174 Dopisi. Iz Prage 25. maja. — b — „Kako je Ljubljana pusta! — je zdihoval oni dan neki Kranjec, ki nekoliko let ni vidil Ljubljane — stara „gemuthlichkeit" je zginila, ni moč več prestajati, še celo kazina je propala, in vsega tega je krivo narodno pričkanje\u Da! — si mislim — ,,gemiithlichkeit" to je, dušno spanje je zginilo, ki je kraljevalo pod absolutizmom: narod se je prebudil ustavno, hoče živeti, išče dušne hrane in vre tje, kjer je je največ. Ako bi res bilo, da je kazina propala, bi si pač sama kriva bila, ne pa kako narodno pričkanje, ktero nič druzega ni kot pošteno zahtevanje potrjenih pravic in narodna dušna povzdiga. Naši nasprotniki pa nočejo spoznati bitja tega narodnega pričkanja, to je, konštitucije ali ustave. Saj ga tudi ni spoznal nekdo, ki ga imenuje celo „barbarizem" — tako stoji zapisano v „Leipziger Illustrirte Zeitung" — in da proti temu ,,barbarizmu" seje treba svoje žive dni bojevati. Prosit! Misliti sicer je, da oni dialog, ki ga navaja životopisnik g. Anastazija Griina, je apokrvph, — al naj je tudi resničen, zatega del vendar ni vsega konec; saj tudi Anglež je „barbar" — Kitajcu. Pisun v „IUustrirte Leipziger Zeitung" pa naj ve, da je tako pisal, da se brez drobnogleda očitno vidi, da si išče le protektorja. Slovenski narod le tisti brani barbarizma ter ga izobražuje, kdor ali ga sam podučuje ali materialno podpira njegove narodne zavode, njegovo slovstvo in društva, ki so prevzele našo narodno izobraževanje. — Razun živega političnega gibanja je tukaj najbolj spomina vredno prizadetje Cehov, kako bi narod tudi v telesnem obziru povzdignili, tako , da bi se z dušno omiko, ki se dan na dan po popravljenih šolah, časopisih in druzih knjigah bolj in bolj širi, širilo po deželi tudi blagostanje. Največ se je storilo in se še dela za rokodelce, ktere bi radi tako omikali, da bi mogli stopiti v vrsto z vsakterim Evropejcem ena-cega rokodelstva. Možje češki, ki niso zabili na ptujem svojega naroda, so zbirali in kupovali za drage novce in z velikim trudom hode po daljnih deželah hišne in sploh gospodarske priprave, stroje, izdelke in pridelke, s kterimi mislijo koristiti deželi, in vse to so zedinili v rokodelsko-obrtniški muzej. — Veliko zaslugo imajo pri ti reči celo ameriški Cehi in med njimi posebno gospod M race k, ki ni davno kar je poslal do Prage izdelkov in priprav, ki jih je nabral za muzej po Ameriki in Japanu, — in potem gosp. dr. Naprstek, utemeljitelj muzejni, ki je mnogo lepih reči seboj prinesel iz Amerike in londonske razstave. Ker se ne more še odpreti ta muzej, kaže ta gospod, da muzejno blago ne ostane mrtvo in da se pomnoži istina muzejna, od Časa do časa celo vrsto teh strojev na žofinskem otoku za kaj malo vstopnino (10 kraje, ki se stekajo vsi v dnarnico za muzej), razlagaje vsakikrat njih rabo in njih sestavo. Zadnja taka razstava bila je kaj zanimiva za gospodarje in še veliko bolj za gospodarice in njih hčerke. — Stopim v sobano, ki je že polna sveta; med obrazi se vidi mnogo ogorelih lic s kmetov. Od orkestra na odru visi na levo velik papir, na-nj so debelo vpisane besede: „Zenska zgubiva pri svojem navadnem počasnem hišnem opravilu vsaki dan 4 ure; to stori v človeškem življenji 8 let!" Na drugi plati je bilo zapisano, koliko je več žensk kakor možkih na Ceskem in sploh v Evropi, koliko je oženjenih