■ 8 Revirska ljudska univerza Trbovlje Program izobraževanja 1994/95 Pridobitev izobrazbe 1. Osnovna šola: - 6. razred - 7. razred - 8. razred 2. Srednja trgovska šola: - prekvalifikacija v poklic prodajalec - prodajalec - trgovinski poslovodja - ekonomsko - komercialni tehnik 3. Srednja upravno administrativna šola: - upravni tehnik 4. Monter električnih omrežij in inštalacij (redna šola po končani osnovni šoli) 5. Voznik motornih vozil o. Mehanik vozil in voznih sredstev 7. Zidar za zidanje in ometavanje 8. Srednja šola za elektrotehniko: - elektrikar energetik 1. letnik - elektrotehnik energetik 3. letnik - elektrotehnik elektronik 3. letnik 9. Gostinski poslovodja 10. Višja upravna šola 11. Višja poslovna šola 12. Program učitelj razrednega pouka na visoki stopnji 13. Tehniška fakulteta 14. Fakulteta za organizacijske vede: -1. in II. stopnja Usposabljanje in izpopolnjevanje 1. Avtomatizacija pisarniškega poslovanja 2. Poslovna tajnica - tečaj 3. Poslovni sekretar (po V. stopnji) 4. Usposabljanje za računovodje (po V. stopnji) 5. Vodenje poslovnih knjig za mala podjetja in obrtnike o. Računalništvo - uporaba PC računalnika - W0RDSTAR, uporaba urejevalnika besedil - QUATR0 PRO, delo s tabelami in preglednicami - AVTOCAD, osnove, projektiranje, praktično delo 7. Varstvo pri delu in požarno varstvo 8. Voznik viličarja 9. Upravljalec mostovnih dvigal 10. Upravljalec lahke gradbene mehanizacije 11. Natakarski pomočnik 12. Skladiščni delavec 13. Strojepisje 14. Telefonist 15. Priprava na preizkus strokovne usposobljenosti za: - prodajalec - trgovinski poslovodja Splošno izobraževanje 1. Slovenščina kot drugi jezik za neslovence 2. Priprava na izpit iz aktivnega znanja slovenskega jezika 3. Tečaj tujih jezikov - začetni in nadaljevalni: - angleščina - začetni in nadaljevalni - nemščina - začetni in nadaljevalni - francoščina - začetni - italijanščina - začetni 4. Ekološko izobraževanje za podjetje 5. Ekološko osveščenje prebivalstva o. Program za demokracijo 7. Študijski krožki 8. Usposabljanje za življensko uspešnost 9. Usposabljanje za uspešno komuniciranj e 10. Retorika za vsakogar 11. Retorika za vodilne delavce 12. Avtogeni trening 13. Voditelj čolna 14. Tečaj šivanja in krojenja Poleg navedenih oblik po potrebi organiziramo tudi druge oblike usposabljanja in izobraževanja ter prekvalifikacije. Vpisujemo vsak dan razen sobote od 8. do 15. ure, sreda do 17. ure na sedežu Revirske ljudske univerze Trbovlje, Trg svobode 11/a, telefon: 0601 21-763, telefax: 0601 21-763 Izberite svojo pot do znanja! B UVODNIK Ko so v teh dneh govorili po šolah o varnih poteh v šolo, so govorili odrasli. In ob tem pozabljali, da so kakšnega pol metra ali še več višji kot otroci, ki so jim bile njihove besede namenjene. Pogled s ptičje perspektive je lahko precej drugačen kot pogled iz žabje. In otrok pri npr. sedmih letih ne vidi čez betonsko ograjo ob cesti, živo mejo ali kakšno drugo oviro. Odrasli sežejo s pogledom preko njih. To marsikdo, ki razlaga varne poti, pozabi. Prav gotovo bi se bilo treba pri načrtovanju prometnega režima večkrat postaviti v kožo najbolj ogroženih udeležencev v prometu - otrok. Pa še nekaj. V teh dneh so na cesti pionirji prometniki, pa policisti, pa še kdo. Čez mesec dni jih ne bo več v tolikšnem številu. Otroci pa bodo še vedno korakali k pouku in domov v podobnem številu kot danes. Zavedajmo se tega. NOVIC^sJ^ Odpadki ne v Zasavje Minister za okolje dr. Pavel Gantar je 2. septembra zagorskemu županu pismeno: zagotovil, da so govorice o sežigu odpadkov Save Kranj in Krke Novo mesto, ki jih je Kolumbija zavrnila, v trboveljski cementarni popolnoma neupravičene. "Odpadki zagotovo ne bodo sežgani v Sloveniji, saj se podjetje C&G že dogovarja za sežig v Franciji. Pošiljamo vam tudi gradivo, ki pojasnjuje zaplete ob izvozu odpadkov v Kolumbijo, ki smo ga pripravili za novinarje in nevladne organizacije," je zapisal minister in dodal, da se bo v kratkem uradno oglasil v Zagorju. T.P. Plesni par Škofca - Venturini NASLOVNICA; AD Uro* Klemen '2J& ^e^Fredi V ogledalu.Marjan Šinkovec Plinske igrice Na Leninovem trgu smrdi Miss Zasavja 1994 - razpis Kdaj spet v Pineto na morje? Bo država posvojila Radeče papir? V Hrastniku - tretja godba Ples za bogove Pot, ki ima svojo ceno Ivici je uničil krompir Starih ledenic ni več D D Kaj si v občinah lahko obetajo od denarja za odpravo škode iz poletnega neurja. Kam bo šel denar in za kaj so ga porabili doslej? Kdo bo prvi prisopihal s kolesom na Kum? Podelitev nagrad naj nogometašema Zasavja za sezono 1993/94. n KOLEDAR DOGAJANJ 29. avgustu - Ta ponedeljek bi se v Trbovljah morale sestati stranke, ki so pripravljene nastopiti v koaliciji za bodoče lokalne volitve. Rok za podpis pogodbe so določili Narodni demokrati, odziva pa od nikjer in nikogar. Je naslednji datum potem 15. september? 30. avgusta - Na izredni seji se sestanejo člani trboveljskega izvršnega sveta. Dokončna ocena škode, ki jo je v občini povzročilo junijsko neurje, je namreč skoraj za milijardko tolarjev višji kot so prvotno ocenili. Na tej seji želijo zato najti odgovor na vprašanje, kako je kaj takega mogoče. Po poldrugi uri se brez uspeha razidejo. 30. avgusta - Popoldne se še enkrat sestanejo predstavniki posameznih komisij, ki so v Trbovljah ocenjevale škodo, nastalo zaradi junijskega neurja. Ugotovijo, da bo ocena 3.7 milijarde tolarjev škode kar prava (torej ne tista 4.6 milijarde) in daje razlika nastala zaradi podvajanja. Ali z drugimi besedami: ker posamezne komisije niso vedele, kaj natančno je v njihovi pristojnosti za popis. 31. avgusta - Izteče se rok, v katerem morajo prizadete slovenske občine na republiko javiti t.i. dokončne ocene škode, ki jim jo je povzročilo neurje junija. V Trbovljah tako pristanejo pri 3.7 milijardami, v Zagorju pri 2.3 in v Hrastniku pri še ne milijardi tolarjev. 1. septembra - Za večino slovenskih šolarjev prvi šolski dan, le v Trbovljah počitnice zaradi nedokončanih obnovitveno -vzdrževalnih del na posameznih pedagoških enotah podaljšajo do 5. septembra. Veselje, daje kaj, 2. septembra - V otroško - šolskem dispanzerju v Trbovljah se bojijo, da bo virus, ki je v vročih poletnih dneh položil v posteljo precej predšolske mladine, zdaj začel razsajati tudi med šolarji. Menda gre za posebne vrste virus (izolirali ga namreč niso), ki povzroči vnetje oči. 3.Septembra - Na Savi pri Litiji odprejo novo šolo in vrtec, vredna kar 84 milijonov tolarjev. Denar je ob pomoči mninistrstva za šolstvo zbrala litijska občina. Bančno posojilo, ki jim je po 84 letih pomagalo do nove pridobitve, bodo odplačevali še vse do leta 2001. 5. septembra - Ta ponedeljek se začne pouk tudi za trboveljske osnovnošolce, ki po 22 letih znova sedijo v treh popolnih osemletkah. Naložba za t.i. reorganizacijo je stala približno 83 milijonov tolarjev, uresničili pa so jo s pomočjo republike. Polona Malovrh UJA03J00V MARJAN ŠINKOVEC Čeprav je Marjan Šinkovec star šele 44 let, je v vseh teh letih dosegel mnogo, kar dokazujejo številni izvrstni rezultati med športniki -invalidi. V otroških letih je kot sin rudarja stanoval v Slačniku, nato v Vizgarjih, potem pri Sušniku, sedaj stanuje s svojo družino na Opekarni v Trbovljah. Po končani OŠ na Vodah seje želel izučiti za mizarja v Tovarni pohištva v Trbovljah. V drugem letu učne dobe gaje hudo prizadela nesreča. Krožna žaga mu je namreč odrezala levo roko precej nad zapestjem. Glave ob tem ni izgubil. V tovarni je še 17 let ostal kot sodelavec. Potem ko je že marsikdo mislil, da ga bo zaneslo med izgubljence, seje lotil raznih športov, kar ga je postavilo na noge. Ukvarjati seje začel s hojo v hribe, vključil seje v ŠD invalidov Revirska četa. Po dolgoletnih vajah in treningih je začel tekmovati v raznih športnih zvrsteh, tako v sedeči odbojki, streljanju s puško, smučanju, kegljanju in v namiznem tenisu. Dosegel je izvrstne rezultate, tako v domačih kot tudi v območnih, republiških, državnih in mednarodnih tekmovanjih. Uspešen je bil predvsem v kegljanju in namiznem tenisu. Kljub štirizmenskemu delu na Rudniku Trbovlje še vedno najde čas, da svojo športno kondicijo utrjuje pri Partizanu Trbovlje. V škatli, kjer ima spravljene medalje, je 15 zlatih, 7 srebrnih in 18 bronastih medalj. Temu pa Marjan lahko še doda 15 pokalov, priznanja SITKS Trbovlje, ter srebrno Bloudkovo značko Zveze športnih organizacij Trbovlje. Da je pravi mojster v namiznem tenisu, pričajo uspehi na mednarodnih tekmovanjih. Na tekmovanju štirih držav je v Italiji in Jugoslaviji dosegel prvo mesto, na Madžarskem pa drugo. Druga mesta je dosegel tudi na tekmovanjih v Bosanskem Brodu, Arandjelovcu in Zenici. V letu 1994 je postal slovenski državni prvak v namiznem tenisu pri invalidih. Marjan ostaja optimist, kar dokazuje njegovo vedro razpoloženje in želja po napredku ter dobrem vzdušju, pa tudi dejavnosti. "Da bi le ostal pri močeh in dosegel še kakšen uspeh," je dejal. O tem sevedane dvomimo. Tine Lenarčič Lastovice so pripravljene za odhod v toplejše kraje. Foto:Tomo Brezovar Trboveljske OŠ * pričele s poukom Trbovlje - Novo šolsko leto seje v Slo venij i pričelo 1. septembra, tako za osnovnošolce, kakor srednješolce. Le v Trbovljah je prišlo do manjše spremembe. Srednje šole so pričele s poukom kot določa šolski koledar, medtem ko so osnovnošolci pričeli s poukom v ponedeljek, 5. septembra. Do manjše spremembe je prišlo zaradi nepravočasno dokončanih preurcditvenih in obnovitvenih del šolskih prostorov, zgradb in učilnic, v reorganizaciji osnovnega šolstva v Trbovljah. S tem šolskim letom so namreč po 22. letih enotne Osnovne šole Trbovlje (prej Osnovne šole maršala Tita) vnovič nastale tri samostojne osnovne O stanovanjih Hrastnik - Na 96. seji IS SO Hrastnik, ki jebila6. septembra, so naj več časa in dnevnega reda posvetili reševanju stanovanjske problematike. Ob obravnavi predloga o gospodarskih javnih službah so sprejeli predlog s spremembami, od požarne varnosti do sprejema podelitve koncesije na področju dela KOP. Na naslednji skupščini ga bodo v roke vzeli tudi hrastniški poslanci. Člani IS so sprejeli sklepe o začasni kategorizaciji stanovanj za socialne upravičence in določila javnega razpisa za dodelitev socialnih stanovanj v najem. Po objavljenem razpisu bodo na podlagi kriterijev odločalio tem, kakšna bo kategorizacija. Pri predlogu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem je bil ta sprejet s dopolnilom, da se prehodno poda popolno informacijo o zagotovitvi sredstev za izgradnjo Ojstro II in finančnim zapiranjem konstrukcije (do naslednje seje). Sprejeli so tudi osnutek javnega razpisa zaoddajo koncesije za izgradnjo in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina v občini Hrastnik. Obravnava in sprejem SklepaodelovanjuProjektnegasveta^aplini-fikacijo pa naj bi dokazala, da s plinifikacijo mislijo resno. Na koncu pa so potrdili in sprejeli informacijo o končnem poročilu o višini škode po neurju z dne 28. do 29. junija 1994 v občini Hrastnik, ki je bila prvotno ocenjena na 1.083 milijarde tolarjev in bila sedaj zmanjšanas strani medresorskih komisij ter sprejetana seji v višini 975,37 mio tolarjev. R.Š. Ustanovitev SDSS Hrastnik - Ob ustanovitvi občinskega odbora SDSS ter regijskega odbora slovenskih socialdemokratinj pripravlja IO SDSS Hrastnik tudi javno tribuno na temo "Slovenija, kam?", katere gostje bodo člani predsedstva SDSS in Miha Brejc. T.P. Do začetka tega tedna je imelo eno samo zagorsko gospodinjstvo v hiši zemeljski plin. Vzroki za to, da še vsaj trideset drugih interesentov ni priključeno na mestni plin, so še kaj bolj kot le prozaični. Med njimi ima za zdaj le peščica plinsko napeljavo do kotlovnice. Vsi drugi še čakajo na usmiljenje ljubljanskega Fininvesta, ki je že v začetku junija prenehal urejati napeljavo pogodbenim strankam. Bojda zaradi pomanjkanja nekaterih delov iz uvoza, bolj pa zaradi nekaterih neurejenih odnosov s Slovenskimi plinovodi. Naneslo je, da so se vsi, ki so podpisali pogodbo s Fininvestom za ureditev napeljave in nastavitve za prejem plina, ustrašili, da bodo to zimo ostali brez plina. Lani je bilo nekajkrat rečeno, da naj bi se prvi Zagorjani z njim greli že prejšnjo zimo. Zdaj je že jesen, in kot rečeno, ker nimajo napeljav, ne morejo imeti plina. Zvedeli smo, da se Finivestove ekipe vračajo v Zagorje te dni; pravzaprav naj bi, tako smo uradno slišali, začeli z nadaljnim delom že minuli ponedeljek, nismo pa preverjali ali so resnično tudi pričeli. Po novem pa naj bi vsi porabniki, kjer bo znašala investicijska vrednost napeljave in ureditve kotlovnice ter peči do 3500 nemških mark, poravnavali plačilo takole: takoj 30 odstotkov in nato 36 mesečnih obrokov ter veliki R in 14 odstotne obresti. Vsi drugi, kjer bo naložbena vrednost nad 3500 mark, morajo takoj plačati lOodstotkovcelotne vrednosti in nato 60 mesečnih obrokov s pripadajočimi obrestmi. Vsi obroki ne bodo višji od 100 nemških mark. Po vsem tem bi pravzaprav smeli potegniti črto v upanju, da je zdaj plinske zgodbe konec vsaj za ožji mestni predel, če seveda ne bo prišlo karkoli vmes, kar bi spet povzročilo resne zamude z ogrevanjem s plinom. Ta jenamreč že od 9. avgusta v ceveh, čaka le na odjemalce. Milan Vidic B \'ovo v trboTeljski bolnici Trbovlje - V Splošni bolnišnici Trbovlje si že dalj časa prizadevajo obnoviti in modernizirati svoje objekte in opremo. Tako ne bi zaostajali za opremljenostjo drugih zdravstvenih zavodov doma in v tujini, zdravstvena oskrba bi postala kvalitetnejša, poslovanje pa bolj racionalno. V okviru sprejetega programa obnove in razvoja so že nabavili rentgenski aparat ter uredili transfuzijsko postajo, kar bodo pričeli praktično uporabljati novembra letos. Takrat bodo slavili tudi dan Splošne bolnice Trbovlje. Splošni bolnišnici Trbovlje je preko posebnega sklada država odobrila 60 milijonov tolarjev za nadaljna investicijska dela, ki vključujejo postavitev streh nad objekti z ravno kritino, grajenimi v povojnem času, vključno s pediatričnim oddelkom. Strehe so zdaj v večjih nalivih tudi puščale. Preurediti nameravajo stari del bolnišnice, zgrajen pred skoraj 70. leti. Vsa investicijska dela bodo financirali iz odobrenih sredstev, deloma pa tudi iz lastne amortizacije in sredstev, namenjenih za investicijsko vzdrževanje. V bolnišnici upajo, da bo Splošna bolnica Trbovlje svojih 70 let poslovanja v prihodnjem letu proslavila s sodobnejšo zunanjo in notranjo podobo. Tine Lenarčič ^ ^ Za mamograf Po podatkih Splošne bolnice Trbovlje so za nakup aparata mamograf od 26. avgusta do 1.septembra prostovoljna sredstva prispevali: Jelka Žumer Zagorje 2.000; Sindikat podjetja TKI Hrastnik (prispevki zaposlenih delavcev) 1.200; Govcjšek Jelena Zagorje 2.000; RTV Servis Borut Skrabar Kisovec 2.000. Zbranih sredstev od 26. avgusta do 1. septembra je bilo tako 7.200 tolarjev, skupaj pa jih je 10.265.580 tolarjev. Trboveljčani se ne zgražajo zastonj nad bolj ali manj zarjavelo pločevino na kolesih ali brez njih, ki kot odpadne relikvije kvarijo podobo njihovega mesta. Zakaj vozniki zapustijo svoje neuporabno prevozno sredstvo kar na ulici, je težko uganiti. Menda ne mislijo, da bo "pleh" imel mlade, kot jih imajo naprimer zapuščeni mački. Kakorkoli že, takšna dejanja je potrebno sankcionirati. Toda vozila so še vedno tam, kot bi sc zanje nihče ne zmenil, so ogorčeni meščani. "Ne, da se zanje nihče ne zmeni", je povedal načelnik občinskega oddelka za notranje zadeve Matjaž Štrakl, "le pooblaščeno organizacijo zato smo določili šele pred kratkim. Toje AMD Trbovlje. Komunalni inšpektor z nalogom lastnika . vozila obvesti, da če v določenem času ne bo odstranil vozila, bo to storila pooblaščena organizacija in sicer na njegove ^stroške. Če stroškov lastnik ne poravna, se vozilo javno proda in se stroški krijejo iz izkupička. Če ta ne zadostuje, gredo sredstva iz občinskega proračuna, prav tako se ostanek izkupička izteče vanj. Obvestila lastnikom zapuščenih vozil so že odposlana in doslej odkritih zapuščenih vozil je v Trbovljah več kot trideset." TotiDnhnr Stanovalci bloka so navadno stisnjeni med štiri stene, za katere so morali odšteti mastne denarce. Na tistem kvadratnem metru balkona, ki ga imajo, poleti sicer lahko improvizirajo "kosilo v naravi" ali ga uporabljajo vsaj za sušenje perila. Ne jedača ne perilo pa ne preneseta smradu, ki bi se širil iz smetnjaka... Le blaten beton Ne le smrad, prizadete prebivalce v bloku na Leninovem trgu 11 in 12 moti tudi neurejeno okolje. Pogled skozi okno jim na eni strani ponuja glavno cesto in že zanemarjeni novozgrajeni park, na drugi pa parkirišče, kontejner in razgaljeno zemljo. Že pred dvema letoma so se obrnili na občinski oddelek za varstvo okolja in urejevanje prostora ter zahtevali, da se uredi prostor za blokom (nad garažami). Pritožili so se, da jih zaradi ujetosti med glavno in stransko cesto moti hrup cestnega prometa in naj se vendar ne gradi še parkirišče nad garažami. Če pa že, se naj med parkiriščem in blokom posadi iglavce in tako omili ne le hrup temveč tudi izpušne pline, ki jih morajo prizadeti vdihavati. Takrat odgovora iz oddelka za varstvo okoljain urejanje prostora niso prejeli. Ker je bila načelnica tega oddelka Dubravka Oberžan te dni na dopustu, jenjen namestnik, sicer načelnik oddelka za notranje zadeve Matjaž Štrakl, o zelenju pojasnil: " Verjamem, da si tamkajšnji prebivalci želijo zelenic in te se bodo tudi uredile, ko bo gradbišče zaključeno." Prebivalci Leninovega trga 11 in 12 si želijo tudi asfaltne prevleke pred garažami. Zavedajo se, da le ta v zazidalnem načrtu ni predvidena, toda predvidena ni bil niti pred bloki na Gimnazijski 5,5a in Leninovem trgu 7. "Veseli smo, da so sosedje dobili asfalt," pravi prizadeta stanovalka, ki zaenkrat ne želi biti imenovana (uredništvo pozna njeno polno ime), "ampak tudi mi si ga želimo." Zanič kanalizacija Avgusta letos so se prizadeti prebivalci obrnili na Medobčinski inšpektorat, kjer so se ponovno pritožili zaradi neurejenih zelenic in poudarili, da bi obdelana in s trajnicami zasajena okolica ob deževju zadrževala pesek in zemljo, ki zdaj polzita pred blok. V pritožbi so tudi dopisali: "V noči iz sobote, 13.avgusta, na nedeljo nam je spet podtalno iz odtokov zalilo kleti in drvarnice. Ker pred gradnjo parkirišča teh problemov nismo imeli, se sprašujemo, kako je speljano odvodnjavanje?" Po besedah Matjaža Štrakla 13. avgusta deževje ni poplavilo le kleti na Leninovem trgu 11 in 12, temveč so bila poplavljena številnaposlopja. Zatorej nikriva le odtočna napeljava. Če pa je, bi moral biti v tistem trenutku na mestu prisoten upravljalec bloka in sam presoditi, ali je potrebna kakšna sanacija. Upravljalec bloka je Spekterin tamkajšnji direktorlgor Drobež je povedal: "Upravljalec poslopja je dolžan sanirati intervencijske stvari, na primer, da določenemu stanovalcu pušča vodovod, mu pušča streha ipd. Za posege, ki so dražji, kot na primer dotrajana cela streha, kar na Leninovem trgu 11 in 12 je, pa smo dolžni poslati lastnikom stanovanj predlog sanacije v potrditev ter poiskati izvajalca del. Sanacija strehe je zdaj v teku." O poplavljenih kletnih prostorih 13. avgusta, ki naj bi jih povzročila zamašitev kanalizacije, na Spektru niso prej eli pritožbe. Vsekakor je potrebno ugotoviti, zakaj je prišlo do poplave in šele zatem iskati krivca. Sosedov smetnjak Prizadetim stanovalcem Leninovega trga 11 in 12 je letos svoje dodal še kontejner, ki sme stoji na novem parkirišču, čeprav je namenjen prebivalcem bloka na Gimnazijski 15 na drugi strani ceste. Tako niso ujeti le med cestami, temveč tudi smetnjaki (svojim in sosedovim). Stanovalci Gimnazijske 15 prinašajo smeti čez cesto k njim. Ni se potrebno čuditi, zakaj so na Leninovem trgu ogorčeni. Sploh upokojenci (in teh v bloku ni malo), ki jim zjutraj ne bi bilo treba več zgodaj vstajati, pa jih že zarana (na strani, kjer kontejner stoji, imajo spalnice) vržejo pokonci "komunalci", ki odvažajo smeti. Glede kontejnerja je Matjaž Štrakl povedal: "Kontejner jestal pred blokom na Gimnazijski 15, kamor po zazidalnem načrtu tudi sodi. Prestavljen pa je bil zaradi tega, ker so se komunalci pritoževali, da jim parkirana vozila v bližini onemogočaj o odvoz smeti. Edinarešitevje,dasekontejnerpostavi nazaj, kamor po zazidalnem načrtu sodi, komunalci ali policisti pa naj lastnike tam parkiranih vozil primemo opozorijo." Najbolj prizadeti z Leninovega trga 11 in 12 ser sicer nakazali, da v bloku na Gimnazijski 15, kjer bi po zazidalnem načrtu moral stati smetnak, živijo "občinski veljaki" in, zakaj bi njim smrdelo pod nos, če lahko drugim. Zdaj nosijo smeti čez prehod za pešce, ki bojda tudi ne bi smel biti zarisan ob parkirišču. Pa se sprašujejo: "Mar tudi minister za okolje odnaša smeti čez cesto, da se ogne smradu in mrčesu?!" Tatjana Polanc Turistična knjižica Čcmšcnik - "Čemšenik, okolje prijaznega turizma", je naslov drobne slikovno in vsebinsko bogate in hkrati zgoščene knjižice, ki jo je izdalo TD Čemšenik. V njej jepredstavljena geografska lega kraja, naseljenost, dostop, načini preživljanja prebivalstva, etnografske znamenitosti, dolga preteklost kraja, predstavljeni so tudi pomembni ljudje, ki so kdaj živeli ali delovali v Čemšeniku (J.V. Valvasor, pa brata -pisatelja Rudolf in Vajkard Lewenbcrg, župnik Hcuber, sicer Prešernov prijatelj, župnika Jožef Zelnik in Matevž Dagarin, ki sta bila vneta kulturna delavca, dr. Franjo Zupan, zdravnik-balneolog, in še živeči pesnik Franc Režun, danes doma v Trebnjem). Knjižica ne prezre Čemšeniške planine. Poti, ki vodijo z vseh strani do Golobove koče, razgled na okoliške hribe, pa tja do Gorjancev, Snežnika, Nanosa, dela Julijcev, pa tudi na Kamniško-Savinjske planine. Predstavljen je Gamberk in pomen tamkajšnjega gradu od leta 1154 do 1876. Bralec se seznani s pričetkom čemšeniške župnijske skupnosti, predvidoma v 12. stoletju, ko se je na Gamberk naselila plemiška dru žina Gal le -Gallenberg. Predstavljena je umetnostno - zgodovinska plat gradnje in notranjščine župnijske cerkve. Poudarjen je kulturni u trip Čemšenika, ki gaprebi valci še danes ohranjajo in razvijajo v okviru Prosvetnega društva. Cesta na Golce "Strmo vije cesta se naša, lepše življenje v vas prinaša," je bilo 3. septembra geslo ob otvoritvi asfaltirane ceste na Golce. Cesto je svečano otvoril zagorski župan Matjaž Švagan, blagoslovil pa župnik Maks Kozjek s Svete gore. Vaščani so ob slovesnosti pripravili krajši kulturni program z godbo na pihala Svea iz Zagorja in Zagorskim oktetom. Po zaključenem programu so vaščani s traktorji in okrašenimi prikolicami prisotne popeljali po novi cesti v center vasi, kjer seje slavje nadaljevalo z veselico. 