primorske novice KOPER, 15. marca 1985 VSEBINA Občina !Hrska Bistrica - ODLOK o spremembah in dopolnitvah od!oka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in odp!ači! za storitve ODLOK o priznava!ninah ude!ežencem NOV Občina Koper ODREDBA o preventivnih cepljenjih in diagnostičmh ter drugih preizkavah živali na območju občine Koper v !etu 1985 ODREDBA o pristojbinah za kritje stroškov veterinarsko-hi-eienske službe v občini Koper Območna vodna skupnost občine Koper SKLEP o ugotovitvi ve!javnosti samoupravnega sporazuma o ustanovitvi območne \odne skupnosti Primorske SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi območne \odne skupnosti Primorske Sl Al UT območne vodne skupnost! Primorske OBČtNA !L!RSKA BtSTRtCA Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SLR J. št. 43/83.66/83.71/84) zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SRS. št. 6/84) ter predloga sprememb omenjenega zakona o posebnem republiškem davku št. 421-01/82-1/25 z 10. 1. 1985 in 194. člena Statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela m zbora krajevmh skupnosti, dne 26. februarja 1985 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL ZA STORITVE !. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradne objave, št. 3/76-28/83) se spremem 1 odstavek tarifne št. 2 in se glasi: "Od alkoholnih in brezalkoholnih pijač se plačuje posebni občinski davek: od naravnega vina. penečega vina in vinsko sadnih pijač - 6 6 od piva - 30 6 od naravnega žganja in vinjaka - 40 '% od drugth alkoholnih pijač -60 % Besedila !. in 2. točke opombe k tarif. št. 2 se črtata in se vnese nova !. točka, ki se glasi: 1. Davčna osnova za pijače iz te točke je: - za samostojne gostince in gostinske organizaetje združenega dela prodajna cena (z vključenim gostinskim pribitkom) od katere se obračunava davek po davčnih stopnjah v višini 30 % od stopenj predpisanih v tej tarifni številki: - za proizvajalce, uvoznike in prodajalce, ki so sami potrošniki teh proizvodov, ali jih prodajajo neposredno končnim potrošnikom — prodajna cena. ki ne vsebuje prometnega davka 2. člen Črta se 4. točka opombe k tarif. št. 2, 3. točka postane druga. 5. postane tretja in 6. postane četrta. URADNE OBJAVE OBČIN ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN. POSTOJNA IN SEŽANA Št. 7 3. člen la odlok začne veljati 8. dan po objavi, uporablja pa se od 1. LE-BRUARJA 198$. Številka: 010-1/85-7/1 Predsednik Ilirska Bistrica. 26. februar 1985 IVAN BERGOČ. 1. r. Na podlagi 193. člena statuta občine Ilirska Bistrica in družbenega dogovora o priznavalninah udeležencem NOV. je Skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. februarja 1985 sprejela ODLOK O PRIZNAVALNINAH UDELEŽENCEM NOV 1. člen Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919. slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1018 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, če jim ta ni zagotovljena po drugih zakonskih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih. 2. člen Pravico do občinske priznavalnine imajo: 1. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943. oziroma do 13. oktobra 1943 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki jim je priznan status kmeta-borca pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943: 2. Žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do, 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo: 3. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15 maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo: 4. Udeleženci narodnoosvoodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj v času od 9. septembra 1943 oziroma 13. oktobra 1943 do 31. decembra 1944 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo: 5. Borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 slovenski vojni dobro-voljci iz vojn 1912—1918. 3. člen Izjemoma se lahko prizna pravica do priznavalnine: 1. Aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano v NOV posebno dobo v dvojnem trajanju s prekinitvami: 2. Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 1 januarju 1945 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo: 3. Aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo ' po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju. M URADNE OBJAVE 4. Žrtvam fašističnega nasilja z najmanj 20 % invalidnostjo, ki ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev statusa upravičenca po zakonu o civilnih invalidih vojne. 4 člen Priznavalnina je lahko: !. stalna. 2. občasna. 3. enkratna. * 5. člen Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo udeleženci iz !2. in 3. točke 2. člena tega odloka, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nazmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presegajo na osebo zneska naj-nizje pokojnine za polno pokojninsko dobo. ki jo določi Skupnost pokojninskega m invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: najnižja pokojnina). Udeleženci NOB iz 4. in 5. točke 2. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljen poenakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobttno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presegajo na osebo MO odstotkov'najnižje pokojnine. Komisija za zadeve borcev NOV lahko ne glede na prejemke zakonca prizna pravico do stalne občinske priznavalnine udeležencu NOV. ki je vstopil v NOV pred 9. 9. 1943 oziroma !3. 10. 1943 in ima po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v NOV do 15 5. 194$ dvojno vštet v pokojninsko dobo. če on sam nima lastnih prejemkov, pri čemer se upošteva zlasti čas udeležbe in njegov osebni prispevek v narodnoosvobodilni vojni. 