P&rimflg&na
v gotovim
Leto IU.
Ljubljana, 1. julija 1929.
IZHAJA wak ponedeljek ob 1 tfutra$.
NAROČNINA mesečno 4 Din, četrtletno 10 Din, polletno 20 Din. — V ljubljeni, M» ribaru in Celju dostavljen na dom mesečno l Din več. — Za inozemstvo mesečno 6 Dim
UREDNIŠTVO v Ljubi fant, Knafljeve ul i telefon it. 3122. 3123 3124. 3125. 3/26
UPRAVA v Ljubljeni Prešerne*e w Vf, telefon it 3122. 3123 1124, 3/25. 3/2*
tNSERATNl ODDELEK v Ljubljani. Pre* ternova uL 4, telefon it 2492
Stev 26
Gregorja Žerjava so položili v grob
% af n a manifestacija itapa*ecliie Slovenije za prerano
irlim voditeljem
ui
Ljubljana, 29. junija.
Gregor, — končano je! Beseda prijatelja ob odprtem grobu je izrazila grozo in tugo, ki nas je prevzela v onem lepem predvidovdan-skeni večeru, ko smo doznali vest o njegovi smrti in nam je kakor s kleščami stiskala srca, ', včeraj in danes, ko ie prišel zopet v našo ljubljansko sredo, se umirjen in blag poslovil od svojih najdražjih, sprejel na visokem katafaiku v Kazini poslovitev neštetih prijateljev in častilcev ter danes dopoldne nastopil svojo poslednjo pot v osrčje Ljubljanskega polja, k večnemu počitku ob strani blagopokojne soproge Milene.
Ljubljana je pokazala svoje lice pred državo in svetom: dolge, ponosne tro-bojke, kraseče sleherno hišo vedno vase zamišljenih, skromnosti vdani'h ljubljanskih ulic. po od vidovdanskega predvečera do danes v mirnem nihanju delile vlogo s svojimi črnimi sestrami. One, znanulke naših svečanosti in velikih narodnih praznikov, so v Ljubljani in vseh ostalih naših mestih pote-g manifestacije ^a nežnega.- novo? rojenega' kfafjeviča plapolale v Čast velikemu mrtvemu jugpslovenskemu državnku . dr. Gregorju Žerjavu.
Slovo tisečev
Dvojna krsta s truplom pokojnika, ki se je po žel i i otrok in sorodnikov v petek ves dan nahajala na domu, je bila ponoči prenesena skozi Zvezdo na ka-tafalk, enostavno in zato tem dostojanstvene je postavljen v mali zgornji kazinski "dvorani. Preko noči je bilo urejeno in aranžirano vse pod izkušenim vodstvom ravnatelja Mestnega pogrebnega zavoda g. Šaplje v najlepšem redu, da je pokojnik, speč v srebrno obloženem lesu, v intimnem objemu črnih zaves, v opojni vonjavi žele mja in cvetja ter v medlem utripanju voščenk sprejemal poslednji pozdrav, blagoslov in molitev neštetih tisoče v, tiho. pobožno se vrstečih drug za drugim mimo mrtvaškega odra.
Že ob osmih, v prvi dopoldanski uri praznika svetnikov Petra in Pavla, so se pričele pred Kazino pod nadzorstvom rediteljev velike množice uvrščati v procesijo, ki se je počasi vzpenjala po levih stopnicah v prvo nadstropje :n defilirala mimo katafalka. Ves dan je vladal pravi naval, a zahvaljujoč disciplini in vzornim reditelj-skim sposobnostim je to imipozamtno defiliranje poteklo v najlepši:^- redu. Premnogim se je orosilo oko.. En sam lep spomin, ena sama topla, nikomur razedeta hvaležnost za storjeno uslugo; en sam utrinek iz dobe bo rt) in trpljenja — vse je šlo mimo krste, a ostane v srcu. Bolno, bolestno.
Velikansiki .ie bil naval na praznik popoldne. Gasilci so končali svojo vež-bo na Kongresnem trgu. — vse je nato hitelo pred Kazino. Po celo uro so čakali posamezniki, da vstopijo skozi visoki portal Kazine in stopajoč s stop-njice na stcpnjico dosežejo mrtvaški oder.
Največji je bil dotok ljudstva od 13. do 18. Žene, možge, dekleta in otroci — vse se je zgrinjalo iz košate, senčne Zvezde proti sivi fronti Kazine in v potrpljenju čakalo trenutka za slovo z Oregorjem Žerjavom.
V stranski sobi, kier se je stalno nahajala družba pokojnikovih zvestih tovarišev in sotrudniikov, so bile razgrnjene pole. v katere so se podpisovali zastopniki društev in organizacij in premnog; častilci pokojnega dr. Žerja-•va. ki so na ta način hoteli še posebej izraziti svoje sožalje. Do deset tisoč ItJudi se je tam podpisalo.
' Pred uro ločitve
Nedeljsko jutro je z ;;robno roso in meglenim obzorjem podčrtalo turobnost pogrebnega dne. V prvih jutranjih tirah so bile ulice proste in prazne. Ali
takrat, ko so se v ljubljanskih cerkvah že končavale prve dopoldanske maše, so proti Ljubljani hiteli v vlakih, avtobusih. avtomobilih in vozovih k pogrebu tisoči dr. Žerjavovih častilcev z dežele.
Vse je hitelo proti Kazini, vsi so prehitevali čas, da še dosipejo pred krsto pokojnika. S Sokoli in pevci, z akademiki in gasilci, z delegati in odposlanci vseh slovensikih naprednih društev so se borile ženske iz mesta in z dežele. da si izvojujejo pristop do katafalka. In vmes so prihajali donašalci novih vencev. Vsa stojala na koridorjih Drvega nadstropja s stransko dvorano vred so že bila polna prekrasnih spletov cvetja in zelenja, opremili enih s težkimi trakovi, nosečimi na tr<bojki ali črni svili posvetitev in zadnji pozdrav pokojniku.
Izimed pokojnikovih bivših poslanskih tovarišev je večina že v soboto prispela v Ljubljano. S popoldanskim č„:.brzovlakom so prihiteli še r a z:ni njegovi prijatelji iz Beograda, Zagreba in od drugod. Dočim se je kraljev zastopnik, komandant IV. ar-mije general g. Svetislav Matič s svojo gospo soprogo v soboto popoldne ob 16. pripeljal z avtomobilom iz Zagreba, sta danes dopoldne z beograjskim brzovlakom prispela v Ljubljano zastopnik ministra za socijalno politiko g. načelnik Veličkovič in zastopnik ministra za šume in rudnike načelnik g. dr. Žarko Miletič. Zastopanje vlade in po specijalnem naročilu še zastopanje predsednika vlade generala Pere Živkoviča pa je bilo naročeno velikemu županu ljubljanske oblasti g. dr. Vodopivcu.
Čim bolj se je bližal čas pogreba, tem živahnejše so bile ulice, vodeče proti Zvezdi, kamor so se stekale množice, željne bridke deležnosti poslednjih slovesnih trenutkov ločitve. Zbirali so se Sokoli v kroju in civilu, pevci, zastopniki prosvetnih organizacij, meščani in deželam, gospodje, kmetje in delavci. Napolnili so se vsi dohodi iz drevoreda Zvezde in policija je na vrlo dostojen in miren način obvladala ves dotok množic ter ga razporedila v močno fronto vzdolž Kazine in v gost špalir v vseh ulicah, koder se je nato vršil pogrebni sprevod.
Veličastno turobna Zvezda
. Še nikdar pred dr. Žerjavovim pogrebom nismo imeli prilike videti tako prepričevalno, kako močno in jasno razčlenjena ahitektonska celota je Kongresni trg z zeleno Zvezdo, z mirno in monumentalno Kazino. Aranžer žalnega kondukta, ravnatelj mestnega pogrebnega zavoda g. Šaplja je vse te elemente združil s črno, z nosilci vencev in vozovi prekinjeno progo pogrebcev in gasilcev z rdečo ploskvijo Sokolov in s pasovi tisočglavega špalirja v veličastno dekorativno celoto, polno resnobnega nastrojenja.
Stroge geometrično ravne linije trga in sprevoda, ki se je lomil pravokotno okrog težkih mas kostanjevega zelenja in raztegnil v brezkončno perspektivo Selenburgove ulice in Dunajske ceste, s kulisami elegantne fasade Nunske cerkve in univerze ter s prospektom sivega Gradu s črno zastavo na stolpu kot viškom, vsa ta enostavno kvadratična razdelitev prostora, napolnjenega z ostro začrtanimi množicami pod brezbarvno sivim nebom, je bila nepozabna slika dostojanstvenega miru. Mirna luč deževnega dne, ki se je za kostanji pred Kazino zgostila v zelenkasti mraz, je ustvarjala turobno harmonijo, ki jo je potencirala še goreča cestna razsvetljava in pa črna dekoracija Kazine. Balkon dr. Žerjavovega stanovanja na vogalu Kongresnega trga in Vegove ulice je ža- i rel v živo rdečem cvetju pelargonij, me- [ .teork. v tej globoko resni harmoniji j plamteč kontrast v srčni ljubezni gorečega pokojnikovega doma.	'
Pred svetiščem smrti
Svečanost žalne ceremonije je bila zgoščena na Kazini. Kakor črn steber mirno je od vrha do balkona segala črna zastava. Na balustradi, pregrnjeni s črnimi, diskretno srebrno vezenimi preprogami, so bila ornamentalno razporejena okrogla takonsova drevesa in nizke aspidistre, na sredi pa oleandrov grmič v cvetju. Preklada nad črno ovitimi dorskimi stebri je bila zagrnjena s črno vezeno borduro. Ves portal in sprednji del fasade sta bila izpremenjena v žalni oltar. Na notranjih dveh stebrih sta dva velika bela parte s svojim močnim kontrastom opozarjala na velikega pokojnika.
Tudi kazinski vrt kaže svojo žalost z vrsto črnih bander.
Skozi temačen vestibul, poln velikih oleandrov in zimzelenih rastlin se še zadnje trenotke pred pogrebom gnete množica po stopnjicah mimo nepremičnih feniksov, ki jih prekinjajo visoke lovorjeve krogle, proti katafaiku.
Pred črno drapiranimi vrati naznanja bleda svetloba z dveh visokih kan-delabrov med piramidalnimi lovorji in rahlimi feniksi, da stopamo v svetišče smrti.
V dvorani žalovanja
Vse stene balkonske dvorane so od vrha do tal črno pokrite, črno zastrte so tudi luči na stropu. Kakor s stebri, so stene razdeljene s piramidalnimi lovorji, ki povdarjajo tudi vhod v sosedno dvorano, kjer se podpisujejo zadnji dr. Žer-Javovi spremljevalci.
Stena s katafalkom je zastrta z ogromnimi okroglimi kronami lovoriev in kakor meči štrle na vse strani ostri listi visokih palm. V strogo arhitektonsko aranžiranem gozdiču zimzelenih rastlin stoji visoki katafalk. Na njem srebrna krsta, ki hrani zlato srce. Na nji pa venec belih rož s črno obrobljenimi belimi trakovi. Venec otrok. Nanj je oprt očetov pogled s slike nad krsto.
Med zelenjem tik katafalka gori na visokih srebrnih svečnikih na vsaki strani po devet voščenih sveč, po dva srebrna pulita nosita na vsaki strani sveče in laterne in le v kotih razširjata močnejšo luč dve bronasti žirandoli.
Srebrna krsta in venec razsvetljujeta mrak, sama iz sebe pa izžareva tajin-stveno svetlobo — maska dr. Žerjavo-va, mrtva sadra, ki je oživela ob dotiku pokojnikovega plemenitega obraza. Čuden, mozeg in kosti prodirajoč odblesk ...
Pod katafalkom stoji med dvema svečama srebrn križ z zlatim Kristom. Kje stoji bolj upravičeno stmbol trpljenja,
kakor pred truplom dr. Žerjava! In simbol ljubezni!
Na dveh blazinicah leže visoka pokojnikova odlikovanja: belomodra Ienta | Sv. Save z zvezdo in red Belega Orla, na drugi blazinici pa Karagjorgjeva zvezda in lenta Rumunske krone z zvezdo.
Na katafalk je naslonjen velik okrogli venec narodnega, naprednega Slovenstva. V rimski obliki pleten lovorjev venec, ki njegove gladke črte omiljuje le na vrhu asparagus, plumosus kakor zelena meglica, nad trobojnico, zavito v črn pajčolan. Ob krsti venci najožjih prijateljev.
Po katafaiku in ob njem leži polno šopkov samih rdečih nageljnov, ki so jih nanosili neznani pokojnikovi čestilci iz najširših plasti naroda. Skromna, a glasno govoreča darila.
Kakor zunanjost, je tudi notranjost Kazine urejena popolnoma arhitektonsko in z resnično umetniškim okusom. Vso ogromno število dekorativnih rastlin so dali na razpolago mestna vrtnarija, ugledna vrtnarska tvrdka Korzika in prijatelj g. Krapež.
Venci ljubezni in spoštovanja
2e uro pred pogrebom so bili venci naloženi na dveh vozovih; oni, ki so jih nosili, pa postavljeni pred Kazino. Bilo jih je okrog 50, po veliki veČini prava mojstrska dela naših vrtnarjev, krasni spleti cvetja in zelenja.
Oba voza sta bila tako preobložena z venci, da so pokrivali drug drugega. V naglici smo si zabeležili nekaj aran-žmanov, ki so bili najbolj vidni. Venec »Slovenskega Naroda«; beli nageljni, modri ostrožnik (delphinium), rdeči nageljni z vrhom iz vrtnic vseh vrst. Iz samih krasnih temnordečih vrtnic je bil venec družine tasta Lavrenčiča. Begunje, kamor je pokojni hodil tako rad, da se odpočije, so mu poslale velik venec rododendrona. Zastopniki mesta Kranja so prinesli venec iz prekrasnega temnomodrega ostrožnika in nežno rožnih vrtnic. Venec Vodnikove družbe: modri delphinium z rdečimi in belimi nageljni. Tudi Žiri so poslale velik venec iz lepega rdečega crimsonrambler-ja in drugega cvetja. Venec dijaške kuhinje »Domovine« je s svojimi dali jami že spominjal na jesen. Tiskovna zadruga je pokojnika počastila z izredno lepim vencem iz belih lilij, temnordečega erimson-ramblerja in finih rožnih astilp. ZKD je dala pompozni venec v narodnih barvah: bele levkoje, modri delphinium in rdeče rože in nageljni. Redko apartna je bila barvna harmonija venca Akademskega kolegija: šopek iz modrega delphiniuma z zlatorumenimi cinija-mi in vrhom iz rdečih nageljnov.
Tudi z največjim okusom aranžirani venec »Jutra« je bil v narodnih barvah: bele dalije, modri ostrožnik in rdeči nageljni.
Krasen je bil venec dr. Žerjavovih tovarišev bivših poslancev.
V velikem vencu ministrstva socijalne politike so bile v lovor vpletene bele dalije, beli in rdeči naškropljeni nageljni. Ljubljanski občinski svetovalci so prinesli efektno aranžiran venec iz rdečih dalij, rdečih nageljnov in gladiol, ki so k njemu izvrstno harmonirali belo-zeleni trakovi. Enako lep je bil venec Prost, gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani. Vič je poslal okusen zelen venec iz bodičja (ilex) in drugih lepih zimzelenih listov. Mestna občina je počastila pokojnika z elegantnim vencem iz rožnih nageljnov in belih vrtnic.
Venci so našteti brez izbire, lahko pa rečemo, da so ob tem času prekosili naši vrtnarji vse pričakovanje.
Zadnje slovo pred katafalkom
Ob pol 11, so se zaprla gilavna vrata. In medtem, ko so spodaj reditelji razporejali množice v sprevodne stan-pine, se je pred katafalkotn v krova
ožjih pokojnikovih prijateljev zbrala žalujoča rodbina. Hčerki Nadežda in Tanja z bratcem Borutom so prišli v spremstvu starega očeta Lavrenčiča in babice, s stricem polkovnikom v p. Alfonzom, tetami in ostalimi sorodniki
Prišel je vel. župan dr. Vodopivec z vi. sv. dr. Senekovičem kot zastopnik vlade in min. predsednika, točno ob V*, na 11. pa je prispel armijski general g. Svetislav Matic z ordonanč-nim oficirjem kapetanom Vizjakom. Pristopil je k pokojnikovi deci ter ji v kraljevem imenu izrazil najgloblje sožalje Nj. Veličanstva. Enako je izrazil sožalje v imenu vlade vel. župan dr. Vodopivec.
Prišla je ura slovesa. In po lepem običaju naših južnih bratov so dvignili pokojnikovi prijatelji in tovariši krsto raz oder ter so ponesli na svojih ramah svojega dragega Gregorja iz dvorane pred hišo, kjer so položili krsto na črne podstavke pod velikim kazi tisk ;m balkonom.
Tolažilo pevcev
Istočasno se je pred Kazino pripeljala duhovščina: frančiškanski župnik o. dr. Gvidon Rant s tremi sprerrtljevalci. Blagoslovil je krsto, in že je Glasbena Matica pod vodstvom d-irektorja opere g. Mirka Poliča zapela mogočno Foersterievo žalostinko: »Umrl je mož«.
... Ne, ni umrl le časne je oči zaprl,
da se po trudu in po boju oddahne v blaženem pokoju. Še duh njegov živi med nami na delo nas budi in drami. On ni umrl!...
Ni je menda pesmi, ki bi mogla x>-lje počastiti pokojnika. Krasno zapeta od Matičarjev je silno poglobla turobno razpoloženje vseh navzoč'h.
Govor župana dr. Puca
Prevzet od g njenosti se ie povzpel na nizki oder poleg lepega, črno zagrnjenega stebra mestni župan dr. Dinko Puc in izpregovoril nasledn;o toplo pošlo vite v:
Današnja pot je zadnja pot velikega trpina. Vsako uro svoje moške dobe je iztrgal smrti samo s silno borbo duha proti materiji, vzdržujoč svoje živlienske sile le z energijo svoje duše. A kljub tej strašni borbi, v kateri je končno moral podleči, je našel ogromno časa za delo v javno korist. Silna ljubezen do njegove domovine je ožarjala njegovo življenje. Kdor ga ni poznal, ni imel pojma o tem. kako je ljubil svoj rod, o katerem je bil trdno prepričan, da bo igral še kdaj velevažno vlogo v ju-goslovenski državi. Tej državi in vplivu slovenstva v njej je bilo Posvečeno vse niegovo delo. Zaradi tega cilja je rušil Avstrijo, je trpel v ječi in v konfinaciji. Srečna in močna Jugoslavija, velika. dobro urejena in upravljana, ie bila njegov ideal. A imel je tragično usodo, da ga ravno pri tem stremljenju premnogi niso hoteli razumeti. Besno sovražen od teh pa ie bil na drugi strani iskreno ljubljen od vseh. ki so ga poznali podrobneje, spoštovanja pa mu ni mogel odrekati tudi naihujši "ovražnik.
Vse bridkosti življenja ic okjsilo njeco-vo slabotno srce. Še to pa, kar mu je bilo svetlega. Ijubav do domovine in rodbinska sreča so mu zagrenili udarci usode. Naj bi se vsaj po njegovi smrti izvršilo to, kar je snoval, naj bi vsaj njegov duh videl srečno Slovenijo, poveiičano Jugoslavijo! V tej nadi spremljimo velikega pokojnika k poslednjemu počitku, polni tuge in žalosti!