1700 metrov nove asfaltne prevleke domačinom veliko pomeni, saj imajo sedaj asfaltirano cesto vse iz Zagorja do Golč. Po tej relaciji se vozi v službo vsak dan šest prebivalcev Golč, v šolo pa deset otrok. Ponosni so, da jim je uspelo vse skupaj pripraviti in s skupnim delom znižati stroškeasfaltiranja skoraj za polovico. Občina Zagorje je prispevala 1,6 mio tolarjev. Colčani ne nameravajo počivati na lovorikah. Pred zimo bi radi postavili še zaščitno ograjo ob novi cesti, pri čemer upajo da jim bo na pomoč ponovno priskočila občina. Romana Benko Knjižica se končuje z obširnim opisom 15 km dolge Valvasorjeve poti, po kateri je množičen pohod vsako prvo pomladansko soboto in poteka od Izlak do Čemšenika. Teksti Nandeta Razborška, Jasne Zupan in Grete Pregrad so obogateni s fotografijami Antona Podbevška, Tomota Brezovarja in Romana Polca. Lična oblika knjižice pa je delo Ferdinanda Pregrada inllroša Smolnikarja v skupini Artbyte. Izdana brošura je pomemben prispevek k turističnemu prepoznavanju Čemšenika, za kar so si člani TD že dlje časa zelo prizadevali. Tadeja Suša Aparat za ultrazvočno diagnostiko Zagorje - OO Slovenske ženske zveze Zagorje je pred kratkim organiziral srečanje zagorskih zdravnikov in v.d. direktoricedr. Slaparjeve, zdr. Janezom Zajcem, državnim sekretarjem v Ministrstvu za zdravstvo, dr. Francetom Cukjatijem, generalnim sekretarjem Zdravniške zbornice, dr. Tonetom Kunstljem, povabilu pa se je odzval tudi predsednik SO Zagorje Matjaž Švagan. Pogovarjali so se o pobudi za nakup aparata za ultrazvočno diagnostiko. Izkazalo seje, daje aparat v ZD Zagorje v Dispanzerju za žene nujno potreben. Sredstev za ta namen na Ministrstvu za zdravstvo ni, saj zakon določa, da je ustanovitelj zavoda občina, zato pa je ta tudi obvezna, da iz proračuna v okviru možnosti (so)financira investicije v zavodu. Od zavoda lastnih sredstev ni moč pričakovati, saj morajo še odplačati dolg za rentgenski aparat. Matjaž Švagan je obljubil pomoč občine, deloma pa bo še potrebno zagotoviti sredstva. Aparat stane okrog 100.000 DEM. Prisotni so bili mnenja, da bo v kratkem potreben ponoven sestanek v Zagorju, da se pripravi načrt nakupa tega aparata. V nadaljevanju srečanja so se zdravniki z gosti pogovarjali o svojih plačah. Dlje časa so se zadržali ob neutemeljenih in preveč posplošenih napadih na zdravnike, ki največkrat niso utemeljeni, mečejo pa slabo luč na vse zdravnike, pa o neu strezni politiki zaposlovanja zdravnikov. Pogovarjali so se še o privatizaciji v zdravstvu. Tadeja Suša Šola na Vidrgi Vidrga - Na Vidrgi imajo vsako zimo šolo v naravi. Otroci prihajajo iz bližnjih in oddaljenejših krajev na smučanje in drsanje. Bližnji hrib je dostikrat zelo oblegan. Njegova kratka strmina je ravno pravšjna za začetnike in šolarje, ki se šele poskušajo na dilcah. Lani so v tem znanem gostišču začeli še z nekaterimi drugimi oblikami bivanja šolarjev v tem delu Zasavja. Organizirali so nekakšno naravoslovno spoznavanje, ki traja tri dni. Začne se na Vačah, kjer jih pričakajo domačini in jih popeljejo do vaške situle ter do geometričnega središča na Slivno. Zatem se odpeljejo na Medijo, do Raven in peš do Vidrge. Program vključuje tudi ogled gozdarske dejavnosti. Zadnji dan pa lovske. V zadnjem dnevu jih obiščejo starši in v skupnem pomenku z učitelji prebijejo čas do odhoda domov. Doslej so na Vidrgi pripravili že tri podobne šole, pravkar pa so se in se še dogovarjajo za nove, ki se bodo zvrstile še to jesen. M. V. ■S — ---------4 mm: a Plače Okrog naših zaslužkov se zadnje čase dviga nekoliko manj prahu, kar utegne pomeniti, da smo se bolj ali manj vendarle uokvirili v nekako znosne meje. To še ne pomeni, da so s plačami zaposleni zadovoljni, kar potrjujejo številne delavske akcije, grožnje s štrajki in pobude posameznih sindikalnih dejavnosti za njihovo povečanje. Zbrani podatki o zasluženih plačah za junij, izplačanih julija so zanimivi tudi zato, ker nam prikazujejo kako v posameznih občinah sledijo sprejeti politiki na tem področju. Če se zadržimo v Zasavju, lahko ugotovimo, da so plače v povprečju visoke: v Trbovljah 56.845 tolarjev, Hrastniku 55.952 tolarjev, na zadnjem mestu so Zagorjani s 55.151 tolarjev. Zanimivo pri tem je nesporno to, da so se tokrat zaposleni v Hrastniku prebili na drugo mesto, ki so ga vse do letos zasedali zaposleni v Zagorju ob Savi. Očitno je, da v hrastniški občini napredujejo v gospodarstvu hitreje, gledano v celoti, kar jim omogoča tudi nekoliko boljši položaj na lestvici povprečnih plač za mesec junij. Objava plač nas hkrati opozarja, da Zasavje za slovenskim povprečjem v omenjenem mesecu kar precej zaostaja. To namreč znaša 58.453 tolarjev; lahko bi rekli, da v zagorski občini zaostajajo za povprečjem za približno 3.300 tolarjev; če pa vzamemo da je znašala povprečna plača v občini Ljubljana - Center junija kar 72.891 tolarjev, je mogoče nemudoma spoznati, kolikšna so odstopanja v Zasavju. Res so razlike dokaj razumljive, kajti v tej ljubljanski občini so s plačami že vrsto let na vrhu tabele, vendar se razlike zadnja leta poglabljajo v škodo naših občin. Milan Vidic Vroča voda bo pritekla Trbovlje - V drugi polovici avgusta so pričeli v dveh stanovanjskih blokihzvgrajevanjemradiatoijevintoplovodnegaomrcžja. V vsakem od teh stolpičev je po 20 stanovanj. Predvidevajo, da bodo inštalaterji dela končali do srede septembra, ko naj bi opravili tudi tlačni preizkus. En blok bo v bodoče ogrevan iz vročevoda na Partizanski cesti, drugi pa v Dom in vrtu. Dela bodo v glavnem financirali lastniki stanovanj. T.L. TRBOVLJE lig svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, lai: +386 601 26 228 Izkopanine v Hrastniku a 0Q Hrastnik - Člani celjskega Zavoda za spomeniško varstvo so ob pomoči javnih del že spomladi pričeli z arheološkim raziskovanjem zemljišča, sicer predvidenega za AMD bazo. Doslej so odkrili, da naj bi nekoč na tem kulturnem spomeniku 1. razreda stala rimska naselbina, kar pričajo najdbe iz 2. stoletja. Sedanje izkopanine ponovno odkrivajo, da je na tem mestu nekoč stalo svetišče, kar je v 17. stoletju trdil že neki dunajski arheolog, a njegova odkritja niso bila uradno potrjena. T.P. 1, -1. U TVOJIM MISLIMA - Sandi & E.T.(4) 2, - 3. MANUEL G00DBVE - Audrey Landers (2) 3, - 4. CENTE - Laura Pausinni (5) 4, -5. SHINE - Aswad (3) 5, -/. G00D GUYS D0N’T ALLWAYS WEAR WHITE - Bon Jovi (1 1,- 2. TIHO JOČEJO SOLZE - Magnet(5) 1.-3. SEM DEKLICA VESELA - Lili Vitiovc (2) • ui l T7 ■ Q m 3,- 5. MACH0 - Helena Blagne (3) I 4. -4. LIZA LJUBI JAZZ - Regina (4) 1 5. -/. ANA (remix 94) - Romeo(1) sSf • % -J ii Q Sl i " • I Glasujem za: Moj naslov: _____________________________i Bill M V Sijaju Obrtna cona manjši izvoz na Neži Hrastnik - V Sijaju izdelujejo zdaj že okoli 250 različnih svetil, s čimer se uvrščajo med pomembnejše proizvajalce v tej gospodarski veji. V zadnjem času so začeli izdelovati tudi t.i. kovinsko galanterijo. To je nov program za potrebe pohištvene in druge industije. Z njim si precej obetajo, saj je na domačem tržišču kar precejšnje povpraševanje po tovrstnih izdelkih. Sijaj letos po vsej verjetnosti ne bo toliko prodal na tuje, kot je predvideval. Vzrok za to tiči v odpovedi naročil enega večjih odjemalev v Nemčiji; najbolj pa se je to poznalo v izpolnjevanju polletnega izvoznega načrta. Poskusili bodo več prodati stalnim in drugim kupcem v Italijo, Švedsko in Nemčijo, hrvaški trg pa letos ni pretirano zainteresiran. Za Sijaj je zdaj čas sezone, čas ko utegnejo doma in v tujini največ prodati, zato so se skrbno pripravili. Letošnja vrednostna realizacija naj bi dosegla kakih 8 milijonov nemških mark. Milan Vidic Trbovlje - V prvi polovici julija je SO 'Trbovlje, po daljših razpravah, sprejela odlok o ureditvenem načrtu tudi za obrtno cono na Neži. Odlok so sprejemali na temelju obsežne dokumentacije in veljavne zakonodaje. NaNeži je Rudnik Trbovlje dolga desetletja pridobival premog s površinskimi kopi. S to dejavnostjo so prenehali in tamkajšna površina je po občinskem odloku namenjena obrtni coni, kakor tudi za deponijo komunalnih odpadkov. Sprej eti odlok vsebuje vrsto določil o legi objektov, pogojih pri oblikovanju novogradenj, dozidav in adaptacij, merila za določanje gradbenih parcel, merila in pogoje za komunalno, energetsko in prometno urejanje, vodovodno omrejžje, kanalizacijsko omrežje, ogrevanje, odpadke, električno omrežje, telefonsko omrežje, prometno urejanje, požarnovarnostno urejanje, varovanja zraka, varstvo pred hrupom, varstvo voda, varovanje tal, etapno st gradnje, obvezposti investitorjev in izvajalcev ipd. Na kompleksu 1 je predvidena postavitev dveh objektov za ureditev prostorov za zaključna dela v gradbeništvu. Na kompleksu 2 nameravajo urediti prostore za popravilo in prodajo avtomobilov (lakirnica). Nakompleksu 3 je že lociran objekt, v katerem proizvajajo Sejmi - zakaj in kje Sejmi, doma ali na tujem, se med seboj močno razlikujejo. Nekateri so zgolj razstavnega značaja, spet drugi prodajni in namenjeni širokim množicam porabnikov. Nekateri se hvalijo z dolgoletno tradicijo, radi rečemo, da so se že kar "prijeli", zato ni čudno, da mestom, ki jih prirejajo, pravimo sejemska mesta. Strokovni sejmi z zanimivo strukturo dejavnosti ponujajo možnosti uspešne in vsestranske predstavitve obrti ali podjetij. V večini primerov slovenski razstavljalec na sejmu nastopi zaradi pospešene prodaje in neposrednega trženja. Kot zanimivost: največ je pripravljen odšteti za ureditev prostora, najmanj pa za osebje, ki dela na njegovem razstavnem prostoru. V Sloveniji se največ sejmov (preko dvajset) odvija na ljubljanskem razstavišču z naj večjim razstavnim prostorom doslej. Naj večja sejemska prireditev pri nas pa je prav gotovo Mednarodni obrtni sejem v Celju, tako po površini kot po obisku (več kot 250 tisoč obiskovalcev (MOS Celje 94 bo od 9. do 18. tega meseca). Zakaj o sejmih? Veliko obrtnikov in podjetnikov se zaveda, kako pomembni in dobrodošli so lahko sejemski nastopi, vendar se za prvi korak težko odločijo, ker v množici sejmov težko izberejo njim najbolj primernega. Povsem razumljivo, kajti sejemski nastop nenazadnje ni poceni, pa tudi vsi ne izpolnjujejo vsega, kar obljubljajo. Ni pomembno, koliko ministrov se bo udeležilo otvoritve, rajši preverite, kako močna je vaša konkurenca, v čem so vaši aduti, kolikšne so možnosti, da navežete poslovne stike ali podpišete celo pogodbo. Izbrati med številnimi sejemskimi prireditvami doma ali v tujini pa bo lažje, če za nasvet povprašate Obrtno zbornico Slovenije ali uredništvo Gospodarskega vestnika. Tam med drugim razpolagajo tudi s časovnimi programi in šemami sejmov. Domači sejmi: V Celju po MOS-u še sejem Senior (11.-16.10) in Informa (9,- 12.11) ; v Gornji Radgoni: Sadje 94 -mednarodni sejem sadja in vrtnin (11.- 15.11) ; v Ljubljani: Narava - zdravje (9.- 14.9) , Moda pomlad - poletje 95 (21.- 24.9) , Sodobna elektronika (4.-8.10.), Medilab (18.-21.10.), Pohištveni sejem (8,-13.11.), Šport in rekreacija (23.-27.11.); v Mariboru: Beauty 94 (27.-30.9.), Tchnotekstil 94 (27.-30.9.), Turistična borza (13.-14.10.). Mateja Grošelj izdelke za šport in turizem. Na kompleksu 4 je predvidena postavitev objekta za gradbene izolacije in avtoprevozništvo. Na kompleksu 5 sta postavljena dva objekta. V prvem poteka proizvodnja hladilnih naprav, v drugem pa proizvodnja kartonske embalaže. Tu je med obema obj ektoma še možna zazidava vmesnega prostora. Na kompleksu 6 in 7 bo možno zgraditi dva manjša in en večji objekt, s porušitvijo objekta Neža 39 in manjšega rudniškega objekta. Kompleks 8 stoji opuščen objekt bivše rudniške kompresorske postaje. Tega je možno adaptirati ter prostore uporabiti za obrtno dejavnost. Na kompleksu 9 in 10 odlok predvideva zgraditev nekaj objektov, eden bo namenjen reciklaži odpadkov iz bližnje deponije. Odlok predvideva tudi ureditev cest, parkirišč, manipulacijskih in zelenih površin, kar bo zahtevalo dosti dela in stroškov, kajti obstoječa komunalna ureditev na tem območju je zelo slaba. Razširiti bo treba vrsto objektov za pitno vodo (črpališča, rezervoarji, oskrbovani cevovodi...), kanalizacijsko omrežje. Celotno območje namenjeno obrtni coni in komunalni deponiji obsega 9,10 hektarov površine. Na temelju sprejetega odloka, ki je začel veljati v drugi polovici avgus ta, je dana možnost, dase obrtna dejavnost v Trbovljah še bolj okrepi in tako po svoje pripomore k večji gospodarski moči kraja in konec koncev tudi k večji zaposlenosti prebivalstva. Tine Lenarčič LB se obnavlja Trbovlje - LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje na Trgu revolucije se je lotila obnove svojih spodnjih prostorov. Obnovitvena dela bodo potekala do 18. septembra in bodo zaradi del zaprti. Z banko bo medtem mogoče poslovati preko obeh bančnih agencij na Ulici Sallaumines (okrogla hiša) in na Savinjski cesti. Normalno posl uje tudi oddelek za devizno poslovanje na Opekarni. Prenovljeni prostori bodo strankam funkcionalneje služili. T.L. Tehnohitov Namakon Trbovlje - Na Trgu revolucije so 26. avgusta odprli novo trgovino z mešanim blagom. Uredili so jo v prostorih bivše trgovine Tehnograd, ki je bila pred meseci preseljena zaradi požara. Trgovsko podjetje ABC Tehnohit posluje z ljubljanskim partnerjem, ki je bil voljan sodelovati pri obnovitvenih delih in ureditvi prostorov s svojimi sredstvi. V ureditev nove trgovine sta oba partnerja vložila 57 milijonov SIT. Trgovina je dobila ime po partnerju Namakon. ABC Tehnohit, ki je lastnik trgovinskih prostorov, opravlja s svojimi devetimi sodelavci, trgovinske storitve od jutra do večera. Trgovina je dobro založena z vsakovrstnim blagom, tudi uvoženim, za kar skrbi dobavitelj Namakon. T.L. Razpis Tednik Zasavc bo skupaj s pivovarno Union tudi letos, sicer malce drugače, izbiral najlepšo zasavsko rožico. Lani je prireditev potekala v sklopu predtekmovanj za izbor miss Slovenije. Na izboru naj lepše Zasavke je zmagala Trboveljčan ka Janja Bočko. Letos pa bo to samostojna prireditev v okviru Union festa. Zasavčanke so lepe, toda ali so tudi dovolj pogumne. Tiste, ki se brez sramu predajo svoji manekenski žilici, so že dokazale, da so razna lepotna tekmovanja odlična odskočna deska na poti k manekenstvu. Nekaterim pa zgolj čudovita zabava. Zatorej, dekleta izpolnite prijavnico in pokažite Zasavju, kdo ste. V Zasavcu bi bili veseli, če bi lahko izbirali res le med zasavskimi lepoticami. Če bo prijav iz Zasavja premalo, bomo seveda povabili v goste lepa dekleta tudi iz drugih slovenskih mest. Pogoji za prijavo Če ste dopolnile 15 pomladi, ste visoke vsaj 160 cm in ste državljanke Slovenije, izpolnjujete pogoje. Izpolnjeno prijavnico pošljite na uredništvo in zraven nujno priložite še svojo fotografijo. Izbor ne bo tako strog kot v izboru za miss Slovenije. Tudi letos bodo naj lepše med naj lepšimi bogato nagrajene. Rok za prijavo Aktualna miss Zasavja Janja Bočko ima rada morje. Prijave deklet sprejemamo seveda do pričetka prireditve. Vendar bodo imele prednost tiste, ki bodo izpolnile prijavnico, dodale svojo fotografijo in jo poslale do 10. septembra na naš naslov (lahko jo tudi same prinesejo v uredništvo in obenem še kaj povprašajo). Vsekakor bo uredništvo Zasavca vsem na voljo za dodatne inforamcije. V primeru, da se bo prijavilo več kot 12 deklet, bomo pripravili predizbor. Z vsemi sodelujočimi se bomo pred prireditvijo pogovorili in jih s kratkim tečajem hoje in obnašanja na pisti rešili treme pred nastopom. Na razpis se lahko prijavijo tudi dekleta, ki so že sodelovala na izboru miss Zasavja, razen dosedanjih zasavskih mišic: prve Zagorjanke Blanke Tomac, druge Ljubljančanke Tjaše Kuplen in tretje Trboveljčanke Janje Bočko. PRIJAVLJAM SE ZA MISS 94 Ime In priimek:. Naslov__________ Telefon (doma in v službi) Starost __________________ Višina ___________________ Poklic ___________________ Zaposlitev________________ Datum:____________________ Podpis IB Pisma bralcev odmeve na prispevke v časopisjem mnenja tekst ali pa skrajšanjem preveč okrnili zanimivo vsebino. Poletna pošta Tudi letos smo v uredništvo prejeli precej kartic s pozdravi iz različnih izletov, počitnic in dopustov. Vsem, ki so se spomnili na Zasavca v vročih poletnih dneh, se iskreno zahvaljujemo. Objavljamo pa pozdrave s pohoda na Triglav in skupnih priprav v Bohinju, ki so nam jih poslali pevci Moškega pevskega zbora Svoboda I iz Hrastnika. Upamo, fantje, da bodo glasovi po višinskih pripravah še bolj ubrani. Uredništvo Mega redarji 27. avgusta sva se s fantom okrog 19. ure odpravila na štadion na tako obljubljeni Mega žur. Pri osnovni šoli je bila cesta zaprta z znakom, da je parkiranje naprej prepovedano. Sklepala sva, da je verjetno tudi vstopnina. Malo sva počakala (kakšnih Pozdravi iz planin. pet minut) in videla, da vsi ljudje brezplačno hodijo mimo redarja. Ko pa sva midva prišla do tja, je redar zagrmel: "Sto tolarjev". Povedala vsa mu, zakaj bi midva plačala, če so vsi drugi hodili mimo njega pet minut, ne da bi plačali. Redar se je naredil nevednega in rekel, da so plačali (česar midva nisva opazila; mogoče obstaja kakšen neviden denar, takšen, ki nastane z migom glave obiskovalcev in potem z migom glave redarja). Obrnila sva se in šla na Novi Log. Tam (pri bazenu) redar ni klical za nama sto tolarjev, niti za drugimi ljudmi. Naj povem; da nama res ne bi bilo težko plačati tiste vstopnine, vendar se mi ne zdi prav, da so vsi hodili kar mimo redarja, medtem ko je za nama vpil, naj plačava. Če se že odločijo, da bodo pobirali vstopnino, jo naj poberejo vsem, ne pa le izbranim, oziroma naključnim obiskovalcem. Hvala lepa za tak Mega žur. Jerca Vučetič in Davor Golob, Hrastnik Škrat na obisku V prejšnji številki si je tiskarski škrat spet brusil zobe na naših straneh. V reportaži Citrarji na Kopitniku je ves čas pisal drugi del Rimskih Toplic z malo začetnico. Avtorici in bralcem obljubljamo, da bomo škrata močno prijeli za ušesa. Uredništvo vic GilJi TTFIUT - obrtništva ~ trgovine .podjetništva Podjetje za založništvo, marketing In trgovino Cesta 20.julija 2/c 61410 ZAGORJE OB SAVI tel.: (0601) 64 250, 64 166; fax: (0601) 64 494 Zasavc d.o.o. bo v času od 19. - 23. oktobra pripravil razstavno prodajni sejem podjetništva, obrti in trgovine. Sejem bo v Delavskem domu Trbovlje in na prostoru ob njem. Organizator bi rad pripravil pestro ponudbo, velik izbor in pritegnil razstavljalce vseh področij in dejavnosti. Zato med zasavskimi in slovenskimi podjetniki ter obrtniki iščemo vse, ki bi radi sodelovali na sejmu, zbiramo njihove predloge in rezerviramo razstavni prostor. Če vas zanima sodelovanje na sejmu, izpolnite prijavnico in jo najkasneje do 23. septembra pošljite na naslov Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 61410 Zagorje O/S. Podrobnejše informacije dobite po telefonu 0601/64-250 ali 0601/64-166, (int. 14 ali 16), fax.: 0601 /Tri -494. ------------------------------------------------------------------------------------>§- Prijavnica Zanima me sodelovanje na Zasavčevem sejmu. Prosim, da mi pošljete pogodbo o najemu razstavno - prodajnega prostora na Zasavčevem sejmu na naslov: Razstavljal bi rad: a) v Delavskem domu b) na prostoru ob njem (ustrezno obkroži) Rabil bi______m2 razstavne površine. Za podrobnejši dogovor prilagam svojo telefonsko številko:_______ Podpis: m Uradna tajnost Skrivnost je le, če eden ve. Če vesta dva skrivnost več ni. Če ve poslanski zbor, vedo že vsi. Manja Goleč TRBOVLJE Trg svobode 1 la, 61420 Trbovlje lel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228 Nevarne igrice "Naš jo je še dobro odnesel. Verjetno, ker je kar precej velik. Drugi je niso tako," mi je pripovedovala pred dnevi mama enega izmed več stotih zasavskih srednješolcev, ki so vstopili v prvi letnik srednje šole. In zakaj jo je dobro odngsel. Vstopnico za šolo si je med dijaki višjih letnikov prislužil Z mokro glavo, ki so mu jo namočili v umivalniku. Njegov sošolec (verjetno je bolj majhne rasti) je ni odnesel tako poceni - njegovo glavo so namočili v straniščno školjko. In to na šoli, ki smo jo nekdaj klicali elitna. V zadnjih letih se je razpasla navada, da prvošolce krstijo. Krst je vsako leto bolj krut, mladostna domišljija je očitno polna zlobe. Gospodje višji dijaki so seveda že frajerji, saj so krst preživeli. In če so ga oni, ga lahko tudi ta novi. Pa pred letom krst niti ni bil tako težak, zato je lahko letos težji. In vsako leto bo težji. Znane so zgodbe iz zasavskih fantovščin. Ena izmed klap je svoja maltretiranja bodočih ženinov tako vešče stopnjevala, da se je na eni izmed fantovščin bodoči ženin na križu celo obesil. Do takrat je bilo seveda vse juhuhu in smešno za posrat. Razni krsti so se že tako razpasli, da npr. krstijo že nove vozače. Proti Celju si