6 člen Udeležene! NOV in žrtve fašističnega nasilja iz 3. člena tega odloka lahko pridobijo pravico do stalne priznavalnine, če izpolnjujejo pogoj iz 2. odstavka $. člena in če komisija za zadeve borcev NOV oceni, da so do priznavalnine upravičeni glede na njihovo socialno in zdravstveno stanje. . ' 7. člen Prejemkt. kt se upoštevajo pri odločanju o pravtei do priznavalmne po tem odloku so vsi prejemki, razen osebne in družinske invalidnine po predpisih o vojaških invalidih in tiskih prejemkov, ki se po posebnih predpisih ne upoštevajo. Za redni dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje enkratni katastrski dohodek iz preteklega leta. Ce je zemljišče oproščeno davka od dohodka od kmetijske dejavnosti, sc ta dohodek praviloma ne upošteva. M. člen Stalna priznavalnina za upravičenca tz !.. 2., in 3 točke 2. člena tega odloka, znaša največ do !()() odstotkov zneska najnižje pokojnine, za vse druge upravičence pa do MO odstotkov zneska najnižje pokojnine. Najvišja stalna priznavalnina je izjemoma lahko tudi višja. O višini stalne priznavalnine odloča prtstojna komisija ob upoštevanju premoženjskih razmer upravičencev in oseb iz 3. člena tega odloka. s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, zdravstvenega stanja upravičenca in njegove družine, časa udeležbe in osebnega prispevka upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjskih in drugih socialnih okoliščin, pri samohranilcih pa zlasti tudi starost. 9. člen (!e se spremenijo pogoji, na podlagi katerih je bilo odločeno o pra-V ici m v išini stalne priznavalnine, sc pnznavalnina zviša, zniža ali ukine. Prejemki, kt vplivajo na odločanje o prav ici in v išini priznavalnine, se ugotavljajo na začetku vsakega leta. Spremembe v prejemkih tn sprejembe v drugih okoliščinah, od katerih je odvisna pravica in višina stalne prtznavalnine. sc upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, ko so btle ugotovljene V primeru, ko bi bilo potrebno upravičencu zaradi spremenjenih so-cialno-ekonomskih razmer, stalno pnznavalnino občutno znižati ali ukiniti, se le ta lahko izjemoma zadržt v enakem ali zmanjšanem znesku tudi vnaprej, če bi po presoji komisije, ki o tem odloča, znižanje ali "krnitev imelo negativne posledice pri uživalcu oziroma v okolju, v katerem živi. K), člen Ne slede na določbe 9. člena tega odloka mora uživalec stalne ali občasne priznavalnine javiti občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za družbene dejavnosti in občo upravo vsako spremembo, ki bi 15. marca 1985 — Št. 7 vplivala na pravico do priznavalnine, in sicer v enem mesecu po nastali spremembi. Če pristojni organ ugotovi, da je nekdo prejemal prtznavalmno dlje, kot je bil upravičen, ker ni prijavil sprememb, lahko izterja neupravičeno izplačani znesek priznavalnine 11. člen Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih dodeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in dru-sih vojn. če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih oko^ščin. . Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ ! 50 odstotkov najnižje pokojnine. Podeljev anje občasne ali enkratne prtznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 5. člena tega odloka. 12. člen Prav ico do stalne priznavalnine iz 5. člena oziroma pravico do občasne ali enkratne priznavalnine iz ! 1 člena tega odloka imajo tudi družinski člani (zakonec, otroci, starši) padlih in umrlih borcev NOV iz 2. člena tega odlika, če so pridobitno nezmožnt po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka 13. člen O pravict ip višin! občinske priznavalnine odloča komisija za zadeve borcev NOV. ki jo imenuje občinska skupščina. Komisija odloča s sklepom po prosti presoji, in sicer z večino glasov ter v skladu z določili tega odloka. Komtsija mora pred sprejetjem sklepa iz 1. odstavka tega člena pridobiti mnenje komisije za socialna vprašanja pri krajevni skupnosti, v sodelovanju s krajevnimi organizacijami ZZB NOV. O prav ici do priznavalmne oseb iz 4. točke 3. člena tega odloka, odloča komisija iz prvega odstavka tega člena potem, ko se predhodno v upravnem postopku pri za to pnstojnem občinskem upravnem organu, na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije ugotovi, da gre za žrtev fašističnega nasilja z najmanj 20'^ invalidnostjo, v smislu prvega odstavka 2. člena zakona o civilnih invalidih vojne. 14. člen Uživalci stalne priznav alnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, starši) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, ki je določen po predpisth o zdravstvenem varstvu, če nimajo zagotov Ijenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi. 15. člen Odločbo o podelitvi, spremembi alt ukinitvi stalne priznavalnine, kakor tudi o podelitvi občasne ali enkratne priznavalmne izda po sklepu komisije iz 13. člena tega odloka pristojni občisnki upravni organ občine Ilirska Bistrica. Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka tega člena je možna pritožba na Republiški komite za borce in vojaške invalide SRS v Ljubljani. V postopku za uveljav Ijanje pravic do priznavalnine se uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku. 16. člen Pravico do stalne iziroma občasne priznavalnine imajo uprav ičenci od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka oziroma do-stavepredloga. 17. člen Postopek za podelitev priznavalnine in druge denarne pomoči se uvede na zahtevo /pravičenca ali na predlog pristojne organizacije ZZB NOV. družbeno politične organizacije, krajevne skupnosti, samoupravne mteresne skupnosti ter posameznega občana. IM.