PsiUii piviillriii.
t
Strokovni Ust za povzdlgo gostilničarskega obrti.
Glasilo »Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem".
List Izhaja 20. vsakega meseca. ==
Za člane v »Zvezi" včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 20*—, polletno Din 10, četrtletno Din 5’—; posamezne Številke 2 Din.
Cena Inseratom: 1/«s strani D 5’— vključno davek.
Uredništvo In upravnlštvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta Stey. 16.
Strankam Je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure.
Rokopisi se ne vračajo. Rokopise In objave je pošiljati do 10. vsakega me-  - - seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. — ■
Štev. 8.
V Ljubljani, 20. avgusta 1925.
Leto XII.
Načrt zakona o pobijanju alkoholizma.
Člen 1.
Pod ta zakona spadajo vse pijače, ki vsebujejo alkohol.
Člen 2.
V sporazumu z ministrstvom pro*
• svete se uvede po uveljavljenju tega za«
kona v vseh šolah sistematski pouk o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z alkoho* lom in njegovimi škodljivimi posledic cami.
Člen 3.
Nihče ne more proizvajati alkohol* nih pijač, dokler ne dobi za to dovolj e? nja od sanitetne oblasti.
Člen 4.
V podjetjih, v katerih se proizvaja* jo alkoholne pijače, se ne smejo zapo* slovati osebe izpod 18 let.
Člen 5.
V podjetjih, v katerih se proizva* j a jo alkoholne pijače, se te pijače ne smejo nikdar točiti.
Člen 6.
Prepovedano je dajati kot odškod* nino za mezdo ali za poboljšek k mezdi alkoholne pijače osebam, ki so zaposle* ne v teh podjetjih.
Člen 7.
Zabranjeno je v prostorih teh pod* jetij stanovati in se muditi osebam, ki niso v podjetjih stalno zaposlene.
Člen 8.
Podjetja, ki proizvajajo alkoholne pijače, so dolžna vsako leto objaviti svojo bilanco, kakor to predpisuje za* kon o delniških družbah.
Od letnega čistega dobička morajo | odpremiti 10 % fondu za pobijanje alko* holizma.
Pravila o tem fondu predpiše mini* ster narodnega zdravja.
Člen 9.
Na predlog pristojne sanitetne ob* lasti se more proizvajanje alkoholnih pi* jač omejiti, ali dovoliti podjetjem, ki' imajo človekoljuben, a ne povsem do* bičkanosem namen.
Člen 10.
Podjetja, ki prozvajajo žganje, ko* njak, liker, rum in druge alkoholne pi* jače z več nego 30 % alkohola, se mo* rejo dvojno Obdačiti v korist fonda za pobijanje alkoholizma.
Člen 11.
Podjetja, ki so osnovana, ali se osnavljajo z namenom, da proizvajajo, ali prodajajo brezalkoholne pijače, oproščajo se za dobo 10 let vseh davkov in sicer od dneva, ko stopi ta zakon v veljavo.
Člen 12.
Prepoveduje se prodaja in točenje vseh alkoholnih pijač v soboto od 6. ure do ponedeljeka do 8. ure.
Člen 13.
Zabranjuje se prodaja in točenje vseh alkoholnih pijač na javnih shodih (na odprtem ali zaprtem prostoru, v politične ali druge svrhe), na vseh pro* ščenjih, sejmih in za dobo občinskih ali poslanskih volitev od 6. ure zvečer, od dneva pred njihovo otvoritvijo odnos* no od dneva pred volitvami, pa do 8. ure drugega dne po njihovem sklepu, odnosno po izvršenih volitvah.
Člen 14.
Prepoveduje se prodaja pijač, ki imajo več nego 4 % alkohola, po vseh železniških in parobrodskih postajah, v restavracijah, vagonih in na parobro* dih.
Člen 15.
Prepoveduje se prodaja katerihkoli alkoholnih pijač v železniških vozovih.
Člen 16.
Železniški in brodarski restavranti so dolžni, da imajo na razpolago vedno do* voljne množine breazkoholnih pijač, mineralne vode in navadne vode.
Člen 17.
Ne sme se dovoljevati novih gosti* len, ali dopustiti prodajo alkohdtttlh pi* jač v občini, v kateri pride na 1000 pre* bivalcev 1 gostilna.
Člen 18.
Vsa podjetja, ki so osnovana, ali se osnavljajo za proizvajanje ali prodajo brezalkoholnih sadnih proizvodov: tiiar* melade, sladkih sokov, osvežujočih pi* jač, uživajo ugodnosti čl. 11 tega zakona.
Člen 19.
Prepoveduje se prodajanje kat&frfe* koli alkoholne pijače pijanim osebam, ali osebam izpod 16 let.
Člen 20.
Notorične pijance se mora prisilno zdraviti v posebnih za to osnovanih za* vodih.
Člen 21.
Kdorkoli zagreši kak prestopek do* ločil tega zakona, se kaznuje z dettftfno globo 1000 Din, odnosno tž zaporom za dobo, ki odgovarja tej globi.
Člen 22.
Lastniki podjetij za prodajo in pro« izvajanje alkoholnih pijač odnosno ose* be, ki so odgovorne za vodstvo teh pod« jetij, ako zagrešijo trikrat zapored kak prestopek odredb tega zakona in se ka« znujejo, izgube pravico za nadaljnje obratovanje, odnosno za vodstvo pod« jetja (obrata).
Na ta način izgubljena dopustila se riiorajo prenesti na dobrodelna društva, ki porabljajo čisti dobiček za pobijanje alkoholizma.
Člen 23.
Ministrstvo za narodno zdravje skr«
bi:
a) ža prosvetno propagando med ljud« stvom proti alkoholizmu.
b) za sestavo navodil za vzgojo proti al« koholizmu v vseh šolah v sporazumu z ministrstvom prosvete.
c) za' osnovanje zdravilišč za alkoholike. č) za osnovanje postaj (dispenzerjev,
ambulatorijev) za alkoholike.
d) o pospeševanju privatne inidijative v borbi proti alkoholizmu.
e) za osnovanje podjetij za brezalko« holno prodajo sadnih sokov in pro«
"dajo brezalkoholnih pijač.