Slovo južnega brata
Silno globok utis je napravil izklesani govor pokojnikovega tovariša, znanega parlamentarnega retorja, bivšega ministra dr. Prvislava Grisogona:
Nije nam doSao neočekivano, nama prijate-ljima, koji smo bili uii saradnici miloga pokojnika, glas o smrti dr. Gregora Žerjava. Taj čemerni glas, odkloaivan vragom Ijubav-lju, ali jednako ea strahom navjeftan razumom. jednako nam je ntjilo v nitma. Ni he-roički samopregor	al f^^Mpa
nnlra nin snp6 4I kpm MHAM Ni*
binu. Ona ljuta borba, koja se vodila u tome izmrcvarenome tjelu več mnogo godina, bila je podavno rešena u korist smrti, a protiv dr. Gregorja Žerjava. I mi smo mogli samo sa udivljenjem, ali bez velike nade i ob-mane da gledamo produženje te izredno energične borbe u tome več osudjenome tjelu. Za onih dugih mjeseci mi imajuči sreču i čast, da saradjujemo sa milim pokojnikom, često smo pred svežošcu njegovega duha za-boravljali klonulost onoga iznurenog tjela. Ali kada smo bili malo podalje, nije nam moglo da izbjegne, kako se brzim koracima tome jakome životu približuje kraj. Za tih dugih mjeseci, koji su izgledali više nekoj laganoj agoniji nego pravome životu, ideja smrti se sve više u našim glavama spajala sa idejom našega miloga druga. I mi smo više puta kroz to vreme bili ponukovani, da učinimo onaj veliki bilans, koji se o jednom javnom čoveku čini u času, kada se razstavlja od svoga fiziškoga života.
Dve črte, reko bih, da su karakterisale krupnu ličnost Gregorja Žerjava: stalnost u idealima i sistematička metodičnost i aku-ratnost u detajlima eksekucije.
Ko pregleda, makar letimično, dugi politički rad ovoga nedugoga političkog života, ne može da mu izbegne jedna karakterna ideja, koja je kao zvezda predhodnica vodila dr. Gregora Žerjava od njegove rane mladosti kroz čitav njegov politički život, a to je ona ideja, kojoj je pred 26. godina dao od-duška, kad je predvodio ujedinjenu omladi-nu, da u pokojnom kralju Osvobodiocru Petru Karadjordjeviču pozdravi budučeg kralja ujedinjene Jugoslavije.
Ogledajuči iz bližega političku fizijonomiju našega prijatelja mi smo odmab upoznali ove glavne odlike: autoritet, koji ga je na prvi mah i bez osporenja izdvajao iz okoline i izmedju drugova, autoritet, koji je mani-festovao još kao mlad študent medju nedisci-plinovanom i bujnom omladinom, koji je docnije neosporeno osvojilo u svojem užem za vi čaju slovenskom, a koji je docnije kao malo koji političar uživao u ujedinjenoj Jugoslaviji. Pokojnik je bio rodjen organizator i gledao je na politiku sa očima čovjeka modedna i naprena, koji zna, da politika, to jest narodni život, ne može da se ograniči na sam propagandistički rad, več treba, da jednaku pažnju dade onom nebroju svaki-dašnjih i realnih potreba i zahtjeva, ekonomskih, kulturnih i drugih, koji su za narodni život jednako tako potrebni kao i ideali. I funkcije stranaka u životu narodnem gledao je pokojni Žerjav naročitom okom, koje je znslo, da proceni urednost i nužnost stranaka u životu naroda, ali koji je u isto vreme znalo, da je absolutni imperativ pravoga napredka, da stranke ostanu u granicama služenja cjelini, kao i to, da su u raznim strankama moguči koristni radovi za cjelinu i da je redovna i reguirana saradnja i borba izmedju stranaka preduslov pravome napretku.
Životna osnova Gregora Žerjava, sa ko-jom se on potpuno srastao i koje ostavlja kao politički testament, koji se izvija iz či-tavoga njegova djelovanja, je neprikosnova i nesalomljiva ideja narodnog jedinstva Jugo-slovena Srba, Hrvata i Slovenaca i absolutna nužda, da ovo etničko i kulturno jedinstvo nadje adekvatni prikaz u jedinstvenoj naeijo-nalnoj državi Jugoslaviji. Stoječi kao malo koji političar na idealima svoje mladosti o jugoslovenskom narodnom jedinstvu, veliki je pokojnik imao puno shvačanje za plemenske i teritorijalne osetljivosti i tradicije, zna-juči, da ideja stvaranja velike nacije i na-cijonalne države ne implicira brisanje par-tikularističnih odlika, ali znajudi i htijuči tvrdo, da se one žrtve, koje su potrebite za etvaranje večje cjeline, čine bez težkoča i «a uvjerenjem, da svaki dio na tome dobija.
Imao je pokojnik jedno dokumentovano nsučno saznanje o nužnosti ili neizbježnosti sukoba izmedju djelova, koji se posle vjeko-va ujedinjavaju i bio je uvjerjen, da su ti sukobi prolazni, a da je funkcija narodnog vodstva, stranaka i države, da sukobe ubla-žavaju i antagonizme izravnavaju.
Bio je vjemo i odano odan demokraciji, ali
0	demokratiji imao je pojam moderni i na-učni, nije gledao nju kao stvar, koja je sama sebi svrhom, niti koja smije, da bude zlo-upotrebljavana na štetu narodnoga i držav-noga života.
Nad svim tim imao je nepokolebivu vjeru, da če i naša rasa prebrditi sve težkoče, makar kako velike bile, te da če uspjeti, da se ranžira izmedju ostalih svobodnih, kulturnih
1	eretnih nacija europskih i. da opravda svoje ujedinjenje i osvobodjenje.
Gregor Žerjav umire ali njegova ideja ostat če vjeena. jer je to ideja temeljnica same naše nacije. Nju budno čuva onaj genije narodni, u koji je veliki pokojnik tako tvrdo vjerovao, a sve se više množe čete prijatelja u svim krajevima naše države, koje su spremne, da produže rad do konačnog ostvarenja 6vih ideala Gregora Žerjava. Slava velikom pokojniku!
Zadnji pozdrav ministrstva socijalne politike
Kratko in prisrčno se je od pokojnika poslovil v imenu ministrstva za socijal-no politiko g. insp. Veličkovič: Veliki pokojniče!
Ne mislim te dugo zadržavati od tvoga dalekog puta. Zastaču samo za nekoliko trenutaka, da kao izaslanik gospodina mi* nistra socialne politike i narodnog zdiravlja
Notus:
Dober človek je bil
»Človeku se često zgodi — najčešče brez lastne krivde in nenadoma — da se mu ustavijo noge sredi poti, ki si jo je bil izbral v borbi življenja. Človek čuti čisto natančno, da hoče naprej, pa stoji in stoji — ne razmišlja in se ne čudi — ker se popolnoma jasno zaveda, da nekaj, kar je izven njegove volje, drži noge, ki so obstale na mestu kakor stroj, ki mu nenadno odpove njegov tako točno preračunan in določen mehanizem. In dokler mu ta nekaj ne odveže nog, se človek ne more ganiti navzilic zdravju in volji in — to je najhujše — kljub zavesti, da brez dela zanj ni in ne more biti življenja. So ljudje, ki se potem — ko se jim od vežejo noge — obrnejo in hite nazaj, da, celo taki so med niifeni, ki se niso samo obrnili in odhiteli nazaj, ampak so tudi preklinjali pot, ki si so jo bili izbrali iz proste volje in jo blagoslavljali, dokler niso zadeli na preizkušnjo. Človek pa, ki ne pozna koraka natai, bo Sel svojo pot vse dotlej, do-
odam iskreno zasluženo priznanje i pošto« vanje kao bivšem ministru socialne politike za tvoje mnoge socialne zakonodajne rado« ve, koje si ostvario po svome odlazku iz ministrstva. Prvi socialni zakoni po na« šem ujedinjenju koje si ti doneo i koji su ti dali vidno mesto medju našim zakono« davcima, istakli su te kao čovjeka huma« nog i osjetljivog srca za sve, koji su stra« dali i koji so ostali, da se i dalje pate.
Tvoj zakon o privremenoj pomoči rat« nim invalidima i njihovim porodicama kao i tvoj rad oko zaštite radnika te o osigura* vanja radnika i radničkih penzijonera po« kazali su, da si ti imao humano srce, da si iskreno radio u državotvornom pravcu, da si voleo našu veliku otadžbinu te si zaista zaslužio naše puno priznanje i poštovanje!
U Beogradu bio si i rado vidjen i iskreno primljen i tvoj svetao spomen ostače medju nama isto tako dugo, kao i u Ljubljani! Neka ti je laka zemlja i večan spomen!
Posmrtni triumf po ljubljanskih ulicah
Združeni pevski zbori so pod vodstvom g. Zorka Prelovca zapeli nežno ubrano narodno žalostinko »Spomladi vse se veseli«.
Trije pari vrancev so pritegnili črni, visoki pogrebni voz in zopet so tovariši in prijatelji dvignili krsto ter jo ponesli vanj za poslednjo, triumfalno pot skozi ljubljanske ulice.
Razvrstil se je sprevod, kakor ga po obsegu in impozantnosti Ljubljana že leta in leta ni videla. Spominjal je na žalno manifestacijo ob pogrebu judenbur-ških žrtev in ob pogrebu Janeza Ev. Kreka.
Sprevod je otvorila godba Sokola I., za njo naraščajski prapor z 10 naraščaj-niki, 6 v črni flor ovitih zastav sokol-skih društev. Sledili so zastopniki JSS dr. Riko Fux, starosta ljubljanske župe Nande Marolt, starosta Sokola I. dr. Pavle Pestotnik in drugi predstavniki Sokolstva, za njimi pa štiri čete Sokolov raznih društev iz Ljubljane in okolice ter enako število članstva v civilnih oblekah.
Za sokolskimi oddelku so v četvero-stopih korakali pod poveljstvom g. Milka Hojana ljubljanski in okoličanski gasilci v dveh vodih.
Za njimi so korakali pevci ljubljanskih društev z zastavama »Ljubljanskega Zvona« in »Slavca«, za temi Bralno društvo iz Tržiča z zastavo, zastopniki CM družbe in drugih naprednih prosvetnih organizacij. Trije akademiki so za njimi nosili lep venec in vrstili so se akademiki v lepem številu (80) člani raznih akademskih društev: »Jadrana«, »Triglava« in »Njive«, tudi akademičar-ke so se v znatnem številu udeležile pogreba. Za njimi so se zvrstila napredna ženska društva z dvorno damo go. Franjo Tavčarjevo na čelu.
Krasna je bila vrsta vencev, ki so jih deloma nosili gasilci v polni paradni opremi.
Pred krsto sta dva uslužbenca pogrebnega zavoda nosila na črnih blazinah pokojnikova visoka odlikovanja. Dragoceni tovor pokojnikovega trupla je vozilo v mrtvaškem galavozu šestero vrancev.
Žalni gostje
Otrokom in sorodnikom so sledili kraljev zastopnik komandant IV. armije general Matič v spremstvu vel. župana dr. Frana Vodopivca, sledili so komandant dravske divizije general Sava Tripkovič, konzul ČSR dr. František Resi, zastopnik ministrstva socialne politike načelnik Veličkovič, zastopnik ministrstva za šume in rudnike načelnik dr. Miletič in rudarski glavar inž. Vinko Stergar kot pooblaščenec ministra za šume in rudnike.
Sledila je skupina ožjih pokojnikovih prijateljev in tovarišev, med njimi bratje iz Hrvatske in Srbije, bivši poslanec dr. Sve-tislav Popovič, dr. Prvislav Grisogono, Jurij Demetrovič, dr. Srgjan Budisavljevič, Večeslav Vilder, dr. Hinko Krizman, Stevan Kalember, Sava Kosanovič, Milan Kostič, Dušan Ivančevič.
Za njimi se. je razvrstila skoraj nepregledna vrsta oficijelnih zastopnikov in odličnih oseb naše javnosti. Med drugimi so bili tu predsednik viš. dež. sodišča dr. Ro-gina z mnogimi sodniki, višji drž. pravdnik dr. Graselli, drž. pravdnik dr. Ogoreutz, dr. Gregorin in mnogi odvetniki, prota Jankovič, pol. direktor dr. Guštin, predsednik notarske zbornice A. Hudovernik. podpredsednik Odvetniške zbornice in zastopnik rezervnih častnikov dr. Žirovnik, Matej Hubad, novinarji, uslužbenci Narodne tiskarne, minister v pok. dr. Vekoslav Kukovec, mnogoštevilni profesorji, konzula dr. Dular in
kier mu tisti neznani nekaj ne ustavi nog za vedno —
To je filozofiija, porečeš. Da toda resnična in le malo je ljudi, ki žive po njej. Dvoje, troje pa konec! Res, težki je včasi vztrajati sredi ljudi, ki se obrača-],; — človek vidi že skoraj same hrbte — toda dokler bo v meni vera, da odtehta troje načelnih in značajnih ljudi množico sebičnežev, tako dolgo ostanem zvest svoji filozofiji —
Zadeva, ki sem govoril o njej v zadnjem pismu, je rešena. Ni treba, da storiš ono, za kar sem prosil. Je že vse urejeno... Jaz grem naprej...«
Moral sem prepisati te stavke iz prijateljevega pisma za uvod tem spominskim besedam.
Zakaj?
Na praznik sem šel zvečer proti domu. Mimo Kazine in dalje ob Zvezdi. Ulica polna, jaz pa sem bil sam in nem. Kakor običajno.
—	Janez!
In predme je stopil prijatelj. Dolgo se nisva videla. Nad tri leta menda. Odkar živi in dela tam nekje ob meji.
—	Ti?
—Jaz!
Knez, predsednik Kmetijske družbe Ivo Sancin, minister v pok. Ivan Pucelj, glavni tajnik TOI dr. Windischer, zastopniki ljubljanske opere in drame, mag. direktor dr. Zarnik z mnogimi magistratnimi uradniki in uslužbenci, nadalje župani in občinski zastopniki: mesta Kranja C. Pire, Tržiča g. Lončar, iz Brežic dr. Zdolšek, iz Krškega dr. Tomaž Romih, iz Logatca notar Tavzes in še mnogi drugi, dočim je mariborsko občino zastopal podžupan dr. Lipold, celjsko pa dr. Kalan.
Videli smo odlične napredne može z dežele, starino dr. Hrašovca in prof. Seidla, premnoge preizkušene borce iz mest, trgov in va6i. Menda ni bilo naprednega kraja, ki ne bi bil zastopan pri poslednjem spremstvu voditelja in učitelja. Prišli so možje iz oddaljenih krajev, od vzhodne Štajerske do za-padne Notranjske in od Jesenic doli do Sot-le. Vsa Slovenija je tako izkazala poslednjo čast pokojniku.
Desettisoči v špalirju
Od Zvezde, kjer se je v vseh ob-stranslkiih drevoredih nagnetlo nepregledno mnoštvo tihih gledalcev, vpa vsenaokrog po Kongresnem tngu. Še-lenburgovi ulici, Dunajski cesti, pa vse nadalje, koder se je vil irnipozamten žalni sprevod, po Tavčarjevi in Komen-skega ulici1 doli do Tabora, so bili pločniki polni občinstvo, ki je občudujoč vzorni red in lepo razvrstitev delilo obenem žalost s pokojnikovimi otroki itn vsemi onimi, ki so globoko razžalo-ščeni stopali za krsto. V ulicah, po katerih je šel siprevod, so gorele svetilke.
Prihod na Tabor
Prepolen je bil Tabor in vsa okolica že dolgo, preden so se začuli od daleč zvoki žalne koračnice.
SokoTska trdnjava je bila v črnini. Z visokih drogov na telovadišču so plapolale črne zastave, pročelje doma je bilo vse zavito v črno. Z balkona so visele črne, srebrno vezene preproge z velikim srebrnim križem v sredini. Por-tal je bil zaprt in zastrt s črno preprogo in s srebrnim križem.
Oddelek polieje je razdelil množico. Med prve zvoke žalne koračnice je za-ječal mali zvonček pravoslavne kapele, zadnji pozdrav oznanjevalcu verskega miru.
Strumne vrste Sokolov prikorakajo, spredaj s praporom naraščajniki, pokojnikovi ljubljenci, za njimi pa zastopniki JSS in župe Ljubljane ter za zastavami Sokola I., Jesenic, Viča, Kranja, Sevnice in Vrhnike moštva teh društev in drugih od blizu in daleč.
Sledi jim dolga vrsta gasilcev iz Ljubljane in okolice.
Za njimi z zastavami Slavca, Ljubljanskega Zvona in. pevskega in bralnega društva iz Tržiča pevci in dolga vrsta narodnega ženstva, akademska omladina, deputacije društev, dijaki in dijakinje srednjih šol.
Ura bije poldne v zvoniku cerkve Srca Jezusovega, ko se dr. Žerjav pripelje zadnjič pred svoj dragi Tabor.
Slovo prijateljev
Milo zaplače pesem pod nebo: »Vi-gred se povrne... in se lovi nad Taborom s potrtvavanjeim sosedne sanio-stamke cericve, kjer ves čas veselo vlečejo za vrvi...
Z vrha stopnišča je spregovoril Ivan Tavčar:
Globoko žalostni stojimo ob krsti moža, ki je izšel iz naroda in ki je živel 6amo za narod.
Ne morem doumeti njegove smrti, ko smo komaj pred nekaj urami videli še nedosežno vztrajnost in moč njegovega ustvarjanja. Res, včasih smo se zgrozili ob pogledu na njegovo izmučeno telo, a kaj ko pa nikdar nismo mogli prav verjeti v možnost njegove smrti, prevzeti od veličine njegovega duha.
Ne, ne vidimo Gregorja Žerjava mrtvega pred seboj, ampak v6ega živega, borca vseh borcev, junaka vseh junakov. Pred nami je kot 21-letni mladenič, ki se vrača iz Beograda med slovensko mladino, da jo zrevoluci-jonira proti okostenelemu rodoliubarstvu in avstrijanstvu, da ji nove poglede v bodočnost teptanega in težko preizkušenega naroda in ji ustvari moralno oslonišče v idejah napredne kulture in socijalne miselnosti. In novi mladi, svobodoljubni slovenski rod gr6 za njim, ne meneč se za žrtve in človeško udobje, sledeč edinole zgledu svojega velikega voditelja, ki je bil vedno med prvimi v borbi in zadnji, ki se je vračal od dela.
Minula so desetletja. Nadčloveški napori Gregorja Žerjava so prerodili naše javno življenje in ustvarili armado svobodoljubnih borcev za narodne ideale. Seme, vsejano od Gregorja Žerjava, je vzklilo, rodila se je jugoelcveiis1 ,i država, ki ne bo nikdar pro-
—	Kdaj si prišel?
—	Nocoj. In ti? Afi si prost?
—	Sem in nisem.
Med pogovorom — tudi on ni bil dobre volje — sva hodila pod kostanji ob razsvetljenem trgu.
—	Dolgo je trpel... se je zdajci ustavil, sklonil glavo in dostavil:
—	In delal!
—	Do zadnjega. Da se ni zgodilo, kar se je moralo zgoditi, bi bil v listu na mestu črnega roba z njegovim imenom — njegov Članek.
Prajatelj se je zamislil:
—	Dober človek je bil!
—	Ne samo dober...
—	To vem jaz!
In razodel mi je vse.
Bilo je v času ostre politične borbe. Šlo je za načela. Ne morda za strankarski prestiž. Za načela, ki so morala ostati nedotaknjena, čeprav bi utrpela stranka sama začasno škodo. Država je nad strankami.
