Pomurski VESTNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 1. NOV 1962 Leto XIV. — Štev. 42 Cena 20 din OSNUTEK REPUBLIŠKE USTAVE V torek dopoldne so se poslanci obeh zborov Ljudske skupščine LRS zbrali na skupno sejo, na kateri so razpravljali o osnutku ustave Socialistične republike Slovenije. Ljudska skupščina LRS je potem, ko je slišala poročilo in predloge tov. Mihe Marinke, predsednika komisije za pripravo osnutka nove ustave Socialistične republike Slovenije sklenila, da daje predloženi osnutek ustave Socialistične republike Slovenije v javno razpravo in poziva vse občane ter politične in družbene činitelje, da se te razprave udeleže. Ljudska skupščina LRS pričakuje, da se bodo občani z osnutkom nove ustave podrobno seznanili, ga proučili in o njem povedali svoja mnenja, predloge in pobude in s tem prispevali oblikovanju dokončnega predloga nove Ustave Socialistične republike Slovenije. KONFERENCI ZVEZE KOMUNISTOV V M. SOBOTI IN BELTINCIH V torek so izvedli konference ZKS tudi v IVI. Soboti in Beltincih. V času ko to objavljamo, smo že zaključili redakcijo Usta, zato bomo o obeh konferencah obširneje poročali v prihodnji številki. Kakor že pred tem osnutek zvezne ustave, objavlja »Pomurski vestnik« tudi osnutek republiške ustave kot posebno prilogo današnji številki lista. NA OBČINSKI KONFERENCI ZVEZE KOMUNISTOV V LJUTOMERU: odločna in temeljita analiza pomanjkljivosti Delegati osnovnih organizacij ZK ljutomerske občine so se v ponedeljek sestali na občinski konferenci ter kritično ocenili svoje delo. Konferenci, ki je bila značilna po izredno živahni in konkretni razpravi, so prisostvovali tudi član CK ZKS Franček Mirtič, sekretar OK ZKS Ivan Ros in zvezni ljudski poslanec Ivan Kreft. Po obširnem analitičnem poročilu, ki so ga delegati prejeli že pred konferenco ter po referatu sekretarja Štefana Tompe, se je razvila obširna razprava. Uvodoma so številni delegati razpravljali o potrebi po širši aktivnosti članov ZK ter po njihovem idejno političnem izobraževanju, ki ga mora tudi v bodoče usmerjati ideološka komisija. Za dosedanje delo so ideološki komisiji, dali priznanje, saj je v minulem obdobju organiziral kar 79 predavanj z idejno in ekonomsko vsebino, vendar pa so pri tem poudarili, da za ta predavanja v nekaterih vaških organizacijah niso pokazali dovolj razumevanja. Komunisti ljutomerske občine pa so odigrali premajhno vlogo tudi v gospodarskih organizacijah, kjer so zaposleni, še slabše pa so člani nekaterih organizacij sodelovali z organizacijami in društvi na terenu. V tem pogledu pa je treba izvzeti predvsem osnovni organizaciji v Stročji vasi in Železnih dverih. V središču razprav je bilo na konferenci tudi združevanje oziroma kooperacija med gospodarskimi organizacijami. Kot pozitivno so ocenili pripojitev Tovarne usnja, ki je bila v nenehnih gospodarskih težavah, h kombinatu »Konus« v Slovenskih Konjicah, pripojitev »Žice« k »Agrotehniki-servis« ter pripojitev »Remonta« k Opekami ter poudarili da je treba z združevanjem v prvi vrsti nadaljevati pri lesni industriji. Nadalje so omenili premajhno produktivnost tistih članov kolektiva, ki imajo doma še posestva ter pri tem ugotavljali. da je tega v številnih primerih krivo vodstvo proizvodnih postopkov. Po mnenju delegatov je treba proizvodnjo organizirati tako, da »počitek« na delovnem mestu ne bo več mogoč in bo delovno mesto zahtevalo celega človeka. Za vzgled lahko pri tem služi obrat MTT v Ljutomeru. Delegati so na konferenci samokritično ugotovili, da je vključevanje v ZK potekalo prepočasi ter brez globljih priprav. Sočasno pa so tudi ugotavljali, da je bil nastop nekaterih komunistov precej neodgovoren, zlasti še v gospodarskih organizacijah. -js- VREMENSKA NAPOVED za čas od 1. do 11. novembra Padavine z ohladitvijo pričakujemo med 2. in 3 , med 4. in 5. ter med 11. in 13. novembrom (dvodnevne padavine). V ostalem suho oziroma lepo vreme. Dr. V. M. Na sliki zgoraj: Sekretar Sveta za Šolstvo LRS Boris Lipužič med govorom v Dobrovniku. Na sliki levo: Delovno predsedstvo konference v G. Radgoni. V NEDELJO SO V DOBROVNIKU ODPRLI NOVO SOLO ZA DVOJEZIČNO PODROČJE POMEMBNA PRIDOBITEV ZA VES ŠOLSKI OKOLIŠ Prebivalci Dobrovnika in okoliških vasi so se v nedeljo opoldne zbrali na otvoritvi novega šolskega poslopja. Med gosti so se otvoritve udeležili tudi sekretar Sveta za šolstvo LRS Boris Lipužič, predsednik OLO inž. Miran Mejak in organizacijski sekretar OK ZKS Ivan Grimšič. Otvoritveno svečanost je začel upravitelj dobrovniške šole Franc Kasaš in se zahvalil vsem, ki so pomagali pri tako hitri gradnji nove šole. Dejal je, da je bila gradnja tega poslopja že zelo nujno potrebna, kajti dosedanji prostori, ki so jih zgradili pred približno sto leti, niso več ustrezali potrebam sodobnega pouka. Nova šola bo za tamkajšnji šolski okoliš pomenila pravo prelomnico, saj ima razen ostalih prostorov kar 10 sodobno opremljenih svetlih in prostranih učilnic. Na svečanosti pred impozantno zgradbo, ki je za bogojinsko in turniško že tretja tovrstna zgradba v našem okraju, je nato govoril sekretar Sveta za šolstvo Boris Lipužič. Med drugim je dejal, da otvoritev tega prvega novega poslopja dvojezične osnovne šole na narodnostno mešanem območju dokazuje uresničenje načrtov, ki jih vsebuje letos sprejeti Zakon o dvojezičnih šolah in šolah s skupnim jezikom narodnostnih manjšin. Nadalje je zaželel, naj bi bilo dvojezič(Nadaljevanje na 4. strani) Pred letnimi konferencami krajevnih organizacij S o c i a li s t i č n e z v e z e d e I o v n i h 1 j u d i RAZPRAVE IZ KONKRETNIH RAZMER »Smo tik pred začetkom letnih volilnih konferenc krajevnih organizacij SZDL v našem okraju — zborovanj članov SZDL, ki so zelo pomembna za še odločilnejšo rast in krepitev Socialistične zveze »kot prostovoljne demokratične zveze občanov, najširše politične opore in oblike samoupravljanja delovnih ljudi« (po predosnutku nove zvezne ustave). V naših razmerah se še vedno pojavljajo mnenja, da sedanje krajevne organizacije SZDL slabše delujejo kot nekdanje osnovne organizacije SZDL. Ponekod iščejo rešitve v spremembah teritorialnosti teh organizaciji. Na tem področju je morda že kar preveč eksperimentiranja; v neki naši občini so že lani uveljavili določene teritorialne spremembe, toda letos že zopet razpravljajo, kako bi prišlo do večjih območij krajevnih organizacij SZDL. Bistvo problema pa ni tolikanj v taki ali drugačni teritorialni razsežnosti, marveč predvsem v aktivnosti in vsebini dela krajevnih organizacij SZDL, ki morajo seveda dobiti tudi take teritorialne rešitve, ki jim bodo omogočale redno delovanje in stalen stik s članstvom SZDL. Pri tem tudi ni nujno, da bi se krajevne organizacije SZDL morale teritorialno vedno ujemati z obstoječimi krajevnimi skupnostmi. Dosedanja praksa tudi kaže, da so bile krajevne organizacije mnogokrat deležne premajhne pomoči občinskih vodstev SZDL, pomoči ki bi hkrati krepila njihov vpliv in vlogo, ki jo imajo kot politične organizacije v svojih okoliših. V neki naši občini smo imeli celo primer, da so v letošnji jesenski setveni akciji krajevni odbori SZDL odigrali samo vlogo sklicateljev množičnih sestankov, na katerih so razpravljali o občinskem odloku in kooperaciji, vse drugo pa je opravil občinski politični aktiv. Seveda so tudi izjeme; tako je na pr. v Pertoči dokaj resno ogrožen nadaljnji obstoj krajevne organizacije SZDL vendar ne zaradi tega, ker jo člani odklanjajo, marveč zaradi neaktivnosti vodstva, ki ga v zadnjem času praktično ni. Problem bodo ustrezno kadrovskim možnostim in razpoloženju morali rešiti na letošnji volilni konferenci. Gre tudi za vsebinsko izboljšanje delovanja organizacij SZDL v sedanjih oblikah. V soboški občini imajo na pr. 88 različnih sekcij SZDL, vendar ugotavljajo, da aktivno delujejo samo tri vrste teh sekcij, nekatere pa so še vedno ostale pri svoji izvolitvi Ni naključje, da so se ponekod najbolj uveljavile s svojim delom sekcije za komunalna vprašanja — predvsem zaradi največje dostopnosti k problemom, o katerih so razpravljale, pa tudi zaradi tega, ker te razprave niso zahtevale posebno poglobljenega študijskega dela. Podobno je tudi s tribunami občanov, ki so sicer uspešna oblika pritegovanja članov SZDL k reševanju določenih problemov in so jih ponekod tudi uspešno izvedli. Toda od sekcij SZDL se pričakuje še večja kakovost dela; postati morajo mesto, kjer bomo družbeno poglobljeno in študijsko pristopali k razpravam in tudi rešitvam problemov na določenih področjih družbenega delovanja. Razume se, da gre ob takem načinu delovanja sekcij SZDL tudi za večjo kadrovsko kvaliteto v njihovih vodstvih. Pri kadrovanju v vodstva krajevnih organizacij SZDL bomo morali že letos dosledno uveljaviti načelo rotacije. Med doslejšnjimi odborniki imamo že kar lepo število »sopotnikov«, ki po svoji dosedanji aktivnosti ne zaslužijo, da bi jih že kandidirali. Ob tem pa ugotavljamo, da je udeležba žena in mladine v vodstvih SZDL zelo pičla, saj je na pr. v soboški občini le okrog 10 odst. vodstev, v katerih so zastopani tudi mladi in žene Problemu udeležbe žena in mladine bomo morali posvetiti letos še posebno pozornost -ne le v bodočih vodstvih SZDL, marveč že na samih letnih konferencah. Gre skratka za pomladitev vodstev SZDL, ki jo je potrebno doseči z doslej najaktivnejšimi člani SZDL in v vodstvih sekcij SZDL tudi z ljudmi, ki se bodo ob dosedanji aktivnosti s svojo družbeno in strokovno razgledanostjo lahko tudi kar najbolj uveljavili v delovanju teh sekcij. Načelo doslejšnje aktivnosti in pripravljenosti za sodelovanje pa že tudi negira krajevne odbore SZDL kot predstavniške organe, v katerih bi nujno morali biti zastopani vsi predstavniki društev in organizacij na določenem območju. Važno mesto v družbenem organizmu SZDL imajo tudi podružnični odbori, ki so po (Nadaljevanje na 2. strani) Z OBČINSKE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV V G. RADGONI ZA DEJANSKO ODLOČANJE Peti občinski konferenci Zveze komunistov v Gornji Radgoni, ki je bila v ponedeljek, so poleg delegatov osnovnih organizacij prisostvovali med drugimi gosti tudi član CK ZKS Jože Borštner, org. sekretar OK ZKS Murska Sobota Ivan Grimšič in član OK ZKS Murska Sobota Jože Slavič. V poročilu ObK ZKS Gornja Radgona, kjer so bili v glavnem nakazani problemi delovanja članov ZK v občini, metode in oblike dela komiteja in osnovnih organizacij, je bilo med drugim ugotovljeno, da je bilo delovanje komunistov v radgonski občini v obdobju med četrto in peto občinsko konferenco bogatejše in popolnejše, usmerjeno na idejno rast, razširitev vrst ZK, na utrjevanju odgovornosti in neposredni idejni vpliv na področju samoupravljanja v delovnih kolektivih in drugih organih družbenega življenja. To pa zlasti velja še za obdobje po razpravah materialov III. in IV. plenuma CK ZKJ. V referatu sekretarja ObK ZKS Gornja Radgona Mira Zupančiča je bilo govora o enotnosti in odločnosti članov ZK pri odstranjevanju in preprečevanju slabosti, o idejni enotnosti in organizacijski povezanosti. V svojem referatu je sekretar komiteja nanizal številne primere dobrega in slabega dela in ob tem ugotavljal, da pri nekaterih komunistih in osnovnih organizacijah še vedno obstoje pri njihovem delovanju nevarnost prakticizma in okorelih prijemov. Vzrokov za takšno stanje je več. Predvsem pa, da nekateri komunisti še vedno niso do podrobnosti seznanjeni s problemi našega socialističnega razvoja. Nedvomno pa je, kar je ugotovila tudi konferenca, da smo v dobi, v kateri so se razvijali organi delavskega samoupravljanja, dosegli dobre rezultate. V sedanjih razmerah člani delovnih ko- lektivov vse odločneje in vztrajneje zahtevajo ne le formalno, marveč tudi dejansko odločanje. V nekaterih primerih, kjer upravni organi podjetja za take težnje nimajo posluha, prihaja, razumljivo, do težav (primer Komunalnega podjetja in do nedavnega v Avtoremontu). Komunisti bi morali v takih primerih delovati bolj vzpodbudno in usmerjevalno. Kakšna je bila aktivnost in neaktivnost članov ZK znotraj