člen finančna sredstva za priznavalnine in druge oblike pomoči po tem odloku se zagotovijo na podlagi dogovorjene porabe v vsakoletnem proračunu občine Ilirska Bistrica. 19.člen Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Ilirska Bistrica in Občinski odbor Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Ilirska Bistrica bosta organizirala, usmerjala in usklajevala ustrezno družbenopolitično aktivnost pri uresničevanju tega odloka ter pri izboljšanju materialne in socialne varnosti udeležencev narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn. 15. marca 1985 — Št. 7 URADNE OBJAVE 59 20. č!en Izvršni svet Skupščine občine Hirska Bistrica se zavezuje, da bo v mejah svojih pristojnosti usmerja! in uskiajeva! aktivnost občinskih organov in organizacij pri izpopotnjevanju sistema sociatne m materiale varnost) borcev narodnoosvobodiine vojne in drugih borcev za uresničevanje tega odtoka. 21. č!en Z dnem ko začne vetjati ta od!ok. preneha vetjati odtok o priznavat-ninah (Uradne objave, št. 18-79). 22. čten Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporab! ja pa se od t. t. 1985. $tevi!ka: 191-1-85-8-3 Predsednik ttirska Bistrica. 26. februarja I9M5 tVAN BERGOČ. t.r. OBČtNA KOPER Na podtagi !. točke 5t. čtena zakona o varstvu iivati pred kužnimi boteznimi (Uradni tist SRS, št. 18/77 in 2/78) in odredbe o preventivnih ceptjenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v tetu 1985 (Uradni tist SRS. št. 39/84) ter 273. čtena statuta občine Koper je izvršni svet skupščine občine Koper na seji dne 2!. februarja 1985 sprejet ODREDBO O PREVENTtVNtH CEPLJENJtH !N DtAGNOSTtCNtH TER DRUGtH PREISKAVAH ŽIVAL! NA OBMOČJU OBČINE KOPER V LETU t985 ! SPLOŠNE DOLOČBE . ! čten Da se preprečtjo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živatske kužne botezni. morajo poobtaščene veterinarske organizacije združenega deta opraviti v tetu t985 ukrepe zaradi ugotavtjanja. odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih botezni. Posestniki iivati so dotini izvajati ukrepe iz te odredbe 2. čten Veterinarski zavod in obratne veterinarske ambutante so dotine pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti pristojni občinski ati medobčinski upravni organ veterinarske inšpekcije O opravtjenem detu morajo poročati na predpisamh obrazcih. 3 čten Preventivna ceptjenja se morajo opraviti totikokrat. kotikokrat je potrebno, da so iivati statno zaščitene. 4 čten Veterinarski zavod in obratne veterinarske ambutante. ki opravtjajo preventivna ceptjenja ati diagnostične preiskave, morajo voditi evidenco o datumu ceptjenja oziroma preiskave, o imenu in bivatišču posestnika iivati. o opisu iivati. o proizvajatcu. o serijski in kontrotni šte-vitki cepiva ter rezuttatu ceptjenja in preiskave Veterinarski zavod in obratne veterinarske ambutante iz prejšnjega odstavka morajo spremtjati zdravstveno stanje iivati po uporabi bioto-škega preparata in o tem obveščati občinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo 1! PREVENTtVN! UKREP! 5. čten Preventivno ceptjenje kopitarjev, goved in ovac proti vraničnem prisadu mora opraviti Veterinarski zavod Primorske Seiana — detovna enota Koper do 30. aprita 1985 v vaseh oziroma soseskah, kjer je bit v zadnjih 30 tetih ugotovtjen vranični prisad. 6 čten Sptošno preventivno ceptjenje psov proti stektini se mora opraviti do ! maja 1985. Zaščitno ceptjenje mtadih psov prot) stektini sc mora opraviti takoj, ko dopotnijo štiri mesece starosti. Na okuženem in ogroženem območju je treba preventivno cepiti proti stektini tudi domače Živah, ki se pasejo brez nadzorstva, to je brez pastirja na naravno ati umetno neograjenih površinah, ki so oddatjene od nasetij Ceptjenje. dotočeno s tem čtenom. opravi veterinarski zavod. 7. čten Preventivno ceptjenje kokoši, piščancev, brojterjev in puranov ter matičnih jat fazanov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti: — v perutninskih obratnih organizacijah združenega deta. — v nasetjih. kjer so perutmnski obrat) organizacij združenega deta ati večje reje individuatiti proizvajatcev. — v obratih individuatiti proizvajatcev. kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost. — v fazanerijah. Ceptjenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ati mrtvo vakono po programu imunoprofitakse. Ceptjenje, dotočeno po tem čtenu opravi veterinarski zavod: v perutninskih obratnih organizacijah združenega deta. ki trna jo organizirano tastno veterinarsko stužbo. pa obratne veterinarske ambutante. Ceptjenje se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino dotoči proizvajate. 8. čten Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih. ki imajo deset ati več ptemenskih svinj, oziroma najmanj petdeset pitancev. Proti tej botezni je treba preventiv no cepiti tud) prašiče, ki se hranijo s pomijami ati z odpadki živatskega izvora, ne gtedc na njihovo števito v gospodarstvu Ceptjenje iz prejšnjega odstavka sc opravi s se\om K. tapiniziranega virusa. Ceptjenje opravi veterinarski zavod: na družbenih prašičerej-skih obratih, ki imajo organizirano tastno veterinarsko stu/bo. pa opravijo to ceptjenje obratne veterinarske ambutante 9. čten Veterinarske organizacije morajo v tetu !985 začeti V!! sptošno tu-berkutinizacijo ter intradesatno tuberkuhnizirati 30 goved v občini Tuberkutinizacijo osnovne goveje črede organizacij združenega deta opravi veterinarski zavod Tuberkuhnizirati je treba kokoši v tistih nasetjih. kjer je bita ugotov-tjena kokošja tuberkutoza. in sicer vsa dvorišča, ki neposredno mejijo na okuženo dvorišče Tuberkuhnizacijo opravi veterinarski zavod. Tuberkuhnizirati je treba 5 '< prašičev v matičnih čredah Tuberkutinizacijo prašičev opravi Visokošotska temetjna organizacija združenega deta za veterinarstvo Biotehnične fakuttete v Ljubtjani (v nadatj-njem beseditu: VTOZD za veterinarstvo), v sodetovanju z veterinarskim zavodom. Na tuberkutozojc treba pregtedati H) ' fazanov matičnih jat v neokuženih ati na TBC nekontrohranih fazanerijah Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo v sodetovanju z veterinarskim zavodom. 