V tem času je bil prijatelj na tej strani borbe. Iz načelnosti. Ne iz oportumi-tete. Ni pa soglašal s taktiko. Zato so ga progjfcrili za nasprotnika. In baš takrat sornu odjedli oni na drugi strani
padla, dokler bo živel le eden izmed njegovih učencev, še več: kulturno, soeijalno in gospodarsko delo, započeto od Gregorja Žerjava, daje tudi vse nade, da bomo lahko vsi, ki živimo v tej državi, popolnoma srečni in zadovoljni, ter da bo vsakteremu omogočeno, svobodno in uspešno uveljavljati svoje zivljenske pravice.
Nenadomestljiva je organizatorna sposobnost Gregorja Žerjava. Z ljubeznijo in sa-mozatajevanjem so se njegovi idejni prijatelji, na njegovo pobudo oklenili organizacijskega dela, zavedajoč se, da imajo le smo-treni in skupni napori uspeh. In kako je znal samo Gregor Žerjav izravnati vsa nasprotja ter vdahniti in dvigniti v najtežjih časih organizacijam in posameznikom samozavest in vero v sameua sebe! To je znal samo on, ki je večno izžareval moč in toploto iz svoje čiste in velike osebnosti, on, ki je bil ideal ljudskega voditelja.
Vsega te še hočemo, veliki naš učenik! Ne damo te mrtvi zemlji, ne moremo te zapustiti, ne moremo te pogrešati, da bi bil daleč proč od nas. V svoja prsa te vzamemo, prav vsi. ki smo te ljubili in spoštovali. V svojih srcih te ponesemo v domove bele Ljubljane, ponosne Gorenjske, tople Dolenjske, odporne Notranjske, v Slovenske gorice, v Maribor in vsepovsod kjer je slovenski rod, da boš še naprej večno živel z narodom, ki je bil ves tvoj, kot si bil ti njegov.
Slovo novinarjev
V imenu novinarjev se je nato poslovil od pokojnega stanovskega tovariša predsednik ljubljanske sekcije Novinarskega udružeruja in glavni urednik »Jutra« Stanko Virant z naslednjimi
besedami:
Jugoslovenski novinarji se klanjamo Tvo« jemu geniju, veliki in dobri naš tovariš. Uredniki »Jutra« oplakujemo tvojo izgubo, očetovski naš prijatelj. Bil si novinar z dušo in srcem, vsem nam vzor. Stopil si v novinarske vrste že takrat, ko naše novi« narstvo še ni moglo nuditi ničesar vablji« vega. Privedla te je le želja, da bi čim bolj koristil svojemu narodu, da bi se čim uspeš« neje boril za svoje ideale.
Bil si novinar v idealnem pomenu bese« de: borec za resnico in pravico, propoved« nik dela za domovino in narod. Vedno no« ve moči si nam vlival s svojim vzgledom, s svojo vročo ljubeznijo do vsega lepega in dobrega. Kakor oznanila so bili tvoji izkle* sani članki, pisani premnogokrat res s srč« no krvjo. Premagal si bolezen in utrujenost, samo da si pokazal pravo pot.
Ko odhajaš od nas in se vračaš k materi zemlji, v tako vroče ljubljeno rodno grudo, ti dajemo na pot svečano obljubo: tudi mi hočemo delati z vsemi močmi za domovino in narod, hočemo se boriti vedno za resni« co in pravico, za ideale, ki so vodili vse tvoje življenje!
Poklon kulturnih organizacij
Za sto in sto kulturnih organizacij širom Slovenije, katerim je bil Gregor Žerjav vedno iskren prijatelj in pokrovitelj, je spregovoril besede silovesa predsednik Zveze kulturnih društev direktor Anton Jug:
Tužni zbor! Klanjam se in poslavljam od zemskih ostankov dr. Žerjava v imenu Zve« ze kulturnih druš-tev, ki ji je bil veliki po* kojnik ustanovitelj, idejni utemeljitelj in do poslednjega utripa svojega izmučenega srca najboljši sodelavec, najpožrtvovalnejši podpornik, svetal vzor.
Na naše slovensko in na vse prostrano jugoslovensko kulturno polje je legla danes žalost.
Omahnila je v smrt bolna, a tako krep« ka in s tako širokim zamahom sipajoča ro* ka našega neutrudnega orača, velikega se« jalca, zvestega ratarja
Seme. ki ga je započel in blagoslovil nje« gov vedno snujoči in v carstva resnice, le« pote in dobrote dvigajoči se genij, je obro* dilo tisočere sočne sadove po vsej naši lepi žemljici.
Neumorno je dvigal ljudi iz temin k solncu osvobojenega duha in sproščenega srca, učil, bodril, tolažil.
Zdaj, ko se je temu vodji in borcu v več« ni sen nagnila trudna glava, ko so postale negibne njegove delavne roke in ko je ugasnil ogenj njegovih oči, — zdaj oblju« bimo mi vsi, ki smo stopali po brazdah nje« govih plodnih polj, uživali njegove osvobu« joče sadove in se greli in rasli v živem žaru njegove silne volje, zdaj obljubimo še en* krat počivajočemu bojevniku, voditelju in dragu, d'a bomo po vsej naši domačiji in onstran nje zvesto, krepko izpolnjevali nje« govo idejno oporoko, naše kulturno poslan« stvo in končno z odrešujočo zmago oven« čali in poveličali v zgodovini njegovo he» rojsko postavo.
Slava dr. Žerjavu! Slava!
Zadnji pozdrav Sokolstva
Obdan od dveh Sokolov, je z drhtečim glasom zaklical popotnico v večnost velikemu borcu za sokolski Tabor in njegove ideje domačin Tabora Josip Turk:
Poslavljam se od tebe na Tvoji zadnji postaji kot domačin tu na Taboru. Žalost« no ie to slovo. Kadar umirajo veliki možje, se šele narod zave, kaj pomeni izguba one«
ga, ki je vse svoje življenje od zgodnje mladosti do z.uJnjcg.i zdihi ja ja posvetil sa« mo delu za napredek naroda m države
Vse tvoje življenje je bila trnjeva pot dela, trpljenja borbe za svobodo in napre« dek Slovencev in Juguslovenov.
Mi Sokoli na Taboru imamo še puseben razlog, da se v solzah in globoki žalosti po« slavljamo od tebe Bil si nam vedno naj« boljši brat, zvest prijatelj, podpornik na« šega društva in naše zgradbe
Brat Gregor! Ohranili te bomo vedno v hvaležnem spominu. Tvoje delo in tvoji nauki bodo nam Sokolom ostali za vedno zvezda vodnica. Hvaležno se klanjamo tvo« jemu duhu in zagotavljamo, da bo tvoje ime Sokolu na Taboru vedno jasen vzor. Slava tvojemu spominu!
Proti domu miru
Na Taboru je bil oficijelni razhod. A le malo jih je bilo, ki so se razšli. Ogromna večina je spremila pokojnika med še vedino gostem špalirjem po Ket-te-Mumovi cesti preko ljubljanskega oolja prav do odprtega groba pri Sv. Križu.
Pred kapelo se voz ustavi, prijatelji zopet diviginejo krsto in jo neso v cerkev.
Ceremon-ija v kapelici, tolažljivi v svoji svetfobi, je kratka in že so dvignili prijatelji svojega Gregorja na ramena ter ga nosijo med stebri tuj -in cipres po glavni poti. Na prvem ovinku krenejo na desno. Na mestu, kjer naznanja napis na skromni piramidi iz kraškega kamna, da tu počivajo že doJgo oče Gregor in mati Amalija, brat Maks in sestra Ema, je odprt grob. kamor so mu pred poldrugim letom pokopali njegovo Mileno. Ob njeni strani mu je pripravljeno zadnje počivališče...
Ob odprtem grobu
Neslišno in rahlo rosi, da je svež in močan duh cipres in cvetja, v daljavi zlagajo vence z vozov. Tiho, skoraj kakor duhovi, prihajajo Sokoli, gasilci, ženstvo, mladina, pevci, in zagrnejo poljano miru daleč naokrog. Nad grob se vzpne visoka in vpoginjena silhueta dr. Kramerja, da presega zlate lire ?n suMce praporov. Neslišno prineso prijatelji krsto in kakor oddaljeno umiranje groma spilava molitev čez množico. Sliši se le pritajeno ihtenje, solze za-bleste v očeh mladine, na belih bradah in polže po rdečih srajcah. Junaško Postavo zastopnika države bratskega naroda strese pridušen jok, da trepeta kakor hrast v viharju. In jok sprosti in osvobodi najdražji prijatelj dr. Albert Kramer:
Gregor,
končano je. Opravili smo s teboj tvojo zadnjo pot, tisoči so te pozdravljali zadnji« krat, lepe besede so proslavile snovanja in dejanja tvojega plodnega življenja.
Sedaj te polagamo k počitku. Nisi si ga nikdar privoščil in ne želel, tudi tega, tvp» jega zadnjega ne. A. kaj hočeš? Tvoje sjxe, izmučeno od dvajsetletnega boja za življe* nje, smrtno ranjeno, odkar ti je odšla tvoja Milena, je že dolgo odpovedovalo službe in ti si bil pripravljen. Za vse je bilo silno in močno tvoje srce, samo za tebe ni ho> telo biti. Kakoršen si bil ti sam: za vsakega si imel časa in volje, obzira in misli m dela. samo za sebe ne. V tem edino, dragi Gre* gor, si se nam mnogokrat zameril.
Prijatelji so mi naložili prebridko nalogo, da ti ob odprtem grobu rečem zadnjo be= sedo v slovo. V odgovor na tvoj zadnji smehljaj v četrtek popoldne, na zadnji po« gled tvojih dragih oči, na zadnji stisk tvoje roke. Bilo je to tvoje slovo za tvoje otro« čičke, ki so brez slutnje zla bili daleč proč, bilo je to tvoje slovo za tvoje prijatelje. V tem smehljaju, v tvojem milem zadnjem pogledu je bila vsa naša mladost, vsa naša poznejša leta skupnih bojev in zmag in po« razov, vsa doba našega tovarištva. Mnogo lepih let, dragi Gregor, in vendar toliko, toliko premalo! Ali ti naj naštevam najlep« še čase našega drugovanja: ona študentov« ska leta. ko smo s teboj pripravljali tržaški kongres narodno»radikalne omladine, ono ljubljansko dobo mlade politične in pro« svetne ofenzive, opasnosti polne čase. ko si snoval in vodil zarote za Jugoslavijo, dobo bojev, uspehov in porazov, ko si nam bil oboževani voditelj v državni in narodni po* litiki? Javljamo se ti, Gregor, kot dediči tvojega božanskega optimizma, tvoje nik« dar ne pojenjajoče volje za vse lepo in vzvišeno, tvoje delavnosti in pridnosti, ki ji ne vemo primere v našem narodu. Svoje ideje si nam davno že izročil v last in nikdo jih iz naših src izruvati ne more.
Gregor, še nekaj ti moram reči pri slo« vesu. Prijatelja, kakor si bil ti, ne bomo imeli nikdar več. Nikdo kakor ti ni znal tako iskreno deliti veselje s tovarišem, nik« do kakor ti ni znal biti tako zvest v tugi, ne« volji in nesreči prijatelja. Z menoj vred ti bodo tisoči svedočili do konca svojega živ« ljenja, da si bil mkarnacija velike življenj«
borbe skorjo kruha. In kaj je kulturni delavec, družinski oče, brez kruha? ... Ni se udal. Vztrajal je.
_ Takrat, je nadaljeval, in pokazal
proti Kongresnemu trgu, sem ga spoznal. Imel me je za nasprotnika v lastni vrsti, pa mi je pomagal.
—	Ali si ga poznal osebno?
—	Ne, prijatelj! Takrat ne. Pozneje sva govorila ponovno, toda nikoli mu nisem omenil, da se je motil. In to je tisto. Pomagal mi je kot nasprotniku, v resnici pa je bilo drugače. Vidiš, tako je. Takrat si mi pisal, da ne veš, če si prav razumel moje pismo.
—	Da. da.
—	Sedaj razumeš?
—	Razumem.
In utihnila sva oba.
—	Ostaneš v Ljubljani?
—	Jutrii po pogrebu se odpeljem. Spremil sem ga do hotela.
—	Lahko noč. Janez! Le napiši!
—	Bom...
In šel sem domov, poiskal prijateljevo
pismo in tako izpolnil njegovo željo. *
Včeraj je bil pogreb. Impozanten. Stvar kronike in zgodovine.
Z očmi sem iskal prijatelja. Nisem ga videl. Vsaj spredaj ne.	, . ,
Videl pa sem, kar je moral videti tudi on, čeprav je bil morda med zadnjimi: falango mož, načelnih in značajnih. In videli so jih tisoči, desettisoči...
Zmotil si se, prijatelj! Iz trojice je narasla četa bojevnikov. Trdnih in odločnih, preizkušenih in odpornih. Mi
gremo naprej!	„ .
In zopet sem iskal z očmi. Zaman. Nisem iih videl. Nasprotnikov njega, ki smo ga spremljali na zadnji poti. Nasprotnikov? Ne! Užaljenih sebičnežev, osebnih sovražnikov, ki jim je doslednost njega tam v krsti preprečila žaltavo politično karijero. Njih sovraštvo sega čez grob. Prave nasprotnike pomiri smrt...
In tvoji tovariši, prijatelj? Ni jih dosti. Peščica. Kam se je razgubila? Le enega sem videl. Stal je za oknom tujega stanovanja. Ni se smejal, pa tudi žalosti ni bilo na njegovem obrazu. Čutil sem: razmišljal je. Morda je mislil tudi on, da ni slovenstva, ne političnega in ne kulturnega, brez žive ideje velike skupnosti, za katero je dal dušo in telo on, borec z jekleno .voljo...
ske moralične ideje: zvestoba za zvestobo
Dopolnjeno je. Gregor. Tvoja Milena ča* ka na tebe. Bila je vedno potrpežljiva, ka> dar si zakasnil k uri obeda, k uri počitka. JsTič, pa ni sama Jugoslavija, za katero si bil vedno pripravljen žrtvovati vse, te se* daj njej ne iztrga več Le odpočij se. Spa* vajta sladko.
Z bogom, Gregor!
Končano je...
Ne, to ni nagrobni govor, ki tolaži žive. Dr. Kramer ob slovesu tolaži svojega prijatelja v grobu. Boža ga in milu-je z drhtečo roko, z ubitim glasom ga vodi v objem njegove Milene. Kakor bi grob pogrinjal z mehkim žametom ljubkuje onemoglega prijatelja.. Vse je tiho, strahotno tiho in pobožno, visoko nad žalostjo pa vriska in žvrgoli škrjanček svojo pesem, strastno, zmagoslavno svojo visoko pesem, ljubezni in svidenja.
Turobno odmeva nagrobna pesem, zapeta od združenih pevcev pod vodstvom g. Juvanca. Lopatica gre od rok do rok in zasuje grob skoro do vrha. Sklonjeni hite strti trije otroci od groba in spremlja jih tista zlata duša, pokroviteljsko, dela jim pot skozi množico, dobri Ljubljančan Josip Turk, ker pac drugače ne more, saj ga od nekdaj neka] sili, da blaži tugo, brani siroto m pomaga, vsakemu pomaga v nesreči m bedi.
Kakor bi bili še vedno pri pogrebu, tamišljeno in tiho odhajajo množice, dež rosi spokojno, končano je...
Poziv naročnikom!
Cenjene naročnike vdijudno opozarjamo, da so današnji številki priložene položffice, blagovolijo naj z njimi obnoviti naročnino za drugo polovico leta oziroma za tretje četrtletje. Kdor ima naročnino že plačano, naj shrani položnico ali jo odda takemu, ki ni se naročen.
Hkrati vabimo prijatelje - nenaroč-nike, da se naroče ob začetku drugega polletja tudi na naše ponedeljsko glasilo. ki stane celoletno le 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din, mesečno 4 Din.
Upravništvo »Ponedeljka«.
na morju
Martinščica, 30. jun. Jutrovčki so prispeli včeraj ob pol osmih zjutraj na Sušak ter se takoj nato odpeljali v svoje letovišče v Martinščici. Potovanje je poteklo povsem srečno po določenem redu. Deklice in večino manjših dečkov je prepeljal motorni čoln »Sekica« v Martinščico, dočim je skupina večjih dečkov odšla peš po cesti. Otroci so bili očarani nad lepo okolico in razgledom na morju. Vsi so zdravi in čili, prav dobre volje ter pošiljajo svojim mamicam, očkom, tetkam in stričlkom, ki so jih poslali na letovišče, prisrčne pozdrave.
Dr. Marinkovič o naših Židih
Beograd, 30. junija. Zunanji minister dir. Voja Marinkovič je dal židovskemu publicistu Jakobu Landauerju izjavo o židovsbvu in Židih v Jugoslaviji. Marinkovič izjavlja, da v naši državi ni antisemitizma. Nasprotno Zid1 je zavzemajo v našem javnem in gospodarskem življenju najodličnejša mesta. Zidfje se ne morejo pritoževati, da bi bili kakorkoli prikrajšani ali zapostaviljeni. Za ustanovitev naše diržave so si mnogi stekli velike zaduge. Vlada podipira ntiihove cerkvene zajednice na enak način, kakor ostale priznane veroizpovedi. Vrhovtni rubin dr. Alkalaj v Beogradu uživa splošno spoštovanje vseh krogov. Tudi novi cerkveni zakoni bodo dali- in priznali židovski veri isti položaj, kakor ostalim cerkvam. V naši državi je kakih 60.000 Židov, ki se udej-stvujeoo deloma v trgovini, deloma v svobodnih prof es i j ah, povsod pa so dragocen in sposoben element
Turati na Reki
Beka, 20. junija. Nocoj je prispel na Reko glavni tajnik fašistične stranke Turati. Pripeljal se je iz Rima na velikem hidroplanu. Po prihodu je obiskal najprej reškega pre-fekta, pri katerem se je informiral o stanju v kvarnerski provinci. Za tem je odšel v fašistični dom, kjer mu je četa miličnikov izkazala vojaške časti. Iz fašističnega doma se je podal v pristanišče in si je ogledal tamkaj zasidrane vojne ladje. Množice meščanstva je Turati oficijelno pozdravil raz balkona občinske hiše, nakar je odšel v Opatijo, kjer mu je bil prirejen banket. Jutri bo prisostvoval svečanemu krstu nove torpedovke, nato pa odletel na hidroplanu v Zadar.
Bolgarski amnestijski zakon
sprejet
Na Bledu se ie rodil naš tretji kraljevič
V petek zvečer je kraljica Marija povila krepkega dečka-Prihod kralja Aleksandra na Bled - Novorojenček je dobil začasno ime Pavle - Radost po vsej državi
SoiiJa, 30. jun. Včeraj je Sobranje pri drugem čitanju sprejelo s 139 glasovi proti 97 zakon o amnestiji, s katerim se pomiloščata tudi bivša liberalna ministra Radoslavov in Tončev. Glasovanja se je vzdržalo 10 poslancev, pristašev Cankova. Proti zakonu so gilasovali zemljedelci, demokrati in radikali. — Predsednik Ljapčev je bil prisiljen zagovarjati zakon pred zelo ostrimi napadi demokratov; pri tej priliki je moral priznati, da vsebuje amnestija odobravanje germanofilske politike.
