jež je bil boljši kot Volk, Zajec je pa sploh odnehal. Čudni tekmovalci, na prvi pogled. Pa ni tako hudo. V tekmovanju naših najboljših strelcev so se namreč srečali jugoslovanski rekorderji in prvaki v streljanju Bogdan Jež iz Ljubljane, Rudolf Volk iz Varaždina. Josip Cuk ln Svetozar Zec (Zajec) iz Zagreba. Vesel pogreb Čeprav je bil pogieb. so s« ljudje v italijanskem mestu Me-ranu sladko nasmihali. Meščani •o pokopavali svojega župnika ^olg sprevod se je pomikal proti pokopališču, spredaj pa -o nosili velikanski venec t na-ilsom: »Svoiemu dragemu žup-liku — vse njegove Sene«.. 'Venec je poslalo mestno arlru->°nje žena, samo na vencu teg;, ni pisalo.) Tri mesece brez sonca 8. novembra *o prebivalci našega znanega alpskega letovišča (V*soča blizu Bovca ladntlč videli ionct v tem letu. Sele čez tri mesect bodo vaščane spet jhsijall sončni žarki *~ 2. tt-Trtiarja 1936. Ta naravni pojav iožlvljajo v Cezsočl vsako leto ker ima vas tako lego pod 1000 metrov visokim Polovnlkom Nnvaleni so. da žive četrt leta brez sonca, saj so Se vedno na boljšem kot vaščani v LepenJ' ki itoji blizu tam v ilp.skl kotlini. N|:m taide sonc« žt 2. no-vemhra In se *pet pokaže šele 10, februarja Najlonske podkve Nekatere IftOttrnsl« ' ITTtt 10 začele Izdelovat, ruj Ionski (nvlon) podkve sa dirkalne konje, Doslej so takt konje podkovali z aluminijastimi podkvami, toda nove, najlonske po?kl so dvakrat lezle od s'iinrnl'r« ,tih In Izredno trpežne T ' bodo nosile najlonke 8»t • ske, ampak tudi konji. Vlado I.-amut: HlSA V OHRIDU Občinski ljudski odbor NOVO MESTO čestita ob 29. novembru vsem delovnim ljudem in kolektivom! J ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦^►♦♦♦♦♦♦♦SM Proti bolečinam vseh vrst (glavobola, zobobola, revmatičnim bolečinam, nevralgijc) zahtevajte v lekarnah le originalno škatlico tablet C0FFALG0L aH tablete z močnejšim učinkom PHENALG0L IZDELUJE Cele TOVARNA FARMACEVTSKIH IN KEMIČNIH PROIZVODOV LJUBLJANA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM ČESTITA TOVARNA »LEK« OB OBLETNICI OSVOBODITVE! K o č i j a ž Silili so vame ln me prosili, naj bi Jim povedal kako zgodbo; brskal sem po spominu, pa nisem ničesar našel. Tedaj me |e pop spomnil na neko anekdoto. Govorili so o poljskih delih m pop se le pritoževal, da mu delavci prepočasi delajo. Da bl našel s svojo zgodbo kakšno zvezo sem mu rekpl: — Da bi nai.i delali hitreje, oče, je samo eno sredstvo. — Kakšno, sin moj? — Mastno psovati, psovati kakor kočijaž' — Oh, ml ne smemo psovati, psovati je greh. ~* Seveda Jel ~~ sem mu pritrdil. — Todn btikareštnnski metropolit to oprosti, te ne gre irugače. Pop me \% n^atipno pogledal, ostali pa so vzkliknili; — Kako? Prlrxivodu1te! — Torej takole! Nekoga dne ie moral bukareštanskl metropolit v neko provincijsko mesto zaradi bogv^ kakšnega obreda. N.iročll le najboTJfto ko-MJo In se odpeljal. Toda kočija* e bil silabe volje, čeprav Je pričakoval vfkko napitnino. Kakor veste, ne zna kočijaž ravnati s konji pa ne da bi pri tem klel. Za nJega Je mahanje z bičem in preklinjanje skoraj važnejše od napitnine. In tale kočljai je bil pravi kočijaž, vreden svojega Imena. Revež se je bal mctropoiitovega srda in si je jezen grlzel ustnice. Po treh urah vožnje Je prišel do neke mlake ln se ustavil. Ves besen in rdeč kot kuhan rak. Je zagnal vajeti na vse štiri konje in sklenil čakati. Metropolit Je postal nestrpen; čez nekaj časa je pomolil skozi okno glavo In PprtlAl, čemu se Je ustnvll. Ko-čijnž je snel kučmo ln se priklonil. — Ponižno prosim, presveti oče, konji so navajeni, dn kočijaž kolne; ker pa glede na vnfto prečastlto navzočnost tega ne smem, me konji nič vet ne poznajo ln nočejo zagaziti v vodo. Metropolit mu Je pftpOfOBllI — Kriknl nanje, sinko; džl, dlt, dobri konjlčkll Kočllaž, prebrisana glava, Je rekel nežno: — Dll, džl, dobri konlički. — Živali •« niso niti zganila, — Torej ne gre drugače, kakor da zakolneš? — Je vprašala njegova svetost, ki je izgubila že vsako potrpljenje. — Ga nI, presveti oče, kakor sem rekel, konju Je treba samo dvoje da gre: ovsa ln kletevl — No dobro, pa psuj! — j« rekel metropolit — odpustil ti bom grehel Kočijaž Je stootll $ svojega sedeža, pograbil uzde, počil z bičem ln se zadri z glasom, ki bl mrtvega zbudil: — Džl! Džl I Džl II!... Pri copatah matere božje? Džt! Boga vam svetega ... I Hej, petinsedemdeset vam evangelijev! Džit Dži! Džlil! Preklete mrdne! Kočija Je prišla preko vode kakor na krilih. Na drug! strani Je metropolit spet pomolil glavo lz voza in rekel kočijažu, ki »1 Je z rokavom brisal pot . In ga zmagiw;ilno gledal: — Čudno, kako ImaS konj« naučene! S:imo slabo si Jih naučil verouka. Ni petinsedemdeset evangelijev, ampak samo štirje. — Tmate »rav, presveti oče, tudi jaz vse to vem. Poglejte — Stlrl. to Je prekratko število, da b! lahko z nJim dobro zaklel, zato se ml kočijaž! trudimo, kolikor se le moremo, da napravimo verouk primeren petra-buta naaega poklica! PanaU IstraM . 0572 3U 11 Visoke šole v Ljubljani Danes bomo spregovorili o visokih Šolah v Sloveniji, saj mnogo toodenjcev ne ve zanje. Na visokih šalah se izobražuje mladi akadihinskl naraščaj v dveh poglavitnih smereh. Tisti visokoSol-ci, ki kažejo posebno sposobno-st, nadarjenost in veselje za znanstveno raziskovalno delo, dobe že Ba visoki šoli poleg temeljnega Strokovnega znanja vso pomoč, da s« uvedejo v samostojno znanstveno delo. Večina akademskega naraščaja, ki ga vzgajajo naše visoke šole, pa ima namen, da se posveti praktičnim poklicom. Naše visoke šole dajejo mlade tehnike — inženirje, profesorje, pravnike, gospodarstvenike, kmetijske in gozdarske strokovnjake Itd. Tako imajo torej naše visoke tole lepo ln odgovorno nalogo, da vzgoje dobre strokovnjake, ki bodo hkrati predani in zavedni graditelji naše socialistične družbe na vseh mnogoštevilnih važnih •ne«tih v naši proizvodnji in na-§em gospodarstvu, v našem državnem oblastvenem ustroju, v Baši prosvetni službi itd. Najvišje, znanstvene vzgojne dr-lavne ustanove v Sloveniji so: Univerza, Tehnična visoka šola, Medicinska fakulteta ln samostojna Agronomsko-gozdarska fakulteta. Poleg teh najvišjih znanstvenih vzgojnih ustanov vzdržuje LRS tudi še Visoko bogoslovno lolo v obliki samostojne Teolo-tP» fakultete kot državno vzgojno Ustanovo. Na univerzi poučujejo prirodoslovne, matematične, filozofske, Jezikoslovne, pravne, družbene ln ekonomske vede. Pouk na univer- rfkega, slovanskega, germanskega, romanskega ter klasičnega jezikoslovja in ustreznih književnosti, dalje zgodovinarje, etnologe ln etnografe, umetnostne zgodovinarje, filozofe in pedagoške strokovnjake. Na pravni fakulteti se izobražujejo pravniki. Ti so potrebni kot strokovni pomočniki organom naše ljudske oblasti, iz njih se izbirajo naši ljudski sodniki, njih potrebujejo javna tožilstva, iz njih se sestavlja naše socialistično odvetništvo, ki kliče po naraščaju. Ekonomska fakulteta pa vagaja gospodarske strokovnjake, ki imajo v našem socialističnem gospodarstvu še prav posebno pomembne ln odgovorne naloge. Na Tehnični visoki šoli poučujejo rudarstvo, metalurgijo, gradbeništvo, arhitekturo, geodezijo, elektrotehniko, kemijo in strojništvo. Ker gre tu za različne specialne panoge tehničnega usposabljanja in zahtevajo vsaka zase posebne obravnave, Je tudi tehnični študij razdeljen na ustrezne fakultete. Na Medicinski visoki šoli se poučujeta splošna medicina in stomatologija (zobozdravništvo). Tu se izobražujejo naši mladi zdravniki. Na samostojni Agronomski ln Gozdarski fakulteti pa vzgajajo naše kmetijske in gv?darske visoko kvalificirane strokovnjake, ki dobe po končanem študiju naslov inženirja agronomije oziroma gozdarstva. Na vseh teh visokih šolah je sedaj nad S550 slušateljev. Tako torej danes lahko vsak Slovenec, ki je končal gimnazijo in želi nadaljevati svoje študije na visoki šoli, to lahko stori na domačem učnem zavodu. Kolikor zato nima lastnih sredstev, mu jih daje naša ljudska oblast v obliki štipendij. Danes presega odstotek študentov s štipendijami že 60*/i vsega števila slušateljev. Pripomniti pa Je treba, da predvsem Tehnično fakulteto v LJubljani obiskujejo tudi dokaj številni študenti iz drugih naših republik. 