s
Ali ga poznate?
Ali ga poznate?
7o?± se za trpeče "brate,
partizane okrog sebe zbira,
bednim pot v svobodo utira
TITO
NAŠ v ODITI K
Ali vam je znano?
Zbral pogumno je armado,
z njo uničil bo sovrage,
nas popeljal bo do zmage
T- I T 0
HAŠ HARŠAL
Jovanko Praprotnik
- 2 -
Sporazum
Pionirja ?ilan in Anica sta na sestanku spre=
2sla velik sveženj letakov, da jih razdelita" v
sosednji vasi. Njihov komandir Zmago je naročil:
„Te letake morata razdeliti prav po vseh hišah.
Vsi ljudje morajo vedeti, da so s sporazumom, ki
je "bil sklenjen med našim maršalom Titom in pred
sodnikom nove vlade dr. Šubašičem pozvaniv skup=
no "borbo proti okupatorju, prav vsi ljudje,ki so
doslej še mislili, da se jim ni treba vojskovati."
„Malo počakajva", pravi med potjo Anica. nMi=
lan, ti mi moraš še .malo raztolmačiti,- kaj vse
pomeni ta sporazum, da bom lahko ljudem Še kaj po
jasnila o tem."
nPrav11, je odgovoril Milan. Sedla sta v travo
ob stezi.
„Vidiš Anica1', je dejal Milan, „ko so ITemci-
okupatorji, zasedli našo državo, so se združili
vsi pošteno misleči ljudje in so sklenili, da se
bodo borili za našo osvoboditev. Nekateri poli=
tič.ni voditelji s o se pa takrat zbali, da bodo iz
gubili svoje službe. Zato so se udinjali okupa=
torju in so se v zvezi z njim začeli z orožjem
boriti proti svojemu narodu. V zunanjem svetu so
ti ljudje lagali, da.so oni pravi borci za svo=
bodo, doma pa so lagali, da so v zvezi,z zavez=
niki.
V	teku naše triletne borbe pa je ves zunanji
svet in vsi naši zavezniki, ki so k nam poslali,
r-oje vojaške zastopnike, spoznali, kdo so tisti,
ki na strani okupatorja pomagajo uničevati naš
narod.
Tako je dne 16. junija prišlo do znamenitega,
važnega trenutka, ko sta vrhovni komandant naše
NOV maršal^Tito in predsednik nove jugoslovanske
vlade dr. Šubašič podpisala sporazum,
V	tem sporazumu so od nove vlade in od naših
zaveznikov priznane vse pridobitve naše triletne
borbe.. Fova vlada in tudi kralj Peter II.ter'vsi
naši zavezniki so pred vsem svetompovedali, da je
ečino naša !T 0 V pod vodstvom genialnega mar=
šala Tita tista vojska, ki se bori proti okupa=
torju za osvoboditev Jugoslavije. Vsi ostali vo=
ditelji kakor Rupnik, Mihajlovic, Nedid in drugi
pa so postali pred vsem svetom razgaljeni kcrt na=
rodni izdajalci."
,,Potem je res skrajni čas", je rekla Anica,da
odpremo oči vsem} ki še vedno čakajo doma.Zlasti
bova te letake raznosila po vseh hišah in druži=
n3h, ki imajo svojce pri domobrancih. Kajti slo=
venski domobranci so tudi taki zapeljanci,katere
je Rupnik prodal Nemcem, *da bi se z njimi vred
borili jfroti lastnemu narodu. V vsaki domobranski
družini bova povedala,' naj dobro precitajota le=
tak o sporazumu, da.bodo uvideli, kdo je tisti,
ki se bori v zvezi z zavezniki za našo osvobodi=
tev. Potem bedo pa lahko spoznali, da so domo=
branci tisti, ki se borijo na strani Nemcev zato
da bi uničili naš narod."
„Da , in še to morava povedati povsod",je od=
govoril Milan, „da naj te družine kar hitro po=
kličejo svoje zapeljane domobrance domov in naj
pomagajo vključiti se naši NOV; sicer jih. bosta-
kaj kmalii : aša in zavezniška vojska našli, v vr=
stab okupatorjev in bodo pred narodom obsojenitot
narodni-izdajalci in zločinci."
