SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVI (50) Štev. (N2) 22
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 5 de junio - 5. junija 1997
Junakom svobodnega duha
Govor Albina Magistra na spominski proslavi junakom
1. junija 1997
Dragi rojaki - rojaki še iz	dežele onkraj morja,	satelj Velikonja, duhovnik Križaj, domo-
dragi rojaki - tudi Vi, ki ste že tukaj doma!	branski častniki Peterlin, Ilovar, Križ in šfe
nepregledna vrsta slovenskih narodnjakov.
Vsem tem junakom, bojevnikom za življenje, pravico in prostost ali pa zgolj poštenim ljudem naj gredo najprej naše besede zahvale in slavospeva. Saj to je njih večer, za njihovo čast in v njihovo slavo posvečen večer.
V	spopadu dveh svetov, ki pretresa človeštvo že od začetka syeta in ga ne bo konca, dokler se zgodovina ne izteče (kot vemo iz Pisma in nam vedo povedati veliki misleci), v tem spopadu, ki se dogaja na vseh ravneh človekovega delovanja in se razteza od notranjih doživetij in napetosti vsakega poedinca do razsežnosti množičnih zapletov in obračunavanj na svetovnih bojiščih idej, besed in dejanj, v tem spopadu so slovenski domobranci in z njimi vsi v dobi, ko se je boj najbolj razbesnel in že tudi prevesil, stali na pravi strani in izšli iz tega boja zmagoviti, če gledamo z večnost-nega vidika in s stališča človekovega dostojanstva. Gledano skozi prizmo koristnosti, tvarnega udobja, telesne varnosti in oblastnih pozicij za ceno nečastnih naklepov in dejanj pa je bilo rezultat za naše mrtve tragičen, 40-letno sužnost je prinesel doma ostalim, mi drugi pa smo plačali visoko ceno izgnanstva.
Obdobje, ki se mu pravi revolucija in porevolucijska strahovlada in mu to ime povsem pristoji, so v teku desetletij govorniki na proslavah kot je današnja motrili z vseh zornih kotov, obravnavali, presojali, vrednotili in izpostavljali kot po mnogih udeležencih in očividcih izpričano ter preverjeno zgodovinsko resnico. Počasi, a vztrajno je ta resnica vdirala na (recimo) zaščiteno področje režimskega zgodovinopisja in stopala v konflikt s konstrukti, ki jih je poljubno in po potrebi gradil ter sejal med svoje izolirane vernike komunistični agiprop. Vzporedno razpadanje soc-realiz-ma v celi vzhodni Evropi in srhljive zgodbe človeških usod, ki-jih je ta nečloveški sistem tudi tamkaj spočel, so krepile veljavnost tudi naših sporočil.
Zdaj je razvoj prišel do bolečega pre-okreta, ko ne gre več zakrivati si oči pred zgodovinskimi dejstvi, zato so dediči revolucionarjev, ki se privilegijev in sramotnih del svojih očetov ne morejo odreči, začeli poudarjati pravico do takoimenovane drugačne resnice.
Ljudje, ki niso brezpogojno zapisani dialektičnemu, vrtoglavemu razmišljanju, vedo, da je resnica eno, neresnica pa njena kontradikcija, njeno oporečje in popolno zanikanje. Preprosto rečeno, stvar je taka ali pa ni taka. Ni pa taka in obenem drugačna. Zahtevo po pravici do drugačne resnice si jo je pač zopet domislil spretni Oče laži, ki je imel med revolucijo glavno besedo, v današnjih časih pa je njegova beseda pri marsikom še vedno upoštevana. Tako se n. pr. nekateri trmoglavi zagovorniki fikcije o narodno-osvobodilnem boju, ki je imel v slovenskem domobranstvu svojega
Nad. na 3. str.
Nocojšnji večer je posvečen ljudem, ki so bili naše krvi in našega, svobodnega duha. Ljudem, ki so v vihri revolucije in vojske in povojne dolgoletne strahovlade ohranili svojo dušo - in izgubili svoje življenje. Večina teh je preminula v rosnih dneh svoje življenske pomladi, drugi so omahnili v razkošju svojih duhovnih in te-jesnih moči, pa so bili tudi duhovno silni telesno krhki, ki so s krvjo potrdili svoj ^oralni, krščanski princip. Tako je pisec brošure Malikovanje zločina vzkliknil: „Jaz enkrat in nedvoumno izpovem: svobode, kjer bi mi zločinci krojili pojme o raz-nih moralnih in etičnih načelih, ne maram! Take svobode ne maram! Ne maram je do-^akati. Z zločinci ne maram nič skupnega. Med menoj in njimi je samo smrt!". (Malikovanje zločina, str. 30).
Govorim - kakor vsi vemo - o naših pr-V]h mučencih iz zloglasne Krimske jame in 12 Ozke jame v moravski dolini in iz povoj-ne Hude jame pri Žalcu; pa o vodnikih, duhovnikih, izobražencih, stražarjih in mladih, ki so izkrvaveli na ljubljanskih ulicah; 8°vorim o zdravih in junaških fantih, prvoborcih iz Vaških straž; v mislih imam hrabre branilce Grčaric in Turjaka - in govorim ® domobrancih slovenske narodne vojske, 1 so kot nevihta, ki očisti nebo, preganjali sfrah od naših domov in potem umirali v Pornladno-poletnih dneh 1945. leta. In naj pozabim še smelih, malokrat omenjenih križarjev s slovenskega severo-vzhoda, ki *° ^e po koncu vojne brez upa zmage sku-a*i zaobrniti kolo slovenske usode.
V spomin nam hitč tudi številni jetniki, v bunkerjih osamljeni in do kosti izstrada-111 zaporniki in pa ustreljeni, obešeni ali *aklani mučeniki, nad katerimi so razdajala svojo moralno nemoč in majhnost člove-
a ' živali samozvani sodniki iz ljudskih s°dišč in terenskih odborov.
V skunini teh narodnih in krščanskih najdemo že po vojni tudi imena
ral Rupnik, junaški Hacin, pi-
Pošten odgovor ustavnega sodišča
Ustavno sodišče je v zvezi z zahtevo državnega zbora za oceno ustavnosti vsebine referendumske zahteve pod geslom Ohranimo naše bogastvo odločilo, da je vsebina referendumskega vprašanja v nekaterih točkah v neskladju z ustavo.
Po mnenju ustavnega sodišča je v skladu z ustavo vprašanje, ki govori, da se ne vračajo zemlja, gozdovi in druga lastnina fevdalnega izvora, neustavno pa je, če se nanaša na primere, v katerih so denacionalizacijski upravičenci cerkev in druge verske skupnosti.
Neustavna je druga točka referendum1 skega vprašanja, ki pravi, da se posameznemu upravičencu ne vračajo zemlja in gozdovi, ki presegajo 100 hektarjev primerljive kmetijske površine.
Enako je protiustavna četrta točka vprašanja, ki pravi, da se uvede obvezna revizija v primerih, ko je izkazana verjetnost, da je prišlo do kršitve zakona in oškodovanja družbene lastnine.
Glede tretje točke vprašanja, ki pravi, da se v primerih ne prizna odškodnina in da gozdovi ostanejo v javni lasti, pa ustavno sodišče meni, da ni v nasprotju z ustavo, razen v tistem delu, ki pravi, „da gozdovi ostanejo v javni lasti".
Za 1., 2. in 3. točko vprašanja je bil izid glasovanja tesen - 5 proti 4, o četrti točki pa se je ustavno sodišče izreklo s sedmimi glasovi proti dvema.
S tem se je ustavno sodišče izreklo v tej kočljivi točki odgovorno in v skladu z ustavo in pravičnostjo. Izpodbita je glavna ost teh vprašanj, ki so bila naperjena glavno proti Cerkvi oziroma proti vračanju njenih gozdov, da bi jo tako osiromašili.
Združena lista socialnih demokratov je ob odločitvi ustavnega sodišča o vsebini referendumske zahteve izrazila obžalovanje, da je en sam glas večine v ustavnem sodišču spremenil to voljo. Se bo pač morala sprijazniti z demokratičnim delovanjem.
Obenem je 2. junija sprejela sklep, da
pobudo za referendum umika iz procedure in ne dovoli, da se o njej v državnem zboru glasuje kot o predlogu, nastalem na podlagi pobude ZLSD. Po njihovo referendumsko vprašanje, ki ga je določilo ustavno sodišče, ohranja privilegije veleposestnikov, tujcev in rimokatoliške cerkve, „zato je tak referendum nesmiseln in mu nasprotujemo".
Ustavno sodišče je, po Potrčevih besedah, že tretjič v svojih odločbah cerkvi prisodilo privilegiran pložaj, kar ni le ustavnopravno, temveč tudi politično vprašanje. Zato bo ZLSD predlagala spremembe zakona o ustavnem sodišču. „Bivšim" komunistom gre na živce, da ustavno sodišče postopa na demokratični način neglede na privilegije bivših oblastnikov.
Poslanci nadaljevali z volitvami in imenovanji
Komisija DZ za volitve, imenovanja in administrativne zadeve je v skladu z dogovorom poslanskih skupin LDS, SLS in SKD podprla predlog spremenjenega odloka, po katerem naj bi komisijo DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in. po svetu vodil Marijan Schiffrer (SKD).