2e ta kratek pregled dovolj zgovorno pove, kako pomembna je vloga našega šolstva v vsem Ki je po teh različnih panogah razdeljen na štiri fakultete in sicer na prirodoslovno-matematlčno, filozofsko ter pravno-ekonomsko. Na prirodoslovno-matematičnl fakulteti se izobražujejo predvsem našem narodnem življenju. Visoko šolstvo tvori v družnem sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti ln umetnosti vrh naših znanstvenih prizadevanj. Poleg tega pa daje našemu občestvu, ki bodoči srednješolski profesorji za nenehno razvija s svojo ljudsko tele stroke: matematiko, astronomijo, fiziko, meteorologijo, kemijo, geologijo, geografijo, zoologijo, botaniko, antropologijo ter prazgodovino človeka. Filozofska fakulteta vzgaja strokovnjake s področja domačega južnoslovan- demokratično oblastjo na temelju socialističnega gospodarstva proizvajalne sile do najvišje stopnje, prepotrebne domače visoko kvalificirane strokovnjake za vsa področja našega družbeno političnega in gospodarskega življenja. DOLENJSKI štev. 6 25. novembra 1955 ŠTUDENT Kam po diplomi! Na obisku pri predsedniku novomeškega okraja Francu Pirkoviču Nazaj na Dolen Vsako leto na jesen gredo lz Novega mesta in Črnomlja v ljubljanske m zagrebške visoke šole mladi maturanti, popolnoma nemočni, da bi se otresli bleščečih sanj nezrelega devet-najstletnika in mnogo premladi, da bd gledali življenje drugače kakor v siju razkošnih nad in nemirnega pričakovanja. Življenje je prvič široko odprlo vrata — ta slasti Mnogo dijakov 66 odloči za življenjski poklic zadnje mesece gimnazije, kasneje pa pove neučakanim mladim letom trda stvarnost, da sem.ti-mentailna nagnjenja ugasnejo, ko udarijo ob neprizanesljivo trdo življenje. Morda so se pri izbiri poklica maturanti Dolenj-sek vprašali prav nazadnje, kakšne strokovnjake potrebuje naš, malo poznani, danes še revni dom — dolenjska zemlja. Te misli Ln še druge so me napotile k predsedniku novomeškega okraja, Francu Pirkoviču. Vedel sem, da bo težko ujeti primeren trenutek, saj mu upravno delo, različne seje in komisije Vztrajno strižejo ure. Urednik Dolenjskega lista me je prijateljsko pripravil na presenečenje iz izkušenj svoje novinarske prakse: — Zanima me, kdso se bosta srečala. Pa sva se le — tretji dan po mojih predvidevanjih med dvema sejama. V razgovoru, ki je potekal v poldrugi uri, sem v predsednikovih besedah čuitil globoko skrb za gospodarsko rast Dolenjske in osvežujoče razumevanje za probleme Študirajoče mladine. — Mladi ljudje se pogosto odločijo za poklic pod vplivom trenutnih nagnjenj, okolja, bežnih nasvetov, ne rmislijo pa toliko na potrebe Dolenjske. V katerih poklicih primanjkuje strokovnjakov? Na Dolenjskem živi ln dela malo izobraženstva, premalo, da bl zadovoljilo vse potrebe. Najbolj bi na Dolenjskem potrebovali diplomirane agronome in kmetijske tehnike. Okraj združuje izrazito agrarno področje, toda kmetijstvo se danes še a muko prebija iz preživelih načinov kmetovanja. Kmetijstvo je na Dolenjskem Se na začetku rasti in najvažnejša naloga ljud- ske oblasti je neumorno delo za rast socialističnega kmetijstva, za naprednejše, donosnejše obdelovanje zemlje. Kmetijski strokovnjaki so potrebni vsakemu koščku dolenjske zemlje. Zastonj iščemo kmetijske strokovnjake s potrebno šolsko izobrazbo na skoraj vseh dolenjskih državnih posestvih, kmetijskih zadrugah, še posebno pa pri občinskih odborih. Pri besedah o občinskih ljudskih odborih pa se vprašanje o potrebi strokovnjakov široko raztegne. Občine v sedanjem najnovejšem pomenu besede imajo kot naprednejše oblike ljudske oblasti toliko novih družbenih pravic in dolžnosti, da sedanji upravni organi vsak dan težje rešujejo probleme visoko organiziranega družbenega življenja. Občinski upravni aparat bi moral vključevati tudi diplomiranega jurista kot tajnika občine, ter grad- Športne drobtine (II. dolenjske študentske športne Igre v Ljubljani. Po zapiskih našega posebnega reporterja.) Bilo je že pozno zvečer. Življenje na Unuverzi Je že zamrlo. Pred vhodom majhna skupina •fcudentov glasno razpravlja. O •portu, seveda. To so namreč or- fianizatorjl Dolenjskih študentskih portnlh liger. Menijo, naj bi bile vse prireditve letošnjih iger v LJubljani. Tako bo manj stroškov, pa tudi udeležba bo zagotovljena. NovomeSčan Andrej Agnič predlaga, naj se spored razširi na pet panog. »Dodajte še streljanje!« Vsakdo ve, da bo imel Andrej V ertreljainju glavno besedo, saj Je Član strelske družine na Taboru lm da prav zato propagira streljanje. Res pa Je, da bodo tako ligre bolj zanimive. Na vrsti Je pravlilniilk iger. Tu Je najbolj glasen Samo Medic. Vedno se boji, da ne bd bila v tej ali oni postavki kaka zanika, ki bl Jo klubi ali tekmovalci izigravali. Preciznost in pravniška natančnost nista nikoli odveč, sicer bo Samo nekoč ekonomist. Kakšna Skoda! No, pa povejmo, kdo so še drugi organizatorji: »generalni štab« — Medic (KDV), Bule (JAK), Drčar (RAK) ln od prirediteljev (Društvo belokranjskih študentov) pa Klopčič ln SkedelJ). PomHgall so prav Izdatno Simec (DBS), Milke« ki Agnuč (KDV). Žarelo se je 8 streljanjem Andrej Je preskrbe« strelišče, municijo, puške: to pa Je vse. Skoraj vsa t r desetorica, kl Je dva večera zapored streljala na T n boru, vsi so dobri strelci. Osmico, devetlce m celo desetike so bile prav pogoste. Ce pa bl opazovali Uulca in Agnlča, pri katerih so bile tri desetice zapored, bl se lahko Upravičeno čudili, kajti dosečii 4« krogov od 80 možnih nI šala. To lahko »tore samo najboljši. In Bule J« ta podvig napravil kar dvakrat v stoječem ln ležečem •tavu. Kleče pa Je napravi« »samo« 40 krogov. Bule Je torej zmagovalec z rezultatom 132 krogov, »ledi mu Agmlč s 12« krogi. Najbolj! HilMiičan Je bil Mencln, ki Je zasedel tretje mesto s 130 krogi. Četrti Je bil Novomeščan Sonc, ki mu je verjetno pomagal lie-htng čez poletje (ubogi vrabci bn...r). Med ekipami so bili Stl-Canl najboljši I>osegM so 554 krogov. Za 13 krogov so bd>u slabil Novomeščanl. Tretji so blJI H;b-fličiin,! n 5*4 krogi in zadnji B«lo-kranjcl s 477 krogi. V odbojki zmagali NovomHtfanl Hladno ljubi ian»ko Jutro ne •betu mnogo Prsti sn trdd »kiksi. na dnevnem redu. Kmalu nastopi izboljšanje. Novomeščani so več kot favoriti ,saj igrajo skoraj sami »profesionalci«: Medic, Simič, Sonc in Lapajne, pa tudi Zorko ln Strbenc sta dobra. Ostale ekipe so bolj pisane. Cmomaljce so zastopali atleti z izjemo Turka in Klopčiča. Stebri ribniške ekipe so blJI Cthal, Drčar, Koncilja ln Ste-blaj. Ekipa JAK Iz Stične je imela zelo dobre posameznike, med njimi »bombarderja« Penka. Novomeščanl so dobro zaigrali v vseh tekmah, raz.en proti drugoplasiranim Belokranjcem. V polju sicer Novomeščanl niso pokazali nič posebnega, na mreži pa Je bil najboljši SiimiČ. Novomeščanl povečali naskok z zmago v namiznem tenisu »PlmkponkarJ!« so igra«! v stekleni dvorani ZSD v LJubljani. Kvaliteta Je bila zadovoljiva, posebno v posameznih Igrah odločilnega dvoboja med novomeškim KDV ln etišklm JAK. Novomeščanl (Medic, Sonc, Mlkec in Strbenc) so premagali SUčane s 5:J ln Belokranjce s 5:1 In tako pridobili še eno pivo mesto. Posebno dobro Je igra« Sonc, k« Je ostal Stane Tome: Zimska Na trudno zemljo so zaplesale znežinke In rahlo, ljubo bele in žalostne, Pa so vse veje ostale gole, J« prekrile. pa Je med tihe bore ptička se skrila ln še mene zvabila v ta tihi kraj. edini nenoražen na turnirju. Stt-čani so premagali Belokranjce s 5:3. Klopčič, ki je zbral vs« točke, Je bil precej boljši od ostalih dveh. Ribnlčani so vse dvoboje predali, ker niso mogli pravočasno sestaviti ekipe. V atletiki brez Belokranjcev Belokranjct so veliko obetali, toda Plut se Je poškodoval, nekateri niso prišli in tako so zmagali Rlbničani pred Stičani ln Novomeščanl. Rezultate lahko ocenimo kot dobre, saj Je bilo teka lišće razmočeno in vreme zelo slabo. Odlikoval se Je Igor Penko, državni reprezentant. Kroglo Je vrgel 14.48 m, disk pa 39.95 m. Najboljši rezultati ostalih disciplin: Tek na 100 m Olhal (RAK) 11.8 pred Groznikom (JAK) 12. Tek 3M(i m: Drčar (HAK) 40 pred Do-klom. Na J0O0 metrov so tekli v dveh skupinah. Zmagal bl Novomeščan Doki, če bl vlak, ki Je pripeljal G rožnika, ne imel zamude. Tako pa Je kasneje Groz-nvk za desetinko sekunde Izboljšal Doklov čas. V balkanski šta- 14 točk manj so dosegli Ribnlčani, eno točko manj pa Jurčičev akademski klub iz Stične. Zadnji so bili Belokranjci. Zmagovalcem letošnjih športnih Iger — novomeškim študentom-športnikom — iskreno čestitamo! Upajmo, da bodo tudi v bodoče nadaljevali s prizadevanji za dvig športnega življenja v Novem mestu in na Dolenjskem. Fr. Mlkec benega, kmetijskega in gospodarskega referenta s srednjo strokovno izobrazbo. Omenil bi, da se mlad izobraženec vse preveč rad okleplje mesta in tako ne dela tistega dela, ki je danes družbeno najbolj potrebno. Za primer vzemimo agronome. Večji del agronomov izhaja iz mestnih družin in se težko navaja na življenje podeželja. Težko je skrbeti za proizvodnost kmetijstva iz mesta. Vzemimo za primer pravnike. Podjetja štipendirajo in sprejemajo v službo pravne referente, ker ni socialističnih advokatur, ki bi urejale pravna razmerja med podjetji in tako nadomestile več pravnih referentov. Ti ki lahko delali na drugih mestih. V naših podjetjih primanjkuje diplomiranih ekonomistov. Podjetja se zadovoljijo, če dobe pravnika, vedar pa so ekonomisti gospodarskim organizacijam neprimerno bolj potrebni. — Kako je z zdravstveno in prosvetno službo na Dolenjskem? ,t V Novo mesto prihajajo zdravniki radi na prakso, saj