10. čten Gtede na brucetozo je treba preiskati enkrat tetno: — krave v htevih individuatiti proizvajatcev z mtečno prstenasto preizkušnjo: v primeru sumtjive reakcije je potrebno odvzeti kri živahni za pregted: Preiskavo opravi veterinarski zavod. — ovce v gospodarstvih z več kot !()0 iivatmi. — ptemenske Živah v osnovnih čredah v prašičerejskih obratih organizacij združenega deta s serotoško preiskavo krvi. — vse odstretjene potjske zajce na območju občine. Vzorce mteka in krvi odvzame veterinarski zavod Laboratorijske preiskave krvi opravi VTOZD za veterinarstvo. Pregted zajcev opravi veterinarski zavod, taboratorijske preiskave patoanatomsko sumtjivih zajcev pa opravi VTOZD za veterinarstvo. 11. čten Na govejo tevkozo je treba pregtedati vsa ptemenska goveda v družbeni tastnini. razen ptemenskih goved v okuženih čredah Vzorce krvi odvzame veterinarski zavod. Preiskavo semena s preizkusom v agar getu opravi VTOZD za veterinarstvo. 12. čten Ptemenjake v osemenjevatnih središčih in v prirodnem pripustu je treba preiskati enkrat tetno na mehurčasti izpuščaj pri govedu (!BV-1PV) Vzorce odvzame veterinarski zavod Preiskavo opravi VTOZD za veterinarstvo. 13. čten Na kužno matokrvnost je potrebno pregtedati vse kopitarje, ki so biti na novo nabavtjeni v tetu 1984 in vhtevtjeni v že okužene in sanirane hteve 15. marca 1985 — Št. 7 Vzorce krvi odvzame veterinarski zavod. Serološki pregled vzorcev krvi z gelprecipitirskim testom (Coggins-test) opravi VTOZD za veterinarstvo. 14. člen Enkrat !etno je treba pregledati na leptospirozo 20% vseh plemen-skih iiva!i v osnovnih čredah, na prašičerejskih in govedorejskih obratih organizacij združenega de!a. Vzorce odvzame veterinarski zavod Preiskavo opravi VTOZD za veterinarstvo. 15. člen Na vrtoglavost postrvi je treba v ribogojnicah pregledati enkrat letno postrvske vrste rib. ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od junija do 31. decembra 1985. vzorci tržnih rib pa kot to odredi občinski organ veterinarske inšpekcije Na virusno hemaragično septikemijo postrvi je treba preiskati plemenske jate postvrskih rib do 15. februarja 1985. Na spomladansko viremijo. eritorodermatitis in vnetje ribjega mehurja prt krapih je treba do 15 maja 1985 preiskati krape iz registriranih rej. ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo, mladice krapov pa je treba preiskati do konca leta 1985. Vzorce rib za preiskavo po tem členu vzame veterinarski zavod in jih dostavi VTOZD za veterinarstvo 16. člen Stroški za sistematično ugotavljanje kužnih bolezni in cepljenj živali po tej odredht. razen stroškov cepljenja psov proti steklini, se krijejo iz sredstev občinskega proračuna za zatiranje živalskih kužnih bolezni. 17. člen Ta odredba začne veljati naslednjt dan po objavi v Uradmh objavah. §t.: 322-5/85 Predsednik izvršnega sveta Koper. 21. februarja 1985 MILAN VERGAN l.r. 5. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavt v Uradnih objavah. Št.: 322-6/35 Predsednik Koper. 21. februarja 1985 MILAN VERGAN. 1. r. OBMOČNA VODNA SKUPNOST PRHIORSKE KOPER Na podlaet 46. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovit Območne sodne skupnost, Primorske Koper je skupščma Območne vodne skupnost) Prtmorske na skupnt seji zbora uporabnikov ib zbora izvajalcev dne 26. decembra 1984 sprejela naslednji SKLEP ! Skupščma Območne vodne skupnost) Pnmorske ugotavlja, da je do ! decembra 1984 učina udeležencev-uporabmkov 56 <- m izvajalcev KM) ? sprejela tn podptsala Samouprav n) sporazum o ustanovitvi Območne vodne skupnost) Primorske v besedilu predloga z dne 27. decembra 1983. S tem je samouprav nt sporazum o ustanovitvi Območne vodne skupnost Pnmorske veljavno sklenjen. Veljav no sklenjen samouprav ni sporazum tz prve točke tega sklepa 'e dostavi Občtnsktm skupščinam litrska Btstrica. Izola. Koper. Piran. Postojna tn Sežana, da dajo nanj svoje soglasje. Koper. 26. decembra 1984 Predsednik Skupščine Štev.: 0801-215/64-84 Območne vodne skupnosti Primorske-Koper KORVA LUCIJAN, dipl. inž.. 1. r. Na podlagi 14 člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni hst SRS. št. 18/77 in 2/78). 9 člena odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe v občini Koper (Uradne objave, št. 8/83) in 273. člena statuta občine Koper je izvršni svet skupščine občine Koper na seji dne 2! februarja 1985 sprejel ODREDBO O PRISTOJBINAH ZA KRITJE STROŠKOV VETERINAR SKO-H1G1ENSKE SLUŽBE V OBClN! KOPER ! člen S to odredbo se določijo prtstojbine za kritje stroškov delovanja veterinarsko-higienske službe v občini Koper 2. člen Pristojbine plačujejo organizacije združenega dela. društva in rejci živali po naslednji tarifi: rejci žtvali po 50 dinarjev za vsako parkljasto žival ali kopitarja in po ! dinar za vsako pernato žival, za katero se izda zdravstveno spričevalo (potni list): uvozntkt in izvozmki žtvali oziroma špediterske organizacije za vsako vagonsko alt kamionsko pošiljko Živah ali živalskih proizvodov pri uvozu ali izvozu 400 dinarjev: - za vsako ladijsko uvozno ali izvozno pošiljko živali ali živalskih proizvodov, mesa tn mesnih tzdelkov ah drugth živi! animalnega izvora 50 dinarjev po torn: lovske organizaetje 40 dtnarjev od vsake uplenjene ah prodane div jadt: lastniki psov 300 dtnarjev za vsakega psa ob rednem cepljenju psov. 3. člen Prtstojbtnc po tej odredb) sc obračunavajo tn mesečno odvajajo na račun št 51420-601-1 1966 Vctcrm.nskt zavod Prtmorske Sežana, pod postavko *za vetcrtnarsko-htgtcnsko službo « 4. člen Z dnem. ko začne veljat) ta odredba, preneha veljat) odredba o prt stojbinah za km je stroškov veterinarsko-htgtenskc službe v občim Koper (Uradne objave, št 27/83). Na podlagi 5. tn ! 