Podpredsednik osemčlanske komisije bo Davorin Terčon (prej ga je za predsednika kandidirala LDS), člani pa so še: Jože Možgan (SLS), Ivo Hvalica (SDS), Samo Bevk (ZLSD), Zoran Lešnik (DeSUS), Zmago Jelinčič (SNS) in Maria Pozsonec (narodni skupnosti).
Zatem so poslanci na področju pravosodja izvolil dve vrhovni sodnici in druge sodnike ter člane raznih državnih agencij. Poslanci SDS so se pri tem že tretjič zapored odločili za „selektivno obstrukcijo".
Peterle na tiskovni konferenci
so
Glede odločitve ustavnega sodišča o referendumski zahtevi ZLSD Ohranimo naše bogastvo je predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle dejal, da je ustavno sodišče s svojo odločitvijo zavarovalo ustavo. Drugačen odnos bi Slovenijo pripeljal pred velika vprašanja pravnosti države, pa tudi njene lastne ustavnosti, je dejal Peterle in dodal, da je „ve-sel takih presoj ustavnega sodišča".
Predsednik SKD pa je med drugim dejal, da bo izredni kongres stranke potekal
28.	junija v Novem mestu ter da se za zdaj še ni odločil, ali bo vnovič kandidiral. To po Peterletovih besedah „še nekaj časa ne bo znano, saj bo odločitev o kandidaturi odvisna od marsičesa", ter da „želi pri svoji odločitvi upoštevati veliko stvari, za zdaj pa še nima vseh elementov skupaj".
Glede pridružitvenega sporazuma pa je Peterle dejal, da „težko razume, da se koa-
licija sedaj ukvarja z oblikovanjem aneksa h koalicijski pogodbi, namesto da stori vse, da se njena prva prioriteta - vstopanje v EZ
-	izvaja na kar se da hiter način". SKD vidi v dopolnjevanju pogodbe s strani koalicije slabo znamenje, saj meni, da se je koalicija slabo dogovorila že na začetku, je dejal Peterle. Glede vladne zahteve za presojo ustavnosti predloga zakona o ratifikaciji evropskega sporazuma pa Peterle meni, da če vlada tega ne bi storila, bi se izpostavili nevarnosti dodatne zamude, že obstoječa pa je zelo škodljiva za Slovenijo.
Glede železničarske stavke, ki je suspendirana do četrtka pa Peterle meni, da so nastopile nove okoliščine, ki lahko pripeljejo do dialoga in do pravičnega dogbvo-ra oz. rešitve. SKD načeloma ne želi, da se odnosi med delojemalci in delodajalci rešujejo na politični ravni.
Po STA
Zgodilo se je v Sloveniji L I
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
SESTANEK PREDSEDNIKOV
Konec tedna, 6. in 7. junija, se bodo v . Piranu sešli predsedniki srednjeevropskih držav, kakih sedem po številu, na že četrti medsedbojni sestanek. Gostitelj bo Milan Kučan.
JASNA IN ODLOČNA BESEDA
Ljubljanski metropolit dr. Franc Rode je ukinil cerkveni del mešane krovne komisije, v kateri so se prejšnja leta pogovarjali o medsebojnih odnosih Cerkve in vlade. V dekretu ukinitve je rečeno, da nima smisla vzdrževati pogovor z vlado, saj ne prinese nobene rešitve in samo zavaja v mnenje, da se dosegajo rešitve, ko v resnici ni bilo doseženo nič. Ta odločna beseda in dejanje kažeta, da se Cerkev ne bo pustila več vleči za nos.
NAJAVA SINODE
Člani Slovenske škofovske konference so 26. maja na redni seji in srečanju z redovnimi predstojniki v Čelju pod vodstvom nadškofa dr. Franca Rodeta in ob navzočnosti apostolskega nuncija Edmonda Farha-ta uradno napovedali sinodo cerkve na Slovenskem pred letom 2000 z geslom Izberi življenje.
DEKLARACIJA O NARODNI SPRAVI
Na časnikarski konferenci je 27. maja Stanislav Klep spregovoril o Deklaraciji o narodni spravi, „ki so je letos aprila že petič predložili državnemu zboru in ... že dejansko sedem let kriči v skupščinskih predalih". Klep je poudaril, da je tranzicija iz realsocializma v demokracijo prepočasna, kar se kaže v postopkih za denacionalizacijo in popravo krivic, saj so druge države obsodile prejšnji totalitarizem, slovenska država pa doslej še ni sprejela nobenega državnega akta, s katerim bi obžalovala državni terorizem prejšnje totalitarne oblasti, ki je za seboj pustil več kot sto tisoč grobišč".
KAKO SE DELA PREDSEDNIKA
Če bi volitve za predsednika države potekale danes, bi dosedanjega predsednika države Milana Kučana, ki je že napovedal svojo vnovično kandidaturo na letošnjih predsedniškihmolitvah, volilo 56,7% vprašanih, je nakazalo Delo 1. junija. Med tistimi, ki jih tudi omenjajo kot kandidate za predsednika pa so dobili predsednik državnega zbora Janez Podobnik (15%), sledijo pa mu ustavni sodnik Peter Jambrek (2,8%), predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti France Bernik (1,6%) in literat Drago Jančar (1,4%).
Tako se je pričela medijska propaganda. Skušajo prepričati ljudi, da so vsi za Kučana in da nima smisla voliti proti njemu, saj bo gotovo izvoljen.
ŠE ENKRAT
Gibanje 23. december naj bi vložilo že peto različico pobude za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o pridruži-tvenem sporazumu z geslom Proti razprodaji Slovenije. Če tudi s tokratno pobudo ne bodo uspeli, ne bodo vlagali novih pobud, zahtevali pa bodo presojo zakonitosti oz. ustavnosti doslej vloženih.
SESTANEK DELEGACIJ
V	Bruslju sta se sestali delegaciji Državnega zbora in Evropskega parlamenta za odnose s Slovenijo, ki sta razpravljali o približevanju Slovenije NATU ter o postopku
ratifikacije evropskega pridružitvenega sporazuma med EZ in Slovenijo. Evropske parlamentarce so - tako pravijo slovenski delegati - prepričali, da v Sloveniji obstaja jasna politična volja za spremembo 68. člena ustave in ratifikacijo pridružitvenega sporazuma. Slovenski parlamentarci so to utemeljili s stališči do približevanja Slovenije EZ, ki jih je DZ brez glasu proti sprejel na izredni seji 23. maja. Poslancem se je na seji pridružil tudi predsednik Evropskega parlamenta Jose Maria Gil-Robles, ki je pozval k čim hitrejši ratifikaciji pridružitvenega sporazuma v Sloveniji. Delegaciji naj bi se znova sestali 13. oktobra v Ljubljani, in če bo sporazum med EZ in Slovenijo do tedaj že ratificirala večina držav, bi lahko prišlo do začetka ustanovitve mešanega odbora slovenskega DZ in Evropskega parlamenta.
PROTESTI O TUDJMANOVIH BESEDAH
Državni sekretar v zunanjem ministrstvu Ivo Vajgl je poklical na razgovor ' hrvaškega veleposlanika v Sloveniji Ivico Maštruka in ga seznanil z vsebino protesta v zvezi z izjavami hrvaškega predsednika Franja Tudmana na hrvaški televiziji. MZZ je „izrazilo nezadovoljstvo s Tudmanovimi ocenami procesa osamosvojitve Republike Slovenije in vojne, ki jo je Slovenija vodila proti JNA in v kateri je bila, kot je hrvaškemu predsedniku dobro znano, povsem sama". Ministrstvo je v noti prav tako odločno zanikalo trditve hrvaške strani o nekakšnih skrivnih dogovorih med vodstvom Slovenije in tedanje SFRJ oz. Srbije.
KUČAN IN KOHL
Predsednik države Milan Kučan se je v Haagu, kjer je sodeloval na slovesnosti ob 50. obletnici Marshallovega plana, neformalno pogovarjal z nemškim kanclerjem Helmutom Kohlom. Sogovornika je zanimalo vprašanje pripravljenosti Slovenije v procesu približevanja EZ, zlasti še v zvezi z ratifikacijo pridružitvenega sporazuma. Kancler Kohl je izrazil določeno mero zaskrbljenosti glede politične volje Slovenije za vključevanje v EZ. Kohl je tudi v pismu premieru Drnovšku izrazil precejšnje razumevanje pri prizadevanjih Slovenije za vključitev v EZ in Nato. Zagotovil je, da bo nemška zvezna vlada pod njegovim vodstvom storila vse, kar je v njeni moči, da se bodo v tesnem sodelovanju s slovensko vlado še naprej krepili in poglabljali prijateljski in partnerski odnosi med obema državama, ter s tem podpirala Slovenijo na njeni poti v evroatlantske strukture. Izrazil je prepričanje, da bodo reformna prizadevanja Slovenije ustrezno upoštevana ob odločitvi za začetek pogajanj za vstop v EZ.