imamo v mestni bolnici specialiste, ki upravičeno uživajo ugled po vsej Sloveniji. Težje pa je mlade zdravnike na Dolenjskem pridržati, ker jim za« radi stanovanjske stiske ne moremo nuditi stanovanj. V zdravstveni službi se čuti največje pomanjkanje po srednjih medicinskih kadrih. Vse podeželske ambulante bi morale imeti strokovno zdravstveno moč. Tudi prosvetnih delavcev primanjkuje. Najbolj na nižjih podeželskih gimnazijah, kjer učijo učitelji in izredni slušatelji Višje pedagoške šole. V podeželskih šolah se močno pozna, da ni dotoka mladih učiteljev. Tako obiskuje prvi letnik novomeškega učiteljišča le en sam fant. Moški čislo drugače navduši podeželske otroke za kmetovanje in napredno sad.iereio. Še d**r»s ««» pozna delo upravitelja šole in sadjarja MarinČa v brusniških sadovnjakih. Skratka, strokovnjaki srednjih in višjih šol imajo na Dolenjskem dovolj dela. — Jeseniški kongres Svobod Je ponovno poudaril ugotovitev, da študira na vdsokiih šolah najmanj delavske mladine. Naloga prosvetne politike je, da že v bližnji bodočnosti spremeni socialni sestav študentstva v korist delavski mladini. Menim, da bi na socialni sestav študent-stva lahko močno vplivalo delo štipendijske komisije. Kakšno je Vaeš mnenje glede tega? Naš okraj Industrijsko še nI tako močno razvit, da bi lahko Danica Zupančič štipendiral toliko študentov, kolikor jih lahko drugi, močnejši okraji. Posebno sedaj, ko smo se združili z bivšim črnomaljskim okrajem. Pri nas na Dolenjskem pa je še drug problem. Morda ni nikjer v Sloveniji v narodnoosvobodilni borbi na tako majhnem kosu zemlje izgubilo toliko otrok svoje očete in matere. Tem partizanskim sirotam smo dolžni najprej pomagati — in teh je veliko. Zato tudi nismo doslej delavsko mladino štipendirati v taki meri, kakor bi radi. Toda to se bo izboljšalo. — Doslej so prejemali študentje štipendije iz okrajnega proračuna. Kako bo sedaj, ko predvideva Zakon o štipendijah sklad za štipendije, v katerega naj bi vplačevala gospodarska podjetja svoje prispevke po finančnih možnostih. Se vedno bo večino štipendij kril okrajni proračun, seveda pa bodo morala tudi podjetja prispevati v novo ustanovljeni skla1 sredstva za štipendije. Pravilno je, da bo soodločal v tem samoupravnem telesu vaš predstavnik in boste imeli tako nad razdeljevanjem stalen pregled in odločujoč glas. — Kako naj bi študentski klub deloval prihodnje leto. Ns samo, kakor sedaj, politično, lahko bi se tudi v športu osamosvojili. Lahko M osnovali svoja društva, n. pr. odbojkarsko, šahovsko, atletsko itd. Morda bo bolje, da delate tako kot doslej. Ce bi se oddvojili od sedanjih matičnih društev v Novem mestu, bi ta društva na moči trpela, vi pa bi ne imeli tako živega stika z ostalo mladino, kakor ga imate doslej. Na-primer srednješolci ln delavska mladina v veslaškem kluba. — Studentsko glasilo Dolenjski študent ljudje različno sodijo. Kako ga ocenjujete? Bilo je res nekaj hrupa. Govorili so, da ne poznate do potankosti problemov, o katerih pišete. Toda to ni tak greh. Kdor dela, dela tudi napake. Prav je, da zbirate okrog svojega glasila nadarjene mlade ljudi, pesnike, pisatelje. Še vedno sva govorila, toda Čas je neusmiljeno tekel in predsednika je klicala seja. Mnogo besed, ki jih je povedal, ne bo napisanih, živi pa vtis, ki so ga napravile ln zavest, da so nam študentom in našim skr-bem pri predsedniku vrata vedno odprta. Vinko Blatnik - Politična združenja študentov: Klub dolenjskih visokošolcev Društvo belokranjskih študentov Zveza visokošolcev kočevskega okraja Sn Jurčičev akademski klub iz Stične ★ Čestitamo ob Dneva republike vsem prebivalcem Dolenjske. — Zahvaljujemo se ljudski oblasti, posebno Okrajnim ljudskim odborom Novo mesto, Kočevje ln Ljubljana-okolica za materialno pomoč v obliki podpor In štipendij, ki nam, dolenjskim studentom, vsa povojna leta omogoča stadij na Univerzi. St are m nove SODOBNA Mesar: »Za nobeno rabo nisi. Ze leto dni te imam v mesnici i« kaj ti te naučil v tem času?* Hudič jo je u roke ozel fntt (100X*OOV 400VB00) so zmagftM Ribnlčani s časom 3:54 pred JAK. Kroglo Je vrgel najdlje Penko 14.4, Clhafl 11.99. Tudi disk Je poletel Penku 39.95 m daleč. Najviše sta skočila Koncilja l«5 cm In Čl-hal Ifioem. V skupni oceni Je bil najboljši Ribniški akademski klub s 121 točkami. V šahu presenečenje Novomeščanl so se nadejali zmage, toda sreča Je opoteča. V odločilnem srečanju so Jih premagali borbeni Ribnlčani. Najboljši Je bi« Slavko Sitar (KDV), ki Je n« prvi deski dosegel kar dve tmagl Pri zmagovalcih pa so se nailiolj odrezali: Clc, Nosan ln ftkaij. T.n zaključek i« končni rezultat vsakoletnih študentskih Iger za prehodni pokal Univerzitetnega (Mlhora ZftJ. Zmagal Je Klub dolenjskih v'sokoAolcev * 77 »očkarrf •n tako le drugič ei Izpitih?« »Jutri bo iestičl* M se kmalu, čeprav ni tako želel, zarokel se je. Micka se je vračala Ta Loko fe mesta domov. Tam blitu, kjer gre pot proti Ce^elnici, se ji kar na lepem pridruži možakar, ne star ne mlad, prej grd ko lep. Ne reče nič, ona tudi nič, čeprav jo je hudo imelo, da bi zvedela, kdo je. Hodita, hodita, Micka začudena opazi, da jo odriva proti vodi Kmaiu sta pri grmovju. Hoče zaviti nazaj na stezo, pa se ne da. Pripravi strupene besede, s katerimi bo nadrla tega predrznega fikrica, a kaj, ko se ust ne more odpreti, še malo, in ta nesramni caipin jo bo pahnil v vodo, v globoko in potuhnjeno Krko. Ze čisto pri kraju stoji, z eno nogo n?d vodo, je isto kot z eno nogo v grobu. Nič ne pomaga, morala « bo utopiti y vodi, ki ji jo je doma tako manjkalo. Kot blisk ii šine po glavi vse mjeno življenje. Kesada se je vsega slabega, najbolj pa ji je bilo hudo, da ye delala tako grdo z brani in sestrami, posebno pa i možem, ki ga je strojfla kakor psa, čeprav io ie imel rad in jo je odrešil hribov. Sveto sklene, da bo čisto drugačna, če se danes izvije smrti. Tn res! Tedaj pride po stezi ob vodi ženska z otrokom. Mickin sipremljevalec i^sine, kakor bi %* r.emlia 'po/rla. Revica se je od-dnhni'Ia. V takem strahu i« že bila, da kar ni mogla do sarpe. Hitela je domov kot bi kuril 7.a njo. 5de doma se ie čutila varno. Za i'už'no ie skuhala dobre Štruklje, ki sta jih bila deležna rudi mož in mati. Čudila sta se, zakaj ▼ delavnik '.trirkli'. ki ir-h še v ned»>!io m bilo ori hiši, odkar te grK.podiniiia Micka. Ona pa »e je s-amo muzala. Pos'ei je W1o vedno kaj boljšega na mizi, saj je dobrote, ki jih je prej sama pospravila, razdelila pravično na vse. »Hudl't? io je v rolke vzel, pa je poma^a'lo«. so ^rrvorili kmetie, k: so vedeli, 4a se je pri BojančcvM na bolj* obrnilo. Vajenec; »Da ima 1 kg U 95 dkg.* Mesar: »O, potem pa it lah' ko ostaneš pri meni!* prav je imel Konj in osel se prepirata, kdo je vrednejši. Konj se ba-ha s svojim plemenitim rodom. Osel pa reče: »Kaj bo to! Vas konje bodo avtomobili kmalu zatrli, oslov pa bo na svetu vedno dovolj!* domaČa — Škotska Pesimist; »Posodi mi vrv, da se obesim!* Optimist: »Ja, če mi jo boi potem nazaj prinesel!« NA izpitu Student medicine je bil pred leti vprašan pri izpitu: »Kolega, bi mi, prosim, lahko povedali, kaj je to izpit?« »Izpit je,« odgovori Student, »pogovor dveh pametnih ljudi.« »Da, ampak, če eden od teh dveh nI pameten?« nadaljuj« ekzemir.ator. »Ja, potem pa more tisti pametni priti na izpH v sledečem izpitnem roku,« odgovori ta vstane. I I I I I I I I I I Ureja: Vinko Blatnik, stud. btx. Rokopise za decembersko številko »Dolen jskega študenta« požljit« do ID. decembra na naslev: Uredn^tvo Doli en jsk ega lista, Novo mesto, pjp. 33 s priistarvkom v levem kotu kuverte »Za p*%>gp DANICA JRDPNIK: Nad Ootrjanci te j« svitak), ko je ■ topil Jož« pred bajto. Pred njim j« bila cesta — široka in blatna. Ponoči je deževalo in v lužah so se belili oblaki, ki jih sever Se ni razsula! MESTO Urban piše Primožu — Pa ne Izgubi! je zaklicala fca njim mati, ko je stisnil v lep tri desetake. — Korajžo, fant, takega zoba ni nič škoda! Jože se je nasmehnil, toda ni mogel prikriti bolečine, ki ga je mučila, da že tretjo noč ni zatisnil očesa. — Zbogom, mati! je zaklical, ko je bil že nekaj korakov od hiše. Do mesta je bilo dobre štiri ure. Skrbelo ga je, kako bo pri zdravniku, kajti sovražil Je mesto in se ga bal tako, kot ge boji zločinec svoje vesti, ko spozna svoj greh. Toda Jože Hi grešil, le mesta se je rad Izogibal. Kadar je šel oče na Jožo Prime: sejem in ja moral Jože z njim, je prisedel brez besed na voz, toda bilo mu je težko in najraje bi skočil sredi ceste z voza, so pognal v travo in bežal, bežal A danes mora spet v mesto. Zob ga boli in mati je rekla, da bo bolje, če gre. Ko ne bi rekla to mati... Vedel je, da ne sme zavrniti njene ljubezni, ne bilo bi prav... Pred njim je bila cesta, blatna, široka, umazana. Okorni čevlji so se mu pogrezali v blato in hlače je imel oškrop-ljene do kolen. Za hribom se je prikazal zvonik. Nekoč