Valentin KALAN O PROBLEJ\1ATIKI PREVAJANJA ARISTOTELA: O NEKATERIH ZNAČILNIH IZRAZOSLOVNIH IN FILOZOFSKIH ODPRTIH VPRAŠA.NJIH1 Izvleček Prevajanje klasičnih del grške filozofije v moderne jezike v marsičem neprimerlji- vo s prevajanjem del, ki so napisana v mo- dernih evropskih jezikih. Zato v prvem delu najprej obravnavam Vicovo teorijo jezika v „Principih nove znanosti", nato pa Heideggrovo teorijo prevajanja, ki se sooča z dejstvom neprevedljivosti temelj- nih filozofskih besed. V drugem delu po- dajam kratko fenomenologijo prevajanja nekaterih - osmih - temeljnih besed Ari- stotelove Metafizike, in sicer: kategorija, bit in bivajoče, TO urcox.dµevov - subjekt, L3fo/ d3oc; - prali k/ oblika, x_wpv:;Tov -bi- vajoče po sebi, To Tl ~v e:Ival - bistvenost, t.6yoc; in akcidenca - cruµpepY)x.6c;. Preva- janje temeljnih filozofskih del je tudi ved- no iskanje jezikovnih možnosti lastnega jezika. ~ o' EPfL1JVslOC svsxa -rou sG. Prevajanje je tu zaradi dobrobiti. Aristotel, O duši, B 8, 420bl9-20. Abstract Translating basic Greek philosophical works is in many things uncomparable with translation of the works of modern European philosophers. Therefore in the first part I discuss Vico's theory oflangua- ge in his „ Principi di scienza nuova", and then argue for Heidegger's theory oftran- slating which confronts us with the fact of the untranslatability ofbasic philosop- hical words. In the second part I propose a short phenomenology of translating some - eight- fundamental notions of Ari- stotle 's Metaphysics in to Slovene, namely: category, being, beings, substance, TO urcox.dµevov - underlying thing, l3fo/ d3oc; - idea/species, x_wpccrT6v - separab- le, TO TL ~v dval - essence, A6yoc; - defi- nition, ratio, cruµpepY)x.6c; - the acciden- tal. Translating of classical philosophical texts is always a research of the linguistic capacities of our own language. V zadnjem desetletju lahko opažamo, kako se je število prevodov filozof- skih del v slovenščino zelo povečalo, če upoštevamo filozofijo v celoti. Kar pa zadeva prevajanje temeljnih del antične oz. grške filozoftje, hitro vidi- mo, da prevodov še vedno ni veliko in daje po njih veliko povpraševanje. Kakor je takšno zanimanje za filologe, ki se lotevajo prevajanja iz grščine 1 Ta razprava je nastala kot priprava za referat na posvetovanju o prevajanju antičnih in srednjeveških besedil, ki gaje organiziralo Društvo za antične in humanistične študije Slovenijev. Posvet je bil 20. septembra 2002 v v dvorani Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani. Keria IV - 2 o 2002, 23-39 24 Keria IV - 2 • 2002 in latinščine, velika in nenadomestljiva spodbuda, pa po drugi strani stro- kovna in znanstvena javnost pogosto premalo upošteva dejstvo, daje pre·· vajanje klasičnih del grške in rimske antike v mnogih vidikih neprimerlji- vo z medsebojno prevedljivostjo novoevropskih oz. sodobnih evropskih jezikov. Ta neprimerljivost je najprej posledica posebnega značaja teh dveh jezikov, kiju je Cervantes nekje imenoval „kraljicijezikov"2, nato pa tudi „klasičnega" - filozofsko gledano, utemeljitvenega - značaja teh del, ki zah- teva posebno branje in posledično tudi posebno delo prevajanja. Za opis klasičnosti teh del si sposodimo naslednji Nietzschejev aforizem iz Vesele znanosti: „Beseda za filologe. Da obstajajo knjige, tako dragocene in kra- ljevske, da so cele generacije raziskovalcev dobro zaposlene, kolikor so z njihovim naporom te knjige ohranjene čiste in razumljive - filologija je tu zato, da bi vedno znova utrjevala to prepričanje. Filologija predpostavlja, da ne manjka tistih redkih ljudi (četudi jih ravno ne vidimo), ki tako vred- ne knjige dejansko znajo uporabljati ... "3 Prevajanje klasičnih del nikoli ni rutina, temveč zahteva filološko pripravo. Nietzsche, kije bil tudi filolog, je o filološkem delu zapisal, da je to „zlatarska obrt in zlatarsko poznavanje besede, ki mora opraviti samo fino previdno delo in ničesar ne doseže, če tega ne doseže lento."4 Ta počasnost in zamudnost prevajanja klasičnih besedil je že na prvi pogled v nasprotju s sodobno hitrico, celo nepristojno naglico sodobnega sveta. Predpostavljajoč, da je prevajanje klasičnih del posebna znanstvena, književna, jezikovna in kulturna naloga, bom v tem predavanju govoril o problematiki prevajanja Aristotela. Najprej bom na- menil nekaj besed splošnim vprašanjem prevajanja, v drugem delu pa se bom posvetil prevajanju Aristotelovih besedil. l. Jezik in prevajanje s filozofskega vidika: Vico in Heidegger Grške filozoftjaje v splošnem del grške književnosti. Filozofsko litem-- turo pred Sokratom tvorijo filozofska pesnitev, pregovor in izrek. Sokrat- ska kritika