1. člena zakonao vodah (Uradni list SRS št. 38/8!) sprejmemo delavci, organiziran) v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. k) oprav Ijajo gospodarsko dejavnost, delovni ljudje, k) samostojno oprav ljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi, ki so lastnina občanov, občani organizirani v ribiških družinah in občani v krajevnt skupnosti skupaj z delavci vodnogospodarskih organizacij za urejanje voda in hudourmkov prečiščeno besedilo samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Primorske, k) se glasi: SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 USTANOVITVI OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI PRIMOR SKE 1 SPLOŠNE DOLOČBE: 1 člen Z namenom, da se na vodnem območju zagotovi organizirano, trajno in redno zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb po vodi ter opravljanje storttev v zvezi z vodo. se delavci, delovni ljudje tn občant neposredno tn po orgamzacijah združenega dela. krajev nih skupnostih in drugih samoupravnth organizacijah in skupnostih (v nadaljnem he-'eddu: uporabniki) skupaj z delavo vodnogospodarskih organizacij za urejanje voda in hudournikov (v nadaljnem besedilu: izvajalct) s tem samouprav ntm sporazumom združujemo v Območno vodno skupnost Prtmorske (v nadaljnem besedilu: vodna skupnost). 2. člen \ odna skupnost je samoupravna tnteresna skupnost za vode. ustanovljena za vodno območje obalnega morja s pntokt. ki zajema občine litrska Btstnca, Izola. Koper. Piran. Postojna tn Sežana. 3. člen \odna skupnost je pravna oseba Za svoje obveznost) odgovarja neomejeno z vsemt sredstvi, s katerimi razpolaga. \ odna skupnost se v ptse v register samoupravnih interesnih skupnost) prt prtstojnem temeljnem sodišču v Kopru 4. člen Ime vodne skupnost, je OBMOČNA VODNA SKUPNOST PR! MORSKE KOPER 15. marca 1985 — Št. 7 URADNE OBJAVE 61 Skrajšano trne je: OVS PRtMORSKE Sede/ vodne skupnosti je v KOPRU, CESTA JLA !2. 5. čten Vodno skupnost zastopa in predstavtja predsednik Skupščine vodne skupnosti, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik Skupščine vodne skupnosti. Predsednik Skupščine je upravičen, da v imenu vodne skupnosti sk!epa pogodbe in opravtja druga pravna dejanja ter jo zastopa pred sodišči in drugimi organi. Podrobnejše dotočbe o zastopanju m predstavljanju vodne skupnosti dotoča njen statut. !!. NALOGE VODNE SKUPNOST) 6. č!en Dctavci detovni !judje tn občani bodo s\oje osebne m skupne potrebe po vodi m storitvah v zvezi z vodo uresničev a!i v vodm skupnost) s tem. da bomo: sprejema!) ptanske akte in sktadno z družbenimi p!ant občin oprede!jcva!i vodno gospodarsko potitiko urejanja in razvoja v odnega gospodarstva na svojem vodnem območju: skrbeti za varnost pred škodtjivim detovanjem voda. zagotavlja!) t/vajanje ukrepov za obrambo pred pop!avamt. za vzdrževanje, rekon-strukojo in gradnjo vodnogospodarskih objektov tn naprav v sptošni rabi ter za vzdrževanje naravnih vodotokov. zbiratmkov voda in morske oba!e: spremija!) tn usmerjati gradnjo vodnogospodarskih objektov in naprav v posebnt rabi ter podvzemati druge ukrepe za smotrnejšo razporeditev voda. za gospodarnejšo rabo in izkoriščanje voda ter za tzbotjšanje obde!ova!nih. gozdnih in zetenih površin: skrbeti za ohranitev vodnih kotičin in zatog, dajat) spodbude tn sodetova!) pri gradnji zbiratnikov tn drugih objektov, kt omogočajo trajnejše zadrževanje voda in bogatenje podtatnice. sodetovati prt odkrivanju novih vodnth virov in gradnjt javnih in drugth vodooskrbo-vatnih naprav : skrbeti za varstvo kakovosti voda in vodnih zatog. podvzemah ukrepe za izbotjšanje čistoče voda ter spodbuja!) in sodetov ati prt gradnji objektov in naprav. ki v a rujejo v odo pred onesnaženjem oziroma jo čistijo: zagotavlja!) sredstva za urejanje vodnega režima: sodetovati pri pripravi občinskih predpisov s področja vodnega gospodarstva ter z organ) tn organizacijami v občin) po vseh vodnogospodarskih vprašanjih: — spremtjati in obtikovati statišča. mnenja in predtoge o v seh zadevah. ki jih pri izvajanju natog vodnega gospodarstva uresničujemo v zvezi vodnih skupnosti Stovenijc: sktepati družbene dogovore in samouprav ne sporazume ter sodetovati z drugimt samoupravnimi interesnim) skupnostma — opravtjati druge zadeve tn natoge v zvezi z urejanjem v odnega režima na svojem območju sktadno s tem samouprav nim sporazumom tn drugimi predpisi. Uporabniki in izvajatci bomo ob skupnih in sotidarnostnih materiat-nth naporih zagotavljati predvsem redno vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naprav v sptošni rabi, sprotno odpravo poškodb na naravnih vodotokih in morski obati. zatem pa izvajati še ostate natoge v sktadu s ptanskimi akti. ttt OSNOVE DRUŽBENOEKONOMSKA ODNOSOV L Ptaniranje 7. čten Uporabniki in izvajato bomo v vodni skupnosti opredetjev ati in uresničevati svoje skupne potrebe in interese, ki se nanašajo na vzdrževanje vodotokov, zbiratnikov voda ih morske obate na vzdrževanje rekonstrukcijo in gradnjo vodnogospodarskih objektov in naprav v sptošni rabi. na spremtjanje stanja vodnega režima, na usmerjanje gradnje vodnogospodarskih objektov in