je z radovednimi očmi gledal vanj in misli so mu blodile po tlakovanih ulicah, po velikih trgovinah, po izložbah, kjer diše slaščice, ki so vabljivo raztresene za steklom. V mislih si je predstavljal v mestu vse, kar je najlepšega. A vselej, kadar je moral z očetom tja, ga je navdajal strah pred nečem tujim, neman i m. Spomnil se je... Nekoč je videl otroka, ki je pred trgovino s kruhom vlekel mater za krilo in šepetal: — Mati, kruha! Videl je berača, ki je v razcapani obleki klecal na pločniku in z oteklimi očmi blodil po množici, ki je hitela mimo, kakor da bi ga ne bilo tam. Za njim je bila trgovina In v Izložbenem oknu so vabile slaščice ... Videl je bogate kupce, ki so se prepirali na sejmišču za nekaj dinarjev. Videl je debelega, moža s kučmo, kako je kukal lz lesene hišice in kričal: — Vroči kostanji, kupite!... Iz lz tistih umazanih rok je ponujal kostanj. Videl je.. in mesto je bilo zanj polno grdih, režecih se obrazov, ki so ga zasmehovali, ko je hodil siromašen in ubog mimo razkošnih izložb s pisanim blagom. xxxx V čakalnici je bilo še prazno, ko je vstopil. Ni upal sesti, Zdelo se mu je, da bi zama-zal lepe, belo barvane stole s svojo od poti umazano obleko. Stopil je v kot in čakal. Vse je bilo tiho, le iz ordina-cijske sobe se je zdaj pa zdaj zaslišalo žvenketanje inštrumentov, ki jih je pripravljala sestra. Jože je poslušal in tesno mu je bilo ob misli, kako bo, ko bo sedel na stol ob oknu. odprl usta in ... bolelo bo, to je vedel dobro, toda mati je rekla, da bo potem bolje. Pa, saj mu je bilo že — dvanajst let- Dolgo je čakal sam. Polagoma pa so začeli prihajati ljudje. Bili so lepo oblečeni. Se nikoli ni bil pri zdravniku. Nekoč mu je mati pravila, Karakteristika (Odlomek) Ni še minilo štirinajst dni, odkar je Minka odšla na tečaj, in že se je vrnila Po trgu so se razširile govorice, da so Jo izključili zato, ker je hodila v cerkev. Nekega dne je šolski upravitelj, ki je bil obenem nekakšen odbornik v krajevnem ljudskem odboru, poklical Emila k sebi. Upravitelj je bil že prileten, pameten mož. Navadno so ljudje, preden so se odločili ca kaj važnejšega, vprašali njega za svet. Takoj ko je Emil vstopil, mu Je ponudil atol: — Sedi! Emil je sedel: — Hvala. Tudi upravitelj je sedel, prižgal cigareto in začel: — Veš zakaj sem te poklical? — Ne. — Tudi približno ne? — Tudi ne. Upravitelj- je potegnil dim, ga spustil skozi nos, nabral čelo v gube in začel: — Zaradi Minke sem te poklical. Pusti jo. Ona ni zate. Preveč lahkomiselna je. Emil je molčal. Vedel je, da Je ne bo mogel nikoli pustiti. Preveč sta dala drug drugemu ln preveč sta drug drugemu vzela, da bi se lahko tako mirno ločila. Upravitelj je vedel, kaj se dogaja v Emilu, zato je nadaljeval: — Njena karakteristika ne pove nič dobrega, — Pustite karakteristiko. Karakteristike pišejo ljudje, a vsak človek je dober, dokler ga ljudje ne pokvarijo. — Pusti filozofiranje. Minka ni dekle, kakršno zaslužiš ti. Emil Je čutil Mlnko kot del sebe. Govoriti grdo o njej, bi •e mu zdelo prav tako kakor da bi obrekovall njega. — Vseeno jo imam rad! — Upravitelj pa je rezal vse globlje: — Ljudje govorijo, da so jo vrgli zato, ker je hodila v cerkev. Toda to ne drži! Malo je umolknil, povlekel zadnji dim, ugasnil čik in hitro zaključil: — Vrgli so jo zaradi nemorale! Emil je presenečeno vzkliknil: — Ni res! — Večkrat tudi spala ni v internatu.., — Ne verjamem! — Takoj boš verjel! Upravitelj je odprl predal pisalne mize in nekaj časa brskal po njem. Izvlekel je kuverto in iz nje s pisalnim strojem pisano Minkino karakteristiko. Porinil jo je Emilu: — Na, beri! Emil je vzel karakteristiko, pogledal upravitelja, potem pa tisti nesrečni list' papirja. kako je tam. Sedaj ni bil več radoveden, želel si je samo čimprej od tod, čeprav bi moral prej hudo trpeti. Ni prišel prvi na vrsto, pa tudi drugi in tretji ne. Menil je, da so pozabili nanj. Pomaknil se je do vrat in smuknil v sobo, ko je sestra odprla vrata. — Izpuliti? je vprašal zdravnik, ki si je pravkar umival roke. Jože mu je z jecljajočim glasom potrdil. — Plačati boš moral, fant! Pet in trideset, brez injekcije! se je zasmejal debelušast zdravnik in ga premeril od nog do glave. Mrzlo ga je sprelete-lo, ko je pomislil, da ima pre- ... že drugi dan po prihodu v mesto je navezala stike z nekim moškim in se sestajala z njim tudi v času, določenem za učenje... Emil je vrgel list papirja po mizi in zbežal skozi vrata. Bežal je in si vtepal v glavo: — Ne! Saj ni mogoče! Minka ni taka! Nekaj pa je govorilo v njem* — Taka je! To je resnica 1 Ti je nisi nikoli poznal, sicer pa sam veš, da upravitelj nikoli ne laže. Takrat je Emil prvič za sumil, da Minka laže, takrat Je začutil, da se Je v njuni ljubezni prvič nekaj zamajalo, takrat je šla prva, komaj vidna senca preko njune ljubezni. malo denarja. V mislih je prehodil vso dolgo pot od Gorjancev in se spomnil matere, ki mu je rekla: — Pa ne izgubi! Toda dobro je vedel, da ni izgubil, le mati mu ni mogla dati več. — Jaz, jaaaz... Čutil Je, da mu je solza zdrknila po licu. — Nimaš denarja, kaj? se je hudomušno nasmehnil zdravnik in ga potrepljal po rami. — Pa drugič. Naprej, prosim! Odprl je vrata ln vstopil je nov pacient. Jože je povesil glavo ln nemo stopil v čakalnico. Čutil je, da ga ljudje gledajo in zdelo se mu je, da se je nekdo Študentje, dopisujte v nas listi tahltital. Rdečica ga je oblila in v ustih ga je zaskelelo še bolj. Stopil Je k vratom. Nasproti mu je prišla ženska, dobrodušna meščanka, pokrita z majhnim modnim klobučkom in svilenim dežnikom v rokah. Pred Jožetom se je ustavila: — Saj ni bilo tako hudo, mali. Pobožala ga je po laseh: — Jočeš? Saj zdaj ne bo vec bolelo! Jože nI dvignil glave, samo v tla je gledal in solze so mu drsele na ponošeni suknjič. Pred seboj je videl številke, mater, dolgo, blatno cesto, sme joče obraze. Prijel se je za ograjo ob stopnicah ln šel na cesto. Zunaj je deževalo. Po pločnikih se je prerivala množica in zdelo se mu je, kakor bi nekdo venomer šepetal: Pet in trideset, samo pet in trideset... Ne morm t povajdat koku srn jezn n vs ta svajt k vse stvari popać. Un dan sm Su an malu po svajt pa b me kmal božji žlak zedu, kar sm vidu. Vajm d me uprašaž kaj d sm vidu? Z fort t buom pova>doui zrad m i ere od žlic se gne. Kukr poie naša himna: »Od Sruoch uist so miero uzeji, so žlice dajiatj začiel.« Mjan so oče povajdal in niam so tud oča povajdal kakŠn krapR je biu tdaj n Bitankavm vrt, k so se naš očiet-je prieklal ktiero miero od uisr bi uziel de b b!a glih z use tpra-va. Tist k so ima?! velike guob-ce, pa še vieče jazike so bli n vse kriple z vliko miero. Kajpk, un k najso muogl take žlice med zo-bie spravi, so bli pa kontra. No porlei so najkai srajdnga vziel, tu pa na tuo vižo, d so znable z eno rdiečo farbo namazal. (S tako k je za meje lisatj. Takrat je blu tu mazajne nakaj strašansku neumn-ga, sc s Idje misli. Ampk žien-skam se ie ca rajč tulku dopaila, d s še dns žnable z rdiečm maže-jo. Pa pustimo tuo stvar babam v vesajJe. Kaij sm že niehou? No kukr so se nmazal so smrčke u Bitnkave planke od skdna prtisnl in s tiste mase različnh miet so glih epravžno potegnil. Potlej so pa možje sklenil, da buodo od tdaj npraj samu take žlace po mier dajial. In še tu so se dogovurl d buo Bitankov Simc ano tako žlico na reja no z bukovja lsa zmieraj pr rok imu in jo buo vsakm k jo buo htu zmiert n razpolago dan. A nsrieča nkul ne počiva. V ti*t žlic so se črv zaredi in vso pre.uknal tku d je konc vzejla. Zdaij te pa vprašam lub Primož al se njab mogl mi možje š< enkrat zbra t in ano nuovo miero vzet, al pa n Bitankavm skd-nu pogledat če se h kaj tist« inabie poznaju, le tku b iahku ano nuovo m;cro dubl. Saj pmv-jo, d rud u Pariz mirkajo tist mecr, d ga njab kuova baraba utegnila al pa od pil i a. No tist metr je iz ane trde kovine, k js Še bij trda kukr žlajzu. Z nas pa b bil kar hrastov lajs duobr, ker Skrivnost Gradnikove Dr. Alojzij Gradnik spada med največje duhove slovenske književnosti, saj je s svojo pretresljivo lepo ljubezensko izpovedjo dal velik delež slovenski liriki. Rodil s« je 3. avgusta v Medani v Brdih, na skrajnem jugozahodu slovenske zemlje. Gradnik je bil po pokliou sodnik in je služboval tudi v Gorici. Čudno naključje je hotelo, da se je tam seznanil s kosta-njevlško rojakinjo Marijo Svalj, ki ji je zapeli svoje najgloblje pesmi: Besede iz groba, Na goriškem pokopališču, D« profun-nis Itd. Tragedija Marije Svalj, Gradnikove mladostne prijateljice, se Je odigrala nekako takole: Marija Svalj, rojena IS. aprila 1892 v Orehovcu pri Kostanjevici, je naredila štiri razrede osnovne šole, nadaljnje štiri pa v Gorici na višji dekliški šoli, kjer je imela njena mati, kasneje poročena Hude v Gorici omoženo svojo sestro. Pri tej je namreč Mici stanovala. V Gorici se je prijavila na učiteljišče, kamor jo pa zavoljo mladosti