Na Vidov dan, v petek o polnoči je prispela z Bleda radostna vest, da se je rodil našemu kraljevskemu paru tretji sinček. Nj. Vel. kraljica Marija je bila po skupni večerji s svojo materjo ru-munsko kraljico Marijo in svojo sestro princeso Ileano do pol 11. zvečer še v dvorskem kinu, ob tričetrt na 12. pa je zagledal luč sveta vidovdanski »slovenski« kraljevič, prvi kraljevič rojen v naši ožji domovini. Pri kraljici sta bila njen zdravnik dr. Zdravkovič in dvorska babica. Novorojenček je tehtal 3.20 kg in je čvrsto, zdravo dete. Tudi njegova srečna kraljevska mamica je zdrava.
Vest o radostnem dogodku se je še tekom noči kakor blisk razširila po vsej državi. Večini svojih naročnikov jo je lahko sporočilo tudi »Jutro« v svoji drugi izdaji. Povsod je vest vzbudila radosten odmev in željo za srečo našega kraljevskega doma.
Včeraj je prispel na Bled Nj. Vel. kralj Aleksander z ministrskim predsednikom Živkovičem in ministrom pravde dr. Srskičem.
Veselje na Bledu
Bled, 30. junija. Ko se je včeraj zjutraj raznesla po Bledu in okolici vest o radostnem dogodku v kraljevi rodbini tudi med onimi, ki zanjo niso zvedeli že ponoči, 6ta zavladala med prebivalstvom iz srca prihajajoče veselje in splošno navdušenje. Ves Bled in okolica sta bila okrašena z zastavami, z grada so pokali topiči, v blejski cerkvi pa so zvonili zvonovi, ki so naznanjali rojstvo novega kraljeviča. Ob 10. dopoldne se je v blejski cerkvi vršila svečana služba božja za zdravje novorojenega kraljeviča, njegove vzvišene matere in cele kraljevske rodbine. Službi božji so prisostvovali dostojanstveniki kraljevega dvora, zastopniki oblasti, šef javne varnosti uprave mesta Beograda Rada Popovič, vod orožništva in veliko število prebivalstva.
Ob 10. dopoldne je dospel na Bled ljubljanski prota Dimitrije Jankovič, ki je takoj odšel na dvor. Ob pol 11. dopoldne je prota Jankovič v prisotnosti rumunske kraljice Marije, princesinje Ileane in zdravnika dr. Zdravkoviča zaznamenoval novorojenega kraljeviča z imenom Pavle, ki ga bo mali princ nosil do krsta.
Radostno sporočilo kralju
Beograd, 30. junija. Kralj je bil na Vidov dan v Topoli. V gostih so bili pri njem zunanji minister dr. Marinkovič, zdravnik dr. Koen in inšpektor finančnega ministrstva Kosta Simič. Ko je z Bleda došlo prvo poročilo o srečnem dogodku, je kralj takoj odredil, naj se pripravi avtomobli za pot. Ob 2.40 je odpotoval iz Oplenca in došel v Beograd, ko so topovski streli in zvonovi po cerkvah naznanjali rojstvo tretjega kraljeviča.
Ob 6.20 je kralj v spremstvu predsednika vlade generala Zivkoviča, ministra pravde dr. Srškiča in maršala dvora polkovnika Di-mitrijeviča odpotoval na Bled.
Praznovanje v Beogradu
Povodom rojstva tretjega kraljeviča je včeraj dopoldne v dvorski cerkvi služil svečano službo božjo dvorski prota Mihajlo Popovič, ki so ji prisosvovali minister dvora Boško Jeftič in vse dvorno osobje. Vse dopoldan se je vršilo vpisovanje čestitk v dvorsko knjigo. Kakor poročajo listi ,je poleg drugih neki Slovenec zapisal: >Naj živi vidovdanski slovenski kraljevič!« Izmed diplomatskih predstavnikov se je prvi vpisal turški poslanik Hajdar beg s svojo soprogo. Po odredbi predsednika vlade je bilo ob 11. dopoldne ustavljeno delo v vseh državnih uradih.
Kraljeva pot na Bled
Zagreb, 30. junija. Dvorni vlak, s katerim je včeraj potoval kralj na Bled, je došel v Zagreb včeraj ob 3. popoldne. V kraljev voz sta odšla veliki župan dr. Zoričič in komandant mesta general Belimarkovič, ki sta kralju čestitala k rojstvu tretjega 6ina. Obenem sta mu predložila tudi najnovejše vesti z Bleda. Vlak je nadaljeval pot v Slovenijo ob 3.15.
Ljubljana. 30. junija. Dvorni vlak, ki je vozil kralja na Bled, je došel v Ljubljano sinoči ob 6.12. Poleg kralja sta 6e vozila na Bled tudi predsednik vlade general Peter Živkovič in minister pravde dr. Srškic, ki sta na Bledu sestavila in podpisala akt o rojstvu najmlajšega kraljeviča. Dvorni vlak so pričakovali na kolodvoru veliki župan dr. Vodopivec, direktor ljubljanske železniške direkcije Kneževič. armijski general Matič iz Zagreba, ki je bil že prispel v Ljubljano kot zastopnik Nj. Vel. kralja pri pogrebu dr. Žerjava, dalje komandant Dravske divizije general Tripkovič, direktor ljubljanske policije Guštin. in precejšnje število občinstva. Ko se je dvorni vlaik ustavil, je prišel na peron predsednik vlade general Živkovič, s katerim sta nato odšla armijski general Matič in divizijski general Tripkovič v kraljev salonski voz. Čez nekaj časa so se generali ponovno pojavili na peronu. Vlak je nadaljeval svojo pot proti Bledu ob 6.17. Skozi okna salonskega voza se je moglo videti kralja, ki ga je občinstvo navdušeno pozdravljalo.
Prisrčen sprejem na Bledu
Bled, 30. junija. Kralj je došel s svojim spremstvom sinoči ob pol 8. na Bled. Na postaji v Lescah so ga pričakovali upravnik dvora major Pogačnik, adjutant major Popovič, še! javne varnosti Rado Popovič in komandir orožniške čete kapetan Kovinčič.
S postaje v Lescah se je kralj odpeljal v avtomobilu v vilo Suvobor. Pri prihodu na Bled je tvorila velika množica občinstva na glavni cesti ob jezeru špalir. med njimi razni tuji gostje ter mladina blejske osnovne šole z zastavicami v roki. Ko se je kralj po-
javil, so ga vsi navdušeno pozdravljali, med njimi tudi gostje iz Nemčije, Avstrije in Češkoslovaške.
Ob prihodu v vilo Suvobor je kralj lakoj odšel h kraljici, da jo pozdiavi in da vidi novorojenčka. Kmalu nato je bil podpisal zapisnik o rojstvu tretjega kraljeviča. Zapisnik 60 podpisali Nj. Vel. kralj, predsednik vlade, minister pravde in dvorni zdravnik Zdravkovič.
Čarobna iluminacija
Zvečer je bila prirejena na Bledu sijajna iluminacija. Vse hiše in lokali so bili okrašeni zelo razkošno z nebrojem električnih žarnic in lampijonov, ki so čarobno odsevali na jezerski gladini. Mnogoštevilni čolni, okrašeni z lampijoni so pluli po jezeru in od povsod so se čuli navdušeni vzkliki kraljevski rodbini. Z Jesenic je došla sokolska godba, ki je priredila v času iluminacije miro-zov okoli jezera ter svirala sokolske in druge pesmi.
O rojstvu tretjega kraljeviča sta bila že zjutraj brzojavno obveščena tudi knez Pavle in kneginja Olga, ki sta se mudila na oddihu v Švici v Montreu. Okoli poldneva je došel odgovor od kneza Pavla, da odpotuje že zvečer s kneginjo Olgo na Bled.
V Suvoboni
Včeraj se je ves dan vršilo vpisovanje čestitk v dvorsko knjigo, ki je bila na razpolago v maršalatu. Vpisovali se niso samo naši državljani, ki sp nahajajo na letovišču na Bledu, temveč tudi mnogi inozemski gostje. Poleg drugih se je vpisal v dvorsko knjigo tudi ameriški poslanik Prince, ki biva na Bledu že nekoliko dni. Prva se je vpisala v dvorsko knjigo deputacija iz vasi Mlina.
Nj. Vel. kraljica Marija se počuti izreduo dobro. Prav tako tudi mali kraljevič, ki je krepak deček s črnimi laski. V bližini srečne matere se neprestano nahajata njena mati rumunska kraljica in princezinja Ileana.
Ko je prestolonaslednik včeraj zjutraj zvedel, da je dobil še enega bratca, se je zelo razveselil in ga je hotel takoj videti, pripeljali so ga v kraljičino sobo, kjer je ves srečen vzkliknil: »Dobili smo još jednog Tomi-6lava!«
Za tem je zahteval, naj mu pritrdijo zastavico za njegov avtomobil, češ da je srečen dan. In res, ko je popoldne šel na m-prehod, se je vila na njegovem avtomobilu zastavica v znak bratske ljubezni.
Kraljev proglas vojski
Beograd, 29. junija. Povodom rojstva tretjega kraljeviča je Nj. Vel. kralj izdal kot vrhovni komandant vojske naslednje dnevno povelje:
Moji dragi vojski in mornarici. Junaki!
Nj. Vel. kraljica mi je z božjim blagoslovom rodila danes, 28. junija, tretjega sina.
Z radostnim srcem objavljam to vest Svoji hrabri in ponosni vojski ter mornarici, pošiljajoč jima tudi Svoj prisrčni pozdrav:
Živela moja hrabra vojska in mornarica.	ALEKSANDER 1. r.
Uradni protokol o rojstvu
Bled, 30. junija. Sinoči, takoj po pri® hodu Nj. Vel. kralja, ministrskega predsednika generala Živkoviča in ministra pravde dr. S r s k i ča je bil se« stavljen v kraljevem dvorcu Suvoboru protokol o rojstvu novega princa. Pro« tokol se glasi:
»Podpisani, poklicani po Nj. Vel. kralju Srbov, Hrvatov in Slovencev Aleksandru /., smo se sestali ob priliki poroda Nj. Vel. kraljice Marije v kra= Ijevskem dvoru na Bledu danes, 29. ju« nija 1929. ter smo se prepričali, da je Nj. Vel. kraljica Marija, soproga Nj. Vel. kralja Srbov, Hrvatov in Slov en* cev porodila živo moško dete 28. junija l. 1929. ob 23. uri in 40 minut. V potrt dilo tega je sestavljen in podpisan ta akt v dvoru Nj. Vel. kralja.
Na Bledu, 29. junija 1929.
Ministrski predsednik, notranji minister, častni adjutant Nj. Vel. kralja, divizijski general Peter Živkovič. Čuvar državnega pečata, minister pravde dr. Milan Srškic.
Zdravniško poročilo
Nj. Vel. kraljica Marija je porodila danes, 28. junija ob 23. uri 40 minut v kraljevskem dvoru zdravo moško dete. Porod je potekel normalno. Zdravje vzvišene matere in deteta je vrlo dobro.
Na Bledu, 28. junija 1929.
Dr. Ljubomir Zdravkovič.
Čestitka armade
Beograd, 30. junija. Minister vojske in mornarice general Hadžič je v imenu celokupne armade poslal Nj. Vel. kralju naslednjo čestitko:
Nj. Vel. kralju Aleksandru I. na Bledu. Z zvesto in udano Vam vojsko ter mornarico pokorno predlagam Vašemu Veličanstvu našo radostno in najprisrčnej-šo čestitko za novorojenega vzvišenega Vam sina, tretjega kraljeviča iz Kara-gjorgjevičevega rodu s slavo ovenčanega, ter prosi, da blagovolite z Nj. Vel. kraljico sprejeti naše vedno iskrene in udane vzklike za srečo in napredek vzvišenega doma.
Naj živi Nj. Vel. kralj, naš ljubljeni vrhovni komandant!
Naj živi Nj. Vel. kraljica;
Naj živi Nj. kraljevsko Visočanstvo prestolonaslednik Peter!
Naj živi Nj. Visočanstvo kraljevič Tomislav!
Naj živi vzvišeni novorojeni kraljevič!
Minister vojske in mornarice general Hadžič s. r.
Povratek generala Živkovica in dr. Srskiča v Beograd
Bled, 30. junija. Ministrski predsednik general Peter Živkovič in pravosodni minister dr. Srskič sta danes ob 17.30 odpotovala z dvornim avtomobilom na Lesce, od koder sta nadaljevala pot proti Beogradu z gorenjskem brzo-vlakom.
Na Bled sta danes prispela češkoslovaški poslanik g. Jan Šeba in romunski
poslanik g. Filodor.
*
Cerkvena svečanost ob priliki rojstva princa Pavla z zahvalno pesmijo in molitvami za kralja in kraljevsko hišo se bo vršila v ljubljanski stolnici dane« v ponedeljek ob 10. dopoldne. Zahvalna služba božja v evan-geljski cerkvi bo istotako ob 10.
Čestitke gorenjskega Sokolstva po štafeti na dvor
Bled, 29. junija.
Vest o rojstvu tretjega kraljeviča v vladarski rodbini na slovenski zemlji v blejskem »Suvoboru«« je odjeknila širom Gorenjske veselo. Posebno so to z zanosom pozdravile sokolske vrste, organizirane v Gorenjski sokolski žu« pi, da se je to izvršilo na njenih doma« čih tleh.
Da Sokoli lastnoročno ponesejo na dvor čestitke, je organizirala Gorenj® ska Sokolska župa štafeto svojega članstva in naraščaja iz Kranja na Bled. Starešinstvo GS2 je takoj po prvih ve* steh v dopoldanskih urah uredilo vse priprave za štafeto in obvestilo o iia« meri dvorni maršalat.
Ob 12. uri 45 min. je na odredbo župnega načelnika Ažmana stekel iz« pred spomenika kralja Petra Osvobo« ditelja pred kranjskim Narodnim do* raom prvi tekač Marjan Košar, ki je nesel s seboj pismeno izjavo Gorenj« ske Sokolske župe. Pismo je prejelo in izročilo naprej še 20 tekačev, od kate« rih je bilo 17 iz Kranja, 4 pa iz Škofje Loke. Tekli so: Roos, Ferjančič, Va« lenčič, Žgur, Javornik Štigiic Majdič, Teply, Pogačnik, Tavčar, Robljek. Jano. Ažman K., Čulk in Wendling. Kot po* slednji je prejel štafeto pred Bledom Živko Schifrer, ki je tekel skozi Bled do gradu »Suvobor«. Za 32 km dolgo progo je rabila štafeta 1 uro 45 minut.
Pred vrati »Suvobora« so tekača ča« kali major Pogačnik za dvorni marša« lat, župni starosta Janko Sajovic. župni načelnik Ažman Karol, član starešin« stva inž. Emmei, starosta blejskega Sokola dr. de Gleric in žand. kapetan Kovinčič. Schifrer se je ustavil pred majorjem Pogačnikom in mu izročil pi« smo. Župni starosta ga je nagovoril in prosil, da izročijo častitke na najvišjem mestu.
Poslanica gorenjskega Sokolstva je imela sledečo vsebino: Gorenjska So« kolska župa iz Kranja izraža potom štafete ob radostnem dogodku v pre« jasni vladarski hiši svoje vdane, naj« iskrenejše častitke.
Zastopniki so se nato podali v grad. kjer so se vpisali v knjigo našega dvor« nega maršalata in v knjigo romunske kraljice. Deputaciji sta se pridružila tu« di prota Jankovič in dvorni zdravnik dr. Zdravkovič. Simbolično pomembna poslanica gorenjskega Sokolstva je iz« zvala veliko pozornost in odobravanje.
Tek se je izvršil kljub velikanskemu avtomobilskemu prometu na blejski državni cesti brezhibno. Za prevoz so stavili veletrgovec Crobath. gasilno društvo iz Kranja in industrijalec Do« lene iz Škofje Loke avtomobile na raz« polago.
Angleži rešili „Numancijo"
Špansko prekooceansko letalo je nekoliko poškodovano, posadka pa je zdrava!
London, 30. junija. Admiraliteta je dobila od letalske ladje - matice »Aigle« vest, po kateri je našla pogrešano špansko letalo »Numancija«. Letalci so popolnoma zdravi. »Numancijo« so našli na 36 stopinj, 28 minut severne širine in 24 stopinj, 14 minut zapadne dolžine.
Madrid, 30. junija. Kakor javljajo iz Gibraltarja, sta 'našla »-Numancijo« dva angleška vodna letala ravno v času, ko sta hotela že opustiti nadaljna poizvedovanja. »Numanciia« je nekoliko poškodovana.
Madrid, 30. junija. Vest o rešitvi »Nu-mancije« je šef vlade dobil ob 11. dopoldne. Bila je takoj sporočena prebivalstvu, k: jo je sprejelo z velikim navdušenjem ter
z vzkliki na španske letalce ter na Anglijo. Opoldne je ministrski predsednik dobil brzojavko iz Gibraltarja, ki veli, da je ppsadka »Numancije« zdrava. Takoj se je sestal ministrski svet, na katerem se je sporočilo, da je vlada izrazila angleškemu poslaniku v Madridu svojo zahvalo za človekoljubno delo angleške mornarice in angleških letalcev pri rešitve »Numancije«. Obenem je španski poslanik v Londonu izjavil angleški vladi zahvalo španske vlade. Španski kralj, ki se nahaja v Londonu, je sporočil Primo de Riveri, da bo osebno posetil angleškega kralja ter se mu zahvalil za prizadevanja angleške mornarice in angleških letalcev za rešitev španskega letala.
Velika anketa o železničarskih vprašanjih
Zastopniki centralnih železničarskih organizacij zahtevajo za železničarje položaj privatnih nameščencev
Beograd, 30. junija. Včeraj dopoldne je bila otvorjena v beograjski Delavski zbornici anketa o položaju naših železničarjev. Anketo je vodilo centralno tajništvo Delavskih zbornic. Prisostvovalo ji je 59 delegatov, in sicer 36 v imenu »Ujedinjenega saveza železničarjev«, 10 v imenu »Udruženja narodnih železničarjev«, dva v imenu »Prometne zveze« in 11 strokovnjakov delavskih zbornic. Med delegati so bile zastopane vse panoge železniških poklicev, višjega, kakor tudi pomožnega osobja iz beograjske, zagrebške, subotiške in ljubljanske oblastne direkcije.
Anketo je otvoril Bogdan Krekie, ki ie sporočil dnevni red. razpravo pa je vodil Luka Pavičevič. Na dnevnem redu so bila naslednja vprašanja: Pravilnik za delavsko osobje, pravni položaj železniškega osobja ter njegova zakonska zaščita, zavarovanje železničarjev.
O pravilniku za železniško osobie je poročal delegat Stjepan Pongračič iz Zagreba. Čim prej naj se uveljavi pravilnik za delavsko osobje, da bi prenehalo sedanje začasno stanje, ki traja že sedem let. Referent je podal poročilo o določbah službenega načrta ter izrazil naziranje o potrebi, da železniško delavsko osobje dobi dejansko stalnost ter zavarovanje za nezgode, starost in smrt, da se mu primerno zboljša gmotni položaj in prizna pravica potom svojih organizacij sodelovati pri vseh zadevah, ki se ga tičejo.