ZASEDANJE V LUKSEMBURGU
V Luksemburgu se je začelo zasedanje Severnoatlantske skupščine, na katerem sodeluje tudi tričlanska delegacija državnega zbora, ki jo vodi Janez Janša. Ker'je Maarten Van Traa iz Nizozemske v svojem poročilu med državami glavnimi kandidatkami za članstvo v Natu v prvem krogu širitve navedel Poljsko, Češko, Madžarsko in Romunijo, mu je več razpravljalcev očitalo, da med kandidatke ni uvrstil Slovenije, ki po mnogih izpolnjuje vse kriterije za ' članstvo v zvezi Nato. Sprejem Slovenije v Nato v prvem krogu širitve je najbolj jasno podprl vodja delegacije predstavniškega doma ZDA Douglas Bereuter, ki je omenil, da se na Slovenijo neupravičeno pozablja in da bi bil njen sprejem v zvezo Nato najboljši dokaz, da širitev Nata ni usmerjena proti Rusiji.
Počasi, zelo počasi se vrača socialni mir v deželo. Potem ko je gorelo povsod, je vladi uspelo pogasiti najhujše požare in sedaj je njena skrb, kako preprečiti, da bi nove iskre zanetile nove grmade. To je precej kočljiv posel, ker je socialnih problemov izredno veliko širom države in zgledi vlečejo.
GOSPODARSTVO VEDNO BOLJE
Medtem ko je tukaj razgrajala najhujša nevihta, se je predsednik mudil ravno na potovanju po Nemčiji. Tam je skušal zmanjšati važnost socialnega problema in sploh omalovaževati socialne proteste. Tako v času potovanja kakor takoj ob povratku v državo je Menem trdil, da se je revščina zmanjšala, kakor se je zmanjšala tudi brezposelnost. Glede ljudskih uporov in barikad na cestah pa je krivdo metal na obveščevalne medije., ki nudijo slab zgled, katerega potem posnemajo še po drugih krajih v državi.
Trditev je gotovo precej riskirana. A predsednik ve, da se ne izpostavlja preveč. Glede revščine že od nekdaj trdi, da je ni toliko, kot nekateri trdijo. In glede podatkov, ki jih objavlja uradni zavod za Statistike, predsednik vztraja na dejstvu, da za merjenje ne uporabljajo pravih metod. Isto je njegovo mnenje tudi glede brezposelnosti. Ena izmed uradnih trditev je, da se je zadnje mesece brezposelnost zmanjšala zaradi letošnje močne reaktivacije, zadnji uradni podatki o brezposelnosti pa se nanašajo na oktober lanskega leta. Ko bodo znane nove Statistike, bo verjetno res polemična številka nekoliko manjša.
A Statistike bolj malo zanimajo tiste, ki širom države žive v revščini in skušajo z nasilnimi izgredi doseči, da se vlada ozre nanje in jim kako pomaga. Vlada pa je to skrb prenesla tudi na privatna podjetja in jih prosila, naj povečajo zaposlenost. Odgovor podjetnikov je bil precej negativen, češ to je skrb vlade, ne podjetij.
Vendar kljub ysej tej zadevi je gospodarsko stanje precej boljše, kot bi si človek mislil. Eden izmed dokazov razcveta joče argentinske ekonomije je zanimanje, ki ga tukajšnja podjetja vzbujajo v inozemstvu. To je zadnje tedne prišlo do izraza v izrednem pokupovaniu argentinskih podjetij po tujem kapitalu. Že večkrat se je dogodilo, da so tuja podjetja kupila argentinske tovarne najrazličnejših sektorjev. Svoj čas so v nekaterih časopisih celo svarilno pisali, kako se tukajšnja podjetja potujčujejo.
To se je sedaj še ojačilo. Samo meseca maja je prišlo do prodaje najrazličnejših podjetij v višini 2.600 milijonov dolarjev. In zadeva se še ni končala, marveč za prihodnje dni napovedujejo nove kupčije. Trenutno so v modo prišle banke. T^ko je pred kratkim španska banka Bilbao Vizcaya, ki je že imela kontrolo nad argentinsko Francosko banko, kupila še Argentinsko kreditno banko. Zatem je prav tako španska Santander kupila še velebanko Rio, ki je bila last argentinskega trusta Perez Companc. In končno je prav tako meseca maja angleška Hong Kong & Shangai Banking Corporation kupila celotno grupo Roberts, ki je bila lastnica med drugim banke Roberts, dela podjetja Alpargatas, dveh zavarovalnic (La Buenos Aires) in raznih drugih podjetij.
Da pa bo mera teh prodaj polna (če bo polna), se je razvedelo, da bo kanadska Bank of Nova Scotia vsak čas kupila domačo banko Quilmes. Ob tem omenimo, da ■ je Santander s svojo kupčijo postala dejansko najmočnejša družba na področju privatnih pokojnin. Že prej je imela 49% organizacije Origenes (skupno z banko province Buenos Aires), sedaj pa^e z banko Rio ku-
pila še večinski del drugega pokojninskega velezavoda: Maxima.
Kot posebnost, pa omenimo, da je bil te dni prodan tudi stari hotel Llao-LLao, kije neke vrste vizualni simbol bariloške okolice, saj so razglednice z njegovo stavbo na gričku, zaslonjeno s pogorjem Lopez, prepotovale svet po dolgem in širokem.
Ob tem kratka misel. Nekateri svarijo pred to internacionalizacijo argentinskega bančnega sistema. Drugi govore o globalizaciji, da že ni več narodnih kapitalov. A važno ob tem je zlasti, kaj bodo družbe argentinskih kapitalov storile z izkupičko® teh prodaj. Jasno je, da so zadnje čase argentinska podjetja tudi svoje investicije razširila na druge države, zlasti na sosednje v latinski Ameriki. To je sedaj tudi načrt skupine Perez Companc. Takorekoč se je znebila banke Rio, da se lahko bolj posveti energetskim projektom, ki jih bo razširite na Peru in Venezuelo, in skuša dobiti tudi večji del brazilskega električnega sistemski ga tam sedaj privatizirajo. Pač znak gospodarskega zdravja, le da to zdravje ostane omejeno na vedno ožji krog, medtem k° se širi krog revščine in pomanjkanja.
RAZLIČNE NABIRKE
A ni le novica o kupčijah na privatnen1 področju tista, ki govori o izboljšanju gospodarstva. Zadnje čase so v dnevnikih pi" sali, kako gospodarski minister krvavo p0-trebuje čim večje davčne nabirke, da izpol' ni kompromis, ki ga je država podpisala1 Mednarodnim denarnim fondom.Meseci maja so podrli vse rekorde, kar se tiče davčne nabirke: skoraj 5 tisoč milijonov dolarjev. To pomeni, če število primerjamo * lanskim mesecem majem, porast v višin* 32%. V prvih petih mesecih letošnjega leta je država nabrala 17% več kot v istem obdobju lanskega leta.
Seveda, vprašanje je,'kako da ima država vseeno deficit, čeprav je nabirka res dO" bra. Razlaga je enostavna: zunanji dolg' katerega interesi in glavnica letos doseg3 kar blazne številke. A o tem smo svojčas Že pisali. Da si država še nekoliko bolj opom°" re, je prišla dobra novica za zunanjo trg0' vino glede izvoza mesa: Argentina je bil0 proglašena za^jržave, ki ji je s cepljenje1’’ uspelo odpraviti govejo bolezen aftosO’ Dolga leta so se trudili in končno le dosegli ta uspeh. Sedaj bo treba videti, koliko se bo to poznalo pri zunanjetrgovski bilanci-
Pazljivo pa bo treba slediti tudi notranjemu tržišču, kjer je zadnje čase zasledi*1 nekatere neljube pojave. Kljub gospodar' skemu razmahu in izrednim uspehom af' gentinskih podjetij se krči domači trg pre' hrane. Kljub temu, da so cene padle, je pa' dla tudi potrošnja in sicer za 2,6%. To pa j£ ponoven dokaz, da na socialnem podro^j11 nekaj ni v redu. Kadar raste prodaja av’t°' mobilov, pada pa prodaja prehrane, je tre" ba nekoliko pomisliti.
Drug podatek, ki povzroča skrb, je iz' redno nizka nabirka v pokojninski fo^ avtonomnih delavcev. Računajo, da je tej1 delavcev štiri milijone in pol. Od teh r prijavljenih komaj polovica: 2.356.615,3 pokojnino plačuje komaj 20% teh, bolj toc' no, 851.440. Vzroki so različni, a glavni f' da ljudje nimajo denarja in prvo, kar opu' stijo, je plačevanje pokojnine. Poleg teg3, medtem ko je vlada velepodjetjem prispe vke znižala za kakih 50%, je avtonomni111 delavcem lanskega septembra prispev^ zvišala za 30% in od meseca maja še za 5$
V	dveh letih se je ta prispevek zvišal Z3 70%, medtem ko so dohodki bolj padli kot pa se zvišali. Luknjo pa, ki nastane, je trg' ba kriti s fondi iz državne blagajne. Ta^1 pa ne pridemo daleč.
r* 1
vfciH
'■■■ ■
nasprotnika, kar cinično izgovarjajo, da se pač zgodovina ne da popravljati. Kot da sta zgodovina, kar se je zgodilo, in zgodovinopisje, ki pravi, da se je tako zgodilo - eno in isto!. Treba je, da se zgodovinopisci spoznajo na lepopis in pravopis!
V	vednost povojnim rodovom in v čast ter zagovor bojevnikov, ki jih danes časti-nio, bomo zakoličili v zgodovinopisje o komunistični revoluciji pri nas dve temeljni resnici: resnico o moralni pokvarjenosti partije in njenih članov in resnico o viteškem bojevanju domobrancev. (V imenu »domobranec' se je skristalizirala oznaka za vse slovenske protikomunistične borce).