niso sprejeli. Da ne bi deklica izgubila leta, so jo dali v Ljubljano v trgovsko šolo in slednjič v službo pri tiskarju Gabrščku v Gorici. Sprva je tam delala v tiskarni, kasneje pa je toliko napredovala, da je postala knjigovodja v knjigarni. Tu je videvala tudi pesnika Gradnika, ki je redno zahajal v knjigarno. Gradnik Je tedaj prišel r. Dunaja, kjer je opravil svoj zadni izpit in dobil doktorsko čast. Ko gledam njeno podobo, se mi ne zdi prav nič čudno, da je ugajala mlademu poetu. Bila je visoka, vitka in je imela neko posebno milino v obrazu. Zgornja ustnica je bila nekoliko bolj poudarjena ln čez pas Je bila prav tavčarsko vitka. Na glavi je nosila klobuk po modi tistega časa in oblečena je bila velike pesmi v belo obleko, kar je njeni temni glavi dajalo še posebni poudarek. Gradnika pa ni prevzela samo njena lepota, ampak ga je pretresla tudi njena prezgodnja smrt. Jeseni leta 1911 ali spomladi 1912 je šla Marija s svojim bratrancem in tovarišico, s katero sta skupaj delali pri Gabrščku, na Sveto goro pri Gorici. Popoldne, ko so se vračali, so si vsi trije umivali noge v mrzli Soči in to je bilo za šibko Marijo dovolj. Začela je bolehati in od junija do novembra Je že morala na bolezenski dopust. Po novembru 1912 je spet stopila v službo, vendar ne za dolgo. Zdravnik ji je spet svetoval, naj gre na deželo, kjer bo dober zrak in domača hrana. Ko je bila zunaj mesta, je bila sicer pri znanih ljudeh, toda Marija kljub temu toži v pismu materi, da se dolgočasi in »-premišlja svojo žalostno usodo.« Slednjič se je spet vrnila v Gorico, a službe ni več nastopila. V tem času se je šla tudi fotografirat in to je zadnja podoba njenega mladega življenja. 7. januarja 1914 je umrla, stara komaj 21 let. Pokopana je na pokopališču v Gorici, daleč stran od svoje rodne Kostanjevice, ki pa se jo Je večkrat spomnila ln tudi pesniku je pripovedovala o njej* , Pevca smrti in njene neizprosnosti je prav gotovo zadela Marijina tragedija. Bila sta velika prijatelja, dokaz za to je njegova silna, prav orfična pesem. Pesnika ni bilo za pogrebom, ker ga je Izguba preveč prizadela, poslal pa jI Je šopek rdečih rož, ki so jih položili na njene prsi. In ko je pesnik kasneje šel na njen grob, je slišal iz groba naslednje besede: Poslej s« je pesniku utrgal pravi plai globokih ljubezenskih izpovedi, kakršnih ni mnogo v naši književnosti. Med take velike izpovedi sodi venec pesmi, ki nosijo naslov De pr£> fundis, kar pomeni: Iz globin. Resnično, saj je vsa Gradnikova pesem izpeta iz globin človeške duše. Dolgo časa je nosil v srcu to bolečino in slednjič je prišla do svoje podobe. De profun-dis Je umetnina, ki pomeni morda vrh Gradnikove pesmi. Te vrstice pa ne bl bile popolne, če ne bi bilo ob koncu vsaj dmiotaJfc mojega limena inicialk globoke vdanosti in iskrenega občudovanja Gradnikove visoke pesmi in Marijine rodne Kostanjevice. Lado Smreker Zdravko Slamnik: Materi Enajst je proč ... Tvoj Siht Je *e končan, in sdaj v spomin dremav me boš klicala, dokler te sen ne zvabi v molk teman. A Jas.. ? Prezebam k^kor pes. Pod mano škrta sneg... Na Jugu luna migeta ln gleda muho, ki pred seboj »e je pognala v beg. kukr vidi? se bukov ne obrejase. Toklele an malu sm Ju pa evaijlt, S. me je blu kr Apot d sm Ribn« n — predsta'vnk vsfo prava žlic. Lub moj Primož, up>ražam tt kej dns vidš kakšno pravšno miero in obliko? U an menz imajo take o drug spiet drgačne. Kuod so strašansku viike, viečje kukr tolar, drguod so pa spiet take, d s jim omruok smaije. Ane so tiežke, d se bojiš, d nab pruh dobiu, k jo uzdigneš, druge so pa Spet take kukr lft. Z ano besejdo, a dvejah ostarijah pr ba/ilm dniev s svaijčo ti rok nab dobil dvaj, k b ble giiii. Kaj ri nursll Primož, ail b lahku mi to stvar do kraja spelair Mjan 6e rud dozdejva, d so se Idiem uista tulku rste^nila al pa znucalla. de b bla ta akcija prav zrajs potra-bna. Pa saj tud naj čudnu, k pa usi z vsak drek tulku ja.7-k otriesajo, d se raijs muora najkaij znucat. Zdaj buom pa kar korufou. Če s kontenr, se dobimo ta prvo ne» daijio druzga majsca pr M»L Ob-lub m, Te še pruosm, d povejš Zadnkov Juil če io kuod vidš, da p buom cisro kblioo z zejUe n torto puošto poslou kukr bom prilko dubu, pa porroštij jo prav Ipu! Adi jo Urban ? >■ mesece sem ta, na dna te Jame črne. Kod, o kod si hodil, dragi, da tako dolgo nisi mislil name? Kako sem čakala tel Sneg me beli pokril je. V mrzlih rokah so zv ene U ml tvoji nageljni in Kpet močilo deževje grob Je moj, a nI te bilo. Potem, ko m po dolgi, dolgi zimi semena klila. sem hotela i nji ml ven, ven, vsa trudna od pričakovanja. Zdaj si prišel, ko zopet vlgred sanja In »pet ffnrljo tiste zve7.de zlate, ki so sijale v oni sladki noči. Saj nisem, dragi, nisem huda nate Ln vse, prav vse odpuščam ti. Ne Joel. Ta pesem Je Izšla v pesnikovi prvi knjigi Padajoče zvezde 191«. Sest let kasneje pa Je v drugi tbirkl Pot bolesti, tiskana pesem na Goriškem pokopališču. V njej nI nlft Izmišljenega. Pesnik je šel po vojni na pokopališče ter našel ra«rlte grobo-v*. Fantje so se skrivali po grobnicah in na pokopališču je bilo razdejanje brez primere. Lep Je predvsem drugI del pe-»mi, to Je Marijina pripoved o fantih, ki so nosili rože rdeče, to so bleski krvi na. prsih, kamor jih Je zadela krogla. In te rože so dali svojim plesalkam — smrti, ki Je z njimi plesala svoj satanski ples. Pesem je polna iskrene ženske vdanosti, da pretrese človeka do solz. TEMPORA MUTANTUR Smo šteli leto štiridesetpet ko iz gozdov smo v mesta privihrali, zdaj štejemo že petdeset in pet: Le kam tovariša smo dali? Takrat nas bil je sam polet ki smeh in borbene smo pesmi peli naziv »gospod« je ležal n« smeteh ločili smo se še: rudeči — beli! A danes, danes je tovariš le šepet, redkejši kakor kapucinski brat, »gospod« se kličemo v lokalih spet! Nuziv »tovariš«: Marš v antikvariat?! KULTURNIŠKA »Velika puntarlja« k nam na oder ni prispela, ker se še večja puntarija za odrom je začela. JAM V aadnji Številki Dolenjskega •tudenta sem se Vam predstavil kot strokovnjak za vreme. Danes pa Vam bom predaval o •nem najbolj žalostnih področjih kulturnega življenja. Mogoče porečete, ko boste prebrali naslov: »Ta človek pa mora b.U univerzalen! Res rad bi ga spoznal!« Priznam sicer, da mi takšno Vase mišljenje laska, čeprav nisem ravno tako univerzalen, kot si mogoče Vi mislite. Večina ljudi ml namreč pravi, da tem tečen. Vidite in tudi jaz sem prepričan, da Je to čista resnica. Pa pustimo to, dovolite mi raje, da Vam pričnem razlagati na dolgo In široko. »Poezija! Bedast naslov!« mrmrate nejevoljno. Dragi brate;, J« pač tako. Torej najvažnejši pri poezdji Je pesnik s svojimi peamilml (Če | njimi prodre seveda). Veste ob takšnem učenem razglabljanju, mi spomin vedno •aide v moja prva pesniška leta, ko sem pisal in sanjal ter Ml do ušes zaljubljen. Pisal sem |>e*m,l z veselim upom, da se bo •res, v- katerega sem se zaletaval, Jahajoč na Pegazu, odprlo; Iti sanjal blažene sanje, da me bodo kar na lepem — kdai iti kakn, a tem si nisem belil glave — c^flcHK Potem naj bl se nri-tell dnsw« Uubezrai in slave. Samo, na žalost, se je zadeva kon-ftala drugače, deva mojih sanj Je naredila »partijo« In mi pokazala hrbet, slava me pa še do danes ni našla, tako da sem ša ASOM či»to navaden neslaven državljan. Pesnikov Je pri nas kot Ustja in trave. No pa to naj bi še bilo, saj pravi ljudstvo, da se tudi lz kupa plev nabere nekaj zrnja. Torej pesniki so, to Je neizpodbitno kulturno-zgodovinsko dejstvo. Vidite obstajajo pa tudi smeri pesništva ln teh Je skoraj več kot pesnikov. Naj Vam naštejem nekaj najvažnejših, ki so se razvile po osvoboditvi: vo-cialistični realizem, neoreali-zem, subrealizem. kubizem, fu-turlzem Itd. Nikar no, ne Jamrajte, da Vam bo razneslo glavo, saj Se na polovici nismo. Zdaj pride na vrsto še papir. Zaradi pomanjkanja le-tega, Vam lahko zavrnejo Va&o pesem (to J« popolnoma razumljivo, ker te papir uporablja danes že s« marsikaj, največ pa ca tiskanje obrazcev). Pozabit! ne smemo na urednika. Ta je v poeziji zelo zelo važen činitelj. Nikar mu ne nosi svojih umotvorov pred kratkovidne oči v ponedeljek okou prvega! Najbolje Je, če stopil predenj v sredo ali četrtek, ko je prvi teden meseca že minil. Uredniki so meni In tudi verjetno vsem ostalim začetnikom prt-aadejali ln m*rsik»te*o teiko O POEZIJI uro. Napišeš pesem, Jo oplliš, kot se strokovno reče, Jo pre-čitaš enkrat, dvakrat, predno greš spat ln zjutraj, ko vstane! in se vzhičen lzprnšujel: »Divota 1 Kaj sem to res Jaz sestavil?!« Opajaš se, okoli srca se W topijo zadnje rezerve ogljikovih hidratov. Pozabiš, da Je v sobi mrzlo, da si lačen, da m več cigaret ln da ari pred nekaj minutami pokadil zadnjo, iz preostalih čikov zvito cigareto Moravo Na kratko, tiste trenutke, ko se opajaš ob svojem novem umotvoru zaplava* na ellzejske poljane, kjer nI trafik, ne želodcev ki krulijo, kjer niti ne sanjajo o oslarijah; kaj Je stanovanjski problem, o tem pa s« Jim še sanja ne. Nenadoma te pa v lepem ras-polr>ženju prehode kakor žvižg miličnika pri cestnopromernem prekršku misel: -Urednik!