O pravnem položaju in zakonski zaščiti železničarjev je poročal Bogdan Krekič, ki je prišel v svojih izvajanjih do zaključka, da je nelogično, ako se železniško osobje tretira kakor ostali državni uslužbenci, ker so železničarji nameščenci železnice kot podjetja, vsled česar njihov položaj ne ino-re biti javnopravnega, temveč privatno-pravnega značaja. To svoje naziranje je spravljal v zvezo s svobodo sindikalne organizacije železničarjev, katerih plače znašajo okoli 45 odstotkov celokupnih dohodkov železnic, dočim znašajo v drugih državah 60, 70 in več odstotkov. Zahteval je uporabo obstoječe delavske zakonodaje tudi za železniško osobde.
Delegat Jurij Stanko je v svojem govoru navajal primere o delovnem času v raznih panogah železniškega obrata. Navedel je slučaje raznih pogostih nesreč na železnicah, pri katerih se upropašča železniški materija!, kakor tudi osobje in ki so sorazmerno večje kakor v mnogih drugih državah. Povdarjal je, da je to posledica neurejenega delovnega časa, ki za železniško službo nikakor ni primeren. Za povečano število osobja bi se potrošilo mnogo manj, kakor znaša materijalna škoda, povzročena od nesreč ter rente, ki se morajo izplače-
vati ponesrečencem in njihovim družinam.
Glede na zavarovanje se je povdarjala želja, da bi se železniško osobje sprejelo v okvir splošnega delavskega zavarovanja. To velja tudi za članstvo železničarjev pri borzah dela, torej za slučaj zavarovanja proti brezposelnosti, kakor tudi za njihovo članstvo v delavskih zbornicah.
Anketa je izvolila poseben odbor, sesto-ječ iz zastopnikov vseh železničarskih organizacij ter je naprosila Delavske zbornice, naj potom svoiega centralnega tajništva skupno s tem odborom obdelajo zelo obsežno "gradivo, ki je bilo navedeno na anketi, formulirajo želje železničarjev ter jih zastopajo na merodajnih mestih.
Kongres tiskaren
Novi Sad, 30. mnija. Včerai ie bil v mev stni posvetovalnici otvorien konzres zveze grafičnih nedietii iz vse države. Zastopani so bili deleeati vseh osmih podružnic. Z zborovania so bile odposlane pozdravne brzojavke kralju, predsedniku vlade ter ministru trzovine in industriie. Po poročilu o poslovanju zveze v preteklem letu ss je obširno razpravlialo o novem obrtnem zakonu, o poslovanju podružnic in izpre-membi pravil V novi upravni odbor so bili izvolieni: Za predsednika Luka Zub-čič. za podpredsednika Makso Hrovatin. za blagajnika Ivan Novak, za tainika g. Jur-kovič. v revizijski odbor za Krali. Avgust Cen in Mihailo Zagota. Popoldne so udeleženci napravili izlete v Petrovaradin. Sremske Karlovce manastir Krušev dol in nekatere druge kraje. Danes ie kongres nadaljeval delo ter spreiel oredlasane resolucije.
Velik uspeh naše umetniške dvojice
m
Pariz, 30. iuniia. Za orihodnio sezono sta angažirana na operi Comiaue naša znana karakterna plesalca cdč. Luciia \Visiakova in g. Vaclav Vlček.
Tino Patiera v Dalmaciji
Dubrovnik, 30. iuniia. V Dubrovnik ie prispel na narniku »Kumanovo« iz Trsta sloviti tenorist Tino Patiera s svoio mlado ženo. berlinsko igralko Krikn Telmann.
Angleške čete zapuste Porenje
London, 30. iuniia. »Dailv Telegranh« ugotavlja v uvodniku, da ie umaknitev angleških čet iz Porenia zasieurana in da se bo angleška vlada uprla ustanovitvi kontrole do inozemskih organih v Poreniu v katerikoli način.
»Ponedeljekc St. 26 I-
Ponedellek. J. Vn. 1929
Zanimivi dogodki ljubljanske kronike
Razočarani kopalci — Zopet nedeljska avtomobilska nesreča — Zaradi zagonetne smrti svoje žene ^aretirani finančni preglednik izpuščen
Ljubljana. 30. junija.
Nestaluo vreme ie marsikomu izmed Liubliančanov prekrižalo načrte in račune. Najslabše so odrezali kopalci in Dlavači. Pričakovati ie bilo koncem tedna, da bo za Draznik in v nedeljo kopalna sezona mogoče dosegla svoi rekord. Mnogi izletniki in turisti, ki se niso strašili nobenih zaprek, so mestoma naleteli na nrav krasen razgled 7. raznih izletnih točk. Ljubljana Da je oba dni po večini ostala doma ter se zanimala za vse dnevne dogodke.
Z radostjo so Ljubljančani pozdravili na Petrovo ziutrai vest. da se ie kraljevi rodbini rodil tretji kraljevič. Ob 7. zjutraj so začeli z Grada oznanjati topovski streli kralievičevo roistvo. Kakor običajno. so ori prvih treh strelin Liubliančanl mislili, da ie kje izbruhnil kak večii DOŽar. Ko Da so začeli strele dalie šteti, so takoi uganili, da ie Ni. Vel. kraljica Mariia po-rodila sina. O veselem aozodku je obvestilo Ljubljančane tudi »Jutro«. Nato so začeli mnogo ugibati, kakšno ime dobi novorojeni kraljevič. Eni so zovorili: »Nai bo Janez!« drugi »Jože«, tretji: »Matjaž v SDomin na kralia Matiaža!« in tako dalje . . .
Nesreča na Bledu
Nedeljski kronist ie že nameraval z veseljem zabeležiti okolnost. da ni bila na praznik in v nedeljo registrirana nobena avtomobilska ali motoeiklistična nesreča. Toda sedai že v četrtič nedelia beleži take nesreče. Z večernim zoreniski-n br-zovlako-n so oripeliali v Ljubljano ključavničarja 34-letneza Iznaciia Pristavca. doma iz Predtrza Dri Radovliici. Bil ie težko Doškodovan ori avtomobilskem ka-ramboiu. Zlomljeno je imel desno nogo ter si ie pri Dadcu pretresel tudi možgane. Z rešilnim avtom so za DreDeliali v ljubljansko iavno bolnico. Po kratkih Doročilih. ki smo iih prejeli, se ie Ignacii Pristavec popoldne z motornim kolesom vozil do cesti iz Lesc oroti Bledu. Na nekem ovinku ie do nakliučiu nastal karambol z malim, zelenim avtom — Fordom. Pristavca ie vrglo daleč v obcestni jarek. Na licu mesta so mu nudili prvo zdravniško pomoč, na kar so za s Fordovim vtom prepeljali na postajo Lesce ter od tam z brzovlakom v Liubliano
Smrt Pohorčeve pojasnjena
Policijska kronika zadniiti dveh dni beleži nekai zanimivi n dozodkov. SDlošno le bila druzače Ljubljana mirna in solidna. Izvršenih ie bilo nekai aretacij. Na Vidov dan se ie do mestu, zlasti v šentjakobskem okraiu bliskovito raznesla novica o zazonetni smrti 24-letne Loizike Pohorčeve. žene finančneza prezlednika Josipa Pohorca. Kako so io našli Dred njenim stanovanjem na dvorišču hiše štev. 24 v Florjanski ulicibnezavestno. odnosno mrtvo, so listi že poročali. V policijskih zaDorih so zaradi SDlošneza suma pridržali njenega moža. ki ie bil druzače marliiv in miren človek. 2e na Vidov dan poooldne ob 16. se ie vršUa sodna obdukcija Loizike, ki_ so je srer)e!iali v mrtvašnico Dri sv. Krišto* fu. Sodna komisija ie obstojala iz preisko-
valnega \sodnika sod. svet. dr. Vinka Stras-serja. zdravnikov dr. PomDeia in dr. Su-harja ter pol. nadzornika z. Frana Zaide-le. Rezultat obdukcije ie bil ta. da Loizi-ka PohoriLeva ni umrla na Dosledicah nj, glavi dobljene male rane. marveč je bil v prvi vrsti vzrok alkohol. Z ozirom nato je komisiiai pozneje odredila, da so izpustili iz pre»ventivneza zapora finančnega preglednika Josipa Pohorca. ker je dog-nano. da ne nosi nikake krivde na smrti svoje žene. Pohorca so danes ob 14. izpustili iz zaooaa.
Grozen z avvratni umor v Mostah
je še vedno predmet živahnih razgovorov najširšega ob-Cinstva. a obenem tvori temeljite komentarje pri kriminalistih. Organom kriminalnega odelka. ki deluje zadnje dni z največjo« intenzivnostjo, da končno pridejo na sled brezsrčnemu zločincu, se je zadnje dni posrečilo dobiti zotove indi-cije. ki kažejo sled za morilcem. Poizvedbe kriminalnih uradnikov so sicer zelo otežkočene. kefer moralo Daziti na vsako malenkost toda zadnji čas se krog pravih inedicijev baš nekoliko zgoščule ter Je v kratkem pričakovati senzacllonalne aretacije.
Tatinski tnrokarski tovariš
Trije nočni krofcarii. ne da bi se bili preje poznali, so s« »znašli« tam na zapadni periferijii mesta. Praznovali so Datrona Petra. Bilo ie davi zgodaj in začeli so lo-Dutati na vrata itekega dobreza gostilničarja. Vsedli so se na vrtu in naročili sveže Divo. Kmalu so u>ri mizah zaradi Dreve-likih krokarskih naporov zasDali. Eden izmed izvoljene troiioe. neki Štefan, doma tam iz okolice Driia2:ne Dol. Lendave, ki ima to rafinirano navado, da išče krokar-ske prijatelje do veselicah, ie začel počasi segati v ndtranjj žen bolišeza. a dobro razpoloženega zospodja J. F. Izmaknil mu je 600 Din. a prazno denarnico zopet lepo spravil nazai. Opazil ie nlezovo manipulacijo tretii krokarski tovariš. Priiel ga Je. a Štefan Je denar vrgiel v stran med vrtno ograjo. Rotil in pri<4uša1 se Je. da ni on vzel denarja. Ko Je zazrl prihajajočega stražnika, je mahoma .postal bled ter Je onemel kot mutec. Ko ga Je stražnik eskor-tiral v DoliciJske zapore, mu ie hotel pobegniti. Pridržali so ga v zaporih. Denar so našli med vrtno ogcaJo ter ea Izročili lastniku.
V greznici utonil
V Dravljah se ie na Petrovo zvečer zgodila nesreča. Nad eno leto stari sinček oosestnice Ivane Končanove. Francek Je okoli 17. izzinil izpred oči svoie matere, ki je ravno pripravljala večerlo. ter odšel na dvorišče. Ker za ni bilo doleo nazaj. Je skrbna mati tekla ven in ga začela klicali Po imenu, toda od nikjer ni bilo glasu. Vsa v skrbeh ie pohitela do odorte erezni-cer z roko segla vanjo. Prijela Je za dečkovo nogo in ga potegnila na suho. Poskušali so z umetnim dihaniem otroka soraviti k živlieniu. toda zaman. Bil ie mrtev-- kar Je konstatiral tudi pozneie policijski zdravnik dr. Pavle Avramovič.
ariborsko pismo »Ponedeljku"
Prazniška kronika — Slabo vreme — slaba kasa
Maribor, 30. junija.
Malokdaj nanese, da so kar trije prazniki skupaj. V Mariboru je bil vse tri praznike na prvem mestu šport. Prvi SSK Maribor je slavil svojo desetletnico. Prireditve so se vrstile po programu. Bolj pa je bilo podvrženo uplivom vremena občinstvo, kar je bilo seveda zelo na škodo jubilantovi blagajni. O rezultatu pestrega programa športnih prireditev bo pordčal »g. Športni«, ki nič kaj rad ne vidi, da se »lajiki« mešajo v tako sakrosanktno zadevo, kakor je mariborski šport. Na splošno lahko športnemu klubu Maribor k uspelim'prireditvam čestitamo, a zanj kakor tudi za druge organizacije pa je proslava dala nauk, da ne kaže rrireiati tako velikopoteznih prireditev na koncu meseca in za serijo praznikov.
Pa tudi sicer so prazniki potekli v znamenju zadnjega. Gostilne in celo vinotoči so bili slabo obiskani. Policija je imela vse tri praznike mir in je z bilanco lahko zadovoljna. Med maloštevilnimi aretiranci je neki 18-letni že dolgo zasledovani Franc K. iz Rogoznice pri Ptuju, ki je poleg tega, da je okradel svojega gospodarja na Ramšniku zagrešil še grd zločin po paragrafu 129 a. Ž njim vred je bil izročen sodišču še neki 26-letni Štefan F., ki je ukradel svojemu gospodarju 1000 Din vredno zidarsko vrv. U ostalih važnih dogodkih praznične kronike poročamo na drugem mestu.
Javna telovadba Sokola
Današnji nastop Sokola na letnem telova-dišču pri Ljudskem vrtu je bil izreden užitek za teza. ki se zanima za telesno kulturo. Kljub jubilejnim športnim prireditvam, ki so tvorile središče javnega zanimanja, je bil poset na sokolskem telovadišču zadovoljiv in je dokazal, da Maribor ceni delo, ki ga vrši v tej severni postojanki sokolska telovadba. Ves nastop je bil ena sama himna moči, lepote in harmonije človeškega telesa. Največjo pozornost sta vzbudila vsekakor simultani nastop članic na petih bradljah ob spremstvu godbe in nastop izbranih telovadcev na drogu in na bradlji. Volley bal, to je izpodbijanje žoge, je bil predočen gledalcem kot izvrstna vežbalna igra. Im-pc-anten je bil nastop vojaškega oddelka v prostih vajah s puškami. Zaključna točka sporeda je bila poleg težkih vrhniških vaj jugoslovenska eopeja — telovadna skladba brata Murnika za amsterdamsko olimpi-jado, ki jo je navežbal brat Primožič Društvena godba je vsestransko zadovoljila in mnozo pripomogla k celotnemu uspehu.
Obrtniška, vajeniška in pomočniška razstava
Na praznik sv. Petra in Pavla je bila v veliki Unionski dvorani v Mariboru svečano otvorjena obrtniška razstava vajeniških m pomočniških izdelkov. Ko so se po osvobo-jenju uvedene obrtno gospodarske razstave v Mariboru morale ukiniti iz materijalnih razlogov, je »Slovensko obrtno društvo« ooda Javnosti vsako leto vsaj razstavo naj-
g. Mihe Vahtarja smatralo za potrebno, da oda javnosti vsako leto vsaj razstavo najboljših izdelkov obrtniških vajencev in pomočnikov, ki naj bo verna slika pridnosti in vztrajnosti obrtniškega naraščaja v njegovem stremljenju po čim večji popolnosti. In ta namen je v polni meri dosegla tudi letošnja razstava.
Oficijelna otvoritev razstave je bila prvotno določena na Vidov dan. Pa se je morala za en dan preložiti zaradi službenih prireditev, pri katerih so bili zadržani vsi oficijelni predstavniki, ki so izrazili željo, da se udeleže otvoritveJV navzočnosti zastopnikov velikega župana, mestne občine kot pokroviteljice, zbornJce za TOI, predstavnikov raznih obrtniških organizacij iz cele mariborske oblasti Jn drugih povabljenih gostov je predsednik »Slovenskega obrtnega društva« g. Miha Vahtar v imenu razstavljalnega odbora pozdravil navzoče ter v kratkih besedah razjasnil pomen razstave. Za njim je povzel besedo podžupan dr. Lipold, ki je v imenu mestne občine kot pokroviteljice otvoril razstavo ter v lepih besedah vzpodbujal mojstre in naraščaj k nadaljnjemu plodonosnemu delu na polju obrtniške izobrazbe. Svoj govor je zaključil z zagotovili, da bo mestna občina mariborska vedno znala upoštevati plemenita stremljenja »Slov. obrtnega društva« ter napredek obrtništva z vsemi močmi podpirala. Govorili so nato še predsednik »Zveze kulturnih društev« v Mariboru g. Skala, ki je naglašal, da je naraščaj poleg strokovne izobrazbe potreben tudi kulturnega napredka ter zagotavljal v tem pogledu podporo ZKD, nadalje zadružni načelnik g. Založnik, ki je v stvarnih izvajanjih orisal težak položaj obrtništva in priporočal slogo ter vztrajno delo na samopomoči ter g. Andrej Oset, ki je kot zastopnik zbornJce za TOI pozdravil razstavo. Pod vodstvom prirediteljev so si nato gostje ogledali razstavo, ki predstavlja izdelke 920 vajencev in pomočnikov. O razstavi sami bomo še poročali v »Jutru« in »Večerniku«. Danes pa samo še pribijemo razveseljivo dejstvo, da se obrtniški naraščaj ne posveča samo poklicnemu delu, marveč tudi ustmenemu in duševnemu izpopolnjevanju. To je pokazala gledališka predstava in pevske točke, ki so jih izvajali vajenci in pomočniki na predvečer otvoritve razstave na verandi Unlo-na s sodelovanjem godbe »Drave«. Razstava bo otvorjena do 7. julija In bo imelo tako tudi občinstvo izven Maribora priliko, da se prepriča o znanju, pridnosti in napredku našega obrtniškega naraščaja. Upamo pa tudi, da bo občinstvo še bolj nego doslej pokazalo, da ve ceniti trud ln požrtvovalnost prirediteljev te razstave.
Poset graškega moto-turing kluba
Za praznike je priredil graški Moto-turing klub izlet v slovensko Štajersko. Okrog 200 članov kluba je prispelo na motociklih In z avtobusi deloma že v petek, večinoma pa v soboto v Maribor, odkoder so napravili
skupen izlet v Ce:je, kakor tudi v Rogaško Slatino. Spremljali so jih domači motoci-klisti ,člani avtokluba in kolesarskega društva Peruna. Avstrijski gostje so bili povsod gostoljubno sprejeti in so se prav pohvalno izražali o napredku naših mest, za katera se je v bližnji preteklosti bil tako ljut boj med Nemci in Slovenci.
Krvav pretep v Rušah
Včeraj so pripeljali v bolnico 29-letnega delavca Cirila Klančnika z razklano glavo in težkimi notranjimi poškodbami. Klančnik je bil zaposlen pri tovarni za dušik v Rušah, kjer je proslavil praznike s svojimi
prijatelji z neizogibnim pijančevanjem. Prijatelji so se po preveč zavžitem alkoholu sporekli ter začeli pretepati. Štirje »tovariši« so se spravili nad Klančnika in ga z noži in koli tako obdelali, da je obležal nezavesten v mlaki krvi. Domači zdravnik, ki so ga poklicali, mu je nudil prvo pomoč ter odredil takojšen prevoz v bolnico. Klančnik ima globoko rano na glavi, razen tega pa tudi težke notranje poškodbe in pretres možganov. V bolnici so ga takoj operirali, vendar pa je njegovo stanje tako nevarno, da ni mnogo upanja, da bo ostal pri življenju. Pretepače so orožniki polovili in vtaknili v zapor.
Proti ognju elementa in za ogenj dobrega
srca
Prireditev čuvarjev Ljubljane in njene okolice.
Ljubljana, 30. junija.
Ob krasnem vremenu se je včeraj na Petrovo izvršila lepa, sicer v skromnem, a prav v dostojnem obsegu zasnovana svečanost blagoslovitve avtomotorne brizgal-ne Prvega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani skupno z blagoslovitvijo motorne brizgalne barjanskega gasilnega društva. Avtomotorna bri-zgalna je bila nabavljena pri tvrdki Rosen-bauer v LInzu za 240.000 Din, a barjanska motorka za 55.000 Din. Obe brizgalni sta bili krasno okrašeni z zelenjem in cvetjem, kar je izvršil vešči mestni vrtnar. Na predvečer slavnosti v petek je bila ob 20.30 po mestu bakli ada ter so se gasilci v večji po-vorki poklonili kumici /upanji ge. dr. Olgi Pucovi in kumu g. Jošku Hubadu.
