KOTICEK GOSPODA DOROPOLJSKEGA Dragi gospod Doropoljski! tečejo prav gladko, a to pride pozneje. Za- Zopet bi Vam rada pisala o naScin kraju. čelek >c dober! Le naPrei! Nam se bliža zfma, in mi otroci bomo imeli ^ veliko veselja. Jaz zdaj že obiskujem tretji razred in se moram učiti mnogovrstnega nauka. Cenjeni gospod Doropoliski! Bila sem jako vesela, ko sem čitala Vaš od- govor v .Zvončku'. Stara sem 10 let. Naj- z°pet se oglašam z drngim spisom .Na rajŠa imam svojo součenko Kristino Schuller- pokopaliS&i". Prosim, ako Vas je volja in fc jevo. .Zvonček' dobivam od g. učitelja, ki Je Prav. da b' ga priobčili v .Zvončku". poučuje v četrtem razredu. V šoli se uCirno s spošlovanjem brati, računati, risati, tudi se učirno pisati, Vara vdana veronauka itd. Letos pristopim k prvemu sv. Paviina PodjaverŠkova obhajilu in tudi k sv. birmi. Prav lepo Vas ufenka 6razredne Ijudske šole v Vojniku. prosim odgovora! PoŠUja Vam isUiene pozdrave VamVdT- Mm 0dgOVOr U*»™« Anica Mlklova. Odgovor * ^ dokaz, da mc je volja m da mt je Tvoj spls všei, ga obiavljam v svoiem ko- Ljuba Anica! tifku. Zima — da, tudi ta ima svoje veselje. Na pokopališču. Sicer pa: vsako dobro, pošteno srce dobi do- volj veselja ob vsakcm času in na vsakem Ak0 gremo proli severu, zagledamo ob krajn. Rcs, mnogo se učiš, a žal Ti ne bo cesti pokopaliSče: grob ob grobu Stopimo nikoli, saj človck toliko velja, kolikor zna! nanie. ker ie praznik Vseh svetnikov. Grobovi so okrašenl s cvctjem in z venci. En grob * je lepše okraSen od drugega. Ob njih vidimo Ijudi, ki imajo svoje drage zakopane v go- Dekhca m Irobentica. mjn t/jiV. vtisk napravi na srce človekovo to, Spomladi neka deklica ko ve> da njemu tako drago in ljubo lelo trobentice je trgala. gnije v gomlli. Tu vidimo znanca, ki ob grobu Trobentica se oglasi: svojega prijalelja stojj in sc n bliščijo svetlc .Mene hudo boli ' solzice v očeh. Tam zopet vidimo sestro stati ob grobu sestre ali brata. Tam vidimo stati In deklica prcplašena hčerko ob grobu Ijube maraice in plakati. roko ie odmaknila. ^am vidimo tnater ob grobu dragega sina in Trobentici se dobro zdi, se solziti. Kako nas ganc tak prizor! Ali nam da le ne umori. ne prelrese srca in dušc? A kaj pomagajo te solze? Popolnoma nič! Te solzc ne morejo Marija Guna, ujcnka II. razr. Ijudskc šolc priklicati naSih draglh iz gomil. Kogar v grob v Zagorju ob Savi. položijo, la ostane v njem. Tam vlada mir in Od^ovor • tihota. Na pokopališCu si je vsak enak. Plemič g Lillha Mariia! poLiva poleg siromaka. vssk ima enak Pob- LjuDa manjal Nekalecemu je v življenju skoto svet pre- Res, lepo pesemco si napisala, zato jo tesen. A tam mu pa nič ni pretesno. Dva tudi priobčujem. Kadar ti zopet kaj pride na metra dolga, en meter široka in dva metra misel, pa napiši in pošlji. Besede sicer ne globoka jama, to je njegovo sedanje bivališče. -*, 71 "— Pa pojdimo na Vseh svetnikov zvečer na Odgovor: pokopališče! Lahen pih veje iez grobove. ,. . M , , Temnc ciprese ovijajo grobovc v polutemo. '-)uoa nele"a- Vsc pokopališče jc razsvetljenn od nebroj prav je, da si hvaležna gospodu pro- lučc. Ljudje pa hodijo med vrstamt gomil in feSorju, ki Ti naro&i .ZvončekV Saj pač ne jih ogleduiejo. Tam vidimo cvetočo in brez- mOre bitl lepšega darila od lcpe knjige. VI- skrbno mladino. Ona se zabava po svojc, dim, da imaS tudi z godbo veselje. Sa| res: a ne pomisli, kje )e. Ne poraisli, da bo knjiga in godba — to je veselje mladih dni. že jutri morda la ali oni Izmed njih srede Skoro trdim prav, ako rečem, da Ti ni nikoli poklican na rn&in. Tudi jaz sem bila zvečer dolgoJasno. Nekateri ottoci, kl samo postopajo, na pokopališču. Opazovala sem grobove in pa vcdn0 to2t]o. da se dolgoeasljo. Kako