morajo novi vozači poleg mesečne vozovnice zagotoviti tudi "vstopnico" za šolski avtobus. Tako se mora nekdo plaziti po avtobusu, drugi nekaj časa sredi avtobusa laja, tretjemu nalakirajo nohte (fantu seveda), spet četrtemu porinejo v goltanec feferone itn. Vse je seveda ful kul. Smešno je tako ostalim dijakom (celo osnovnošolce že znajo maltretirati), kot vozniku, morda tudi potnikom. Le kdo od staršev seveda znori, ko izve (če jim osramočeni prvčki sploh upajo povedati), kaj se jim je Zgodilo. "To so prasci, "je bil jedrnat komentar ene izmed mam. Nafakultetah je krstbrucov dolgoletna na vada. V srednjih šolah je postala navada v zadnjih letih. Morda bodo čez nekaj let že drugošolčki v osnovnih šolah lepili na lase Žvečilne gumije prvošolčkom, ali pa potiskali njihove glave pod umivalnike. In potem bodo na vrsti malčki v vrtcih... Kakorkoli zgledajo razni krsti nedolžno in so "potrebni"za pripadnost določenemu okolju, lahko postanejo sčasoma izjemno nevarni. Zato čudi neprizadetost staršev, učiteljev, pa tudi drugih, ki jim verjetno le ni neznana ta izvenšolska dejavnost podjetnih mladeničev in mladenk. Kolegica je tudi v našem časopisu že pisala, kakšne krute teste za sprejem v klapo imajo mladi Američani. Tam se dekleta predajo fantom, ki se "ponašajo" z virusom aidsa. Če tega ne storijo, jih ne sprejmejo v klapo, kar lahko pomeni, da si tudi sicer zapečatijo življenje v njihovem okolju. Ali smo že na tej poti? Marko Planinc m Okrog Pinete in Vrsarja je bilo letos izrečenih že mnogo besed in popisanega precej papirja. Namesto v začetku sezone, kot je bilo obljubljeno, so Hrvatje Pineto vrnili ob koncu sezone. Seveda "obisk" beguncev v njej ni bil brez posledic. O tem, kaj so našli v počitniških prostorih ob hrvaškem morju in kaj nameravajo s svojimi počitniškimi zmogljivostmi, samo se pogovarjali v Hrastniku in Litiji. Seveda pa je zanimivo tudi to, kaj se plete okrog Vrsarja, kjer imajo svoje počitniške zmogljivosti Zagorjani. ijtAitnifliA PinetA *pet hAftniiliA Bržkone je za večino Hrastničanov za letos konec ugibanj in pričakovanj v zvezi s počitniškim domom v Bineti. Sezona je končana, begunci so izseljeni, počitniške hišice so spet prazne, nadzoruje jih čuvaj. Vse kar se v Bineti letos še lahko zgodi je dezinsekcija, deratizacija in najnujnejša popravila, ki bodo preprečila, da objekti ne bodo še bolj propadli. V drugi polovici avgusta je hrvaški urad za begunce izpolnil obljubo, ki bi jo moral po pogodbi že spomladi, in izselil begunce, ki jih je samovoljno nastanil v počitniških objektih v Bineti pri Novigradu. "Zadnji begunec je iz hrastniškega naselja odšel 18. avgusta, še en teden pa smo morali čakati, da je naselje zapustil tudi zadnji hrvaški vojak," je povedal predsednik hrastniške počitniške skupnosti Franci Kovač, kije sodeloval pri vračanju počitniškega naselja. Brimopredajo objektov so tako opravili 24. in 25. avgusta. Bred tem so temeljito popisali vse, kar je ostalo in kar je iz hišic izginilo, vse kar je uničenega in kar bo treba ponovno kupiti. Izkazalo se je, da med drugim manjka 22 štedilnikov, 27 hladilnikov, 41 jogijev, šest celih postelj, 27 nočnih omaric in dve dvodelni omari. Kovač pravi, da niso vse hišice enako uničene. Nekatere bi lahko zelo hitro spravili v red, druge so v veliko slabšem stanju. Skupaj je škode na osnovnih sredstvih in inventarju za 10.658.151 slovenskih tolarjev. K temu je treba prišteti še 997.500 tolarjev za beljenje in 846.000 tolaijev za pleskanje. Kot določa pogodba, bo materialno škodo poravnal hrvaški urad za begunce, bolj se bo verjetno zapletlo z odškodnino za izgubljeno sezono, ki znaša 6.480.000 tolaijev in na hrvaški strani se odškodnini izmikajo. Brimopredajni zapisnik je podpisala lokalna predstavnica Urada za begunce in pregnance Sonja Lovrenčič, vendar pa bodo o vseh zadevah odločali v Zagrebu. "Naše naselje zdaj spet nadzoruje Jože Zorko, ki je v Novigrad odpotoval skupaj z ženo," je še povedal Franci Kovač. Izvršilni odbor počitniške skupnosti pa si skupaj z lastniki posameznih objektov še naprej prizadeva, da bi počitniške zmogljivost v Istri že prihodnje leto spet služile svojemu namenu. 7udi litifaim vCf elite Tudi štirideset počitniških hišic s 140 ležišči, v katerih so delavci litijske Bredilnice desetletja preživljali svoje dopustniške dni in je vanje prihajalo že več generacij, je te dni spet praznih. Kdaj pa bodo delavci v njih spet lahko letovali, ne ve nihče. Letos vsekakor ne, tudi za leto 1995 niso povsem prepričani, da jih bodo že lahko uporabljali. O dejavnosti v zadnjem času v zvezi s to problematiko, nam je pripovedoval generalni direktor Bredilnice Litija Franc Lesjak: "Bineto smo prevzeli teden dni po iztečenem roku za preselitev beguncev. Ustanovili smo posebno komisijo, ki se je odpravila na Hrvaško. Ugotovila je, da so objekti nekoliko poškodovani. Bri-pravljena je bila ocena škode na objektih in izguba, ki je nastala zato, ker naši delavci niso mogli letovati v svojih počitniških domovih. Materialne škode je približno 180.000 nemških mark, 100.000 mark pa je izpad dohodka zaradi zasedbe. Skupna vsota 280.000 mark je predložena kot naš odškodninski zahtevek do Hrvaške." Kaj predvidevajo, da se bo dogajalo v bližnji prihodnosti? Najprej bodo počakali, da se na osnovi meddržavnih dogovorov uredi status slovenskih počitniških domov na Hrvaškem. Botem bodo sprejeli svojo dokončno odločitev. Delavci predilnice Litija želijo, da bi bilo letovanje v Bineti še naprej mogoče. Bredvidevajo, da bo za obnovo potrebna velika vsota denaija. Kaj bodo obnovili, bo v največji meri odvisno od odškodnine, kijo bodo dobili. Bred vselitvijo beguncev so iz Binete odpeljali le nekaj kuhinjske opreme, večina opreme v hišicah pa je ostala. Ni več v takšnem stanju, da bi še dolgo služila svojemu namenu. pA VifAil Bionirski počitniški dom v Vrsarju, last zagorske občine, je julija 1992 prevzel v začasno uporabo IS iz Boreča in ga takoj odstopil predstavnikom vojske. V njem so se naselili ranjenci z družinami ter družine mrtvih 106. brigade iz Osijeka. Ustno zagotovilo poreške vlade je govorilo o treh mesecih bivanja njihovih državljanov, uradni zapisnik o primopredaji objekta pa priča o "privremenom korištenju", in ta začasna koristoljubnost s strani zagorske občine in koristenje s strani poreške občine v septembru leta 1994 še vedno traja. Zagorski pionirji so pred dobrimi dvajsetimi in več leti gostovali v različnih tujih počitniških domovih in naseljih, kar pa je povzročalo težave pri organiziranju letovanja in visokih najemninah. Leta 1966 je SO Zagorje kupila staro poslopje in del zemljišča, dve leti kasneje še dve parceli. To je bil začetek letovanja zagorskih otrok v lastnem počitniškem domu v starem mestnem jedru Vrsarja. Sodelovanje s Štajersko deželno vlado iz Gradca, kije bilo dotlej le na področju glasbene dejavnosti, seje razširilo tudi na počitniško in v tem okviru je bil zgrajen nov dom, katerega otvoritev je bila konec junija 1971. V juliju so tam že letovali otroci iz Zagorja in Avstrije, od takratnih 113 ležišč so jih Avstrijci zasedali 50. Ko je leta 1973 občinska skupščina iz Zagorja kupila še sosednjo staro zgradbo in zemljišče, so dom lahko ponovno razširili. Kar nekaj let so potekali pogovorimed Zagorjani, Avstrijci, potrebne so bile poti za dovoljenja ob gradnji, obnova pa seje začela februarja 1979 in je bila v štirih mesecih končana. Otroci iz Zagorja so skupaj s svojimi prijatelji iz Avstrije v svojem domu v Vrsaiju letovali odleta 1971 do vključno leta 1991. Tri leta pa so že brez te možnosti. Ker je bil dom odprt od junija do septembra, j e bilo glede na število ležišč v njem mogoče skozi sezono realizirati okoli 15.000 nočitev. Prebiti 14 dni v družbi vrstnikov na svežem zraku in v prijetnem okolju je bilo za mlade posebno doživetje, ki ga z oblikami preživetja počitnic v domačem okolju nikakor ni mogoče nadoknaditi. Vodstvo občine Zagorje sije že leta 1993 na vse možne načine prizadevalo dobiti dom ponovno v uporabo, pa ga kljub prizadevanjih tako na državni kot meddržavni ravni ni uspelo dobiti. Župan Matjaž Švagan je imel prejšnji teden uradni razgovor s predsednikom vlade RS dr. Janezom Drnovškom. Seznanil ga je z zahtevo lastnikov doma po vrnitvi tega in izrazil prošnjo, naj po svojih diplomatskih poteh posreduje, da bodo ta dom spet lahko uporabljali otroci iz Zagorja, Avstrije in Zasavja. Po pripovedovanjih letos v domu ne živijo več vojaki in njihove družine, pač pa so v njem nastanjeni otroci. Pionirski počitniški dom v Vrsarjuje v dobrem stanju. Začasni uporabniki so ga dobro vzdrževali in tudi obnovili fasado. V občini Zagorje bodo uporabili vse uradne poti za pridobitev doma in po besedah predsednika skupščine bodo naredili vse, da bi drugo leto v tem domu letovali spet domači otroci. Seveda pa je vse odvisno od hrvaških oblasti, če bodo tem zahtevam ugodile. Stane Šterbucl, Joža Ocepek in Ivana Laharnar TRBOVLJE Trg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228 (S| |5| rak je naslov pesmi, ki so jo v kulturnem programu 4. septembra na otvoritvi nove Osnovne šole z vrtcem na Savi zapeli učenci svojim staršem, nekdanjim učencem in uglednim gostom, med katerimi je bil tudi Dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo in šport, ki je šolo uradno odprl. Prva šola na Savi je bila zgrajena leta 1857 in predhodnica današnje 1908. leta, katero je močno načel potres leta 1980. Začela je pokati, se pogrezati in nagibati. Zaradi njene neuporabnosti so bili šolo prisiljeni preseliti v Zadružni dom, vrtec pa v kletne prostore zasebne stavbe. Lansko poletje je dala občina Litija staro stavbo podreti in na istem mestu je začela rasti nova. Sredstva zanjo so bila prvič zbrana leta 1990 in porabljena v druge namene (dokončanje večnamenske dvorane). Sredstva za izgradnjo so bila drugič zagotovljena že v proračunu leta 1993 v višini 42 milijonov tolarjev. Letos pa bi morali imeti za dokončanje in opremo na razpolago nadaljnih 42 milijonov tolarjev, kar pa ni bilo mogoče zagotoviti iz proračuna občine. Zato je izvršni svet na svoji lanski prvi decembrski seji sprejel sklep, da se na osnovi odkupljenih delnic, katerih lastnik je občina, dobi pri SKB Banki 24 milijonov tolarjev dolgoročnega investicijskega kredita, plačljivega do leta 2001. V novi odprti stavbi sta dve učilnici, vrtec in večnamenska dvorana za prireditve. Krajani si prizadevajo, da bi dobila v njej prostore tudi krajevna skupnost, na podstrešju pa bi radi uredili stanovanje. Osnovno šolo na Savi letos obiskuje 23 učencev in učenk, vrtec pa 20 malčkov. Veliko otrok vozijo starši v Litijo, ker tam delajo, ali pa se z avtobusom peljejo dalje proti Ljubljani. Marjan Šušteršič Začetki podjetja Radeče papir segajo v leta okrog 1750. V vseh teh letih se je razvilo v sodobno in visoko specializirano papirniško industrijo. Kar 75 do 80 odstotkov proizvodnje podjetje proda na zahodna tržišča. Zaradi izgube trga so zašli v finančne težave, zaustavil pa seje tudi proces lastninjenja podjetja. Zato so se po pomoč obrnili na Državni zbor, ki bo o njihovem predlogu o spremembi zakona o Banki Slovenije razpravljal na jesenskem zasedanju. Posebnost proizvodnje Proizvodnjapapirja v Radečahje v primerjavi z ostalo slovensko papirno industrijo, nekdanjo jugoslovansko in svetovno izrazito specifična v svoji tehnološki naravi in namembnosti. To velja za pretežen del njihove proizvodnje in za, vrednostno gledano, njen največji in najbolj akumulativni del (proizvodnja banknotnih, vrednostnih in zaščitenih papirjev, vrednostnih kartic ter nekaterih specialnih vrst papirjev). Sem sodi proizvodnja papirja za denar, potne liste, čeke, osebne dokumente, menice, delnice, loterijski kompleks, različne vrednotnice, vrednostne kartice in ter specialni papirji in kartoni. S tem programom se podjetje uvršča že deset-letjamed največje in po kvaliteti solidne evropske proizvajalce, kakršnih je na evropskih tleh samo še šest. "Takšna tehnološka proizvodnja in razvojna usmeritev podjetja ni od včeraj. Prisotna je tradicija, kiji sledimo od prvih povojnih let dalje," je dejal direktor Janez Zahrastnik. Papir Radeče se razlikuje od drugih papirniških podjetij v tem, da je njihova proizvodnja zahtevnejša po tehnologiji, znanju in sledenju razvoja, zahtevnejša in dražja paje tudi po investicijskih vlaganjih. "Takšna usmeritev je bila za nas vseskozi izziv, ki je terjal mnogo naporov tukajšnjih generacij, odrekanj, denarja za tehnološki razvoj, znanje in nenazadnje pogum. Nas in način življenja v tej dolini smo povezovali s tem razvojem," je povedal Zahrastnik. V zadnjem desetletju so štipendirali 300 sedanjih delavcev, dodatno izšolali še 200, desetina se jih je specializirala v svetu. V radeški kotlini je danes 100 ljudi z višjo in visoko izobrazbo, 300 s srednjo in 200 z visokimi kvalifikacijami, vsi so specializirani na razvojno usmeritev podjetja. "Mi vemo, da v to kotlino med zasavskim in dolenjskim hribovjem, daleč od strateških poti, avtocest in tudi od železnice, sem ne moremo pripeljati mnogo surovin, celuloze, energetskega goriva, niti od tukaj odpeljati velike količine papirja. Zato smo se specializirali: majne količine kvalitetnih, vrednostnih, banknotnih in drugih papirjev," je dodal Zahrastnik. Radeče papir nekoč Nekateri podjetju očitajo, da so bila njegova razvojna ravnanja nepravilna. "Čemu in zakaj ne bi zmogli delati papir, ki se v svetu prodaja od 10 mark dalje, namesto papirja, ki se prodaja po 2 marki. Zakaj ne bi delali zaščitenih papirjev, če se prodaja nad 4 marke, namesto tistih, ki se prodajajo za 1 marko in pol. V čem je to napačno?" se sprašuje Janez Zahrastnik. S svojo usmeritvijo so si ustvarili poseben položaj in status v nekdanji državi SFRJ. Tudi sicer ima drugje po svetu takšna proizvodnja, s takšno naravo, poseben status. Status, ki so ga imeli v nekdanji Jugoslaviji, ni bilo lahko pridobiti. Predvsem je bila v to vtkana neprestana borba za kvaliteto, red, spoštovanje rokov in sledenje razvoju. Okrog leta 1970, pa tudi leta 1983, so se pojavile težnje, da se proizvodnja v Radečah ukine in se prenese v Beograd in Čačak. Kljub pritiskom so uspeli zadržati proizvodnjo v Radečah in izšli kot absolutno promovirani proizvajalec banknotnih, zaščitenih in vrednostnih papirjev z visokimi referencami. Na tem so zgradili odnose z Narodno banko Jugoslavije in drugimi zveznimi organi, s svetom guvernerjev in takratnimi institucijami. Odnosi so bili posebno po letu 1982 izredno poslovno korektni in vsestranski, s celotno paleto njihovega specialnega programa. Finančno so bili uspešni, čvrsto dolgoročno pogodbeno naravnani. Tehnološko so uskladili investicije z Zavodom za izrado novčanice, ki je bil tiskarsko pooblaščeni za denar. Na primer, v Radečah so izdelali papir, v Beogradu so tiskali denar, ki je šel v Angolo ali kakšno drugo neuvrščeno deželo. Te odnose je uravnavala država v medsebojnih meddržavnih odnosih. Letno so imeli vseh poslov Z Delavci v podjetju imajo okrog 15., mesecu plače. Plače so bile se vedno v roku. Do zaostajajo za kolektivno pogodbo, so de(sfvo, ampak pri izplačilih hiio nikoli zakasnili. Mogoče le kakšen dan, ampak v dogovoru z njimi °d leta 1991 do danes so v rttzrjrtrse Povprečna starost zaposleni h v podjetju je okrog 30 let, veliko ježensfc. Podjetje tudi nič več ne štipendira. r Med leti 1987 in 1989 so v ^ tehnologijo v Rdete papirju vložili 35 milijonov mark. "Ko so nam rekli, naj naredimo papir s 5500 ptepogibi, smo ga naredili, pa ga prej nismo nikoli delali. Se pravi, da znamo. Partnerjl,ki prihajajo k nam, se nemorejo načuditi naši proizvodnji, tehnologiji $n redu," z NBJ od 20 do 35 mio nemških mark ali 70 odstotkov mesečne realizacije. "To ni nikakršna nostalgija za SFRJ. Da pa je to nostalgija za našim nekdanjim položajem, je dejstvo, ki ga nikomur ne prikrivamo," je poudaril Zahrastnik. Zadolžitve V Radečah so že v letu 1991 ocenili možnost, da bo prišlo do zadolžitev in izgube trga. Njihova opozorila in prošnje so bila sicer poslušana, vendar žal brez odmevnosti. Podjetje je predlagalo nešteto konkretnih rešitev oziroma oblike pomoči v zadnjih štirih letih. Podjetje je zaplavalo v izgube leta 1992. Ohranjali so proizvodnjo, kajti če se takšna proizvodnja zaustavi, se ne obnovi več. Zato so posegli po zadolževanju. Danes je podjetje zadolženo za 21 mio nemških mark, kratkoročno in dolgoročno. Pri tem je odnos 15 proti 6 v korist kratkoročnih zadolžitev. Odprtih imajo še 3 ali 4 milijone mark z nekaterimi najpomembnejšimi dobavitelji. Iz svojih težav ne vidijo rešitev brez pomoči tistih, ki so po njihovi presoji merodajni za to, da odločijo, kakšna bo nadaljna usoda proizvodnje. V zadnjih obdobjih so se obrnili na delovna telesa Državnega zbora, zlasti na odbor za gospodarstvo, ki je dal najboljša možna mnenja, mišljenja in sklepe, ki žal nikogar nič ne obvezujejo. "Ker je to neobvezujoče, smo se neposredno obrnili tudi na DZ. Čemu? Pristojna ministrstva, na katera smo se vseskozi obračali, so na naše predloge dajala negativne odgovore. Skupni imenovalec njihovih negativnih odgovorov je bil, da podjetje ni strateška proizvodnja. Papir je papir, so interprertirali, s čimer se mi ne strinjamo. Dokazujemo, daje povsodpo svetu to specifična strateška proizvodnja in da papir ni papir, da obstajajo razlike. Želimo iskati rešitve, ker je otežkočena in ogrožena naša tekoča proizvodnja in ker jo želimo ohraniti dalje. Poznamo interes nekaterih tujih partnerjev po večinskem nakupu našega podjetja. Takšne prodaje ne želimo," je dejal Janez Zahrastnik. Poslanci kupčkajo Proces lastninjenja v razmerah, v katerih se sedaj podjetje nahaja, je zaustavljen. Skozi rešitev ekonomskega materialnega problema Radeče papir želi rešiti tudi problem lastninjenja. Zato so se obrnili na državo in njeno institucijo, Banko Slovenije, da jim ona zagotovi pogoje za proizvodnjo, da bi tako izšli iz finančnih težav. V zameno ponujajo 30 odstotkov vrednosti podjetja, ki je po njihovem prepričanju, brez sedanjih težav, zdravo in razvojno odlično usmerjeno. Zato so predlagali predlog za spremembo zakona o Banki Slovenije z dvema členoma, da lastnini 30 odstotkov in da jim zagotavi pogoje za gospodarjenje. Na 23. seji Državnega zbora, ki je pričel z delom 29. julija, so uspeh priti v dnevni red. Poslanci so izglasovali, da bodo o tem razpravljali po hitrem postopku. Na tretjem glasovanju so nekateri poslanci predlagali, da se zakon oziroma rešitev Radeč vzame iz procedure. Vendar predlagalci tega niso uspeli. S 30 proti in 27 glasovi za so ovrgli predlog. V četrtem glasovanju pa so na podlagi podpisa desetih poslancev izglasovali, da gredo v dolgi postopek, kar pomeni ponovno obravnavo in novo glasovanje na jesenskem zasedanju DZ. "Pravzaprav nihče od poslancev ni dejal, da ni potrebno Radeče rešiti ali pomagati. Tisti, ki so bili proti, so predvsem zatrjevali, da Predlagana rešitev ni najboljša. Mi ne Prisegamo nanjo, ampak druge v dani situaciji preprosto nismo več videli, ker so vse druge, ki smo jih predlagali, pristojna ministrstva zavrnila. Sama pa s konkretnimi predlogi za rešitev niso prišla. Naše stališče je, da je ta rešitev za nas še vedno aktualna. Prizadevali si bomo, da uspe. Če pa bo do naslednje seje DZ pripravil, izoblikoval in ponudil druge, zanesljive in učinkovite rešitve, potem smo tudi za te," je dejal Zahrastnik. Iskanje tržišč Pojavili so se tudi očitki, da je podjetje premalo storilo za pridobitev novih tržišč. Direktor se strinja, da niso vsega storili, ker človek nikdar vsega ne more storiti. Vendar pa menijo, da so storili dosti. Tržišča banknotnih, vrednostnih in zaščitenih papirjev niso navadna tržišča, kot npr. tržišča potrošnega blaga in siceršnjega papirja. Za temi tržišči se skrivajo medržavni politični odnosi, povezani s strahovitimi materialnimi posegi. V akcijo z njihovimi banknotnimi papirji so šle ugledne svetovne institucije in so izgubljale, ker so bile materialno premalo močne. "V ozadju se skrivajo hudi odnosi, ki so prepleteni in niso čisti. Tukaj ne dela ponudba in povpraševanje. Da bo Radeče papir sam kraljeval na svetovnem tržišču teh papirjev, je nesmiselno razmišljati. Radeče papir je uspel, ko je izgubil jugoslovanski trg, zagotoviti 150 odstotkov kapacitete. Sam. Z delno pomočjo Banke Slovenije, ki se je v tem pogledu zelo prizadevala. Ni bilo lahko in se trudimo še naprej. Očitki ministrstev, da smo premalo storili pri trženju, so nesmiselna," zavrača očitke Zahrastnik. V iskanju tržišč so v podjetju šli v tri smeri. Najprej so si prizadevali, da so uspešno izpeljali projekt slovenski denar. Nato so se usmerili na vse porajajoče nove državne inštitute na tleh Jugoslavije. Uspeli so v Makedoniji, kjer ni bilo lahko zaradi hude konkurence. S sosedi niso uspeli. Čakajo na konec embarga, čeprav se zavedajo, da bo tam huda kokurenca. Tretja njihova usmeritev so drugi znani svetovni proizvajalci, preko katerih bodo skušali priti na tržišče. Sami se dogovarjajo z nekaterimi državami. Da bodo v bodoče tudi kje še neuspešni, se tudi zavedajo. V podjetju tudi vedo, da njihova pripovedovanja niso nič kaj koristna za imidž njihovega podjetja, ki ga v svetu zelo visoko cenijo. "Če bi se država zavedala pomembnosti te proizvodnje, ne bi smela dovoliti agonije podjetja," je še dejal Janez Zahrastnik. Konfederacija Pergam Zaposleni v papirništvu so člani konfederacije Pergam - sindikata slovenske papirniške in grafične industrije. Pred enim letom so imeli javni shod v Ljubljani, kjer so predlagali rešitve za papirno dejavnost na sploh. Še posebej, ker je bila v tistem času papirna industrija v recesiji, tako v Evropi kot v svetu. "Ne poznamo nobene države, ki ni