Ob zgodnjih jutranjih urah je bila budni-ca. Kmalu po S. zjutraj pa so se začeli pred Mestnim domom' v strumnih vrstah zbirati gasilci, ki so prihiteli na svečanost iz vseh bližnjih krajev in deputacije iz večjih mest Slovenije, kakor iz Celja, Kranja Novega mesta. Brežic, Bleda in od drugod. Prišli so med drugimi s svojimi zastavami vrli gasilci iz Bohinjske Bistrice, z Bleda in iz Brežic.
Po glavnih ulicah mesta se je nato vršil ob 9. izpred Mestnega doma lep obhod gasilcev z dvema godbama Jn sicer z godbo vrhniško pod vodstvom g. mag. uradnika g. Dolinarja na čelu In novo železničarsko godbo »Zarjo«. Obhoda se je udeležilo nad 500 gasilcev s funkcJjonarji načelstva Gasilske zveze In posameznih društev. Po obhodu Je bila v cerkvi sv. Jožefa na Poljanah slovesna božja služba, ki jo je cele-briral ob asistenci duhovžčine gasilski ku-rat, kanonik g. dr. Mihael Opeka. Izpred cerkve se je po končani maši znova formiral sprevod po Streliški ulici pred Mestni dom, kjer je bil postavljen bogato okrašen govorniški oder.
Svečanost blagoslovitve se je izvršila pod pokroviteljstvom častnega odbora, ki so ga tvorili gg.: dr. Fran Vodopivec, veliki župan ljubljanske oblasti, komandant dravske divizije — general Sava Trip-kovič, oblastni komisar dr. M. Natlačen, mestni župan dr. DInko Puc, predsednik TOI Ivan Jelačin ml., stolni kanonik dr. Mihael Opeka, mestni lizik dr. Mavricij Rus in obč. svetovalec ln starosta Jugoslo-venske gasilske zveze Josip Turk.
Vabilu k slovesni blagoslovitvi oogh brl-zgalen so se odzvali: divizijski general Sava Tripkovič, vlad. svetnik g. Svetek za velikega župana, dr. Logar za oblastnega komisarja, mestni župan dr. DInko Puc. podpredsednik TOI Ivan Ogrin, skoro polno-številno občinski svetovalci, med drugimi g. Anton Likozar, prof. Evgen Jarc, gosp. Fran Rupnik, dr. Vinko Gregonč, g. Gol-rraier in še mnogi drugi zastopniki raznih ljubljanskih društev, tako g. major Colarič za Rdeči križ. Končno so prispel kumJca in kum ter kanonik dr. Mihael Opeka.
Pozdravni govor g. Josipa TmrGa
Na prostoru pred Mestnim domom so se v gostih vrstah strnili gasilci. Vse okrog se Je zbrala velika množica ljubljanskega občinstva, ki se zanima za razvoj našega gasilstva Jn ki je z vnemo nakloitfeno idealnemu in požrtvovalnemu stremljenju gasilstva. Kmalu se je začulo krepko povelje poveljnika g. Milka Hojana: »Pozor!« Za-donela Je gasUska tromba. Na govorniški oder se je povzpel starosta Jugoslovenske gasilske zveze Jn vztrajni organizator ljubljanskih gasilcev g. Josip Turk. Zavladala je na trgu splošna tišina.
G. Josip Turk je v svojem pozdravnem govoru najprisrčneje pozdravil vse odlične predstavnike oblasti in korporacij. zlasti posebe še kumico go. Olgo dr. Pucovo in kuma z. Joška Hubada, kakor vse stotere prijatelje, dobrotnike in tovariše ki so prišli od blizu Jn daleč, da prisostvujejo m s tem poveličujejo današnje slavje. Nadalje je krepko povdarjal:	. ,
Ljubljansko gasilno društvo, ki že 60 let skrbi za varnost pred ognjem v mestni občini ljubljanski, praznuje danes vesel dogodek.
Kakor hitro se je uvedel motor, Je ljub-1 lansko gasilno društvo takoj med prvimi sklenilo, da si nabavi avtomotorko in je v ta namen ustanovilo pred leti poseben avto-sklad. Vojna, še bolj pa neznosne povojne razmere so preprečile uresničenje tega načrta vse do danes, ko smo se zbrali k blagoslovitvi te tako zažellene avtomobilne brizgalnlce.
Kljub svoji marljivosti pa bi ljubljansko gasilno društvo tudi danes še ne prišlo do svojo avtomotorke, da bi mu ne priskočila na pomoč mestna občina, oblastni komisar in ostali njegovi dobrotniki.
Res je sicer, da društvo ni dobilo Je avtomotorne brizgalne, temveč je dobilo ž njo tudi precejšen kupček dolga, toda društvo pozna uvidevnost ln dobrotljlvost Ljubljančanov ter je prepričano, da Ljubljana svojih tihih junakov, svojih prostovoljnih in brezplačnih varuhov ne bo pustila rubiti temveč jim bo pomagala, da se čim preJ iz-nebe dolga za brlzgalnlco ter pristopijo k nadaljnl modernizaciji ln Izpopolnitvi gasilskega inventarja. Težavno Je gasilsko delo, kajti poleg popolne strokovne Izobrazbe zahteva tudi vedno in neprestano pripravljenost ter brezmejno požrtvovalnost. Ljubezen do trpečega bližnjika, ljubezen do rodne grude ln mile domovine, ljubezen do vsega stvarstva naganja gasilca k delu in ista nesebična ljubezen nai bi navdajala ljubljansko prebivalstvo, da bi po svojih močeh
orodja, brez katerega seveda tudi ljubljanski gasilci ne morejo delati čudežev. Naj bi bilo današnje slavje začetek reorganizacije in modernizacije ljubljanskega gasilstva, obenem pa tudi začetek preroienja na svseh v res pravi ideji nesebične ljubezni do bližnjega, kajti: »Potrebni vsi pomoči smo! Smo v sili, zatorej vedno brata brat se usmili!«
»Gasite ogenj! Podžigajte ogenj ljubezni!«
Po pozdravu g. Josipa Turka je imel kanonik g. dr. Mihael Opeka prav krasen nagovor pred blagoslovitvijo brizgalen. Uvodoma se je spominjal težkih dni, ki jih je že doživela Ljubljana. Na zelo pomemben dan se izvrši danes blagoslovitev brizgalen. Prav danes na praznik sv. Petra in Pavla pred 155 leti je silovit požar uničil velik del ljubljanskega mesta. Kdo ve, ko-likrat bi lahko slična nesreča zadela mesto v zadnjih 60 letih, da ni čulo budno oko gasilcev. 2e vaši predniki so čuli in vztrajno čujete vi, gasilci in možje! Neprestano mislite in delate, da bi v gasilstvu tem bolje napredovali. O tem vašem vztrajnem stremljenju pričata novi motorni brizgaln. Dve besedi vam rečem: »Gasite ogenj! in Podžigajte ogenj!«
Nato je g. kanonik v poetičnih besedah očrtal strašno delo divjega elementa ki vse uničuje in podira, ki ruši hiše, ulice, mesta ln vasi, pred katerim se vije krik in jok nesrečnih Uudi: »Na pomoč!« In gasilci hite s požrtvovalnostjo na reševalno delo. Tu Je geslo: »Gasite ogenj!«
Drugačno bodi geslo: »Podžigajte ogenj!« Kako? Kalcšen ogenj :iaj podžigate? Tq je ogenj prave krščanske ljubezni do bližnjega. Velika reč je ta ljubezen! V čim večjem duhovnem ognju it ljubezni boste delovali, tem večja bo vaša moč proti Škodljivemu naravnemu elementu. Netite v srcih pravo krščansko ljubezen, a gasite ogenj! Ko bom blagoslavljal obe brizgalni, bom klical in prosil Najvišjega za niegov blagoslov na vas vse, ki ste veliki ;n zvesti v službi do bližnjega.
Govor kanonika dr. Opeke je napravi! na vse navzoče najglobokejši vtis. Zadonela je gasilska tromba in kanonik g. dr. Opeka je stopil v svečeniškem ' rnatu pred motorno brizgalno. Štirje semeniščniki so lepo zbrano zapeli svečani blagoslovitvi primerne cerkvene pesmi in psalme. Tišina je zlasti zavladala, ko je kanonik dr. Opeka začel v prisotnosti kumice in kuma, ki sta stala ob strani avtomotorne brizgalne, blagoslavljati.
Po končanem blagoslovu je vrhniška godba intonirala državno himno.
Čestitke ge. kumice
Kumica ga. županja Olga dr Pucova je nato v izbranih besedah čestitala gasilcem na pridobitvi novih brizgalen ter povdar-jala:
Moderna tehnika pomaga s svojimi izumi gasilcem, nikdar pa ne more nadomestiti njihovega poguma jn požrtvovalnosti. Čestitam društvu k napredku in sem prepričana, da bo vršilo tudi v bodoče svojo visoko nalogo, tako ko doslej in pri vsaki priliki prihitijo ograženemu bližniemu na pomoč.
Župan dr. Dinko Puc je v vznesenih besedah nato poveličeval požrtvovalno delo gasilcev ki ne zahtevajo za svoje delo niti plačila niti pohvale. Zagotovil je gasilce, da bo mestna občina vedno z največjo naklonjenostjo podpirala gasilstvo. Čestital je dalje g. župan tudi barjanskemu gasilnemu društvu, ki si je nabavilo motorno brizgalko ter naprosil vse gasilce, da sprejmejo pozdrave v imenu ljubljanske občine. Kliče jim: »Na pomoč!«
G. Josip Turk se je nato v kratkem zaključnem govoru zahvali! za vse čestitke in bodrilne besede. Zahvali! se je predstavnikom oblasti za njih naklonjenost in vpošte-vanje gasilskega dela ter zlasti gospej kumici, z. kumu in g. kanoniku dr. Opeki za opravljeno cerkveno opravilo blagoslovitve. Povdaril je, da naj bi dal Bog, da ne bi bilo treba rabiti brizgalnice v težkih požarnih katastrofah.
Popoldne ob 15. so se vršile ob veliki navzočnosti ljubljanskega občinstva zanimive vežbe gasilcev z novo avtomotorko in motorno brizgalno, kakor tudi z ostalim gasilskim orodjem na Kongresnem trgu.
štiri žrtve streljanja z možnarJi
Eden mrtev, štirje težko ranjeni povodom blagoslavljanja zvonov
Maribor, 30. junija.
V Cafcolah pri Cirkovcah na Dravskem polju so imeli na praznik sv. PetTa in Pavla blago-slavtlanje zvonov. Kmetovalci, ki jih tarejo visoki davki in netftfestaae ušme, so z velikimi žrtvami na prigovarjanje domačega župnika kupili nov« zvonove in Jih na praznik potegnili v stolp. Kakor vselej pri sličnih cerkvenih svečanostih «o morali tudi tokrat grmeti možnar i!, dasi si Je pri tem nevarnem poslu, ki pravzaprav nima nobenega pravega pomena, zgodilo že toEtoo nesreč.
Streljanje so prevzeli štirje domači posestoi-Skft tan<tje: 19 letni Štefan Trčelk, njegov 17 letni brat Simon Trček. 20 letni Anton Kagzer in 34 letni Ivan Medved. Ze od nekdaj je bil ponos fantov, da se kosajo, kdo bo bolje nabil k &gav možnar bo bolje počil. To nevarno tekmovanje pa Je tokrat postalo za vse štiri usodno. Štefan Trček je nabijal »ta večje za« in ponosno prislonil žarečega »petelina«. Res je neznansko počilo, a v naslednjem trenotku so se že tudi vsi Štirje valili po tleh v mlaki krvi. Možnar se je namreč razpočil in drobci so zadeli vse Štiri. Štefanu TrSku je odtrgal levo nogo in ga tudi sicer strašno razmesaril. Zaradi izkr-vaivitve Je nekaj ur po prevozu v bolnico umrl.
Nje.gov brat Simon Trček je dobil kos možoar-ja v desno nogo iti mu preti amputacija noge, ker si je bržkone zastrupil nogo. Njegovo stanje je zelo resno. Antonu Kajzerju se je zapičii kos razpočenega možnarja v desno nogo, drug ko« pa se rmu je zadri globoko v desno stegno. Obe njegovi poškodbi sta težke narave. Najstarejši strelec Ivan Medved bo plačal kratkotrajno zabavo pri streljanju z desno nogo. Velik ko« možnarja ga je zadel s talko silo, da mu je strt desno nogo v kolenu. Domačini so s strahom gledali strašni prizor in skušali nuditi strašno razmesarjenim fantom prvo pomeč. Ko so ugotovili, kako strašne poškodbe so dobili fantje, se pozvali meriborslki rešilni oddelek, ki je 5 dvema avtomobiloma prepeljal ponesrečence v mariborsko bolnico.
Štefan Trček je kmalu nato izdihnil. Ostalii trije pa bodo vse svoje življenje hromi, če jih ne zadene še kaj buiišega. Skrajni čas bi bil, da bi oblasti ali docela prepovedale nesmiselno streljanje ali pa ga omejile na ta nafto, da b! od dotičn-ega žutxnega urada, če gre za cerkveno svečanost odnosno od dotičme občine zahtevale primerno visoko kavcijo, ki bi zapadli v slučaju nezgode v korist ponesrečencev in njihovih svojcev.
Zagonetni požigi kozolcev v Ojstriški vasi
V noči od praznika na nedeljo je neznani zločinec zanetil dva požara — Zgoreli so trije kozolci — Požigalec je najbrže isti, k| je pred dvema tednoma zažgal kozolec nekega posestnika v
isti vasi
St. Jurij ob Taboru, 30. junija. Na praznik proti polnoči je idilično savinjsko naselje Ojstriško vas pri Št- Juriju ob Taboru nenadoma zbudilo klicanje: >Go-ri, goril« Zapozneli praznikovalci in vasovalci, ki so se vračali peš ali e kolesi po državni in drugih cestah na vse strani domov, so opazili, da se je zasvetilo v velikem kozolcu posestnika g Juharta po domače Širša. Alarmirali so speče prebivalce in v najkrajšem času je bilo tudi ze na mestu domače gasilno društvo, kateremu ]e prihitelo kmalu na pomoč gasilno dTustvo iz bliz- , nje vasi Kaple z motorna brizgalno. Kozolec, ki je bil obložen z ječmenom m v vrhnjih shrambnih prostorih z deteljo, je bil naenkrat ves v plamenu in se preden so mo-eli gasilci stopiti v akcijo, je že gorel tudi bližnji mali kozolec, last istega posestnika. Gasilci in vaščani, ki so prihiteli gasit, so mogli iz večjega kozolca le še rešiti dva voza, ki sta že oba gorela.
Svit požara se je videl daleč po široki dolini na vse strani, razen tega so še šentjurski zvonovi opozarjali mirno dolino na požarno nesrečo, zaradi česar 60 prispela na mesto požara še gasilna društva Prekopa, GomiJfiko, Grajska vas. Trnava, Groblja in Kamenče. Gasilno društvo iz Kamenč se je kmalu po prihodu zopet vrnilo, ker je bil požar že pogašen, največ po zaslugi kapelske motorne brizgalne, ki je imela napeljane rovi na močan vrelec ter je 7. močnejšimi curki pogasila in lokalizirala požar. Ob eni uri ponoči je bila s požrtvovalnim delom gasilcev odstranjena vsaka nevarnost razširjenja požara na druga poslopja.
Ljudje so se začeli vračati na svoje domove, deloma pa so še 6tali okrog pogorišča in ugibali, katera zlobna roka je zanetila ogenj, ker je bilo očividno, da je bil požar podtaknjen, najbrže od iste roke, ki je pred štirinajstimi dnevi v i6ti vasi zažgala kozolec posestnika g. Mihe Lesjaka, po domače Zil-nika. Tudi posamezna gasilna društva so se že pripravljala na povratek, ko se je nenadoma zaslišalo klicanje, bilo je okrog pol
nrpmvaicrvn Da u. uu	________ dveh zjutraj, da je začel goreti tudi kozolec
rispeval7rnaba^ Poirebnega gasilskega posestnika in gostilničarja g. Flavšaka iz St.
Jurija ob Taboru. Kozolec se je nahajal na drugem koncu vasi in se torej ogenj ob popolnoma mirne vremenu ni mogel prenesti od prvega požara. Zato je nedvom. postal tudi ta žrtev istega zločinca. Velik kozolec g. Plavška je bil, ker se je vnela detelja v shrambnih prostorih, v hipu v ognju in na njegovo rešitev ni bilo misliti. Žita k srefi ni bilo v štantih. Rešiti so mogli tudi samo vozove. Kameniško gasilno društvo, ki je bilo že na poti proti domu, se je takoj zopet vrnilo, ko je videlo, da je začelo goreti na drugem mestu. Kapelski motorni brizgalni gre zopet največja zasluga, da je bil rečen prav blizu stoječi mali kozolec, is t o tako laet g. Plavšaka.
Zločinski požigalec je popolnoma neznan in nihče niti od daleč ne more sumiti, kdo bi bil storilec. Kakor so se razširile govorice, je videl hlapec posestnika g- Š to rmana iz Kaple skočiti izpod kozolca g- Plavlaka v času, ko je poslopje baš začelo goreti, neznanega moškega, ki je hitrn zbežal pr*ko polja, tako da ga hlapec oi mogel spoznati po obrazu. V strahu, da bo zločinec še nadalje uganjal svoje zločinske burke, so številni gasilci do ranega jutra čakali okrog pogorišča in se šele podnevi vrnili domov.
Smrtna kosa
Po daljšem bolehanju je preminula v Ljubljani ga- Gretka Leskovarjeva, rojena Logarjeva, soproga železniškega uradnika. P<v greb pokojnice bo v torek 2- julija ob 15. v Poljčanah, kamor se bo prepeljalo njeno truplo. Bodi pokojnici ohranjen blag «p<v min! Žalujočim naše sožalje!
Zlata ovratna verižica
s križcem se je izgubila od Malgajeve ulice skozi Aljaževo cesto do Bellevue-a. Naj« ditelja prosim, da jo očda. v oglasnem od* delku »Jutra«.
Zaključek jubileja JNS
Remis Praga-Zagreb - Desetletnici dveh slovenskih klubov - Zmagovalec v turnirju Hermesa
SK Železničar (Zagreb) - Lepa proslava ISSK Maribora
Praga - Zagreb 3:3 (1 • 2)
Zagreb, 29. junija. V okvirju proslave deset-krnice obstoja našega najvišjega fomma JN&a se ie danes vršila medmestna tekma med reprezentancama Prage in Zagreba. T«k ta tekma je, kaikor ona na Vidov dan med našo in češkoslovaško reprezentanco, pokazala, da se je nas nogomet v zadnjem času dvignil na lepo višino in da se naše reprezentance lahko kosajo z inozemskimi profesionalnimi moštva. Uspeh zagrebške reprezentance je bil v vseli krajah sprejet Prav ugodno in simpatično. Moštvo Zagreba Je daio vse iz sebe ter je znalo s svojo taktično in fair igro izbojevati častni neodločeni rezultat Moštvo mesta Prage je biilo po svoji sestavi rrm0'i50 boljše in homogen« is e nego češkoslovaška državna reprezentanca. V nastopnem kratko poročilo o tekmi:
Moštvi sta nastopili v naslednji postavi: Praga: Staplik—©uirger, Stehliik—dr. Schillin-ger. Sindelar, Krzil—Podražil, Stepan, Meduna, Hr^madka, Bajer.