« Da, urednik . . . Ja« osebno jih delim v »visoke«, »sladke« ln »zaposlene«. No pa nadaljujmo t«m, kjer smo prenehali. Poln poguma se bodri S: Uspel bom, saj moram uspeti! Jutri stopim pred urednika in mu predam. Tod«, ko prtsopeš v Četrto nadstropje pred njegovo pisarno, ti Je i« pol poguma splahnelo. Ne upaš st potrkati. Vrneš se na ulico. Tako manevriranj« se ponavlja včasih dneve in tedne. Ko si nazadnje le nabral toliko poguma, da al potrkal ln vstopil t sobo (na primer urednika »visoke« sorte) te ta sploh ne pogleda. Čakaš In ga nazadnje s kaši janjem opozoriš na uvojo malenkost. Zviška te premeri, kakor da si mikroorganizem ter ti pokima. Z glasom, ki ga stisnjeno grlo komaj prepušča, li-ustll nekaj besed ter mu ponudiš svojo pesem. Z izrazom zvišenega gnusa na obličju sprejme pesem, Jo bežno preleti, zmlga z rameni In Izjavi: »Nejasno, Izrabljen motiv, sla. be metaforel To ni ta nas, mladi prijatelji Mi smo vrhunska revija I Poizkusite drugodl« Ko si ves zlomljen izrekel nekaj artikuliranih glasov, ki Jim sam ne poznaš pomena, se obrne! ter slep od nepričakovanega razvoja dogodkov, Iščoč vrata, prevrneš cvetlično stojalo. O, nikar se ne žalostite bratci, be je se dosti srečen konec. Me, nI se je ob neki taki prilik! primerilo, da sem prevrnil podstavek e akvarijem polnim zlatih ribic, ki sem jih nato lovil z golo roko po preprogah v urednikovi sobi. De ste slišali terminologijo urednika, ki Je bil še malo prej tako slovesno skop v besedah, bl Vam lasje dosegli višino Comolungmel Dovolite ml, da Vas opozorim na to, da Je ribe e golo roko zelo težko ujeti, še posebno pa zlato ribo, tako da me Je stalo nemalo truda, predno sem polovll vse ribice in Jih spravil nazaj v akvarij, ki Je ostal na srečo cel. Pri »sladkem« uredniku Je predseena Ista. Slednji t«, ko al vetofMl jelo ifovorno ln širokogrudno sprejme, osladno cmaka-Joč te treplla pa hrbtu ko prekupčevalec kobilo **r poln *u-perlatlvnlh ocen prebtre tvojo pesem, nazndnje p* ib irjavl: »Mladi prijatelj' V Vas Je ne-dvomno velik talent, vendar p« stvur še r«1 trela za objavo!« Takšni uredniki so zaposleni samo pri drugorazrednih revijah. Uredniki »zaposlene« eorte, so pa pri takih revijah In časnikih, ki objavljajo pesmi le, če Jim drugega gradiva zmanjka. Tak urednik te ie takoj ko vstopiš strogo premeri iznad očal. Ko si mu pa pokazal svojo pesem, te takoj postavi pod kap, češ: »Kako si sploh upate I Pe-seml Danes že vs;ik kravar piše pesmi I Jaz poezije sploh ne priznam. Prešeren Je bil samo eden In še ta ]• pllt Izgubite se ml izpred oči I« Vidite in kljub temu Imam take urednike najrajši. To so naravni ljudje, ki povedo, kar Imajo na srcu, e obraz! Oni ne umetnlčljo, ampak so telo ekspedltlvnll Vidite pa še nekaj Je, H uredniki namreč povzročajo s svojim nastopom v meni gnev, ki Ima ca posledico Inspiracijo. Splošen zaključek o urednikih pa bl bil tale: bili bl r.nnanl, Č« bl se vsa) malo skušali poglobiti v tisto, kar Jdm uboga pesniška para prinese na papirju napisano. Zadnja, toda najbolj važna postavka v naši razpravi eo pa kritiki. Priznam Vam, da bi lahko napisal o njih marsikaj, pa veste sem še v fazi emhrional-nega razvoja (v Hteraturnem pogledu namreč) In se ne bi rad te v naprej zameril. Zato bom zelo kratek. Naj Vam povem le toliko, da so kritiki gnoj a katerim se rnoll njiva poez'1*. da nato poezija bol) raste. Da pa n* boate rekli, da sem zašel pre- daleč, naj popravim: kritiki so umetno gnojilo ln sicer, kot sami mislijo, take vrste umetno gnojilo, ki duši plevel, daje pa zdravo rast prnvl poeziji. Tako, zda) smo obdelali vse, manjka nam samo šo strlček aH teta. Kar vidim Vas, kako ste začudeni, zato Vam bom takoj razložil: vidite, če se rodi otrok, mu nekdo botruje, Če pa pesnik • muko rodi pesem, mu Je razen vseh že nnštetih momentov potreben še strlček ali tetka, ali kakor temu sodobno pravimo »zveza«. Takšna zveza, vam pomaga v boju proti pomanjkanju papirja, oziroma v boju proti odklonilnemu stališču urednika. Tako, poezijo smo sedaj obdelali In bl lahko formulirali definicijo, kl w glasila nekako takole: Poezija J« kulturna zvrst, sestavljena Lz pesnika, ki v neki smeri plse na papir (v kolikor ne obstoja pomanjkanje), Ig urednika, ki to zvrst sprejme uli odkloni,Is kritika, ki se uporablja kot umetno gnojilo, ter l« strlčka ali tetke (»zveze«), ki r slučaju komplikncil pn in lenta urednika, ali pa celo razredčita umetno gnojilo, če le premočno. V upanju, da se le Vaša mol* '■n' ki površina povečala Vas pozdravlja JAM Za napredek in razvoj črnomaljske občine Zakaj obrekuje Marija Kump našo družbeno ureditev? Po reorganizacij in teritorialnih spremembah državne uprave je za mnoge občine na-atailo pereče vprašanje, kako t lastnimi silami »voziti« naprej. Tudi Črnomelj spada med take občine. Organizacijske spremembe so bile ravno v Črnomlju pogoste. Tu so začeli delovati naši prvi organi ljudske oblasti, razvijajoč se od KLO vse do '.orožja in nazaj s postopno teč sandžaci jo na sedanji ob-fcinski ljudski odbor. Desetletna doba socialistične graditve je dvignila Belo krajino iz zaostalosti ln Jo vključila v naš splošno gospodarski razvoj. Bela krajina je v marsičem spremenila svojo vnanjo podobo. Širok investicijski program bivšega OLO Črnomelj se Je odvijal pretežno v črnomaljskem bazenu in sedanja reorganizacija je zatekla mnoga podjetja in ustanove v stanju investicijske gradnje, ko še ne morejo dajati družbenega prispevka Največ takih odprtih vprašanj je ostalo prav v sedanji črnomaljski občini. Nadbolj pereče vprašanje črnomaljske občine je vsekakor izgradnja vodovoda. Črnomelj, ki se je zadnja leta močno razvil, je brez pitne vode. Pozabiti ne smemo, da je tudi tovarna »Belsad« življenjsko povezana s pitno vodo. Vodovod v Beli krajini je začel graditi že bivši OLO. Za črnomaljski vodovod je doslej porabljenih 75 milijonov dinarjev (nakup potrebnega materiala, glavno zajetje pr. Dobllčah in Izkop za cevi do Črnomlja). O tej gradnji so veliko razpravljali delovni kolektivi v podjetjih in zbori volivcev. Ljudje so se zavezali, da bodo Izdatno pomagali s prostovoljnimi deli pri Izkopih in podobno. Za glavna dela bl bilo potrebnih še okoli 20 milijonov dinarjev investicij. Druga važna naloga občine je elektrifikacija, saj Je ostalo še 30 vasi in zaselkov, ki nimajo elektrike; vmes so Izrazito partizanske vasice, ld potrpežljivo čakajo te pridobitve našega socialističnega razvoja. Ponekod imajo že drogove in drugi material. Stanovanjsko vprašanje tudi nujno terja rešitve. Črnomelj je narasel po vojni več kot za polovico prebivalstva, gradnja stanovanj pa nI dohitela tega razvoja, čeprav hitro napreduje, tako v državnem in privatnem sektorju. Med objekti, ki se gradijo, je najnujnejša šola na Vinici; ta je v zaključni fazi in jo je treba dograditi. Gospodarska osnova za uspešni razvoj občine je predvsem njena industrija — rudnik Ka-nižarica, Belsad, Zelezolivarna ter druga podjetja in delavnice, ki zaposlujejo 1700 delavcev. Da bo Črnomelj živel naprej in se razvijal, je odvisno od samih domačinov. Vključijo naj *e v splošno gospodarsko, družbeno, kulturno in športno dejavnost. Lep vzgled sta dali zlasti turistično in športno društvo, ki sta glavni gibali družbenega življenja v tem letu. Janez Vitkovl6 Požar v Suhi krajini 15. novembra okoli osmih zvečer je nenadoma zagorel skedenj Staneta Zoreta v Selih pri Himjah. Kmalu se je vnel še traven stoječi skedenj posestnika Martina Skufce. Ogenj je prvi opazil Ivan Skufca in ga skušal pogasiti, pa mu ni uspelo kot ne ostalim vašcanom, ki so prihiteli na pomoč. Sele združenemu naporu gasilcev iz HinJ, Dvora in Ambrusa se je posrečilo, da so razbesneli element omejili in preprečili, da se nI razširil po vasi Požrtvovalnim gasilcem, od katerih so bili prvi na mestu gasilci iz Hinj, se morajo vaščani Sel zahvaliti, da V TEM TEDNU NABIRAMO: lisi robide 38 din, maline 40 dinarjev. Rastlino jeternika 180 din, ko-pitnika 70 din. Korenine volčje češnje (bela-dona) 120 din, bodeče neže (k^mpava) 80 drin, gladeža 85 dinarjev, srčne moči 160 din. Lubje česmina od palic bres lesa 65 din, hrasta 22 din. Plodovi punčkovne 600 dinarjev. Hrastov mah 38 din. Hrastovo lubje nabirajte samo od mladih vej in palic, ki rastejo iz starih panjev. Lubje mora biti gladko ln brez lesa. niso prav sedaj na pragu strne ob vse. Oba skednja sta pogorela do tal. Škodo cenijo na blizu milijon dinarjev. Poleg poslopij je zgorela vsa krma in orodje. Kako je nastal požar ni še znano, sumijo pa, da je bdi podtaknjen. Pri tej priliki se je ponovno pokazalo, kako dobro Je, če je v kraju ali v bližini dobro opremljena