delovnih organizacij, lahko ugotovimo prav sedaj, ko so v večjem delu zaključene analize nagrajevanja. Čeprav je načelo delitve dohodka pognalo že globoke korenine, so ponekod to načelo vendarle nepravilno pojmovali, kar se je pokazalo predvsem v želji po linearnem zviševanju osebnih dohodkov. Pravilniki o delitvi čistega in osebnega dohodka še vedno ustvarjajo probleme, čeprav smo v reševanju tega vprašanja usmerili znaten del svojih sil. Po- vsod, kjer kolektivi niso v dovoljni meri proučili določil, ki jih (Nadaljevanje na 2. strani) Konferenca ZKS v G. Radgoni (Nadaljevanje s 1. strani) vsebujejo pravilniki, so v nagrajevanju nastopile težave, ki pa so negativno vplivale na prizadevanja delavcev (Komunalno podjetje, Elrad, Kmetijska zadruga). Ob obravnavanju gospodarskih vprašanj, je bilo na konferenci naglašeno, da bo potrebno v bodoče še povečati prizadevanje v smeri nadaljnjega razvoja gospodarstva, za kar bo nujno načrtno in bolj odgovorno programiranje razvoja, povezanost in sodelovanje v gospodarstvu. Sedanje razmere zahtevajo, da moramo tudi pri nas doseči takšen gospodarski potencial, ki bo omogočal vključitev naših gospodarskih možnosti v jugoslovanski okvir. Zato bi se vse bolj morali posluževati integracije v gospodarstvu kot ekonomske nujnosti tudi v praksi. Pri tem se odpira posebno vprašanje, ali je ekonomsko in politično vzdržno, da v radgonski občini še vedno obstojata dve vinogradniško-kmetijski gospodarski organizaciji. Razen omenjenih problemov so se zvrstili tudi taki, ki se nanašajo na Socialistično zvezo kot vsesplošno ljudsko tribuno in taki, ki zadevajo delo odbornikov LO. V razpravi je bilo načeto tudi vprašanje mesta kulture in prosvete v našem družbenem sistemu in ob tem poudarjeno, da bi morala kultura in prosveta biti enakovredna ostalim potrebam človekovega u- dejstvovanja. Ko je bilo govora o šolstvu, je bilo ugotovljeno, da v radgonski občini še vedno manjka okrog 30 prosvetnih delavcev. V prosvetno-pedagoško službo je bilo v tem šolskem letu sprejetih nekaj absolventov drugih srednjih šol. Praksa pa je pokazala, da taki učitelji brez popolne pedagoške izobrazbe ne morejo biti kos vsem vzgojno prosvetnim nalogam in zahtevam sodobne šole. Pereče vprašanje je tudi nadaljno poklicno usmerjanje mladine po končani osemletni šoli. Primer, ki se je dogodil letos na Srednji ekonomski šoli v Murski Soboti, da ta šola ni sprejela niti enega dijaka v I. letnik z radgonskega področja je nerazumljiv in vreden ostre kritike. Dalje je bilo v razpravi govora o izobraževanju odraslih, o delu komunistov v sindikalnih organizacijah, o družbeno politični zainteresiranosti na vasi, o družbenih sredstvih in njih trošenju, posebno pa so osvetlili probleme v zdravstveni službi in v službi socialnega zavarovanja. Vsi konstruktivni predlogi konference so služili za sestavo sklepov, ki bodo v veliki meri pomagali pri nadaljnjem uspešnem delovanju osnovnih organizacij ZK in novemu 18-članskcmu ObK ZKS Gornja Radgona, ki ga je izvolila konferenca. Za novega sekretarja je bil ponovno izvoljen Miro Zupančič, za org. sekretarja pa Milan Koren. -Ic- PRED LETNIMI KONFERENCAMI ORGANIZACIJ SZDL (Nadaljevanje s 1. strani) svojem teritorialnem položaju tudi najbližji članstvu SZDL. Tudi poglabljanje mesta in vloge teh vodstev je aktualna naloga; predvsem bi se morali bolj uveljaviti kot pobudniki razprav in sestankov neposredno na terenu, skratka stalnih stikov s članstvom SZDL. V soboški občini, kjer združuje 106 krajev 64 podružničnih odborov SZDL, bodo te dni na množičnih sestankih SZDL v okviru podružničnih pododborov razpravljali tudi o pred-osnutkih novih ustavnih dokumentov, kar pomeni tudi že dokajšnjo družbeno afirmacijo teh odborov v ustavni razpravi. Na bližnjih letnih konferencah SZDL bodo morale potekati razprave v znamenju ocen lastnega delovanja, te ocene pa bodo realne le tedaj, če bodo izhajale iz konkretnih razmer na določenem območju. Ker so krajevne organizacije SZDL sestavni del družbenega mehanizma komune, seveda ne bodo smele izostati tudi poglobljene informacije o gospodarskih in drugih družbenih dosežkih ter bodočih načrtih na območju občine, za kar so dolžni priskrbeti ustrezno gradivo občinski ljudski odbori. Tudi razprava o novi ustavi se ne bo gibala le v načelnih okvirih, marveč bo morala biti predvsem zelo konkretna; ugotoviti je potrebno predvsem, v kolikšni meri smo na določenem območju že zadostili zahtevam in vlogi, ki naj jo ima SZDL kot tribuna občanov, kajti že ugotovitev, da niti število članstva SZDL še ne ustreza dejanskemu razpoloženju občanov in možnostim na terenu, nas sili tudi h konkretnemu ukrepanju — od pridobivanja novih članov do rednega pobiranja članarine. Tu pa so še ocene jesenske setvene akcije, dosežene stopnje pridelovalnega sodelovanja itd., kar vse naj prispeva k temu, da bodo bodoči delovni programi krajevnih organizacij SZDL resnično rezultat poglobljenih in iz konkretnih razmer izhajajočih razprav na letnih konferencah. NA KONFERENCI ZVEZE KOMUNISTOV PETROVSKO—ŠALOVSKE OBČINE KREPITEV SZDL Z NOVO USTAVO POGOJENA NALOGA KOMUNISTOV Kmetijstvo in najvažnejši gospodarski problemi komune, regionalno načrtovanje, krepitev SZDL kot najbolj množične tribune občanov, ideološko-politično izobraževanje in kadrovanje — to so bile vodilne teme konference ZKS za petrovsko-šalovsko občino. Konferenca je bila minuli petek v sindikalnem domu v Gornjih Petrovcih in ji je poleg delegatov prisostvoval tudi sekretar OK ZKS Murska Sobota, Ivan Ros. V uvodnem referatu dosedanjega sekretarja ObK ZKS Jožeta Kolariča in živahni razpravi je bilo poudarjeno, da je v zadnjih letih dosežen precejšen napredek tudi v kmetijstvu petrovsko-šalovske občine, kar je predvsem zasluga komunistov, ki delujejo v osnovnih organizacijah obeh kmetijskih zadrug. Že dosežena stopnja razvoja kmetijstva pa omogoča še večji napredek te prevladuioče gospodarske panoge v občini, pri čemer je važno, da bo ta napredek tudi bolje programiran in usmerjen. Na konferenci so se zavzemali za regionalno planiranje, ki naj bi prineslo v tovrstno prizadevanje več načrtnosti stalnosti in dolgoročnosti, hkrati pa napravilo konec tudi vsaki kratkovidnosti in upoštevanju zgolj trenutnih koristi pri gradnji objektov, investicijskih naložbah, formiranju bodočih krajevnih središč itd. Skratka gre za to, da bo kompleksno načrtovanje upoštevalo potrebe in koristi desetletij, ne pa zgolj današnjega dne. Za tako dolgoročno usmeritev na področju kmetijstva in sploh krepitve gmotnih pridobitev komune se bodo morali komunisti odločneje zavzeti, zato bi bilo tudi prav, če bi se zaradi neodložljivih razprav in poglobljenega dela združili v posebnem aktivu. Prizadevati si bo potrebno tudi za kakovostno kadrovsko zasedbo ljudskega odbora. da bo v njegovih odločit- vah prisotna tudi taka usmeritev, za večjo aktivnost sekcij SZDL za kmetijstvo itd. Iniciativa občanov je v petrovsko-šalovski občini že doslej prihajala močno do izraza pri gradnji cest. vaških domov in drugih komunalnih delih, toda kljub temu je včlanjenih v SZDL samo 32 odst. vseh občanov, kar pomeni, da bo potrebno storiti mnogo več tudi na tem področju. Komunisti se bodo morali odločneje zavzeti za krepitev SZDL, saj bodo le tako zadostili smotrom in vlogi, ki je namenjena SZDL kot najuspešnejši tribuni občanov v predosnutku nove jugoslovanske ustave. Od njih je pričakovati predvsem večjo osebno aktivnost v SZDL. Na konferenci je bilo o vlogi komunistov v SZDL mnogo izrečenega, to pa je že tudi tehten prispevek k razpravi o novi ustavi. Pohvalno je zlasti, da se v mehanizem komune in njeno upravljanje vedno bolj uspešno vključujejo tudi občani madžarske narodnostne manjšine. Tako je bil tudi govor tov. Tita v Splitu zelo toplo sprejet v njihovih vrstah Tolikšna pripravljenost za sodelovanje zahteva pogumnejše kadrovanje v ZK in tudi ustanovitev osnovne organizacije ZKS za občane madžarske narodnostne manjšine. V občinskem okolišu je še precej mladine, ki odhaja na sezonsko delo. V takih pogojih dobivata kadrovanje v ZK in ideološko-politično izobra- ževanje mladih občanov še poseben pomen. Mladini je potrebno z raznimi oblikami družbenega in strokovnega izobraževanja (klubi mladih proizvajalcev, večerne politične šole za mlade komuniste in dobre mladince, vključevanje v neposredno upravljanje itd.) odpreti perspektive tudi v kmetijstvu, če pa mladi ljudje že odhajajo drugam, kar ni no- beno zlo, pa jih je potrebno pripraviti do tega, da se bodo lahko na delovnih mestih in v novem okolju izven občine uveljavljali kot dobri proizvajalci in upravljalci. Pri delu z mladino je važno, da se ZK ne uveljavlja kot nekakšen pokrovitelj, marveč kot odločilen činitelj prepričevanja in družbenega oblikovanja mladih občanov. KONFERENCA OBČINSKE ORGANIZACIJE ZVEZE KOMUNISTOV V LENDAVI ZDRUŽEVANJE IN SODELOVANJE MED GOSPODARSKIMI ORGANIZACIJAMI V četrtek je bila v Lendavi letna konferenca občinske organizacije ZKS, kateri so med gosti prisostvovali tudi član CK ZKS Ivo Janžekovič, sekretar OK ZKS Ivan Ros in predsednik OLO inž. Miran Mejak. Po poročilu in referatu sekretarja Jožeta Varge se je na konferenci razvila živahna in konstruktivna razprava. V poročilu, referatu in razpravi so poudarjali potrebo po večji aktivnosti komunistov v organih delavskega in družbenega upravljanja ter družbeno-političnih organizacijah. Zavzeli so se tudi za hitrejše kadrovanje v Zvezo komunistov, saj so letos sprejeli na novo le 11 članov, kar je pa očitno premalo. Na konferenci so obravnavali tudi številna gospodarska vprašanja, med drugim tudi združevanje in kooperacijo med sorodnimi podjetji; omenili so kot vzgleden primer združitve lendavske plinarne s sorodnim mariborskim podjetjem. Pri tem so poudarili, da ni nujno potrebno, da se podjetja združujejo ali kooperirajo samo v občinskem ali okrajnem, ampak tudi v republiškem ali medrepubliškem merilu. Navedli so primer podjetja Proizvodnja nafte, ki se namerava v bodoče s svojimi vrtalnimi uslugami pojavljati v inozemstvu skupno s sorodnim podjetjem Nafta- plin iz sosednje republike. Nadalje so poudarili, da je treba tudi. v tistih podjetjih, ki nimajo predvidenih združitev ali kooperacije, težiti predvsem za tem, da se poveča storilnost in s tem tudi osebni dohodki. Za precej lendavskih podjetij namreč velja ugotovitev. da so rentabilna samo zato, ker imajo zaposleno cene no delovno silo. Ko so komunisti na lendavski konferenci obravnavali kmetijstvo, so poudarili, da morajo člani ZK v kmetijskih zadrugah reševati ne samo notranje zadružne probleme, ampak morajo svojo vlogo odigrati pravilno tudi izven zadruge. Poudarili so tudi potrebo po pospešenem odkupu ponujenih zasebnih kmetijskih zemljišč. Kmetijska zadruga Lendava je namreč doslej odkupila komaj okrog 20 hektarov zemlje, čeprav je za letošnje leto planiranih 50 hektarov. Tudi kmetijsko-gozdno gospodarstvo si bo moralo zagotoviti kredite za odkup zemlje. Konferenca v Lendavi pa je nakazala tudi potrebo po povečani vlogi krajevnih skupnosti, ki jih (bo v lendavski komuni namesto sedanjih 28 — komaj 10. V delovanje krajevne skupnosti naj bi vpeljali sposobne komuniste. Nadalje so poudarili, da je potrebno krajevnim skupnostim v bodoče dodeliti še večja sredstva, saj kaže dosedanja praksa, da se ta denar dobro obrestuje. Precej so razpravljali tudi o manjšinskih vprašanjih, zlasti so se zavzeli za pospešeno ustanavljanje otroških vrtcev na manjšinskem območju in govorili o dvojezičnem pouku, ki naj bi bil tudi v višjih razredih. Tudi na manjšinskem območju naj bi vključili v razprave o novi ustavi kar najširši krog občanov. Na konferenci so še raz- pravljali o organiziranju javnih razprav o novi ustavi in občinskem statutu; nakazovali so tudi potrebo po organiziranem usposabljanju članov delavskih organov samoupravljanja. -js- Pred letnimi konferencami SZDL v beltinski občini UGODNI REZULTATI ŠTEVILNIH POBUD Brez dvoma bodo razprave na letošnjih letnih konferencah krajevnih organizacij SZDL v beltinski občini zelo