pesništva vodi do nove književne zvrsti, to je Platonov dialog, ki je na sredi med umetnostjo in filozoftjo, saj Platonov dialog že prehaja meje književnosti, ko postane čisto filozofski, "akademski" dialog, npr. dia- log Timaj. Poleg tegaje razvoj grške filozoftje vezan na prehod od pesništva k prozi. Tako se je Aristotelova filozofska proza oblikovala v okviru znanstve- ne proze jonskega naravoznanstva in zgodovinopisja (Herodot, Demokrit) in medicine (Hipokrat), a tudi pod vplivom sofistične filozofske proze. Tako se - literarno gledano - v Aristotelovih delih srečujemo z znanstveno prozo, za katero se zdi, da nima več veliko povezav s poezijo in književnostjo.5 Ven·· 2 Navajam po Movrin 2000, 2. - Cervantes: Don Kihot (II, 62). 3 Nietzsche, 1988, 458ss. 4 Nietzsche, 1988, 3, Morgenrote, Vorrede 5, 17. 5 Prim. o tem Gourinat 1969, 9sl. Valentin Kalan, O problematiki prevajanja Aristotela: o nekaterih značilnih ... 25 dar je napačno Aristotelova dela šteti za čisto znanost, saj filozoftja zaradi posebne narave svojega spoznavanja in zaradi posebne narave svoje temati- ke -človek, svet, narava- ostaja na sredi med pesništvom in znanostjo. Poseb- nost filozofske tematike je vidna že v tem, da filozofska govorica uporablja besede, kijimje Aristotel rekel "vzvišena imena", O'EfLVcX OVOfLCX't'CX - kozmos, človek, duša, harmonija, logos, Bog, ljubezen, neskončnost idr. To dejstvo ima svoje posledice tudi pri prevajanju in terminologiji. Aristotelova dela se po svojem literarnem značaju delijo na tista, kijih je sam izdal, to so "popularni" (Ciceronov izraz) eksoterični spisi, in tista, ki so bila namenjena poslušanju in jih zato imenujemo akroamatske ali učne spise. Teh del Aristotel sam ni objavil: zato jih imenujemo tudi esote- rične spise. Spisi prve vrste so večinoma dialogi, ki so nastajali bolj zgodaj, medtem ko so učni spisi nastajali v predvsem v času učne dejavnosti v Like- ju. Čeprav stil njegovih eksoteričnih spisov ni imel umetniške dognanosti Platonovih dialogov, pa so moralil biti ti spisi stilistično dovršeni, saj je Ciceron v dialogih odkrival "zlati tok govora", flumen orationis aureum. 6 Za razliko od dialogov pa je Ciceron za učne spise ugotavljal, daje v njih Ari- stotelov govor zelo živčen: Quis enim uberior in dicendo Platone? Iovem sic aiunt philosophi, si Graece loquatur, loqui? Quis Aristotele nervosior, Theophrasto dulcior?7 Za Aristotelova akroamatska delaje značilno, daje vsako izmed njih samostojna razprava, kije usmerjena na določeno tematiko, na določeno stvar, npayµcx in zato posamezno razpravo imenujemo tudi rt:pcxyµcx-rdcx. Te razprave je Aristoteles včasih dopolnjeval, začenjal znova ipd. Ne znam pa si predstavljati, da bi bile te razprave „zapisi predavaaj", kakor se pogo- sto bere v strokovni literaturi. Aristotelove pragmatije so napisane jedrna- to, zgoščeno, a vendar jasno, tudi lucidno. Še več, v njegovih glavnih delih, pragmatijah, pogosto opazimo umetniški navdih - navsezadnje je Aristotel napisal tudi nekaj pesmi. Sicer pa v grški književnosti vse do Aristotela obstajajo povezave med poezijo in prozo. To je dobro opazil W. von Hum- boldt: „Vsekakor bi se zelo motili, če bi hoteli Aristotelov manj privlačen (se. v primerjavi s Platonom), nedvomno pogosto trd jezik, kije brez okra- skov, pripisati neki naravni treznosti in nekakšni bornosti njegovega duha. Glasba in poezija sta zavzemali velik del njegovih študijev. Njihovo učinko­ vanje je ... globoko prodrlo v njega, in samo prirojeno nagnjenje gaje mo- glo voditi k tej vrsti književnosti". Humboldt nato pohvalno omenja Aristo- telovo himno Platonu in njegove eksoterične spise ter nadaljuje: „Resnič­ no globoka in odmišljajoča filozoftja ima svoje lastne poti, da pride do viška velikega stila.Jedrnatost in celo dovršenost pojma daje tam, kjer nauk 6 Ciceron, Academica Priora 2. 38. 119. 7 Ciceron: Brutus 31. 121. - "Kdo je v govoru razkošnejši kakor Platon? Tako bi govoril Jupiter, pravijo filozofi, če bi govoril grško. Kdo je bolj nervozen kot Aristotel? Kdo bolj prijeten kakor Teofrast?" 