in omo-ženih, koliko samcev in samic. Po tleh in po mizah so bili razpoloženi stroji (mašine). Gospod dr. Naprstek stopi na oder, pove, da so stroji, ki jih hoče pokazati naprava in delo angležko in ameriško; da od vseh teh mnogih priprostih mašinic na Nemškem ni duha ne sluha, in da ni tedaj samo pri njih kultura doma; da so ti stroji, ki so najbolj potrebni v kuhinjah in pri domačem hišnem gospodovanji taki, da sme ž njimi najbolj visoka in ponosna gospa sama najbolje poselske dela opravljati, in sploh taki, ki ženstvo rese vaj o tlake,, ki jo emancipirajo, tako da prihrani vsaki daa 4 ure svojega duhomornega opravila za dušno-izobraževanje, pa jo vrste možkemu spolu, kar je posebno zdaj treba, da stopijo same na noge in se same žive, ker premaguje njih število v Evropi za tri milijone število možkih. Stroji so tako prosti, tako ceni, da se človek res čudi, da si jih ni že ves svet omislil. — Naša trdovratnost (pravi govornik) je tega kriva; mi navadno pravimo: „tako bom delal jaz, ker tako je delal moj oče, moj ded in moj predded". Amerikanec pa pravi: „tako ne bom in nečem delati jaz, ker tako je delal že nekdaj moj oče, ded inpredded!" Mal razloček v besedah, al sila velik v djanji! — Potem začne kazati rabo teh strojev in strojčkov: opari na dveh žlicah vode in za krajcar špirita šest jajc na mehko; reže s posebnimi stroji kruh; kolje drva; vari mleko na stroji^ kteri pozvoni in pokliče gospodinjo, ko zavre; pometa s posebno (prav gosposko) metlo; kaže drugo, ki jo rabi doma, da dekla riba tla, pa se ji ni treba pušati po golih kolenih po sobi; napravlja potem meso po angležko v malo minutah na plinu; lupi jabelka; očisti v 20 sekundah 12 rujavih nožev na stroji; zabija za-maške v steklenice in jih zopet izdira; kaže napravo podobno ščitiču, ki se vtakne v steklenico, ki se potem razklene, da postane kolobarna in da je lahko tako od-grniti vso steklenico; stopi potem k malemu perilnemu koritu, s kterim je spojena ovijalnica, ki je taka, da opere desetletno dete najgrobši kos perila v dveh sekundah in sicer skoraj do suhega. Se mnogo druzega pokazavši je gosp. doktor povabil poslušavce, naj stopijo do strojev bliže in jih bolje ogledajo, med tem ka je sedla gospodičina k šivarskemu stroju in je ka- 175 zala, kako se da tukaj hitro in čedno šivati, in tako opraviti v kratkem času dosti deia namesti tratiti čas z dolgočasnim pretikanjem igle. Kar je bilo skuhanega, varenega in pečenega, vse je šlo zabeljeno in pripravljeno do poslušavcev, da se prepričajo, kaki kuharji so stroji, plin (gaz) in špirit. Po rokah na prsih, veselih obrazih pokuševavcev in mnogih „vyborne", ki so ui-dali temu ali onemu, bi sodil, da je bilo vse izvrstno pripravljeno. Ako bi ne bil čul govoriti dr. Naprstka o Japanu in druzih rečeh, bi mislil, da se je svoje žive dni le po kuhinjah sukal. — Odhajaje pa si mislim: kaj, ko bi se hotli nekteri gospodje na Jugu, — posebno nekteri v Trstu, ki se celo pečajo s takimi ropo-tijami — kaj ko bi si hotli omisliti takih strojev, ako jih niso še; se ve posebno takih, ki malo stanejo, in ki bi jih kaj lahko prodali, ako bi ljud spoznal lastnost teh priprav. *) Da spozna pa svet nove iznajdbe, naj bi se kazale po čitavnicah; vstopnina naj bi bila nizka, in naj bi šla matici slovenski! Da bi se njena istina pomnožila, naj bi se sploh