razgibane in bogate, saj so bili doslej doseženi tudi ugodni uspehi. Krajevni odbori so si stalno prizadevali, da bi pridobili čimveč občanov za aktivno in neposredno urejanje vseh družbenih problemov in so se s svojim delovanjem tudi dobro uveljavili kot družbena organizacija, ki vnaša socialistično zavest v vse sloje prebivalstva in jih pridobiva tudi za pomembne akcije. Veliki uspehi so bili doseženi zlasti pri gradnji vaških in gasilskih domov. Te akcije so terjale mnogo vztrajnosti in dobre volje. V obmurskih vaseh že imajo povsod vaške kulturne ali gasilske domove, za katere so občani sami prispevali s prostovoljnim delom tri četrtine potrebnih sredstev. V Dolnji Bistrici so v surovem stanju dogradili vaški kulturni dom in uredili igrišče za izvenšolsko mladino, v Gornji Bistrici gasilski dom s prostori za mladino in knjižnico. V Melincih gradijo z veliko vnemo vaški dom, v Ižakovcih pa je že pod streho. V Dokležovju urejajo dvorano v zadružnem domu, v Bratoncih dograjujejo gasilski dom. V Lipovcih, Gančanih in Beltincih so si krajevni odbori Socialistične zveze že povsem uredili prostore. V Črensovcih so spravili pod streho kulturni dom. V Beltincih je SZDL pridobila občane za pomoč pri asfaltiranju ceste. Polog sekcij SZDL za komunalno dejavnost so bile dokaj aktivne tudi sekcije za kulturo in prosveto, zlasti v Dokležovju, Gančanih, Melincih in nekoliko manj v Bistrici. Kmetijske sekcije SZDL pa so prispevale pomemben delež k uspešni izvedbi letošnje jesenske setve. Prizadevale so si, da bi bil z občinskim odlokom o uvedbi agrotehničnih ukrepov seznanjen sleherni kmetovalec, pojasnjevale so pomen in mesto kmetijstva v gospodarstvu itd. Ocena za ta prizadevanja je zelo ugodna: dosežen je tolikšen napredek kot še nikdar doslej. ŠIROKO ZASNOVANE RAZPRAVE Kakor so nam sporočili iz Beltinec, je imel pretekli petek občinski odbor SZDL razširjene sejo, katere so se udeležili tudi predstavniki in sekretar krajevnih organizacij SZDL. Razprava na tej seji je potekala predvsem v znamenju priprav na letne volilne konference krajevnih organizacij SZDL in bližnjo široko razpravo o predosnutkih novih ustavnih dokumentov in občinskem statutu. V beltinski občini bodo končali z letnimi konferencam’ krajevnih organizacij SZDL do 25. novembra. Pred konferencami bodo morali opraviti še vrsto nalog organizacijskega in kadrovskega značaja — od evidence sedanjih članov SZDL do sprejemanja novih članov. Sprejemanju občanov v SZDL bodo namreč letos posvetili še posebno pozornost. Pričakujejo tudi, da bodo delovni programi krajevnih organizacij SZDL zasnovani pretežno na tolmačenju novih ustavnih dokumentov, saj si prizadevajo, da bi za aktivne razprave pridobili kar največji krog občanov. 6. novembra bo letna konferenca krajevne organizacije SZDL v Bratoncih, 7. novembra v Beltincih in Lipovcih, 8. novembra v Gančanih, 10. novembra v Dokležovju, Dol. in Gor. Bistrici, Lipi in Melincih, II. novembra pa v Odrancih, Srednji Bistrici, Trnju, Žižkih in Ižakovcih. 31. OKTOBER — MEDNARODNI DAN VARČEVANJA DOMALA POL MILIJARDE 31. oktober je proglašen za Mednarodni dan varčevanja. To ni praznik ali jubilej v pravem pomenu besede, marveč pomeni za države in dežele, ki so ga sprejele, dan propagandne akcije in mobilizacije čimširših slojev delovnih ljudi za varčevanje, ki je zelo koristno za posameznika in družbeno skupnost. Med te države pa se uvršča tudi Jugoslavija, v kateri je varčevanje že zavzelo zelo širok razmah. Na območju sedanje Medobčinske komunalne banke v Murski Soboti naštejejo okrog 10.000 vlagateljev odvisnih ali rezervnih denarnih sredstev na hranilne knjižice. Skupna vsota prihrankov znaša okrog 480 milijonov din. Posebno razveseljivo pa je to, da vlaga v ročne hranilnike že okrog 2000 otrok, saj ima ta oblika varčevanja še posebno prednost: poleg čisto praktičnih koristi (denar za izlete, počitnice, nakup dvokoles ali športnih rekvizitov itd.) ima ta oblika varčevanja tudi važen vzgojni pomen, saj navaja malčke in šolske otroke k varčevanju že od rane mladosti. Tudi v banki pričakujejo, da bo precej mladih varčevalcev nadaljevalo s to koristno prakso tudi v poznejših letih, ko bodo imeli še večje možnosti za varčevanje. Menijo pa, da bi se lahko varčevanje tudi v našem okraju še bolj razmahnilo, zlasti na podeželju, kjer še precej ljudi raje »sedi na denarju«, kot pa bi ga vložilo kot prihranek, ki se tudi lepo obrestuje, v komunalno banko. Zelo malo denarja, ki ga dobe kmečki ljudje pri jesenski prodaji pridelkov, se namreč vrne nazaj na hranilne knjižice, čeprav obrestuje komunalna banka na daljši čas vezane hranilne vloge tudi do 6 odst., kar pa je že kar čedna pridobitev za onega, ki pridno nalaga denar v banko za daljšo dobo. Zato naj bi tudi letošnji Mednarodni dan varčevanja prinesel prebivalcem na podeželju več zaupanja v sodobno varčevanje in sploh v poslanstvo bančne službe na tem področju, kajti pri var- čevanju prihrankov ni prav nobenih omejitev. Varčevanje je hkrati tudi koristen prispevek družbi in zlasti krepi gmotne možnosti naših občin. 20 odst. z naloženimi prihranki zbranih sredstev je namreč moč uporabiti tudi v investicijske namene na področju širšega družbenega standarda. Morda še tega nismo vedeli, da smo doslej v našem okraju delno ali povsem finansirali iz teh virov tudi gradnjo osemletnih šol v Bogojini, Turnišču in Stročji vasi, dozidave na soboškem učiteljišču, preureditve v poboljševalnem domu v Veržeju, nabavo rentgenskega aparata za potreb soboške zdravstvene ustanove itd. Z bolj množičnim varčevanjem bi kajpada znatno porasle možnosti tudi na tem področju. PREDAVANJA O NOVI USTAVI Na Cankovi in v Rogaševcih bodo v kratkem okrog 10. novembra, po podružnicah SZDL občni zbori. Na teh bodo izvolili tudi delegate za krajevne konference. Razen tega bodo zborom priključili še kratka predavanja o novi ustavi. Predavanja bodo pripravili politični delavci iz občinskega centra. IJO MRTVI BATALJON RDEČE ARMADE Iz zgodovine narodnoosvobodilnega boja nam je znano, da je leta 1944 vrhovno poveljstvo Sovjetskih oboroženih sil zaprosilo tedanji Nacionalni komite narodne osvoboditve Jugoslavije za dovoljenje, če lahko čete Rdeče armade v skladu z operativnimi načrti začasno zasedejo severne pokrajine v Jugoslaviji, da bi tako lahko pomagale dokončno izgnati fašistične osvajalce iz naše domovine. Prve dni aprila 1945. leta so enote Rdeče armade stopile tudi na slovenska tla in začasno zasedle Prekmurje. V hudih bojih z Nemci, ki so že leta 1914 zgradili utrdbe na desnem bregu Mure in vzdolž jugoslovanslko-avstrijskc meje vse tja do Monoštra, da bi zadržali prodor sovjetske vojske, je izkrvavel mrtvi bataljon Rdeče armade. Na oseminosemdesetih krajih v Pomurju so sedemnajst let po vojni počivali posmrtni ostanki padlih in umrlih borcev. podoficirjev in oficirjev zavezniške Rdeče armade, pokopani v skupnih ali posameznih grobovih. Številna grobišča padlih rdečearmejcev so bila v našem okraju tudi spomeniško ure jena: v Murski Soboti, Lendavi, Ocinju, Bogojini. Prosenjakovcih, G. Radgoni, na Cankovi in drugod. Marca letos so pri Zvezi združenj borcev NOV za okraj Murska Sobota osnovali posebno komisijo, ki je organizirala prekop padlih in umrlih sovjetskih vojakov na območju vsega okraja in ureditev skupne grobnice na soboškem pokopališču. Komisija se je resno lotila dela, da bi bili že do prve po- lovice maja prekopani vsi posmrtni ostanki. Delo je bilo zelo naporno in zahtevno, prav tako pa tudi nevarno, kajti v številnih grobovih ob Muri in ob avstrijski meji so v grobovih poleg okostij našli tudi bombe, granate, eksploziv in večje količine streliva; grob neznanega vojaka Rdeče armade v Večeslavcih je bil ce- lo miniran. Delo je bilo zelo otežkočeno tudi zaradi tega. ker so morali delavci ponekod pobirati posmrtne ostanke iz vode in jih spravljati v pločevinaste krste. Delovna ekipa je v poldrugem mesecu uspešno opravila svojo nalogo. Iz zemlje so vzeli vse, kar v sedemnajstih le- tih ni vsrkala vase. Izkopali so vse znane in neznane vojake Rdeče vojske, katerih kosti so trohnele v Pomurju. 516 okostij bo shranjenih v skupni grobnici na soboškem pokopališču. Med njimi je tudi 253 znanih pripadnikov Rdeče armade, katerih imena bodo vklesana v granitne stebra kostnice. Načrte za grobnico je izdelal inž. arh. Štefan Ficko iz M. Sobote, gradbena in kamnoseška dela pa sta opravili Komunalno podjetje iz Murske Sobote in Granitna industrija Josipdol iz Ribnice na Pohorju. Tako bo poslej mrtvi bataIjon Rdeče armade, ki se je žrtvoval v skupnem boju proti nemškim zavojevalcem na slovenskih tleh, dobil zadnje domovanje v skupni grobnic, na soboškem pokopališču. Grobnico bodo odkrili 1. novembra, na Dan mrtvih, v dopoldanskem času. Pomurski vestnik. 1. nov. 1962 2 KAM Z MLADINO v prostem času KOMISIJA ZA DRUŠTVENO-ZABAVNO ŽIVLJENJE PRI OK LMS JE PRETEKLI PETEK PRIPRAVILA PLENUM OKRAJNEGA KOMITEJA, NA KATEREM SO RAZPRAVLJALI O TEM, KAKO MLADINA IZKORIŠČA SVOJ PROSTI ČAS. PLENUMA SO SE POLEG PREDSEDNICE OO SZDL TOV. SIDE PODLESEK IN PREDSTAVNIKA CK LMS TOV. ADAMA GRUNFELDA UDELEŽILI TUDI ZASTOPNIKI ŠTEVILNIH DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ, V KATERE JE VKLJUČENA IN DELA MLADINA. Plenum je bil namerno organiziran prav v času, ko večina kulturnoumetniških društev, društev Partizana, LT, PZ in ostalih, v katerih je vključena mladina, pripravlja svoje občne zbore, na katerih si bodo zopet sestavili nove delovne programe. Kajti nikomur ne bi smelo biti vseeno, kako izkoriščamo prosti čas, posebno še prosti čas mladih ljudi. Na plenumu so ugotovili, da mladina vse premalo sodeluje v posameznih društvih in organizacijah, za kar pa je iskati vzroke ne med samo mladino ampak predvsem v vodstvih društev in organizacij, ki so sicer zainteresirane, da je v njihovih vrstah čimveč mladine, ne znajo pa te pritegniti, kajti v večini primerov bodo morati spremeniti vsebino, oblike in metode dela. V referatu je bil v ilustracijo naveden tudi občuten padec članstva v delavsko prosvetnih društvih Svoboda, ki so štele leta 1058 5130 članov, sedaj pa le še 1670, od katerih je 732 mladih. Samo zmanjšanje števila društev in članov sicer ne pomeni toliko kot padec predstav in obiska na njih. Udeleženci plenuma so precej ostro in kritično razpravljali o posameznih potujočih skupinah., ki nekontrolirano prirejajo samostojne nastope, katerih programi pa so v večini primerov dvomljive vrednosti. Razpravljali so tudi o klubskem življenju, estetski in plesni vzgoji mladine, o mladini, ki je vključena v društvih »Partizan«. Precej so razpravljali tudi o delu mladine v društvih Ljudske tehnike kot pomembnem činitelju vzgoje mladine in o pomenu teh društev pri usmerjanju mladih v poklice. Na plenumu so razpravljali tudi o delu o- stalih specializiranih mladinskih organizacij, kot so to n. pr. Počitniška zveza in taborniki, v katere je sedaj vključena v glavnem le srednješolska mladina in katerih delovanje ho potrebno v bodoče prenesti tudi med kmečko in delavsko mladino. Tudi o zabavah, ki jih prirejajo posamezna društva po vaseh, so precej razpravljali in ugotovi- li, da precej negativno vplivajo na mladino. Iz zaključkov plenuma sledi, da bodo odslej potrebna doslednejša prizadevanja za obogatitev dosedanjih oblik in to tako, da bo lahko organizacija LMS poleg vsestranosti nudila svojim članom tudi bogato, solidno in kulturno zabavo. Ob zaključku plenuma se je razvila tudi živahna razprava udeležencev, ki jo je vodila predsednica Okrajnega odbora SZDL o predosnutku nove ustave. Mladina pri delu ZDRAVSTVENA PREDAVANJA IN HIGIENA Na letnem občnem zboru organizacije Rdečega križa na soboški Gimnaziji so ugotovili, da so člani RK lansko šolsko leto pridno obiskovali seminar za prvo pomoč, organizirali predavanja o alkoholizmu, varnosti na cesti, odnosu med fantom in dekletom in tuberkulozi. Dopisovali so se tudi s poljskimi podmladkarji RK in zbirali denar za ponesrečence v Makarski. Delovni program, ki ga bo novi upravni odbor na prvi seji še dopolnil, je