Člen 24.
Samoupravne oblasti morejo, ako to zahteva tri četrtine odbornikov, odrediti in uveljaviti še strožje omejitve, kakor so določene v členih 11, 12, 13 in 16 tega zakona.
Zapisnik
plenstrne odborove seje Zveze gostilni« čarskih zadrug v Ljubljani, ki se je vrt šHa dne 3. avgusta 1925 v prostorih g.
Kavčiča ob 10. uri dopoldne.
‘J. Navzočih 14 odbornikov, ki zastopa« jd'22 zadrug. Poleg teh so bili zastopani tudi Zveza velerazpečevalcev in produ« centov alkoholnih pijač v Ljubljani, or« ganizacija vinskih producentov ter pi« vovarne »Union«, vsi po svojih ravna« teljite- in predsednikih, skupaj 21 dele« gatov, ostali so poslali pismene prote« ste ih izjave o soglasju današnjih skle« pov.
Predsednik g. Kavčič otvori zboro« vanje, razloži ob kratkem namen in po« vod današnje seje ter pozove tajnika, da poda poročilo. Poročevalec omenja, da je bila Zveza vže meseca maja po Središnjeirt Savezu v Beogradu opozor« jena, da se v ministrstvu narodnega zdravja izdeluje načrt zakona’ o pobija« nju alkoholizma, kateri zakon bi globo« ko posegel v obseg obrtnih pravic pro« izvajalcev in prodajalcev alkoholnih pi« jač ter jim nalaga poleg že obstoječih davčnih bremen še nadaljna bremena, ki bi znatno težila1 obrat in razvoj te go« spodarske panoge. Zveza je že tistikrat na to poročilo podala 20. junija 1925 mi« nistrstvu za narodno zdravje v Beogra« du protestno spomenico ter odposlala temu ministrstvu razne do sedaj po na« ši organizaciji že sklenjene resolucije in
tudi več številk našega glasila »Gostil« ničarja«, v katerih so razni protesti pro« ti sistematičnemu pomnoževanju števi« la točilnih obratov, katere špecijalno ustanavlja in tolerira finančna oblast ter opozarjalo, da naj ministrstvo narod« nega zdravja iz vseh teh del blagovoli uvideti, koliko se organizacije rednega gostilničarstvo trudijo, ubraniti narod pred sistematičnim zapravljanjem in za« kotnemu pijančevanju, pa bo isto, ako pripomore, da se od nas grajane uvedbe odpravijo, v pobijanju alkoholizma naj« več storilo.
Prohibira in ukine naj se točenje al« koholnih pijač, osobotio po konzumih, ki ne plačujejo niti davkov in dajejo pi« jačo še na kredit, prodajalnah in malo« prodajalcih, pa bo pijančevanju zadan velik zapah in vse razmišljevanje o pre« ganjanju rednega’ gostilničarstva bo še dolgo vrst let ali pa za ""edno mirovalo.
Zbornica za trgovino in obrt v Ljubljani pošilja Zvezi z dopisom dne 24. julija 1925 načrt zakona o pobijanju alkoholizma v proučevanje in stavitev primerno utemeljenih konkretnih izpre« minjevalnih predlogov. Načrt se najpr« vo v celoti prečita, nato pa vzame v pre« tres točka za točko.
K členu 1. in 2. ni ugovora.
Člen 3. pa, ki določa, da nihče ne more proizvajati alkoholnih pijač, do« kler ne dobi za to dovoljenja od sanitet« ne oblasti, se ne more sprejeti, ker sa« nitetne oblasti ne morejo biti kompeten« tne za dovoljevanje proizvajanja pijač, ki izvirajo iz naravnih produktov, vino« reje in kmetijstva, to so ponajveč pre« ostanki vinske produkcije, to je drože ter sadje, ki ni uporabno za sušitev ali drugačno konzerviranje in konzumira« nje, kakor da se iz njega žgalnim potom izloči kar je še užitnega, ter s tem otme biti zavrženo in reši škode lastnika; je tedaj prosto obdelovanje takih snovi eminentne gospodarske važnosti, ter spadaj, kakor doslej, le v kompetenco finančnih oblasti v kolikor se tiče dav? ščin.
Členu 4. se ne ugovarja.
K členu 5., ki pravi:: »V podjetjih, v katerih se proizvajajo alkoholne pijače, se te pijače ne smejo nikdar točiti, pa se naj zavaruje, da ta določba ne zade« va koncesijoniranega točilca, ki je po okolnosti primoran razne tvarine pre« kuhavati v alkohol.«
Člen 6., ki določa, da je prepove« dano dajati kot odškodnino za mezdo ali za poboljšek k mezdi alkoholne pijače osebam, ki so zaposlene v teh podjetjih, naj se izpopolni v toliko, da se smejo dajati pijače le k prehrani delavstvu, ki ima v to svoj deputat in se mu nikjer ne zaračunava, ker se ta običaj ne more odpraviti; klobasar daje klobase, vino« rejec vino, pivovarnar pivo kot zmeren donesek za užitek, sicer si ga delavstvo samo vzame v mnogo nepravilnejši me« rici in postane škodljivec.
K členu 7. se ne ugovarja.
K členu 8. se za družbe in večja pod« jetja v I. odstavku ne ugovarja, ugovarja pa II. odstavku, ki pravi: »Od letnega či« stega dobička morajo odpremiti 10 % fondu za pobijanje alkoholizma. Ugo« varja ra 'i tega, ker so obdavčenja te panoge že sedaj tako neznosno velikan« ska in alkoholne proizvode tako horen« dno podražujejo, da konzum brez vsa« kih takih utesnitev in prepovedi sam po sebi silno pada.
Člen 9. naj se v celotnem obsegu črta, ker nima smisla in bi bil le pod« laga sleparenju, podkupovanju in ko« ruptnim dejanjem.