26 Keria IV - 2 ° 2002 izvira iz pristnega ustvarjalnega duha, tudi jeziku neko z notranjo globino vsklajeno vzvišenost"8. Ta Humboldtova teza nima le filološkega pomena. Gre namreč za to, da filozofsko mišljenje po svoji naravi ni le znanost, temveč nastaja in se ohranja v neki posebni bližini s pesništvom, ne da bi zato opustilo svojo strogost. Odnos med pesniškim in znanstvenim jezikom moremo opisati z Vicovo teorijo jezika, kakor jo je razvil v okviru svoje filozoftje zgodovine v delu Principi nove znanosti o skupni naravi narodov- „Principi di scienza nuo- va d'intorno alla comune natura delle nazioni". Temelj Vicovega razumevanje evropske zgodovine je odkritje, da so bila v zgodovini človeštva "prva ljudstva pesniki, ki so govorili s pesniškimi znaki ali karakterji (caratteri) "9• Karakter je vse, kar človek ustvari s svojim posegom. Prva govorica človeštva je pesniška, kije obenem sveti jezik bo- gov. Tako pride Vico do znamenitega razločevanja treh jezikov: l. sveti ali hieroglifskijezik (§ 49), kije jezik bogov (lingua degli dei, §432); 2. herojski ali simboličnijezik, kije govorica junakov, in 3. pisni ali črkovnijezik, kije jezik ljudi. Pesniški znaki temeljijo na domišljijskih občostih ( universalijantastici) ali domišljijskih rodovih, ki so blizu temu, kar je Aristotel v Poetiki imeno- val umetnostne univerzalije, 'C'rX xa:B-6P-ou. Domišljijske univerzalije so izvor filozoftje tako v zgodovini narodov kakor v človekovem osebnem razvoju: Vicova teza, da imajo junaške in otroške pravljice v sebi neko univerzalno modrost, je danes splošno spreje- to mnenje v teoriji pravljic in bajk (Propp). Modrost prvih pravljic so "ve- ri ta civili" (§198). Pesniška modrostje pogoj znanosti, poezija predhaja prozo. Različne vrste jezikov predpostavljajo različne dobe sveta: doba bo- gov, doba junakov in doba ljudi. Govor bogov je nem, ker tedaj bogovi, kakor da so „nemi" - Vico pravi „mutoli" - s samimi stvari kažejo, kaj je nekaj: mutoli additando (§ 402). V herojski dobi pride do oblikovanje človeške duše in do oblikovanja okolja. Ta jezik so ustvarili pesniki teologi. Pogoj pesniške govorice je revnost go- vorov, poverta di parlari (§34), in želja po izražanju.Jezik ljudi je jezik spo- ročanja, pisem, alfabetske pisave. Ljudski govor je ordinary language. Vsi trije jeziki pa dobijo svojo enotnost iz skupnega čuta, senso comune (§ 145), ki je antropološka osnova za enotni pogled na zgodovino ( storia ideal eterna) in za pomen zgodovine, ki jo izraza obči duhovni slovar (§35) 10 • VVicovi optiki je Aristotelova proza dovršen prehod od poezije k pro- zi, od pesniške govorice k običajni zborni izreki. 8 Humboldt, 1988, str. 237sl. in 1994, 191. 9 Vico 1992. 10 Iz ocene disertacije "Zgodovinski in hermenevtični pomen vprašanja jezika v Vicovi filozofiji" Jana Bednaricha. Valentin Kalan, O problematiki prevajanja Aristotela: o nekaterih značilnih ... 27 Toda vrnimo se k vprašanju prevajanja. Vsak prevod se sooča s tujostjo jezikov. Naloga prevoda je seveda v tem, da drugojezični tekst prenese v novi jezik. Toda naloga prevoda je tudi ta, da se z našim lastnim jezikom "prestavimo" v tisto, kar je bilo v izvirniku mišljeno in izrečeno. Prevod mora omogočiti bralcu, da se napoti v "tujost", "drugobit" originala. Tak- šno hermenevtično stališče je izrekel že veliki posrednik grške filozoftje Boethius v komentarju k lastnemu prevodu Porfirijevega Uvoda v Aristotelo- ve Kategorije: Cuius incepti ( scil. translationis) ratio est quod in his scriptis in quibus rerum cognitio quaeritur, non luculentae orationis lepos, sed incorrupta veritas exprimenda est. Quocirca multum profecisse videor, si philosophiae libris Latina oratione compositis per integerrimae translationis sinceritatem nihil in Grae- corum litteris amplius desideretur. "Razlog začetka (namreč prevoda) je v tem, daje v teh spisih, v katerih se išče spoznanje stvari, treba izraziti nepotvor- jeno resnico, ne pa lepoto bleščečega govora. Zato se mi zdi, da sem mno- go dosegel, če v filozofskih knjigah, sestavljenih v latinskem jeziku, zaradi iskrenosti kar najbolj nepristranskega prevoda ne bi pogrešali nič tega, kar je v grških knjigah." 11 Po Boetiju se mora prevod čim bolj približati izvirniku in je v tem smislu aproksimacija (K. Gantar): toda z druge strani ravno skozi prevod izvirno besedilo sploh more zaživeti. To je posebej poudaril W. Benjamin v svoji razpravi „O nalogi prevajalca": "V njih (se. v prevodih) dosega življe- nje izvirnika svoj stalno obnovljen zadnji in najobsežnejši razvoj" 12• Po Be- njaminovem mnenju je predvsem pomembno, da prevod odpira razume- vanje izvirnika: "Resnični prevod je prosojen, tako da ne zakriva izvirnika, mu ni na svetlobi, temveč omogoča, da se čisti jezik z lastnim medijem prevoda okrepi ter tako še bolj polno pada na izvirnik" 13 • Takšen prevod pa zahteva včasih filigransko delo, ki gaje W. Benjamin primerjal s sestav- ljem razbite posode iz črepinj, pri čemer so različni jeziki sami tiste črepi­ nje, ki skupaj tvorijo knjigo "čistegajezika" (die reine Sprache). Benjaminovo teorijo prevajanja pa kaže nekoliko dopolniti, ker ne moremo biti preveč zadovoljni z njegovo idejo o idealnem čistem jeziku. Vprašanje čistega jezikaje treba nadomestiti z vprašanjem o bistvu jezika. Bistvena vprašanja prevajanja se zastavijo prav ob prevajanju filozoftje in poezije. Izhajajoč od dejstva, da pesniški in miselni izkušnji z bistvom jezi- ka pripada enkratnost in neponovljivost, F. Zore vidi dve možnosti preva- janja oz. "prelivanja" grških tekstov v slovenski jezik sta dve: l. ohranjanje izrazoslovja latinskega jezika (romanski jeziki, angleščina), 2. vzpostavlja- nje izrazoslO\ja v materinskem jeziku (nemščina in slovanski jeziki) 14• Slo- venski jezik predstavlja nekakšen presek med tema dvema možnostima. Pri nadaljnjem razpravljanju naj nam bo vodilo Sovretova beseda, ki 11 Boethius, In Isagogen Porphyrii, editio secunda, I, l in Brandt 1906, 135, 5-13. 