Najprej poglejmo združbo ljudi, kateri je veljal domobrancev neizprosni boj; poglejmo te ljudi in njih dela, njihovo miselnost in njih zamisli; njihove nakane, načrte, metode, zakone, odredbe, vsiljene navade in razvade, njihov skrajni nadzor in teror nad družbo - vendar poglejmo jih - danes izjemoma! - take, kakršne je zaznalo razsvetljeno oko njihovih lastnih pristašev ali pa zapisalo njih neprevidno, če ne celo razočarano pero:
Edvard Kocbek, član plenuma OF in minister za Slovenijo v času rodomora na
Rogu, je zapisal samo zaradi vohunjenja za njim in za njegovim očetom: „Ko sem danes to zvedel, se mi je partijski človek tako zastudil, da še nikoli tako."(A. Puhar, Delo, 10/10/1996).
In isti pisec (19/11/48): „Kakšna črna žalost, ko pomislim, s kakšnimi krščanskimi socialisti sem bil v partizanih obdan. Kar zona me strese, ko nazaj gledam na moralno negativnost, ki so jo vsi izražali..."
Pa še njegova sodba o dveh tovariših iz plenuma: „ ... ta dva sta pokazala svojo grdo, resnično grdo notranjost".
Duhovnik Jakob Šolar (ki domobranskemu boju ni bil naklonjen) v pismu pisatelju Finžgarju (pismo je prestregla Udba) pravi: „...so ti norci na vodilnih mestih res izgubili glavo ... Možno je samo eno, da uničijo Slovence in to za zmeraj. Kako do dna so hudobni in pokvarjeni, si sploh nisem mogel predstavljati..." (Alenka Puhar, Delo. 19/10/96).
Zdenko Zavadlav (2/3/92 - Slov.), skesani Knojevec, ubijalec, orodje v partijskih rokah, dokler se mu ni, še ne popolnoma zamorjena vest prebudila in je začel bruhati iz svojega spomina vso grozotno navlako:
Najprej njegova ugotovitev in priznan-
Emu Cof, Marjan Loboda, Ivan Korošec in Slavko Urbančič polagajo venec
Cž£\
Spominski govor...
Ivan Korošec in Slavko Urbančič v imenu domobrancev. Prelat Škerbec je nato izmolil molitve za pokojne, Franci Žnidar pa je zatrobil žalostinko, ki je globoko segla v srce vsem prisotnim. Za konec pa se je iz množice dvignila pesem: Mi legionarji, mi domobranci v spomin in slavo junakom.
V dvorani, ki je bila polno zasedena -prišlo je nad 500 ljudi - je nato prebral spominski nagovor lic. Albin Magister. Njegov zgodovinsko natančen in pretresljiv govor objavljamo kot uvodnik. V njem je nanizal vrsto komunističnih zločinov, tudi do svojih lastnih ljudi, proti tem pa je postavil svetel moralni lik domobrancev.
V mrtvi tišini se je nato razvil odrski prikaz IZ VAŠE KRVI JE ŠMARNICA ZRASLA, MORDA CELO HRAST!, ki jo je pripravil in režiral mladi, a izkušeni Dominik Oblak. V scenski prostor, ki ga je zamislil in izdelal Andrej Golob, so nato stopili recitatorji Veronika Godec, Saši Jelenc, Francka Klanjšček Korošec, Nežka Štefe, Andrejka Vombergar Štrfiček, Veronika Vivod, Paylinka Zupanc, Blaž Miklič, Boštjan Modic, Gregor Modic in Emil Urbančič, ki so predstavili naslednja dela: Škofjeloški sonet in Gozd (Milan Komar), Katedrala v Rogu in Teharje (Ivan Korošec), Vetrinj (Karel Mauser), Vrnjeni v maju (Zorko Simčič), Ta grobišča (Stanko Janežič), Kostanj posebne sorte (Ivan Cankar), Balantič in jaz, Kjerkoli trohnite in Hvala ti, Gospod.
Prepričljive recitacije, globoke besede in prikaz mladih so globoko presunile poslušalce. K spominskemu razpoloženju so pripomogle vmesne pesmi, ki so jih prenašali po zvočniku. 21a zvok in luč sta skrbela Bogdan Magister in Damjan Ahlin.
Ob koncu so vsi v dvorani in na odru stoje zapeli himno Oče, mati... v potrdilo za duhovno povezavo padlih z nami, ki smo
duhovno povezani z njimi, čeprav živimo na drugem koncu sveta in smo lahko že rojeni izven Slovenije.
Spomin na junake nas zavezuje, da nadaljujemo njihovo borbo na morda drugačen način in ne več z orožjem, a z istim ciljem kot oni: pravo svobodo in demokracijo.
TD
je: „Samozaščitne protikomunistične Vaške straže je KPS oz. OF pravzaprav potisnila okupatorju v roke".
Potem pa: „Štajerska VOS je v takoime-novani pohorski aferi pokončavala svoje ljudi, češ da so belogardisti ... primorska VOS je našla krivce za nemški poboj partijske šole v Cerknem med tukajšnjimi protikomunisti, ki z nemškim prihodom v kraj niso imeli nobene zveze ... Tudi zasebno pobijanje partizanov, ki ga je zagrešila ,rdeča roka' idrijske VOS je treba omeniti.
-	OZNA, ustanovljena 13. maja 1944 je imela spet posebna pooblastila kot VOS za izvajanje predvsem smrtnih obsodb brez sodišč in brez postopka".
Isti Zavadlav zapiše o svojem ,delu' (Družina, 11.9.94): „Partijski organizator mi naroči, naj sestavim goriško mladinsko varnostno obveščevalno skupino. Prva naloga naj bo likvidacija protioefovsko delujočih pravnika dr. Janka Kralja in novinarja Leopolda Kemperla".
In tudi: „Spomladi leta 1944 (Družina 4.9.94) Odločitev za osumljenega partizana: 13. bataljon! Padeta dva strela; eden je bil moj. Drugi dan zakoplje truplo star renški zidar, proletarec in bolševik".
Zavadlav v letu 1993; pri pregledovanju seznamov jetnikov v raznih zaporih na Štajerskem. „Vprašajo me, kaj pomeni be-
seda transport' pri nekaterih imenih. Kaj je pomenilo takrat, me vprašajo. Odgovorim: izvensodno usmrtitev, likvidacijo je pomenil transport'. Tak izraz se je uporabljal v OZNI".
Poglejmo še njihovo zaporno knjigo iz ptujskih zaporov, ki (v Delu 14/12/96, Karl Cepi) izpričuje: št. 341 - Armuš Angela, roj. 14/1/20, Voca Gora, delavka, Sp. Hajdina št. 35,31. maja/45 ob 15. uri v Hitlerjev rajh; - št. 342 - Armuš Rafael, roj 27/9/38, Sp. Hajdina št. 35, otrok, 31/5/45 ob 15. uri v Hitlerjev rajh.
Tako so registrirali hladnokrvni umor 6-letnega otroka!
Viktor Blažič, krščanski socialist, časnikar, nekdanji partizan zapiše: „Zveza komunistov kot edina politična organizacija na oblasti je spoznana za izključno in docela odgovorno za povojne množične pomore ... v načinih našega sožitja ne občutimo dovolj strašne teže dejstva, da je v prejšnji državi preposto izginila - se dobesedno vdrla v zemljo - cela množica naših sodržavljanov. S svojimi pomori je človeška izprijenost dosegla svoj množični, epidemični značaj ... Proizvedli pa smo tudi edinstveni in drugod nedoseženi vzorec zemeljskega pekla na dalmatinskih otokih" (18/11/95-Delo).
Nadaljevanje prihodnjič
Kakor že vsa leta po odhodu iz domovine smo se Slovenci v Argentini v začetku junija spominjali naših padli v revoluciji. Bili so pobiti, ker so se postavili ob rob komunizmu, ki je pod domoljubno krinko pričel revolucijo za dosego oblasti. Zato so morali pasti vojaki in civilisti, otroci in starčki, matere in duhovniki. Niso izbirali ali premišljevali: samo da si bil proti njim, si moral pasti.
Že vsa leta prireja te spominske - domobranske - proslave Zedinjena Slovenija v priredbi različnih režiserjev in načinov prikaza.
Letos je bila proslava prirejena v nedeljo, 1. junija, v Slovenski hiši.
Uvod v slovesnost je bila koncelebrira-na maša delegata prelata Jožeta Škerbca ter drugih naših duhovnikov. Prelat Škerbec je v pridigi obračal pogled na naše padle, ki so se uprli brezboštvu in nasilnosti. Med mašo je pel Mladinski pevski zbor iz San Justa, ki ga je dirigirala Andrejka Selan Vombergarjeva, pri orglah pa jo je spremljal prof. Ivan Vombergar. Iz mladih grl so se dvigale pesmi za pokoj duš naših padlih med revolucijo.
Takoj nato se je odvijala slovesnost na dvorišču pred spomenikom padlih. Najprej so predenj položili velik venec z napisom: Našim junakom Marjan Loboda, predsednik ZS, podpolkovnik Emil Cof kot najvišji po činu še živeči domobranski oficir, lic.
Odrski prikaz
Pisma bralcev
Spoštovani gospod urednik!