„Zdaj pa le brž na delo!" Pograbila sta leta=
ke in pohitela v sosednjo vas.
nVSI V BOJ PROTI OKUPATORJU!n
„ŽIVEL MARŠAL TITO!"

PRVA SLOVANSKA. UČITELJI,
SVETA BRATA CIRIL IN METOD
Praznovali smo važno obletnico! Pred večJut
tisoči leti sta po krajih, kjer so prebivalina=
si predniki Slovani potovala sveta brata Ciril
in Hetod. Prišla sta k Slovanom, da jih bosta
pokristjanila in naučila domačega jezika. Bra=
ta sta vložila ves trud in dala sta Slovanoma-
becedo in prvo knjigo v domačem jeziku. Ds ta=
krat namreč naši predniki niso imeli svojih
knig in tudi niso znali pisati in brati.
Proti temu so se dvignili Germani,to so pred=
njiki današnjih Femcev in jima pričeli naspro=
tovati. Ni jim bilo prav, da bi se Slovaniuči=
li brati in pisati in so jih na vse načine pre=
ganjali.
S pomočjo izdajalcev je bila zatrta domača
beseda. Sveta brata pa sta bila pregnana. Toda
delo velikih bratov ni umrlo, živi še danes in
mi izpolnjujemo borbo z nasledniki divjih Ger=
nianov - z Nemci, ki so nam hoteli zatreti naš
jezik in nam vzeti svobodo. Ivi i bomo ta boj do=
bojevali in zmaga se'je že nagnila na našostren.
Vsi Slovani smo združeni v tej borbi in delo
svetih bratov Cirila in Metoda izvršujemovnaj=
večji in najtežji borbi vseh časov.
»VSI V BORBO ZA KA^E PRAVICE!"
"VSI V BORBO PROTI bKUPNEhU SOVRAŽNIKU l"
- 5 -
V NAŠI NOVI ŠOLI SE UČIMO
i
- 6 ~
KAČA 1T0VA bOLA
Sel sem skozi vas - kopala se je v soncu;'po
gričih so kosili/ seno je šumelo in odnašali so
ga v velokih koših pod streho.
Pozdravim! Kmet, ki je nesel velik tovor se=
na se je oddahnil, sedel v travo in pričela sva
govoriti.
nPri nas so vsi v partizanih, nihče niv nem=
ški vojski" mi je pravil, „ampak imamo doma še
vojake, mlade pionirje. Poglej tam za drevo,tam
je zaseda, nihče ne more neopazen v vas."
Res, tam je stal pionir, ko so je njegovi to=
variši borili s črkami v šoli. V neposrednibli=
zini je stalo šolsko poslopje. Dobil sem dovo=
ljenje, da smem v ^azred.
Začuden sem obstal. Na steni je vesela Tito=
va, Churchillova, Iioosewelt
o V3. in »d t alinova sLi=
ka.. Poleg teh so bili narisani zemljevidi vseh
Evropskih bojišč, puščice pa so kazale smeripro
diranja zavezniških armad. Velike živobarvnečr=
ke so se smejale na velikih polah papirja, zra=
ven pa so bile pritrjene vse mogoče fotografije
naših krajev.
Otroci so bili živahni. Vsakdo je hotel ne=
kaj povedati, toda pore drč in ne vsi vprek. Bili
so poslušni in so ubogali, kar jim je ukazala
tovarišica učiteljica. Tedaj je vstal eden iz=
med njih in pripomnil, da se znajo že tudi sami
učiti in so to tudi pokazali. Pionir je stopil
pred ostale in jim rekel: „Tovariši, pokažimo,
da znamo poslušati vsakogar, ki prav ukazuje in
da smo se naučili ubogati."
Govorili so o vsem, kar so se naučili. Odgo=
varjali so točno in natančno. Tovarišica uči=
teljica se ta čas ni prav nič vtikala v njihov
pogovor.
To je~nova šola, to je hov duh, ki je zajel
naše pionirje. Z žarečimi lici v neprestani 1ek=
mi, kdo bo več in boljše povedal, so se vrstila
vprašanja in odgovori.
Poslovil sem se. V duhu pa sem mislil samo
nanje, ki ustvarjajo novo, boljšo in res pravo
šolo.