govorilo o njih, ali naj bi se čitalo po čitavnicah o ti ali oni obče koristni vedi ali napravi za majhno vstopnino. Deset novčičev bo vsakdo (ne samo čitavničar) plačal, da bo prebil kako veselo in koristno urico v tacih sobah! — Knjiga ss. slovanskih apostolov Cirila in Metoda se pridno tiska; že 4. pola je pod tiskom; nadjati se je, da bo imela mnogo čitateljev, kajti obseg je kaj zanimiv, in podobščine so kaj krasne. Koroška. > Iz belaške okolice 23. maja. — Kdo koroškim nam Slovencom ravnopravnost narobe obrača, vidi se iz sledečega. V neki občini blizo Be-laka, kjer so sami Slovenci in ni ne 10 Nemcov, so nekteri našinci odpadenci do si. koroškega deželnega glavarstva napravili prošnjo, v kteri zahtevajo, naj bi se v tri šole ove občine izključljivo vpeljal le nemški jezik za učni jezik**), to je, naj se v šoli s slovenskimi otroci nič ne govori slovenski in naj se nič ne uči slovenščina (matern jezik!), še slovensko branje ne — to je, domačemu jeziku naj se šolske duri popolnoma zaprejo! — Radovedni smo, ako bi ta zahteva obveljala, kako bi učitelji se z otroci razumeli, — blezo tako kakor mutci! Ali mar ni izobraževanje in poduče-vanj e v potrebnih rečeh, ne pa gramatika ptujih jezikov, poglavitna naloga ljudskih šol? Ali naj se šola, ki je še le komaj jela razcvetovati se, za pol stoletja zopet nazaj pogrezne?! — To peticijo so podpisali nekteri občinski namestniki; prosti kmet ne ve nič od nje. 23. t. m. je že bila popolnoma pripravljena, da se pošlje c. k. okrajnemu uradu. Al ne bojimo se, da bi obveljala puhla stvar, ki nasprotuje ustavnim pravicam, ker sta prečast. gospoda šolska nadzornika (škofijski in cesarski) vrla in poštena školnika. Dokazalo se je v zbornih javnih in po časopisih že mnogo, da je materni jezik podlaga narodove omike in da se le v svojem domačem jeziku vsaki narod slavi; al še jih ne manjka takih ljudi, ki tej po celem svetu velj avni resnici zaperajo svoje kosmate ušesa, in najbolj žalostno je še to, ako so taki celo domačinci, ki zatajujejo mater svojo. Na Reki 31. maja. Binkoštni pondeljek ima kranjska postojnska jama svojega „obligatnega" dopisnika v „Triesterci", kteri ne pride radovat se „in der herr-lichen Grotte", ampak da kvasi po svetu čisto osebne reči, ki jih nobena druga živa duša ne vidi in ne sliši, kakor on sam in kopica tista, ktera je ž njim v du- *) Nekaj jih izdeljujejo že tukaj češki mojstri; družim ve pa gotovo domovino in prodaj gosp. dr. Naprstek; mislim, da bo rad o teh stvareh kaj več povedal vsakemu, kdor se na-nj obrne. Pis. **) Do zdaj sta se v teh treh šolah oba jezika učila. Pis. ševni „Wahlverwandschaft.a Tudi letos je bila taka. Priobčil je svoji tržaški teti, da so bili ljubljanski „ultra-slovenci" v Postojni, ki so posebno tujce s svojim petjem „nadlegovali;" dostavlja pa tudi, da jim je zavoljo preveč vina in piva petje kaj malo se prilegalo! — Vse te čenče je „nemčič" si skoval. Ubogi pisarček še celo tega ni vedil, od kod je ona peščica „ultraslovenov" bila; kar oktroiral jih je naravnost Ljubljani; al zmotil se je; brž ko ne se je njemuvsled obilega vina in piva po glavi vrtilo, ne pa poštenim pevcem. Čeravno tacega zmožnega petja ni bilo letos v Postojni kakor lansko leto, vender tudi letos ni bilo celo brez njega. Da se je pa če tudi mala peščica domoljubnih mladenčev v petji vrlo