zelo pester: poleg različnih predavanj nameravajo v Tednu Rdečega križa organizirati, tudi pisanje spisov in najboljše avtorje nagraditi ob koncu šolskega leta Nad 30 dijakov je na občnem Zboru razpravljalo še o higieni šolskih prostorov in osebni higieni, odnosu med mladino in starejšimi ljudmi in drugih aktualnih nalogah. Lovska družina v Ljutomeru je v nedeljo priredila prvi letošnji jesenski lov. Kakor smo zvedeli, je bil uspešen, saj so postrelili veliko število fazanov. Drugi veliki lov bodo imeli proti koncu meseca. Takrat bodo loviti tudi zajce. (Foto: J, Stolnik) INDUSTRIJA SOBOŠKEGA OKRAJA V DESETIH MESECIH PROIZVODNJA NARAŠČA Ocena gospodarskega gibanja v devetih mesecih letošnjega leta je v soboškem okraju pozitivna. Proizvodnja narašča z meseca v mesec. V industriji je v devetih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu večja za 31 odst. Ugotavljajo celo, da hitreje narašča, kot je bilo planirano za leto 1962. Blaga je bilo prodanega za 15,3 odst. več, čeprav sicer niso bite uresničene planirane postavke, predvsem zaradi povečanih zalog blaga v industrijskih podjetjih. Blagovni promet v trgovini se je povečal za okrog 1 odst., v trgovini na debelo pa, se zmanjšal za 0,7 odst. V prvih devetih mesecih se je izdatno povečal tudi izvoz, saj, so izpolnili že 71,8 odst. letne izvozne postavke. Razmerje med planiranim porastem proizvodnje 1962-61 in realizacijo januar-september 1962-61 daje takole sliko: proizvodnja premoga 102—95,5, proizvodnja nafte in predelava plina 114,7—105,2, nekovine 119,8 92,4, kovinska industrija 110,2 104,7, elektroindustrija 189,5—306, industrija gradbenega materiala 105,5—85,4, lesna industrija 154,4— 105,2, tekstilna industrija 140,5—162,6, industrija usnja in obutve 115.2-59,2, živilska industrija 117,7 — 129,1 in grafična industrija 104—111,5 odstotka. Razmerje med tema pokazateljema za vso industrijo: planiran letni porast 126,3, dosežen obseg proizvodnje v devetih mesecih 131. odst. Največji porast proizvodnje je zabeležen v elektroindustriji (radgonski ELRAD), delno tudi zaradi nerealnega planiranja, v tekstila, industriji (obrat težke konfekcije pri soboški Muri) in v živilski industriji (kmetijsko-industrijski kombinat Pomurka). V nekaterih industrijskih panogah pa tudi močno zaostajajo, predvsem v industriji usnja in obutve, v industriji gradbenega materiala in pri nekovinah. Zato predvidevajo v gospodarskih krogih, da bo industrija v soboškem okraju izpolnila le 98 odst. letošnjih planskih obveznosti. Največji izpad bo predvidoma v industriji usnja in obutve (za 49,9 odst.), medtem ko bodo v elektroindustriji presegli letni plan za 67.7 odst. Če analiziramo gibanje industrijske proizvodnje v obdobju januar-september, lahko ugotovimo, da se proizvodnja rjavega premoga počasi povečuje in bodo tako do konca leta v tej panogi predvidoma izpolnili letni plan z 98,2 odst. Proizvodnja premoga počasneje narašča predvsem zaradi neugodnih odkupnih razmer in pomanjkanja delovne sile v prvi polovici leta. Proizvodnja kremenčevega peska bo predvidoma dosežena z 90.8 odst. zaradi zakasnitve izgradnje novega obrata v Moščancih in neugodnih vremenskih razmer. Zaradi zakasnele dograditve tovarne metanola, ki bo začela obratovati šele prihodnji mesec, bodo v industriji nafte in predelave plina v Lendavi po pričakovanju dosegli le 92-odstotno izpopolnitev letnega načrta. V lesni industriji bodo predvidoma izpolnili letni načrt le s 76 odst., predvsem zaradi zmanjšanja proizvodnje pisarniškega in šolskega pohištva, razreza hlodovine in izdelave zabojev. V tekstilni industriji pričakujejo preko- račenje obveznosti letnega načrta za 1 odst. Z izkoriščanjem vseh obstoječih zmogljivosti pa bo planski dosežek tekstilnih podjetij lahko še ugodnejši. 50-odstotni izpad v industriji usnja in obutve pripisujejo predvsem slabi organizaciji dela, delno pomanjkanju reprodukcijskega materiala in tržnim razmeram. Značilnost letošnjega gospodarskega gibanja v soboškem okraju je izražena v tem, da se je dokaj sprostila tudi lokalna potrošnja. Tako se je predvsem industrija gradbenega materiala znašla v zelo konjukturnem položaju na lokalnem tržišču spričo uglednega delovanja gospodarskega zakona ponudbe in povpraševanja. To pa je lahko tudi za naše opekarne le prehoden pojav, zato se bodo morale v prihodnjem letu kljub trenutnim ugodnim razmeram na lokalnem tržišču bolj usmeriti tudi na tržišča izven okraja in celo k izvozu svojih izdelkov. V luči take poslovne usmeritve je potrebno globlje proučiti tudi vprašanje integracije in poslovnega združevanja v opekarniški industriji. Neumestni so tudi pretirani izgovori o občutni podražitvi surovin, saj kažejo analize, da podražitev surovin ni med glavnimi vzroki zaostajanja proizvodnje v nekaterih industrij sikh panogah. Kolektivi in samoupravni organi podjetij si bodo prav gotovo storili mnogo boljšo uslugo, če bodo osredotočili večjo pozornost notranji organizaciji dela, učinkovitejšemu organiziranju proizvodnega procesa in sploh iskanju notranjih rezerv, ki jih je še mogoče uspešno vključiti v zaključne napore za izpolnitev letnega načrta. V prihodnjem letu bo asfaltirana cesta Ljutomer-Križevci Dela pri modernizaciji ceste od Ljutomera do Križevec so že več tednov v širokem razmahu. To cesto, ki dobiva čedalje pomembnejšo vlogo, bodo precej razširili, tako da bo cestišče široko približno 6 metrov, ublažili pa bodo tudi nekatere ostrejše ovinke in cesto ponekod dvignili, nato pa jo prevlekli z asfaltno odejo. Modernizacijo ceste je prevzelo cestno podjetje Maribor, pri zemeljskih delih pa je redno zaposlenih okrog 60 ljudi — prebivalcev ljutomerske ob- čine, ki so zaradi opustošenja, ki ga je povzročila toča, ostali brez zaslužka. Pri zemeljskih delih začasno sodelujejo tudi prebivalci nekaterih območnih vasi. Tako so prebivalci z območja krajevne skupnosti Križevci delali tri dni, zadnje čase pa dela v Križevcih tudi 38 prebivalcev iz okolice Bučkovec. Razen tega je občinski komite LMS v Ljutomeru pred kratkim formiral posebno mladinsko delovno brigado, ki prav tako že precej časa dela na cesti. Brigada šteje 32 brigadirjev in bo delala približno dva meseca. Če pa bo vreme dopuščalo, bodo z deli nadaljevali tudi v zimskih mesecih. Cesta letos še ne bo asfaltirana, ker so se zemeljska dela precej zavlekla. Računajo pa, da bodo do januarja v veliki meni končali zemeljska dela in pripravili podlago za asfaltiranje. Vzporedno z modernizacijo ceste od Ljutomera do Križevec pa modernizirajo tudi Prešernovo cesto v dolžini 900 m. Ta del ceste bodo še letos tlakovali, če bodo dobili dovoli granitnih kock. Doslej je tlakovanega že več sto metrov cestišča. Prva številka ,Glasnika, Pred’ kratkim je izšla prva številka informativnega biltena »Glasnik Gospodarske zbornice«, ki ga namerava odslej redno vsak mesec izdajati Gospodarska zbornica za okraj Murska Sobota. Kot je razvidno iz kratkega, a jedrnatega uvodnika, želi zbornica doseči z Glasnikom predvsem tesnejše stike s svojimi člani, t. j. z vsemi gospodarskimi organizacijami, razen industrije, ki pa trenutno še ni včlanjena v gospodarske zbornico. Da bo služil Glasnik predvsem im formativni m in praktičnim namenom, kaže gradivo prve številke, v kateri so objavljeni rezultat letošnje žetve, informacije o poteku jesenske setve, analize finančnega poslovanja trgovski organizacij v prvem pol- Razglednica z Negovskega jezera letju, sestavek o obrti in komunalni dejavnosti, gostinstvu, turizmu in izobraževanju kadrov v gostinstvu, o Pomurskem sejmu in še cela vrsta drobnih informacij o delu zbornice in njenih organov. Vredno posnemanja Če poznate delo 20-članskega mladinskega aktiva v Brezovcih, prav gotovo veste, da deluje v okviru tega aktiva tudi zelo aktivna sekcija mladih zadružnikov. Letos je bil ta klub mladih proizvajalcev še posebno uspešen. Lani so se na mladinski konferenci zmenili in si zadali nalogo, da bodo na 45 arih zemljišča, ki jim ga je odstopila Kmetijska za- druga v Puconcih, zasejali visokorodno koruzo. Mladinci in mladinke so pridno delali in rezultat njihovega dela je viden. Na omenjenem zemljišču so pridelali okoli 65 centov koruze, za katero so dobili od zadruge okoli 120.000 dinarjev. Vendar pa, kot sami pravijo, bi bil lahko pridelek še vsaj za 20 odst. večji, če bi dobili za setev kvalitetnejše seme. Toda to še ni vse. K tem sredstvom, ki so jih dobili za prodano koruzo, bodo primaknili še 80 tisočakov, ki so si jih ustvarili in prihranili z vestnim gospodarjenjem v preteklem letu, tako da jim bo 200.000 dinarjev popolnoma dovolj za nakup televizijskega sprejemnika, ki ga bodo, če bo šlo vse po sreči, montirali že ta teden v novo preurejenem prostoru, h katerega ureditvi so prav tako prispevali svoj delež. Tako bodo v Brezovcih dobili nekaj, kar je bila že davna želja vseh vaščanov in ki jo je izpolnila s svojim delom prav mladina. Pri gradnji ceste občasno sodelujejo ljudje s področnih vasi USTANOVILI BODO VEČ SEKCIJ Na letnem občnem zboru Kluba Ljudske tehnike na soboški gimnaziji so se dogovorili, da bodo v bodoče ustanovili več novih sekcij. Že lani je bila aktivna sekcija za fotoamaterje; dijaki so sami slikali in izdelovali slike s pomočjo priprav, ki jih je dala na razpolago šola. Na novo ustanovljena radio-sekcija bo delovala pod okriljem soboškega radio kluba. V kino-sekciji se bodo dijaki učili ravnati s filmom in kinoprojektorji. Dijaki četrtih razredov gimnazije bodo obiskovali tečaje, kjer bodo delali poskuse s področja elektrike. Dijaki se bodo v svojem klubu Ljudske tehnike lahko seznanili tudi s poljedelskimi stroji in njih uporabo, dijaki iz nižjih razredov pa bodo obiskovali tečaj za cestno-prometne predpise in na (koncu opravljali izpite za mopediste. -mv- OSREDNJE BRODARSKO DRUŠTVO ZA POMURJE Pomurje bo v kratkem dobilo osrednje brodarsko društvo, ki bo imelo svoje sekcije v večjih krajih ob toku reke Mure, Negovskem, Ljutomerskem in bukovniškem jezeru (Krog. Radenci, Gor. Radgona. Ljutomer itd.), kjer bo mogoče uspešno uveljavljati veslaški šport, jadranje na vodi in brodarsko modelarstvo tudi v okviru tehnične vzgoje šolske mladine. Ustanovitev osrednjega brodarskega društva bo hkrati tudi izdaten prispevek k razvoju turizma v soboškem okraju, zato je pobuda okrajnega vodstva LT naletela na ugoden odmev tudi pri turističnih in drugih zainteresiranih organizacijah. Ustanovni občni zbor društva je sklican že za nedeljo v Radencih. -sk Prva tiskovna konferenca na gospodarski zbornici v M. Soboti Neizkoriščen potencial v travništvu Pretekli četrtek je prišlo do prvega razgovora med predstavniki Gospodarske zbornice v Murski Soboti in »►sedmo velesilo« — novinarji tiska in radia — o aktualnih gospodarskih vprašanjih v soboškem okraju. Že prva tiskovna konferenca, če jo tako poimenujemo, je pokazala, kako koristni so lahko taki in podobni razgovori, čeprav sicer ne morejo vedno prispevati tudi k razčiščevanju določenih problemov, kar končno tudi ni njihov namen. Zato kaže pobudo Gospodarske zbornice za okraj Murska Sobota samo pozdraviti. Že prvi razgovor je namreč opravičil tokrat započeto prakso izmenjave, zato bodo odslej konference redno vsak mesec. Med obravnavanimi vprašanji je bilo tudi vodno gospodarstvo s posebnim poudarkom na obstoječe vodne skupnosti v našem okraju. Doslej smo z investicijskimi vlaganji reševali zgolj osnovne vodnogospodarske probleme (razbremenilnik pri M. Soboti, itd.), sedaj pa je potrebno napraviti korak naprej, saj to narekujejo tudi družbeni smotri v kmetijstvu. Vodne skupnosti se bodo morale učinkoviteje vključiti v skupna družbena prizadevanja za večje hektarske donose v kmetijstvu, pri čemer je važno, da bodo po svojih močeh prispevali tudi neposredni koristniki melioracijskih in drugih izboljšav. Mikromelioracije, za katere se že odločajo kombinati in večja družbena gospodarstva, bodo lahko v razmeroma kratkem času prinesle otipljive rezultate v večjih hektarskih dono- sih in boljši kakovosti pridelkov. Predvidoma jih bodo začeli kmalu izvajati