12 Benjamin, 2000, 43. 13 Benjamin, 2000, 48. 14 Prim. Zore 1997, 18sl. 28 Keria IV - 2 " 2002 je sicer rečena ob pesniškem prevodu, da mora biti prevod „metempsiho- za pesnikove in prevajalčeve duše" 15 . Beseda o metempsihozi ali "meta- morfozi" duše ne velja le za pesništvo, temveč tudi za filozofska besedila, zlasti za dela grške filozofije. Prevajanje tedaj ni samo tema jezikoslmja niti samo tema literarne teorije, temveč je to tudi filozofsko vprašanja. To je posebej vidno ob Heideggrovih mislih o prevajanju, ki jih najdemo v vrsti njegovih spisov, zlasti pa v predavanjih o Holderlinovi himni „Ister'' (Donava) (1942), v razpravi „Anaksimandrov izrek" (1946), v predavanjih Kaj pomeni misliti (1952) in v predavanjih Zakon zadostnega razloga (1955/56). Ob predavanjih o Holderlinovih himnah je Heidegger razpravljal o načinu prevajanja besede pomenu or::r.v6v - častitljivo, silno, strašno, neza- slišano ipd. - in predlagal izivrz „nedomačno", das Unheimliche. Ob tem zavrača možnost, da bi bil za pravilnost določenega prevoda kar tujejezični slovar neka absolutna in vnaprej zavezujoča instanca. Navedbe v slovarjih vedno počivajo na predhodni razlagi jezikovnih sovisnosti, poleg tega pa slovarska pravilnost pomena še ne da uvida v resnico tega, kar beseda po- meni in more pomeniti. Slovarjem pogosto manjka neposredna merodaj- nost in obvezujočnost glede zgodovinskega duha določenegajezika16 • Na prevajanje kot „metempsihozo" spominja Heideggrova opredeli- tev prevoda kot prestopa, „ Uberschritt' iz jezikovnega duha (Sprachgeist) enega jezika v jezikovni duh drugegajezika17• Zato težave prevajanja niso nikoli ni zgolj „tehnične" in strokovne, temveč zadeva človekov odnos do bistva besede in do dostojanstva govorice. S parafrazo Fichtejevega izreka o filozoftji in človeku, Heidegger pravi: „Povej mi, kaj misliš o prevajanju, in povem ti, kdo si."(GA 53, 76) Vsako prevajanje je seveda že interpretacija, razlaga18 • Velja pa tudi obratno: vsaka razlaga je neko prevajanje. Ob tem Heidegger omenja neko nenavadno prevajanje znotraj istega jezika. V misel je vzel besedno umet- nost: pesništvo in književnost. To prevajanje pomeni izražanje določenih vsebin, ki bi brez besedne artikulacije ostale nepoznane. Takšne vrste so vsa velika dela književnosti in filozoftje. Prevajanje te vrste nas mora po stezi navzgor prestaviti iz povprečja na vrh. V komentarju znamenitega Anaksimandrovega izreka o nujnosti (To xpr::wv) Heidegger najprej ugotavlja, da se prevoda Nietzscheja in Dielsa 19 , 15 To je pravzaprav citat Wilamowitza, kakor navaja sam Sovre 1920, 764. - O Wilamo- witzovi teoriji prevajanja prim. delo Movrina 2000, str. 85sl. V Movrinovem diplom- skem deluje najti tudi prevod Wilamowitzovega eseja: prim. Movrin 2000, str. 135sl. 16 Heidegger 19932, 7 4. 17 Heidegger 19932, 75. 18 Starogrška beseda za prevod je µe:-r&cppo:cnc;, µno:cpp&(e:Lv, ki najprej pomeni opis, parafrazo, je zabeležena razmeroma pozno: v pomenu prevajanja je prvič uporab- ljena pri Plutarhu. 19 Heidegger 19634, 296. - O ideji zvestega prevajalca prim. D. Movrin 2000. - Movrino- vega dela ob pisanju te razprave še nisem poznal. Valentin Kalan, O problematiki prevajanja Aristotela: o nekaterih značilnih ... 29 ki sta bila oba velika filologa, zelo razlikujeta. Ob skrbi za filološko izčišče­ no govorico moramo pri prevajanju gledati na to, „kako je s stvarjo, ki naj bo v prevajanju prevedena iz enegajezika v drugega. Stvar pa je tu stvar mišljenja (die Sache des Denkens)." Ob tem postavi razlikovanje med pre- vodom, kije dobeseden, wortlich, in prevodom kije zvest besedi, wortgetreu: „Besedi zvestje prevod šele tedaj, kadar so njegove besede res besede ( Worter Worte), govoreče iz jezika stvari." Prevajalec mora torej biti zvest. Zvestoba prevoda ni nujno dobesednost, literalness, kakršno najdemo v srednjeveš- kih prevodih Aristotela20 , temveč se ta mora zvestoba nanašati na sovede- nje o stvari. Beseda zvest etimološko pomeni vedenje o nečem: prevod mora torej paziti