„VSI V KAŠO NOV0 ŠOLO!"
DRAGI PARTIZANI/
DANE5 YAh PIŠEMO SAMf, NAUČIL! SMO
56 pi5ati v maš! novi soli. nasa tovari-
šica učiteljica ima mnoso dela. vsi
znamo že pisati, učimo se: tudi o
mar m tu titu in partizanih, pojemo
partizanske pesmi. zbiramo hrano
!n vse ka& dobimo za vas. zad =
nk.sho dobili celo nekega de =
zertetoa. 12počili smo ga brigad/.
VSI SE BORIMO Z VAMI. KMALU 60M0
pregnal! nemce,
SMRT FA^ZMU - SVOBODO NA&ODu!
PfONlPVJI
„ VSE- ZA FAŠE PAriTIKAKK!"
„VS3 ?A SAŠO 2?IA30!"
- s -
Naši pionirji tekmujejo:
Sabotaže na letališču.
Letalo stoji pod-velikim šotorom. Dež lije.
pionirji se posvetujejo. Čas je primeren. Mra=
či se. Nemški stražar se stiska v stražamici.
Previdno se plazi pionir Pavle po stezicah
do kraja kjer stoji letalo.
Zgubi se v šotoru in z vso naglico odvrti čr=
palkO za bencin. Po isti poti se plazi skozi ži=
to domov.

Drugi dan so pionirji gledali bes Nemcev, ki
so popravljali letalo, pa niso mogli ugotoviti -
kdo je tisti, ki je napravil tako uspelo sabota=
-IO-
NA S 'JOA .1 'C o VAHI g ^HAFCLK
Karsilrdo pozna malega Francka,
ki je komaj 3 leta star, pa je do=
živel že marsikaj. Kadar pridejo
partizani se postavi na prag in
pozdravi s stisnjeno pestjo:„Zla=
vo vališ!" (zdravo tovariš). Vsi
partizani ga imajo zelo radi, ko
se sprehaja z leseno puško in bom
bo za pasom.
Pred nekaj dnevi so šva
bi obkolili njegovo hišo v
kateri so bili takrat tudi
partizani. Pričeli so stre=
ljati in partizani so se
prebili iz obroča. Mali
Prancek je uvidel, da je
skrajni čas, da se umakne
in je v sami srajčki
bos jurišal skozi švab=^ 3
ske vrste in jo srečno
unesel. Lilo je kakor za
stavo.
4
Silvo
- 11 -
K«
Francek se je ves moker in premražen nahajal
v skrivališču in opazoval kdaj bodo švabiodšli.
Potrpeti je moral več kot eno uro. Toda skriva*
lišča ni zapustil.
Ko je Francek slišal zopet
slovensko govorico in je ve=
del, da so se vrnili partizani
se je opogumil in je šel v hi-
šo. Njegova mati in vsi solili
v skrbeh, da se nu ni kaj pri=
petilo. Toda Francek je ponos=
no primahal ves moker in pre-
mražen in prve njegove besede
so bile: lfU, al' so svabe strelj-
al'.M
Mali Francek je moral sku=
paj s stariši zapustiti svoj
rojstni kraj in se napotil na
osvobojeno ozemlje. Upajmo, da
bomo v kratkem še kaj zvedeli o
našem hrabrem Francku«
ffovi saloni
otab pionirske čete je pri posvetu. Načrt dela
za akcije.
Ga že ima!
Patrole oprezno obkrožijo sokolski dom. Cink —
kamenček prileti v okno. Kaj bo sedaj? Nič! Vse
tiho! Nikogar doma!
Kš,-kš-kš; - od vseh strani planejo na dan ma=
li vojščaki in izginejo v veliko, mračno stavbo.
Vsak kotiček poznajo Še od prej, ko so bili deca.
Ročica zaškri^lje in izpod stropa prišumi dol=
ga široka kulisa gledališkega ozadja. Nož se za=
g-tfeti. R-r-rsk in platno je odrezano od droga.
Hitro Še dl*ugega in petega pa hajd z njimi v
grmovje in brž narazen!
skrite stezice tja gor v zeleno državo.