uspela z določenimi ukrepi zaščititi te dejavnosti. Razen Slovenije seveda," je dejal predsednik Pergama Dušan Rebolj. Ugotavljajo, da se problemi v papirništvu odločno prepočasirešujejo. Najbolj zaskrbljujoče zanjih paje, da vlada in parlament nima jasne orientacije, kaj bi s to dejavnostjo počeli. Menijo, da vlada in parlament morata sprejeti določene ukrepe in vzpodbude v tej dejavnosti. Zato je potrebno, po njihovem, najprej rešiti tri osnovna vprašanja; kako dosedanje obremenitve oziroma izgube pokriti, kako zagotoviti do lastninjenjapotrebnaobratna sredstva za nemoten potek in urediti dolgoročno, lastninjenje in obratovanje tega podjetja. Že pred enim letom so predlagali, da bi zadolžitve Radeč in drugih papirnic pokrili z javnim dolgom. Še vedno menijo, da je to v tem trenutku najbolj smotrna in ekonomska 8. upravičena rešitev. "Prepričani smo, da bi se s takšnim načinom reševanja pokazali hitro i pozitivni učinki poslovanja papirništva na sploh, pa tudi v Radečah," je dejal Rebolj. V vodstvu so se dogovorili, da bodo predlagali zakon, do sedaj so predlagali le predloge, pri čemer imajo podporo nekaterih parlamentarnih strank. Od vlade pričakujejo, glede zagotovitve obratnih sredstev, ali garancijo ali kakšne dr uge poteze, s katerimi bi do lastninjenja Radečam omogočila, da omogoči nemoteno poslovanje. Trenutno je ogroženo okrog tisoč ljudi. Na začetku so bili precej skeptični glede predloga, ali naj bi Banka Slovenije vstopila v lastniško strukturo tega podjetja. Kljub temu so to podprli, ker drugih rešitev ni bilo. Rebolj je povedal: "Menimo pa, da bi v to funkcijo morala vstopiti država, ki seveda tudi na ta način ščiti strateško pomembno industrijo. Tako bi bilo bolj verjetno, da bi bil predlog sprejet." Pričakujejo tudi, da bo prišlo do tujih vlaganj, vendar ne na ta način, da bi bila papirnica zaradi težav, kijih sedaj ima, zastonj prodana. Država bi morala v okviru strategije tujih vlaganj opredeliti tudi odnos tujih vlaganj v papirništvu. "To je seveda sedaj odprto vprašanje, ki kljub našim opozorilom ni dobilo nobenih odgovorov. V svetu se ti problemi rešujejo zelo hitro, brez javnih polemik ali novinarskih konferenc. Zato se bojimo, da s tega zornega kota lahko pride do nadaljnih zaostrovanj v Radečah. Če do konca leta ne bo rešitev, bo podjetje prešlo na sklad. Seveda se bodo pričeli ugotavljati presežki. Pričakujemo, da bo tudi Ministrstvo za delo pomagalo s subvencioniranjem dela plač v prehodnem obdobju," je zaključil Dušan Rebolj. Torej, na potezi je država. Katarina Gavranovič Letos, 22. avgusta, je poteklo 40 let odkar so zasavski planinci odprli svojo planinsko kočo na Prehodavcih (2071 m) v Julijskih Alpah. Koča stoji na vzpetini na prehodu med dolino Trente in Dolino Triglavskih jezer. Od tu je prekrasen razgled na naš gorski svet. Kočo so zgradila zasavska planinska društva. Pobudo za zgraditev je dala skupina domačih planincev, ki seje konec julija 1952 mudila na izletu na Triglavu in njegovi okolici. Na to, da bi lahko na tem mestu zgradili kočo so se planinci spomnili, kolikor se zdi smešno, iz žeje, ki so jo trpeli ob počitku na tej markantni točki v Julijcih. Kočaje bila zgrajena v dobrih dveh letih in odprta 22. avgusta 1954, ob pomoči zasavskih planinskih društev, zasavskihpodjetij, planincev, takratnega OLO Trbovlje. Ko je gradbeni odbor, ki gaje vodil Stanko Brečko, ob sodelovanju ostalih članov odbora, opravil svoje delo, so novozgrajeno kočo imenovali Zasavsko kočo na Prehodovcih. V oskrbovanje v letnem času jo je prevzelo PD Radeče, ki takrat ni imelo v oskrbi nobene planinske koče. To društvo zgledno oskrbuje, vzdržuje in obnavlja to kočo že 40 let. Leta 1973 so kočo povečali, že leto kasneje pa so v neposredni bližini postavili še bivak s skupnimi ležišči. Kočaje odprta vsako leto od začetka julija pa do konca septembra, bivak pa je odprt vse leto in je opremljen za prenočevanje. Zasavski planinci so pred desetletji opravili zelo koristno delo, saj so z zgraditvijo koče na bivši meji med Italijo in Slovenijo omogočili tisočim planincem, da se med potjo na tem območju okrepčajo, odpočijejo in prenočijo. Tine Lenarčič 40 let lovske družine Šmartno Šmartno - Lovska družina Šmartno, ki opravlja s 6.230 ha lovišč, letos Septembra praznuje svojo štirideset letnico. 30. septembra 1954 je bila po nekajletnem zatišju spet ustanovljena družina, ki ima sedaj okoli sedemdeset članov. V soboto, 10. septembra bo v lovski koči na Grilovcu osrednja prireditev ob tem jubileju. Ob 9. uri se bo začelo strelsko tekmovanje, ob 14. uri bo kulturni program, nato pa še družabno srečanje z glasbo, dobro pijačo in jedačo, zato šmarski lovci vabijo vse, da se jim ob njihovem prazniku pridružijo. J.°. Še kopalni dnevi Trbovlje - Društvo invalidov Trbovlje bo nadaljevalo z organiziranjem kopalnih dni za svoje upokojence. Potekali bodo do konca tega leta, in sicer enkrat mesečno. Ta mesec bodo odšli v Čatež 29. septembra, drugače pa bodo ti kopalni dnevi vsak drugi četrtek v mesecu. K.B. Izlet Trbovlje - Vse bolj aktivno Društvo invalidov iz Trbovelj pripravlja letni društveni izlet. Ta bo 17. septembra, in sicer na relaciji Dolenjsko - Kostanjevica, Novo mesto, Trebnje. S.B. gostov. Vse informacije dobite med 17. in 18. uro v prostoru Društva ali pokličite predsednika po telefonu 62-595 v večernih urah. Sicer pa so prostori društva v Ravenski vasi 50 Zagorje odprti vsak dan med 17. in 19. uro. I.L Naš kopalni dan Člani društva invalidov iz Trbovelj smo se z veseljem navdušili nad izletom, ki mu pravimo kar kopalni dan. Avtobus je vedno poln, kar kaže, kako je ta izlet priljubljen. Ponavadi se zjutraj zberemo pri rudniškem gasilskem domu in se odpeljemo z avtobusom. Vodiči, ki nas spremljajo (Julči, Ivanka in Rudi), poskrbijo, daje dan prijeten. Tudi težji invalidi gredo na izlet, seveda imajo osebno spremstvo, pa tudi takšne sedeže jim odstopimo, da se bolje počutijo. Peljemo se preko Hrastnika, Dola in Rimskih Toplic. Ob pekami v Zidanem mostu je naš prvi postanek. Tam nam pripravijo svež kruh in odlično pecivo. Na avtobusu si potem pripravimo slastno malico. Nato se peljemo mimo Radeč, Vrhovega, do Sevnice in kmalu smo na cilju - Termalno kopališče Čatež. Med vožnjo potniki vedno dobimo natančna navodila o kopališkem redu in ostalem, kar je za veliko skupino potrebno. Tudi navodilo, naj vsak popazi na svojega kolega, ni odveč. Moderno urejene Čateške Toplice nudijo invalidom storitve, kot le malokje. Topla voda v pokritem bazenu in zrak dobro deneta. Večina naših invalidov se kopa v masažnih loncih v vroči vodi, temperatura je krepko nad 32 stopinj. Kopanje pa ni le iskanje zdravja, pač pa tudi družabnosti. Sklenjena so nova poznanstva, razvijajo se pogovori o lajšanju težav po teh odličnih masažnih kopelih. Zvečer se vračamo v Trbovlje. Seveda smo rahlo utrujeni, pa vendar dobre volje. Tudi kakšno domačo zapojemo. Brez postanka tudi nazaj grede ne gre. V miru se odžejamo v gostišču Strnad v Hotemežu, nato pa se odpeljemo domov. Stane Butkovič - g Tečaji za pse Zagorje - Kinološko društvo Zagorje pripravlja tečaj za pse začetnike. Prijave sprejemajo do 30. septembra 1994. Tečaj bo vsak ponedeljek in petek med 17. in 18. uro, začne se 5. septembra. Nadaljevalni tečaj za pse, ki so obiskovali šolanje spomladi, se začne 6. septembra med 17. in 18. uro in bo trajal vsak torek od 17. do 18. ure in vsak petek od 18. do 19. ure. Ob četrtkih med 17. in 18. uro Kinološko društvo organizira urjenje v agilitiju. Sodelovali bodo članice ljubljanskega društva, ki so dosegle vidne uspehe na državnem in mednarodnem področju. Vsako sredo bo med 17.in 19. uro jebrezplačno odprt poligon za vse, ki žplijo psa samostojno uriti. Društvo išče žensko moč, ki bi skrbela za prostore doma in postrežbo KOI 1 kot der vre ni ] no1 teh 5 pa po; go; SLOVENSKI SOKOL v ustanavljanju Slovenski Sokol Poznana je zgodovina, gibanje in več kot sto let stara tradicija slavnega društva Sokol, ki je bila po drugi svetovni vojni prekinjena. Tradicija pa je živela povsod v sodobnem svetu, kakor so Sokoli imenovali države z demokratično ureditvijo. S političnimi spremembami v zadnjih letih so se Sokoli spet vrnili nazaj v domača gnezda, tudi v Slovenijo. Danes je Svetovna sokolska zveza organizacija, ki povezuje sokolska društva v skoraj vseh državah sveta, razen Afrike in dela Azije, članstvo se prešteva v milijonih. Po vzpodbudah iz zamejstva starih slovenskih Sokolov in čeških bratov, se je pred pol leta začela tudi akcija za obnovitev slovenskega Sokola. Prvi šoto storili v Trstu, kjer so imeli že leta 1868 prvo sokolsko društvo. Brežice so drugo društvo, ki se je v marcu letošnjega leta preimenovalo nazaj v Sokole. Tik pred tem so tudi v Trbovljah, Zagorju, Mariboru, Novem mestu, Kranju, Kranju, Celju in Domžalah. Leta 1862 so v Pragi ustanovili Praško telovadno društvo. Prvega oktobra 1863 pa so v Ljubljani ustanovili društvo Južni Sokol. Ni mogoče natančno zgodovinsko določiti, vendar je mogoče, da se je ime Sokol določilo prav v Ljubljani. Zato ima slovenski Sokol posebno mesto. Društvo v Sloveniji deluje že pol leta, vključenih pa je 42 aktivnih Sokolov. Prvega oktobra bo v Ljubljani po 131 letih znova slavnostno ustanovljen slovenski Sokol. Konec avgusta so se v Zagorju zbrali člani iniciativnega odbora Sokolskega društva Zagorje in nekateri povabljeni predstavniki iniciativnih odborov iz drugih občin. V Zasavju je namreč ideja o ponovni oživitvi društva zaenkrat še nepoznana, čeprav imajo v Zagorski občini Sokoli lepo tradicijo, saj je bilo sokolsko društvo ustanovljeno že leta 1890 in v ta namen je bil zgrajen tudi drugi Sokolski dom kot središče telovadcev in športnikov v Zagorju. Franci Razpet Dodatno upokojensko zavarovanje ' Prostovoljno pokojninsko zavarovanje je v razvitem svetu nepogrešljiva oblika zagotavljanja ustreznejše socialne varnosti, pa tudi urejenejšega gmotnega položaja upokojencev. Pri nas smo sicerzačeli premišljati o teh možnostih že v prejšnjem sistemu, vendar jih je politika zavrnila kot prezgodnje pobude; zlobneži so to zavrnitev označili prezgodnje kikirikanje petelina. Zato nas je te dni kar malce razvnela pobuda zavoda za pokojninsko invalidsko zavarovanje, pravzaprav njegova odločitev o pripravljanju načrta prostovoljnega pokojninskega zavarovanja. Če bo šlo vse tako, kot je zamišljeno, naj bi ga uvedli že v prvi polovici prihodjega leta. Ker bo to prvo pokojninsko zavarovanje, ki bo temeljilo na prostovoljnem varčevanju prihrankov za starost, si ga kaže vsaj nekoliko pobliže ogledati. Zavarovalni sistem bo temeljil na vplačevanju vsakomesečne premije. Samo po sebi se razume, da bo po vsej verjetnosti zaposlenim omogočeno več različnih premij, kar jim bo omogočilo, da bodo potem, kose bodo upokojili, prejemali poleg redne pokojnine še dodatno pokojnino oziroma si zagotovili v starosti vsaj' približno enak gmotni položaj, kot ga imajo zdaj. Vsakokratno premijo bodo na zavodu vpisovali v takoimenovano finančno kartico zavarovanca, ki se bo revalorizirala in obrestovala. Pri izračunu pokojnine pa se bo poleg višine tako zbranih sredstev upoštevala tudi pričakovana življenska doba zavarovanca. Omeniti kaže, da so v ustreznem sektorju zavoda za pokojninsko - invalidsko zavarovanje že pripravili takoimenovano aktuarsko izračunavanje premij in dodatnih pokojnin. To pomeni, da bo pravzaprav vsakdo, ki se bo odločil za dodatno zavarovanje, že ob sklenitvi pogodbe vedel kolikšno dodatno pokojnino bo prejemal za vplačano premijo. M.V. ilirJ! iV V Rabac Trbovlje- Društvo upokojencev Trbovlje organizira jesensko, posezonsko letovanje ob morju za svoje člane. Tudi tokrat gredo, tako kot v predsezoni, v jesenskem času, v Rabac. Odpotovali bodo 17. septembra in se vrnili po sedmih dneh. Tokratnega jesenskega letovanja se bo udeležilo 100 upokojencev. Vsak od teh je plačal po 170 DEM v tolarjih za bivanje v dveh hotelih, za prevozne stroške pa so odšteli vsak po 2.500 tolarjev. T.L. Kopalni izlet Trbovlje-Izletniška sekcija Društva upokojencev Trbovlje organizira kopalni izlet v Čatežke Toplice. Izlet bo v ponedeljek, 12. septembra z avtobusom. Odpeljali se bodo v dopoldanskih urah. Vračali se bodo po dogovoru. V DU Trbovlje sprejemajo prijave do 9. septembra v njihovih prostorih. Stroški prevoza in vstopnine znašajo po 1.000 tolarjev za udeleženca. V primeru slabega vremena ali če se bo za izlet prijavilo premalo udeležencev, bodo izlet pravočasno odpovedali. T.L. Planinski večer Trbovlje- Vodja planinske skupine PDT pri Društvu upokojencev Trbovlje Vinko Pfeifer se je skupno s člani te skupine odločil, da tudi letos organizirajo in izpeljejo planinski večer v domu Svobode. Izpeljati ga nameravajo novembra letos in to potem, ko se bo v glavnem iztekla letošnja planinska sezona. Večer bo kot običajno zelo pester in zabaven. Na njem bodo sodelovali upokojenci z raznimi točkami, pa tudi drugi vabljeni kulturniki in kulturniške skupine. T.L. Polletni obračun Trbovlje- Izvršni odbor Društva upokojencev Trbovlje je pred kratkim izvedel polletni obračun svojega poslovanja. Iz poročila predsednika, kakor tudi drugih odgovornih članov odbora ter strokovnih sodelavk, so ugotovili, daje DUTrbovlje poslovalo v I. polletju zadovoljivo. Upajo, da bodo z uspešnim delom in gospodarjenjem letošnje leto končali uspešno v vseh pogledih. Petek, 2. septembra 1994, bo morda nekoč pisan kot zgodovinski dan. Takrat so se namreč v prostorih godbenega doma na Rudniku zbrali predstavniki obeh hrastniških godb na pihala - rudarske in steklarske. Povabili so oba dirigenta -Jožeta Baniča in Adolfa Šrenka, predstavnika ZKO Draga Kopušarja ter ravnateljico glasbene šole Elizabeto Jakšič. Predsednik SO Hrastnik Leopold Grošelj pa se sestanka ni mogel udeležiti. "Zbrali smo se zaradi hude kadrovske krize," jepovedalMirko Potočan, predsednik rudarske godbe, "imamo samo dva trobentača. Nujno moramo dobiti inštruktorja za trobila - bariton, tenor in trobente. Če ne bomo takoj začeli z izobraževanjem le-teh, lahko z igranjem zaključimo. Učili bi jih sami, ker je to najhitrejši način, da pridemo do svojega kadra. Vendar pa želimo soglasje glasbene šole, da ne porušimo dobrih odnosov..." Rado Kališnik iz steklarske godbe je povedal, da si že deset let pomagajo tako, da sami učijo svoje kadre ali jih usmerjajo v Glasbeno šolo. V tovarniškem glasilu objavljajo razpise, da bi pridobili podmladek, ji prepričujejo na delovnem mestu, vendar uspeha ni. Ko gredo na srednje šole, se izgubijo, saj jim že vožnja v Celje, Ljubljano ali Trbovlje vzame veliko energije in časa. Elizabeta Jakšič, ravnateljica Glasbene šole, ni nasprotovala, da si godbe same ustvarjajo kadre, čeprav je opozorila, da hitro učenjene vodik strokovnosti. Trenutno imajo v Glasbeni šoli nekaj flavtisk, ki bi se že letos lahko vključile v godbo. Tudi za klarinetiste ni težko. Na oddelku pihal - trobil je trenutno 32 učencev; vsa letaje pomanjkanje trobil. V zadnjih štirinajstih letih so usmerili v obe godbi okrog petdeset učencev, vendar vsi niso ostali redni člani. Nekaj časa so jih celo "prisiljevali" v godbo, ker so zahtevali v izobraževanju gojencev nekaj ur orkestralne glasbe. V GŠ bi bilo manj težav, če bi jih usmerjali samo v eno godbo. Sklenili so, da bodo predstavniki obeh godb in GŠ še v lem tednu obiskali obe šoli - na Dolu in v Hrastniku in se z vodstvom ter glasbeniki dogovorili, kako bi pridobili v svoj podmladek nove učence. V poštev prideta obe možnosti - vklj učevanje v GŠ ali direktno v godbo. Ministrstvo za šolstvo in šport sicer ne odobrava, da bi se GŠ širila glede na število prejšnjega leta, razen če imajo tehtno utemeljitev. Dirigent Jože Banič, priznani fagotist in docent ljubljanske Akademije za glasbo, je poudaril, da morajo biti inštruktorji kvalitetni in obenem člani godbe. Sam se bo zavzel za to, da bodo res strokovnjaki. Ves čas razgovora o kadrih seje pletel tudi problem dveh godb, ki se vleče že nekaj let. Nekateri v Hrastniku menijo, da bi se moral v glavah najprej porušiti Riklov most, ki deli Hrastnik na dva dela, da bi lahko hitrej e prišli do tretje- hrastniške godbe na pihala. Prisotni so bili mnenja, da to ne drži. Člani obeh godb se dobro zavedajo, da bo v prihodnosti do tega prišlo. Vendar predvsem starejše veže na tovarno tradicija. Vsi so se strinjali, da bo za tovarniške potrebe še vedno ostaj ala godba, saj imajo starejši godbeniki največ zaslug, da sploh še igrajo. Ne morejo jih dati na stranski tir. Mlajši pa se bodo združevali. JožeBaničjepoudaril.dajebilahrastniška godba v preteklosti v slovenskem vrhu, zato si ta kraj ponovno zasluži dobro uvrstitev. Potreben bo skupni projekt, ki bo vseboval koncertiranje, gostovanja po Sloveniji... Mlade bodo pritegnili s kvalitetnim igranjem. Načrtuj e pa tudi tekmovanje v II. kvalitetnem rangu C, ki bo leta 1996. Politike in ekonomisteje treba vprašati, če so pripravljeni ta projekt podpreti. Drago Kopušar, predsednik ZKO, je med drugim predlagal sestanek z županom, da mu predstavijo ta projekt. Treba ga bo finančno ovrednotiti. ZKO in SOB sta doslej vedno pokazala podporo in razumevanje za to glasbeno dejavnost. Dogovorili so se tudi za redne mesečne sestanke upravnega odbora obeh godb, ki bodo postopoma vodili k tretji godbi. Prvi korak bo novoletni koncert, ki tudi spada k dogovoru tega srečanja. Na koncu so želeli predstavniki obeh godb povabiti bralce Zasavca k sodelovanju. Naj spodbudijo svoje otroke, če kažejo kakšno zanimanje za trobila. Šolanje v GŠ in vožnja bosta zanje brezplačna. Naj opozorijo sorodnike, znance, ki so bili dobri glasbeniki, pa so godbo iz kakršnihkoli vzrokov zapustili, da se vrnejo. Prav tako bodo veseli starejših začetnikov, ki so si morda vedno želeli igrati pri godbi pa se nekako niso mogli odločiti za ta korak. Nikoli ni prepozno, pravijo. Fanči Moljk Godbeniki na hrastniškem odru. ZABEL m O MPZ Vesna iz Zagorja vabi učence četrtih in petih razredov osnovnih šol, da postanejo novi člani tega zbora. Avdicija bo v soboto, 10. septembra od 8.30 do 11. ure v dvorani Gasilskega doma Zagorje. V 26. filmskem gledališču so si ljubitelji gledališča lahko ogledali ameriško komedijo Stare sablje. V filmu so si gledalci lahko ogledali svojevrsten minnesotski fenomen, to je ribarjenje pod ledom, zimski šport, s katerim se ukvarja veliko tamkajšnih prebivalcev. Posebnost tega filma je slavni filmski par, Jack Lemmon in Walter Matthau. D.H. Hrastnik V knjižnici vabijo tekmovalce mednarodnega knjižnega kviza, da še lahko prinesejo svoje rešitve. Če je bilo kakšno vprašanje pretežko, bodo pomagale knjižničarke. Vabijo tudi k žrebanju tekmovalca, ki se bo udeležil srečanja v Ljubljani. Žrebanje bodo izvedb v petek, 9. septembra ob 12.30. uri. Dva tekmovalca bodo nagradi h še s knjižno nagrado. F.M. išr ■ -v? srggir; _ Nostalgija na poletje. RAZSTAVE Trbovlje: Slikarka Ivanka Uršič razstavlja v prostorih rudarskega počitniškega doma - gostišča Planina na Planini. Hrastnik: V Galeriji Hrovatič v Hrastniku je na ogled stalna galerijska zbirka Vinka Hrovatiča.Potrebna je predhodna najava. Trbovlje: V poslovnih prostorih Razvojnega inženiringa v Dolnjem Lazniku v Trbovljah je razstavljenih 25 del predšolskih otrok iz VVZ Trbovlje. Razstavo jepripravilo Društvo revirskih likovnikov Rebk Dadas. PRIREDITVE Zagorje: Večer starih slovenskih ljudskih pesmi s Pevci od Male Nedelje priprav lj a v soboto, 3. septembra ob 17. uri pivnica Gambrinus in revija Karizma. J \S Parnasova pota Alenka Leskovšek Ureja Franci Lakovič Heroin ubija Manja Goleč Po cesti stopa, mračen mu je obraz, Sam ne ve, da res živi, Stopi iz okvira sam ne ve za lastni jaz! Stopi iz okvira! Stopi, preden se zlepiš z njim, preden se zazre vate, preden otopiš in ostariš! Razbij steklo! Ko se boš urezal, boš vedel, da živiš. Naj pestujejo svoje samoljubje, naj izgorevajo v užaljenosti in jezi tisti, ki so te slepih in ti ga nedeh. Stopi iz okvira! Slast je ubiti tesnobo! Ko cigareta dogori, odvrže sredi jo poti. In mogoče se zave, kako kratko mu življenje je. In ko sredi parka steklenico s časopisa odvija, v oči naslov mu pade: "Heroin ubija". tih j pse ~omo Bre "Sem Katarina Venturini, stara sem 21 let. Študiram defektologijo oz. socialno pedagogiko na pedagoški fakulteti. Plešem že 12 let. Z Andrejem pleševa štiri leta. Oba sva iz Ljubljane," je povedala boljša polovica odličnega plesnega para Škofca -Venturini. Andrej pa nadaljeval: "Sem Andrej Škufca, star dvajset let, plešem že enajsto leto. Trenutno sem v vojski." Oba sedaj plešeta v plesnem klubu Fredi, ki bo ta vikend priredil v hrastniški športni dvorani zanimivo tekmovanje: Slovenija open. Začela sta verjetno tako, da vaju je mama pograbila pod pazduho in odpeljala plesat? Katarina: Mami me je vpisala v plesno šolo zato, ker sem imela grdo držo, ker sem se malo puklasto držala. Potem sem enkrat na leden hodila v Malo Kazino, pa dvakrat na teden, pa selekcija, pa pionirčki, pa mladinci, pa člani, zdaj sva pa tukaj, kjer sva. Andrej: Mene je v četrtem razredu navdušila sošolka, takrat je bila Kazina zelo popularna v Ljubljani. Rabila je plesalca. "Popokala" me je in sva kar ostala v biznisu. Ona sedaj tekmuje z drugim soplesalcem. No, jaz pa s Katarino. Kako sploh nastajajo plesni pari? Katarina: Ko si še mlajši, odloča o tem trener. Starejši upoštevamo svoje želje. Bolj čutiš, kaj je prav in kaj ne. Je veliko parov, ki so tudi v življenju partnerji, poročeni? Oba: Nekaj jih je, vendar je zelo malo uspešnih. Malo jih zdrži skupaj. Poroča se jih pa dosti v kasnejših letih. Sta vidva zaradi tega začela skupaj? Andrej: Ne, midva sva najprej začela skupaj plesati, potem, čez dve leti, sva pa postala še par. Koliko časa