K členu 10., ki povdarja, da se ima« jo podjetja, ki proizvajajo žgane pijače raznih vrst z več nego 30 % alkohola, dvojno obdavčiti, se povdarja, da je to fanatično prenapeta ideja, ker so pod« jetja te vrste že itak horendno preob« davčena in bi nobenega nadaljnega ob« davčevanja ne prenesla in bi bila s tako določbo te vrste industrija kratkomalo ubita, kar vendar ne more biti v inte« resu države in napredka.
K členu 11., ki daje proizvajalcem in prodajalcem brezalkoholnih pijač 10« letno davčno prostost, moramo izreči svoje začudenje, da se hoče onega, ki proizvaja in prodaja proizvode, sestoje« če iz same vode, ki malo veljajo in veliko več nosijo kot pa iz dragih tvarin pri« pravljene alkoholne, obdariti z davčno prostostjo ter v interesu države protesti« ramo proti temu s pripombo, enake dol« žnosti, enake pravice imajo biti za vse in davek plačati eden kot drugi, bodisi v katerikoli obrti. Po teh definicijah bi tif« di redni gostilničarji morali uživati del« no davčno prostost, ker ima sleherni v zalogi in toči tudi brezalkoholne pijače.
Člen 12. Prepoveduje se prodaja in točenje vseh alkoholnih pijač v soboto od 6. ure do ponedeljka do 8. ure.
K tej točki so zborovalci po kratki resni debati zaključiil podati izjavo in svoje pomilovanje, da more priti kje re« sna oblast do take ideje. Ta predlog ho« če posegati daleko v svobodo in prostost človeške volje celo tudi v prehranjeval« nem oziru. Kajti komu bi se smelo pred« pisati, da bi ne smel po vsakdanji nava« di svoj prigrizek zmerno zaliti z dobro« dejno kapljico krepkega poživila. Ima« mo dokazana fakta, da še ob časih pre« povedi, katere navaja člen 13. tega na« črta, osobito v delavskih slojih mnogo več popije, kakor pa ob prostem toče« nju pijač. Ob prepovedanih časih si ku« pijo nižji sloji štirikrat toliko pijač, kot pa v normalnih časih, nesejo domov, ter pije takrat mož, žena in otroci, ko na« sprotno v prostih dnevih na praznik gre delavec na eno ali dve četrtinki, pa je končano. Delavskim družinam bi se s takim ukrepom povzročila neverjetno poslabšana prilika pijančevanja.
Vzemimo si le Ameriko za vzor. Koliko tihotapstva z alkoholnimi pij a«
čarni in koliko skrivnega brezmasnega popivanja se s takimi odredbami povzro* či. V Sloveniji, koder nam je tujski pro* met in turistika ideal gostilniškega pro* meta, bi tako utesnjevanje izzvalo po* smeh tujcev, in ako hočemo biti z vso eksaktno postrežbo jim na razpolago, bi se naše gostilničarstvo stavilo pred alter* nativo, ali svoje obrate zapreti, ali pa kratkomalo take odredbe brezobzirno ignorirati. V državi, kjer je vinska pro* dukcija in sploh zemeljski pridelki glav* ni vir dohodkov, je frivolnost zamišljati take odredbe, ki bi izpodbile 100* in 100* milijonske dohodke državi, prepovedo* vale državljanom uživanje lastnega pri* delka, pahnile tisoče rodbin v beraštvo in pripravile ob eksistenco ter ubile eno najplodovitejših strani industrije in na* rodnega gospodarstva. Zato odločno za» htevamo, da člen 12. izgine iz načrta za* konov o pobijanju alkoholizma, ker bi ga gostilničarstvo itak nikdar in nikakor priznati ne moglo.
Člen 13. lahko obdrži svojo veljavo, izvzeti se mu morajo pa določbe, da bi bilo prepovedano točenje pijač ob pro* ščenjih in sejmih. Ob takih prilikah pri* haja ljudstvo iz daljnih krajev in gotovo ne za to, da bi ondi od žeje in slabosti omagovalo, in pa v poletni vročini na« mesto čistih zdravih pijač pilo slabe tifu* sovih bacilov polne vode, za tako skrb narodnega zdravja lepa hvala 1 V mno* gih krajih in slučajih so bile podeljene gostilničarske koncesije ravno iz potrebe, da zadobi ljudstvo, ki prihaja ob nede* Ijah in praznikih po več ur daleč k službi božji,, v gostilni potrebna okrepčila v pravem času. Tak gostilničar ne iztoči po cel teden kaplje vina in se žrtvuje z vzdrževanjem svoje obrti le za to, da zamore ob nedeljah, proščenjih in sej* mih zadostiti potrebam občinstva, oziro* ma prebivalstva, pa naj mu bo po novi nameri še to podvezano, potem ne ve* mo, s kakšnim pravom bi zamogla drža* va od takih obrti zahtevati še davščine. Vsled vsega tega se ima ta člen spreme* niti v toliko, da ne zadene redno gostil* ničarstvo o proščenjih in sejmih nobeno utesnjevanje v izvajanju njihove točilne obrti, določa pa se lahko, da bodi pre* povedano dovažati ob takih prilikah al* koholne pijače iz drugih krajev.
S členom 14. načrta se smeši člove* ška družba, ker potujoči človek potre* buje več poživil kot pa doma sedeči, ter bi se tujci zgražali nad tako teroristično uredbo. Zato je v interesu resnosti za* deve priporočati, da se črta.
Ista usoda naj zadene tudi člen 15., ker je nonsens in se še nikoli ni slišalo, da bi se v navadnih železniških vozovih prodajale alkoholne pijače.
Člen 16. se odobruje.
Člen 17., ki določa, da se ne sme dovoljevati novih gostilen ali' dopu> stiti prodajo alkoholnih pijač v občini, v kateri pride na 1000 prebivalcev ena gostilna, pa se pozdravlja in priporoča,
čeprav stopi takoj v veljavo, seveda proti nedotakljivosti sedanjih gostilen.