se ljudstvo, ki je šumotna vrelo po potih. Ne- ne bi brez vsakega dela! spodobno se je vedla nekatera mladina. Po- sebno nekateri fantje. Popolnoma nif se jim * ni poznalo, kje so. Govorili so razuzdano, kakor da bl bili kje drugjc. Najrajša sem se Velecenjeni gospod Doropoliski! Jih izognlla. Ko pridem datje med grobovi, zagledam grob svoje součenke, ki je umrla, Pretekli mesec smo dobili v 5oli nalogo, ko je bila v drugem razredu. Osamljen in naj opišemo Miklavžev večer Res, jako hva- zapuščen je bil. Po grobu je rasla trava. Milo ieina naloga, ker se da vse tepo opisati! se mi |e storlto, in solza mi je prilgrala v Ka|i0 bl se otroci ne veselili Miklavževega oko. Ni bllo roke, da bi ga popravila. Drugi večera, ko se ga Se celo odrasli Ijudje vcsele? dan sem jaz kupila par sveč. da sem jih pri- Judi v Ajdovščini so ga priredili dne 5. de- igala na grob. Sla sem dalje. Vse je bilo lepo cembra. Posebno otroci smo ga zeljno pri- popravljcno in skoro na vsakem gcobu so fakovali Zbrali smo se v dvorani ter neslrpno brlele svefke. Vsakdo dobi svoj prostorčck fa^aii, kdaj s(. prikaže Miklavž. Proti Sesti na pokopaliSčti. Resnica je, kar pravi slavnl 1]r| je prišel ter princsd s scboj darove. Prešeren v svoji pesmi: ObleJen je bil v rdcčo svileno haljo, na glavi Dolgost življenja našega je kratka. škofovsko kapo in v roki zlalo palico. Za Kaj znanccv je zasula ie lopala! nJlm ie 5el angelček v sneJnobeli obleki s Odprta nof in dan so groba vrata; perulnicami. noseč v rokah zlato knjigo, k)er a dncva ne pove nobena prafka ... s0 bm zapisani vsi pridni otroci, ki so bili tudi obdarovam Zs njima je nodil crni * parkelj, rožtjajoč z verigami, s košem na c it ¦ j p. ,. ... hrbtu in z rogovoma na četu, provzročuioč Spoštovan, gospod Doropoljski! mnogo strahuB mcd naml M-tJavl jc vie, Zadnjič sem čital .Zvonček", ki nii je angeltt iz rok zlato knjigo [? čital imena jako ugaial. Spoznal sem, da ste veHk pri- pridnili otrok, deleč po zasluženju lepe darove. jatelj mladtae. Sklenil sem, da Vara pišem. p0 končancm obdarovaniu ie odšel in čez ' V Reki na Spodnjem Slajerskem hodira v |(ake p0| ure )c prigel tudi k nam pogledat, šolo. Učimose brati, pisati, računati. risati itd. kaj dclata naS Anlon in mala Ida. Oba sta NaS učitelj se piše Radovan Mcjovšek. bila jako presenečena, a kmalu sta pogumno VaS hvaležni uienec odgovarjala, posebno Ida. Vprašala ga je celo, Martin Ortan če se ni zmočil. ker dežuje, in Le mora imett Odgovor: '^0 dolgo zlato palico. Tiidi molila sta jako LlabiMartin! pridno. Potem jima je angelček razdelil darila, vsakemu, kar si je najbolj želel, da sta oba Prijatelj mladine sem, to jc rcs; a le skakala od veselja. Miklav?. Jima ie priporoial, one, ki je pridna in svojim staršem in učiteljem naj sluSata mafflo in očeta, naj bosta pridrta, dobra. Kako jc s Tabo? Ali na) povpraSam naj molita in ako bosta vse to izpolnjevala, Tvojega gospoda učitelja? Povej tajši sara! da jili drugo lcto še obiš{e in jima Sc več in , lepših daril prinese Za kratko časa se je vrnil, „ ker Je pozabil jima dati še par lepih siaščlc. Dragi gospod Doropoljski! _Ah kako j(, Wo |epo|. s(a vzkmufo Se Tudi jaz Vam hočem nckaj vrstic pisati. več časa potem m pripovedovala, kako je bil Jako rada prebiram Vaš kotiček. Hodim v Miklavž oblečen, kako angelček itd. ParkelJ V. razred. Učim se tudi klavlr. Jako me pa je ostal pri vratih, ker sta bila pridna, in veseli ta godba. Že četrto leto mi naroča je parkrat porožljal z verigami. .Zvonček' gospod profesor N., ki sem mu Mcni pa ni, Žalibog, ničesar prlnesel, kei jako hvaležna. Posebno mi ugaja dogodbica : sem mu bjia mogofe premalo pridna; ali pa, BKaj nam je pripovedoval nsš