trenirata? Andrej: Med pripravami po cele dni. Tako so delali ves avgust. Sam sem zaradi vojske treniral manj. Dopoldne plešejo različne zvrsti plesa, jazz balet, raztegujejo mišice, tečejo, hodili so na bazen, zvečer so pa tudi preplesavanja. Katarina: Odslej bodo treningi okrog tri ure na dan. Andrej: Zelo pomembno je, da tisti čas, ko si tam, optimalno izrabiš. Če treniraš šest ur površno je tako, kot če ne bi bil na treningu. Če pa tri ure od tebe "dol teče , je to pravi trening. Katarina: Na koncu treninga moraš biti zadovoljen. Ali vsako sezono naštudirata drug program? Andrej: Ne, programi so več ali manj stalni. Vmes jih seveda spreminjamo, dodajamo nove stvari, seveda se pa s tem tudi ples spremeni. Zaradi tega izgledajo programi drugačni, ker se izvajajo malo drugače. Eno figuro se da izvajati na različne načine. Kdo vaju trenira? Oba: Fredi Novak, pa Carol Mc Raild iz Anglije in še kakšen kdaj pomaga. Tudi Viktorija Tomič, Fredijeva soplesalka. Ko ste na turnirjih, gledate druge pare, kako plešejo? Katarina: Če si na turnirjih, kjer so zelo dobri pari, jih gledaš, dobiš inspiracijo. Inspiracijo dobiš tudi, če greš na treninge npr. v Anglijo in treniraš zraven svetovnih prvakov. Sta bila že večkrat v Angliji? Andrej: Vsako leto greva vsaj trikrat v Anglijo, če ne večkrat. Anglija je sploh dežela plesalcev? Andrej: Ja, to je plesalska meka, tam se zbirajo vsi asi. Se pravi, da vaju lahko štejemo med ase? Smeh. Andrej: Včasih pa kar, ja. Vidva plešeta oba programa, klasičnega in ameriškega. To je naporno. Po svetu so znani specialisti, ki plešejo samo enega? Katarina Venturini in Andrej Škufca. Andrej: Res. Zaenkrat ni bilo ne vem kako naporno, vendar spoznavava, daje vedno bolj. In kaj vama bolj leži? Andrej. Trenutno standardni plesi. To se zelo spreminja. Odvisno je od tega. koliko se pripravljaš v sezoni. Kakšna je doba vrhunskega plesalca? Andrej: So tudi vztrajneii do štirideset let, ampak tisti pari res izgledajo stari. Do petintrideset let je nekje meja za športni ples, za tekmovanje. Za družabni ples pa ni meje. Kaj je za vaju največji uspeh? Oba: Saj jih je že kar nekaj. Na svetovnem prvenstvu v standardnih in latinsko ameriških plesih v Linzu v Avstriji maja letos sva dosegla peto mesto. Štirinajst dni nazaj sva bila na svetovnem pokalu na Dunaju druga. Sedaj smo se vrnili iz Nemčije, kjer sva bila v ogromni konkurenci 460 parov 11. To je bil zelo močan turnir in sva zadovoljna s tem rezultatom. Je za vaju ples šport ali kaj drugega? Katarina: Za naju je šport, pomešan z umetnostjo. Lahko s plesom preživiš? Andrej: O ja, mislim, da se bo vedno bolj dalo. V Sloveniji je ples v zadnjem času naredil velik korak naprej? Andrej: Odpira se vedno več šol. Na ta način bo vedno več ljudi prihajalo v stik s plesom, vedno večja bo selekcija, vedno boljši pari bodo prihajali na vrh. Ljudje se bodo počasi začeli zanimati za to. In če bomo skozi medije prodrli do tistih ljudi, ki za to še ne vedo, se mi zdi, da bo kar "ratalo”. Kaj pa na tekmovalnem področju, kaj je vajin cilj? Oba: Svetovno prvenstvo. Kaj, zmaga? Oba: Zmaga, kaj pa (le malo prijaznega smeha). Vidiva, da imava vedno vec "šans”. Pa si oglejmo bodoča svetovna prvaka v Hrastniku to soboto in nedeljo. Marko Planinc Dekle v zraIoj CiBy/Carnium Franco ska kinematografij a j e pri nas skorajda malce zapostavljena, pa čeprav je v mnogočem boljša od ameriške. Verjetno je odgovor v reklami in proračun za film. Francozi namreč posnamejo za ceno enega hollywoodskega vsaj pet svojih. Izvirnih. Potem naredijo Američani remake enega od petih in vanj vložijo toliko, da bi Francozi posneli s tem denarjem naslednjih pet filmov. Da ne bi preveč nakladal bom omenil dva naslova, ki podpirata moje nesramne špekulacije: Nina/ Nikitta in Trije moški & zibelka. Za Dekle v zraku pa mislim, da bo ostal le v originalu, saj je v bistvu nekakšna kombinacija hollywoodskega akcionaija, francoske kriminalke in novice iz TV dnevnika. Zakaj novice - film je posnet po resničnih dogodkih, ki so v 80-ih letih razburili Francijo. Brigitte (Beatricc Dalle) živi dvojno življenje. Po eni strani je ljubeča mati, ter nežno in čuteče bitje, kakršna je lahko le pristna Francozinja, po drugi pa ženska, ki ve kaj hoče in bo to dobila ne glede na ceno in posledice. Z Danielom, najboljšim prijateljem njenega brata (Thierry Fortineau), pričakuje otroka. Medtem ko njen brat prestaja šestletno kazen, se ji pravljične sanje razbijejo s pomočjo dolge roke pravice. Beatrice in Daniel gresta sedet. On je namreč ropar in ubežnik, ona pa ga je skrivala in se s tem dejanjem ni ravno prikupila oblastem. Otrok se rodi v zaporu, Brigitte nekako izposljuje, da se lahko z Danielom poročita, nakar njo celo izpustijo. Vendar je vse to v bistvu šele začetek zgodbe. Daniel ne more zdržati 36 let med štirimi zidovi, zato bi rad na vsak način pobegnil... La Fille Da L'Air je zgodba, katere naslov se ugane šele na koncu. Pod režiserskim vodstvom Marouna Bagdadija igraBeatrice Dalle (morda se je spominjate iz filma Jean -Jacquesa Beineixa -Betty Blue) zopet navdušuje. Za tiste, katerih okus ni pogojen s Hollywoodom. Tommy VIDEOTEKA NANO, $allaun,ines 8, (na bazenu), tel.; 26-441 JUUOJLaJLUJ TRBOVLJE -DELAVSKI DOM 8.-12.9.: POLICAJ Z BEVERIL HILLSA (kom ), čet., sob. in ned. ob 18.in 20. uri, pet. in pon. ob 18.uri. 13.-15.9.: STORI WILL (thriller), tor. in čet. ob 18. in 20. uri. sre. ob 18. uri. ZAGORJE - DELAVSKI DOM 8. -11.9.: KLAVIR (drama), čet. ob 19. uri, sob. in ned. ob 20. uri. 9. -13.9.: MOJA PUNCA 2. DEL (rom. komedija), pet., pon. in tor. ob 19. uri, sob. in ned. ob 18. uri. 14.-15.9.: THE DOORS (glasbeni), sre. in čet. ob 19. uri. HRASTNIK - KINO 8. -11.9.: ALJASKA V PLAMENIH (akcijski), čet. ob 19. uri, pet. in ned. ob 17. uri. 9. -11.9.: NA RAZPOTJU (thriller), pet. in ned. ob 19. uri, sob. ob 17. in 19. uri. 14.-15.9.: BEETHOVEN 2 (komedija), sre. in pet. ob 19. uri. KINO DOL PRI HRASTNIKU 10.9. : ALJASKA V PLAMENIH (akcijski), sob. ob 18. uri. KINO IZLAKE 11.9. : MOJA PUNCA 2 (komedija), ned. ob 20.15. uri. Šef Pop designa Tone Košmrlj ima veliko energije, ki jo porablja na svojih nastopih. In kje sije Tonči pridobil toliko energije? Preprost odgovor. Šef Tone se je skupaj z otrokoma sprehajal po sončni Turčiji in tam pozabil na vse skrbi in težave. Sedaj pa v svojem študiju skupaj z ostalimi člani Pop designa že snema novo kaseto. Ivan Hudnik in Irena Vrčkovnik sta obiskala prijatelje v Vatikanu in jim zapela nekaj "pristnih" slovenskih pesmic. Ivan pa se je odločil, da bo poskušal rešiti tudi njegov največji problem - preveliko telesno težo. Deloma mu je to že uspelo, vendar bo z dieto in rekreacijo še nadaljeval. Dejan Holc - verjetno eden izmed najbolj zabavnih Zasavcev v tem stoletju je skupaj z učiteljicami v osnovnih šolah v Trbovljah Pripravil enkraten zabavni program in tako otrokom odgnal strah pred šolo. Njegovi častni gostje, ki jih je "privlekel" iz občinstva so bili: bivši Don luanovec Brendi, Čuk Jože Rabiš (o.p. Potrebuješ) in Tone Čmrl (Košmrlj) Pop design. Seveda so bili to le zbegani prvošolčki, ki so znali zapeti le Ringa ringa raja. Aleš Turenšek - Turi je pred kratkim postal srečni očka, kajti rodila se mu je majhna "štručka" Petra in tako je Turi še eden od mnogih znanih Slovencev, ki so letos razočarali mnoge njihove oboževalke. Vendar se dekleta ne sekirajte preveč, kajti na svetu je še veliko sexi fantov, ki čakajo le vas. Andrej Gumilar, vodje nove skupine Zvezde in bivši pevec skupine Spin, ne pripravlja le nove kasete, ki bo kmalu izšla, temveč skrbi tudi za svojo kondicijo in tako večkrat odide na košarkaško igrišče in skupaj s prijatelji kot so Magnifico, Gianni Rijavec... nabija žogo in zabija koše. Malo razgibavanja prav gotovo ne škodi. Vas zanima, kakšna dekleta so všeč Dominiku Kozariču? Po zunanjosti mu je všeč tip Anike Horvat, drugače pa morajo biti dekleta dobrega srca, razumevajoča... Dominik paje priznal, daje velik egoist in zato je izgubil že marsikatero dekle. Dominik je še prost in tako imate punce še šanse. Sandra Zupanc - Sendi je priznala, da mnogokrat sploh ne nosi spodnjih hlačk in tako lahko tisti z najbolj ostrim očesom opazijo tudi kaj takšnega, kar moške zelo privlači. Torej fantje in možje, če bi radi potešili svoje želje, odpravite se na kakšen Sendijin koncert in mogoče se bodo vaše želje uresničile. Branko Lindič, pevec 12. nasprotja, se nič več ne sprehaja le s svojim psičkom, kajti priskrbel sije spremljevalko nežnejšega spola, s katero se sedaj sprehaja, včasih pa oba odpeljeta s seboj še pasjega prijatelja in tako skrbijo za zdravo in zabavno življenje. S.G. cc < O 3 Rl gggjTiJE0 RUDAR P-O. 3J trg revolucije 26 TRBOVLJE Gostinsko podjetje RUDAR Ua» neti ko KJCeŠKO HOČ j OTOM PESTNERJEM ki 6» u aotefe. 10. ieplmhxa»|itičetfeewt ek 18.00 SM0Py j eheektHt $iu ^aee*t. od 20.00 |Mt> 0T0W?£STTO8W. 0idiw» se tt geetiičtt ha KEeku. VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA TER SE BOMO POTRUDILI, DA BOSTE PREŽIVELI šE EN LEP VEčER mladinska knjiga maloprodaja, grosistična prodaja 61410 zagorje ob savi cesta zmage 27 tel 0601/64 261, 62318 f ax0601/64 039 Ponuja kupcem kvalitetne in poceni artikle: - šolske knjige - strokovno literaturo - zvezki - šolski pribor - kolesa Rog ŠOLSKE TORBICE kupljene v MLADINSKI KNJIGI TRGOVINA, vas razveselijo z 10% nižjo ceno. Ugodnost nakupa nad 5000 SIT: obročno odplačevanje, drobno darilo in 10% popust pri video igricah SEGA. Pri nakupu omenjenih artiklov je možnost plačila s čeki brez obresti. VAŠ TURISTIČNI IN POTOVALNI VODNIK INTEGRAL ZAGORJE d.o.o. Tel.: 61 018, 64 032, 61 284 SE NEKAJ PROSTIH MEST PLIBERK Avstrija 16-9-94 prevoz 900 SIT Dan nakupa: LENTI Madžarska 22.9.94 prevoz 1.300 SIT MEDNARODNI PLESNI TURNIR V ŠP HRASTNIK 10. IN 11.9.1994 Predprodaja vstopnic na avtobusni postaji v Zagorju. Naša turistična poslovalnica vam nudi naslednje storitve: - organizacijo izletov in potovanj - prodajo letalskih in železniških vozovnic - prodajo turističnih aranžmajev za poletje in zimo - prodajo avtobusnih prevozov po ugodnih cenah - prodajo kompletov vozovnic na rednih avtobusnih linijah - prodajo mesečnih vozovnic na rednih avtobusnih linijah Pokličite ali oglasite se, radi vam bomo svetovali, _____________________in se potrudili, da boste z nami zadovoljni. TRBOVLJE Tig svobode 1 la, 61420 IHievlie tel.: «386 601 26 333, 26 056 21 358, lai: «386 601 26 228 Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon/fAx: 0601 64 611: fax: 64 660 PROGRAMSKI PAKETI: Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno 1 poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, I Gostinsko poslovanje, ... | RAČUNALNIŠKA OPREMA: Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri,... RAČUNALNIŠKI TEČAJI: DOS, VVORDSTAR, OUATRO PRO, VVINDOVVS, DBASE, PARADOX, ... SOFTVVARE OPREMA: MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD! Prodaja slovenskih knjig za nekatere produkte! Prijazni stavki Prosim dokončajte naslednje stavke: Na svojih prijateljih cenim, da so........... Svet je lep, kadar.... Pri moji družini mi je všeč, da.... Pri moji materi mi je všeč, da.... Pri mojem očetu mi je všeč, da........ Pri mojem prijatelju/prijateljici se lahko zanesem, da.... Posebno dobro se počutim v bližini...... Srečen sem, kadar.......... Na svojem najboljšem Prijatelju/prijateljici občudujem, da.... Najboljše se razumem z/ s......... Dosti sem se naučil od..... Rad sem skupaj z ljudmi, ki........ Najboljše, kar lahko drugim dam, je...... V tej skupini sem rad, kadar........ Sem kot vsak drug človek glede........ Sem drugačen od drugih ljudi glede..... (Prevod: Irena Dogša) V pričakovanju Meseca septembra sem izvedel, da bo mami rodila dojenčka. Takoj sem si želel, da bi bil fantek. En mesec smo skupaj pripravljali vse, kar je potrebno za dojenčka. Po novem letuje odšla mami v porodnišnico. 17. 2. 1992 sva šla z atijem v Ljubljano na trening tenisa. Atije šel med moj im treningom v mesto. Ko sem končal trening, sem počakal atija. Povedal mi je, da je bil v porodnišnici in da je mami rodila punčko Nežo. Razočaran sem bil, ker sem hotel imeti bratca. Šla sva na pošto, kjer je takrat delal moj ati in šla v njegovo pisarno. Šel sem do telefona in začel telefonirati. Telefoniral sem 45 minut, ker sem povedal novico vsem sorodnikom in znancem. Potem pa sva odšla domov. Drugi dan sva šla ob desetih dopoldne na vlak za Ljubljano. Ko sva prišla v Ljubljano, sva šla kar peš do porodnišnice. Bil sem slabe volje, ker nisva šla na trolo. Prišla sva do porodnišnice in povedala čuvaju, da imam notri mamico. Šla sva v sobo številka 319, kjer sem zagledal mamico in poleg nje v posteljici Nežo. Šel sem k njej in jo pogledal, potem pa smo se nekaj časa pogovarjali. Prišla je sestra in rekla, naj greva ven. Poslovila sva se in odšla domov. Doma sva bila ob dveh. Čez nekaj dni je prišla mami z Nežo domov, in kmalu sem bil že zelo vesel, da ni fantek, ampak punčka. Vesel sem bil tudi zato, ker je bilo med nama razlike samo pet dni manj kot devet let. Jaz sem bil rojen 22. 2. 1983, Neža pa 17. 2. 1992, to je samo pet dni razlike. Rojstni dan praznujeva skupaj. Vesel sem, da imam sestrico, čeprav me včasih tudi ugrizne, če ji kaj nagajam. Včasih pa se tudi že stepeva. Pavli Gašper, 5b, OŠ Šmartno pri Litiji Prekršek S kolesom sem se vozila, prekršek sem naredila, mimo prišel je policaj in naredil direndaj. Za drugič se bom potrudila, da prekrška ne bom naredila, pohvalil me bo policaj in povabil me na čaj. Tjaša Sovre, PE Ivan Cankar Trbovlje Naše vasi Živim na Jesenovem. To je blizu Čemšenika. Poznam še veliko vasi: Razbor, Brezje in Čemšenik. Čemšenik ima prosvetni dom, cerkev, veliko kmetij in pošto. Naš kraj je dobil tudi trgovino. Ob lepem vremenu greš lahko na Čemšeniško planino. Andreja Osredkar, 2. razred OŠ čemšenik Poletje Sonce sije, dež ne gre, morje toplo čaka me, ko pa šola zazvoni, grlo me boli. Vesna Forte © © © <8> s V prazen kvadratek preriši enega izmed spodnjih obrazov. Izberi pravega. VValkerjcv steber v Grand Jorssesu vzbuja strahospoštovanje mnogim plezalcem, ki bi se radi preizkusili v 1200 metrski severni steni te 4208 m visoke gore v savojskih Alpah. Poleg severnih sten Aigcrja in Moterhorna velja za najtežjo steno celotnih Alp. Z Jožetom Razpotnikom sva se 23. julija odpravila proti Chamonixu v upanju, da bova imela dobre razmere in lepo vreme vsaj dva dni kolikor V Chamonixu je deževalo in ni bilo nič kaj vspodbudno. Že prvi dan sva srečala štiri ljubljanske alpiniste, ki so se ob najinih načrtih začudeno spogledali ter začeli s poučno pridigo, da seje treba najprej navaditi nagranitno skalo in drugačno tehniko plezanja ter, da bi bilo potrebno prej splezati še kakšno smer. Ker so vremenarji napovedali lepo vreme z popoldanskimi nevihtami v gorah sva se odločila, da počakava še dva dni na morebitno izboljšanje. Prvi dan sva pretelovadila v bližnjem plezališču, kjer je precej lažjih smeri, zato je tudi obiskanost temu primerna. Naslednji dan sva se z gondolo odpeljala na 3842 m visok Aquile du Midim, od koder j e čudo vit razgled naChamonix ter okoliške vrhove, med njimi tudi Mont Blanc. Po ledeniku sva sestopila pod steno, v kateri je precej smeri visokih le tja do 160 m. Tam sva se pripravila za plezanje ter opazovala nekega Japonca, ki seje smeri lotil kar sam. Plezal je z neko ču dno tehniko varovanja tako, da sva mislila, da bo samo za gnečo. Bil je dokaj uvideven in zvest svoji počasnosti naju je spustil naprej. Uživala sva v plezanju in se posmehovala Ljubljančanom, ki so naju hoteli poučevati o plezanju. Za nama je plezal Japonec in nekaj preklinjal, ker se mu je zataknila vrv. Sestopilasvakar naravnost navzdol po snežišču in v drugo smer. Pod vrhom smeri sva bila v višini gondole, ki vozi prek ledenika na italijansko stran. Turisti so na glas opazovali najino početje in s prstom kazali na naju. Na vrhu sva potrebovala za plezanje v steni. sva si privoščila še tisto pivo, ki gaje Joco ves čas nosil prek stene in preklinjal težak nahrbtnik. Z zadnjo gondolo sva se odpeljala proti dolini. V Chamonixu sva spet stala pred oglasno desko in skozi šipo gledala na vveather report. Napoved je bila ista kot pred dnevi, zato sva se odločila, da ne bova več čakala. Naslednje dopoldne je minilo med pakiranjem in modrovanjem, kaj v steni rabiva in kaj ne. Kuhala in jedla sva, saj naslednjih nekaj dni ne bo nič. Popoldan sva s težkimi nahrbtniki oddrvela na železniško postajo. Z zobato železnico smo se zarili v hrib in naMonteverestu, kjer se turistični pristop konča, je kar mrgolelo tistih, ki so gore prišli gledat skozi objektiv. Kmalu sva se izvila iz gneče, kajti turistični copati ne nosijo svojih lastnikov tako daleč. Po dveh urah in pol hoje po ledeniku sva prišla do bivaka Lasoux, od koder je lep razgled na severno steno Grandes Jorassesa. Seveda, če vanjo ni treba plezat. Vrh je bil zavit v meglo, a sva ga slutila, saj sva steno poznala že napamet. Pojedla sva še zadnji kos kruha z mesom, potem sva bila pa tako na dieti. Po štirih urah dremanja je ura kazala 1.10. Takoj sva vstala in iz bivaka odšla med prvimi. Na ledeniku proti steni sva ugasnilaluči in hodila po temi med razpokami, ki jo je razsvetljevala luna. Pod steno sva plezala strm skok v ledu, do razpoke, v kateri sva si skuhala čaj. Tačas so se zbudili tudi ostali in prišli za nama in na ozki sneženi policije nastala gneča. Tisti danje v smer vstopilo pet navez. V spodnjem, lažjem delu, smo plezali kar vštric in tekmovali za boljšo pozicijo, kajti kdorje prej, tajemanj izpostavljen padajočemu kamenju. V steni je strahovito ropotalo in mimo glave so leteli kamniti iztrelki. Splezala sva prva težja mesta v smeri in že sem razmišljal, kaj iz nahrbtnika ne bom rabil, da bi vrgel kar čez steno. Pod nama so brnela letala in helikopterji, ki prevažajo turiste na ogled gora iz ptičje perspektive. Nekje sredi smeri j e k steni priletel helikopter, se pred nama navpično dvignil, nekaj časa lebdel in opazoval. Pomahala sva pilotu v pozdrav, nakar je odzdravil in odletel, naju pa pustil v sanjah in željah, ki so se mukoma uresničevale. Pozno popoldan seje pooblačilo in kmalu je začelo padati babje pšeno. Hitela sva proti mestu, kj er sva imela namen bivakirati, tam pa je bilo prostora le za najini riti. Po petnajst urnem plezanju sva celo noč čepela na ledeni skali. Neskončno dolga in mrzla noč je bila za nama, ko sva ob 6. uri začela plezati v sončno jutro. Do vrha nama j e ostalo le še 300 višinskih metrov. Skale so bile prekrite s tanko plastjo ledu, potem pa je začelo še snežiti. Sneženje je spremljalo strahovito grmenje in treskanje, kije nekajkrat bilo zelo blizu. V kratkem času je zapadlo skoraj 10 cm snega in pokrilo še tisto, kar je bilo uporabnega za napredovanje. Slutila sva, da sva že čisto pod vrhom, vendar nama je gosta megla zakrivala pogled na vrh. Ob 14. uri sva si že stiskala roke na vrhu in vriskala od veselja. Opravila sva pol poti in trebaje bilo že sestopiti v dolino na italijansko stran. V gosti megli sva sledila stopinjam in po 6 urah prišla v dolino. Premočena do kosti sva hodila po asfaltni cesti -končno spet civilizacija. Za najina dvignjena palca se ni zmenil nihče. Preklinjal sem makaronarje, nakar se naju je nekdo usmilil in v celoti popravil vtis o italijanskih voznikih. Oba sva se zrinila na sprednji sedež. N i nama bilo mar za udobje, samo, da ni bilo treba več peš. Peljala sva se tik do tunela na meji. Spet sva štopala za Chamonix in mlad švicarski par naju je zapeljal do kampa. Ko sva prispela v kamp. sta se najini trupli najprej osvobodili težkega nahrbtnika, nakar sva nazdravila na najino vrnitev. Ko sva se naslednji dan predramila iz omotice, je bilo vreme slabo in obema je bilo jasno, da sva ujela zadnji vlak za Walkeija. Če bi čakala še en dan, bi bili najini načrti znova samo želje. Dušan Košir M Razglasitev nogometašev Trbovlje - V lanski sezoni smo skupaj s podjetjem Portes d.o.o. izbirali najboljšega nogometaša in najboljšega nogometnega strelca Zasavja. Naslova sta si prislužila Trboveljčana, takrat še v dresu Zagorja, Igor Holešek ir Bojan Žibret. Zasluženi nagradi bosta prejela to nedeljo na igrišču v Trbovljah pred prvenstveno tekmo. Proglasitev bo torej ob 16.30, nagrade, ročni uri pa bosta oba najboljša dobila iz rok predstavnikov Portessa in Zasavca. Za podobno akcijo smo se odločili tudi letos, najboljše nogometaše Zasavja pa bomo izbirali med drugoligaškimi nogometaši Trbovelj, Zagorja in Radeč, v boj za najboljšega strelca pa se bodo lahko vmešali tudi Lilijani. Ocene in gole že seštevamo, v naslednji številki pa bodmo začeli objavljati tudi lestvico. Zaenkrat pa vljudno vabljeni na proglasitev na stadion Rudarja. B.K. NOGOMET Sijajen Poglajen Zagorje - Papir Radeče 1:0 (0:0) Hrastnik, igrišče NK Hrastnik, gledalcev 600, sodnik Gliha (Trebnje), strelec: 1:0 Poglajen (52). Zagorje: Stankovič, Kurež, Povšnar. Barič, Buovski, F.Kranjc, Kern, Poglajen, Žlak (Barbek), Petmšič, Šink (Stariha). Papir Radeče: Kelenc, Derviševič, Plazar, Glinšek, Trebše, B.Guček, Kačičnik, Cetin. Tutič, Ledenko (Milidragovič), Knavs (Mihajlik). Oba IreneijaVinko Žibret in Janko Benčina sta imela pred prvim letošnjim Zasavskim derbijem kar Precej težav, saj pri Zagorju niso mogli igrati Hadžič, Haralovič, Uranič, Grčar in J.Kranjc, pri Radečanih PaDrobne.PircinD.Guček. Zmaga Zagorjanov je bila Več kot zaslužena, saj so Prevladovali večji del tekme. Že v začetku sta se v lepih Priložnostih znašla Petrušič in Žlak, ki v 15. minuti po strelu Kureža in napaki Kelenca žogo znova ni uspel Potisniti v mrežo. Zagorjani so kar dvakrat zahtevali tudi najstrožjo kazen zaradi domnevne