K določbam, zapopadenim v členu 18., se je izreklo že pri členu 11. svoje mnenje, kajti ako se jemlje od vsega karkoli se v državi uživa, davek, tudi ni na mestu, takšnim protežiranim proiz* vodom davčne prostosti podeljevati.
Člena 19. in 20. sta sprejemljiva.
K členu 21. pa se pripominja, da naj ne bodo globe tako fanatično drakonič* ne, marveč se naj pričenjajo pri prvi kazni s 100 Din in stopnjujejo v večkrat* nih primerih do Din 1000.—.
Istotako naj se člen 22. omili v toli* ko, da se lastniki podjetij, ako zagrešijo trikrat zaporedoma kak prestopek tega zakona, ne kaznujejo takoj z izgubo pra* vic, marveč z globami od Din 100 do Din 1000.
Proti členu 23. ni ugovora.
Člen 24. Samoupravne oblasti morejo, ako to zahteva tri četrtine odbornikov, odrediti in uveljaviti še strožje omejitve, kakor so določene v členih 11.,' 12., 13. in 16. tega zakona.
Proti temu podajo zborovalci naj* odločnejši protest, ker je predobro zna* no, da se pri dandanašnjih strankarsko* političnih razmerah najdejo elementi, ki iz osebne animoznosti namenoma uni* čujejo nasprotnika, bodisi ta ali oni stan, ter bi bila s tako določbo odprta najširša pot za medsebojno uničevanje, uvedbo terorizma in nezdravih socialnih razmer.
Sklene se te spreminjevalne predlo* ge predložiti zbornici, da uveljavi -na merodajnem mestu naše stvarne pred* sodke in spremembe, ter pravočasno tudi vsem slovenskim poslancem s proš* njo, da preprečijo postanek zakona ka* kor je v načrtu, upoštevajoč naše tehtne razloge, da se prepreči namera, ki bi imela katastrofalne posledice za seboj. Nadalje naj se obvestijo o naših zahte* vah in predlogih ministrstvo financ, mi* nistrstvo notranjih zadev, ministrstvo narodnega zdravja, poljedelsko in trgo* vinsko ministrstvo, ter velika župana ljubljanske in mariborske oblasti. Za odredbe kakor jih načrt predvideva, ni dandanes pravzaprav nikake dejanske podlage in vzroka, ker pijančevanje po vsem splošnem priznanju pravzaprav ne obstoja več, posamezni slučaji pa ne bo* do nikdar iztrebljeni, kakor se godi v Ameriki, da kjer ne dobijo užitnega zdravega alkohola, pa uživajo temu po* dobne drugačne strupe, ki so zdravju še stokrat nevarnejši kot zmerno uživani lahki naravni alkohol.
Načelnik zahvali'delegate za mirno in stvarno vršitev debate, ter zaključi sejo ob Va na 13. uro.
V	Ljubljani, 3. avgusta 1925.
Osrednja zveza gostilničarskih zadrug za Slovenijo v Ljubljani.
Fran Kavčič 1. r. Ante Pintar 1. r. predsednik.	tajnik.
Za novomeško zadružno okrožje:
J os. Zurc 1. r. načelnik.
Zvezna poročila.
Središnji Savez gostilničarskih udru* žen j a Kraljevine SHS nas obvešča, da se je gospod minister financ uveril in pripoznal upravičenost pritožb Središ* nega Saveza, poedinih pokrajinskih zve? in zadrug in poleg tega še posameznih pritožnikov proti drakoničnemu predpi* su kazni, ki so bile predpisane za slučaje nepravilnega vodenja registra pri nabavi in prodaji žganih pijač, ter je blagovolil dne 22. julija t. 1. odrediti nekaj izpre* membe o pravilniku za izvrševanje od* redb o državni trošarini.
Po členu 116., točka 116. in 120. pra* vilnika z dne 5. novembra 1923 je dolžan vsaki prodajalec žganih pijač voditi re* gister za prodane in kupljene količine žganja že po predpisanem formularju in ako se je pri tem kaj pregrešil, neredno vpisoval ali pozabil vpisati nakup ali prodajo, da je financa našla, da se vpisi ne ujemajo, je bila predpisana za prvi pot kazen Din 1000, in pri vsakem po* novnem slučaju po Din 2000. Pri tej zgoraj navedeni izpremembi pa je na* stala določba, da bodi kazen za prvi pregrešek Din 100 in za vsaki ponovljeni slučaj pa Din 200.
Glavne težkoče tedaj, to je odpravo vodenja registra niso prizadevanja vseh naših organizacij zamogla doseči, ven* dar pa toliko, da se odslej takemu ne* srečniku, ki bi po naključju ali' bodisi po kaki nepriliki prišel v konflikt s finanč* nimi organi, pri tem poslu, ni treba bati več grozovite kazni Din 1000, mar* več kvečjemu za prvi slučaj Din 100, v ponovnih slučajih pa namesto Din 2000 le Din 200. Tudi to ni mala pridobitev, ki se je po neprestanem predstavljanju bivše krivičnosti po organizacijah do* segla. Za enkrat bomo s to spremembo zadovoljni in hvaležni finančnemu mini* stru, da je uvidel gorostasnost prejšnje določbe, oziroma drakoničnost predpisa o kazni, katera je marsikaterega dohite* la po krivici le vsled neznanja ali po* znanja ravnati se natančno po predpisu in ker bi tako drastično postopanje moglo uničiti marsikaterega malega; rt$* čilca, kar smo tudi že v naši spomenici, sklenjeni na Zvezinem občnem zboru, koja je bila poslana notranjemu ministr* stvu, tudi še posebno .povdarjali. Naša Zveza je odposlala za to uvidevnost fi« nančnemu ministru zahvalno pismo, v
Velikima županoma ljubljanske in mariborske oblasti je poslala Zveza sledečo vlogo:
Podpisano načelstvo si dovoljuje poslati zapisnik Zvezine seje, nanašajoč se na načrt zakona o pobijanju aikoho* lizma, s prošnjo, da gospod veliki župan v zapisniku navedene pomisleke, pred* loge in nasvete gostilničarske organiza* cije blagovoli blagohotno podpirati in pri dani priliki naš stan po v zapisniku za*
'b
popadenem smislu kot redni obrtniški stan vzame blagohotno v zaščito.