gasilska četa. Ta organizacija zasluži, da Jo val podpiramo l Jane« Omgej Tečoj v Kočevju O razgibani dejaivnosti v Kočevju pričajo tudi tečaji za žene in dekleta, ki so kar trii je: kuharski prikrojevalni in tečaj za ročna dela. Tečaji so se začeli 7. novembra im jih obiskuje 46 žena in deklet. Kuharski tečaj je vsak dan enkrat dopoldne, drugič zvečer, prikrojevalni tečaj in tečaj za ročna dela pa sta vsak drugi večer. Poučujejo strokovne moči in tečajnice so zelo zadovoljne. L J. Predgrod ob Kolpi Pred dnevi so končno prispele črpalke za poljanski vodovod. Na izviru v Dolu so jih že pričeli nameščati. Vse kaže, da bo voda vendarle kmalu stekla po ceveh do glavnega zbiralnika pri Kovači vasi. Is nove kupolne peči v Belokranjski železolivarnl teče železo Zene-zadružnice kočevskega okraja za zimske mesece Vse bralce, sodelavce tiska In radia, dopisnike In vse, ki jim je pri srcu rast tiska ln radia, obveščamo, da je v prodaji le še nekaj številk »NOVINARJA« Pohitite e nakupom! Vse, kt se žele naročiti na mesečnik »Novinar«, obveščamo, da je letna naročnina 240 din. Naročnino sprejema Novinarsko društvo Slovenije, Gosposka ulica 12, telefon štev. 22-215 ali podruinica Novinarskega društva v Novem mestu (uredništvo »Dolenjskega Usta«). Zima trka na duri, kmetje so pospravili zadnje pridelke in družina se zbira okoli tople peči. V zimskih dnevih bo dovolj časa tudi za kmečke žene. Da bi ta čas čim bolje izkoristile, je organizacija Zveze zadružnic pripravila veliko pestrih in poučnih tečajev ter predavanj. Pretekli teden se je sestal okrajni odbor Zveze zadružnic in na kratko pregedal preteklo ln bodoče delo organizacije. Odbori zadružnic, ki so pri posameznih zadrugah, so dosegli dokaj lepe uspehe. V Velikih Laščah so imeli dva tečaja za konzerviranje zelenjave, ki ga je obiskovalo 30 zadružnic. V Kom-poljah pa tovarišica, ki je obi- SPORT IN TELGSNAVZGOjA Precej let je že miniio, toda naši ljudje še niso pozabili leta 1941, ne klanja, ropanja in požiganja fašističnih krvoilokov. Le redkim izrodkom je divjastvo o-kupatorja in domačih izdajalcev tako prijalo, da jim ugaja Še danes. Med takimi je Marija Kump iz Obrha Štev. 8. pri Črnomlju. Kar ne more in ne more pozabiti, da je imela brata, zagrizenega belogardista. Naša demokratična u-reditev ji ne ugaja, čeprav se ji godi veliko bolje kakor pred vojno. Z možem Ln petimi otroki živi na 8 ha velikem posestvu v dokaj rodovitnem predelu Bele krajine. Ima stanovanjsko in gospoda nko poslopje in rodi vsaj po pet glav goveje živine. . V Ameriki ima strica. Temu je pisala pismo, v katerem zatrjuje, da je bilo »pri nas lepše življenje med okupacijo kakor je pa zdaj«. Pisala mu je, da so pri nas v raz-nib odborih nekdanji hlapci in čredniki, prejšnji izobraženci pa da so na prisilnem delu. Žalostno, toda resnično je, da Marija Kump noče poznati gorja, ki so ga naši nairodi pretrpeli pod okupatonji in domačimi izdajalci, da pozna to trpljenje njen stric v Ameriki, ki pravzaprav ve le to, kar je bral o nas v tamkaj?-njih časnikih. Takole je je pisal v pakeru, ki $ ga je na rojeno večno tanjanje poslal: skovala tečal za vkuhavanje, ni pripravila posebnega tečaja, temveč je poučevala gospodinje po hišah in jim takoj praktično pokazala konzerviranje in vkuhavanje. V Fari so pripravili sadno razstavo, organizirali pa bodo tečaj za pletenje cekarjev. Te dni bodo pripravili tudi tečaj za predelavo in konzerviranje prašičev ln sicer najprej e tečaj za zadružnice vsega okraja, nato pa bodo le-te pripravile tečaje po področju svojih kmetijskih zadrug. Po vseh zadrugah pa bodo Imeli sektorske konference in se pomenil: o vsem delu v zimskih mesecih. M. C. Nogometna tekmo van/a v Koče v/u Nogometna enajstorlca kočevskega partizana Igra v prvenstvu I. razreda ^rvl* po osvoboditvi so «tr>pn'. na zeleno polje tn se pomorili v prvenstvenih tckin.ih pionirji Partizana. I)o*rQ občnem zboru. Se med tem časom aiezi»?iod opoq as nd nx "suiop r8 -j!,vas ,.i:j'iu:.j;"ou afuBsejdA ipa.m -psj masApajid 'atforeu saou ladoz •ifIZBUUllS UBIS A 3JO;SO.ld 9AOU no vzdrževanje ln poprav la. J. K. »Veš, Marica, niti naimanjšega vzroka nimam, da bi hvalil vse tam pri vas, ampak rečem toliko, da morate biti hvaiežnj Titu, ker vas je do sedaj očuvai. Meni ne gre v glavo, kako morete še sedaj hvaliti ciste nekdanje vaše okupatorje, pod katerimi praviš, da ti je bilo boljše. Ali ne veš, da je okupator vsega vašega zla kriv? Ali niso vsega pomanjkanja, ki vas seda.j tare krivi kalija in Nemčija z domačimi izda>ja!ci? Kaj vendar misliš, da bi od Italije dob.Ji, če bi ostali pod njeno vlado? Kar se tiče vaših starih izobražencev, ki so sedaj na prisilnem delu, gotovo da morajo bi tri takšni, ki so nasprotni vladi in pravzaprav drugega ne zaslužijo, kot prisilno delo. PiseŠ, da so nekdanji hlapci in čredniki na odgovornih mestih. Ali niso ti ljudje taki, kakršne si samo ljudstvo postavi? Tudi ženske imate voiilno pravico. To je demokratično.« Tako in še naprej umiva stric iz Amerike Matij; Kump v Obrhu njeno kosmato vest in zloben, ob-rekovailni jezik. Kumpovi ob njenem posestvu res ne bi bilo treba beračiti za pomoč v Ameriki. Če pa je že pisala stricu, naj bi mu opisala stanje pri nas tako, kakršno je. Zaradi nekaj kosov mila, peščice riža in kakšne ponošene cMeke in starih čevljev pa zmerja Kumpova. našo oblast in svo- bodo, vse žrtve, ki so padle, da lahko mi vsi — pa tudi Kumpova — živimo brez tujih in domaćih nasilnikov. Marija Kump hvaili nek dam ji okupatorski režim, zagrizeno psu;e našo družbeno u-reditev in državo. To je kriminalno dejanje in je vredno stroge obsodbe! Stane Hribar V Lipovcu bodo imeli novo postajo Stara železniška postaja v Lipovcu pri Dolenji vasi (razbita baraka niti ne zasluži tega imena) je bila vsa povojna leta predmet kritike prebivalcev Lipovca in ostalih vasi na tem področju Ribniške doline. Pred vojno zgrajena železniška post?-ja je bila med zadnjo vojno porušena. Novo postajno poslopje, ki ga gradi kolektiv Gradbenika iz Ribnice, bo kmalu služilo svojemu namenu. Sedaj zaključujejo zadnja dela in, če ne pride kaj vmes, bo nova postaja še letos izročena svojemu namenu. Nova postaja je lična enonadstropna zgradba, i lepo urejeno okolico. Lipovec s sosednjimi vasmi oziroma prebivalci je ponosen na novo postajo, ki je bila res nujno potrebna. Gledališče SKUD Lojze Košnk Kostanjevica na Krki: Premiera: Sobota. W. nov. ob 20: Hanz Tie-nvayer: Mladoet pred sodlftčem. Scena akad. »likat Zvonimir Muftič, režij« Lado Smrekei. Slovesna predstava ob Dnevu republike-Prva ponovitev V nedeljo, dne TI. nov. ob J S. u rt. „BOG" TRGOVSKO PODJETJE — EN GROS NOVO MESTO TEKSTIL — GALANTERIJA — PREHRANA it priporoča cenjenim strankam in Jim čestita k Dnevu republike — 29. novembru 1 DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC KINO »KRKA« — NOVO MESTO: 22. do 24. novembra: ameriški film •Zmaga ali smrt«. Od 25. do 28. novembra: ameriški film »Tajna Indijanke«. Od 29. novembra do 1. decembra: ameriški tlim »Na nebu ni cest.« Od 2, do 5. decembra: ameriški barvni film »Pas za pištolo«. Od 6. dO 8. decembra: ameriški film »Vrni se mala Sheba«. DOM JLA -- NOVO MESTO: 26. do 28. novembra: »Lisabonske noči«. 29. n 30. novembra: »Afera Mauritius«. 7. in 8. decembra: »Gospa Miniver«. DOLENJSKE TOPLICE: 26. ln 27. novembra: ameriški film »Tri korake pred vislicami«. 3. in 4. decembra; ameriški film »Pot za Cariboo«. ŠENTJERNEJ: 26. in 27. novembra: »Greh«. 30. nov. in 1. decembra: »Gospa z morja«. 3. in 4. decembra: »Proti vsem zastavam«, 7. in 8. decembra: »Umor«. TREBNJE: 26. in 27. novembra: ameriški barvni film »Rudniki kralja Salomona«. ŽUŽEMBERK: 27. novembra: švedski film »Gospod čna Julija«, 4. decembra: angleški film »Izobčenec z otokov«. KOST AN JE VIC A t 27. novembra: italijanski film »Tri prepovedane zgodbe«. 4. decembra: angleški film »Zaigrajmo in zapojmo«. ČRNOMELJ: 24. do 27. novembra: »2ongler«. 29. in 30. novembra: »Vrnitev na Broadway«. Od 1. do 4. decembra: »Ljubimci lz Toleda«. 6. in 7. decembra: »Porodil sem čarovnico«. METLIKA: 26. in 27. novembra: »Pepetka«. 30. novembra: »Veseli Norman«. SEMIČ: 26. In 27. novembra: indijski film »Aandhvjan«. 30. novembra: Japonski film »V gozdu«. 3. in 4. decembra: angleški film •Rumen- metulj«. 7. decembra: francoski film »Gospod Hulot na počitnicah«. GRADAC: 27. novembra: francoski film »Prepovedane igre«. DRAGATUS: 27. novembra: Ita-Mlamskl film »Ljubezen In strup«. 4 dee. francoski film: »Vsi smo morilci« »JADRAN« — KOČEVJE: 25. do 27. novembra: francoski film »Ma-dam X«. 30. novembra in 1. decembra: ameriški barvni film »Dvoboj pri Srebrnem potoku* Kino Doma JLA Novo mesto Uprava Doma JLA posebej opozarja na gostovanje Jugoslovanske kinoteke iz Beograda s serijo umetniških filmov: 2 decembra: francoski film »Ma-jrerllng«. 