naprav v posebni rabi. na usmerjanje regutacije in drugih ureditev vodotokov in naravnih zbiratnikov vode, na zbiranje in obdetavo vodnogospodarsko pomembnih podatkov in na izvajanje drugih vodnogospodarskih natog. na podtagi v sktadu s ptanskimi akti. Uporabniki in izvajatci v vodni skupnosti sprejemamo: — samoupravni sporazum o temeijih ptana vodne skupnosti; — dotgoročni ptan vodne skupnosti: — srednjeročni ptan vodne skupnosti in — tetni ptan vodne skupnosti Ptani morajo biti medsebojno usktajeni in sprejeti v sktadu z regto- natninu prostorskim) p!am in družbenimi ptant občin na vodnem območju. za katero je vodna skupnost ustanovtjena. M. čten Predtog samoupravnega sporazuma o temetjih ptana vodne skupnost) dotoči skupščina na podtagi etementov. ki j)h obtikujejo in steer: a) uporabniki: obseg potreb za redno vzdrževanje vodotokov, zbiratnikov voda m morske obate ter za rekonstrukcijo in gradnjo vodnogospodarskih objektov in naprav v sptošni rabi: - način in pogoje za združevanje sredstev za namene iz prejšnje atinec in za namene varstva voda: obseg potreb in namen sredstev. b) izvajatci: obseg in vrsto zmogtjivosti ter ukrepe za zagotov itev gospodarne izrabe zmogtjivosti za vzdrževanje vodotokov, zbiratnikov voda in morske obate ter za vzdrževanje, rekonstrukcijo tn gradnjo vodnogo spodarskih objektov in naprav v sptošni rabi. osnove in merita za obtikovanje povrači! za izvajanje programov vodnogospodarskih storitev oz. upravtjanje vodnogospodarskih dejavnosti. - standarde in normative gtedc obsega tn kv atitete vzdrževanja vodotokov, zbiratnikov vode. morske obate ter vodnogospodarskih objektov in naprav v sptošni rabi. Skupščina vodne skupnosti tahko s sktepom o pripravi ptanskih dokumentov dotoči obtikovanje še drugih ptanskth etementov. 9. čten S samoupravnim sporazumom o temetjih ptana vodne skupnosti se uporabniki in izvajatci v vodnt skupnosti sporazumemo ztasti: o fizičnem in v rednostnem obsegu storitev za vzdrževanje naravnih vodotokov, zbiratnikov vode. morske obate. varstva voda, vzdrževanje. rekonstrukcije in gradnje vodnogospodarskih objektov in naprav v sptošni rabi. upoštevajoč pri tem potrebe, ki izhajajo iz ptanira-mh dotgoročnih usmeritev razvoja vodnega gospodarstva, predvsem gtede rekonstrukcije in gradnje vodnogospodarskih objektov in naprav v sptošni rabi. o tokaciji, rokih graditve in potrebnih sredstev za posamezne objekte, o samoupravnem združevanju sredstev za uresničevanje srednjeročnega ptana ter o osnovah in meritih za samoupravno združevanje sredstev. o pogojih tn načinih uporabe in o upravtjanju s sredstvi. o potrebnih zmogtjivostih za izvajanje ptaniranega obsega vzdrževanja naravnih vodotokov, zbiratnikov vode. morske obate ter vodnogospodarskih objektov in naprav v sptošni rabi in varstvo voda. o merikh in pogojih za obtikovanje cen oz. pov rači! za posamezne programe vzdrževanja naravnih vodotokov , zbiratmkov vode. morske obate. vodnogospodarskih objektov in naprav v sptošni rabi in povrači! za programe varstva voda. o natogah in ukrepih, ki jih prevzemamo s samoupravnim sporazumom o temetjih ptana tn z dogovorom o temetjih ptana družbenopo-htičnih skupnosti občin. o skupnih natogah, ki jih uresničujejo v Zvezi vodnih skupnosti. - o meritih in pogojth za obtikovanje in uporabo sredstev vzajemnosti in sotidarnosti. - o natogah in ukrepth s področja tjudske obrambe in družbene samozaščite. Na podtagi sktenjenega samoupravnega sporazuma o temetjih ptana vodne skupnosti sprejme skupščina srednjeročni tn tetni ptan. s kate-oma oprede!) ztasti razvojne citjc in natoge. kot izhajajo iz navedenega samouprav nega sporazuma ter ukrepe in sredstva za njihovo uresničevanje. 2. Zagotavtjanje sredstev !(). čten Sredstva za vodno gospodarstvo se zagotavljajo v sktadu s samoupravnim sporazumom o temetjih ptana vodne skupnosti. Sredstva se zagotavtjajo: ! s samoupravmm združevanjem sredstev samouprav nih organizacij in skupnosti, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, 2. s povračiti za izvajanje programov vodnogospodarskih stontev in dejavnosti, 3. z odškodninami za odv zeti pesek, mivko in prod iz strug, brežin in priobatnih zemtjišč. 4. z drugimi sredstvi na podtagi zakona. 62 URADNE OBJAVE 15 marca 1985 — Št. 7 tt.čtcn S samoupravnim sporazumom ozdruževanju sredstev samoupravnih organizacij in skupnosti se zagotavtjajo sredstva za gradnjo m rekonstrukcijo vodnogospodarskih objektov in naprav v sptošni rabi ter za sofinanciranje stroškov gradnje vodnogospodarskih objektov, ki zagotavtjajo večje kohčine in bo!jšo kakovost vode. urejanje režima visokih voda. povečanje obde!ova!nih. gozdnih in ze!enih površin, izbo!jšanje čistoče voda in oba!nega morja in čiščenje odpadnih voda. Sredstva za gradnjo in rekonstrukcijo vodnogospodarskih objektov in naprav v sptošni rabi sc združujejo po načetih skupnih in sotidar-nostnih interesov, za gradnjo vodnogospodarskih objektov in naprav v posebni rabi pa samo v primeru, kadar gre za vodnogospodarske objekte. ki so skupnega pomena za vodno območje, za območje dveh ati več občin ati večjega pomena za območje občine. Odnose in razmerja, ki nastopajo v zvezi s samoupravnim združevanjem sredstev ter pri razporejanju in porabi teh sredstev urejajo uporabniki in izvajatci s samoupravnim sporazumom o temetjih ptana vodne skupnosti. 