igre z roko. V drugo je nezanesljivi sodnik, kije preveč mahal s kartoni, dosodil prosti strel na robu kazenskega prostora, čeprav je bilo več kot očitno, da je Derviševič stal v njem. Gostje so najlepšo priložnost zamudili tik pred odmorom, ko je Tutič streljal tik ob vratnici. Že v sedmi minuti nadaljevanja je bil dosežen odločilni zadetek. Barič je prestregel žogo, podal do Poglajna, kije preigral nekaj nasprotnikovih nogometašev, nato pa s 16 metrov z natančnim strelom po tleh ugnal pokritega Kelenca. Mladi, 21-letni Lilijan, ki je tokrat odigral prvo prvenstveno tekmo za Zagorje, je torej sijajno debi tiral v novem dresu. Do konca tekme resnejših priložnosti za spremembo rezultata ni bilo. Še najbolj nevarno je bilo v 58. minuti pred zagorskimi vrati, ko je branilec Kurež nespretno posredoval z glavo, a se zanesljivi Stankovič ni dal presenetiti in je z izvrstnim posredovanjem preprečil izenačenje. "Zaradi številnih poškodb smo morali igrati s tremi napadalci. Sistem 4-3-3 pa v sodobnem nogometu ni najboljši, saj lahko nasprotnik brez posebnih težav prevzame sredino igrišča. Prav zaradi tega smo se dolgo mučili," je po tekmi dejal trener Zagoija Vinko Žibret. V radeškem taboru so bila mnenja deljena. Nekateri so mislili, da bi lahko iztržili več, drugi so bili tudi z minimalnim porazom proti bolj izkušenemu tekmecu zadovoljni. Tehnični vodja ekipe Vito Žnidar je dejal: "Bili smo blizu uspeha, toda zmaga Zagorjanov je povsem zaslužena. Brez treh standardnih igralcev praktično nismo imeli možnosti. Vidi se, da v moštvu nimamo pravih napadalcev, zato moramo narediti vse, da čimprej okrepimo napad." Sašo Fabjan Prvi poraz Steklar- Rudar2:l (1:0) Rogaška Slatina, igrišče Steklarja, gledalcev 300, sodnik Kerčmar (Hodoš), strelci: 1:0 Zildževič (9), 1:1 Zaimovič (74), 2:1 Zdovc (84). Steklar: Lešnik. Turnšek, Neskič, Marguč, Zdovc, Horvat, Gotlin, Krki ec (Bek), Zildževič, Kraševec (Jelenko), Stevanovič. Rudar: Dizdarevič, Brundič (Turšič), Košak, Florjane, Kic, Žibret, Zaimovič, Sotenšek, Holešek, Mešanovič, Kirbiš (A.Ranzinger). Trboveljski nogometaši so v tekmi s starim znancem doživeli prvi letošnji poraz. Prvi zadetek na tekmi je bil dosežen že v 9. minuti, ko je Zildževič sijajno izvedel prosti strel in premagal Di/.dareviča. Ta je tako po 279 minutah letošnjega prvenstva prvič pobral žogo iz svoje mreže. Tudi v nadaljevanju prvega dela so v glavnem prevladovali domačini, na obeh straneh pa je nekaj zrelih priložnosti splavalo po vodi. V drugem polčasu so bili boljši varovanci trenerja Milana Ocvirka, ki so v 74. minuti izid izenačili. Z glavo je po predložku Žibrcta zadel Zaimovič. Trboveljski nogometaši so tako tudi peti letošnji gol dosegli v zadnjih 20 minutah. Žal so ga tokrat tik pred koncem tudi prejeli. Ko je že vse kazalo, da je domačim zmanjkalo moči in da je točka že v žepu, je obramba le nemo opazovala Zdovca. Domači srednji krilec je dolgi prodor zaključil z natančnim strelom, ki mu tokrat Dizdarevič ni bil kos in Rudarje doživel prvi letošnji poraz s katerim paje še vedno ostal v vrhu lestvice. Omeniti velja, da Trboveljčani nikakor niso bili zadovoljni s sojenjem. Med drugim bi Kerčmar po prekršku nad sicer tudi tokrat slabim Mešanovičem moral pri rezultatu 1:0 dosoditi najstrožjo kazen v korist ekipe iz Trbovelj, kije imela tokrat veliko pomoč s tribune, saj si je tekmo ogledalo tudi precej njenih pristašev. S.F. Točki tokrat doma Litija - Brda 2:1 (0:0) Litija, igrišče Litije, gledalcev 250, sodnik Bohinc (Škofja Loka), strelci: 1:0 Mele (50), 2:0 Martič (58),2:1 Fikfak(80). Litija: Grošelj, Golner, Props, Horžen, Medved, Begič (Groboljšek), Simič, Gnjatič, Martič (Domadenik), Mele, Uršič. Brda: Podgornik. Zimic, Jančič, Kocijančič, Klinec, Kutin (Fikfak), Jakončič, Kristančič, Gašperlin, Narkočič, Volarič (Bevčič). V prvem polčasu so si domači ustvarili dve lepi priložnosti za zadetek, žal pastaslrelaUršičainMeleta zgrešila gol. Gostom je v prvem delu srečanja nekaj nevarnih priložnosti preprečil izvrstni domači vratar Grošelj. V drugem delu so bili Lilijani še bolj napadalni, kar sejimje dobro obrestovalo. V 50. minuti je Simič izvedel prosti strel, Mele pa je z glavo zatresel mrežo v vratih gostov. Osem minut pozneje je po prekršku prosti strel iz razdalje 20 m izvedelMartič, kije Lilijane popeljal v zanesljvo vodstvo z 2:0. Gostje se kljub dvema zadetkoma domačinov niso predali in v 80. minuti dosegli težko pričakovani zadetek, za kaj več pa je zmanjkalo časa. M.Š. Vrnil se je tudi Jesih Trbovlje - Trboveljski nogometaši se počasi vračajo v Rudarja. Potem, ko so se v prestopnem roku vrnili kar štirje igralci iz Zagorja, seje minuli teden iz Dekanov vrnil tudi Dejan Jesih. Ta 24-1 etni nogometaš je bil pri Jadranu le osem mesecev, sedaj paje podpisal enoletno pogodbo z Rudarjem. "Jadranje z odhodom kar šestih igralcev postal preslab r( — Zagorjani brez igralcev -7 Zagorje - V minuli zgodilo veliko nepredvi- pali Zagorje v 3. ligi. sezoni so rokometaši denega, tako da so v RK Ker je bilo interesentov Zagorja igrali vse Zagorje ostali skorajda brez kar nekaj, so sklenili, da "domače" tekme v Litiji vseh igralcev. Zato je bodo pričeli s treningi. zaradi nepokritega in vodstvo kluba na čelu s Sezona 94/95 se začne neustreznega igrišča v predsednikom Iztokom že 17. septembra, v Zagorju. Kot verjetno že Cilenškom sklenilo, da se klubu pa ne skrivajo veste, so v 2. ligi osvojili zaradi kadrovskih in želja, da hi se čimprej mesto, ki jim je finančnih težav preselijo v našlo podjetje, ki bi omogočal nadaljevanje 3. ligo. Sklicali so tudi sponzoriralo RK igranja v tej ligi. vendar sestanek z vsemi igralci, ki Zagorje. se je v prestopnem roku č so zainteresirani, da bi zasto- P.M. i in ne more ostati v prvi ligi. Prav zaradi tega je bilo najboljše, da se vrnem domov. Rudar ima znova dobro moštvo in upam, da se bo vrnil nastara pota. Sam bi pri tem želel kar najbolje pomagati," je po prihodu domov dejal "trboveljski Klinsmann", ki ima pravico nastopa osem dni potem, ko bo uprava Rudarja Jadranu nakazala denar za odškodnino. To pomeni, da bi teoretično že lahko zaigral v 6. kolu v Novem mestu. S. F. Mladi Zagorjani v Moravčah Zagorje - Trije mladi in nadarjeni zagorski nogometaši - Danilo Bantan, Boštjan Gorišekin Damjan Judež, ki v močni konkurenci ne bi imeli prave priložnosti za igro, so z dvojno registracijo posojeni članu ljubljanske lige Moravčam. Judež je bil na sobotni tekmi z Ilirijo celo strelec zadetka, a so Ljubljančani vseeno zmagali z 2:1. Bolj kot rezultat pa je pomembno dejstvo, da mladi igrajo in pridobivajo izkušnje. Poteza strokovnega vodstva na čelu s trenerjem Vinkom Zihretomje pohvale vredna. Pravilno bi bilo, da bi še v kateri drugi sredini svojim mladim nogometašem, ki trenutno nimajo priložnost za večjo minutažo, omogočili igranje z dvojno registracijo v nižjerazrednih klubih. S.F. ROKOMET Mednarodna zmaga Rudar - Mcdvc.ščak 22:21 (9:8) Trbovlje, dvorana OŠ, gledalcev 400, sodnika Fabjan in Oblak (oba Trbovlje). Rudar: D.Lipovšek. Podbregar. Medved 5.Žibret 1, Vrbnjak 3, M.Lipovšek. Senčar 2, Čater, Čop 2, Voglar 7, Fajdiga 2, Kirn, Mudrinič, Lesjak. Medvcščak: Kelentič, Šakič. Dohrenič I. Bakovič 5,Šoštarič 1, Stance 2, Vraži č 2, Kahriman 2, Matič, Radič 2, Vučič 1, Galič 5, Barišič. Gostje so prijateljsko tekmo bolje pričeli in povedli s 3:0, toda Trboveljčani so hitro vzpostavili ravnotežje in imeli od sredine prvega dela tudi rezultatsko pobudo, vendar nikoli niso vodili več kot z dvema zadetkoma naskoka. V končnici tekme se je kljub tekmi za trening začel ogorčen boj za zmago. Pri vodstvu gostov z 21:20 se je kar trikrat v enem napadu izkazal vratar Lipovšek, kapetan Matjaž Vrbnjak pa je najprej izid izenačil, dve sekundi pred koncem iz protinapada dosegel gol za lepo mednarodno zmago, pa čeprav nista igrala lažje poškodovani Čater in Kosec. S.F. Vse boljša forma Trbovlje - Po lepi mednarodni zmagi z zagrebškim Medveščakom so rokometaši Rudarja preko vikenda gostovali v Izoli. V petek so se pomerili z domačim drugoligašem, ki ga sedaj vodi legendarni trboveljski rokometaš Zdravko Ačkun. Rezultat je bil 25:22zagosteiz Trbovci j, pri katerih je bil znova najučinkovitejši Voglar z 8 zadetki. Naslednji dan je bil na sporedu turnir na katerem so poleg ekip. ki sta se pomerili že v petek, igrali še moštvi iz Radeče in Džakova. V polfinalu so Žagarjevi varovanci gladko premagali Radečane in se jim oddolžili za odvzeto točko na turnirju v Radečah. Izid je bil 21:14 (Voglar 6, Medved 5 pri Rudarju, Doberšek 5 pri Radeče Papirju). V tekmi za tretje mesto je Izola prentgala Radeče Papir 18:17. Rudar pa je z izvrstno igro odpravil hrvaškega prvoligaša Džakovo s 23:16. 1'udi v tej tekmi je bil daleč najboljši strelec krožni napadalec Bo jan Voglar, ki je vnovič dosegel'8 golov. V nedeljo so se "rudarji" v Umagu še enkrat pomerili z moštvom Džakova. 1’rcner Žagar je dal v tej tekmi priložnost tudi rezervnim igralcem, tako da so s 23:16 zmagali Hrvati, najboljši strelec pri Rudarju pa je bil Medved s 7 zadetki. S.F. Dolani na pripravah Dol - Rokometaši dolskega drugoligaša so se minuli vikend mudili na kratkih, vendar jedrnatih pripravah na Gorah. Pod vodstvom novega trenerja Borisa Vrhovnoika so tri dni vadili vratarji: Šuštar. Šantej, Šterbucl, Pavlič in Logar ter igralci: Raušl, Špajzcr, D. Plevnik. Kranjc, Bekavac, Selak, Šterbucl, Jožic in Tavš. Na asfaltnem igrišču športnega parka Gore so v treh dneh opravili šest treningov kljub temu, da jim vreme ni bilo najbolj naklonjeno in se tako pripravili zazačetek sezone. B.K. Kadeti Rudarja spet zmagujejo Trbovlje - Po dveh porazih z Velenjem v polfinalu državnega prvenstva in finalu Evrofesta v Izoli znova zmagujejo trboveljski rokometni kadeti, ki jih namesto Vita Selčana sedaj vodi Ivo Jeko.š. Mladi Trboveljčani so najprej d vakrat b rez teža v premag iti i vrstnike Dola. minuli konec tedna pa so tako kot člani preživeli ob morju. Dvakrat so premagali kadete Izole (31:20 in 23:19). nato so s 26:21 ugnali tudi člansko ekipo tretjeligaša Kopra, v zadnji preizkušnji pa so se pomerili z mlado ekipo Džakova, v kateri so bili v glavnem dve ali tri leta starejši rokometaši. Kadetska ekipa SPOT Rudarja se je srčno borila in predvsem po zaslugi razpoloženih Sebastjana Podbregarja (9 golov) in Uroša Drobniča (8) igrala neodločeno 23:23. Kadetska ekipa SPOT Rudarja bo imela naslednjo preizkušnjo v soboto, ko bo v trboveljski dvorani OŠ s pričetkom ob 9. uri kakovosten turnir. Poleg domačinov bodo nastopile še ekipe Pivovarne Laško, Inlesa in Kodeljevega. S.F. KOŠARKA Zagorjani naprej Zagorje - Iskra Litus 86:77 (40:44) Zagorje, dvorana OŠ, gledalcev 50, sodnika Tomšič (Lj) in Dovč (Domžale). Zagorje: Ferjančič 14. Remici 8, Kastiger 15. Kofol 13, Omahen 9, Čop 11. Mura, Koren 6, Kranjc, Mlakar. Poznič. Iskra Litus: Kondžič 6. Bassin 4, Peterlin 9. Polanec 4. Narat32, Bošnjak5.Šiško 10. Deželan 7. Ibiši. V drugem krogu pokalnega tekmovanja Slovenije je litijska ekipa preveč podcenjevala domačo vrsto. Lilijani so sicer povedli za nekaj točk, vendar si niso priborili razlike, ki bi jim zagotovila zmago. Ves prvi polčas so domači igralci z borbenostjo v obrambi, predvsem odličnim skokom pod obema obročema držali ravnotežje. Pravi boj za zmago seje vnel šele v drugem polčasu, kjer seje pokazala pripravljenost igralcev. Samo optimisti so lahko pričakovali takšen tempo domačih igralcev. Iz minute v minuto so dvigovali hitrost v napadu in vse večji pritisk v obrambi na visoke igralce, ki so kratkomalo ostali brez žoge v napadu. Edini, ki je držal tempo z Zagorjani je bil povratnik iz ZDA Narat. V 16. minuti so morali igro zapustiti zaradi pete osebne Polanec. Kondžič in Bošnjak, ki so jih odlično pokrili Kofol, Remic in Omahne. Pri lem se je pa tehnica dokončno obrnila na stran domačih, ki so slavili zmago z razliko devetih točk. Po besedah Košarkarji Zagorja. m trenerja Podlipnika so domači izpolnjevali vse taktične zamisli v obrambi in se s tem uspehom uvrstili v četrtfinale, kjer se bodo pomerili sSavinjsko Polzelo. D.G. Iskra Litus in Koper naprej Litija - V športni dvorani je bil minuli vikend Turnir kadetskih košarkarski h ekip, ki so se borile za vstop v kadetsko Akošarkarsko ligo. To je uspelo zmagovalcema popoldanskega dela tekmovanja,ekipama Kopra in Iskre Litusa. Rezultati: Iskra Litus -Rudar (Trbovlje) 74:64 (37:30), Koper - Portorož 77:69 (33:34), Rudar -Koper 66:79 (30:34), Iskra Litus - Portorož 81:59 (29:32) M.Š. konkurenci osvojil 10. mesto, Heda Kotar pa je premagala prav vse nasprotnice in v ženski konkurenci zmagala. Zmagovalca letošnjega ptujskega maratona sta tako postala Mirko Vindiš pri moških in Trboveljčanka Heda Kotar, ki ima v načrtu tudi nastop na mednarodnem velikem maratonu, ki bo v Mariboru. "Seveda, če bom dovolj pripravljena, saj se po operaciji ne počutim najbolje. V Studiu Moderna mi gredo zelo na roko, saj so mi podarili že drugi kosmodisk, s katerim si lajšam bolečine, obljubili pa so mi pomoč tudi za potovanja," je še povedala zmagovalka s ptujskega maratona. B.K. ŠPORTNO PLEZANJE ATLETIKA Trbovlje - Letošnjega Ptujskega maratona se je udeležila trojica zasavskih tekačev. V trim teku na 10 km je Hrastničan Gorazd Koritnik v absolutni konkurenci osvojil 10 mesto, zakonca Heda in Bojan Kotar pa sta nastopila na malem maratonu. Bojan Kotar je v absolutni Trbovlje - O trboveljskih športnih plezalcih zadnje čas ne pišemo veliko, saj so trenutno trije najboljši trboveljski plezalci Metka Lukančič, Borut Kavzarin Vili Guček na dvomesečni turneji po ZDA. Obiskali bodo plezališča v okolici Salt lake Cityja, odpravili se bodo tudi v Smith Rocks v Oregonu, Vosemite v Kaliforniji in še južneje v fr .................. ŠAH Hitropotezni turnir za mesec september - A skupina: 1. Zalokar 8.5. 2. Bajda 7,5,3. Novak 5, 4. Juvan 5, 5. Kuzmič 5, 6. Jurič 5, 7. Gala 4, 8. Tomažič 3,5, 9. Vidmar 1, 10. Pavlin 0,5. B - skupina: 1. Rupnik 6.5. 2. Crnomarkovič 6. 3. Dušak 5,5. NOGOMET Mladinci: Žalec -Papir Radeče 1:6 (A liga). Rudar- Elan Novo mesto 7:0 (2. liga). Kadeti: Šmarje - Papir Radeče4:5 (Aliga).Loka Medvode-Rudar 6:1 (1. liga). St. dečki: Šmartno -Papir Radeče 7:0 (A liga), Elan Novo mesto -Rudar 6:1 (1. liga) Ml. dečki: Šmartno -Papir Radeče 10:0 (A liga), SCT Olimpija -Rudar 6:0 (1. liga). MALI NOGOMET Trim liga Hrastnik: G. Texas - TKI 5:1, Steklarski frisi-Juventus 3:6, Steklarna-Č vek 1:1. Trenutni vrstni red: G. Teksas 18,Čvek 17, A je to 14, Juventus 12, Steklarna 11 .ŠDČeče 8, Liljani 7 točk. Brilej odličen Litija-Od 22. do 28. avgusta 1994 so bile v madžarskem letovišču Markany prve evropske igre bolnikov s transplantiranimi organi. Iz Slovenije se jih je udeležilo sedem tekmovalcev s transplantirano ledvico. Tekmovalci iz sedmih držav so tekmovali v plavanju, badmintonu. namiznem tenisu, keglanju, metu žoge v daljavo in teku na 1.800 m. Med slovenskimi tekmovalci je bil tudi Lilijan Martin Brilej, ki je v posameznih panogah posegal po odličnih mestih in tudi lovorikah. Dosegel je naslednje rezultate plavanje: 50 m prosto 5. mesto, 50 m prosto 6. mesto, štafeta 4 x 50 m mešano: Slovenija 2. mesto (Brilej,Pohlin. Vatovec, Podlipnik); keglanje (20+20) - posamezno 12.-13. mesto, dvojice Pohlin - Brilej 6. mesto; met žoge v daljavo: I. mesto; tek 1.800 m 3. mesto. Srčnemu tekmovalcu Martinu Brileju za vsa dosežena mesta iskreno čestitamo. J.O. Red Rocks pri Las Vegasu. Natumejo so odšli odlično pripravljeni saj so vsi preplezali kopico zahtevnih smeri, o čemer smo že poročali. Tudi v ZDA je njihov glavni cilj preplezati čim težje smeri predvsem v stilu na pogled. vendar lahko že majhna poškodba prsta za cel teden in več prekine plezalsko aktivnost. Pri izvedbi turneje so plezalcem pomagali: PZS, PD Trbo vije, Občina Trbovlje, Bogo Šport, Zavarovalnica Trbovlje. EPS Trbovlje, EOS Ljubljana, Samps Trbovlje. Foto Trbovlje, Foto Weiss, Oria, Intact, Iglu šport Ljubljana, Anapurna Ljubljana. Montana Tržič, GZ Trbovlje. V.G. TENIS Turnir KIM - D Litija - Tenis park AS je pretekli vikend gostil udeležence teniškega turnirja KIM - D, ki šteje za računalniško jakostno lestvico. Turnirja se je udeležilo nekaj več kot 70 tekmovalcev in tekmovalk iz vse Slovenije. V najmlajši kategoriji v kateri je bilo tudi najmanj tekmovalcev so bili zelo uspešni domačini, v finalu stase pomerila Golob in Ahčin (6:0, 6:2), v kategoriji nad 25 let pa sta finale odigrala Škerjanc in Petrovič (6:2,2:6,3:0, vv.o). Ženske so se pomerile v dveh kategorijah. V mlajši, do 35 let je bil finale Zorko -Kasenik (6:2,6:3), v starejši, nad 35 let, pa Maher -Gorjanc (6:1, 2:6, 6:0). Najuspešnejši se bodo za nagrado vozili nad Slovenijo v letalu generalnega sponzorja LABA & LABA Renault servis, Litija. Na svoj račun pa so prišli tudi gledalci, saj so videli kar nekaj izredno lepih dvobojev. V se zainteresirane pa Tenis park AS obvešča, da bo naslednji KIM - D turnir pri njih od 14. do 16. oktobra. S.K. Na tenis v As Litija - Za vse, kijih tenis privlači do te mere, da brez njega ne morejo niti pozimi, bodo zagotovo zašli tudi v dvorane tenis parka AS v Litiji. Zato danes objavljamo cenik letnih zimskih kart za sezono od 1. oktobra 1996 do 30. aprila 1995. Za letno karto, ki velja v terminu od 8 ure zjutraj do štirih popoldne od ponedeljkado petka in ob sobotah boste odšteli 400 DEM (za 2 umi Irmin na teden 750 DEM). Za termin od 16. ure naprej ter ob nedeljah in praznikih boste morali poseči globlje v žep. Za eno uro tenisa v tednu 550 in za dve uri 1050 DEM. Študentje imajo poseben popust, karte zanje pa stanejo 300 oz 550 DEM. Rezervacije sprejemajo v tenis parku As, vsak dan od 9. do 23. ure ali po telefonu 061 - 883 - 169. Klubi imajo dadaten popust. B.K. ALPINISTIČNE NOVICE Trbovlje - Član AO PD Trbovlje, Dušan Košir in Danica Pcrnuš iz AO Kranj, sta v soboto, 27. avgusta plezala v stenah Zadnje Trente. Tako sta ta dan v Srebrnjaku preplezala Bratovsko smer z oceno V/ IV, v dolžini 450 m. Naslednji dan, v nedeljo, 28. avgusta, pa sta plezala v Zapotoškem vrhu. Preplezala sta smer Hitri Gonzales, z oceno V/IV, v dolžini 200 m. T.L. Na Glossglockner in nazaj Trbovlje - V soboto. 27. avgusta, je odpotovala v Avstrijo šestčlanska skupina plezalcev in planincev, z namenom, da v enem dnevu osvojijo najvišji avstrijski vrh Glossglockner, ki je visok 3798 m. Skupino so tvorili štirje Domžalčani in dva Trboveljčana, in to Sebastijan Jančič in Tom Friibc. Od doma so odšli ob treh zjutraj in prišli do vznožja željenega vrha ob 7.30. uri. Z vzponom so takoj pričeli po normalni smeri. Po dobrih petih urah so dosegli višino 3.400 m. Dva od skupine sta zaostala, ostali štirje pa so dosegli vrh v nadaljni uri in pol. Po treh urah sestopa so prišli do vznožja gore. V Trbovlje so se vrnili ob 23. uri istega dne. Za obojestransko vožnjo in vzpon so potrebovali dobrih 20. ur. Ni kaj. lep uspeh, ki pa si ga ne more privoščiti vsakdo, kaj takega uspe le tistim s "konjsko" kondicijo. T.L. Čas za ozimnico je. Mnogi so varčevali, da si jo bodo lahko nabavili. Toda, le kdo bi mogel razumeti, da ti težko kupljen krompir nekdo kar tako uniči. Ne, ne kar tako. Kriv je bil verjetno alkohol. Živeti z alkoholikom je zadnje kar si kdo želi ali zasluži. Ni nujno, daje to naš družinski član. Zadostuje že, če je sosed v bloku, ki v pijanosti izvaja hudobije in straši sosede. Krompir se je sušil Prebivalci bloka na Ulici talcev 24 v Zagorju so zagotovo med tistimi, ki trepečejo pred dejanji, ki ga verjetno povzroča alkohol. Človek nikoli ne ve, kaj se pijanemu plete v glavi. Tako sta upokojenca Pozničeva pred tednom kupila krompir za ozimnico. Bil je vlažen in preden bi ga spravila v klet, sta ga nameravala presušiti pred blokom. "Že trideset let vsi sušimo krompir pred blokom, pa se kaj takega še nikdar ni zgodilo," je povedala Ivica. Ker ima bolnega moža, sama pa tudi ni več toliko pri močeh, ji je krompir pred blok dostavil prijazni sosed. Stodvajset kilogramov sta ga Pozničeva kupila in zanj odštela 2.840 tolarjev. In kaj se je zgodilo. Pri Pozničevih je pozvonil sosed Zdravko Kurnik in povprašal, če je krompir njun. Zatem je dejal, da se pred blokom ne bo sušil krompir, ker naj bi bil tisti prostor njegov, kar seveda ni res. Pozničeva pripoved nadaljuje: "Dodal je, da on za drugimi ne bo k Umival oken (najbrž kletnih). Pa sem rekla, da jih bom že sama, če bodo zaprašeni od krompirja." V blokih navadno vsi stanovalci čistijo hodnik in okolico. Vsak teden od stanovanja do stanovanja kroži metla, tako da vsakdo ve, kdaj je na vrsti. Pozničeva je Kurniku očitala, zakaj mu kar naenkrat toliko mar za čistočo, ko pa vedno, kadar je na vrsti za čiščenje, metlo, ne da bi jo uporabil, preda sosedu. Besno ga je razmetal Sosed se je razjezil. "Zagrozil je, da mi bo zanalašč razmetal Besen ga je razmetal. krompir, kar je tudi storil. Stresel gaje iz vreč, nekatere vreče pa je pometal po parku," je Ivica nemočno povedala. Pripovedovanje je poslušal njen mož, ki sicer bolan leži. Težko je zbral moči, daje spregovoril: "Če bi bil jaz še zdrav in pri močeh, bi mu že dal vetra.’1 Pa ni. Ivica ga je sicer prijavila policistom, ti pa so ga predali sodniku za prekrške. "Šla sem tudi k socialni delavki, ki ga pozna, vendar ne more ukrepati," išče Ivica vse poti, da se ji povrne krivica. Od stodvajset kilogramov krompirja ga je zdaj ostalo še borih nekaj, pa še ta je ali obtolčen ali umazan. "Takega z možem ne bova jedla," je bila Ivica odločna, "novega bova nabavila. Toda hočem, da nama povrnejo denar." Ob borni pokojnini (ona je upokojena po možu) seveda ne more prezreti uničenih tri tisoč tolarjev. Kdo bo plačal krompir? Kdo jamči, da sosed ne bo