PrT.iitfli pjylj,ki gjjovoljujem gospoda velil^gp, župana še na neko drugo stran op<$*Oriti. katera se je v novejšem času vsled toleriranja fiskalnih, pa tudi obrt* nonadzorovalnih oblasti tako nebrzdano razpasla, da dela prav škandalno kon* trerno vsem prizadevanjem, ljudstvo obvarovati ogabnega brezmernega uži* vanja alkohola.
Vsled nesrečnega objašnjenja in ra$i|#anja generalne direkcije posred* nih 4 davkov v Beogradu na finančno# kontrolne oblasti z dne 11. januarja 1924, ih 16. januarja 1924, br. 704, tičoč se maloprodaj alcev alkoholnih pi* jač, trgovcev, branjevcev ter kras ie prišel skoroda že sleherni po* edinec-teh ljudi na idejo, započeti točila no obrt, tako da se množijo te vrste beznice-4)o vsi deželi kakor gobe po je« senskem dežju.
_X)gčim imamo, ali vsaj imeli smo do sedaj v redni gostilničarski obrti strogi j-ecLin disciplino, in v to tudi točno nad* zorstvo vseh oblastev, t. j. obrtne, polis cijske,*? higijenske itd., je za trgovstvo, kramarstvo in slične prodajalniške to« čilnice ves nadzorovalni aparat odpove« daLali se zadrži v nekaki pasivni resi« stenci z neverjetno popustnostjo in to« leramjo.
Ne bomo ponavljali škodljivosti teh števikM. točilnic in bifejev, ki nudijo nižjim delavskim slojem za vsakim vo« galom ;priliko se nalivati z žganjem, ce« nejšinf dalmatinskim močnim vinom itd. preveliko priliko, kar sproti zaprav« ljati -$v»j zaslužek, hočemo le povdariti na riešnago in druge zdravju škodljive in vsem idealnim higijenskim predpisom zasramujoč razmere po takih beznicah, v drugi vrsti pa na ignoranco policijskih my/pa obrtno « nadzorovalnih oblasti in predpisov.
sio^T^ake točilnice si kljub prepovedi postavljajo v lokale poleg trgovin mize in stole, točijo in dajejo jedila vse vprek do	11- ure ponoči in znani so celo
slučaji, kjer se do dveh, treh zjutraj pppiva po takih skritih lokalih brez kakršnekoli policijske ure ali sploh brez kakega policijskega nadzorstva, ker je $8f?cijMčo nadzorsflfo onemogočeno, ker se etablirajo take točilnice tako, da ka« dar se trgovina zapre, ni najti iz ceste v pivnico nikakega dohoda.
„ Opozarjali smo na ta dejstva že po« jitična oblastva v mestu, kakor po de« naj nadzorstvenim organom na« ložijo strožje nadzorovanje takih usi« ljencev v točilno obrt, a vse pritožbe rifcših organizacij ostanejo po večini trifeuspešne.
WFinančna oblast, ki si lasti dandanes glavno besedo nad točilnimi obrati, to« lerira vse, samo da se je plačala taksa. 1Mg|^lestni, kakor podeželski kontrolni organi postopajo zelo komodno in po« največ zelo pasivno.
Vse to nas sili v interesu reda, di« scipline, higijenskih predpisov in ugleda redne gostilničarske in prehranjevalne obrti gospoda velikega župana nujno prositi, naj uvede strožje izvajanje obrt« nih, higijenskih, policijskih, nad vse pa podeljevalnih predpisov za take brez« potrebne, z rednim gostilničarstvom v nikakem razmerju obstoječe, redni go« stilničarski obrti, kakor tudi gmotni stra« ni ljudstva nezmerno škodljivih točilnic.
Ako se hoče v pobijanju alkoholiz« ma res kaj storiti, naj gospod veliki žu« pan na finančne oblasti vpliva in ukrene, da se podeljevanje točilnih pravic po vsej Sloveniji že enkrat zaustavi, ker je rednih gostilnic vsepovsodi nadštevilno in ni ne po starih, niti novih tozadevnih predpisih najti absolutno nobene pod« lage, ki bi ovrgla določila, ki velevajo, da je zlasti vpoštevati potrebe prebi« valstva.
Do sedaj ustvarjene ali tolerirane točilnice naj se revidirajo natančno ta« ko, kakoT redne gostilne in katere glede absurdnosti lokalov, nehigijenskega obra« tovanja, ki delujejo v zvezi s prodaja« njem špecerije, barv, olja, petroleja, fir« neža in vseh drugih vrst smrdljivih pred« metov, takim trgovskim obratom, ki vsled vsega tega ne odgovarjajo higijen* skim predpisom ali so obdani z nesnago itd., naj se kratkomalo točilne pravice odvzamejo ali razveljavijo.
Istotako onim, ki zlorabljajo pode* ljene' pravice s tem, da točijo in proda« jajo alkoholne pijače v nedovoljenem času, ko morajo biti trgovine zaprte, to je pred sedmo uro zjutraj in čez šesto uro zvečer ter ob nedeljah in praznikih naj se točilne pravice brezpogojno od« vzamejo.
Da pa bo možno vse to eksaktno izvesti in spraviti red in disciplino zopet enkrat na pravo pot, je podana tudi nujnost za prošnjo, naj zaukaže gospod veliki župan, da bodo kontrolni organi res vršili svojo dolžnost in dandanašnji tako daleč zašli in propadli red v nave« denih zadevah zopet spravili na pravo pot in odstranili brezbrižnost.
Raznoterosti.