v A paški dolini in v okolici Murske Sobote na okrog 400 ha zemljišč za kar bodo zahtevali tudi kredite. Ustrezne vodno gospodarske ureditve bodo izpeljali tudi v slatinskem bazenu okrog Radenec in v lendavskem okolišu, kjer bodo rešili pred poplavami več sto hektarov zemljišč. Letošnji jesenski setvi bo v kratkem sledila tudi široka akcija za večje uveljavljanje agrotehničnih ukrepov v travništvu. Gre predvsem za gnojenje z večjimi dozami umetnih gnojil in racionalnejše izkoriščanje travnikov in pašnikov, ki še dajejo v obeh sek- torjih kmetijstva razmeroma pičle pridelke sena — v zasebnem povprečno 40, na družbenih gospodarstvih pa 54 q sena na hektar. V zasebnem sektorju bi bilo moč že z minimalnimi agrotehničnimi ukreni, ki so jih nekatere občine že tudi uzakonile v svojih odlokih o agrotehničnem minimumu, pridelek sena celo podvojiti. Zanimiva je namreč ugotovitev strokovnjakov, da je moč na travnikih celo več pridelati kot na njivah, zato imamo tudi v našem okraju opravka še z ogromnim potencialom, ki ga je potrebno bolj odločno vključiti v že uspešna prizadevanja za napredek živinoreje. Takšna usmeritev je (Nadaljevanje na 5. strani) Pomurski vestnik, 1. nov. 1962 3 V Dobrovniku so dobili novo šolo (Nadaljevanje s 1 .strani) no šolstvo najzanesljivejša zagotovitev in ena izmed poglavitnih izhodišč za organski razvoj narodnostnih manjšin in slovenskega prebivalstva na narodnostno mešanih območjih. Svečanost je v imenu OLO im OO SZDL, pozdravil podpredsednik OLO Franc Šebjanič in zbranim spregovoril nekaj besed o pomenu in vlogi nove šole v madžarskem jeziku. Po končanih govorih se je pred novim šolskim poslopjem zvrstil obširen kulturni spored v slovenščini in madžarščini. Z več točkami je nastopil mešani šolski pevski zbor, predstavili pa so se tudi recitatorji. Dokaj zanimiva pa je bila folklorna točka dobrovniških cicibanov. Po otvoritvi so si udeleženci skupno ogledali nove šolske prostore. -js- Pred novo šolo so vedro zapeli mladi dobrovniški pevci V nedeljo v Dobrovniku — V kulturnem sporedu so nastopili tudi cicibani. (Foto: J. Stolnik) KULTURNO-PROSVETNA DRUŠTVA SOBOŠKE OBČINE PRED ZIMSKO SEZONO POŽIVITEV KULTURNO PROSVETNE DEJAVNOSTI PRED DNEVI SO SE V MURSKI SOBOTI ZBRALI PREDSTAVNIKI »SVOBODE« IN PROSVETNIH DRUŠTEV, DA SE POGOVORE O DELOVNIH NAČRTIH ZA LETOŠNJO ZIMSKO SEZONO. K TEMU STA JIH VODILA ŽELJA IN POTREBA PO USKLAJEVANJU DELA DRUŠTEV Z zadovoljstvom so med drugim ugotovili, da se je vrednost knjižnega fonda društvenih knjižnic povečala v zadnjih dveh letih za 1 milijon dinarjev in da so v tem času uvedli v skladu z Zakonom o knjižnicah tudi knjižnične svete. Prav tako je razveseljivo dejstvo, da se soboška Mestna ljudska knjižnica že pripravlja na izposojanje knjig društvenim knjižnicam ter da ima v ta namen kovčke že pripravljene. Dramske sekcije vaških društev so v minuli sezoni kar delale. Žal so se iz raznih vzrokov morale večkrat lotevati del, ki se jih drugače ne bi. Vzroki za to so bili: pomanjkanje igralcev, časovna stiska, večkrat pa tudi prezahtevne scene nekaterih iger. Da bi tem sekcijam olajšala delo, je soboška knjižnica, ki razpolaga z več kot 80 odrskimi deli, napravila seznam teh iger in ga dala občinskemu svetu Svobod in prosvetnih društev. Ta ga bo posredoval vsem društvom v občini. Razen tega jim bo oskrbel še izposojevalnico z zbirko lasulj. Da bi delo dramskih sekcij čim bolj poživili, so na tem sestanku sprejeli še sklep, da iz sredstev, namenjenih za dotacijo društvom, kupijo štiri stoječe reflektorje, ki si jih bodo društva lahko izposojevala proti nizki odškodnini Razen tega so še sklenili, da bodo priredili čim več medsebojnih gostovanj, ki bodo prav gotovo vplivala na tehtnejši izbor del in izvedbo. Glasbena dejavnost društev je slabša. V glavnem jo predstavljajo le pionirski pevski Zbori, ki se bodo tudi to zimo pripravljali na občinski pionirski pevski festival. S pripravami na ta festival bo glasbeni sosvet začel že oktobra. Lepe uspehe dosega tudi dijaški pevski zbor soboškega učiteljišča. Pri soboški »Svobodi« redno dela godba na pihala; brez katere si ne moremo predstavljati nobene javne manifestacije, bodisi mestnega, občinskega ali okrajnega značaja. Sodeluje pri najrazličnejših proslavah občinskih praznikov, pri svečanostih v zveži z odhodom in prihodom mladinskih delovnih brigad, na otvoritvah raznih javnih objektov, pri pogrebnih svečanostih itn. Letos je dobila nekaj novih instrumentov, pa tudi prostore, kjer bo lahko vadila. Od glasbenih skupin omenimo še tamburaški zbor, ki deluje na Ekonomski srednji šoli v Murski Soboti. Ta bo letos svoje delo še poživil. Obetamo pa si lahko še obnovitev gimnazijskega orkestra, ki ima svoje instrumente Nekatera društva so že pri- čela z novimi oblikami kulturno-prosvetme dejavnosti, z delom v klubih. Pestri delovni programi omogočajo aktivno udejstvovanje širokemu krogu kulturno-prosvetnih delavcev ter zadovoljujejo najrazličnejše interese članstva. V klubih se seznanjajo z aktualnimi vprašanji gospodarstva, politike, kulture in prosvete, tehnike, športa itn., v njih pa se lahko uveljavljajo tudi težnje zabavnega in družabnega dela. Tak je na primer klub na Cankovi, kjer so priredili ve- čer Iva Andrica, gojijo pa tudi šah, se zbirajo ob radiu in televizorju, bero časopise in revije ter se o njih tudi pogovarjajo, gojijo pa še ples V klubu dela predvsem mladina, ki pa nima potrebnega stika z družbeno-političnimi organizacijami v kraju. Tudi v Murski Soboti so pogoji za klubsko delo, saj je »Svoboda« dobila v gradu lepe društvene prostore. Tudi kultur.-umetniška društva dijakov soboških srednjih šol imajo v kulturnem življenju velik delež. Kot primer dobre sestave delovnega programa nam je lahko pro- gram MKUD soboške Gimnazije, kjer bo delovalo 9 sekcij. Pripravljajo že igro »Mišolovka«, organizirali pa bodo še razstavo likovnih del, predavanja o znanosti in umetnosti, povabili vidnejše kulturne in druge javne delavce, poživili delo šahovske sekcije in orkestra itd. Podobne programe imajo tudi na Učiteljišču in Ekonomski srednji šoli Tako bo nova gledališka dvorana lahko ob dobri koordinaciji društev skozi vse leto redno zasedena. Za prve potrebe so društva dobila od Občinskega ljudskega odbora dotacijo v znesku 1,200.000 din. Ta je v letošnjem letu vsekakor primerna, saj so društva dobila poleg tega letos še pol milijona za knjižnice, za ureditev prostorov pa so porabili več kot 17 milijonov. Novi prostori »Svobode« bodo lahko služili širokemu krogu kulturno-prosvetnih delavcev tako iz Sobote, kakor tudi iz okolice. Sem bodo lahko prihajali gostovat in prisostvovat predstavam naših osrednjih kulturnih skupin. vm Novo šolsko poslopje v Križevcih pri Ljutomeru je pod streho. Ker za nadaljnje dograjevanje letos ni na razpolago sredstev, končujejo sedaj le nekatera notranja dela, medtem ko bodo s širšim dograjevanjem začeli spomladi. IZ PRAKSE KOMISIJE ZA POKLICNO USMERJANJE MLADINE: Kaj pa kmetijstvo V ljutomerski občini so že v začetku letošnjega leta pričeli sistematično pripravljati učence zadnjih razredov osemletk za nadaljnje šolanje in poklicno vključevanje v industrijo ali obrt. Na vseh osemletkah je imel predavanja za otroke in starše predmetni učitelj Oton Žunec. Najbolj uspešno so bila izvedena predavanja v mesecu poklicnega usmerjanja mladine; povezali so jih tudi s predvajanjem filmov o posameznih poklicih, anketiranjem o poklicnih željah mladine itd. V anketi, v kateri je sodelovalo 122 učencev in 90 učenk osnovnih šoli, se je odločilo za nadaljnje šolanje 42 mladincev in 54 mladink, za uk v obrt- nih in podobnih poklicih 70 mladincev in 20 mladink v proizvodnjo se je želelo vključiti 11 mladink in 3 mladinci, na kmetijah pa so želeli ostati samo 3 anketiranci. 10 učencev, ki so že s 7. razredom zaključili svojo šolsko obveznost je želelo dokončata še osmi razred in si tako pridobiti ustrezne pogoje za nadaljnje šolanje ali vključitev v uk. Vseh želja anketirancev pa tudi v ljutomerski občini niso mogli uresničiti. Z anketo v gospodarskih organizacijah in pri zasebnih obrtnikih so namreč ugotovili, da je bilo letos na voljo samo 42 učnih mest za fante lin 9 učnih mest za dekleta. Zato so priredili »tekstilni dan« in pridobili za to stroko 9 mladincev in 5 mladink ki so se že odločali za šolanje v mariborski tehniški tekstilni šoli. Se največ težav so imeli zaradi pomanjkanja učnih mest za dekleta, zato so morali precej mladink napotiti v srednjo medicinsko, gostinsko in tekstilno šolo. Mladinci pa so v glavnem zasedli vsa učna mesta. Največji naval je bil v kovinski stroki, v leseni pa so ostala 3 učna mesta celo prazna. ŠE DVE ŠOLI v lendavski občini Po dograditvi nove popolne osemletne šole v Dobrovniku imajo v lendavski občini v programu še gradnjo dveh podobnih, šol v Genterovcih in Kobilju. Nekaj sredstev bo prispeval občinski ljudski odbor, nekaj pa jih bodo dobili tudi iz republiških virov, kaj- ti v obeh primerih gre za gradnjo šol na dvojezičnem območju. OB DNEVU ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV: Proslava na gimnaziji Ob Dnevu Organizacije združenih narodov je upravno vodstvo društva OZN na soboški Gimnaziji priredilo proslavo. Dijaki so najprej prebrali v sedmih jezikih izvleček iz Ustanovne listine OZN in seznanili navzoče s smotri in namenom te največje svetovne organizacije. Na pragu 17. zasedanja Generalne Skupščine OZN so omenili tudi svetovne probleme, ki bedo obravnavani na tem zasedanju. Dalj časa so se zadržali zlasti ob blokadi ZDA nad Kubo. Govornemu programu so sledile posamične in zborovske recitacije ter glasbena točka. -mv- KAK0V0ST-0SN0VA USPEHA Mladinske politične šole, ki jih organizirajo občinski komiteji LMS, so ena najvažnejših oblik izobraževanja, ki nam zagotavlja kakovost dela mladih družbenih delavcev v mladinski organizaciji. V preteklem obdobju je bilo v soboškem okraju organiziranih pet mladinskih političnih šol z enim, v M. Soboti pa z dvema oddelkoma, v katerih je to stopnjo izobraževanja z uspehom končalo 87 mladincev in mladink. Kljub dobrim pripravam so se pri organizaciji teh šol pokazale tudi nekatere pomanjkljivosti, do katerih več ne bi smelo priti. Občinski komiteji so namreč še v večini primerov menili, da so mladinske politične šole neka splošno-izobraževalna oblika in ne oblika, ki je namenjena le mladinskim aktivistom in mladini, ki ima voljo in kaže veselje do poglobljenega dela v Ljudski mladini. Poleg te osnovne napake pa so bile še težave v zvezi s tehnično izvedbo šol in s predavateljskim kadrom, ki v večin, primerov svojih predavanja ni prilagodil nivoju mladih poslušalcev. Vendar pa ne moremo trditi, da šole svojega namena niso dosegle. Dosegle so ga, a ne v celoti, kot bi ga to bile lahko. Upoštevati moramo namreč, da smo k resni organizaciji MPŠ pristopili še- le lani in so zato kadri na tem področju izredno mladi in še brez potrebnih izkušenj. V vsem tem pa so si tudi občinska mladinska vodstva pridobila dragocene izkušnje, ki bodo prav gotovo pozitivno vplivale na nadaljnji razvoj mladinskih političnih šol v okraju. Za novo sezono predvidevajo, da bodo šole spet pričele s poukom v začetku novembra v vseh občinah, razen v petrovski, kjer ni vseh pogojev — so se občinski komiteji temeljito pripravili. V ta namen je tudi okrajni mladinski komite v okviru svoje komisije za idejnovzgojno delo organiziral več posvetovanj in sestankov, mladinske politične šole pa so pred kratkim obravnavale tudi na seminarju za člane občinskih in okrajne idejnovzgojne komisije. Zbiranje prijav gre v vseh občinah v glavnem že h kraju in tudi programi za novo šolsko leto, ki traja 6 mesecev, so že pripravljeni. Sedaj bo ostala kadrovskim komisijam le še naloga, da bodo prijavljence še enkrat ocenili, tako, da bodo v šolo prišli res tisti mladinci, ki bodo lahko posredovali pridobljeno znanje drugim in ki bodlo tudi sami prispevali svoj delež k nadaljnjemu in uspešnejšemu razvoju mladinske organizacije. Sole bodo tudi letos delovale v vseh občinah samostojno, razen