Ob imenovanju msgr. Franceta Rodeta za ljubljanskega nadškofa, je bilo mogoče opaziti zmerom ponavljajočo in izmenjavajočo se dvojno obliko odziva: navdušenost na ene strani, nevolja na drugi. Sprašujem se, če so taki skoro avtomatski odzivi najbolj primerni; predvsem pa, če bo morda sčasom prišlo do spremembe stališč: ali bolj umirjenega na obeh straneh, ali bolj skrajnostnega, ko bo ena spet zašla v razočaranje, druga pa v neke vrste presenečenje.
Ni mogoče tajiti, da smo Slovenci še razklani. Ne morda več med matičnim (zlasti uradnim) in zdomskim gledanjem pa delovanjem, temveč med - recimo - NOB-ovci in splošno-slovenskimi domoljubi, (od katerih je najbolj zaznatno domobranstvo in kar je z njim povezanega).
Ako bi šlo za prvo, potem bi še obstajala SPE (slovenska politična emigracija), kljub povezavi zdomske SKD z matično in kljub razpustitvi Narodnega odbora. Obe potezi sta zame bili skoro nujni. Toda preveliko navdušenje, združeno z nespretnostjo - ali naivnostjo? - sta bili vzrok, da je npr. NO podal izjavo s svojimi zahtevami, ni pa dobil nobenega podpisanega jamstva; ali da je SKD pozabila na svoje skoraj stoletno ime in ga brez ugovora prepustila drugi stranki - in to v času, ko so stranke krščanske demokracije prihajale v hudo krizo ne le v iberski Ameriki, temveč tudi v Evropi (Italija, delno Nemčija).
Toda tudi če bi šlo za drugo, čeprav doma kakšna stranka sem pa tja omenja zahteve, ki jih je skozi 45 let postavljala SPE kot predpogoje za narodno spravo, je iz vsega zapisanega v zadnjih petih letih in iz vseh govorov na vsakovrstnih prireditvah povojnih naseljencev v Argentini jasno, da njihova naloga še ni končana, da morajo še pričati, še prepričevati, še zahtevati. Posebno ker v domovini nimajo glasu v javnih občilih, ob-javljeno mnenje pa ustvarja (ohranjuje, pretvarja), javno mnenje. Torej bi smeli govoriti, da na nek način SPE še obstaja!. Ali pa da v zdomstvu deluje opozicija, ki v domovini še ni našla pravega,
stalnega, močnega glasnika.
Ne delajmo si utvar, da se bodo zadeve spremenile zato, ker je en sam bivši politični begunec poslanec. „Ena lastovka ne naredi pomladi!", pravi španski rek.
Nikar pa tudi ne mislimo, da se bodo zadeve spremenile, ker je novi ljubljanski nadškof bil del naše emigrantske skupnosti v Argentini. Morda komu ne bo všeč, kar bom zapisal, a gre pač za moje mnenje. Primerjajte podrobno in berite „med vrsticami" v SS (13.marca 1997 s.l in 3) razgovor msgr. Rodeta z Mirkom Vasletom pa razgovor po Internetu, ki ga je objavil „Večer". Gre za malenkostne odtenke, ki pa so pomembni. Naškof Rode je pač živel dolga leta v zasužnjeni domovini, predvsem pa ima „rimsko šolo". In to se mi zdi zelo prav! Nadškof ne more „iti na nož!. Seveda to zna voditi do tega, da bo preživela SPE morda spet razočarana, NOB-ovci pa veselo presenečeni. Bog daj, da bi bili na koncu vsi kolikor toliko zadovoljni.
Za to pa se bo treba pripraviti na „maj-hna" velika razočaranja in veliko potrpljenja v čakanju na „velike" majhne uspehe. Vse drugo bi samo poglobilo prepad med obema taborama. Nadškof pa je in mora biti „ponti-fex", graditelj mostu. V kakšni meri bo to dosegel po vatikanskih merilih, bo vidno že v nekaj letih, če bo Ljubljana z nadškofom Rodetom dobila kardinala. Torej mu pustimo „vladati", v kolikor je ta izraz sploh primeren za škofovsko službo. Ne uporabljajmo cerkvene hierarhije za svoje zahteve. In ne pričakujmo od nje preveč.
Svoje zahteve pa obračajmo na stranke in državne oblasti. Ne le na vlado. Ne le na Državno zbornico. Kljub temu, da imamo dvome o slovenskih sodiščih, - kaj je skupnost kot taka do zdaj poskusila po tej poti? Ne izključujmo pa navsezadnje niti mednarodnih ustanov.
Končno: kljub še skoro popolnem enoumju v vsakodnevnih slovenskih občilih je mogoče spreminjati in spremeniti javno mnenje. Toda naša pisma, naši razgovori, naši obiski bi morali biti bolj zavzeti. Ostajati na zgolj družabnosti in plehkem
Kulturna ustvarjalnost Slovencev v diaspori
Poročilo Šolskega referenta
(«
21. septembra. Slomškova proslava.
Sv. mašo je daroval prelat Jože Škerbec, za žive in mrtve učitelje in katehete. Duhovna misel je bila posvečena A. M. Slomšku, svetniškemu kandidatu in šolskemu zavetniku.
V	dvorani so otroci pod vodstvom Mojce Jelenc zapeli tri pesmi Drežniška, Škr-janček poje in So ptičice zbrane. Nato so sedanji in bivši učenci Rožmanove šole v režiji Maksa Borštnika zaigrali Kunčičevo igro V Indiji Koromandiji.
Scenerijo je izdelal Tonči Pavlič s pomočniki (Tone Podržaj, Magda Vlaho in Tone Kastelic). Zvok je imel na skrbi Toni Kastelic. Obleke so pripravile Lučka Smersu Santana, Irena Petkovšek, ter starši in igralci sami. Pesmi, ki so jih peli med igro, sta pripravili Vera Podržaj (besedilo) in Lučka Kastelic (glasba). Po zahvali šolskega referenta šoli, režiserju in vsem nastopajočim, je Marjan Loboda, predsednik Zedinjene Slovenije, izročil Maksu Borštniku odličje naše osrednje organizacije, ki mu ga zaradi njegove odsotnosti ni izročil na praznovanju dneva slovenske državnosti za njegovo 45 letno delo pri ohranjevanju slovenske besede.
9. marca 1997. Zjčetek šolskega leta.
Pri začetni sveti maši, ki jo je daroval prelat Jože škerbec na čast svetemu duhu, smo se z molitvijo spomnili Helene Malovrh in Frida Beznika, ki ju je Bog poklical
■	V okviru Evropskega meseca kulture Ljubljana '97 bo od 3. junija do 1. julija v Frančiškanskem samostanu v Ljubljani oziroma v njegovem atriju potekala predstavitev kulturne ustvarjalnosti Slovencev v diaspori.
Pripravili bodo razstavo in predavanja o književni, publicistični, likovni in glasbeni ustvarjalnosti Slovencev v diaspori. Omenjeno predstavitev pripravljajo Raziskovalni inštitut Studia Slovenica iz New Yorka, Slovenska kulturna akcija iz Buenos Airesa in Izseljensko društvo Slovenija v svetu iz Ljubljane. Kot prva dejavnost bo odprtje umetniške razstave, knjižnih del in otovritveni govor predsednikov SVS lic. Boštjana Kocmurja in SKA arh. Marjana Eiletza.
Posebej je 29. maja pa razstavljal v Galeriji Zala avstralski Slovenec Stanislav Ra-potec.
Ta 85-letni avstralski izseljenec slovenskega rodu, nekdanji oficir britanske vojne in dobitnik prestižne nagrade Australia Order za zasluge na področju slikarstva, se je predstavil z manjšo pregledno razstavo petih slik, nastalih v obdobju zadnjih dvajsetih let. Rapotec je eno slovitih imen abstraktnega ekspresionizma v Avstraliji, kamor se je preselil leta 1951. V novi domovini so ga kritiki razglasili za „nosilca novih idej, novih pristopov v slikarski umetnosti, ki imajo močne posledice". Ze isto leto se je predstavil v Londonu, kjer je zahteven kritik priznal, da je njegovo delo Outback, ki govori o velikih razdaljah in človekovi negotovi eksistenci v puščavah Avstralije ,,najpomembnejše delo na razstavi". Leta 1961 je Rapotec dobil nagrado ■■■■■■■
k sebi. V dvorani smo ob prisotnosti argentinske in zastav vseh šol zapeli argentinsko in slovensko himno. Čeprav tokrat brez glasbene spremljave je petje himen pod vodstvom Mojce Jelenc in Katice Dimnik odlično uspelo.
Po besedah hvaležnosti šolskega referenta pokojni Lenčki Malovrh in Fridu Bezniku je Prešernova šola v režiji voditeljice Mije Markež predstavila veseloigro Naočniki. Sceno je pripravil Andrej Golob, zvok in razsvetljavo je preskrbel Bogdan Magister s sodelavci; igrali so učenci Prešernove šole in Cvetka Pavlovčič kot mamica in Kristjan Vivod kot očka. Pred dvorano so spremljevalci letošnje kolonije v Cordobi pripravili lepo razstavo ročnih del in slik.
Predstave in izvedbe gledaliških predstav zahteva zlasti za številčno majhne šole
■	veliko dela in požrtvovalnosti učiteljev, režiserja in staršev.
19. maja. Praznovanje žegnanja pri Mariji Pomagaj in obisk svetega očeta v Sloveniji.