Kš-kš-kš!Iz grmovja stopi velik, strog parti=
zan z brzostrelko čez ramo in vencem okrog pasu.
Komandir pionirske čete mu stopi strumno nasproti
pozdravi in raportira:
^Tovariš, akcija je izvršena; prinašamo no-ce
čotcre."
- 13 -
Partizan pogleda postrojeno četico in prine=
šen plen. Obraz mu zažari in ganjen pohvali hra=
bre pionirje za iznajdljivosti in požrtvoval=
nost. Vsakega potrelja po rami in pristavi:"Ker
ste tako dobro izvršili akcijo, vam podarim to=
le lepo sliko našega vrhovnega komandanta mar=
šala Tita, imejte ga za vzor junaštva j.n lju=
bežni do naroda in zatiranih, posebno pa si za=
pomnite, da je on povedel naš narod v borbopro=
ti zasovraženemu okupatorju."
Žarečih lic so pionirji sprejeli sliko mar=
šala Tita. Strumno je pozdravila četica in od=
šla po skritih stezah nazaj v dolino.
Med potjo so pionirji sklenili, da boio sli=
ko maršala Tita poklonili naši novi šoli.
PIOFIRJI! TEKMUJTE V SABOTAŽNIIi AKCIJAH!■
POROČAJTE NAI-I 0 SVOJIH USPEHIH!"
- 14 -
NEVARNA POT
Bil sen na sestanku pri partizanih. Razprav=
ljali so, kako hi v bližnji vasi dvignili pi=
salni stroj, ki je oil zanje pripravljen.
Kako priti do stroja, ki ga tako krvavo po=
trebujejo? Misel mi šine v glavo. Toliko sem že
slišal o drznih akcijah, ki so j»ih pri belem dne=
vu in švabom pred nosom napravili naši pionirji.
Vstal sem in rekel tovarišem partizanom2^Jaz bom
pripeljal stroj iz vasi." Neverjetno so me po=
gledali - ali, ker ni bilo druge rešitve,so pri=
volili naj poizkusim srečo.
Odšel sem domov. Doma vzamem voziček, nanj
naložim sod, v sod pa nasujera krompirja in žviž=
gaje odidem z vozičkom v sosednjo vas.

„Kam pelješ krompir?" „Pa kar v sodu1?",so kri
čali otroci in tovariši mojih let sredi vasi nad
menoj.
»Teti ga peljem, ker ga ji je zmanjkalo", sem
odgovoril.
Dospel sem v sosednjo vas. Voziček sem zapel=
jal na dvorišče tiste hiše, kjer so imeli parti=
zani shranjen pisalni stroj. Ljudem sem povedal,
sakaj sem pripeljal v sodu krompir. Brž smo pre=



- 15 -
tresli krompir, položili stroj v sod in ga zasu=
li s krompirjem.
Ne meneč se za nikogar, sem odpeljal stroj pro
ti domači vasi. Komaj pridem v vas, zagledam ka=
kib 50 metrov pred seboj švabe, ki so delali pre=
izkavo v vasi. Rad bi zavil v stran, toda, ker so
me že videli, ni bilo več mogoče. Malomarno sem
peljal voziček naravnost proti njim in požvižga=
val. Vendar so se mi v resnici kar malo tresle
hlače, zlasti', ko sem prišel do njih in je nek
zelenec pristopil k vozičku ter pogledal v sod.
Ko" je videl, da peijem krompir so me pustili in

i"a nesrečo so se pojavili zopet tisti otroci
in vpili nad menoj, zakaj nisem teti oddal krom=
pirja. V jezi jim Se odgovoriti nisem mogel. Le
sreča, da švabi niso razumeli otrok, sicer bi se
gotovo obrnili nazaj.
Srečno sem pripeljal stroj do doma in ga ne=
sel partizanom.
Tovariši partizani se niso mogli dovolj naču=
uiti. Pohvalili so me, kako sem korajžen* Jaz san
bil pa zadovoljen, da se je vsa stvar tako sreč=
no iztekla.
Zdaj sem pa že tudi vse vaške fantičke orga=
niziral, da ne bodo še v kakšnem podobnem slu=
čaju tako kričavo radovedni. Vse sem že precej
izuril in vsi smo hrabri Titovi pionirji.