obnašala, vidilo se je že iz tega, ker so morali v jami s postojnsko izvrstno glasbo tolikrat Jenkov „Naprej" ponoviti, in da so jih celo Taljani hvalili, ki so v petji gotovo bolji sodniki kot Triesterčni pisavec in njegovi pajdaši. Se je nekaj prikrpal svojemu dopisu, da je na postaji mogla jih patrola miriti. Mi, čeravno imamo zdrave oči, kake patrole nikjer vidili nismo; bila je tedaj le „pium desideriurn" Triesterčnega dopisnika, ki pa se mu ni izpolnilo. Po vsem tem se lahko sodi, koliko resnice je še na ostalem, kar je „nemčič" po „Triesterci" zatrobil. Eden za deset drugih. Iz I pave 28. maja. H... (Mojster Dev in nove orgije. Priprave za citavnico.) Kdor je že kadaj v rajski ipavski dolini bival, jo — naj si že iz kakoršnega namena koli — križem prehodil, in med tem ne opustil, tudi v sploh prijazne svetišča, v cerkve, stopiti in jih pazljivo ogledati: gotovo ¦— vse karkoli je vidil — spričevalo mu je glasno, kako vneti za Božjo čast bili so spredniki sedanjih Ipavcov, kako marljivo se trudili, zarojencem svojem dati izgled lep, kteri naj bi jih nagibal k enaki gorečnosti. In — ne zastojn so se potili rajni očetje, zarojenci so tudi njih vredni sinovi, kteri jih v tem oziru radi in vrlo posnemajo, ter sprejete, drage, Bogu posvečene veže skrbno varujejo in z novimi potrebnimi naredbami v vedno veči povzdigi pobožnosti venčajo. Ni pa namen moj, dragi bravec, ti popisovati te krasne svetišča z vsimi naredbami, kajti naloga bi bila preobširna, ampak seznaniti te le z nekoliko najnovejšimi napravami sem si v um vzel, da zgoraj omenjeno le nekoliko skažem, pri tem pa tudi še drugim zasluženo čast in hvalo izrečem. ¦— Najnovejše znamenite dela v svetiščih ipavske dekanije so petere — posebnega opomina— vredne orgije. Vseh teh pet zdelal je ljubljanski orglarski mojster France Dev. — Prve, ki jih je v trgu postavil, so bile v „Novicah" že natanko popisane, ter očitno pohvaljene, da rečem po vsi pravici pohvaljene ; ker s tem vilikanskem delom se je g. Dev gotovo izvrstnega mojstra skazal, in si sam tako spričalo svoje orglarske umetnosti dal, da si je vse zaupanje prečastit-ljivega — tudi v tem oziru znanstveno in mehanično —¦ prav dobro zvedenega g. kanonika in dekana našega, kakor tudi vseh drugih prebivavcev in cele doline pridobil in si mnogo dela s tem pripravil; kajti: ,,Dober le mojster delo dobi; Mojster skaza pa delo zgubi." Od tistihmal orgije postavil je g. Dev poredoma v sosednih sledečih cerkvah: na Planini, na Vrabčah, v Podkraji in v Šentbidu. — Planinci so bili dosihmal brez cerkovne godbe; le ženske in nekteri možaki so prepevali, da — tako lepše rečem — kakšno staro mašo in v posebnih časih — kaj pa tudi — „kirijelajson", kar naj bi memo grede rečem — organisti po deželi za Božjo voljo vendar enkrat opustili in ne ljudi s tem čukovem krikom motili in dolgočasili, ako pošteno latinske maše zapeti niso v stanu; saj nam ne manjka drugih domačih pesem, ki srca res ogrevajo in človeka hote ali nehote k pobožnosti zbujajo. Vendar, od kar orgije stoje, se je tudi 176 petje zboljšalo in res veseliši Planinec v cerkev zahaja, kakor poprej. Vrabčanske orgije vidil sem tudi in jih slišal, ¦— slišal pa tudi prebivavce ondotne o njih govoriti ¦— povem ti, bravec, da gosp. Dev-a ne morejo pozabiti. (Konec prihodnjič.) Iz Ljubljane. Pasji davek za