Učenci višjih razredov so pod vodstvom Mojce Prešeren Jelenčeve zapeli Slomškove pesmi in nastopili z zborovsko deklamacijo po zamisli režiserja Stanka Jerebiča v spremstvu učiteljic, ki so deklamacije z učenci vadile po šolah.
15.	septembra v Slomškovem domu Slovenski dan.
Blake, ki je namenjena religiozni umetnosti, s presenetljivim abstraktnim delom Meditacija na veliki petek. Nagrajena slika je bila izbrana za veliko uradno razstavo Australian Art, ki so jo leta 1963 najprej postavili v londonski galeriji Tate, pozneje pa je obiskala vse najpomembnejše prestolnice sveta. V desetletju 1961 do 1971 je vsako poletje vodil slikarsko šolo na univerzi Nove Anglije v Armindaleu, leta 1972 se je udeležil otvoritve Vatikanske galerije umetnosti, njegova slika Telovo v Ševilji pa je bila odkupljena za stalno zbirko kot predstavnica umetnosti Avstralije in Oceanije. Leta 1976 je navezal tesne stike s Koroško, kjer je danes največja zbirka Ra-potčevih slik na Slovenskem. Rapotec se je v Sloveniji prvič predstavil na skupinski razstavi v Novem mestu in Ljubljani, na predvečer slovenske osamosvojitve pa s pregledno razstavo v galeriji Equrna v Ljubljani.
„domovinstvu" je kaj lahko. Večkrat pa je kdo na to celo primoran, kadar ga izterjujejo za vrnitev-plačilo kake „usluge", Pa tudi naš tisk bi moral širše prodreti v javnost, - čeprav bi nas to precej stalo. Če bi bila to edina'pot, zakaj je ne poskusimo?
Vjudno po.zdravljam,
Jože Rant
Tako kot na žegnanje v mesecu maju so učenci 5., 6., 7. in 8. razreda pod vodstvom Lučke Marinček Kasteličeve zapeli tri Slomškove pesmi: Dobro jutro, V nebesih sem doma in Preljubo veselje.
Nastopi niso sami sebi namen, ampak pripomorejo k boljšemu znanju slovenskega jezika.
29.	avgusta je Balantičeva šola praznovala 45. letnico. Praznovanja so se udeležile voditeljice slovenskih šol.
16.	novembra. Šolski izlet. Že predčasno je bil določen 9. novembra za izlet; ker je deževalo, se je izlet vršil 16. novembra. Šole: Baragova, Jurčičeva in ABC po slovensko se ga zaradi.že določenih dejavnosti za ta dan niso udeležile.
Zbrali smo se v klubu argentinskih letalskih podčastnikov na Ezeizi, ki ga nam je posredoval g. Ullua, prijatelj učencev Rožmanove šole.
Za začetek je katehet Franci Cukjati daroval zahvalno sv. mašo za zaključek šolskega leta, ves dan pa so otroci pod vodstvom učiteljstva preživeli vesele ure v igrah in tekmovanju. Udeležilo se je izleta 245 otrok in 36 spremljevalcev.
Šolska kolonija 1996 -1997 od 27. decembra 1996 do 12. januarja 1997.
Vodila je kolonijo Marija Slabe; duhovni vodja: prelat Jože Guštin; spremljevalci: Nevenka Jelenc, Lučka Oblak, Marta Selan, Irenka Zarnik, Marcel Brula, Andrej Grilj.
Pripravo kolonije: gospodarsko stran je
DR. ŽGAJNAR AKREDITIRAN V ČILU
Slovenski veleposlanik v Argentini prof. dr. Janez Žgajnar je minuli teden izročil poverilna pisma čilskemu predsedniku Eduardu Freiu. S tem je pridobil vsa pooblastila za izrednega in pooblaščenega veleposlanika Slovenije v Čilu s sedežem v BuenoS Airesu.
IVAN HRIBAR IMA SPOMENIK
Ljubljanskemu županu in častnemu doktorju univerze Ivanu Hribarju so pred ljubljansko univerzo postavili spomenik. Slovesnega odkritja doprsnega kipa v spomin liberalnemu politiku Ivanu Hribarju se je udeležili tudi Hribarjeva hči Zlata Hribarjeva. Odkritje je popestril s kulturnim programom še študentski pevski zbor Gau-deamus, Ivan Hribar (1851-1941) je bil eden od najdelavnejših članov ljubljanskega občinskega sveta že od leta 1882 naprej in ima velike zasluge za uradno slovenizacijo Ljubljane.
MB
pripravil predsednik ZS Marjan Loboda, prevoz je uredil Jože Šenk. Obema hvaležen: Bog plačaj! Spremljevalci so imeli pred odhodom več srečanj, kjer so pripravljali podroben načrt, ki so ga na koloniji tudi izvedli.
Voditeljica Marija Slabe je izročila sledeče poročilo:
19 deklic, 29 dečkov: skupaj 48 otrok je 27 dec. 1996 ob 8. uri odpotovalo v Dolores, San Esteban, Cordoba. Kolonijo so spremljali: prelat Jože Guštin - duhovni vodja, Marta Selan, Lučka Oblatf, Nevenka Jelenc, Irenka Zarnik, Marcelo Brula, Andrej Grilj in Marija Slabe. Vodenje kolonije kot razna udejstvovanja (petje, šport, ročna dela, zabava, zbor slovenščine in drugo) so si medsebojno razdelili, si pomagali z nasveti, z eno besedo, bili so neprestano aktivni-Takoj ob prihodu smo opazili slabo počutje Luka Hrovata, poklicali smo zdravnika in ga po pregledu odpeljali na kliniko v La Falda, kjer je bil še isti dan operiran (peritonitis). Kasneje so ga starši odpeljali domov. Otroci so napravili več izletov, se kopali, uživali pri športu in petju, posebno pa pri nočnih igrah. Posebnost kolonije sta bila dva sv. večera, pripravljena z izredno skrbjo, zlasti glasbeni del. O tem bi drugi lažje govorili, tisti, ki so ju doživeli (npr. g-in ga. Rant). Sama nisem bila navzoča, kot tudi ne pri mnogih dejavnostih kolonije, ker sem bila vezana za skrb bolnikov, predvsem tistih z visoko vročino; v dveh primerih je trajala 6 dni.
Nadaljevanje prihodnjič
Buenos Aires, 5. junija 1997
SVOBODNA S L'O V E N I J A
Stran 5
NOVICI IZ SLOVENIJE
LJUBLJANA - Slovenija je po podatkih Banke Slovenije v prvih treh mesecih letos s turizmom zaslužila 252,466 milijona ameriških dolarjev. Slovenski turisti pa so v prvem četrtletju na potovanjih v tujino potrošili skoraj 66 milijonov dolarjev.
LJUBLJANA - V Pivovarni Union so lani prodali 1.215.000 hi pijač, od tega
997.000 hi piva in 218.000 hi brezalkoholnih pijač. V teh dneh, ko je že čutiti prihajajočo sezono, v Pivovarni Union dnevno napolnijo več kot milijon enot pijač. Po podatkih državnega urada za statistiko je celoletna proizvodnja piva v Sloveniji leta 1996 znašala 2.161.000 hi, od tega je bilo 377.000 hi piva namenjenih za izvoz. Letna poraba piva na prebivalca v Sloveniji znaša 92 1.
LJUBLJANA - Zveza potrošnikov Slovenije je z dnem 20. maja začasno ukinila brezplačno svetovalno mrežo za potrošnike, ker v tem letu od ministrstva za ekonomske odnose in razvoj oziroma od državnega Urada za varstvo potrošnikov letos doslej ni prejela še niti tolarja. Od ponedeljka dalje je začasno zaprla tudi območno svetovalno pisarno v Mariboru, ker ni ne od ministrstva ne od mariborske občine prejela nobene gotovosti o sofinanciranju.
LJUBLJANA - Na hipodromu v Stoži-cah bo 8. avgusta eden največjih koncertnih" dogodkov v Sloveniji: v okviru svoje evropske turneje bo gostovala popularna zvezda pop glasbe - Michael Jackson. Prireditve naj bi se udeležilo okrog 70.000 ljudi. Vstopnice so že v prodaji.
GOZD MARTULJEK - Po koncu rednega občnega zbora Društva novinarjev Slovenije (DNS) je dosedanji predsednik društva Marian Sedmak podelil letošnje nagrade za dosežke na področju časnikarstva. Nagrado za življenjski prispevek k slovenskemu časnikarstvu j& prejel Andrej Novak, že 35 let karikaturist in bodičar. Njegovo dosedanje delo predstavlja več kot
17.000 karikatur, satiričnih risb in skic. - Na rednem občnem zboru za predsednika društva v naslednjem dveletnem mandatu so izvolili Branka Maksimoviča, časnikarja TV Slovenija. Na zboru so potrdili spremembe statuta DNS, ki zdaj omogoča včlanjevanje v društvo časnikarjem - Slovencem, ki živijo in delujejo v tujini.
LJUBLJANA - Slovensko ekološko gibanje (SEG) in nacionalni projekt Eko šola kot način življenja sta razpisala raziskovalne naloge v zvezi z ohranjanjem okolja za srednješolce. Raziskovalne naloge, ki jih je treba poslati na naslov SEG (Miklošičeva cesta 38 -1000 Ljubljana) do 1. oktobra, naj bi obravnavale naslednje teme: Pločevinke kot odpadek, Ekološki znaki in simboli na izdelkih, Ekološki znaki in simboli na embalaži ter Pomen embalaže za kupca.