sostanovalcem storil še kaj hujšega? Blok razstrelil, kot je bojda že tudi grozil prestrašenim sosedom. Kaj zdaj Možnost, ki preostaja stanovalcem na Ulici Talcev 24 je, da podpišejo pritožbo in jo pošljejo upravljalcu zgradbe Spektru. Tamkajšnji direktor Igor Drobež je namreč povedal, da v takih primerih potem s pritožbo seznanijo uporabnika in lastnika stanovanja in ga opozorijo na določene pogoje, ki jih mora skladno z zakonom upoštevati. Če se še vedno ne drži pravil, se lahko prekine sklenjeno stanovanjsko razmerje. V primeru, da uporabnik stanovanjani tudi lastnik, Spekter s primerom seznani tudi slednjega (na primer občino). Vztrajni stanovalci lahko v skrajnem primeru dosežejo tudi izselitev "nevarnega" soseda. Kam bodo potem namestili izseljenca, je druga zgodba, toda Pozničeva sta najbrž samo ena tistih, ki ju je Kurnikovo razgrajanje oškodovalo in sta si upala to tudi glasno povedati. _i2 Tatjana Polanc Promet Zagorje - 30. avgusta ob 13.05 uri je voznik kolesa z motorjem O.G. vozil po Cesti zmage in pri zdravstvenem domu zavij al levo v trenutku ko ga je prehiteval voznik osebnega vozila S.K. Prišlo je do trčenja v katerem se je mopedist lažje telesno poškodoval. Zoper voznika sledi ukrep zaradi nepravilnega prehitevanja na prehodu za pešce. Litija -1. septembra ob 11.30 uri je R.M. vozil tovorni avto iz Litije proti Ljubljani v koloni vozil. V Strmolah je začel prehitevati pred seboj vozeči osebni svto, ki gaje vozil P.O. iz Trbovelj, v času, ko gaje že prehitel voznik tovornega avtomobila M.Z. Pri tem je s prednjim levim delom zadel v zadnji desni del vozila M.Z. Po trčenju je vozilo R.M. odbilo in je s prednjim desnim delom zadel v levi bok vozila P.O. Škode j e 80.000 tolarjev. R.M. bo prijavljen sodniku za prekrške. Kres niške poljane - 1. septembra ob 20.15 uri je na gozdni cesti s traktorjem S J. urejal cesto. Pri tem seje prevrnil pod cesto, se kotalil 15 metrov po bregu, kjer j e obležal. Našel gaje sosed. S.J. je dobil hude telesne poškodbe in so ga odpeljali v klinični center. Litija - 2. septembra ob 6.00 uri je voznik osebnega avtomobila J.J. iz Velike Kostrevnice zapeljal iz parkirnega prostora na glavno cesto in zaprl pot voznici osebnega avtomobila J.N., kije trčila vanj. Pri tem seje Poškodovala in odpeljali so jo v UKC Ljubljana. Materialna škoda je 300.000 SIT. Voznika J.J. bodo prijavili sodniku za Prekrške. Zagorje - 2. septembra ob 17.18 uri je voznik kolesa z motorjem V.D. vozil po Eberlovi cesti po sredini vozišča in trčil v nasproti vozeč avto, ki gaje vozil B.A. Na srečo telesnih poškodb ni bilo, materialna škoda pa je manjša. Ribče - 3.septembra ob 1.20 uri je bil zalet treh avtomobilov. Nasproti naselj a Ribče je D.D. iz Brega vozil osebni avto v smeri Litija. Zaradi premajhne varnostne razdalje za voznikom S .M. iz Vinj je s prednjim delom trčil v zadnji del njegovega vozila. S.M. je odbilo najprej v zadnji del osebnega vozila, V.T. iz Šmarja pri Jelšah. Nastala je materialna škoda 100.000 SIT. D.D. bo obiskal sodnika za prekrške. Trbovlje - 3. septembra ob 11.44 uri je na koloniji 1. maja voznik osebnega vozila R.L. trčil v vozilo O.Z. zaradi izsiljevanja prednosti. Nastala je manjša materialna škoda. Hrastnik - 3. septembra ob 20.15. uri je voznika osebnega vozila V .N. zaneslo s ceste na regionalni cesti pri Steklarni. Trčil je v ograjo gostinskega lokala, v parkiran lahki preklopnik in parkirano vozilo last Č.Z. V.N. se bo zagovarjal pred sodnikom za prekrške, saj so policisti ugotovili, da je vozil pod vplivom alkohola. Kradejo kot srake Hrastnik - Neznanec je med 2. in 3. septembrom vlomil v dom starejših občanov v Novem Logu. Z lomljenjem cilindrične ključavnice je vstopil v knjižnico, kjer je iz železne ročne blagajne ukradel 360 SIT, odnesel pa je tudi računalnik PC 386. S kaznjivim dejanjem je lastnika KRC oškodoval za 130.000 SIT. Hrastnik - P.R. je 3. septembra zvečer parkiral svoje kolo z motorjem APN 6 pri vhodu v stanovanjski blok Novi Log 28c. Ko se je naslednje jutro nameraval odpeljati je ugotovil, da je to storil že nekdo drug. Za neznanim storilcem PP še poizveduje. Razneslo rezervoar Trbovlje - P.M. in G.R. sta 2. septembra okrog pol osme ure zvečer v Gabrskem pred garažo varila nastavke za ključavnico na rezervoar za gorivo na tovornem vozilu. Prišlo je do eksplozije, v kateri se je goreča nafta polila po njiju. G.R. je opeklo po rokah, P.M. pa skoraj po celem telesu. Oba so odpeljali v bolnico. Dan varne poti v šolo Hrastnik - V sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in policijsko postajo danes v Hrastniku poteka Dan vame poti v šolo. Hrastniški osnovnošolci se bodo v spremstvu sprehodili vse od savskega mostu po mestu in si ogledali potek mestnega cestnega prometa. Osnovnošolci z Dola se bodo učili vame poti v šolo po Dolu in proti Črdencu. Odgovorni bodo tako šolarje poučili in opozorili na vse pomembne točke v mestnem vrvežu, v katerem se na poti v šolo in domov tudi sami udeleženi. Učenci pa bodo tudi opozorili na pasti, kijih vidijo na poti v šolo, pogledali bodo, kako se obnašajo udeleženci v cestnem prometu, kako avtomobilisti parkirajo avtomobile... T.P. 2 M Odkar imamo zadnja desetletja velike, srednje in male hladilnice za hlajenje raznih količin mesa, sadja, pijač, zelenjave in še česa, smo že skoraj pozabili na bivše ledenice. Te ledenice so imele nekako dvojno nalogo. Po eni strani smo včasih imenovali ledenice prostor, kjer je v zimskem času stoječa voda zmrzovala in tvorila led, imenovali pa smo s tem imenom tudi zgradbe oziroma prostore v katerih so vskladiščili led za hlajenje živil v letnem času. Ne enih, ne drugih sedaj ni več. V Trbovljah smo v glavnem poznali dve zunanji ledenici -bajarja. Prvajebilanaobmočju starih Trbovelj, nasedanjemTrgu Franca Fakina, zadaj bivše Grešnikove oz. Dolinškovc hiše. Med zgornjo cesto in Trboveljšico so poglobili, morda ob začetku tega stoletj a, prostor s približno meter visokim nasipom. V poletnem času je tu rasla trava. Ko pa j e nastopil mraz in sej e temperatura spustila pod nič stopinj Celzija, so bajer napolnili iz potoka Trboveljščica. Pri zgornjem mostu, nasproti Ličarja, je bila napotoku zgrajena zapornica za potrebe tamkajšnje Judoževe žage, ki je obratovala na vodni pogon in je stala še nekaj let po zadnji vojni. Po kanalu je iz te zapornice voda poganjala vodno kolo za žago, nadaljeval pa se je ta kanal do Dolinškove ledenice. Ledenice - bajer so torej napolnili s Trboveljščico, kije bila v tistih časih precej bolj čista. Ko se je v zimskem času pri nizkih temperaturah tvoril led, so počakali toliko časa, da se j e odebelil od 12patjado 20 cm. Včasih se je led naredil v dveh, treh dneh, pogosto pa so čakali tudi po teden dni ali še več. Seveda so se otroci pridno drsali po ledeni ploskvi. Medtem so lastniki. Grešnikovi in kasneje Dolinškovi, postavili lesen povešen oder, od ledenice - bajerja pa vse do kletnega okna v bližnji hiši. Ko seje ledena ploskev dovolj odebelila, so "ledeničarji" pričeli s sekanjem leda s sekirami. Delo ni bilo lahko, bilo je precej naporno in marsikdo seje med delom tudi okopal v mrzli vodi, ko mu je pri delu spodrsnilo. Ledcncklade, dolgeokoli enega metra in široke okoli pol metra, so nato s kavlji -"haklji", vlekli po odru navzgor in jih na najvišji točki spustili skozi okno v kletni prostor -ledenico. Tu so ledene klade nakladali drugo vrh druge. Delavci so bili tu napravljeni dvojno, imeli so tudi platneno zaščito pred mokroto, na rokah pa debele suknene palčnike ali rokavice ovite s kosi šotorskega platna. Kletni prostor -ledenica je imela le majhno okno za spravilo ledenih plošč in pa dvojna vrata. S tolčenjem in oblivanjem so poskrbeli za to, daje vse skupaj zaledenelo v eno samo gladko gmoto. Seveda so ledenico odpirali čim manjkrat, da vanjo ni vdrl topel zrak ali svetloba. In čemu je služil tako pridobljeni in uskladiščeni led? Potrebovali so ga predvsem gostilničarji, mesarji, slaščičarji, tgovci in še kdo. Uporbljali so ga za hlajenje pijač (predvsem piva), mesa in mesnih izdelkov, slaščičatji za sladoled, trgovci pa tudi za hitro pokvarljiva živila. K Dolinšku so prišli z vedri, vozovi, sodi... Ta jim je nasekal v posodo ledene drobce pa tudi večje kose. S tem ledom so obložili domače kletne prostore, kjer so bila uskladiščena razna živila in pijače. Seveda je to kupcem zaračunal. Nič ni bilo zastonj. Druga zunanja ledenicaje bila nalokaciji, kjer sedaj stoji veliko stanovanjsko naselje Sallaumines. Med "novo" cesto inTrboveljščico sta bila dva bajerja, in vsak od teh je imel dolžine okoli 25 in širine okoli 15 metrov. Med seboj sta bila povezana z manjšim kanalom. To je bila Pravdičeva ledenica. V poletnem času je bil to travnik, ki so ga redno kosili, pozimi pa so oba baj etja, ki sta bila ograj ena z okoli meter visokim nasipom, napolnili z vodo iz bližnje Trboveljščice. Približno pri sedanji upravni zgradbi Občine Trbovlje, je posestnik Poklšek postavil v potoku zapornico in s tem zajezil Trboveljščico. Po urejenem kanalu ob "novi" cesti j e voda, leta dolgo tekla do Poklškove žage, kije stala približno tam, kjer sedaj stoji betonska stolpnica Kešetovo 4. Vodaje poganjala žago za razrez lesa oz. hlodovine. Poklšek seje sposebno pogodbo obvezal, da bo v zimskem času vodo iz tega kanala puščal tudi v oba bajerja, ki pa sta bila last gostilničarja Pravdiča. Seveda namensko - za pridobivanje ledu. V času nizkih temperatur se je tvorila ledena ploskev, na kateri so se z največjim veseljem drsali šolarji. V ledno mrzli vodi pa je večkrat nastopil tudi "kralj ledu" -Nace Anžur, s svojimi preprostimi ekshibicijskimi točkami. Naj omenimo še to, da je bila prav ta ledena ploskev nekakšen vadbeni prostor za drsalce. Tudi na teh dveh ledenicah so potem, ko je voda zaledenela do ustrezne debeline ledu, led sekali s sekirami in nasekane ledene plošče s "haklji" vlekli po vodi do nakladalnega odra. Tu so ledene klade nakladali na vozove in jih vozili v kletne prostore raznih stavb. Takšno so imeli pri gostilni Pravdič pod Polajem. na sedanjem Trgu revolucije, pri Rojcu in še kje. Rojc je imel svojo ledenico v kleti stavbe, ki je stala na mestu, kjer sedaj stoji trgovina Paš, ob vhodu v Globušak. Ob sami ledenici pri obeh bajerjih pa je stala tudi lesena stavba, v katero so uskladiščili ledene klade. Ta lesena stavba - ledenicaje bilazgrajenazdebelimi stenami, ki so bile napolnjene z žagovino ali pepelnimi ugaski. Oboji so bili namreč zelo dober izolator proti vročini. Tudi ta zgradba ni imela večjih odprtih - oken ali vrat, le najnujnejše za uskladiščenje in 'izdajo ledenega drobirja posameznim kupcem. V naših časih ni praktično nobenega sledu več za temi ledenicami, tako za tistimi zunanjimi - v bajetjih ali tistimi v zgradbi. Napredekje očiten tudi nahladilniškemoz. zmrzovalnem področju. Prav pa je, da ne pozabimo, kako so si včasih pomagali s hlajenjem pijač in živil. Tine Lenarčič Tudi v naravi še najdemo kose ledu. Tokrat nam ni uspelo, da bi z izdelki unionske Pivovarne osrečili kakšnega žejnega Zasavčana ali Zasavčanko, saj se v uredništvo do predvidenega roka ni uspel javiti nihče. Izžrebali smo novih pet številk in dobro poglejte, če je katera natisnjena na zadnji strani vašega prejšnjega Zasavca (številka 34), saj se tokrat nagradni sklad podvoji. Izžrebane številke so: 75761, 76673, 75881, 76693 in 77685. Prvi trije, ki se bodo s pravo številko oglasili v uredništvu Zasavca ali se javili po telefonu, do petka, 9. septembra do 12. ure, bodo prejeli bogate (tokrat ponovno dvojne) Unionove nagrade. Prvi nagrajenec bo tako prejel deset platojev (240 pločevink) proizvodov Pivovarne - Uni pivo, Uni, Sola cola in Sola orange. Drugi nagrajenec bo prejel šest platojev (144 pločevink) izdelkov Pivovarne. Tretjega nagrajenca pa bodo čakali štirje platoji (96 pločevink) proizvodov unionske Pivovarne. Če se kdo izmed srečnih izžrebancev ne bo javil do predvidenega roka, si bosta ostala dva porazdelila nagrado tretjega. V primeru, če se oglasi samo eden od izžrebancev, bo tokratno dvojno nagrado odnesel domov sam. Če pa se ne oglasi nihče, se s tem nagradni sklad potroji. M.J. Zamisel se je porodila že lani. Skozi vse leto je dozorevala v vznemirljivem pričakovanju in letošnje poletje dosegla svojo uresničitev. Bela Krajina, dežela brez in praproti na glinenih tleh, odmaknjen svet ob Kolpi, ki po bogatem ljudskem izročilu prekaša vse druge slovenske pokrajine, je bila cilj najinega kolesarskega potepanja. V Podzemlju, vasici, ki je le pet kilometrov oddaljena od Metlike, sva v gostišču Veselič rezervirali sobo od 16. do 19. julija, ne da bi razmišljali o vremenu. Če si človek nekaj močno želi, tisto tudi dobi. Nekaj dni pred potovanjem sva si napravili načrt. Ugotovili sva, daje Vinica preveč oddaljena in da bo pot do Dragatuša kar dovolj dolga, saj v najhujši Pripeki res ni zdravo poganjati pedalov. Gorjanci so pretežek oreh, zato sva kolesi Pritrdili na streho avtomobila in jo mahnili Proti Podzemlju. "Plohe in nevihte bodo, pazita se!" je bilo poslednje svarilo moje slabše Polovice. V vročem sobotnem jutru sva se odpeljali Proti Bogenšperku. Občutek, da se ti nikamor ne mudi, je nadvse prijeten. Ob cesti proti Trebnjem sva v neki vasi popili kavico in sok. Mlada natakarica je rekla, da bi se tako rada vozila s kolesom, a bi se ljudje na vasi takoj Zmrdovali, češ, da nima drugega dela. Neobremenjeni s takšnimi mislimi sva se Veselo odpeljali dalje. Niti mogočni gozdovi Gorjancev niso ublažili vročine. Spet sva se Nevo Marn, dijakinjo trboveljske Gimnazije, mnogi poznajo kot odlično pevko in jo imenujejo Gimnazijski slavček. Sredi avgusta je Neva odšla v Ameriko. Zakaj ? Ne na snemanje plošče, pač pa je bila ena izmed redkih dijakov, ki bodo pol šolskega Ifeta preživeli v eni izmed ameriških šol. Decembra lani je na Gimnazijo prišla ponudba, da se lahko dijaki prijavijo za šolanje v Ameriki. Neva je dejala, da je ž vzela vse bolj za šalo kot pa zares. Izpolnila < je prijavnico, napisala esej v Angleščini (dolg 5 tipkanih strani) in vse poslala v Ljubljano, na Open Society Fond. Kmalu je dobila vabilo, naj se udeleži testov, ki so zajemali splošno znanje angleščine. Hkrati z rezultati je domov dobila tudi vabilo na razgovor. Pred komisijo (sestavljali so jo 3 člani: izNew Yorka, Madžarske in Slovenije) je zagovarjala esej in se z njimi pogovaijala o Sloveniji, o svojem življenju, navadah, hobijih... Aprila pa je dobila odgovor - pozitiven. "Bila sem presenečena in presrečna hkrati. Nisem pričakovala, da bodo izbrali tudi mene. Mislim, da so upoštevali tudi, kako si sproščen, kako se vključiš v družbo," je pripovedovala Neva. Tako bo pol šolskega leta (5 mesecev oz. 1 semester) preživela v Ameriki, v mestecu Visalia, ki je 200 km oddaljen od Los Angelesa. Potem pa bo šolsko leto končala na Gimnaziji v Trbovljah. V Ameriki bo stanovala pri družini. Celotne stroške bivanja, šolanja, prevoza itd. krije organizacija Jouth for Understanding, ki deluje v okviru Open Society Fonda. V šoli bo imela tudi izbirne ure. "Če bom le imela priložnost," je dejala Neva, "se bom tudi tam ukvarjala z glasbo." Mateja Leskovšek ustavili. Tokrat v znani gostilni Badovinac. Poklepetali sva z lastnikom in se v Suhorju sprehodili do farne cerkve z dvema zvonikoma iz 19. stoletja. V objektiv sva ujeli lep razgled po Beli Krajini. S spustom v dolino sva zapuščali skrivnostni svet obsežnega gorskega masiva in se spomnili Trdinovih Bajk in povesti o Gorjancih, ki so burile najino domišljijo v otroštvu. V Metliki, gospodarskem središču Bele Krajine, se nisva ustavili. Prevozili sva še zadnjih pet kilometrov do Podzemlja. Gostišča Veselič ni bilo težko najti. Razveselili sva se lepo urejenega senčnega vrta pod mogočno vrbo, dobrega kosila, čiste hladne sobe in prijaznega stika z lastnico in njenima hčerkama. Po krajšem počitku sva se s kolesi odpeljali do naravnega kopališča na Kolpi, kije le kakšnih 200 m oddaljeno od gostilne. Bile je sobota, kamp polno zaseden, v topli vodi pa dovolj prostora za razgrete kopalce. Pred večerjo sva se popeljali po okolici, veseli, da bova že na-slednjejutro odkrivali najjužnejši del Slovenije. ...se nadaljuje Manja Goleč Gradac Črnomelj stari TRG S. ob Kolpi Stare lipe’ VINICA SinjiVrh Pika je od presenečenja spustila kozarec iz rok, ko je zagledala v jedilnico prihajati Loja. Lica so se ji ciklamna obarvala, srce zadrhtelo. Lojo je to takoj opazil in ustnice so se mu zlohotno razlezle v nasmešek. Presenetilo ga je, ko jo je zagledal tam, a ga je to zabavalo, saj je opazil njeno zadrego. Potem se je Pika toliko pomirila, da mu je podala roko in hripavo rekla: "Pozdravljen, Lojo. Nisem mislila, da se bova še kdaj srečala." Lojo je pomislil: Pa sva se in obljubim ti, da se boš tega dneva še dolgo spominjala, ti Pika pičkasta. Rekel pa je le: "Cao, Pika." Rok ni opazil napetosti, ki se je porodila med gostoma. Le to je omenil, da je presenečen, ker Eva in Pika poznata Loja. Evo je bolj zanimalo, od kje Loja pozna njen soprog. Ko je postregla zgobicami v omaki, je pozvonil telefon. Rok se je šel javit, pa je takoj nekam začudeno pomolil slušalko Evi: "Zate je." Zdaj se je Eva prestrašila. "Prosim," je tiho rekla. Na drugi strani žice je bil Erni. Povabil jo je na pijačo, ob šestih. Odložila je, ne da bi karkoli rekla. Medtem, ko so jedli, je nad njimi visela mučna tišina. Prekinil jo je Lojo: "Posli torej tečejo..." Roku se je grižljaj ustavil v grlu. Tega makaronarju ne bi bilo treba reči. Toda Lojo je nadaljeval: "Alora, tudi sam sem vedno trdil, da so v tej robi najtežji soldi." Zdaj je Eva dvignila pogled: "Kakšni robi?" "Ma, o avtomobilih govorimo, signora. Kotvem, vi niste zaposleni invama povem, da sta se z možem pravilno odločila. Mesečni profit bo nadomestil več kot le eno plačo..." Lojo je govoril, kot bi ga kdo navil. Rok se je potil pod srajco. Potem je žvenknilo. Eva je odvrgla vilice in pogledala moža: "O čem govori ta moški, Rok?l" Rok si je odkašljal. Tudi sam je odložil pribor, saj ga je tek v trenutku minil. "Mislil sem ti razložiti, Eva..." je zajecljal. Eva pa je postajala nestrpna: "Razložiti, kaj? 1" Loju so ustnice lezle v hudoben nasmešek. Vse je teklo kot namazano. Zdaj se bosta Rožmanca spričkala, zmedena Pika pa bo pristala v njegovih krempljih. Počakal je, da se je pogovor med Rokom in Evo pričenjal stopnjevati. Zdaj je Eva že kričala: "Tega vendar ne morem verjeti..." Rok ji je razlagal, se opravičeval in zraven kričal, da v bistvu to počno že skoraj vsi. Potem je Lojo izrabil trenutek: "Mislim, da sva odveč, Pika. Alora, greva na kozarček." Pika je odrevenela. "Nikamor ne grem s teboj." Pa se Lojo ni dal odgnati. Vstal je, se ji približal in jo grobo prijel za roko. "Rekel sem, greval" Pika se je nemočno skušala osvoboditi njegovega trdega prijema. Iskala je pomoč pri Evi, toda ta se je sklanjala nad štedilnik in hlipala. Rok je stal ob njej in ji še vedno pojasnjeval, da mu je žal... "Ne gremi" je zdaj Pika zakričala, pa jo je Lojo že odvlekel ven. Stlačil jo je v ferrarija in odrvel proti Medijskim Toplicam. Ob šestih je Erni sedel pri Labu. Izpil je kozarčekzvodko in švepsom in natakarju ponovno naročil zvarek. Potem jo je zaglal, ko je vstopila. Njeni štrenasti lasje so bili razkuštrani, nosila je kavbojke in majico brez rokavov. Kot bi se čas zavrtel štirinajst let nazaj. Kako že gre tista: ... bila si ti, ljubezen izšolskih dni... Prisedla je in šele tedaj je opazil, da je jokala. "Je kaj narobe?" ga je zaskrbelo. Posmrkala je, napravila nekaj požirkov njegove pijače in si prižgala njegovo cigareto. "Z Rokom sva se sprla," je rekla z glasom, ki je nakazoval, da o tem ne namerava več govoriti. "Rajši mi povej, kako si," se je skušala nasmehniti. Erni je skomignil z rameni: "Živim." "Si poročen?" je vprašala in se spet nasmehnila. Erni je vrgel glavo vznak in se zarežal. "Poročen? Jaz? Daj no, Knorči, saj veš, kakšno je moje mišljenje o zakonu." Eva se je zasmejala, pa jo je Erni takoj opozoril, naj tega ne počne. "Tvoj smeh mi še vedno odmeva v ušesih, preveč blizu je..." "A tako?" Eva se je skušala šaliti, pa je Erni zinil: "Obstaja neko dekle, Kaja..." Evo jestisnilo vgrlu. Vendar imel je vso pravico ljubiti drugo. Ona si ga je lastila, vedno, njega in Moreta. "Jo ljubiš?" je tiho vprašala. Erni je pomolčal, potem pa odkimal: "Tebe sem ljubil... Se vedno te." "Tudi jaz," je Eva tiho rekla in se hitro dopolnila: "Po svoje." Obmolknila sta. Toliko stvari je bilo, o katerih bi se lahko pogovarjala, pa je obema v mislih drhtela ena sama misel -Zvezdana. Toda nihče od njiju ni mogel zbrati toliko poguma, da bi jo omenil. Tedaj se je Eva pokesala, ker ju je oba, Ernija in Moreta zapustila v prepričanju, da sta očeta njene male punčke. Vedela je, da si tega ne bosta povedala, ker drug drugega nista želela prizadeti. Jih je pa zato toliko bolj prizadela ona. Vsadila jima je prepričanje, kiju je žrlo vseživljenje. Vsakega posebej. Kot bi bila res oba očeta. Pa je bil samo... ... se nadaljuje TLGE 5ipOfGX p.,. 61410 ZAGORJE OB SAVI, LOKE 64 TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM GRADITELJI, GRADNJA JE LAHKO TUDI CENEJŠA! ZATO VAM NUDIMO IZREDNO UGODNE CENE ZA: Keramične ploščice že 4-delne kompletne sanitarne keramike že WC kotličke WC deske PVC Strešno kritino MARSIGLESE ITALIJA (opečna) od 680 SIT/m2 dalje od 18.500 SIT dalje po 3.900 SIT po 940 SIT 75 SIT/KOS Poleg navedenih se poslužite ugodnega nakupa ostalega materiala in orodja: cementa, apna, betonskih cevi, toplotna izolacija (STIROPOR, NOVOTERM), hidroizolacije, armaturne mreže, stavbnega pohištva, el. orodja BLACK & DECKER in ostalega materiala za gradnjo in obnovo objektov. VSE INFORMACIJE LAHKO DOBITE TUDI PO TELEFONU ŠT. 0601/71 182, TRGOVINA SIPOREX ZAGORJE v Kisovcu. ŽELIMO VAM UGODEN NAKUP! sIpOfGX ZAGORJE Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 - itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev - topli podi širine 2, 3 in 4m - karnise vseh vrst - zavese iz VELANE - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI - polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov - pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. VABI VAS trgovina W#E8!