Komandir pionirske Čete
iz Zasavja
Za bistre glavice
Iz samih lukenj narejeno,
držim ti vendar, kar se da;
če mi iz srede vzameš eno,
razpadem ti na konca dva,
( veriga )
Dva za dvema v eno 3iner bežita,
vendar ju nikdar ne dohitita.
(voz na štirih kole=
sih)
Kopita nosi, ni čevljar,
sedlo ima9ni sedlar.
(osedlan konj)
Noge v blatu,
glava v zlatu.
.. ,	(pšenica)
>TITI Z P. NA ŽITA OKUPATORJU!
- 17 -
Pionirji ali že veste?
Da Rdeča Armada zmaguje kakor do sedaj Se ni zma=
govala nobena armada na svetu in si je pribo=
rila nesmrtno slavo;
da je bilo samo v teku štirih tednov ujetih, po=
bitih in ranjenih preko-en milijon nemških vo=
jakov in ujetih 26 generalov;
da so b^la osvobojena mesta: Vitebsk, Orša, Kogi=
lev, ISarva, Pskov, Ostrov, Polock, Bjalistok,
Bobrujsk, Dvinsk, Kovel, Pinsk, Vilna, Brest-
Litovsk, Lublin, Lvov, Pšemisl, Kovno itd.itd;
da je zmagovita Rdeča Armada skozi Baltiške dr2a=
ve prodrla do morja;
da ae zmagovita ruska vojska bori že v Varšavi;
da se Rusi nahajajo že na mejah Prusije in da pro=
dirajo proti Čehoslovaški;
5a je jugoslovanska armada v Rusiji že pripravlje=
na za tisto fronto, ki je najbližja mejam1 Ju=
? goslavije in je ta brigada že poslala poslani=
co maršalu Titu in borbene pozdrave bratom v
domovini;
da je Hitler v svojem govoru leta 194-1 povdaril,
da bo imel parado svoje vojske v IIoskvi.Ta pa=
rada se je zadnje dni vršila; toda nad 57 ti=
soč Nemcev je korakalo skozi Moskvo kot vojni
ujetniki;
da je bil izvršen na Hitlerja atentat. Hitler je
bil ranjen in je dal postreliti ogrcmno števi*
lo ljudi, ki so sodelovali v zaroti;
da zavezniki v Italiji napredujejo nezadržno.Za
zeli so glavni pristanišči Livorno in Ancono
in še mno^o drugih krajev;
da so zavezniške invazij ske armade v 7. ranči j i pro=
drle globoko v nemške utrdbe;
da zavezniki vsak dan z več kot tisoč bombniki ban
bardirajo nemške položaje na frontah in nemško
vojno industrijo v zaledju;
da so Nemci naredili veliko ofenzivo na osvoboje=
no ozemlje na Dolenjskem, bili pa so Iirvp.vo cd=
biti in so izgubili nad tisoč mrtvi*;
- 18 -
da so edinice IX. korpusa v veliki ofenzivi na
progi Podbrdo - Gorica razbili železniško pro
go in je bilo samo mostov pri skupni dolžini
preko 400 metrov porušenih; razbili so več
sovražnih postojank;
da so naši borci razbili belogardistično pošto--
janko v Hotavljah;
da po vseh delih Slovenije domobranci v velikem
številu z orožjem vred vstopajo v vrste KOV;
da so partizani uničili rudnik v Zagorju.Ob tej
priliki je odšlo v partizane okrog 700 mož,
žena in otrok;
da naša hrabra NOV pod vodstvom slavnega marša=
la Tita osvobaja vedno nove predela države in
zadaja okupatorju vsak dan hujše izgube.
1.	Vzemi črko V.
2.	i^oleg črke V postavi besedo, ki predstav=
lja narisano žival, besedi odbij zadnjo črko.
3.	Kar dobiš spoji z "giw v eno besedo.
4.	Znak = uporabi kot besedo "je" in ga pos=
tavi že poleg dobljene besede. Slika, ki je na=
risana poleg, predstavlja meč. Besedilo spreme=
ni v toliko, da namesto "e" vzameš črko "o",
Tako boš dobil izrek, ki je velikega pomena
za našo borbo.
H e b u s