Statistika avtonomnih doklad za leto 1924. Finančna delegacija v Ljubija« ni objavlja v Uradnem listu št. 78, stati« stiko o avtonomnih dokladah za 1. 1924., ki nam kaže, da tvorijo doberšen del naše davčne obrerftenitve ravno avto« nomne doklade, ki se pobirajo na direkt« ne davke. Na bivšem Kranjskem se je pobralo za 1. 1924. na 6,092.298 Din držav« nega davka 12,865.187 Din doklad, to je dvakratni znesek državnega davka, od katerega se pobirajo. Še neugodnejše je v tem oziru na bivšem Štajerskem in Ko« roškem, kjer se je pobralo na 5 milijo« nov 63.596 Din državnega davka 19 mili« jonov 885.671 Din doklad, torej skoraj štirikratni državni davek. V Prekmurju,
za katero so podatki posebej izkazani, se je pobralo v 1. 1924. na 342.418 Din dr« žavnega davka 599.402 Din avtonomnih doklad, v celi Sloveniji pa na 11,498.312 dinarjev državnega davka v celoti 33 mi« lijonov 350.260 Din doklad, in sicer za okrajne blagajne in okrajne zastope 9 mi« lijonov 791.021 Din, za okrajne ceste (na Kranjskem) 3,928.016 Din, za zdravstve« na okrožja 380.345 Din, za občine 17 mi« lijonov 165.187 Din, za zbornico 2 mili* jona 85.691 Din. V ljubljanski in mari* borski oblasti je 2175 davčnih občin. Od teh se je pobralo do 100% doklade v 118, do 200% doklade v 265, do 300% doklade v 413, do 400% doklade v 393, do 500% doklade v 306 in preko 500% doklade v 306 in preko 500% doklade v 700 občinah. — Občutnost teh doklad je uvidela tudi finančna uprava, vsled če* sar je odredila, da se morajo v posamez« nih občinah pobirati diferencirane ob« činske doklade v prilog hišno*najemne* mu davku, ki bi pri nediferenciranih do* kladah absorbiral celoten hišni donos.
Davek na poslovni promet. V času . od 1. februarja do 30. aprila t. 1. se je pobralo v naši državi 48,555.928 Din dav* ka na poslovni promet. Od tega se je pobralo na Hrvatskem in v Slavoniji 14,143.191 Din, v Bosni in Hercegovini 3,994.215 Din, v Vojvodini 10,511.389 Din, v Sloveniji 9,741.587 Din, v Dalmaciji 1,436.231 Din in v Srbiji 8,729.315 Din. Dejansko plačilo ne daje prave slike o prometnih razmerah posameznih pokra« jin, ker se brez dvoma v nobeni drugi pokrajini ta davek ne odpremlja s tako natančnostjo nego pri nas, kar dokazu* jejo poročila, da je finančna uprava spe« cijelno v Vojvodini zaradi zatajevanja prometa naložila posameznikom narav* nost ogromne globe.
Naknadna prijava depoa vrednost« nih papirjev naših državljanov pri pošte ni hranilnici na Dunaju. Poštna hranil* nica, podružnica v Ljubljani, objavlja: Prilikom prenosa depoa vrednostnih pa* pirjev naših državljanov iz poštne hra* nilnice na Dunaju se je ugotovilo, da preko 200.000 deponentov ni prijavilo svojih depojev, odnosno ni pooblastilo poštno hranilnico v Sarajevu, da izvrši prenos istih. Z ozirom na dejstvo, da se med depoi nahaja za približno nomin. Kr. 6,000.000.— predvojnih rent, za kate* re mora naša država po mirovnem ugo* voru izdati druge naše obveznice, in preko nomin. 3 milijonov kron ostalih vrednostnih papirjev — ne vpostevajoč vojna posojila — se poživljajo lastniki še ne prijavljenih depojev, da prijavijo svoje depoe naknadno v Sarajevu, in si* cer neposredno pismeno filijali poštan* ske štedionice v Sarajevu ter da isto po* oblaste za prenos depojev z Dunaja. — Prijavi mora vsak lastnik depoa prilo* žiti: 1. rentno knjižico, odnosno doku* ment o depou (Deposchein); v primeru izgube teh dokumentov mora trpeti last* nik škodo, ki bi nastala z oddajo depoa;
2. dokaz o državljanstvu kraljevine Sr« bov, Hrvatov in Slovencev. Državljan« stvo se dokazuje: z domovnico ali s po« trdilom občine, da je prosilec pristojen v katerokoli občino kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ali z odlokom, da mu je priznano državljanstvo naše kra« ljevine, ali z dekretom, da je imenovan za državnega uradnika; 3. dokaz, da pro.« silec od 16. julija 1920. dalje nima nobe« nega domicila, odnosno sedeža v avstrij« ski republiki. Kot dokaz domicila izven meja avstrijske republike služi: potrdilo policije ali občine, da prosilec ne stanu« je na avstrijskem ozemlju ali da ima stalno prebivališče v naši kraljevini.
Anglija za priključitev Avstrije k Nemčiji? «Times» priobčujejo članek svojega dunajskega dopisnika o seda« njem položaju v Avstriji. Dopisnik na« glaša izredno velik preokret na boljše, ki se je kljub vsem težkočam uveljavil tekom zadnjih treh let. Najtežavnejši problem je sedaj izboljšanje neugodne trgovinske bilance. Pri tem je velika ovi« ra tarifna politika sosednih držav, ki ne dovoljuje, da bi mogla Avstrija, ki ne prideluje dovolj živil, svojo potrebo na živilih kriti s svojim izvozom. Temu se pridružuje še nemška tekma in pa zmanjšana kupovalna moč širokih ljud« skih slojev. Končno pravi dopisnik, da je danes v Avstriji splošno zmagalo pre« pričanje, da Avstriji ne preostaja dru« gega, nego da se pridruži Nemčiji. Strah, da bi nemška industrija nadvladovala avstrijsko, je minil, odkar so postale oči« te dejanske razmere v Stinnesovem go« spodarstvu. Za združitev je tudi delav« stvo, ki upa od tega boljših delovnih raz« mer. Danes je 80 odstotkov avstrijskega prebivalstva za priključitev k Nemčiji.