|jP^lll v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od T° do 1900, ob sobotah 700 do 1300 poslovalnica RGItlfl tel.: 0601/73 524 KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE, POSLOVALNICA S KMETIJSKO MEHANIZACIJO, GRADBENIM MATERIALOM, TEHNIČNO ROBO, SEMENI, KRMILI, GNOJILI... VAM PONUJA PLAČILO NA ČEKE: nad 5.000 SIT na DVA ČEKA nad 10.000 SIT na TRI ČEKE nad 20.000 SIT na ŠTIRI ČEKE BREZ OBRESTI! KUPCEM NUDIMO POTROŠNIŠKA POSOJILA ZA BELO TEHNIKO, GRADBENI MATERIAL, ORODJE .... z ugodnostmi: - POLJUBEN POLOG - ŠTEVILO OBROKOV OD 3 DO 12 MESECEV - MINIMALNE OBRESTI Za večje nakupe nudimo tudi brezplačen prevoz (do 25 km). VABUENI! kmetijska zadruga izlake. to.o. 1 1 ~ * 11 šil i a rj K un1 lil li* lil Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti moral™eT - priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta _ I ZO.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 | - besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo - I le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino I ■ pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. ■ V TRBOVLJAH zamenjam garsonijero s centralnim ogrevanjem, toplovodom, balkonom in kabelsko TV za večje stanovanje. Tel.: 64-250. PRODAM v Čečah garažo s parcelo, garaža 21 m2, parcela 108 m2 - ali dam v najem. Cena po dogovoru. Tel.: 44-458. za brezplačni mali oglas Tekst: Moj naslov: TRBOVLJE ftg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228 PRODAM zazidljivo parcelo 852 m2 Veliki vrh pri Litiji. V bližini elektrika, voda, asfaltna cesta. Cena po dogovoru. Plačilo možno v več obrokih. Tel.: 061/ 329-088. NAJAMEM garsonijero ali enosobno stanovanje v Zasavju. Tel.: 64-166. NAJAMEM garsonijero ali enosobno stanovanje v Zasavju. Tel.: 22-845. m AVTOMOBILIZEM IM flFt I PRODAM Z 101 - 1300 m3, letnik 1979 - po delih. Tel.: 73-615. PRODAM Suzuki swift GLX s centralnim zaklepanjem, letnik 1991, prevoženih 33.000 km, kovinsko sive barve. Tel.: 27-093. PRODAM izpušno cev za star tip Z 101. Tel.: 65-110. PRODAM 126 P, letnik 1991 in adria camp prikolico 305 zimsko -letno. Cena po dogovoru. Tel.: 26-582 - popoldan. PRODAM 126 P, letnik 1985, prevoženih 62.000 km za 1200 DEM. Tel.: 22-813. PRODAM ali zamenjam Mercedes 200 D, letnik 1975, reg. 4/95, servo volan. Cena po dogovoru. Maleja Vidgaj, Gabrsko 18c. Trbovlje. PRODAM smrekovo stensko oblogo. Cena 560 SIT/m2. Tel.: 063/725-025. PRODAM 2 kom termopan okna z roletami dim 130x160, cena polovična od nove. Tel.: 061/873-100. PRODAM nemške ovčarje, čistokrvne stare 10 mesecev. Ugodno. Tel.: 61-317. PRODAM otroški voziček malo rabljen. Cena po dogovoru. Krajnik Eva, Naselje na šah tu 46, Kisovec. PRODAM novo moško rogovo gorsko kolo 18 prestav. Cena po dogovoru. Tel.: 22-674. PRODAM pianino "Čajkovski". Tel.: 61-211 - dopoldne in 21-044 popoldne. PRODAM videorekorder star 4 mesece Goldstar, cena 420 DEM. Tel.: 23-538. UGODNO PRODAM otroški voziček Hauk -Marelica, rabljen 4 mesece, možnost plačila na 2 ali 3 ček. Tel.: 21-259. PRODAM za minimalno ceno peč na trdo gorivo in termo akumulacijsko peč. Tel.: 061/881-206. PRODAM za 200 DEM zibelko z opremo, nahrbtnik in hod-alico. Zarfa Vajda, Podvine 18a Zagorje. PRODAM novo dvojno pomivalno korito z ocejevalnikom. Cena po dogovoru. Tel.: 44-444. PRODAM tomos avtomatil A3 za polovično ceno. Tel.: 73-613. PRODAM purane težke od 8 do 12 kg za zakol ali nadalnjo rejo po 350 sit za kg. Tel.: 42-297. PRODAM otroško posteljo z jogijem. Tel.: 61-134. UGODNO PRODAM žensko poročno obleko št. 42. Vsak dan od 16. do 20. ure. Mateja Baškovč, Kol. 1. maja 26 Trbovlje. NA RAČUNALNIK tipkam vse vrste tekstov. Tel.: 27-098. INŠTRUKCUE INŠTRUIRAM nemščino in francoščino. Če potrebujete pomoč pri učenju ali če ste željni znanja, pokličite 73-719. €P$ »'»»J« telefon: (0601) 64166, 64 250 Morda veste, zakaj? 1. Najnižji stroški poslovanja. 2. Najnižja vpisna provizija. 3. Največ delnic za vaš certifikat! 4. Brezplačna lastninska nakaznica - vpisnica. 5. Pooblaščene investicijske družbe Triglav vodijo ljudje iz vašega kraja, ki jih poznate in jim zaupate. Triglav Pooblaščene investicijske družbe NALOŽBA PREUDARNEGA GOSPODARJA. v sodelovanju z zavarovalnico triglav d.d. RUSKI SOVJETSKI PESNIK (VLADIMIR VLADIMI- ROVIČ) VODITELJICA TVS (MIŠA) NAPETO, RAHLO PANIČNO VZDUŠJE KRAJ OB PROGI LJUBLJANA-UTUA STARO JUDOVSK1 KRALJ KLASIČNI NEMŠKI IDEAUST, FILOZOF (IMMANUEL] VEUK, MOČAN ČLOVEK PAMETEN, RAZGLE- DAN ČLOVEK SIMON TEMPLAR MLAJŠA DOBA KENOZOIKA V GEOLOGIJI ELEKTRI- ČNO NABIT DELEC ANTON NANUT JULIJCIH NAD SOŠKO DOLINO (224Sm) GOROVJE VMAU AZIJI (TAURUS) PREČNI DROG ŽENSKI PEVSKI GLAS OLESENELA VRE-SNICA, RODODENDRON ČAS BREZ VOJNE STAVČNO LOČILO ZAPOREDJE PETIH KART PRI POKRU AMATER FtiFd F? RISBA JK HUDA JEZA SRD POMENSKO NASPROT- NA BESEDA ŽENINA MATI NAJNIŽJI MOŠKI GLAS SLOVENSKI POLITIK (PETER) MOŠTVENA IGRA Z BUŽANJEM KROGEL UČINEK R^KH EUADE ION OKRASNA CVETICA NEBINA PREBIVALK ČRNE CELINE FR.P1SATEL NOBELOVEC FRANCE SKANDINAV DROBIŽ SLOVENSKI SLIK (LOJi DVOJICA V SLOVNICI STRG.MUZA LJUBEZEN. PESNIŠTVA SLOVENSKI REŽISER SKODLAR JANEZ KNEZ NASELJE NAD MARNIM PRI HRASTNIKU PREPROSTE RAČUNALO ČEŠKI KRALJ 13. STOL MESTO V SEVERNI ALBANIJI (ANTIČNA SCOORA) JUŽNO- AMERIŠKA KUKAVICA ENAKA SAMO- GLASNIKA IVAN TAVČAR SAŠO HRIBAR ZDRAVNI- KOVO SLUŠALO ZAbCTEK PRI TOMBOLI POLDRAG KAMEN OTON IVEKOVIČ PESNICA PEROCI GOZDNA POT NAJVEČJE ETIOPSKO JEZERO ZDRUŽENJE OBRTNIKOV OGLASNA TABLA ENOLETNA TRSTI KA ZA METLE KAČA VELIKANKA, UDAV STOJEČA VODA ITAL. ATLETINJA SIMEONI VIŠAVJE V CENTRALNI SAHARI AMERIŠKI KIPAR, SAMOUK, ABSTRAKTNI NADREALIST (DAVID) SESTAVIL VK NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 14.9. 1994 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: Blago v vrednosti 4.000 SIT, Trgovsko podjetje Potrošnja p.o.Zagorje 2. nagrada: Blago v vrednosti 2.500 SIT, Trgovsko podjetje Potrošnja p.o.Zagorje 3. nagrada: Blago v vrednosti 1.500 SIT, Trgovsko podjetje Potrošnja p.o.Zagorje Izžrebanci nagradne križanke 33/94: 1. nagrada: Blago v vrednosti 4.000 SIT, Čebelica Dol pri Hrastniku, Alojz Sajovic, Cesta zmage 30, Zagorje 2. nagrada: Blago v vrednosti 2.500 SIT, Čebelica Dol pri Hrastniku, Marija Grošelj, Ul. talcev 1 A, Zagorje 3. nagrada: Blago v vrednosti 1.500 SIT, Čebelica Dol pri Hrastniku,Nejc Bergant, Prečna pot 18, Zagorje Vsem Izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje, do 15. 9. 1994. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 34/94: ODAK, ORIK1S, TKIHRASTNIK, SLOVENIJA, A, PR, ADAMIT, RIK, CERES, AZEME, IZA, UTAMARO, NART, AL, KALIBER, BET, RIBE, NURMI, ACOMAVEC, EMILE, SIR, RAVEL, KOPT, KIT, RAKAR, SARRAUTE, ADA, O, AANRUD, NETRESK, RAS, ABRAHAM, OBLA, ILEANA, TENOR, RED, NEKTAR, ELAND, ODA. Trgovsko podjetje POTROŠNJA P. 61410 ZAGORJE ob Savi Kidričeva 1, PRODAJA NA DROBNO IN DEBELO Poleg živilskih prodajaln nas lahko obližete tudi v specializiranih prodajalnah: * V BLAGOVNICI ŽIVA * ŽELEZNINI * POHIŠTVO SE PRIPOROČAMO ZA NAKUP! M ta MLADE DESEVALCE SLAB RED V ŠOU, ŽEBELJ ROPARSKI delfin ameriški KIPAR (HENRY) OPRAVA AVTOR: KARU DREMEL VZDEVEK EISENHO- OWERJA NEMŠKA denarna ENOTA SLAVKO DOKL IVAN MINATTI NAUK O SVETLOBI MESTO V ZAHODNI ROMUNIJI CANKARJEV ROMAN RIMSKA LJUBLJANA AMBA- SADOR ZLOBEC VULKAN NA FIUPINIH MESTO V NEMČIJI VEČJE NASELJE EMIL SMASEK POLOŽAJ TELESA V JOGI B. .B B B B .B B B B B. BB BB B B B B B Vsi sinovi imajo kapice, samo oče je nima. Okrogel, oglat, ali podolgovat; bel, rjav ali črn; služim kraljem gospodom in kmetom. Uoanka d uganKa h i|l Brez sejanja hitro rase in bo le v snegu požeto. ■ X ■ :: X ■ llPiliifcl«.. ... . ŠAHOVSKI P1101$LEM BELI NA POTEZI M ATI RA V TREH POTEZAH! abcdef gh mm KANAL 10 PETEK 9.9.1994 09.00 KORISTNE INFORMACIJE,12.00 S ATELITS KI PROGRAM. 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 REZERVIRANO..., 21.15 SATELITSKI PROGRAM SOBOTA 10.9.1994 .............................. 14.00KORISTNE INFORMACIJE, 16.00 MLADINSKI PROGRAM (STO NA URO ALI VIDEOSPOTI), 17.00 SATELITSKI PROGRAM PONEDELJEK 19.9.1994 v.va'.v.v.v/av.v.v.v.'av/.w.v,v.v.v.v.vX'X’Xv:v:v:vawX': 09.00 KORISTNE INFORM ACI-J E, 12.00 S ATELITS KI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 MLADINSKI PROGRAM (STO NA URO ALI VIDEOSPOTI), 21.15 SATELITSKI PROGRAM TOREK 13.9.1994 09.00KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM SREDA 14.9.1994 09.00 KORISTNE INFORMACIJE. 1 2.00S ATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŽEBLJIČKI, 21.30 FILM TEDNA, 23.00 SATELITSKI PROGRAM •V.V.V.LLLLV.V.LV.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V/.V.V.V.V.V.V.' ČETRTEK 15.9.1994 09.OOKOR1.STNE INFORMACI-J E, 12.00 S ATELITS KI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 REZERVIRANO ZELENA DOLINA ali IZZIVI ŽIVLJENJA ali SNOOP Y LIVE ali DANNY PREROKUJE, 21.15 SATELITSKI PROGRAM RADIO TRBOVLJE PETEK 9.9.1994 ..............: : : : . . ... 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM,8.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO SOBOTA 10.9,994 8.00 -14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 SLOVO........................ NEDEUA 11.9,994 8.00 - 9.00 DOB RO J UTRO, 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 12.00 SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 SLOVO PONEDELJEK 12.9,994 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA EPP, 17.00 SNOOPY, 18.00 ODDAJA O KULTURI , 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO TOREK 13.9.1994 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18145 POROČILA, 19.00 SLOVO SREDA 14.9,994 6.00 - 8.00JUTRANJI PROGRAM, 8.00 -14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16D0 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO PFTDTPIČ IR Q 1QQ/t 6.00 -8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP,17.00 LITIJS KO OKENCE, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO 930 RISANA SERIJA, 10.00 INFORMATIVNA ODDAJA; CELOVEČERNI FILM. DEŽURSTVA Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih: Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855). Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure, v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah. Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110) Veterinarska služba Zagorje, Trbovlje, Hrastnik: od 9.septembra do 15. septembra je dežurni veterinar Liza Pokorn dr. vet. med. Naša bodočnost Rojstva v trboveljski porodnišnici od 30.8. do 4.9.: 30.8. Milena Kmetič, Trbovlje, sin Marko; Marjana Jazbinšek, Sevnica, hči Santina; 1.9. Agica Pepelnik, Žalec, hči Tamara; Ana Sotošek, Mozirje, sin Rene; Jožica Veninšek,Mozirje, hči Maruša; 2.9. Ana Simončič, Radeče, hči Andreja; Marija Kolar, Trbovlje, sin Nejc; 3.9. Vesna Krhlanko, Klanj ec (Hrvaška), hči Valentina; 4.9. Katjuša Kovačič - Novak, Trbovlje, sin Žiga. Iskreno čestitamo! iv i' ni 8. september: Adriu. Ado; Hadrijan; mali šmaren' 9. spetember: Peter, Dom: IMS" .......... 12 septc.uK. \id. Marinka: Gvidu, 1’ulda: Jam*/ /J.ilmisli. mber; Rasi OVEN Obisk, ki ga boste dobili v začetku tedna, bo prinesel v vaš vsakdanjik nekaj novega. Znova boste imeli ogromno energije. Obisk boste kmalu vrnili. Št.: 113. BIK Ne pokvarite si dobre možnosti za novo delo, ki vam je veliko bolj pisano na kožo kot to, ki ga opravljate sedaj, s tem, da boste na vsak način hoteli dokazati vaš prav. Št.: 99. DVOJČKA Znova ste zasanjani. V akcijo, da bi te sanje postale tudi resnica, pa se kar ne spravite. Že nekaj podobnih izkušenj ste imeli, to zadnjo pa končajte s srečnim koncem. Št.: 105. BIK Ta teden bo za vas pozitiven in nenavaden. Dogajalo se vam bo ogromno stvari, ki ste jih v vašem vsakdanu navajeni. Ker se boste ob vsem še zabavali, bo to nepozaben teden. Št.: 117. LEV Razočarani ste nad poletjem, ker se vaši temperamentni naravi zdi vse kar se dogaja premedlo. Kmalu se vam bo zgodilo nekaj, kar bo celo stvar postavilo na glavo. Št.: 109. DEVICA V sredini tedna pričakujte veselo novico od nadrejene osebe na delovnem mestu, zaradi katere boste morali sicer na nek malo manj primeren pogovor. Št.: 112. TEHTNICA Finančno zagato vam bo pomagal rešiti partner. Dobro bi bilo, da o tem malo razmislite, kajti prevečkrat se vam dogaja, da ste brez denarja. Slabe volje boste. Št.: 108. ŠKORPION Vaša nova zveza vam sicer na zunaj odgovarja, neka stvar, ki je do sedaj še niste identificirali, pa vas na novem partnerju nevidno dela napeto in nervozno. Št.: 118. STRELEC Ne pretiravajte s telesnimi napori. V nasprotnem primeru bo rezultat prav nasproten, kot si ga želite. Pismo, ki ga pričakujete, prihaja. Št.: 98. KOZOROG Tokrat je vrsta na vas, da tolažite prijatelja in ste mu opora v težkem obdobju. Le glejte, da ne boste zatajili. Spomnite se, kolikokrat je bil on vam na razpolago. Št.: 114. VODNAR Ko prihajate v bližino ljudi, ki jih ne poznate najboljše, postajajo le ti nenavadno razdražljivi. Razlog iščite v vaši uspešnosti. Št.: 106. RIBI Nasmejani boste in polni energije, ljudi pa boste privlačili kot kakšen magnetek. Rešili boste nesporazum med vašima dobrima prijateljema. Št.: 121. Saša Sposojeno iz BBS 5 | 1 Si S ^vem 9js £ +L%L 'Z ‘/ŽDI +'-L°CI I :uio|qojd ;s|saoi(bs I I I I I I JBfuo^j ropji^ :sri(|0}[ upnjg :(? bsjub3q 5[nqoi^ :e BrjuBiifj )SBiq ui popz :i injunSfi I09AS ud fuoig :j bsjub3q vtigo ‘vnživim ‘nviaihon ‘tmi ‘vnu[do ‘vsvr ‘g>ioohi ‘vmin ‘vn>io ‘vninv "hhao l^gygtM ‘>ih ‘ovna ‘viiitia ‘ioimv ^peim bz b^ubzu^ Solze Dekle joče, fant pa jo vpraša: "Zakaj jočeš?" "Oče leži na smrtni postelji, odgovori dekle. Pa ga prestavite na kavč," se glasi fantov nasvet. Dvojčka Zasavc dobi dvojčka. Pa ga sosedje vprašajo, kako bo ime prvemu sinu. Zasavc odgovori, da bo Polde. Kaj pa drugemu, jih tudi zanima. Zasavc spet odgovori, da bo Polde. Nato jih še zanima, zakaj bosta oba Poldeta. Zasavc pa j im razloži, da ko se bo zvečer vsedel pred televizijo in se bo zadrl: "Polde, pivo!", in tako dobil dva piva. V fari V revnejši fari sta župnik in kuharica spala kar v zakonski postelji. Pa je to prišlo na uho škofu, ki pokliče župnika na "uradni razgovor". Župnik ga pomiri, da imata vmes desko. Škofu pa le ni vse skupaj prav všeč. "Kaj pa, če pride skušnjava?" ga vpraša. "Padilo stran vzameva," ga pomiri župnik. Pri kosilu Nekega dne so imele nune za kosilo govejo juho. Mlada redovnica, kije šele vstopila v samostan, je na svojem krožniku zagledala muho, zamahne z roko in reče: "Spizdi!". To sliši starejša nuna in jo pouči: "Ti moraš reči "Sc", potem bo pa muha sama spizdla!" it Zasavskega tednika št. 39, 30. 9. 1953 Kako je draški mežnar pognal italijanske tatove z. njive Italijani so delali starim Hrastničanom že pred več kot sto leti neprijetnosti. Takrat so delali Južno železnico skozi naše kraje do Ljubljane. Spomladi leta 1847 so privrele cele trume tujih delavcev v naše kraje. Pravijo, da jih je bilo med Hrastnikom i jem okrog tri tisoč. Bilo je največ Italijaatrv, J^nrvatov. pa tudi precej Čehov in Nemcev... Takratni f hrastniško- trboveljski "oberrihiter" Miha Roš je imel z železnico in tudi s temi tujci veliko opravkov. Nihče od teh ljudi ni imel osebnih dokumentov, za nikogar se ni vedelo, kdo je in od kod je. Razumljivo je, da se je marsikatera sumljiva oseba skrivala med poštenimi^ delavci. Tatvine, posebno sadja in poljskih pridelkovJ so bile na dnevnem redu. Nekoč pride k "oberrihterh Rošu njegov prijatelj, mežnar iz Drage, Jur Plaznjk in sc mu pritoži, da mu Italijani pri belem dnevu kradejo jifompir in fižol z njive; da jih podi, da pa vse skupaj nič ne zaleže. Italijani se mu smejejo v brk, polnijo svoje bisage s krompirjem in fižolom ter odhajajo mirni svojo pot. Pa vpraša Jur prijatelja Miho: "Poslušaj, kaj praviš, ali mu ne bi smel spustiti iz moje flinte "eno" tja v rebra?" - "Oberrihter" Roš se mu nasmeje in odgovori: "Veš kaj Jur, ne smem ti dati v tej stvari nobenega nasveta; brani svoj krompir kakor veš in znaš, samo če streljaš, pomeri bolj v noge in nabasaj poprej puško z "dunstom". (o razpletu pa prihodnjič) Irena I. Lebefr J iz sjarih Zašavcev Tudi v Zasavcu ima vsaka svoj faktor. V. J c K RATKE omace* O Hrastniški steklarji so po Hannovru razsvetlili še Frankfurt. Izvrševalci Goethejeve oporoke (Več svetlobe) že pripravljajo posebno priznanje. ^ Kitajska bi rada navezala diplomatske odnose z Litijo. Po tamkajšnji kulturni revoluciji se zdaj zanjo odločajo v Litiji: pospešeno izvajajo program prenove osnovnih šol, začeli so širiti prostore mestne knjižnice. Q Na Izlakah seje razpaslo hazardiranje. Najbolj aktualna stava je, ali se je gladina bazena dvignila bolj, ko se je vanj spustila bivša ministrica Jožica Puhar, ali ko se je okopala skupina mišic. O Kovačeva kobila je navadno res bosa. V zagorski Lisci so delavke začele z redno telovadbo, niso pa jim še sešili dresov. Mami, a smo mi res štiri dni za cajtom?" trboveljski prvošolček * \ Razglas Obveščamo bralstvo, da s to številko Zasavca Redakcija jetrnic spet prevzema oblast na zadnji strani. Nezadovoljni s sadovi poletne demokracije, smo prisiljeni zaščititi prava dogajanja s ponovno uvedbe naše diktature. Redakcija jetrnic s Jk Iz borznega poročila ™ % .S' W "Cena Zasavja še naprej strmo pada. Zfdnje ocene škode, ki jo jepovzročiio poletno neurje v Zasavju / / in L.jtijffso sČLže spustile pod osem milijard ✓ :*»-v tolarjev." Spoštovani starši! To, da smo imeli naj toplejše poletje, odkar na Slovenskem Celzijeve stopinje merijo, še ne pomeni, da bi lahko otroci pozimi shajali brez plašča ali bunde. Šolski svetovalec fr Mi se pa že lastninimo: V ABC Maloprodaja Trbovlje ABC Žaga Trbovlje Deloza Zagorje Eti Izlake Kora Radeče Predilnica Litija Sijaj Hrastnik Siporev Zagorje Svea Zagorje Škandal Predsednik vlade Janez Drnovšek - Gable je velik del tega poletja preživel v Zasavju. Lepo. Manj lepo je, kaj so tukajšnji predstavniki oblasti z njim počeli. Potem, ko so mu v Zagorju postregli s kozarcem navadne vode, so ga v Trbovljah komaj opazili; zato pa so toliko bolj prijazno nagovarjali in božali njegovega Arturja. Trboveljski župan Franc Majnardi seje z njim zadržal tudi v krajšem pomenku. Redakcija jetrnic je po daljših pripravah odprla prvo zasavsko galerijo, katere vodilo ne bo zgolj likovnost, ampak tudi aktualnost. Prva razstava je namenjena združevanju trboveljske opozicije, na njej pa se z dvema risbama predstavlja stripovski velikan Morris. Obe deli sta posvečeni najbolj dejavnemu možu trboveljske opozicije Francu Cestniku -Kavboju, nastalipa sta v začetku septembra, ko so Kavboju opozicijski sodragi na njegovo predvolilno snubljenje odgovorili s košarico in ignoranco. mm: r / / /1 % - AVTOLICARSTVO - AVTOVLEKA - RENTA CAR - MEŠALNICA LAKOV GLASURIT Kržišnik Roman Selo 65, Zagorje, Tel.: 0601/63 399 Nudimo vam hitre in kvalitetno opravljene storitve z uvoženimi materiali. Ličarska priprava suhi sistem in ličenje v peči. V času popravila popust pri Rent a car-ju: * osebna vozila * kombi za prevoz potnikov in blaga Edini uradni zastopnik za prodajo vozil FIAT in CITROEN v Zasavju. A Partizanska 51 mmm AVTOSERVIS ŠPAJZER 61420 Trbovlje, tel.: 0601/24 295 ■ prodaja vozil FIAT in CITROEN . uradni pooblaščeni servis ■ prodaja orig. rezerv, delov in ■ dost. vozila PIAGGIO dodatne opreme NOVO! Na zalogi avto vaših sanj FIAT PUNTO že od 17.096.375 UT!!! z o s C z H O vi VI V) N ^1 Vi $ C trt C H BšSWBW3lM3 |OOOg P r r v) > r M »C 6 On : Oip, 3» ' o n vD ■-jotio ■ Ir K o C H DELOVNI ČAS: vsak dan od 7.00-15.00, sobota od 8.00-12.00 POOBLAŠČENI SERVIS; VSA KLEPARSKA IN LIČARSKA DELA; PRODAJA ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV IN DODATNE OPREME v______________________________________________/ v 61410 ZAGORJEo/SAVI, Selo 72; tel.: 0601/64 033 EUROPLIN d.o.o. 61420 TRBOVLJE Trg revolucije 7 EUROPLIN TRBOVLJE zagotavlja cenjenim kupcem - kakovostno plinsko opremo • izvedbo plinskih instalacij - konkurenčne cene • UGODNE kreditne pogoje Vse informacije Europlin Trbovlje tel.: zb 700, Zb o bo, fax: Zb bil J 3 nmUSUBV/DS malbai ----------j oo o*— - prodaja novih vozil - prodaja rabljenih vozil - staro za novo - kredit, leasing - pooblaščeni servis Vozila na zalogi, dobava takoj! VW - AUDI TRBOVLJE -----------\00 te------- - prodaja novih vozil - prodaja rabljenih vozil - staro za novo - kredit, leasing - pooblaščeni servis Vozila na zalogi, dobava takoj! » M 0 Celje - skladišče D-Per 6/1994 Trbovlje 5000001643,35 Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje TA TRENUTEK ŠE POSEBEJ UGODNO v ponudbi LB Banke Zasavje d.d., Trbovlje. Poleg gotovine ali položnic vseh vrst na bančnem avtomatu 24 ur na dan - brez čakanja v vrsti. Storitev je mogoče opraviti v vseh treh enotah: na bankomatih v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku. POSKUSITE IN PREPRIČALI SE BOSTE, DA JE V REDU. 1 NAROČILNICA I ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi I tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494 Naročam časopis ZASAVC I Č = 9 cobiss o ; I m S I Ime in priimek . . Datum rojstva . . . ... kraj ........ poštna št. . ulica telefon datum .. ... . . . .... podpis ... l NAROČNINO BOM PLAČEVAL: ^ sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) j