na na to, kar v izreku pride do govorice21 • Filozofske vezanosti na stvar pa ni brez neke izvorne in komaj opazne vezanosti na materinski narodni jezik. Takšna vezanost, ki velja zlasti za besedno umetnost in filozoftjo, kakor je to znano iz Herderja, je strožja kot merodajnost vseh filoloških in historičnih dejstev.22 Pri prevajanju grških filozofskih izrekov je treba z ene strani to, kar je da grško rečeno, prestaviti, hinubersetzen, v moderni jezik. Toda še pred prevajanjem je potrebno, da naše mišljenje šele prevedemo k temu, karje povedano grško. Ta „metempsihoza", to „misleče prestavljanje" k temu, kar so grški filozofi izrekli, je „skok preko jarka" (Holzwege 303). Kadar pride do takega uspelega prevoda, se zgodi „pristno usodno srečanje zgo- dovinskih govoric". To dogajanje je filozofsko mišljena zgodovine Evrope. Tako Heidegger ob prevajanju E:vspyc:w: z actualitas vprašuje: „V katero govorico prevaja Dežela Zahoda?" 23 • Premislek o prevajanju grških besed za bit in bivajoče v predavanjih Kaj pomeni misliti? navezuje na Parmenidov verz: „Misli in reci, da biva, kar je ... " XP~ 1:0 AE'(ElV 1:E voc;l,v -i;' E:ov sµµc:vixt. (fr. 6) Heidegger pri tem najprej kritizira pojem absolutno veljavne razlage tega izreka. Brezpogojnost je zadeva verovanja, medtem ko gre v mišljenju za to, kar je vredno vpraševanja. Prava razlaga je pogovor o stvari,je govor v katerem gre za stvar: „konverzacija" še ni pravi pogovor24 • Kdajje prevod „stvari primeren"? Da bi bili „prestavljeni", ubersetzen, k temu, kar povesta grška izraza E:ov in sµµc:vixt, ne zadošča zamenjava grških besed z bivajoče in bit, z „Seiendes" in „sein", ali z ens in esse, kar je naposled že zdavnaj storjeno. Prej je potrebno, da mi sami preidemo v grško jezikovno področ­ je E:ov in sµµc:vixt, da se prestavimo k temu, kar iz teh besed govori: „Ta prestavitev uspe samo ... v skoku enega samega pogleda"25• Heideggrov od- 20 O tem Dod v: Kretzmann 1982, 67. 21 Heidegger 19634 , 297 in 326: 22 Heidegger 19634, 302. 23 Heidegger 19634, 342 in Komel 1997, 8lsl. 24 Heidegger, 19844, str. 107-110. 25 Heidegger, 19844, 140sl. in Komel, 1997, 82. 30 Keria IV - 2 • 2002 govor je, da je bit treba razumeti kot prisostvovanje, prisotnost, Anwe- sen26. Takšno mišljenje, ki pazi na to, kaj imenujejo besede, je blizu pe- sništvu. S tem daje Heidegger pokazal na sorodnost mišljenja in pesništva, se je vprašanje prevedljivosti še bolj zapletlo. Pridemo do tega, daje filozof- ska misel v nekem smislu neprevedljiva. Tako je Heidegger dejal v pogovo- ru za časopis Zrcalo (Der Spiegel): „Kakor ne moremo prevajati pesmi, tako tudi ne mišljenja." Dokaz za neprevedljivost je po Heideggru sprememba grškega mišljenja, kije nastopila s prevajanjem v rimsko-latinsko in sodob- no filozofsko govorico27• Na vprašanje o neprevedljivosti Heidegger torej odgovarja z idejo o pesniškem mišljenju in o zgodovinskosti jezika. O tem govori v predava- njih o zakonu zadostnega razloga, kjer obravnava besede A6yoc,, ratio, Grund (temelj) in Vernunft (um). Heideggrova osnovna tezaje: „Našijeziki go- vorijo zgodovinsko ... jezik je hiša biti ... "28 • Mnogoterost pomenov temelj- nih filozofskih pojmov je zgodovinska zadeva. Prevajanje in prevajanje ni nekaj enakega, če gre za poslovno pismo ali za pesem. Pismo je prevedlji- vo, pesem ne. V pesništvu in filozoftji nastopa poleg običajnih prevodov še bistveni prevod, „ wesentliche Ubersetzunrf'. Bistveni prevod tedaj ni le razla- ga, temveč Uberlieferung, izročil29 • Prevod postane takšno izročilo, kadar prevod govorico temeljnih besed enega zgodovinskega jezika pre-stavi v drug jezik. To izročilo je lahko breme in ovira, lahko pa je bogatitev in osvoboditev, kar pove tudi nemško ime: izročilo je „prinašanje ( ein Lie- fern) v smislu liberare, kije sprostitev"30• Kaj je tedaj grški A6yoc,? Logosje to, kar je rečeno, das Gesagte, in to, kar se nahaja tu, Vorlagi' 1• Kaj iz teh premislekov sledi za prevajanje Aristotela? Najprej to, da ne moremo prevzeti latinskih izrazov v prevod, ker bi s tem vezali grško bese- dilo na tradicionalno šolsko metafiziko, ki stajo opustili tudi obe glavni verziji sodobne fundamentalne teologije, katoliška in evangeličanska. 2. K fenomenologiji prevajanja Aristotela Znameniti italijanski humanist Ermolao Barbaro (1454-1493), profe- sor filozoftje v Padovi in Benetkah, prevajalec Aristotelove Retorike ter Te- 26 Heidegger, 1984 4, 143. 27 Neske 1988, 108 in slovenski prevod Heidegger 1988/89, proti koncu pogovora. - Glede ideje neprevedljivosti pesništva in mišljenja je med strukturalisti Heideggru najblifjijakobson s teorijo o pesniški funkcijijezika. Prim.Jakobson 1989, 147sl. in 20lsl. 28 Heidegger 19927, 16lsl. 29 Heidegger 19927, 164 in 171. 