Kovani denar za Jugoslavijo. Po po« ročilih iz Beograda je 20. t. m. prispelo na Sušak 10 vagonov novega kovanega denarja po 2 dinarja v vrednosti 200 mi« lijonov dinarjev. Denar se iz Sušaka di« rigira v Ljubljano, Zagreb in Beograd. Drugi transport je prispel v Gruž za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro. Tretji transport iz Anverze prispe v Solun za Niš in južne kraje. Kakor se pise, naroči tudi finančni minister v naj« krajšem času kovanje novih zlatnikov s podobo kralja Alaksandra I. Za kovanje se uporabi zlato Narodne banke. No, tega ne bo mnogo zašlo med nas. Dobro« došel pa bo kovani denar po 1 Din, 50 in 25 para, da se enkrat že rešimo teh za -naglo štetje tako zamudnih capic iz pro« meta.
Vinski trg. Izgledi letine so v večini vinogradov povoljni. V Banatu notirajo bela vina iz leta 1923 Din 7, črna vina iz leta 1924. Din 5. V Bački 13% vina 9 do 11 Din, v Srbiji je trgovina zelo sla« ba. Boljša črna vina notirajo 10 do 12, slabša 9 do 10, bela boljša 10 do 12, črna 9 do 10. V mariborskem in ljutomerskem
okraju vinogradi niso posebno trpeli od vremenskih nezgod in peronospore. V mariborskem okraju notffiPVino iz leta 1924. Din 8 do 9, v ljutomerskem pa 10 do 12 Din. DolenjcL-so močno razpro* dali; slabi zaostanki se ponujajo po 7 di« narjev, za boljšo graščinsko blago se pa zahteva tudi 8 do 10 JDin. 0 ■ bal
os ban
-SS3-
Razglas.
ftVO*C
i >■	&{
Glede na dejstvo, da so cene mesu in živilom padle, dolbčam sporazumno z načelstvom gostilničarske zadruge v Novem mestu do preklica ž veljavnostjo od 15. t. m. sledeče maksimalne cene gostilniški hrani:
ec
jutranji guljaž	I. razred 4.50 Din		II. razred 4.50 Din
vampi praženi	4.50	»	
vampi kisli	4.50	» 32	
večerni guljaž, telečji in goveji 7.50		»	•• •>'. •' ^
večerni svinjski guljaž	9,—	»	■ »
juha zakuhana	2.— do 2.50	»	
govedina (v J. brez, v II. s hrenom in krompirjem)	7.—	»	i v [r 7.—
C 9 9 svinjska pečenka	12.—	»	10.— »
telečja pečenka	10.—	»	»
pljučna pečenka	12.—	»		
rostbeaf angl.	12.—	»	
bržola naravna	10.— do 12.—	10,-	— do 12,—b* »
zrezek naravni	12,—	»	10.— »
zrezek dunajski	13.—	»	12.—««»- »
beafsteak z jajcem	13.—		
pol piščanca ocvrtega	16.—	»	Mj*— »
pol piščanca pečenega	15.—	»	12,— »
obara telečja	7,—	»	* 6.— »
obara kokošja	9.—	»	’ ' 8,— »
prikuhe navadne	1.50 do 2.—	»	1.50 »
solata raznovrstna	2,— do 3.50	»	jjOV (j »
meso v juhi	7.—	»	6.50 »
V prvi razred so uvrščeni obrati:			■jev r
V Novem mestu-Kandiji: Koklič, Union, Poula, Windischer (v Novem mestu in v Kandiji), Zurc.	-	*
V Toplicah: Ignacij Sitar, Janez Sitar, Adolf Pečjak, 'Milan Zupanc, Gašpar Pelko in Maša Konvalinka.
V Žužemberku: Mirko Vehovec, Alojzij Vehovec, Alojzij Polajnar, Josip Smole.
V Trebnjem: Alojzij Pavlin.	n	i
V okolišu v Šmarjeških Toplicah»: Karlovšek, Hasl, ZorkoP1
V Straži: Alojzij Vintar.
Vsi ostali gostilničarski obrati v novomeškem okraju spadajo v drugi razred.
Ta cenik mora imeti vsak gostilničar izobešen na vidnem mestu.
Prekoračenje se bo kazensko zasledovalo.
Srezki poglavar v Novem mestu,
dne 13. avgusta 1925.
iz is! >oirvk
Glavna zaloga rudninske vode
In veletrgovina špecerijskega blaga
= IVAN JELAČIN, LJUBLJANA =
nudi po najugodnejših cenah:
Rogaški Tempel vrelec, Styria in Donat vrelec, Radenski zdravilni vraleo
■n rasne druge domače in inozemske rudninske zdravilne vode.
Zahtevajte cenik!_______ Ustanovljeno	1888._______________ Točna	postrežba!
‘:TO
'vrar
ni=ir==^ii=ifr:==". h=if
Tomaž Gotz
pivovarna in sladarna = v Mariboru =
priporoča svoja splošno znana in priljubljena visokoodstotna
#
marčna in Bock piva v sodih in steklenicah
pod najugodnejšimi pogoji* ffranko katerokoli postaja v Slovenili.
n
9
I 1
J
Priporočamo p. n. gg. gostilničarjem in kavarnarjem tvrdko
JOSIP PETELINC
Sy. Petra nasip 7. LJUBLJANA Sv. Petra nasip 7.
Najboljši šivalni stroji Gritzner v vseh opremah in vsi sistemi, poduk šivanja In vezenja, krpanja (štopanja) perila brezplačno, istotam žlice za kavo, čaj, jedilno orodje, aluminijeve srebrne zajemalke, mlinčki za poper, svečniki, modno blago, toaletne potrebščine.
Nizka cena.
Pošilja po pošti.
Točna postrežba.
KAR NE VEŠ VPRAŠAJ S
Univerzalni Informativni Biro
„ARGUS“
Knez Mihailova ul. 35. Tel. 6-BEOGRAD
(Pasaž Akademije Nauka.)