v petrovski, kjer je ne bo, in v Beltincih, kjer bo oddelek soboške MPŠ, ki je bila doslej najkvalitetnejša in tudi najuspešneje izvedena. Po nepopolnih podatkih je dosedaj v okraju zbranih že nad 180 prijav za mladinske politične šole. Tudi v Puconcih pred gradnjo nove šole Na osnovni šoli v Puconcih se iz leta v leto povečuje število učencev. Letos so bili primorani odpreti še en peti razred. Pouk je v treh poslopjih in dveh izmenah. Otroci iz popoldanskih razredov morajo hoditi domov iz šole že v trdi temi, ker so nekateri zelo daleč. Pred dnevi se je sestala gradbena komisija pri šolskem odboru. Na sestanek so povabili tudi predstavnike puconskih podjetij. Na sestanku so osvežili že sprejete obveznosti posamez- nih podjetij, ki so obljubila pomoč pri gradnji nove šole. Parcelo je občinski ljudski odbor že odkupil in bodo lahko začeli z navažanjem materiala. Navzoči so pokazali veliko razumevanje in obljubili vso pomoč. Opekama bo dala opeko, separacija pesek in gramoz, zadruga bo opravila prevoze, podjetje Gradnje pa bo dalo kvalificirano delovno silo za kopanje in gradnjo temeljev. Predstavniki opekarne in separacije so obljubili svoj prispevek v materialu že prihodnji mesec. A. P. Pri Rajnarjevih na Razkrižju smo posneli tole svojevrstno zanimivost: feferoni kot nageljni . . . Že nekaj let opažajo v ljutomerski občini, da se največ mladine opredeljuje za nadaljnji studii j na srednjih in strokovnih šolah. Nekatere teh šol usposabljajta tudi take strokovne kadre, ki našemu gospodarstvu. in posameznim strokovnim službam niti niso več tako potrebni ali pa jih je že sedaj preveč, zato nastaja vprašanje zaposlitve po končanem šolanju. Zato bo kazalo odslej vsako leto posebej ugotavljati resnično potrebo po takih strokovnih kadrih, ki so v našem gospodarstvu najbolj potrebni; temu ustrezno bo potrebno tudi poklicno preusmerjati mladino, še zlasti v kmetijske in druge delovne organizacije, kamor pa se mladina sedaj: še nerada vključuje. Komisija za poklicno usmerjanje mladine, ki je proučevala rezultate te ankete, je na zadnji seji podprla tudi predlog občinskega sveta za šolstvo: v Ljutomeru naj bi že prihodnje leto ustanovili gimnazijo in tako omogočili mladini ugodnejše možnosti za pridobitev srednješolske izobrazbe in nadaljevanja študija na visokih šolah. S. F Pomurski vestnik, 1. nov. 1962 4 NEIZKORIŠČENE ZMOGLJIVOSTI SO TUDI V TRAVNIŠTVU (Nadaljevanje s 3. strani) potrebna tudi zato, ker se tudi v naših razmerah že kaže potreba po določeni preusmeritvi tehnologije krmljenja in pitanja živine k večjim količinam sena; že sedaj namreč primanjkuje surovin za redilna krmila, kajti dejstvo je, da bomo morali nekaj redilnih krmil celo uvoziti, če bomo hoteli prihodnje leto povsem izpolniti načrt prireje živine za izvoz. Neurejene razmere na tržišču s 'krompirjem in jabolka-mi so predvsem posledica psihoze o pomanjkanju teh važnih potrošnih dobrin ob začetku odkupne sezone, kar pa se je pozneje izkazalo kot nepotrebno predvidevanje. Znatno podražitev obeh potrošnih dobrin so povzročile tudi številne sindikalne podružnice z neposrednim odkupom za vsako ceno na terenu. Obsoditi je potrebno tudi prakso nekaterih kmetijskih zadrug, ki so izkoristile trenutno pomanjkanje krompirja v nekaterih potrošniških središčih (na pr. v Postojni) in s previsokimi maržami celo za nad 100 odst. podražile blago, kakor tudi mo- nopolistične težnje ljubljanskih preskrbovalnih podjetij, ki so se krčevito upirala intervenciji našega poslovnega združenja na ljubljanski tržnici. Tekmovanje, kdo bo pospravil pri krompirju več dobička, je namreč lahko močno prizadela predvsem potrošnika. Tudi na vinskem tržišču ni mnogo bolje; vinska in odkupna podjetja se pri odkupu ne držijo dogovorjenih maksimalnih cen in letošnji mošt srednje kakovosti znatno preplačujejo. Ob taki praksi lahko upravičeno zastavljamo vprašanje, ali bodo prihodnje leto doseženi zaželeni smotri pri formiranju novih cen vinu z zniževanjem prometnega davka, ki ga nekatere občine že predvidevajo, če ne bomo hkrati na vinskem trgu ustrezno rešili tudi osnovne probleme — od cen in kakovosti do ustrezne zaščite naših kakovostnih vin. -sk Cankarjev večer MKUD »Ali Kardoš« organizira v Murski Soboti v ponedeljek, 5. novembra CANKARJEV VEČER. Na prireditvi, ki bo v novi kulturni dvorani v gradu, bo nastopil znani recitator MARJAN DOLINAR, član SLG iz Celja. Malo je v svetovni književnosti pisateljev, ki bi svojo mater ter vso njeno trpljenje in ljubezen prikazali tako mojstrsko, kot je to naš največji pisatelj, IVAN CANKAR. M. Dolinar bo na tej prireditvi recitiral njegove znane črtice Njena podoba, Sveto obhajilo. Na peči, Večerna molitev, Desetnica, Skodelica kave, Vrzdenec in Njen grob. Sobočanke in Sobočani, udeležite so te kulturne prireditve v čim večjem številu! Vstopnice so v predprodaji v tajništvu gimnazije in v knjigarni. -pp- IZ GORNJE RADGONE Restavracija pri kole dvora se bo preselila Kakor smo zvedeli, se bo »Restavracija pri kolodvoru« v Gornji Radgoni v kratkem preselila v veselične prostore doma TVD Partizan. Tam bo obratovala vse do zgraditve novega hotela, ki ga bodo začeli zidati že v začetku prihodnjega leta. Računajo, da bo hotel v surovem stanju do grajen že do prihodnje jeseni in bo imel tudi precejšnje nočitvene zmogljivosti. V soboški občini: množične razprave V soboški občini deluje 64 podružnic odborov SZDL za skupno 106 krajev. Na množičnih sestankih SZDL, ki morajo biti končani, povsod do 11. novembra, bodo pod okriljem podružničnih odborov razpravljali tudi o predosnutku nove ustave in izvolili delegate za letne volilne konference krajevnih organizacij SZDL. ki bodo povsod izvedene do konca meseca. Pričakujejo, da bodo tudi ra- zprave o predosnutkih novih ustavnih dokumentov življensko povezali z razmerami na določenih območjih, prav tako bodo na letnih konferencah zelo konkretno razpravljali tudi o stanju gospodarstva in družbenih služb v občini, izvedbi programov jesenske se- tve, pridelovalnem sodelovanju in njegovih oblikah, organizacijskih vprašanjih in končno tudi o problematiki, ki je značilna za posamezne kraje ali okoliše. Posebno pozornost bodo na konferencah posvetili tudi kadrovanju za sekcije SZDL. IGRlSCE PRI GIMNAZIJI SKORAJ DOGRAJENO Pretekli teden so člani ŠŠD Elan na gimnaziji v Murski Soboti na svoji seji med drugim razpravljali tudi o zaključnih delih na betonskem košarkarskem igrišču, kjer občasno dela brigada Jerka Novaka. Ugotovili so, da bodo morali za nekaj centimetrov še dvigniti koše, ker je betonska plošča sedaj nekoliko višja od prejšnjega igrišča. Po dograditvi bo ta objekt poleg asfaltiranega igrišča pri Partizanu edinstveno športno igrišče v Pomurju. Poleg tega so se na sestanku menili še o treningih košarkarjev Elana, treninge bo vodil tov. Marinič, dalje o organizaciji medrazrednega tekmovanja za rokometno prvenstvo, o sestavi pravilnika in uporabljanju športnih objektov pri gimna- Ugodna izvozna bilanca V letošnjem letu je soboški okraj zastopan v izvoznih prizadevanjih naše republike kar z 10,8 odst., medtem ko je odstotek udeležbe v industrijski proizvodnji znatno nižji. V prvih devetih mesecih letošnjega leta smo zabeležili porast izvoza za 71 odst. v primerjavi z enakim časovnim obdobjem v lanskem letu. Kaže celo, da bomo letno obveznost izpolnili že ta mesec. V izvozu sta najbolj zastopan: prehrambena in tekstilna industrija, izvoz izdelkov domače obrti pa je v znatnem upadanju. Letos bomo predvidoma izvozili za okrog 3 milijarde din raznega blaga, od te vsote pa odpadeta dve tretjini na žiivilsko-predelovalno industrijo, ki dobiva surovine za predelavo neposredno iz domačega kmetijskega zaledja. Po prvih predvidevanjih, ki pa že niso dokončna, bo izvoz blaga iz soboškega okraja prihodnje leto še narasel za 48 odst. Glavni vzrok za nazadova- nje izvoza izdelkov domače obrti je predvsem v preovrednotenju surovine in tudi v neugodnem kurzu obračuna dolarske valute. K proizvodnji izdelkov domače obrti bo treba v prihodnosti pristopiti tudi bolj študiozno in načrtno, saj so sedanja standardni vzorci že kar preveč stereotipni, da bi lahko našli odjemalce na zunanjem tržišču. Na prvem Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni so avstrijski potrošniki pokazali veliko zanimanje za domačo keramiko, zlasti še za svojstvene glinaste vrče, zato bodo na gospodarski zbornici v Murski Soboti proučili tudi možnosti za neposredno prodajo teh izdelkov na prihodnjih sejmih in drugih gospodarskih prireditvah v sosednji Avstriji. Obisk v otroških vrtcih Sveta za socialno varstvo in varstvo družine pri občinskem ljudskem odboru v Gor. Radgoni posvečata v zadnjem času posebno pozornost varstvu družine. V vseh vrtcih in večjih gospodarskih podjetjih sta že izvedla anketo o zaposlenih materah. Anketa je zlasti v otroških vrtcih na Kapeli, v Stogovcih in Apačah pokazala, da otroci zaposlenih mater razmeroma, slabo obiskujejo te otroške ustanove. Vzgojno osebje meni, da je glavni vzrok za tako slab obisk otrok zaposlenih mater za ma- lenkost povečani prispevek. Zato bodo imeli zaradi ponovnega vpisa otrok v te vrtce ustrezna posvetovanja, na katerih bodo staršem pojasnili obojestranske koristi in potrebo pošiljanja otrok v vrtce. Sveta sta mnogo razpravljala tudi o skladu za varstvo otrok. Sklad je trenutno brez sredstev, ki bi bila potrebna predvsem za pomoč šolskim kuhinjam, otroškim kolonijam itd., zato so člani sklenili, da bodo zaradi zbiranja sredstev za ta sklad obiskali vsa večja podjetja v občini. -ika Pravni kotiček VPRAŠANJE: Po sklenitvi zakona sem prodal svoje posestvo in se preselil na ženin dom. Tam sem s tastom napravil pogodbo, s katero je tast prepustil meni in ženi svoje posestvo, s tem, da izplačava ostale njegove otroke. S posestvom nisem zadovoljen, ker ga zaradi hribovite lege težko obdelujemo, zato bi rad razveljavil pogodbo in me zanima, ali je to mogoče. M. L. ODGOVOR: Če je pogodba napravljena v pismeni obliki in je overjena po sodniku, je pogodba sklenjena v predpisani obliki. Do veljavne pogodbe namreč sploh ni prišlo, če pogodba ni bila sklenjena na sodišču ali če ni overjena po sodniku. V primeru, da pogodba ni veljavna ima vsaka stranka pravico zahtevati vrnitev tistega, kar je že dala za izpolnitev neveljavne pogodbe. Če pa je pogodba sklenjena v veljavni obliki, je za razveljavitev odločilno, ali gre za pogodbo o dosmrtnem preživljanju ali za izročilno pogodbo ali pa za kako drugo vrsto pogodbe. Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju in izročilni pogodbi se navadno prevzemnik posestva zaveže, da bo izročnika preživljal in z njim živel v družinski skupnosti. Pri takih pogodbah je možna razveza pogodbe, če se odnos med strankama toliko skalijo, da pride do neznosnega skupnega življenja ali če ena pogodbena stranka ne izpolnjuje svojih pogodbenih obveznosti. Razvezo pogodbe je treba zahtevati s tožbo pri sodišču. Brez dvoma, da je razveza pogodbe možna s sporazumom pogodbenih strank, seveda če lahko pride do takega sporazuma. Ker iz vašega vprašanja ni določno razvidno, za katero vrsto pogodbe gre, vam priporočamo, da se obrnete za podroben nasvet ob uradnem dnevu na sodišče, kjer pokažete pogodbo, če v našem odgovoru ne bi našli popolnoma jasnega pravnega nasveta. Zborovanje prometnih delavcev gornje-radgonske občine Sindikalna podružnica prosvetnih delavcev radgonske občine je na prvem letošnjem zborovanju obravnavala probleme družbenega samoupravljanja v prosvetnih zavodih, sistem nagrajevanja po šolah in razna organizacijska vprašanja, v drugem delu pa poslušala nadvse zanimivo grafično prikazano predavanje znanega pedagoga, profesorja Janeza Tomšiča iz Ljubljane o aktualni temi: skupinski pouk v osnovni šoli. Uvodne besede o problemih samoupravljanja in o sistemu nagrajevanja je imela tajnica podružnice tov. Marija Žerdin. Navedla je nekaj najvažnejših misli o teh problemih z nedavnega posvetovanja predsednikov in nekaterih članov sindikalnih podružnic v Murski Soboti, Dotaknila se je vloge šolskih odborov v družbenem samoupravljanju, ustanavljanja svetov delovnih kolektivov po šolah, ki naj bi imeli podobne naloge, kot delavski svet po kolektivih, sodelovanja učencev kot šolske skupnosti pri družbenem upravljanju v šolstvu, povezave šole s pre- bivalstvom itd. O vsem tem so predhodno razpravljale sindikalne skupine po šolah, zato ni čuda, da je bila razprava o vseh teh problemih zelo živahna. Skupine so prišle na zborovanje že z gotovimi sklepi. Naj navedemo nekaj sklepov radgonske skupine, s katerimi se strinjala večina članov podružnice: šolski odbori naj bi postali gibljivejši. Kolektiv je bil soglasen proti 24 urni učni obveznosti. Ker je po vseh okrajih uvedena 22 urna obveznost, ne uvidijo izjeme murskoso- boškega okraja. Soglasen je bil tudi sklep, naj se tovarišem z nad 25 službenimi leti zniža učna obveznost za 2 uri. Slavistom, matematikom in germanistom naj se njihova obsežnost dela v neki obliki upošteva, itd. Posamezne skupine so bile prvotno proti razformiranju, ko pa so uvidele, da v stari obliki podružnica ne bi mogla opravljati vseh svojih nalog, so se zedinili na delitev podružnice, kar bodo izvedli na občnem zboru meseca novembra. Ika Pri Pomurski založbi je pravkar izšel novi roman iz knjižne zbirke »Pomurska založba 1962« Illjés Gyula: LJUDSTVO S PUSTE. Knjige si lahko nabavite v vseh knjigarnah v Sloveniji ali pa jo naročite pri Pomurski založbi. Tedenski koledar Petek, 2. nov. — Dušanka Sobota, 3. nov. — Silva Nedelja, 4. nov. — Drago Ponedeljek, 5. nov. — Zahar Torek, 6 .nov. — Lenard Sreda, 7. nov. — Zdenka Četrtek, 8. nov. — Bogomir Mali oglasi PRALNI STROJ »HIMO«, malo rabljen. prodam. Informacije v otroškem dispanzerju. VINOGRAD, dober žični nasad, na sončni legi v Štrigovi, ugodno prodam. Marta Senčar, Štrigova 53. M-977 BRESTOVE DESKE, suhe, 30 mm, zamenjam za suhe borove ali prodam. Naslov v upravi lista M-978 ŠTEDILNIK znamke »Tobi«, 401 bakreni kotel za kuho perila in električni kuhalnik na dva grelca. ugodno prodam. Marjeta Pojbič, M. Sobota, Stefana Kovača c. 21, pritličje 3, desno. M-982 DVOSTANOVANJSKO HIŠO v Mariboru, prodam. Dve sobi in kuhinja takoj vseljivi. Vprašati pri Korošcu, Bolgarska 10, Maribor-Tezno. M-981 ROČNO URO sem izgubil od tiskarne do Rakičana. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi pri vratarju Pomurskega tiska v Murski Soboti. M-982 Zdravstvena dežurna služba 2. nov. — dr. Anica Gregorc 3. nov. dr. Škulj 4. nov. — dr. Škulj 5. nov. dr. Sedlaček 6. nov. — dr. Udovč 7. nov. — dr. Škulj 8. nov. — dr. Gruškovnjak KINO MURSKA SOBOTA — od 2. do 4. nov. ameriški barvni kinemaskopski film: »Serenada velike ljubezni«; od 5. do 6. nov. ruski film: » Neposlano pismo«; od 7. do 8. nov. ameriški film: »Ko je kraljevala komedija«. GORNJA RADGONA — 1. nov. nemški film: »Kapetan iz Kepenika«; 3. in 4. nov. izredni nemški film: »Ešnapurski tiger«; 5. in 6. nov. italijanski film: »Prokleta sleparija«. SLATINA RADENCI — 1. nov. francoski film: »Igre ljubezni«; 3. in 4. nov. italijanski barvni vistavisionski film: »Evropa ponoči«; 8. nov. mehiški film: »Macario«. LJUTOMER — 3. in 4. nov. italijanski kinemaskopski film: »Sin rdečega gusarja«; 7. in 8. nov. domači film: »Sreča v torbi«. KRIŽEVCI PRI LJUT. — 3. in 4. nov. ameriški western film: »V senci vešal«; 7. nov. nemški film: »Profoks«. BELTINCI — 3. in 4. nov. francoski film: »Prevaranti«. VIDEM OB ŠČAV. — 3. in 4. nov češki film: »Romeo Julija in tema«. VELIKA POLANA — 3. in 4. nov. francoski film: »Oni, kateri mora umreti«. KOLEKTIVI! Poseben popust nudimo delovnim kolektivom in organizacijam za izletniške vožnje z našimi modernimi turističnimi avtobusi. Razveselite svoje člane s prijetnim avtobusnim izletom! Prirodne in turistično zanimivosti vabijo celo leto na obisk. Vožnja s KOMPAS-ovimi avtobusi TAM-DEUTZ (30 do 45 sedežev) je prijetna, varna in udobna. KOLEKTIVI! Po želji Vam pripravimo izlet na Vršič oziroma Plitvička jezera. Koristite poseben popust pri Kompasovih avtobusih! KOLEKTIVI! Zaradi izrednega zanimanja za KOROŠKO IN BENETKE organiziramo cenene eno in dvodnevne izlete v te nepozabne kraje. Izlet v BUDIMPEŠTO — pripravljamo 5-dnevno avtobusno potovanje, prijave sprejemamo do zaključnega števila. LASTNIKI OSEBNIH AVTOMOBILOV! Za Vas organiziramo dvodnevni izlet po ITALIJANSKIH DOLOMITIH — CORTINA d’AMPEZZO — LAGO Dl GARDA — SIRMIONE — BENETKE — TRST, prijave sprejemamo do zaključnega števala. Se priporoča KOMPAS Celje, Tomšičev trg 1 — telefon 23-50. Komisija za razpis delovnih mest pri Komunalni banki v Murski Soboti objavlja spremembo razpisa prostih delovnih mest, objavljenega v 40. štev. Pomurskega vestnika in sicer; namesto dveh delovnih mest pripravnikov za bančne uslužbence razpisujemo DVE DELOVNI MESTI SALDAKONTISTOV ALI PRIPRAVNIKOV ZA BANČNE USLUŽBENCE Pogoj za saldakontiste je uspešno končana ekonomska srednja šola in 2 leti ustrezne prakse. Komisija za opravljanje pomočniških izpitov pri Šolskem izobraževalnem centru za razne stroke v Murski Soboti obvešča vse kandidate, katerim poteče učna doba, da morajo oddati prošnje do 15. novembra 1962. 22. novembra ob 8. uri se je treba javiti na šoli zaradi prevzema naloge. Prošnji je treba priložiti: izpisek iz rojstne matične knjige, potrdilo o zaposlitvi, učno pogodbo in zadnje šolsko spričevalo. OBVEŠČAMO VSE ŠOLE, OTROKE IN STARŠE, da smo prejeli sledeče šolske knjige, ki so bile v tisku: NEMŠKA VADNICA za 5. razred osnovnih šol po din 500 ZEMLJEPIS za 6. razred osnovnih šol po din 435 Na razpolago imamo tudi učbenike za izredne slušatelje Višje komercialne šole, Maribor. Za naročila se priporoča Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA Murska Sobota POMURSKI VESTNIK List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti - Direktor, glavni in odgovorni urednik JOŽE VILD — Urejuje uredniški odbor - List pošiljamo samo po predplačilu Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon 138 - Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 6, telefon 215 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti št. 605-11 1-365 5 Pomurski vestnik, 1. nov. 1962 ODKUPNE ZGODBE JESENSKI KRIŽEM-KRAŽEM PO NEKATERIH KMETIJSKIH ZADRUGAH Odkup živine poteka letos normalno. Živino, ki jo odkupijo na terenu, spravljajo zadruge v promet v glavnem preko poslovnega združenja in kmetijsko-industrijskega kombinata »Pomurke«. Večina živine gre za pomursko tržišče, nekaj za izvoz, neke majhne količine goveje živine pa odkupi tudi Maribor. Zanimalo nas je, kako je stanje po posameznih vrstah živine, zato smo se tokrat napotili v tri zadruge in sicer na Cankovo, h Gradu in v Puconce. CANKOVA Kakor povsod, tako tudi na Cankovi letos pri odkupu ni bilo posebnih zastojev. Tako so do 30. septembra odkupili 1.193 prašičev, 746 telet in 1.036 glav goveje živine (tu je vštetih tudi 120 glav lastne vzreje v cankovskih hlevih). Čeprav je ta odkup potekal normalno, pa so, prav tako kot lani, nekoliko občutili pomanjkanje prašičev. Po njih namreč rekonstruirana tovarna »Pomurka« precej povprašuje, večje število pa jih gre tudi za izvoz. V glavnem pa so letos tako z odkupom kot s prodajo živine zadovoljni. GRAD V graški zadrugi odkupujejo predvsem prašiče in teleta. Zadnja prevzema predvsem poslovno združenje, ki jih sortira in boljša pošlje v pitališče, škart pa gre v zakol. Tako vsakih 14 dni transportirajo iz zadruge po 50 do 60 telet. Glede prašičev so imeli svojčas probleme, ker tovarna mesnih izdelkov »Pomurka« ni mogla absorbirati vsega. Sedaj, po rekonstrukciji, je zvečala svoje kapacitete in bi tako lahko prevzela še več, kot pa ji je zadruga zmožna dobavljati. PUCONCI Tudi v Puconcih poteka odkup v najlepšem redu in ni prišlo letos do nobenih izpadov. Preko 90 odst. odkupljene živine prodaja zadruga preko poslovnega združenja. Od tega gre največ za »Pomurko«, dobri plemenski biki pa tudi za izvoz. Zadruga letos na terenu ni občutila pomanjkanja živine. ODKUP KROMPIRJA Medtem ko pri odkupu živine ni bilo nobenih posebnih problemov, pa za odkup krompirja lahko rečemo, da je včasih problematičen. Pa ne morda zaradi tega, ker bi bil slab pridelek ali pa bi zadruge neodgovorno poslovale. Kje je torej PROBLEM? DELAJO GA »Črnoborzijanci«. Tudi po podatke o odkupu krompirja smo šli v omenjene tri zadruge v cankovsko, graško in puconsko. Lahko smo ugotovili, da so zadruge pravočasno segle po tržnih viških in jih po primerni ceni odkupile ter spravile dalje v promet. Tako so pri Gradu transportirali dva vagona poslovnemu združenju, s katerim jih je vezal tak dogovor, osem vagonov pa so poslali v Beograd. Do kakih posebnih izpadov pri njih ni prišlo. Tudi v Puconcih je odkup bil v redu. Odkupili so 32 vagonov, kar je največ v zadnjih treh letih. Sedaj je odkup nekoliko zamrl, ker so kmetje krompir v glavnem že vskladiščili in špekulirajo ter čakajo na višje cene. Na Cankovi je bilo nekoliko huje. Tu so odkupili 60 ton krompirja. Probleme pa so imeli zato, ker vselej niso mogli pravočasno zbrati dovoljnih količin in so tako morali celo odpovedati naročene vagone. Zakaj? In zakaj pridelovalci špekulirajo s cenami? Po terenu so začeli šariti in stikati za pridelkom najrazličnejši sindikati in »sindikati«. Ti so, namesto, da bi se obrnili na zadrugo, šli sami do proizvajalca in mu, samo da dobijo pridelek, ponudili višjo ceno, kot pa zadruga. Včasih so naleteli na poštenjaka, ki je čutil moralno dolžnost, da pridelek proda zadrugi, ki ga nikoli ne pusti na cedilu, če kaj rabi ali hoče prodati, včasih pa so s svojo ponudbo uspeli. Ker so dvignili ceno, je bila tudi zadruga primorana, da ponudi več, ker bi se v nasprotnem slučaju lahko zgodilo, da bi ostala brez dovoljnih količin krompirja in tako ne bi mogla zadostiti pogodbenim obveznostim do svojih odjemalcev. TAKO JE PRIŠLO DO NEPOTREBNEGA IN ŠKODLJIVEGA VIŠANJA CEN. KAR BO V ZADNJI FAZI OBČUTIL POTROŠNIK. Tako nenačrtno in negospodarno (in tudi nelojal- no) višanje cen pa ima še druge posledice. Najpomembnejša je SPEKULACIJA. Kmetje začnejo špekulirati s cenami, krompir spravijo doma in čakajo, da ga bodo lahko dražje prodali. Tako lahko pri zadrugi pride do neljubih izpadov, tržišče ni vedno dovolj oskrbovano in poleg tega mora delavec ali uslužbenec v Ljubljani, Celju ali kjerkoli JESTI VSO ZIMO KROMPIR PO ODERUŠKI CENI. In kdo so ti črnoborzijanci, sindikati in »sindikati«? To so največkrat delovni kolektivi, ki sl hočejo za svoje družine čimprej zagarantirati ozimnico. Ponavadi pridejo na teren kar s kamionom ali avtomobilom, KI JE LAST PODJETJA. Na čigave stroške gredo taki prevozi, je vprašanje. Včasih stoji tak avtomobil na terenu tudi po dva, tri dni. V vsakem primeru to nekdo plača in (ker je zelo verjetno, da nosi take stroške podjetje) zaradi velikega števila teh nakupnikov odplava po tej krompirjevi reki LEP KUP DRUŽBENIH SREDSTEV! Če kolektivi mislijo na to, ni le njihova zadeva, pač pa ZADEVA NAS VSEH Zato, pa še zaradi ostalih problemov, ki jih povzroča tovrstno kupovanje in prekupčevanje, je SKRAJNI ČAS, DA NEKDO POSEŽE VMES IN KONCA TO ČRNO BORZO S KROMPIRJEM. Na cesti nisi sam V minulem tednu so prometni miličniki iz Murske Sobote izvedli kontrolne akcije na cestah v radgonski in beltinski občini ter drugod. Iz obeh akcij smo izbrali le nekaj najizrazitejših primerov kršenja prometnih predpisov in discipline. V radgonski občini so izključili iz prometa kar tri avtomobile. Tovornjaku Transportnega podjetja Maribor so sneli evidenčne tablice zaradi dotrajanosti gum, ki jih podjetje kljub opozarjanju voznika Lovra Kaučiča ni hotelo kupiti. Zaradi tehnične nesposobnosti pa so izključili iz prometa tudi osebni avtomobil, last Tončka Horvata iz Ljutomera in avtomobil Štefana Pavlinjeka iz Strukovec. Naj povemo še to, da je voznik Anton Horvat pripeljal svoje vozilo dan pred tem iz tehničnega pregleda, ki ga je opravilo podjetje »Agrotehnika servis« Ljutomer. V močno vinjenem stanju so na Meleh ustavili mopedista Jožeta Šerugo iz M. Sobote, ki ob vsem tem ni imel niti vozniškega