30 Heidegger 19927, 171 in Kluge, 198922 • 31 Heidegger 19927, 179. Valentin Kalan, O problematiki prevajanja Aristotela: o nekaterih značilnih ... 31 mistijeve Paraphrasis in Aristotelis ... libros De Anima,je Aristotelovo besedo sv-r:Ef..exwx „dovršena dejanskost" dobesedno prevedel v latinščino z izra- zom perfectihabia. O Barbaru so pravili, daje v obupu, kakor naj razume ta aristotelski termin, klical na pomoč hudiča ter od njega dobil ta odgo- vor. Za takšen prevod se po Leibnizovih besedah32 ne bi bilo treba posveto- vati na tako dramatičen način, saj entelehija pomeni "dovršitev možnosti". Ker pa se E. Barbarov izraz perfectihabia v filozofskem jeziku ni ohranil, ta zgodba - skupaj z njenim rezultatom - dobro ponazarja ovire, s katerimi se sooča prevajanje Aristotela tudi danes. Prevajanje Aristotela je prevajanje znanstvene proze, kij o je Aristotel šele vzpostavil. Njegove razprave uporabljajo svojevrstno grško izrazje, ki je večkrat težko prevedljiv tudi na mestih, kjer imamo opravka le z nekaj besedami. V takih primerih sem se trudil za berljivost prevoda. Zato je ponekod prevod prešel v parafrazo, saj sem skušal biti tudi pojasajujoč, drugod pa sem se poskusil tudi z dobesednim prevodom - rewording. Berlji- vosti pa nisem žrtvoval glavnemu namenu prevoda, kije v tem, da prevod usmerja bralca k stvari, ki jo je Aristotel mislil. Aristotelov jezik in tudi Aristotelova terminologija je podoba njegove filozoftje. Temelj Aristotelove prve filozofije je izkušnja, da o bivajočem (To ov) in o biti (To dvo:i) ne govorimo samo na en način, µovo:xwc;, kakor sta menila Parmenid in Platon, temveč da se biti izreka na mnogo načinov, rrof..f..o:xwc;, pravzaprav na štiri načine, Tnpo:xwc;. Osnovno je razlikovanje med izrekanjem bivajočega po sebi (xo:.S' o:uT6), ki ga shematizirajo kategorije (xo:qyopLo:t TOU ov-roc;), in bivajočim po naključju ali pripadnosti (xo:TO: cruµ~E~'l)x6c;), s katerim je izražena pri- padnost neke lastnosti neki stvari. Z ozirom na fenomene življenja in giba- nja Aristotel vpeljal še razlikovanje bivajočega glede na možnost ali dejan- skost, XO:Ta Mvo:µiv ~ svrfpyEWV, poleg tega pa je še na nov način oprede- lil bit kot resnico in nebit kot neresnico TO ov wc; &f..1J.≻ XO:L TO µ~ ov wc; ~EiJooc;. Tako dobimo četverno razvejanost biti: prisotnost, možnost, slu- čajnost in resničnost. To večstranost (rrf..Eovo:xwc;) ali mnogovrstnost (rrof..- f..o:xwc;) bitije treba razlikovati od kategorialne mnogostranosti, kije zajeta v številu desetih kategorij, od bitnosti (substance), do trpnosti. Ta mnogoterost bivajočega pomeni, da besedico bit moremo prevesti ne le z besedo za bit, temveč tudi kot resničnost, dejanskost, dejstvo, po- meni pa tudi, da bivajočega ne moremo zvajati niti na rod niti na pralik (eno "idejo"), marveč je bivajoče izvorno razdeljeno na rodove. Če se bit ne izreka enopomensko, cruvwvuµwc; ( univoce)' pa to ne pomeni da imajo besede neko poljubno mnogopomenskost, oµwvuµLo:, aequivocatio, temveč se bit izreka po sorazmerju, z nanašanjem, &vo:cprfprn·.&o:i, na eno ali z izre- kanjem glede na eno, f..iyrn.&o:i rrpoc; zv, kije počelo, narava ali bitnost; in obratno, vse druge stvari se razumevajo z zvajanjem, &vr!t.yEtV, na bit. To 32 G. W. Leibniz, Essais de Theodicee, I, 87. 32 Keria IV - 2 ° 2002 stvarno stanje je Aristoteles imenoval razmerje, &va"AoyLa, ali preprosto A6yoc, in ga pojasnjeval z novo analogijo, to je primer zdra\ja. Ta mnogostranost izrekanja velja tudi pojem enega, za pojem dobre- ga, pa tudi za pojem niča: tudi nebit ali nič izreka na mnogo načinov. Vsa bit, ves obstoječi svet, se dogaja v antitetiki biti in nebiti: "ker je bivajoče dvojno'', oinov -ro ov (Metaph. A 1069bl5), se vse stvari dogajajo kot spreminjanje iz bivajočega v možnosti v dejansko bivajoče. Pa tudi narava, qiucric,, biva na dva načina (oix_wc,, 194al2) oz. sta naravi dve, oblika in snov. To izkustvo ima velike posledice za Aristotelovo pojmovnost, za nje- govo izrazoslovje in tudi za prevajanje njegovih del v druge jezike. Aristotelova teorija o mnogoterem načinu izrekanja bitije podlaga za proučevanje različnih pomenov besed. Da bi mogli razpravljati o nečem, moramo znati določiti, na koliko načinov lahko govorimo o neki stvari: -ro rrncraxwc, sx.acr-rov Mys-rai. O tem Aristoteles govori v svoji Topikz33 , glavne rezultate pa povzema peta knjiga Metafizike (knjiga Li), kij o Aristotel ozna- či kot „razprave o tem, na koliko načinov se o čem govori" (A6yoi nspl. -rou nocrax_wc,) (Metaph. VII 1, 1028al 1). Knjiga pojasnjuje trideset filozofskih izrazov, in sicer: l. Počelo (&px_~), 2. Vzrok (ahwv), 