dedek'. Veseli kcr pri nas ni navadc, da bi tudi večji otrod me, da so pesemce v .ZvonCku*. Imam še dobivali darila in se je mogoče tudi na to 6 bratcev in 1 sestro. Drugo pot Vam hočera Miklavž oziral popisati, kako je bilo o božičmt, praznikih. ^ xm Ma y _Zvonfku. da drage volje SrCno Vas pozdravlja odgovarjate na pisma otrok, sem se Vam Helena Prelovčeva, učenka V. razr. v Idriji. drznila poslati te vrstice ter Vas prositi, ako — 72 ^- Vam ni prenadležno, da priobčite v .Zvončku" Zdaj se vijolica vzpne kvišku, se iepo moj izdelek! razvije in prijetno zadiši. Ozre se po zvončku, Obenem Vas pozdravlja Vam vdana ali ni Sa bll° več- LjudmiU Fajgljeva, , Micka Kotnikova,^ učcnka III. razreda Ijudske šole v Ajdovščini. utenka pn Sv. Stefanu (Stajersko). * Odgovor: Ljuba Ljudmilal Blagorodni gospod Doropoljski! Hvala za pozdrav in pazi, da ne boŠ Oj, s kakim veseljem čitava v VaSem premalo pridna! Sicer te pobaše parkelj v kotičku pisma. Dovoljujeva se tudi midve Vas koŠ ! prositi majhnega prostorčka v »Zvončku*. Brali * sva tudi, da smemo pisati, kat UoČemo. Za- n . . ,, torej Vam tudi midve pištva, da bi radi po- Pomladne cvetke. stall Sivilji, da bi statšc preživljali. ko si ne 1 oncK1) bodo mogli prislužiti za vsakdanji živež. Po- Vprašaš me, zakaj jaz cvetke iščem, vejte nama, dobrosrčni gospod, je li to mogoče? kl v snegu mrzlem tu taslo, Mnogo iskrenih pozdravov Vam pošiljata zakaj iz zemlje ]ih izkopljem, Rozika Levstekova in Ivanka Arkova ko v mrazu tukaj že cveto? v Sodražici. Ne vprašaj me! — Poglej vse te-le cvetke, Odgovor: ki zdaj iz zeralje žc klijo, Ljuba Rezika in Ivanka! so slične mlademu dekletu, „ , ^ XI ki zLodaj ie med svet zašlo Kako ne <» bl1" mogoče ? Najprej je treba hoteti! In ker hočeta — a nečeta nič ncmo- Te cvetke lc odnesti hočcm g°icia - zat0 tudl pojde. To pa tcm lažje, Ija v toplo soblco ogret *tT bo vama izpodbuda ena najsilnejših, ne- Jaz hočcm vsaki cvetki mali, premagljivih moM: ljubezen do staršev! da bo ji mladi cvet otet. * Zdi se mi, da prerarla kliče Cenjen! gospod Doropoljski! in prosl žalostno, rekoC: Jako rada Ljtam Zvončekv stara sem .Ah, pnd., pndl, dek e drago, dese, ,et Hodjm v % nmi v 2 oddelek, pridi mem na pomoč! Moj papa je u{jtelj Mo]a mama mj je p0. x. ii+i, t a vedala, da ste bili že večkrat pri nas. Imam Peh, d i, l T H dvc ™*1« »^tri in brata. Ena sestrlca hodi na In hladno kakor mrzli led, ufflteljiSCe in druga v 6. razred k S\t Jakobu, L "e Sf1 J1 ?"'. brat i« P" * 4- gimnaziiskem razredu v Ljubl >h, pndi, prtd. me otet!" ,janj J v'sak danB ^ y Ljubljan0 v ^ Ana pl. Fišerj eva. Jaz sem še doma v šoli. Berem rada, po-sebno Vaš kotičck in Vaše odgovore. Postala * bi rada učiteljica, a učiti se bo Freba še veliko. ., - , , ¦¦ i- Prosim, da bi odeovorili! Ostanite še dolgo BasV zdravi, kar Vara prav Sr5no želi Bilo je zgodaj spomladi. Zvonček je že ^*1** BudViku C V " ponosno vzdigal svojo snežnobelo glavico na odgovor- vrtu. Posmehoval se je vijolici, ki ]e poleg " B • ... „ . . njega pokukala iz zemlje, ozirajoč se, je U že u)u a Bena dovolj toplo, je li že izkopnel sneg. Bil sem že pri Vas, res, pa še pridem, .Hcj.soseda!* jonagovori zvonček, ,kako da Te vidim sedaj. ko si že dorasla, da celo si vendar lepa! Še zdaj tičiš v zetnlji!" že pišeš v moj kotiček. Pač lahko postaneš Pohlcvna vljolica mirno posluša soseda učiteljica, saj imaš dobre starSe, ki zrtvujejo ln molfi. Drugega dne pokrijelo megle nebo. vse za ljube in dobre otroke. A učili se bo Sneg začne vnovič naletavati. Nc dolgo potem treba, zakaj brez dela ni jela! — Svojim so- se zopet prikaže solnce in prijazno ogreva učenkam in součencem povej, da pridejo tudi zemljo. njih pisma polagoma na vrsto!