potr- dila. V času vožnje je bil močneje vinjen tudi motorist Rudolf Fekonja iz Segovec ter kolesar Stefan Bukovec, ki je skušal pobegniti. Pri železniški postaji v Ljutomeru pa je prometni miličnik legitimiral močno opitega kolesarja Alojza Sevra iz Cvena, ki pa ni hotel pokazati osebne izkaznice ter se močno upiral in žalil miličnika, ki ga je hotel odpeljati na postajo LM. Med priporom na postaji LM v Ljutomeru je Sever razbil šipe, napravil nered ter se obnašal skrajno nečloveško! Brez vozniških dovolenj so v akciji zasledili Ignaca Tkalca iz Črenšovec in Štefana Tivadarja iz Mlajtinec ter zabeležili še vrsto manjših prekrškov. Če je vozilo v zares nemogočem stanju, ne gre drugače kot tako. K sestavku Na cesti: Alkotest je močno menjal barvo Tedenski šport POMURSKA ROKOMETNA LIGA JESENSKI PRVAK LENDAVA Z nedeljskimi tekmami so končali jesenski del rokometnega prvenstva. Zadnje kolo je bilo eno naj lepših ter najodločilnejših za razvrstitev v lestvici. Prvo mesto je prepričljivo osvojila Lendava, ki je v prikazanih igrah to uvrstitev tudi opravičila. Drugo mesto je zasedel Partizan iz Kroga, ki to mesto prav tako popolnoma zasluži. Nedeljske tekme bodo ostale zapisane v zgodovini pomurskega rokometa. Tri prvenstvene tekme so se prvič odigrale na novem asfaltnem igrišču v Partizanu v M. Soboti. Ob tem dogodku so si vsi edini v tem, da bodo ti novi objekti prav gotovo vplivali na razvoj kvalitete rokometa pri nas. Najboljši strelci v drugi članski ligi so: Anton Sečko (Radenci) 42, Janko Kuzmič (Radgona) tudi 42 in Šmauc (Ljutomer) 32. V ligi članic sta najboljši Zankočeva in Žitkova 23 (obe Grafičar). PRIJATELJSKO SREČANJE Pretekli petek so se rokometni sodniki iz M. Sobote srečali z radgonskim Partizanom. Zmagali so domačini z rezultatom 42:28. Strelci: Husar 17, Obal 7 itn. Sodil je Unger. ŠPORTNI STOP Dijaki ESŠ so se na svojem drugem športnem dnevu pomerili v atletiki. V metu diska je Peterka s 46,00 dosegel neuradni pomurski rekord. Po tekmovanju je bila nogometna tekma med dijaki in profesorji. Rezultat je bil 1:1. LESTVICA po jesenskem prvenstva Lendava 7 6 0 1 139:85 12 Krog 7 5 0 2 180:141 10 ESŠ 7 4 0 3 127:109 8 Agroservis 7 4 0 3 153:137 8 Elan 7 3 0 4 151:149 6 Beltinci 7 3 0 4 113:117 6 Tekstilec 7 2 0 5 105:129 4 Sloga 7 1 0 6 54:155 2 OBČINSKA LIGA M. SOBOTA Igrišče Osemletke II: ob 10. uri Polet : Cankova, pionirji in pionirke, sodnik Husar; igrišče v Krogu: ob 10. uri Krog : Mladost pionirji in pionirke — sodnik Dolgov. TEKSTILEC : KROG 16:31 (10:15) Krog je bil ves čas v premoči in je zasluženo zmagal. Najboljša strelca sta bila Husar (12) in Hartman (10). Sodil je Roudi. ESŠ : SLOGA 29:7 (13:2) Ekipa ESŠ je igrala borbeno in učinkovito, Sloga pa ni pokazala tehnično lepe igre. Sodnik Obal je bil v svojih odločitvah premalo energičen. Največ golov je dosegel Tinev (13). BELTINCI : LENDAVA 19:15 ELAN : AGROSERVIS 29:21 NOGOMET Predzadnje kolo pomurske lige: Gradbenik : Planika 1:1, Sobota B : Bakovci 3:0, Puconci : Beltinci 3:9, Veržej : Pušča 3:2, Brazda : Bogojina 3:0 Rakičan Šalovci 1:2. Po tem kolu vodi Sobota B pred Beltinci, oba imata 20 točk, sledijo Planika 15, Gradbenik 14, Brazda in Bakovci 9, Veržej 7, Rakičan, Pušča in Šalovci po 6 ter Bogojina in Puconci po 4 točke. MM LIGA Aluminij : Kovinar 3:2, Radgona : Fužinar 1:1, Nafta Mejnik : 2:0, Branik : Drava 8:0, Maribor B : Grafičar 7:2. KOŠARKA Zadnje čase je prišlo na košarkarskih igriščih večkrat do neredov in dicsiplinski odbor je tako nekaterim sodnikom, ki niso dorasli okrajnim srečanjem, določil le sojenje tekem občinskega značaja. Proti tistim igralcem, ki so bili povzročitelji neredov, pa je izrekel disciplinske kazni. Tako je igralec Grafičarja, Stane Kovačič, zaradi nešportnega vedenja dobil prepoved igranja za 3 mesece, igralec istega moštva, Vlado Roškar pa zaradi nešportnega vedenja in fizičnega napada na sodnika 18 mesecev. LESTVICA Partizan 3 3 0 201:127 6 ESŠ 3 2 1 168:165 4 Elan 3 1 2 183:163 2 Grafičar 3 0 3 109:206 0 Elan : Grafičar 72:29 (27:12) ESŠ : Grafičar 66:39 (24:12) SLUŽBENE OBJAVE ZA PREDZANJE VIII. KOLO POM. ODBOJKARSKE LIGE Vse tekme bodo 4. novembra: Beltinci : Šalovci ob 9. uri — Bakoš; Rakičan : Puconci ob 10. uri — Petauer: Videm : Radgona ob 10. uri — Topolovec; Dijaški dom : Apače ob 9. uri — Praček; Sobota :.Krog ob 10.30 uri — Praček. SADJE, SADJE, SADJE ... (V sadjarstvu je bila letos v Pomurju srednje dobra letina. V nekaterih predelih je bil pridelek celo pod povprečjem, vendar to ne bo bistveno vplivalo na tržišče, ki bo kljub temu oskrbljeno v dovoljni meri. Tudi sam odkup sadja je potekal v redu. Kmetijske zadruge so začele odkupovati že zgodnje sorte sadja in so do danes glavno sezono odkupa večinoma že zaključile. Kljub temu pa še pričakujejo določeno količino pridelka, ki ga kmetje zaradi zapoznelih poljskih del še niso uspeli predati zadrugam. NA CANKOVI Kmetijska zadruga na Cankovi je odkupila 560 ton sadja, v glavnem jabolk. Sedanje cene odkupa se gibljejo od 45 do 55 din za kilogram. Gornjo mejo cen držijo za zimske sorte jabolk, tako za sorte kanada, bobovec, zlata reneta itd., medtem ko so najnižje cene za industrijsko sadje, po katerem povprašujejo predvsem slovenska podjetja. Skoraj vse količine zimskih sort odkupujejo predvsem srbska podjetja, s katerimi imajo že večletne trgovske stike. Letos pa se je prvič pojavilo, da so tudi slovenska podjetja začela povpraševati po jabolkih. Vzrok za to je letošnja slaba sadjarska sezona v Sloveniji. PRI GRADU Tu so letos zabeležili letino, ki je pod povprečjem pridelka sadja. Kljub temu pa bodo pogodbene obveznosti izpolnili, zahvaljujoč se razumevanju večine proizvajalcev. Odkupljene količine vsak dan sproti transportirajo glavnemu odjemalcu, poslovnemu združenju, s katerim imajo stalne stike. V PUCONCIH V kmetijski zadrugi v Puconcih so z letino zadovoljni. Sadja je precej, pa tudi kakovosti ni kaj očitati. Vsega sadja, vštevši industrijskega, so odkupili za okrog 55 vagonov, računajo pa še na okrog 10 vagonov, ki ga bodo odkupili v kratkem. Najvišjo ceno so stabilizirali, tako kot na Cankovi, pri Gradu in drugih zadrugah, pri 55 dinarjih za kilogram sortnih jabolk. Pogodbe po planu bodo realizirali. Glavni odjemalec je poslovno združenje, nekaj pa so prodali tudi sindikatom, ki so se obrnili na zadrugo. VELIK PROBLEM — NEODGOVORNI PREKUPČEVALCI Zadruge so skušale držati čim realnejšo ceno sadja. To jim je uspevalo tako dolgo, dokler se niso pojavili na terenu najrazličnejši nakupovalci in prekupčevalci, ki so pod firmo sindikatov in drugih z neodgovornim nakupovanjem in barantanjem višali cene. Taki prekupčevalci so navadno prišli do proizvajalca po poznanstvenih in sorodniških zvezah. Ko so nakupovali sadje, so ponujali za kilogram tudi 10 do 20 (dvajset!) dinarjev več, kot kmetijska zadruga. Zato so pri delu proizvajalcev vzbudili zanimanje, povzročili pa so nepotrebno in škodljive višanje cen. Zadruge so bile namreč primorane, da tudi same zvišajo cene in tako se je začela hajka, kdo da več. Seveda so se moralo zadruge, ki se kot organizacije držijo predpisov in uredbe o trgovanju in mislijo tudi na potrošnika, ustaviti na določeni višini cene in čez njo niso šle. To je pridelovalce privedlo do špekuliranja in marsikateri še zdaj doma hrani prilične zaloge sadja in čaka na višjo ceno ali boljšega ponudnika. Večina proizvajalcev ni taka. Mnogi se zavedajo, da jim je zadruga odkupila rane sorte, ki jih tovrstni prekupčevalci niso iskali razen tega pa tudi čutijo do zadruge, ki jim nudi najrazličnejša usluge, neko dolžnost. Žal pri drugih zavest odpove v trenutku, ko gre za dinar. Kar ob robu vinograda so posedli, da bi ujeli malo sonca. Ali ne gre drugače In kako to gre? Pripeljejo se z avtomobili, ki so last podjetja, prav tako kot je to pri nakupovanju krompirja. Da so skrajno kratkovidni, lahko čisto natančno dinarsko izračunamo. Najpogostejše oznake avtomobilov so namreč LJ, KP, NM itn. Če pri tem upoštevamo, da stane prevoz od M. Sobote do Ljubljane z vagonom (tako tovorijo kmetijske zadruge) 15.000 dinarjev, s kamionom pa 45.000 dinarjev, po tej strani ne morejo upravičiti tovrstnega nakupovanja. Razen tega pa bi isto sadje lahko kupili pri kmetijski zadrugi vsaj po 5 dinarjev kilogram ceneje kot sami na terenu. Tako celo ne bi povzročali škodljivega višanja cen. Hujši kot ti so prekupčevalci, ki se samo krijejo pod firmo kakšnega sindikata. Ti poleg vsega nereda, ki ga povzročijo pri nakupu in na tržišču, zaslužijo s prekupčevanjem sadja lepe denarce. Seveda nam je in mora biti jasno, da to povzroča družbi veliko škodo, ki je nihče ne more povrniti. Zato je skrajni čas, da tem neodgovornim zaslužkarjem na tuji načun nekdo pošteno stopi na prste in tako naredi na tržišču sadja red. Le tako bodo lahko kmetijske zadruge normalno poslovale, potrošnik pa bo sadje lahko kupoval po normalni in dostopni ceni. Jože Olaj 58. Angel, Joco in Emil so bili izvrstni plavalci, saj so se šolali v deroči Dravi, ki je bila veliko bolj nevarna od Krke. Zato je Angel zavpil: »Nad nje!« Isto so nameravali tudi nasprotniki. Pognali so se proti drugemu kot mladi morski psi. Angel se je pognal proti največjemu, Žarku. Joco in Emil sta nekoliko zaostala. Tisti trenutek, ko sta si bila fanta že toliko blizu, da bi se lahko zgrabila pa je Žarko presunljivo kriknil in izginil pod vodo. Angel je neodločno plaval na mestu. 59. Ni vedel, če je nasprotnik uporabil trik ali se mu je kaj pripetilo. Zaplaval je proti mestu, kjer je izginil deček. Toda takoj se je z vso silo, kar je je zmogel v rokah in nogah, odrinil in se pognal nazaj. Spoznal je, da ga tok vleče navzdol ter da je na tistem mestu prav gotovo zelo nevaren vrtinec. Tudi drugi so pozabili na nasprotovanje. Plavali so sem in tja, ne vedoč, kaj bi storili. Tedaj se je niže spodaj pojavila kodrasta Žarkova glava. Videli so, kako si prizadeva, da bi ostal na površju. 60. Angel se je pognal proti njemu. V trenutku je spoznal drugo nevarnost. Niže spodaj je bila reka zajezena po vsej širini. Ni sicer videl, koliko je jez visok. Toda, utegnil bi biti usoden za Žarka, ki je gotovo že močno izčrpan od borbe z divjo vodo. Zaplaval je hitreje. Ujel ga je s skrajnim naporom za nogo. Zavpil je: »Primi se me! Močno!« Medtem so drugi dečki odplavali na breg in stekli po pomoč. Prišla je v zadnjem trenutku. Miško je kar oblečen planil v vodo. Spodaj pod jezom, ki ni bil na srečo visok, je dosegel oba fanta. 61. Po tistem dogodku na reki so se nasprotja med dečki zgladila. Postali so si prijatelji. Poslej so vedno tičali skupaj, na potovanju, ob počitkih, pri predstavah, razen kolikor so bili zaposleni. Toda, z obiskom predstav je bilo vedno slabše. Ljudje niso imeli denarja, pa tudi delo na polju jih je oviralo, da bi se posvečali zabavi. Zato se je že dalj časa šušljalo, da se bodo morali ločiti in ustvariti dve skupini. Tako bi laže živeli in se prebijali. In res je prišlo do tega, ko jim tudi v Beli Krajini ni šlo na bolje. 62. »Ob morju se dobimo,« je odločil stari poglavar. »Ti, Miško, boš spremljal te mlade popotnike«, in pokazal je na Angela, Joca in Emila, »dobro poznaš kraje. Nekako se boste že prebili, jaz pa grem z mojimi ljudmi preko Karlovca«. Poslovili so se na kratko. Vsem je bilo žal, da so se morali ločiti, razen Mišku. Vesel si je mel roke. Od »starega« je dobil konja in voz. »Nič se ne bojte, dečki! Boste videli, kako bo še veselo z menoj!« Potem je odhitel, da bi se poslovil od plesalke. 63. »Meni ne ugaja, da potujemo z njim,« je rekel Emil. »Zakaj ne? Ali ni rešil Žarka in mene?« »Saj, ampak, nekaj je v njem, da me odbija.« »Do morja ga bomo že prenašali, potem pa se tako ločimo.« »Če bomo sploh prišli do morja!« »Ti vedno dvomiš. Kaj ni bilo zanimivo potovanje? In nič nam ni manjkalo!« To je bilo res. Tega Emil ni mogel zanikati. »No, torej,« je zaključil Angel posvet ln, kakor navadno, pregnal megle, ki sta si jih Joco in Emil rada privabila. Do večera so bili še skupaj s cirkusom. Pomurski vestnik, 1. nov. 1962 6