3. Prvina, element (cr-rOLx_sfov), 4. Narava (qiucric,) 5. Nujno (&vayx.al:ov), 6. Eno in enost (sv), 7. Bit (-ro dvai) in bivajoče (-ro ov), 8. Bitnost (bit, bitje, substanca) (oucrLa), 9. Isto, drugačno, različno, podobno, 10. Nasprotja, nasprotiležeče (&vnx.dµs- vov), 11.Prejšnje (np6-rspov) in kasnejše (ucr-rspov), 12.Zmožnostinmož- nost (Mvaµic,), 13. Količina in kolikšnost (n6crov), 14. Kakovost in nekak- šnost (nofov), 15. Medsebojnost in odnos do nečesa (np6c, 'tl), 16. Dovrše- nost in popolnost (-rsAsiov), 17. Meja (nspac,), 18. "Po čemer" (x.a&' o) in po sebi (x.ix&' wh6), 19. Razpoloženje in razvrstitev (ovx-&scrlc,), 20. Stanje, drža (s~ic,), 21. Trpljenje, dogodek, lastnost (mx-&oc,), 22. Manjkanje, kra- tenje (cr'tE'(Y)CTlC,), 23. Imeti, držati ('tx_si v), 24. Biti iz nečesa, izhajati ('tx. nvoc, dvai), 25. Del (µspoc,), 26. Celota (o'Aov), 27. Necelo, okrnjeno, pohabljeno (x.oAop6v), 28. Rod (ysvoc,), 29. Napačno, lažno, neresnično (tfsuooc,), 30. Naključje, pripadnost, lastnost, dogodek ( cruµpspY)x.6c,). Prvih pet izrazov počelo, vzrok in prvina, narava in nujnost (1-5), ne dela večjih težav pri prevajanju, pač pa povzročajo težave pri prevodu pred- vsem ontološki pojmi: bit, bivajoče, bitnost (7-8), izraz za nasprotipostav- ljenost (c. 10) in izrazi za način biti: razpoloženje, stanje, lastnost, manjka- nje ( cc. 19-22). Značilno, da slovar zaključujeta pojem zmote in napačno­ sti ter kategorija naključne lastnosti oz. slučajnosti. Nastopajo pa velike težave pri prevajanju nekaterih besed, ki v slovar- ju ne nastopajo: logos, hypokeimenon, eidos idr. Mnogoterost pomenov pomeni tudi, da Aristotel nekatere glavne poj- me uporablja večznačno in da se pomeni nekaterih temeljnih besed pre- 33 Aristotel, Topika A 13, 105a20sl. Valentin Kalan, O problematiki prevajanja Aristotela: o nekaterih značilnih ... 33 meščajo. O tem je pisal dr. K. Gantar v razpravi "O sloveajenju Aristotelove terminologije"34 ter še prej dr. F. Kovačič v razpravi "Aristotelovo svetovno naziranje"35• Osnovna težava v terminologiji je v tem, da se grška imena ne pokrivajo z novoevropskimi, četudi gre za iste izraze: fantazija in energija nista isto kakor q:;rxv-rrxcrLrx in svC:pyslrx. Za grški rc&:&oc; v slovenščini ni pra- vega izraza, medtem ko ima latinščina dva prevoda: affectio in passio - isti dogodek je opisan s strani dejavnosti ( ad-+ Jacere) in s strani trpnosti (pati). Če sv-rsMxsw.. prevajamo z izrazi "izpolnitev", "dovršenost", ne pa samo kot dejanskost, je to lahko moteče. Takšne odbijajoče učinke v prevodu Aristotelovega izrazoslO\ja poskuša izravnati grško-slovenski slovarček Ari- stotelovih terminov, ki smo ga imenovali glosarij, da bi opozorili na mo- ment neprevedljivosti36 . Aristotel je začetnik prave pojmovne ali kategorialne filozoftje. Kaj je bistvo kategorij, natančneje, kaj je bistvo kategorialnosti same? Tu se kaže zaustaviti ob jezikovnem tolmačeaju kategorij, kije dobilo svojo prepričljivost zlasti preko Benvenistove interpretacije37• Proti taki raz- lagi, kakor jo je razvijal že Trendelenburg, je svoj čas nastopil Bonitz38 in dokazoval, daje bistvo kategorije razkrivanje bivajočega, izkazovanje biti in prikazovanje stvari, sµq:;a:Lvscr&rxl (Metafizika Z l, 1028a28). To izkazova- nje biti paje tudi izvorni pomen besede XO'.TY)yops'i:v, xanJYopsfo&al, ki pomeni "naznanjati, odkrivati, razodevati". O tem priča naslednji primer iz .Ajshila: Zborovodja: Klitajmestra: "Veselje mi poganja solze v oči." "Tvoje oko razodeva, da namreč dobro misliš". „si3 yO:.p q:;povouv-roc; oµµa crou xa-r"t)yops'i: ("Te solze izdajajo zvesto srce". Sovre) 39 • To besedilo mi daje oporo, da besedo "kategorija" prevajam kot naz- nanilo in razodevanje. V glosariju dajem za kategorijo naslednje pomene: očitek, očitovanje, razodevanje, oznanilo, naznanilo; tožba, obdolžitev; do- ločilo, povedek, objava; odkritje, beseda. Glede biti je nadalje treba upoštevati, kaj se kaže kot bitnost - to je fenomenološka raven, q:;aLvscr&al - z druge strani pa je treba biti pozoren na to, kakšna so mnenja in sodbe ljudi o bitnosti, to je raven teorij, raven dokse, ooxs'i:v - fenomenološko bi rekli teoretično-doksična raven. Raz- merje obojega je vidno zlasti v prvih treh poglmjih Metafizike "Z''. Tako vsakdanjemu mnenju kakor predsokratskim mislecem se zdijo 34 Gantar 1966, 71-74. 35 Kovačič, 1900, zlasti opomba 7, 123-124. 36 Prim. Kalan, Glosarij v: Aristotel 1999, 40lsl. 37 Benveniste 1988, 76sl. 38 H. Bonitz 1853. 39 Ajshil, Agamemnon, 270-271; Dokler, Grško-slovenski slovar, xix-rY)yoptw - 1. govorim proti komu, ... očitam komu kaj .... 