Zagreb: Miheloie—Gmajniaki, Koch-r-vMarjano-viič. Premeri, Kiunst—Babič, Hitrec, Perška, Leinert, Pavelič.
Že začetkoma Zagreb ostro pritiska. V 10. minuti sorumage pred golom Prage. Zagreb ima lepo šanso za uspeh, ki je pa ne izrabi. V 16. minuti zastrelja Pavelič siguren gol. V naslednji minuti četrti komer proti Zagrebu, ki ga strelja desno krilo. Meduna ujame žogo ter ostro strelja v gol. 1:0 za Prago. V 33. minuti pričnejo naši pri t i sik at i. V 34. minuti odda Marjanovič Hitrecu, a ta strelja iz težke pozicije tako močno, da vratar Prage ne more ubraniti žoge. Prvo izenačenje je tu. V 43. minuti strelja Kunst prctistrel. Žoga se odbije o.d obrambe. Perška Jo ujame s prsi ter strelja iz daljave 2 m v gol.
Zagreb vodi 2:1. S tem rezultatom konča prvi polčas. Že v 2. minuti doseže desna zveza Prage iz daljave 10 m efekten gol in izenačenje. Zagreb 3« sedaj večinoma v premoči ter prehajajo Pražani le od časa do časa na polje Zagreba. V tem času se zlasti odlikujejo Hitrec, Leinert in Premer!. Kmalu pa začnejo pritiskati Pražani ter pridejo v 20. minuti po lepi kombinacija na-pada, po strelu Hromadke, z glavo, do vodstva. Naši popuščajo. Zdi se, da bodo Pražani povečali rezultat. Vendar pa domačini po 30. minuti zopet neikoiiko popravijo ter stalno napadajo in zastreljajo nekaj prav lepih šans. V 34. minuti se konča lepa kombinacija zagrebškega napada z efektnim golom Hitreca. Z izenačenim rezultatom 3:3 se konča tekma.
Jubilej ŽSK Hermes
V' soboto in nedeljo se je nadaljeval nogometni turnir našega agilnega ŽSK Mermes. 2a-libog naša publika prireditev ni posetila v onem številu, ki bi ga desetletno, z velikimi težkoča-mi spojeno delo šišenskih športnikov gotovo zaslužno. Praznovati pri nas športne jubileje bo kmalu, postala precej riskantna stvar. Mesto da bi naši klubi ob takih prilikah dobili nekaj sredstev, da bi mogli nadaljevati svoj trud za pro-cvit naše mladine, morajo računati z izgubo. Upamo, da bo v bodoče bolje.
Iz nogometnega turnirja je izšel kot zmagovalec zagrebški SK Železničar. Sodelovali so pri turnirju Železničarji iz Maribora in Zagreba, slovenski prvak ASK Primorje in jubilant. Ob tej priliki je naša dolžnost, da omenimo naslednje. Najslabše je izšlo iz tega turnirja moštvo prvaka Slovenije ASK Primorje. Brez dvoma je, da prevzame ono moštvo, ki si pribori lepi naslov slovenskega prvaka, nase gotovo dolžnost. Ono predstavlja moč in višino slovenskega nogometa-. Moštvo Primorja pa je oba dni igralo, lahko rečemo, zelo slabo. Res je, da je drugi dan nastopilo z rezervami. Zanimivo bi bilo vsekakor vedeti, zakaj niso nastopili kompletno. Že obzir do jubilanta bd biil zahteval, da sodeluje slovenski prvak s svojim kompletnim prvim moštvom. Od tekem za državno prvenstvo naprej neka,j pri moštvu Primorja ni v redu. Upamo. da bodo merodajni faktorji v klubu znali odpraviti te nedostatke, ki Škodujejo razvoju naše-ga nogometa.
Hermes : Železničar (Maribor) 6:5 (2:1)
Jubilant je v predtekmi nastopil proti mariborskim železničarjem in jih srečno in komaj premagal potem, ko je imel že dva« krat pri stanju 3 : 1 in 5 : 3 — situacijo že skoraj na varnem. Toda Mariborčani so se pokazali kot izredno borbeno moštvo, z vsemi silami stremeče proti končnemu cilju in tako jim je dvakrat uspelo izenačiti re« zultat, ko se je že zdelo, da nimajo več nobene nade.
Igra je bila zelo živahna in po samem poteku, ki je dal vsega 11 golov, nenavad* no napeta. Morda so Mariborčani v polju nekoliko prevladovali, zato pa so bili v ožji obrambi nerazumljivo šibki. Odtod tudi ta« ko visok seore za Hermežane, ki so se pa, bodi povedano, tokrat izkazali z dobrim in uspešnim streljanjem na gol.
Videlo se je, da so se Hermežani zave« dali važnosti in pomembnosti svoje prire« ditve. Vložili so v svojo igro mnogo dobre volje in elana, pokazali pa so tudi solidno nogometno .znanje. Brez dvoma razpolaga moštvo z močmi, ki bi se mogle pod danimi pogoji razviti in izpopolniti tako, da bi utegnilo moštvo zaigrati v našem športnem življenju primerno in vidno vlogo. Zmago so Hermežani zaslužili in ji ni oporekati.
Mariborčani so se, kakor že povedano, dobro držali, z izjemo obrambe, ki je za« krivila poraz. Vsekakor je simpatična vrli« na moštva, da vztraja v resni borbi, čeprav se zdi situacija že brezupna. To je pravil« no razumevanje športnega duha in so Ma« riborčani v tem pogledu zapustili najboljši vtis.
S svojo zmago je Hermes prešel v finale. Tekmo je vodil g. AJičan sicer objektivno, stvarno pa pomanjkljivo v toliko, da je bil pri presoji foulov zelo, zelo Šibek. Zato se je tudi razvila igra v nepotrebno ostrost, ki je bila splošnemu razpoloženju samo v kvar.
pavzi med predtekmo in glavno tekmo so se vršila oficielno čestitanja. Predsednik ŽSK Hermesa g. Lukežič je pozdravil dele« gate klubov saveza in podsaveza ter za« stopnike ljubljanske železniške direkcije, za ljubljansko železniško direkcijo pa je iz« rekel čestitke v imenu zadržanega direk« torja g. inž. Kneževiča višji uradhik gosp.
Pupanič. Nato je čestital v imenu JNS*a g. Krčelič, podpredsednik JNS*a in pred« sednik zagrebškega Železničarja, za LNP je spregovoril g. Cek. Končno so še čestitali zastopniki poedinih klubov gg. Sancin (za ASK Primorje), inž. Koudelka (za Železni« čar j a — Maribor) in Krčelič (za Železničar« ja — Zagreb). Vsi trije klubi so poklonili jubilantu lična darila.
Železničar (Zagreb) : Primorje 3:1 (1:1)
Po teh oficijelnostih se je odigrala tekma, ki je bila zamišljena kot glavna atrakcija turnirja. Moramo pa takoj omeniti, da je tekma prisotne precej razočarala. Prispevali so k temu razočaranju vsi trije akterji: obe moštvi in sodnik.
Zagrebčani uživajo sloves, da so v spo* mladanski prvenstveni kampanji edini uspe« li iztrgati eno točko Concordiji z neodlo* čeno tekmo 1 : 1, kar nista zmogla niti Hašk, še manj Gradjanski. Proti Primorju so res da bili boljše moštvo m zmago po« vsem zaslužili, toda njihova igra še z da« leka ne bi zadostovala, da bi z njo tolkli našega prvaka v dobri formi. Njih odlika je v dobrem startu, ki jim je dal priliko, da so imeli mnogo več žog kot njih nasprot« nik, tudi kombinatorno so razmeroma do« bri, vendar prvim rezprezentantom zagreb« škega nogometa niso dorasli.
Tem manj časten je izid za slovenskega prvaka. Moštvo je nastopilo skoro kom« paktno in je včasih — to so pa bila prava lucida intervala — zaigralo v znanem stilu. Večji del igre pa je potekel po inicijativah in direktivah nasprotnika, zlasti ker je pri« morjanska halves linija, ki je predvsem za« krivila poraz, igrala precej indolentno. Mo« glo bi se izvzeti edino Piška, ki se je sicer trudil, dosegel pa ni skoro nič.
Vodstvo so dosegli Zagrebčani na precej nenavaden način. Močan odbojni strel iz kakih 60 m je ubral smer proti golu Pri« morja in žoga je skočila preko Korčeta v mrežo. Proti koncu polčasa se posreči do* mačinom, da iz vehementnega napada izena« čijo. V drugi polovici je bila igra ves čas odprta in se je nudilo obema napadoma precej šans za realiziranje, toda šele proti koncu so se Železničarji odločili, da v res« niči dvakrat potisnejo žogo v mrežo.
Sodnik g. Pevalek je sprva sodil še do« kaj dobro. Čimdalje pa se je igra pomikala proti koncu, tembolj so ga zapuščali živci, tako da je s svojimi napačnimi odločitva« mi, zlasti glede foulov, oškodoval obe stra* ni. Napravil pa je tudi dve kardlnalni na« paki s tem, da je pri stanju 2 : 1 potegnil žogo kar za cela dva metra iz kazenskega prostora na črto, namesto da bi dal ll«me> trovko, takoj nato pa je isto zagrešil v ka« ženskem prostoru Primorja. Tako je samo vzbudil hudo kri na obeh straneh in — v publiki. To bi bilo vsekakor lahko izostalo!
Železničar (Maribor) : Primorje 1:1 (0:1)
V nedeljo sta najprej nastopila prema« ganca prvega dne, mariborski Železničarji in Primorje. Tekma je bila dokaj dolgo« časna in ni nudila nobenega športnega užit« ka. Primorje je nastopilo s petimi rezer« vami. Po poteku in podani igri sodeč Pri« morjaši niso zaslužili niti neodločnega re« zultata, ker so jih Mariborčani v marsika« terem oziru prekašali. Igra primorjanskega moštva je bila dbkaj raztrgana. Najboljši njihov igrač je bil pridni Pišek v krilski vrsti, ki igra res kot pravi športnik ter po« kaže ne glede na značaj igre svoje zmož« nosti, seveda v kolikor mu to dopuščajo njegovi soigrači. V golu je oba dni stal Korče, brezdvomno vratar lepih sposobno« sti. Vendar pa hoče s svojimi paradami, ki prav nič ne koristijo, napraviti lep vtis, s tem pa spravlja mrežo večkrat v nevarnost.
Mariborčani so imeli več od igre ter so se izkazali kot dokaj borbeno moštvo. Zlasti
||§p§ i |f§f|pt -
Nemški mojster težke kategorije v Schmeling
boksu
je porazil Baska Paolina v borbi za svetovno mojstrstvo
je ugajal Terglez. Vratar v drugem ča« su dobro branil. Sodil je dobro g. Držaj. Žreb je določil Železničarje za zmago* valce.
Železničar (Zagreb) : Hermes 3:1 (1:0)
V finalni tekmi so nastopili zagrebški Železničarji in jubilant Hermes.
Železničarji so bili slabši kot prvi dan, Hermes pa tega poraza ni zaslužil, ker je bil Zagrebčanom brez dvoma enakovreden protivnik. Železničarji so prednjačili s svo« jim lepim startom. Kombinatorno pa so Hermežani predvedli mnogo boljšo igro, vendar pa so imeli pred golom precej smole. Zelo dobra je obramba Železničarjev, v kateri se zlasti odlikuje desni branilec.
Hermežani, pri katerih je gostoval Pri* morjaš Sočan, so pokazali, da bodo igrali v našem nogometu še lepo vlogo. Veliko zaslugo na tem ima njihov trener g. Doli« nar.
Prvi gol dosežejo Zagrebčani po levi zve« zi. V drugem polčasu izenačijo Hermežani v 15. min. z enajstmetrovke, ki jo strelja Svetic Vili. V 27. minuti zabije desni bra« nilec Z. drugi gol, eno minuto kasneje pa sledi tretji. Hermežani ostro napadajo, to« da ne morejo izboljšati rezultata.
Sodil je g. Vodišek. Proti koncu je s svo« jimi odločitvami nekoliko oškodoval doma« čine.
Jubilejne svečanosti I SSK Maribor
Po zelo uspelem uvodu v jubilejne slav-nosti I.SSK Maribor z včerajšnjim večerom dravskih čolnarjev v četrtek se je v petek dopoldne vršil slavnostni občni zbor jubilanta. Zborovanie je bilo najboljši dokaz ugleda in upoštevanja, ki ga vsestransko uživa ISSK Maribor ne samo v športnem, temveč v splošno nacijonalnem in kulturnem življenju mariborskega mesta. Zborovanju so poleg polnoštevilnega članstva vseh odsekov in glavnega upravnega odbora prisostvovali najvišji predstavniki oblasti, t?ko med drugimi veliki župan dr. Schaubach, podžupan dr. Lipold, zastopnik oblastnega odbora ravnatelj Gračner, predsednik okrožnega sodeča dr. Ziher, prosvetni inšpektor dr. Kotnik, šef državnega pravdništva dr. Jančič, finančni inšpektor Sedlar, gimnazijski ravnatelj dr. Tominšek. itd. ter predstavniki skoraj vseh športnih organizacijo. Sokola, SPD. in zastopnik JiNS in LNP g. Betetto, nadalje zastopniki ljubljanske Ilirije, mariborskih Železničarjev, Rapida, Kasačkega društva, Aerokluba, Gl. Matice itd.
Slavnostno zborovanje ie otvoril predsednik ravnatelj Toman, ki je pozdravil navzoče goste. V lepem govoru je orisal razvoj društva ter poudarjal naklonjenost, ki jo uživa jubilant v vsej javnosti. Ob zaključku govora je prečital vdanostno brzojavko kralju Aleksandru, ki je bila sprejeta ob viharnem odobravanju.
Slavnostni govor je imel profesor Pre-zelj. V vzvišenih besedah je govoril o športnem prazniku, ki ni samo praznik športnikov, temveč praznik naroda. Orisal je pomen športa v javnem življenju naroda ter vzpodbujal k nadaljnjemu vztrajnemu delu.
Veliki župan dr. Schaubach je v imenu oblasti čestital Mariboru k lOletnici ter na-glašal, da bo jubilant, če bo tudi v bodoče nadaljeval tako uspešno svoje delo kakor doslej, vedno lahko računal na podporo oblasti ki zna ceniti pomen športa.
Podžupan dr. Lipold se je v imenu mestne občine, ki je prevzela protektorat nad jubilejnimi prireditvami, pridružil čestitkam ter zagotovil jubilantu, da bo deležen tudi od strani občine vsestranske podpore. Nato sta še govorila za oblastni odbor ravnatelj Gračner. za profesorski zbor in Aero-klub pa dr. Tominšek. G. Betetto je izročil pozdrave in čestitke ljubljanske športne občine, JNS in LNP ter nestorja slovenskega športa SK Ilirije. Za SK Rapid je pozdravil slavljenca dr. Brandstadter, za SPD dr.
Šnuderl in končno za Sokola dr. Boštjan-
t
cic.
V	lepem zaključnem govoru se je ravnatelj Toman zahvalil za čestitke ter zagotovil, da se bo ISSK Maribor vedno zavedal ne samo svoje športne, temveč tudi svoje narodne dolžnosti.
V	okviru slavnosti se je v petek vršilo nekaj športnih prireditev.
Maribor rez. : Rapid rez. 0:0.
Ob 15. uri se je pričela nogometna tekma med rezervama Maribora in «?<jpida. Sodnik g. Bizjak pa jo je moral zaradi nenadnega naliva v 20. minuti prekiniti.
Hazena: Maribor : Atena 11:4 (3:3).
Kljub dežju in slabemu terenu so vendarle nastopile vrle hazenašice. Pri Mariboru je bila v gosteh ljubljanska Atena, ki je prvič nastopila po skoraj enoletnem odmoru. Družini zaradi neugodnega vremena nista nudili ravno najboljše igre, vendar pa je tekma bila vseskozi napeta in zanimiva. V prvem polčasu sta si bili družini docela enakovredni. Atena je dobro izrabila ne-sigurnost Maribora, kateremu se je videlo, da premalo tekmuje. V drugem polčasu je Maribor prevzel vodstvo. Atena je nekoliko popustila. Vendar pa je Atena zapustila najboljši vtis.
Sodnik g. Cizelj je imel zelo težavno stališče, ker je dež izbrisal vse črte.
V	odmoru je ga. dr. Ravnikova pozdravila Ljubljančanke, dočim ie v imenu Atene izročil g. Schneller družini jubilanta državnega prvaka, lovorjev venec s trakovi v klubskih barvah.
FAC (Dona]) : Maribor 3:0 (1:0). Na terenu, ki je bil docela razmočen in
deloma pod vodo, se je nato vršila najzanimivejša prireditev v okviru jubilejnih svečanosti, ki je spričo neugodnih okoliščin končala za jubilanta dokaj ugodno. O kvaliteti igre je težko govoriti, ker nobeno moštvo ni moglo pokazati svojega znanja in svojih sposobnosti. Vendar pa so Dunajčani uveljavljali vse svoje prednosti in po vsem zasluženo zmagali. Pa tudi Maribor
je znova pokazal, da je dokaj odporen tudi v težjih tekmah.
Obisk je bil kljub izredno slabemu vremenu pri vseh prireditvah zelo dober.
V nedeljo je I. SSK Maribor zaključil ve. likopotezno zamišljeno proslavo povodom svoje 10»letnice. Prireditve velikega sloga, kakor so bile zamišljene, je zelo motilo vreme. Šele danes so prireditelji kolikor toliko prišli na svoj račun. Posebno žal je vsem športnim klubom za tekmo Maribor — FAC. Soboto je izpolnil
teniški handicap nixed turnir, novost za Maribor, v katerem so nastopili vsi mariborski klubi. Zmagal je par ga. Felber«g. Lukman. Glavni teniški turnir se bo vršil na Bledti, kjer bo pravi zaključek mariborskih proslav.
Zadnji dan proslave so se vršile razne tekme. Veliko zanimanje je povzročila
prva regata na Dravi, pri kateri je sodelovalo 15 čolnov. Start je bil pri Felberjevem otoku, cilj pa pod dr* žavnim mostom. Rezultati so bili naslednji: Gospodje posamič: 1. Petrovič (Maribor), 2. Vezjak (Maribor), 3. Dovečar (Železni« čar).
Dame posamič: 1. Mena Kirbisch (Mari* bor), 2. Stern (Rapid), 3, Brandstadter (Ra« pid1). V dvojicah sta bila prva brata Kotnigg (Rapid), drugo mesto sta zasedla Kirbisch« Pasecky (Maribor), tretje pa Strakel«Fischer (Rapid).	. •
Popolno novost za Maribor je tvorila štafeta, kombinirana na ta način, da je bilo dve tretjini proge na kopnem, ena tretjina pa s plavanjem čez Dravo. Zmagala je na skupno 1800 metrov dolgi progi štafeta Ma« ribora v času 6 : 22.
Ob 11. dOpoldne se je vršila velika šport« na manifestacija
obhod skozi mesto, ki je napravil na publiko zelo velik vtis in pokazal, da vlada med mariborskim občin« stvom nepričakovano zanimanje in razume« vanje za šport. Pred razhodom na Glavnem trgu je nagovoril manifestante mestni žu* pan dr. Juvan, ki je kot pokrovitelj prire« ditve čestital jubilantu k lepemu uspehu.