12. čten S povračiti za izvajanje programov vodnogospodarskih storitev in dejavnosti se zagotavtjajo sredstva za programe vodnogospodarskih storitev in dejavnosti, katerih obseg in vrednost je dotočena s ptanskimi akti vodne skupnosti. Povračita iz prejšnjega odstavka tega čtena ptačujejo temetjne organizacije združenega deta s področja gospodarstva in detovni tjudje, ki z osebnim detom in s sredstvi tast občanov opravtjajo samostojno obrtno ati drugo gospodarsko dejavnost. Povračita za vodo ptačujejo tudi komunatne organizacije in krajevne skupnosti, ki vodo oddajajo iz javnih vodovodnih naprav gospodinjstvu ter tistim organizacijam, združenega deta in drugim organizacijam. ki se ne ukvarjajo z gospodarsko ati komunatno gospodarsko dejavnostjo. 13. čten Povračita morajo biti sorazmerna obsegu in vrednosti programov vodnogospodarskih storitev in dejavnosti in jih uporabniki in izvajatci dotočimo v vodni skupnosti ob upoštevanju etementov iz 30. čtena Zakona o vodah in men! za posameznega uporabnika tako, da je višina povračita odvisna od: — koristi, kt jo imajo od izkoriščene in uporabtjene vode ati vodnogospodarskih storitev, — koristi, ki jo imajo zaradi obrambe pred poptavami in vrednosti osnovnih sredstev uporabnika, ki se brani pred poptavami. — stopnje onesnaženosti voda, ki jo povzročajo odpadne vode in druge izpuščene snovi. Povračita so dohodek vodne skupnosti in se ptačujejo na način in v obdobjih, ki jih dotoča samoupravni sporazum o temetjih ptana 14. čten (e se uporabniki in izvajatci ne sporazumemo o višini povrači! za programe vodnogospodarskih storitev in dejavnosti dotočijo občinske skupščine, da uporabniki ptačujejo povračita v obtiki obveznega prispevka v taki višini, kot je potrebna za minimatno vodnogospodarsko dejavnost posebnega družbenega pomena v sktadu z družbenim pianom občine in SR Stovenije 3. Svobodna menjava deta 13. čten Uporabniki in izvajatci v vodni skupnosti zagotavtjamo izvajanje in uresničevanje ptanov in programov vodnogospodarskih storitev vodnogospodarskih dejavnosti s sktenitvijo medsebojnih sporazumov in pogodb. 16. čten Uporabnik) in tzvajatci sogtašamo s tem. da so predmet svobodne menjave deta v vodni skupnosti vodnogospodarske storitve in izvajanje programov vodnogospodarskih dejavnosti, ki po svoji naravi in namenu zahtevajo statnost deta in prisotnost izvajatca. Uporabniki bomo deto izvajatcev vrednotiti s pomočjo etementov cene oz. povračita. Pri tem je cena vrednost vseh komponent, ki po ve-tjavni metodotogiji, sestavtjajo posamezno storitev, povračito za dejavnost pa vrednostni izraz zbira cen posameznih storitev, ki jih obsega dotočeni program oz. dejavnost. Pri obtikovanju cene bomo upoštevati nastednje etemente: osebni dohodek, materiatne stroške, zakonsko amortizacijo, sredstva za zado-votjevanje skupmh m sptošnih družbenih potreb ter druge obveznosti, ki se na podtagi zakona pokrivajo iz dohodka sredstev skupne porabe delavcev, sredstev rezerv in dogovorjenih del za razširitev materialne osnove deta izvajatcev. 17. čten Samoupravne sporazume o svobodni menjavi deta oz pogodbe za vodnogospodarske storitve in dejavnosti iz 17. čtena tega samoupravnega sporazuma sktepamo uporabniki in tzvajatci v sktadu z zakonom o skupnih osnovah svobodne menjave deta in zakona o vodah za eno ati več tet, pravitoma za eno srednjeročno obdobje. 18. čten S samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi deta uporabniki in izvajatci do!o#amo ztasti: — obseg in vrednost vodnogospodarskih storitev in programov vodnogospodarskih dejavnosti ter osnove in merita za dotočanje medsebojnih obveznosti, — osnove in merita za ugotavtjanje cen vodnogospodarski 'torttev ter obtike povrači! oz. način zagotavtjanja sredstev ter pogoje za uresničevanje materiatnih in drugih obveznosti, tudi v primeru postovanja z izgubo. — vrsto tehnične dokumentacije, tokacijo. tehnične roke in terminske ptane ter način izvajanja det. — standarde in normative, — programe za povečanje oz. razširitev dejavnosti in potrebna sredstva za njihovo izvajanje., — obseg in vrsto zmogtjivosti. ki jih je dotžan zagotavtjati izvajatec za izvedbo vodnogospodarskih storitev in dejavnosti po sprejetih programih. — način reševanja sporov. — druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti. !V. ORGAN! VODNE SKUPNOST! !9. čten Organi vodne skupnosti so: — skupščina vodne skupnosti, — Odbor samoupravne detavske kontrote, — odbor za sptošno tjudsko obrambo in družbeno samozaščito. 1. Skupščina vodne skupnosti 20. čten Vodno skupnost opravtja skupščina vodne skupnosti Skupščino sestavtjata zbor uporabnikov, ki šteje 3$ detegatskih mest in zbor izvajatcev, ki šteje 14 detegatskih mest Oba zbora sta pri svojem detu in v mejah detovnega področja samostojna, v skupnem detu pa enakopravna. 21. čten Detegate v zbor uporabnikov detegirajo občinske konference dete-gacij uporabnikov. Občinsko konferenco dctegacij uporabnikov obti-kujejo detegati temetjnih organizacij združenega deta. k) opravtjajo gospodarsko dejavnost, kmetijski proizvajatci, organizirani v kmetijskih zadrugah in obratih za kooperacijo, občani, ki opravtjajo samostojno obrtno dejavnost, občani, organizirani v ribiških organizacijah in občani v krajevni skupnosti. Števito detegatov, ki jih detegira v zbor uporabnikov vsaka posamezna občinska konferenca detegacij uporabnikov, zavisi od vrednosti vptačanih povrači! in odškodnin ter števita prebivatcev v občini, dotoči pa jih skupščina vodne skupnosti ob razpisu votitev. 