LJUBLJANA - Slovensko muzejsko društvo je 23. maja podelilo Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo Janezu Kosu, Častni Valvasorjevi priznanji pa centru Križanke za organizacijsko novost pri popularizaciji muzejskih ustanov ter primariju dr. Francu Štolfu za ureditev Slovenske zobozdravstvene zbirke v Muzeju novejše zgodovine Celje. Z Valvasorjevim priznanjem so bile nagrajene direktorica Pokrajinskega muzeja Celje Darja Pirkmajer, višja kustodinja Slovenskega gledališkega muzeja Francka Slivnik in kustodinja Dolenjskega muzeja Novo mesto Ivica Križ (slika).
LJUBLJANA - Zaradi očitkov posameznih cestnih strokovnjakov, da v Slpveniji gradijo avtoceste precej dražje kot drugod po Evropi, so v Družbi za avtoceste Republike Slovenije pripravili primerjavo cen gradenj avtocestnih objektov in tras avtocest v Sloveniji in v nekaterih evropskih državah. Kot zatrjuje DARS, v Sloveniji ne presegajo evropskih cen.
NOVO MESTO - V času od 20. do 30. maja enote zračne obrambe Slovenske vo-'jske izvajajo usposabljanje na območju občin Sevnica, Trebnje in Novo mesto. Omenjena območja v tem času občasno preletavajo letala in helikopterji Slovenske vojske.
LJUBLJANA - Pri založbi Nova revija je izšla monografija Ljubljanski kongres, ki je v glavnem mestu tedanje Kranjske potekal konec leta 1821. Knjiga temelji na dnevniških zapiskih o takratnem dogajanju izpod peresa finančnega uradnika in publicista Henrika Coste. Zapise je iz rokopisne gotice transkribirala Eva Holz, ki je tudi avtorica spremne študije in komentarjev o udeležencih kongresa.
LJUBLJANA - Pred kratkim je izšel v slovenskem prevodu Marjete Drobnič in sicer pri Cankarjevi založbi roman Tako belo srce, ki ga je leta 1991 napisal španski pisatelj Javier Marfas. Za to delo je pisatelj letos prejel mednarodno literarno nagrado IMPAC, ki jo podeljujejo v Dublinu.
LJUBLJANA - Udeleženci pogovora o slovenščini v javnosti, ki ga je v ponedeljek 19. maja pripravil Narodni forum Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS), so „izrazili zaskrbljenost nad razmerami in položajem državnega jezika v Republiki Sloveniji". Zato pozivajo ministrstvo za kulturo in druge državne organe, naj čim prej v redni zakonodajni postopek vložijo zakonski predlog o slovenščini kot uradnem jeziku v Republiki Sloveniji.
LJUBLJANA - Podjetje DHL Slovenija je konec marca pridobilo certifikat kakovosti ISO 9002 in je tako eno izmed prvih DHL-ovih podjetij v svetu in prvo podjetje za hitro dostavo pošiljk v Sloveniji, ki ima ta certifikat.
CELJE - Delavci Zlatarne Celje stavkajo že 36 dni oz. 24 delovnih dni. Kot je v izjavi za javnost zapisal stavkovni odbor sindikata SKEI v Zlatarni Celje, so razpravljali o predlogu predsednika uprave podjetja in med drugim sprejeli sklep, da se 22. maja odpre vseh šest prodajaln Zlatarne Celje po Sloveniji. S tem bodo pridobili sredstva za najnujnejšo poravnavo obveznosti. Delavci zlatarne pa so izrazili tudi pripravljenost, da opravijo izvozno naročilo dolgoletnega partnerja iz Japonske. To pa pogojujejo z izplačilom februarske plače, čeprav bi morali dobiti že plačo za april.
LJUBLJANA - V Ljubljani se je začelo 43. mednarodno ocenjevanje vin. Svetovno znani degustatorji so do petka, 23. maja, ocenjevali 1100 vzorcev iz 25 držav, ocenjevanje pa bodo sklenili z izborom šampionov. Slaba polovica vzorcev (527) je iz Slovenije, tuje države pa zastopajo vina iz 24 držav, in sicer Avstrije, Avstralije, Italije, Francije, Južnoafriške republike, Hrvaške, Portugalske, Španije, Švice, Brazilije, Argentine, Češke, Čila, Japonske, Nemčije, Kanade, Madžarske, Nizozemske, Nove Zelandije, Slovaške, Turčije, Urugvaja, ZDA in Zvezne republike Jugoslavije.
LJUBLJANA - Slovenski etnografski muzej je v še neopremljeni knjižnici stavbe muzeja na Metelkovi 2, ki bo slovesno predana namenu 5. junija, pripravil predstavitev knjige Franca Goloba Misijonarji, darovalci indijanskih predmetov, ki je kritičen, dopolnjen in bogato ilustriran popis predmetov, ki so jih zbrali in muzeju darovali misijonski škof Friderik Baraga ter misijonarja Franc Pirc in Ivan Čebul.
«€ SLOVENCI V ARGENTINI
Osebne novice
Krst: V nedeljo 18. maja, je bil krščen v lujanski baziliki Matija Nikolaj Poberšnik, sin Marjana in-Klavdije roj. Revoledo. Botra sta bila Veronika Poberšnik in Daniel Revoledo.
Čestitamo!
Novi diplomantki: Na inženirski fakul-
teti buenosaireške univerze je dokončala študije Ana Marija Vidmar in postala „lic. en Analisis de sistemas".
Prof. Pavlinka Korošec Kocmur je uspešno končala študij na filozofski fakulteti v Ljubljani in postala profesorica slovenskega jezika in književnosti. Z odliko je podala nalogo zdomske tematike: Pisateljska družina France Balantič v Buenos Airesu. Na pobudo univ. prof. Helge Glušič bo delo izšlo v knjižni obliki.
Čestitamo!
Žegnanje v slovenski cerkvi Marije Pomagaj
V nedeljo, 25. maja smo praznovali praznik Marije Pomagaj in s tem tudi žegnanje v Slovenski hiši.
Slavnost se je pričela pravzaprav že v petek, 23. maja s koncertom v cerkvi Marije Pomagaj. Stare in bolj neznane Marijine pesmi je pel je zbor Gallus pod vodstvom dirigentke Anke Savelli Gaserjeve. Pri klavirju je spremljal zbor prof. Ivan Vomber-gar. Z lepimi glasovi so se ubrano dvigale pesmi Mariji v čast in poslušalcev polna cerkev Marije Pomagaj se je z njimi vred obračala s prošnjami in zahvalo k zavetnici Slovencev,in tudi naše osrednje cerkve.
V nedeljo zjutraj se je zbralo v cerkvi Marije Pomagaj veliko število vernikov, starejših in mladine, da skupno obhajajo ta praznik vseh Slovencev v Argentini. Mašo je daroval delegat prelat Jože Škerbec za vse dobrotnike cerkve in Slovenske hiše, skupaj z drugimi okrajnimi dušnimi pastirji. Pridigo je prelat Škerbec navdzal na praznik Marije Pomagaj in na delovanje osrednje Slovenske hiše in dušnega pastirstva. Med mašo je pel Mladinski zbor iz San Justa pod vodstvom Andrejke Selan Vomber-garjeve z orgelsko spremljavo prof. Ivana Vombergarja.
Po cerkvenem slavju so bili zbrani po-
vabljeni v Rožmanovo dvorano, kjer so bili postreženi z bogatim in dobrim obedom. Ob koncu pa je prelat Jože Škerbec nagovoril zbrane in se jim zahvalil za obisk, obenem pa se je spomnil vseh, ki so pred tolikimi leti pričeli s tako napornim, odgovornim in negotovim delom kot je gradnja našega osrednjega doma - Slovenske hiše in cerkve Marije Pomagaj. Delo je bilo uspešno in plodno, danes je to varna trdnjava slovenstva v Argentini in središče verskega življenja.
V	posebni zahvali je prelat omenil vse še žive početnike hiše pred 30 leti, ki jim je izročil lepo sliko Marije Pomagaj. Naj naštejemo te pionirje Slovenske hiše: Mici Pavli, Angelca Klanšek, Zdenka Gornik, Marijana Marn, Katica Kovač, Ivan Cukja-ti, Jernej Štefe (predsednik odbora za Slovensko hišo), Janez Dimnik, France Bidovec, Lojze Sedej, Stane Hrovat, Janez Jereb, Jože Korošec st. in Ivan Rode. Vsem tem so zahvalo in počastitev pokazali tudi prisotni s ploskanjem.
Po prijetnem razgovoru ob pogrnjenih mizah se je žegnanje končalo s petimi litanijami v cerkvi.
Razšli smo se z željo, da se ob letu dni spet snidemo na ta lep praznik naše cerkve.
Ws
Prelat Jože Škerbec se zahvaljuje pričetnikom Slovenske hiše.