Popoldne so se vršile naslednje športne prireditve:
Maribor mladina : Rapid mladina 3 : 1 (1 : 0),
Hazena Maribor rez. : Ilirija rez. 11 : 9, (7 : 3).
Tekma je bila zelo zanimiva. Zelo so ugajale Ljubljančanke, ki se odlikujejo po izredno sigurnem lovljenju žoge in precizni kombinaciji. Tudi mlade moči Maribora so se odlikovale, čeprav so tekmo odločile igralke prve družine. Maribor III. mladina : SK Tezno 0 : 0. Tekma je trajala dvakrat po 20 minut in ostala neodločena.
Glavna današnja nogometna prireditev je bilo srečanje med moštvoma
Maribor : Ilirija 4:4 (3:1)
Tekma je bila izredno propagandnega značaja za nogomet in nudila krasen šport. Domači prvak je bil skozi ves prvi polčas vedno v premoči ter dosegel v kratkih pre« slecfkih tri krasne gole, dočim je njegova obramba znala obraniti vehementne napade Ilirije. V tem delu igre je nudila tekma no« gomet v najboljši formi.
Drugi polčas je trpel zaradi utrujenosti obeh moštev, kar je rodilo tudi slabšo in manj fair igro, tako da je moral dr. Plan« ninšek igro večkrat prekiniti. Proti koncu je Ilirija prevladovala in končno dosegla iz« enačenje. Po poteku igre bi bil moral Ma« ribor zmagati. Obisk je bil dober.
Ostale nogometne tekme
Dunaj: Jubilejni turnir Rapida. Hungaria : Hakoah 3:1 (1:1), SlavTja : Rapid 4:2 (0:2) Slavija : Hakoah 8:0 (2:0), Rapid : Hungaria 3:1 (3:0). Zmagala je torej praška Slavija. Kottbus: DFC : Niederlausitz 9:1 (2:1). Budimpešta: Vasas : Atila 2:1 (1:0). Fiirth: IFC Nurnberg : Tennis Borussia 3:1 (1:1).
Vratislava: FC Bre6lau : Bayern (Mona-kovo) 4:3 (1:1).
Altona: Spielvereinigung Fiirth : Ham-burger Sportverein 2:0 (1:0).
Teniški turnir v Vimbledonu
Wimbledon. 30. junija. Današnji rezultati: Lott (Anglija): Koželuh 6:4, 6:1, 6:4. Austni: Kingsley 6:2, 4:6, 6:1, 4:6, 11:9, miss Ribley : mi«? Austni 8:6. 6:1.
Aretacija postajnega načelnika
Načelnik bolievačkega sreza v Srbiii ie zahteval aretacijo šefa železniške postaje v Šabranovcu Milana Radoikoviča. Ta po-staienačelnik ie oo navedban sreskega načelnika kriv. da so vsi "odjemalci blagovnih pošiliatev bili že skozi dobro leto prikrajšani za znatni del. Ako ie trzovec naročil od nekod blago in ie naročilo šlo oo blagovnem prometu, ni nikdar prišla na cilj niti polovica.
Bivšega šefa postaje obtožuieio. da ie organiziral družbo vlomilcev in tatov, ki so pod njegovo zaščito važneiše polšilike odpirali, oropali ter ostanke prepustili na-daljnemu prometu. Bivši postaienačelnik ie sedai zaprt v zaporih okrožneza sodišča v Zaiečaru.
žrtev slrele
St Janž. 30. iuniia. »Jutro« ie poročalo o strašni tragediji, ki jo ie prineslo neurie zadnllh dni v tukajšnjo okoiioo. V dolski okolici ie ubila strela mladeniča Avbelia. ki se le vračal sredi nevihte domov. Po vsei Uudski domnevi sodilo, da ie oostal Avbeli žrtev strele zaradi svoiih dolgfr las. Pokoini Rudolf ie imel namreč krasne prave Absalonove lase. taki pa so ob aeurlu in grmenju strele silno ooasni. ker so dober prevodnik elektrike. Splošno sodba le ta. do ie postal Avbeli žrtev svojih las.
Neurje tega dne Da ie zahtevalo še drugo svoio žrtev. Komaj se ie v dolski okolici divjanje strele poleglo, se ie zvlekla nevihta v smeri proti St Janžu. Ljudje so prestrašeni gledali na neobičajen elementaren pojav, ko so se zzriniale strele v šentjanški okolici tako. kakor bi jih sinal s polnega koša. Strela si ie ubrala pot po večini med visoka drevesa. Usodni torek oa ie težko prizadel nosestvo Janeza Oblaka, po domače Dolnjega Brašana iz vasi Bransko Dri Št. Janžu. Strela ie udarila v hlev in ga ie hipoma vžzala. Ognjeni jeziki so se kljub temu. da ie medtem nalival dež. kakor iz škafa, stezovali oo lesenem dosIodIu in so ea v naikraišem času vDeDelili. Ne samo. da ie uničeno poslopje. Dožar ie ugonobil tudi mlatilnico na Gepel. Ogenj se je nato razširil na bližnji hlev. na to oa se ie razoredel še po bližnjem noslopju. ki ie služilo prejšnje čase za šolo. zdai oa ie niezov lastnik Oblak.
Značilno za hudo neurje, da so bili medtem. ko ie požar DeDelil. Oblakovo posestvo vsi domači v laiši in se niso upali iz-Dod krova zaradi hudega razsaiania strele, ki ie ves ta čas razbijala v neposredni bližini. Ko na se ie vnel tudi krov nad njihovimi glavami jih ie dušeč dim opozoril na pretečo nevarnost. Ker ni v bližini nika-kega drugega naselja in ie naibližja vasica oddaljena kakih 1 km. so nričeli Oblakovi sami z reševalno akcijo.. Posrečilo se iim je. da so v naloDasnelšem trenutku, ko se je že rušil hlev izlekli živino na nrosto in so se s tem obvarovali naihuiše izzube. Reševanje domačile se združenemu naporu končno le posrečilo, medtem ko sc vsa ostala poslopja vpeneljena. F*ridni Oblako-kovi so shranili letos že vso krmo pod streho, ki je seveda tudi bila vsa voepe-ljena. Nesreča, ki je udarila Dolenjega Branšana ie tem občutneiša. ker ie posestvo zavarovano za malenkostno vsoto in presega vrednost zgorelih obiektov veliko več. Oblak je namreč zavarovan pri dveh zavarovalnicah po 25.000 Din. Škoda pa znaša nad 200.000 Din.
Pohvalno ie treba omeniti okoliške kmete, ki so takoi uvideli težko nesrečo, ki je zadela samotno družino s številno aeco. Za vzgled moremo imenovati kmetovalca g. Marka Jakoša. ki ie ponudil vso svoio dobrosrčno roko uboeim oozo-relcem. Rešeno živino so shranili v njegov hlev. Jakoš na ježe dobil pristanek soseske, da bo dal ponesrečenm oogorelcu ves les brezplačno. Na Oblakovem posestvu gospodari zdai samo niezova žena. ki ima 10 otrok. NI en mož oa ie bil nedavno nreDellan zopet v umobolnico, ker trni večkrat na težkih posledicah, ki mu iih ie zanustila svetovna voina.
Samomor v Glavnjači
V	zaporih beograjske ooliciiske uprave se ie obesil Milorad Gojkovič. rodom iz smederevske oblasti. Samomorilec ie bil zaprt zaradi tatvine in ko bi prestal svoio kazen, bi ga bili izgnali v niezovo oristoi-no občino. Gojkovič. bivši natakar, ie bil vobče zagoneten tiD za vse nadzorovalne organe policijskega zapora. V Glavnjači je bil že večkrat zaradi raznih deliktov in sedaj so ga zaorli zaradi tatvine, katero ie izvršil, ko ie služboval v nekem hotelu v Nišu.
V	tem hotelu ie do zotove ure stregel kakor eden najboljših natakariev. potem pa se ie vrzel med zoste ter kradel, kar mu ie orišlo DOd roko. Tatvine, ki i in ie izvršil, spričuiejo. da Dovzročiteli ni bil pri pameti. Kradel je od briliantnih igel. srebrnih žlic, do neznatnih predmetov damskih ročnih torbic.
Ko so za aretirali. so policiiski zdravniki do Drvi prezledbi iziavili. da ie mož umobolen.
Smrt narodnega junaka
V soboto ie umrl v Bilieni Jefto Jeftič. kmet iz vasi Popovo. V dobi. ko so iugoslo-venski idealisti Srbije dobili stike oo najrazličnejših potih z enakimi idealisti prečanskih krajev, ie bil pok. Jeftič. ki ie prevzel težko in nevarno delo v prospeh te propagande. Jefto ie bil slavni kurir poročevalske službe. Avstriici so ca že ob začetku vojne internirali v Aradu. V internaciji je preživel dolza leta. ko oi ie Avstrija razpadla, se je vrnil zooet v svoie domače kraie. kjer so medtem že druži, ki niso niti približno toliko žrtvovali kot on. zasedli važna mesta.
Tudi papež poj de na počitnice
Prvič po 60 letih bo preživel papež svo| poletel dopust izve« vatikanskega zidovi«. Za krai po-
čltnic si ie Izbral ro matrični Carteil Gandolfo.
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
Mali c ^lus i
&Cdcr hoče
ia
se mu
posije po posti naslov aH GaGo drugo informacijo tičoco sc malih oglasov naj priloži v snamGah a
e ho prejel odgovora t * Z^mMm
sicer ne
CENE MAUM OGLASOM:
Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rac. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842.
Velik zaslužek
do 200 Din dnevno spretnim podeželskim prodajalcem, ki »i prodajali ia pokončava-nje mrčes preizkušena sredstvi. — Pojasnila daje V. Kovač, Ljubljana, KljuSav-»i čare k a št. 2.	23108
SEJELSiZ
Učenca
e predpisano šolsko izobrazbo sprejme večja manu-fakturna in kcnfekc. trgo-▼ina. Naslov v oglasnem oddelku >Jutra«. 22716
Kuharja ali kuharico
ter pomožno kuharico sprejme v stalno službo hotel »Bellevue« v Ljubljani — Oziralo se bo samo na prvovrstne in zmožne moči. — Nastopi se lahko Sakoj.
22864
Postrežnico
i I č e m za zaposlitev od 7. vre zjutraj do 3. uro pop. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	23103
Učenca
na triletno učno dobo, s hrano opoldne sprejme trgovina z železnino v Ljubljani. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	23114

<11
USL
Hišo
» trgovskim lokalom, kjer je že nad 50 let obstoječa trgovina, tik ob železniški progi na Dolenjskem, pripravno tudi za vsakega obrtnika, takoj ugodno oddam v najem. — Pojasnila v oglasnem oddelku Jutra.
22828
Vilo
ali lepo gospodarsko poslopje z zemljiščem, v bližini železnice kupim ali vzamem v najem za več let. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	22779
Nova hiša
dvostanovanjs'ka naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutrs«.	22977

Pletiljo
dobro izvežbani, sprejmem takjj kot družabnico, ako se zanima tudi sama za kako delo. Prednost Ima Sedno dekle, staro 18—22 let. — Naslov v oglasnem sddelku »Jutra«. 22S32
bifc^Ltec^ci
Trgovsko opravo
dobi brezplačno tisti, ki prevzame zalogo blaga po fakturni ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
22841
Lončeno peč
kmetiško, z železnimi vratci, ugodno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	23070
Trgovska oprava
za modno stroko, lepa in elegantna, z vsem potrebnim inventarjem, ogledali, izložbenimi stojali, firmo, registrir blagajno in 6pIoh vse kar se potrebuje za to stroko, ugodno naprodaj. — Pojasnila daje Peter Sterk, hotel »Bellevue«. Ljubljana 22988
Prvovrstna kavarna
na prometnem kraju v večjem mestu naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 22416
Več lepih prostorov
v zasebni stavbi, približno 10 X 10 m2, pripravno za pisarno ali delavnico, z napeljano elektriko, plinom in vodovodm, dam v najem ali stavbo event selo poceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 23031
Steklenih sten
več m5, pisalne mize, omare, police, kompletno kuhinjske opravo in dvokoles-ni vor prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
23023

Vajeniško mesto
išče trgovec v Celovcu za svojega 15 letnega »'osa v trgovini s špecerijskim in kolonijalnim. blagom. — Fant zna tudi siovenski jezik in je močan in zdrav. Naslov se izve v oglasnem oddelku »Jutra«.
22723
Prodajalka
poštena in vsestransko ver-zirana, z dobrimi spričevali, išče kjerkoli nameščenja. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	23097
Brivski pomočnik
19 let 6tar, išče službo v boljši brivnici. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
23084
Lepo stanovanje
2 velikih sob, kuhinje in vseh pritiklin, v novi vili na Podrožniku oddam s 1. julijem mirni stranki. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	23137
Stanovanje
2 sob in pritiklin takoj oddam v novi vili. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
23099
Stanovanje
2 sob in kuhinje, v Trnovem oddam s 1. avgustom tistemu, ki plača naprej. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 23006
Stanovanje
s 3—4 sobami, kopalnico in pritiklinami oddam v Mariboru. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23083
Čez počitnice
oddam sobo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.	23055

Cisto sobico
oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 23076
Mesečno sobo
v centru mesta (Dalmatinova ulica) meblo-vano, oddam takoj solidnemu gospodu ali gospodični. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.
Sostanovalko
sprejmem 6 1. julijem v lepo solnčno 6obo sredi mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 22877
Krasno sobo
prazno, z uporabo kopalnice oddam — tudi za pisarno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	23107
Lepo sobo
s separatnim vhodom oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
23095
Lepo sobo
parketirano in z električno razsvetljavo oddam. Naslov v oglasnem odelku »Jutra«.
23093
Sobo
parketirano in z električno razsvetljavo, z vso oskrbo oddam gospodu za 600 Din mesečno. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 23136
Opremljeno sobico
takoj oddam. — Naslov T oglasnem oddelku »Jutra*.
22408

Malinovec
z najfinejšim sladkorjem vtouhan, brez vsake kemične primesi, garantirano naraven,
se dobi v lekarni dr. G. Plccoll Ljubljana 1 kg 20 Din Pii večjem odjemu ceneje. — Razpošilja se p«o pošti in železnici.
Lisičje, polhove kože
tn vseh drugih divjih živali kupuje stalno »kozi celo leto D. Zdravič, trg. usnja. Ljubljana. Florijan-■ka ulica 0.	1880-a
(Vse vrste
najceneje pri tvrdki
A. Besednik
Ljubljana, Šelenbnrgova 6
r
IVAN TROHA
hotelir
MINKA TROHA roj. PREŠEREN
poročena
BLED dne 1. julija 1929. ZASIP
\
s
.J
puške
šenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi:
F I/ l/AKFD puškar, Ljubljana • KMmLK) Kongresni trg št. 9.
Gbuto (RcnauCt 6 c.
v prav dobrem stanju, najboljšega tipa te vrste, 4 sedežni, odprt, ugodno na prodaj.
Več se poizve v oglasnem oddelku „Jutra\
Večjo množino
makulaturnega
papirja
po 4*- Din za kg
oddamo
Maslo v se dobi v upravi „JUTRA
n
Največja izbera — najnižje cene najnovejših dvokoles dirkalnih, za cesite ture in damskih, motonjetv, malih dvokoJej. j za otroke, igra enih in oiro&kih vozičkov ' raznih modelov od najcenejšega do najfinejšega, bnzo šivalnih strojev Central Bobfoin. Pred nakupom oglejite si zalogo pri tv.rdki Tribuna P. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška c. 4. Ceniki iranko.
Prodaja na obroke.
Kameninaste cevi
dobavila vsako množino „MATERI JAI." dr. z o. z. Ljubljana, Dunajska c. 36. Tel. 87-16
Originalno
[ugobanat~patenr~moko
proizvajajo jedino
ZJEDINJENI PAROMLINI D.D. BJELOVAR
VARUJTE SE IMENUSL1CNHH POTVORB /
Motel
„(pod
SteCotn1
Moste pri Žirovnici
je prenovljen in nanovo opremljen, s kopalnico ln sobami za letoviščarje. — Dobra hrana, točna postrežba in zmerne cene. — Za obilen poset se priporoča
Matija Grilc
S 4
Perilno blago za damske in
autom. regulatorje, zatvornice, opreme za žage in mline izdeluje in dobavlja
V0Cin6 G F. SCHNEITER, Škofja Loka
turbine za turbm
i
Konkurenčne cene. Zahtevajte ponudbe. Prvovrstne reierence.
m
ki daje na leto dve knjigi, vsako po več kot 700 strani ilustriranega štiva nairaznovrst-nejše vsebine, pričenja
O knjigo
in vabi ob začetku šeste knjige vse one ukaželjne Slovence, ki še niso naročeni nanj, da pristopijo v krog njegovih tisočerih naročnikov, kajti čim višja bo naklada, tem boljši in cenejši bo časopis.
Prihodnja številka »Življenja in sveta«
bo vsebovala med drugim: Izvor življenja* — Fantastični oblaki prihodnjosti. — Volčji človek. — Za slonom. — Pazite na ušesa! —
Govoreči filmi.
Naročnina je neznatna:
Za 40 Din nad 700 strani poučnega in zabavnega štiva s par sto slikami In lepimi umetniškimi prilogami je naravnost malenkost.
Naročnina se lahko plačuje tudi četrtletno 20 Dim in meseono 8 Din.
Uprava in uredništvo:
,Življenja lil sveta*
Ljubljana, Knafljeva ulica 5
Gramofonisti!
Na mnogobrojna vprašanja glede zamenjave rabljenih plošč izjavljam, da sprejemam do
IVOP90 9ojpo6a
tudi druge, ne pri meni nabavljene plošče pod pogoji, razvidnimi iz moje okrožnice Po 1. sept. bom zamenjaval le plošče dobavljene iz moje trgovine, te so označene s kontrolno znamko moje tvraKe.^	,. „ .. .
Vabim Vas, da izrabite nudeno ugodnost, zamenjajte Vaše stare plošče za nove, pomnožite|Vaš f^^Sih n^Sa urejeni specijalni trgovini imate najobširnejšo izbiro najnovejših, na popolnoma nov način električneP°«JJ® ««JJ^
Kdor nT prejel okrožnice, naj jo po dopisnici zahteva. Vabim vsakega interesenta da si sam ^a "£«0. kaera n, same• na papirju velikan ska, videl bo na stotine razmo vrstnih aparatov in veliko tisočev različnih P lose. Moje blago je kvalitativno in v cen, brez konkurence.
Centrala za splošno gramofonijo
„GRAIOFOX" A. RA^BERGER. Ii J ubij a it a, Miklošičeva cesta št. 34
Specijalna veletrgovina gramofonov, plošč in nadomestnih delov. Moderno urejena delavnica za popravila.
Kreditni zavod za trgovino in industrio
n	LJUBLJANA. Prešernova ulica štev, 50 (v lastnem poslopju)
Obrestovanja vlog, nakup in prodaja «8i-ko vrstnih vrednostnih papirje*, devis in val.it borzna naročila, predujmi in krediti vsak? vrste, eskompt in inkaso menic ter naka-jila v tn- in inozemstvo safe • depoMt* itd. itd. itd.
Brzojavke: Kredit, Ljubljana _ Telefon <t 2040, 2457. 2548 Tnteri,rt>an 2706 2806
37-L
ta*£t CS konsocij cJutra^ Adoli Ribnikar, urejuje Ivan Podržaj. tiska ^Narodna tiskarna d. (U njen predstavnik Fran Jezeršek; vsi v Ljubljani.