mesto naše je dovoljen; brez razločka bode vsako leto vsak gospodar za svojega psa plačeval 2 gold. Ker je gotovo kakih 1000 davku podvrženih psov v Ljubljani, bojo znašali dohodki svojih 2000 gld. leto in dan, čeravno namen pasjega davka ni pomagati mestni kaši. Cilj in konec tega davka je zmanjšati število psov, in s tem zmanjšati nevarnost strašne stekline. Ker ravno o steklini govorimo, naj povemo, da pretekli teden se je neznan, brž ko ne mesten pesvklatil v okolici ljubljanski v Št. Lenartu, Vizaviku, Št. Pavlu, Sadinji Vasi, Dobrujnah itd., in 4 otroke, sila veliko psov in enega junčka popadel, preden so ga ubili. Raztelesenje je potrdilo steklino popolnoma; zato je bilo vse storjeno, kakor postava veleva. V„Laib. Ztg."pa je ta novica zlo napak zasukana bila, tako, da se preočitno vidi, daje zavoljo kakih posebnih vzrokov „Berichterstatter" ves zmoten bil, ko jo je pisatelju pripovedoval. V Ižanski Vasi je pretekli teden bilo treba steklo kravo pobiti dati; bila je 14. aprila popadena in čez 50 dni potem je za stekljino (pred 8 dnevi) zbolela. Treba bi bilo, da bi se za zmanjšanje nepotrebnih psov tudi po deželi (na kmetih) skrbelo in da bi tudi unanje soseske sploh pasji davek vpeljale, si s tem strašno bolezen odvračale pa ob enem tudi večidel klaverni soseskini mošnjici nekoliko pomogle. Nevarnost stekline se more le tedaj zmanjšati, ako se po celi deželi vpelje pasji davek. — Z dovoljenjem si. c. k. državnega ministerstva se je razustila postojnska komisija za odkup in uravnavo zemljišnih dolžnosti, in opravila njene so se prvi dan t. m, izročile c. k. kantonski gosposki v Postojni. — Po železnici, ki se je na novo odprla 1. dne t. m. iz Marburga v Celovec, je zakljenkalo našim kolom, ki so čez Kranj na Koroško vozile marsi-ktero blago. Ker na priliko, vožnina za žito znaša za cent in miljo le en nov krajcar, se pelje po železnici cent žita iz Ljubljane v Celovec za 37 novih kraje. Poštni voz za ljudi bo še skoz 3 mesce iz Ljubljane čez Kranj v Celovec se vozil; potem bo brž ko ne le mali poštni voz s pismi šel čez Ljubelj. — Po „Pozoru" je deželna vlada v Zagrebu poskrbela, da se pišejo šolske knjige za gimnazije in realke; 24 profesorjev se je združilo, da je vsak njih prevzel svoje delo; med njimi je 6 Slpvencov (Bradaška, Macun, Mahnič, Trdina, Valjavec in Zepič), ki so se pridružili hvalevrednemu početju, da pridejo kmali potrebne knjige v hrvaškem jeziku na dan. Tudi pri nas bi se ravno tako lahko dovršile slovenske šolske knjige in nekoliko jih je že dogotovljenih v rokopisu po mnozih g. profesorjih, ki smo jih po „Pozoru" ravno imenovali, pa še po nekterih druzih, ki so pred dvema letoma se lotili enacega dela v slovenskem jeziku, kakor gospodje Erjavec, Tušekitd. Al rokopisi so ostali — rokopisi, kajti dokler se po ustavni poti ne predela šolska osnova in deželni zbori vseh tistih dežel, kjer je slovenščina v šolah, ne lotijo se te za narodni napredek važne zadeve, ne bo noben knjigar na se vzel ne honorara pisateljev, ne natisa knjig. Da bi pa letošnji deželni zbori ne bili nikjer izgotovili tega, pač vsak ve, kdor je bral njih obravnave. — Kakor slišimo, slovenska liturgika ni tako rešena, kakor se je „Danica" unidan nadjala in so po nji tudi se veselile „Novice",, da se vpelje že prihodnje leto v drugi razred realke in gimnazije.