3. decembra: ameriški film »Lov za zlatom«, 4. decembra: amrrtškil film »Na Zahodu nič novega«. 5 decembra: ameriški film »Festival Ba«ter Kltona«. fi decembra: nemlkl film »Andaluzijske noči«. JLA, pevskemu zboru KD Dušan Jereb, gimnazijskemu pevskemu zboru, Jožetu Zamljenu za režijo recitacije in Stanetu Flnku za glasbeno sprem 11 avo. zvvi, Novo mesto Razglas novomeške bolnišnice Opažamo, da se uporabljajo telefonske naprave v bolnišn ci Novo meeto pretežno za informacije, ki 1ih iščejo svodcl ali drugi o stanju bolnikov, ki se zdravijo v bolnišnici, ne glede na redni delovn čas, niti ne na dnevni ali n«6ni čas. To uporabljanje telefona 1e tolikšno, da moti redno poslovanje bolnišnice in da se telefon uporablja le v te namene, medtem ko za potrebe bolnišnice in njenega poslovanja telefon nd skoraj nikdar prost. Z ozirom na to razglašamo: 1. Da se sme telefon bolnišnice Novo mesto uporabljati prvenstveno za potrebe bolnišn ce. 2. Da se informacije o zdravstvenem stanju bolnikov dajejo telefonsko le od 15. do 16. ure dnevno. 3. informacije o zdrpvstvenem stanju bolnikov dajejo le dežurni zdravniki, ln to samo onim svojcem, ki so upravičeni to zvedeti, Prosimo, da občnstvo v Novem mestu in izven Novega mesta to upošteva. Vratarjem, sestram, bolničarjem ln drugemu osebju je prepovedano dajati kakršnekoli informacije o zdravstvenem stanju bolnikov. 4. Podletja, uradi ln ustanove niso upravičeni telefonsko poizvedovat: o zdravstvenem stanju bolnika, njihovega uslužbenca ali delavca. To naj poizvedujejo pismeno ter bomo le pismeno odgovar- jali ,ker morajo biti odgovori registrirani. Uprava bolnišnice Novo mesto. MALI OGLASI PRODAM BNOST ANO VANJSKO HIŠO z vrtom in parcelo nad Kandtjsko postajo. Cena po dogovoru. Poizve se na štev. 6 dr. Volčiče ve ulice, Novo mesto, MANJŠO HlSO, primerno za upokojenca, kupim v okolici Se-mliča ali Črnomlja. Ponudbe po_ slati na Upravo Dol. lista pod š'fro »December 55'. POŠTENA IN IZVE2BANA gospodinjska pomočn ca dobi službo v Novem mestu. Majhna družina, plača dobra. Naslov pri upravi lista (655) PRODAM kompletno spalnico iz mehkega lesa. Črnomelj 250-11. (641) ZAHVALA Vsem, ki so sprem.II našo mamo MARIJO KASTELIC iz Muhaberja na zadnji poti, se najlepše zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni zastopnikom Zveze borcev za venec in lepe poslovilne besede, kakor tudi pevcem KD »Dušan Jereb« lz Novega mesta ln vsem darovalcem cvetja. Muhaber, dne 19. novembra 1955. Hčerka Marija, sinova Janez in Anton z družinama. SEJEM V NOVEM MESTU V torek, dne 6. decembra 1953, bo na novomeškem sejmišču II. jesenski živinski sejem. ObLO Novo mesto čestitka K rojstvu prvorojenca iskreno Čestitajo Titi in dr. Ivotu Obrezu — prijatelji. IZ MATIČNIH URADOV Potujoči kino Dopisujte v Dolenjski listi predvaja ameriški barvni film »Onstran Mlssourija«: V Malem Slatnlku: v petek, 25 novembra, ob 18., ▼ Otočcu: v soboto, 26. novembra, ob 18., v Dohrnlču: v nedeljo, 27 novembra, ob 13., v Mirni peči: v ppdeljo. 27. novembra, ob 18. Zahvala Zveza vojaških vojnih invalidov ▼ Novem me*bu «e iskreno zahvaljuje vsem, k so kakorkoli pomagali pri Izvedbi akademije 17. novembra v Domu I.P, posebno naj sahvala velja orkestru Doma Novo mesto Pretekli teden Je bilo rojenih 18 dečkov .n 22 deklic. Umrli so: Hrovatlč Marija, užlt-karica, 74 let, iz Gor. Lokvice pri Smihelu. Kastelic Jernej, užitkar, 65 let, iz Smolenje vasi pri Novem mestu. Petelin Marija, kme-tovalka. 70 let, iz Dol. Kamene pri Novem mestu. Poročili so se: Božič Anton, delavec iz Gor. Suhadola, in Poto-Čar Antonija, hči kmetovalca iz Crmošnjlc pri Novem mestu. Saje Alojzij, delavec z Daljnega vrha pri Novem mestu, in Novak Marija, delavka iz Hudega pri Novem mestu. Makse ViHem, krojaški pomočnik iz Cešče vasi pri Novem mestu, ln Jakše Amalija, delavka Iz Zaloga pri Novem mestu. KOČEVJE V času od 12. novembra do 19. novembra sta bila rojena 2 dečka In 2 deklici. Poroč 11 so se: Hrovat Martin, delavec in Kous olea, gospodinja, oba Iz Gorenje vasi stefanlč Mihael, krojač lz Kočevja, in Bogataj Manla, delavka iz Llvolda. Umrl je Bruner Anton, upokojenec, 60 let, lz Kočevja. Iz novomeike porodnišnice Pretekli teden so v novomeški porodnišnic rodile: Obrč Pepca lz Novega mesta — dečka. Turk Kristina iz Semiča — dečka. Butina Kristina iz Kočevja — deklico. Butala Karolina iz Butova 1 a pri Črnomlju — delci ieo L ndič Anica lz Livolda pri Ko- čevju — dečka. Jurejevčič Anica iz Okljuke pri Metliki — dečka. Logar Melita lz Vavte vasi pri Straži — deklico. Kašca Jožica lz Dolge vasi pri Kočevju — dekl co, Murn Cecilija iz Malkovca pri Tržišču — deklico. Jerele Marija is Šentjerneja — dečka. Zorko Antonija lz Cadreža pri Šentjerneju — deklico. Rozman Ana iz Žabje vasi pr. Novem mestu — dečka. Miklavčič Terezija iz Gredenja pri Šentjerneju — deklico. Zaje Marija z Jesenic — dečka. Piro Justina iz Gor. Mraševega pri Novem mestu — deklico. Kolenc Terezija Z Rdečega kala pri Trebnjem — dečka. Metež NBernarrla iz Sadlnje vasi pri Semiču — dečka. Cimprič Zofija lz Smihela pri Novem mestu — deklico. Praznik Anica lz Kočevja — dečka, fttrbenc Marija iz Kanižarice pri Črnomlju — dečka. Brulc Karolina s Plemberka pri Novem mestu — dečka, Strozberger Ana iz Novega mesta — deklico. Kverh Kristina Iz Kočevja — 2 deklici. Sa-šek Marija Iz Doljnega Suhadola pri Novem mestu — dečka. Gedo Mira lz Srebrnič pri Novem mestu — deklico. Tomažič Ana s Sinjega vrha prt Črnomlju — deklico. Ambrožič Terez'ja iz Gor-nte Lokvice pri MetV.kl — d"čka. Obrez Tita iz Novega mesta — dečka. Pnsavec Mnr'ja iz Trške eore pr. Novem mesto — dečka. Knez Marila Iz. Krmella nri Sevnici — dečka. Parov'č Karila !z Osrečla nrl Rent'«»rne1u — dečka. Kolenc *-fqrllB 'z Znbrdja ori Mirni — d"čka. TV^ovičar DrasT'ca '.s žalilo vasi pri Novem mestu -• Srečnim mamicam čestitemol « TREBNJE ČESTITA ZA 29. NOVEMBER — DAN REPUBLIKE — IN ŽELI VSEM DELOVNIM LJUDEH NOVIH USPEHOV PRI NADALJNJI GRADITVI SOCIALISTIČNE DOMOVINE! OBČINSKI LJUDSKI ODBOR TRGOVSKO PODJETJE s poslovalnicami KMETIJSKA ZADRUGA s poslovalnicami ČEVLJARSKO PODJETJE Zidarsko podjetje REMONT MIZARSKO PODJETJE OBČINSKI ODBOR SZDL IN OSTALE ORGANIZACIJE KINO TREBNJE KROJAŠKO PODJETJE PEKARIJA LEKARNA TREBNJE Ob 29. novembru — DNEVU REPUBLIKE — čestitajo vsem svojim odjemalcem in vsem delovnim ljudem TRGOVSKA PODJETJA V KOČEVJU Trgovina PREHRANA Trgovina TEKSTIL Trgovina 2ELEZNINA Trgovina PRESKRBA RUDARJEV Trgovina SPECERIJA Trgovina MANUFAKTURA Trgovina OBUTEV Trgovina OSKRBA Trgovina POTROŠNIK Trgovina HRANA KNJIGARNA IN PAPIRNICA Trgovina PRESKRBA Trgovina GALANTERIJA Trgovina STARA CERKEV KNJIGOVODSKI CENTER KOČEVJE OBČINSKI LJUDSR ODBOR Šentjernej čestita vsem obca nom k dnevu rfpu blike in jim Zeli obilo uspehov v novi občini! NAJ ŽIVIJO POBUDNIKI NARODNOOSVOBODILNE BORBE, KI SO UTIRALI POT DANAŠNJIM ZMAGAM IN UGLEDU SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE. MESNICA V SEMIČU se pridružuje čestitkam delovnih kolektivov ob prazniku 29. novembra — Dnevu republikel Svojim odjemalcem se priporočamo! OBČINSKI LJUDSKI ODBOR Kostanjev ca -Podbočje in organizacije: SOCIALISTIČNA ZVEZA DELOVNEGA LJUDSTVA, ZVEZA KOMUNISTOV, ZVEZA BORCEV in LJUDSKA MLADINA Čestitajo vsem občanom ln vsemu delovnemu ljudstvo k Dnevu republike in jim želijo še nadaljnjih uspehov pri graditvi naše socialistične domovinel industrija čevljev »B 0 R« DOLENJSKE TOPLICE čestita vsem delovnim ljudem k Dnevu republike! izdelujemo najboljšo moško, žensko, deško, dekliško in otroško obutev po konkurenčnih cenah! Kolektiv TRGOVSKEGA PODJETJA iz ČRNOMLJA čestita za Dan republike svojim odjemalcem in želi vsem državljanom FLRJ novih zmag • nadaljnji graditvi naše domovinel Ob dnevu republike čestita kolektiv KMETIJSKE ZADRUGE ŠENTRUPERT vsem odjemalcem in dobaviteljem! OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ČRNOMELJ čestita K dnevu republike vsem delovnim ljudem po vsej domovini! kolektiv U T EKU6NE PRELESJE čestita delovnemu ljudstvu ob dnevu republike! Izdelujemo zidno opeko po najnižji ceni v novomeškem okraju. TOVARNA »LETENIN IN ZAVES Belokranjka ČRNOMELJ - METLIKA čestita k prazniku dneva republike vsem svojim odjemalcem, dobaviteljem in vsem delovnim ljudem! ob največjem prazniku nase socialistične domovine čestita vsem delovnim ljudem SPLOŠNO TRGOVINSKO PODJETJE ČRNOMELJ Občinski ljudski odbor Kočevje ČESTITA ZA 29. NOVEMBER VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN PREBIVALCEM OBČINE IN JIM ZELI SE MNOGO USPEHOV PRI NADALJNJEM DELUI UPRAVNI ODBOR IN DELAVSKI SVET KMETIJSKEGA POSESTVA ,DOB' čestitata vsem državljanom ob Dneva republike in jim želita ie nadaljnjih uspehov pri delu. KMETIJSKA ZADRUGA {Kostanjevi ca NA KRKI ČESTITA OB DNEVU REPUBLIKE VSEM SVOJIM ČLANOM IN ODJEMALCEM Kupujemo in prodajamo vse kmetijsko blago. KOLEKTIV TRGOVINE Z MEŠANIM BLAGOM