2. izjavljam, naznanjam, odkrivam, razodevam, izdajam, impers. (po) kaže se. 34 Keria IV - 2 o 2002 bitnost naravna telesa in živa bitja, Platonu pa se zdijo bolj bivajoče večne oblike in praliki. Tako nastopi vprašanje, ali poleg čutnozaznavnih bitno- sti obstaja neka določena samostojna bitnost po sebi (Z 2, 1028b29-30): to presežno bitnostAristotel določa kot prvo bit ali božanstvo (knjiga "Lamb- da"). Sedaj pa bi podal nekaj pojasnil k prevodu nekaterih pomembnejših Aristotelovih besed40 • Začnimo s prevajanjem Aristotelovih izrazov za bit. l. Aristotelovi izrazi za bit so trije: bivajoče(-ro ov), bit (-ro dvo:G) in bitnost oucrLo:. Glede bivajočega in biti naj navedem samo izraze iz glosari- ja: a) -ro ov, -rO: ovco: - ens, entia - bit, bivajoče, bitje, kar je po sebi; bivajoče stvari, bitja; resničnost; b) -ro d vo:G - esse, existentia - bit, bivanje; c) oucrLo: prevajam predvsem kot bitnost41 , čeravno Heidegger v svo- jem bitnozgodovinskem razumevanje metafizike uveljavlja prevod "prisot- nost" (Anwesenheit). Dejstvo, da Heideggrovega prevoda nisem prenesel v pričujoče besedilo, ne pomeni, da nismo zvesti Heideggrovim uvidom: ravno obratno, Heideggrove uvide želimo obvarovati pred računajočim izenačevanjem. Sicer pa v latinski tradiciji besedo oucrLo: prevajajo zlasti naslednje besede: essentia, substantia, res in realitas, id quod re vera est, entitas. Glavni slovenski prevodi za oucrLo: morejo biti poleg bitnosti še naslednji: bit, bitje, bistvo, podstat, 'je-stvo", prisotnost, pričujočnost, resničnost, stvar- nost, stvar, obstoj. Pri temje škoda, da pod vplivom purističnega prevaja- nja nemške "Wirklichkeit" z dejanskostjo izrazi kakor so resničnost in stvar- nost izgubljajo svojo verodostojnost. Pogost angleški prevod je - reality. Z latinskimi tujkami bi bilo mogoče oucrLo: prevajati kot individuum, real- nost, substanca, element, eksistenca, esenca. Predfilozofski pomen oucrLcx. pa je seveda imetje, posest, premoženje, bogastvo. Glavna značinost bitnostije, daje to nekaj "samo po sebi'', nekaj pr- votno bivajočega in nekaj, kar biva samostojno za sebe. Prva bitnost ne pomeni samo določenega posameznega bitja, temveč tudi tisto, po čemer posamezno bitje obstaja, to je njegova imanentna forma: oucrLo: torej ozna- čuje tako "čutno" substanco kakor tudi - in celo bolj samolastno - njen bitni temelj. Bitnostje tako logični subjekt, kakor tudi osebek, ki nosi akci- dence. 2. Podobne so težave s prevajanjem besede -ro unox.dµe:vov, kijo pre- vajam kot podlaga in osebek, čeprav pomeni tako tisto, o čemer se nekaj izreka, to je subjekt, kakor tudi snovno podlago ali "substrat" stvari. Tako ima podlaga tako logičen kakor fizikalen pomen, mogoče pa je najti tudi mesta, kjer ima antropološki pomen osebe. Latinski prevodi za unox.dµe:- vov je najprej subiectum, nato pa še: fundamentum, substantia, singulae res; • 10 Prim. o tem še glosarij v: Aristotel 1999, 40lsl. 11 Za ta prevod prim. Kalan 1981. Valentin Kalan, O problematiki prevajanja Aristotela: o nekaterih značilnih ... 35 positum, hypothesis, sumptum esse. Slovenski jezik nudi obilo izrazov, skate- rimi lahko natančno opišemo Aristotelovo podlago, npr. podstava, temelj, obstoječe, prisotno, navzoče. Običajni latinski izrazi za hypokeimenon so subjekt, substrat, subsistenca. V nemščini hypokeimenon zelo natančno po- dajata dva izraza: das Vorliegendein das Zugrundeliegende, ki pa oba delata teža- ve ob prevodu v slovenščino. Ker hypokeimenon lahko označuje tudi bit- nost, kiji pripadajo lastnosti in logični subjekt, ki mu pripisujemo predika- te,je unox.dµc::vov upravičeno šteti za nekaj, karje samo po sebi, x.cz&' czuc6 42 in v tem smislu "osebek". 3. Med vzvišene filozofske izraze spada tudi dooc;, ki smo ga navajeni prevajati z "ideja", če gre za Platona in "forma", če gre za Aristotelovo filo- zofijo. V prevodu upoštevam razliko 1.oscz in dooc;, s tem da ta dva izraza prevajam s pralik in oblika. Seveda slovensko besedišče nudi obilo izrazov za eidos: izgled, lik, lice, obraz, vid, podoba; rast, postava, vrsta, bistvo, lepota ( ! ) , misel in pojem. Za razumevanje grške filozoftje je pomembno vedeti, da dooc; pomeni nekaj božanskega. 43 Latinski prevodi so poleg idea in species še: figura, genus, forma, notio, Jacies in statura. Za prevod pojmovnega para ideja/ eidos, 1.oscz/dooc;je zelo pomembno, da glagol *dow - „vidim", ki se ne rabi v tvorniku sedanjika (praes. act.), nastopa v defektivnem aoristu, in sicer v aktivni obliki doov, 1.0c::t:v in v medialni obliki dooµczt, ki pomeni "pojavljam se, prikazujem se". Beseda eidos ima od Husserlove fenomenologije dalje svojo upravičenost tudi kot nepreveden izraz. Etimološko sorodna z dooc;je slovenska beseda "viža", melodija. 4. Izraz xwpt