-25.
Zaloga itikli, mulata li svetnik
Fr.Kollmann
v Ijibljani
dovoli gostilničarjem in kavarnarjem pri večji naročbi Izdatno znižane eeae.
Mi mirti] h rotairadla
Peter Stepic
Mia Slika itn. 256
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, gorišklh, istrskih in štajerskih inskih goric.
Telefon it. 262.
gDCXXXXIXJDCXXXlXXAXXXlXJLKKX^
Slivovko tropinovec rum cognac-medicinal razne fine likerje
:: ter vsakovrstno kolonijalno blago priporoča tvrdka ::
Gregorc & Verlič
Ljubljana, Cesta na Gorenjsko žel. 7. u
fconnt tyyyyy TrnTTfT ii r r v >
H
H
M
H
X
M
M
H
M
M
H
| Z A L O G O |
VINA
izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškčga priporoča tovarišem gostilničarjem
FRANC KURALT
gostilničar v Kranju.
za
BOrillnltnrike zndrnge g LiubUnnl
Gosposvetska oesta štev. 16
posredni« brezplačno xa vse službo ličoče
: v gostilničarskem obrtu : Gospodarji iz^ Ljubljane plačajo 25 p,
Tovariši gostilničarji I Poslušajte ae te ugodne prilike I
Z A M«Š K E
oddaja
Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
JELAČIN & KOMP.
LJUBLJANA.
AVGUST AGMOLA
LJUBLJANA
Dunajska cesta 13.
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE
Pivovarna „UNI0N“ v Ljubljani
(Spodnja Šiška)
priporoča svoje izborne izdelke, kakort
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
®oM se tudi tropine In sledne cime, U so kot živinska krma selo priporočljive.
Dobra vina, Domačo šunko, satane in kranjske klobase priporoča gostilna
= 3van Bricelj =
v Štepanji vasi fla planirjn.
Priporoča se najstarejša slovenska pleskarska in ličarska delavnica
3vatl Jricelj Dunajska cesta 16
Delo solidno. Cene zmerne. ^^Strokovna izvršitev gost. stolov in miz.
!š
m
-
srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol - mazilo, ki
je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri
TRNKOCZT, lekarna, Uubliana Slovenila.
1
I
1
I.
Ljubljana, Slomškova ulica št. 27
priporoča:
sodavico, pokalico, naravni malinov ln citronov sok, nadalje izborne sadne pijače v patentnih steklenicah: jagodoveo, nektar, kri« stalno cltronado, jabolčni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje I
n irp
v Domžalah
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih Din Iz dolenjskih, hruatsklhln Štajerskih olnsklh goric ter
zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah. Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.
,Jvibuna“ J. J3. £.
Tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4.
Velika izbira otroških vozičkov, dvokoles in šivalnih strojev
Sprejmo se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji.
Ceniki se pošiljajo franko!
Raznovrstno rudninsko vodo
kakor:
Rogaški Tempel vrelec,
„ Styria vrelec,
„ Donati vrelec, Radinski zdravilni vrelec, GiesshUbelsko slatino, Karlovovarski Mlinski vrelec, Gleichenberški Emin vrelec, Franc Jožefovo grenko vodo, Gubersko Srebernico
priporo!«
A. Šarabon, Ljubljana.
Glavna zaloga rudninske vode In špecerijska veletrgovina.
Ceniki na razpolago!
1886 Ustanovljeno leta ** 1886
M
ESSSESSSSggsi
T)enite v jul^o in pril^e Krepčilo
*
brone
imate iz prepresti^ jedil izur-5tn<3> zdrauo in redilno Igrano.
	*• $
	$
	*■
	m
	m m
	%
	m iti
	»♦c «9 $ #;
11
kavama
Stari trg 21 *
se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
na zajutrk.
SODE
vseh velikosti za vino, žganje, olje,"med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo'; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po n a) niž j i h cenah. Zaloga sodov ter saharskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo.
Franjo Repit
sodarskl mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezijska ulica štev. 18.
Z "v?‘'.ml v Špecerijsko In delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi ln buteljsklmi vini postreže gostilničarjem najceneje
ln najsolidneje tvrdka
T. MENCINGER, I4nbl]?na, vogal Sv. Petra ceste ln Resljeve ceste.
=■:1	=	Zaloga mineralnih vod.
■tom.
I
Delniška pivovarna Laško
marčno
pivo
■ priporoča svojo
eksportni ležak
temno
pivo
A. & E. Skaberne
Mestni trg 10. LJUBLJANA Mestni trg 10. Manufakturna veletrgovina.
%
Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo.
Opreme za hotele, gostilne, prenočišča, vile, kopališča, in sicer vse posteljno perilo kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šiyane odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli in barvasti namizni prti, brisače Itd. — Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre. — Vsakovrstno platneno In volneno tapetniško blago za prevleke divanov, stolov, kočij in omnibusov. — Platno za rolete in verande itd.
• v }
Crno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. — Različno sukneno, volneno In svileno blago za damske obleke v zelo bogati Izbiri, dalje perilno blago za bluze, predpasnike in domače obleke.— Vsakovrstni šlfoni, batisti in cefirji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste. — Razna podloga za damske in moške obleke itd. itd. — Velika Izbira svilenih in volnenih šalov in robcev.
Perilo za dame In gospode, izgotovljeno iz najfinejega Sifona, batista in cefirja. Otroško perilo za dečke, deklice in dojenčke. Predpasniki iz kretona in klota. bluze iz svile In etamina. Največja izbira florastih volnenih In svilenih nogavic, dokolenic in gamaš. Patentne nogavice vseh velikosti, vsakovrstne triko in glace rokavice za dame in gospode, ovratniki in kravate. Razne majce, svlterji, športno perilo, kopalne obleke itd.
Solidna in točna postrežba.
QD
Izdaja In zalaga »Osrednja zveza gostilničarskih zadrug na Slovenskem". — Odgovorni urednik Ivan Hercog. — Tisk,.Narodne tiskarne".