SLOVENCI NA KOROŠKEM
Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip in časnikar Janko Kulmež sta se konec maja sestala z raznimi slovenskimi strankami in jih seznanila s prizadevanji avstrijske zvezne vlade o> pripravi memoranduma o narodnostnih manjšinah v Avstriji in s finančnimi težavami časopisa koroških Slovencev Naš tednik. Zaradi gmotne stiske §e je uredništvo
tednika znašlo v dilemi, ali naj zmanjša obseg časopisa s 16 na 8 oziroma 4 strani ali pa zmanjša obseg zaposlenih. Po sanacijskem programu, ki sta ga predstavila, naj bi nov časopis izhajal barvno in na dvajsetih straneh, za to pa bi ustanovitelj potreboval dodatna finančna sredstva. Zanimivo je, da naša Svobodna Slovenija lahko izhaja že 50 let brez vsake podpore (prej celo z nasprotovanjem) matične Slovenije. Potemtakem bi jo moral tudi državni zbor redno podpirati kakor časopise koroških in primorskih Slovencev.
v*#€>■'%y,s'	fmm	m
MALI OGLASI
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bu-fano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo -Tel.: 651-2500 / 651-2335
TURIZEM
Tel. 441-1264 11265
Letalske karte, rezerva lotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO Nc 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo PSIHOLOGINJA Lic. Marjana Volovšek, klinična psihologinja, za mladino in odrasle, družine in pare. Av. Luis Maria Campos 1544 - 3. nadstr. „12" - Tel.: 784-2290 ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455-9. nadstr. „E" - Capital - Tel: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2-’ B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 ARHITEKT
Arh. Jure Vombergar - občinski načrti, vodstvo gradbenih del - Av. Gaona 2776, Haedo - Tel.: 443-7385 ZA DOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Moron - Tel.: 489-3319. FOTOGRAF
Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bine. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVFNSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski- dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Pristava
Koline - prodaja za dom, 14. junija od 18. ure dalje.
Proslava očetovskega dne
bo v nedeljo, 15. junija po sveti maši. ob 13. uri kosilo z domačimi kolinami.
Procesija presvetega Rešnjega telesa
bo v nedeljo, 8. junija
v Don Boscovem zavodu, v Rattios Mejia
* ob 15.30 sv. maša za žive in rajne slovenske duhovnike v Argentini. Med sv., mašo ljudsko petje in priložnost za sv. spoved.
* po sv. maši procesija: Križ, šolski otroci, možje in fantje, družine z majhnimi otroki, pevci, narodne noše ministranti, duhovniki z Najsvetejšim, zastopniki naše organizirane skupnosti, dekleta in žene.
* oltarje bodo pripravili: 1. San Justo, 2. Castelar, 3. Carapachay in San Martin, 4. Ramos Mejia.
* po procesiji vrnitev v cerkev, kjer bo zahvalna pesem.
Udeležimo se evharističnega slavja v
velikem številu, da bomo tako javno priznali
Jezusa Kristusa za Luč narodov!
<2
Z*
Sg
CD P* < <
VEC KOT 300 ČLANOV SLOGE SODELUJE
Število imetnikov Karta Sloga (z vlogo $ 200.-) in Mastercard- Carta Sloga vsak dan raste.
Ugodnosti so lepe in še možnost nagradnega žrebanja za dve brezplačni vozovnici
BUE-LJU-BUE
Ne odlašajmo! Vse informacije 658-6574 / 654-6438 656-6244 / 656-6565
OBIŠČITE NAS!
c cn
w E
r< O O O O >
l"H r—I
'-h U
tn
2 < ° n
n< Q<
ASOCIACION DR. GREGORIO ROZMAN
Sociedad Civil de Beneficencia Perosneria Juridica Nacional Reg. N~ C 5344 (I.G.J.)
Sede Legal: Ramon L. Falcon 4158 - Cap. Fed.
Sede Social: Martin Fierro 4262 - San Justo
COVOCATORIA
De acuerdo a los arts. 30 y 33 del Estatuto vigente, la Comision directiva de la Asociacion de Beneficencia „Dr. Gregorio Rožman" convoca a la Asamblea General Ordinaria, para el dia 29 de junio de 1997 a las 10 hs. que se realizara en su sede social de la calle Martin Fierro 4262, Barrio Pelufo, San Justo, para tratar el siguiente:
ORDEN DEL DIA
1) Lectura, consideration y aprobacion de la Memoria, Balance General, Cuentas de Gastos y Recursos, Inventario general e Informe de la Comision Revisora de Cuentas, correspondiente al ejercicio cerrado al 28 de febrero de 1997.
2) Eleccion de tres socios presentes para formar la Junta electoral (art. 38).
3) Eleccion de dos miembros titulares de la Comision Directiva, por expiracion de mandato (art. 19).
4) Eleccion del Revisor de Cuentas, Vocal y dos Vocales Titulares asi como los cinco Vocales Suplentes por expiracion de mandato (art. 17)
LA COMISION DIRECTIVA La Asamblea se celebrara sea cual fuera el numero de socios concurentes, una hora despues da la fijada en la Convocatoria, si antes na se hubiese reunido la mitad mas uno de los socios con derecho a voto (art. 33).
Las listas de candidatos a ser votados, deberan ser presentadas a la Comision Directiva con diez dias de anticipation a la fecha de la Asamblea (art. 35).
Žerovnik Jose	Čarman	Pedro
Secretario	Presidente
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaction y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino t Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesion NQ 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesion N" 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N“ 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vsfe za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke
na ime „Eslovenia Libre"
J)
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - Tel./Fax: 307-1044 (1101) Buenos Aires - Argentina
Zamenjava veleposlanikov
Drnovškova vlada je prejšnji teden potrdila več kot deset veleposlanikov, ki bodo predvidoma v jeseni zasedli svoja mesta.
Lani je potekel mandat Katji Boh (Dunaj), Antonu Beblerju (Ženeva - OZN), Borisu Cizlju (misija EZ v Bruslju), Borisu Frlecu (Bonn), Štefanu Faležu (Vatikan), Zvonetu Draganu (Praga), Ferencu Hajosu (Budimpešta), Matiji Malešiču (Zagreb), Danilu Turku (predstavništvo ZN v New Yorku), Matjažu Šinkovcu (London), Ernestu Petriču (Washington) in Ivu Vajglu (Stockholm).
Letos pa se je iztekel oziroma se izteka štiriletni mandat Andreju Capudru (Pariz), Marjanu Majcnu (Ottawa), Jožefu Kuniču (Teheran), Francu Juriju (Madrid), Jaši Zlobcu (Bruselj), Petru Tosu (Kairo) in Ivanu Seničarju (Peking).
Danilo Tiirk bo še eno leto vodil slovensko diplomatsko misijo pri Združenih narodih v New Yorku, ker Slovenija kandidira za nestalno članico Varnostnega sveta. Zanimivo pa je, da naj bi Ivana Seničar-ja v Pekingu zamenjal Marcel Koprol, ki je namreč član Socialdemokratske stranke (zadolžen za področje zunanje politike), po neuradnih informacijah iz krogov vladne koalicije ga je vlada potrdila kot kandidata
za veleposlanika na Kitajskem po predhodnem dogovoru obeh koalicijskih strank, LDS in SLS, z Janezom Janšo, čeprav ta pravi, da je to osebna Koprolova odločitev. Država je ponudila veleposlaniško mesto v ZDA Dimitriju Ruplu, ki ima težave kot župan Ljubljane, seveda pa pomeni tudi to, da bodo Verjetno morali v prestolnici kmalu izvoliti novega župana.
SOBOTA, 7. junija:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. uri.
NEDELJA, 8. junija:
Procesija presvetega Rešnjega telesa v Donboskovem zavodu v Ramos Mejiji ob 15.30 uri.
ČETRTEK, 12. junija:
Seja upravnega sveta ZS.
SREDA, 18. junija:
Običajni sestanek ZM v San Martinu. SOBOTA, 21. junija:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. uri.
SOBOTA, 5. julija:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. uri.
Lic. Marjana Volovšek
Klinična psihologinja
za mladino in odrasle, družine in pare Av. Luis Maria Campos 1544 3. nadstr.
Prijave na telefon 784 -2290
t
Nemirno je naše srce dokler ne počiva v tebi!
Užaloščeni sporočamo, da je v ponedeljek, 2'6. maja 1997 pri 85. letih Bog stvarnik človeštva poklical k sebi predragega moža, očeta, starega očeta ter strica,
N/
Franca Šenka
Zahvalimo se vsem, ki so nas solidarno spremljali v težkih trenutkih, ki smo jih morali doživeti, posebno duhovnikom ob molitvi ob krsti in somaševanju pri maši, krajevnemu župniku za cerkev, odboru Carapachayskega doma za ljubeznivo ponudbo prostora, ter za vse tolažilne besede prijateljem, znancem, sosedom in številnim rojakom, ki so ga spremljali na kraj, kjer bo dočakal dan vstajenja.
Vsem Bog povrni.
Dragega očeta priporočamo v molitev in blag spomin.
Žalujoči: žena: Ana Šink
hčerke: Terezija in Marija Magdalena sinovi: Jože, Franc, Marijan in Stanislav snahe: Marjeta Hrovat, Pavla Tomaževič in Kristina Skvarča zet: Ferdinand Cimato
Vnuki: Maksimilijan, Cecilija, Marija Aleksandra, Jožko, Daniel, Sonja in mož Friderik Pippio, Edvard, Viljem, Erika, Mirijam, Gabrijel, Danica, Karolina, Marko
ter ostali sorodniki
Olivos, Buenos Aires; Suha pri Predosljah, Kranj, Slovenija; Cleveland, ZDA.