22. čten Detegate v zbor izvajatcev detegirajo detegacije vodnogospodarskih organizacij, ki izvajajo vodnogospodarska deta, ki so dejavnost posebnega družbenega pomena. Števito detegatov, ki jih v zbor izvajatcev detegira detegacija vsake posamezne vodnogospodarske organizacije, iz prejšnjega odstavka, zavisi od vrednostnega obsega det, ki so predmet svobodne menjave deta in števita detavcev v detovni organizaciji, dotoči pa jih skupščina ob razpisu votitev 23. čten Skupščina deta in odtoča na sejah. Skupščina vetjavno sktepa, če je na seji navzoča večina detegatov v obeh zborih, sktepe pa sprejema z večino gtasov detegatov vsakega zbora 15. marca 1985 — Št. 7 URADNE OBJAVE 63 24. čten Detegati v skupščini detajo in odtočajo: na skupni seji obeh zborov, enakopravno v obeh zborih, samostojno v posameznem /boru. 25. č!en Skupščina od!oča na podtagi poprejšnje obravnave m predhodnega sk!epa. kt so ga z osebnim izjavtjanjem spreje!) detavet. detovni tjudje m občani kot uporabniki in dc!avci vodnogospodarskih oreantzacij /a urejanje voda in hudournikov kot izvajatec. in steer: o sprejemu samoupravnega sporazuma o teme!jih p!ana vodne skupnosti, o sprejemu sprememb in dopotnitev samoupravnega spora/uma o teme!jih piana vodne skupnosti, ki prinaša spremenjen) program s spremenjenimi finančnimi in operattvnimi obve/nostmt. ? 26. č!en Detegati na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajatcev oprav-!jajo /tasti nastednje natoge: ugotavljajo, da so udeleženci sprejeti samoupravni sporazum o ustanovitvi vodne skupnosti, samoupravni sporazum o temetjih ptana vodne skupnosti in izvotiti detegate v odbor samoupravne detavske kontrote, votijo in razrešijo predsedntka in podpredsedntka skupščine vodne skupnosti ter predsednika, podpredsednika m čtane statnih skupnih odborov in komisij, tmenujejo predsednika in čtane občasnih skupnih komtstj ter predstavnike oz. detegate v organe samoupravnih interesnih skupnosti m drugih organizacij in skupnost), s katerimi vodna skupnost sodetuje prt uresničevanju natog vodnega gospodarstva. sktenejo samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih m odgovornostih z detovno skupnostjo strokovmh stužb. dajejo sogtasje kdotočbamstatuta.kise nanašajo na uresničevanje natog detovne skupnosti strokovnih stužb ter k programu tn razv tdu de! in natog detovne skupnosti strokovnih stužb. dajejo obvezno raztago dotočb statuta in drugih samouprav nth aktov vodne skupnosti. obravnavajo poročita, anatizc in informacije, ki se nanašajo na deto vodne skupnosti skupščine in njenih organov , strokovne stužbe in vodnogospodarskih organizacij. obravnavajo pobude, predtoge in priporočita občinskih skupščin, obatne skupščine in drugih samoupravnth organizacij in skupnosti, kt se nanašajo na deto vodne skupnosti ter jih obveščajo o svojih statiščih in sprejetih sktepih, sktepajoin odtočajo o drugih zadev ah tn vprašanjth sktadno z zakonom, tem samoupravnim sporazumom in statutom in drugimi samouprav ntmi sptošnimi akti vodne skupnosti. 27. čten Detegati na seji zbora uporabnikov in zbora izvajatcev enakopravno opravtjajo ztasti nastednje natoge: dotočajo predtog Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi vodne skupnosti in predtog samoupravnega sporazuma o temetjth ptana vodne skupnosti. sprejemajo statut, postovntk o detu skupščine in njenih organov m druge samoupravne sptošne akte. ki urejajo zadeve vodnega gospodarstva. sprejemajo ptanske akte vodnih skupnosti in ukrepe za njihovo uresničevanje. sktepajo o združevanju sredstev povračit in odškodnin za izvajanje programov vodnogospodarskih storitev in dejavnosti. sprejemajo finančni načrt, zaktjučni račuh in postovno poročito vodne skupnosti. - sktepajo družbene dogovore in samoupravne sporazume v zadeve. v katerih je udetežena tudi vodna skupnost, sktepajo o osnovah in merititi za dotočitev cen vodnogospodarskih storitev oz. povračit za izvajanje vodnogospodarske dejavnosti, - sktepajo o ukrepih za izvajanje natog sptošne tjudske obrambe in družbene samozaščite na področju vodnega gospodarstva, — sktepajo o standardih in normativih za obseg in kakovost vzdrže-vatnih de! na vodotokih in vodnogospodarskih objektih in napravah, — sktepajo o ukrepih za varstvo vodnih kotičin in kakovosti voda. o skupnih programih in načrtih za izbotjšanje vodnogospodarskih razmer ter za varstvo kakovosti voda in izbotjšanje čtovekovega okotja. obrav navajo tn odtočajo o drugih vprašanjih sktadno / zakonom, tem samoupravntm spora/umom. statutom in drugimi samoupravntmt sptošntmt aktt vodne skupnost) 2S. čten Detetatt na seji zbora uporabntkov samostojno opravtjajo/tasti nastednje natoge: votijo predsednika in podpredsednika /bora. vottjo detegate v detegaojo /a /bor uporabntkov skupščine ^VS Stovenije. detegirajo detegate uporabnikov v organe upravljanja vodnogo-spodarskth organi/aetj t/vajatcev vodnogospodarskih stontev in dejavnosti. tmenujejo predsedntka in čtane ohčašnth komistj. sktepajo o obtikov an ju etementov uporabntkov za sestavo pred-toga samoupravnega sporazuma o temetjih ptana vodne skupnosti. sktepajo o krtterijih in meritth povračtt /a t/vajanje programov vodnogospodarskih storitev terza obtikov anje sredstev vzajemnosti in sotidarnostt. sktepajo samoupravni sporazum o svobodnt menjavi deta. oprav tjajo druge natoge sktadno z zakonom, tem samouprav ntm sporazumom, statutom tn drugim) samoupravntmt akti vodne skupnost). 29 čten Detegati na seji /bora t/vajatcev samostojno opravtjajo /tasti nastednje na!oge: votijo predsedntka tn podpredsedntka /bora, votijo detegate v detcgacijo /a /bor t/vajatcev Skupščine /^VS Stoventje. tmenujejo predsedntka tn čtane občasnth komisij, sktepajo o obtikov atiju etementov tzv ajatcev za sestavo predtoga samoupravnega spora/uma o temetjth ptana vodne skupnosti. obrav navajo poročt!a o t/vajanju programov vodnogospodarskih stontev in dejavnosti tn sprejema ukrepe za njihovo reatizacijo. opravtjajo druge natoge sktadno / zakonom, tem samoupravnim sporazumom, statutom tn drugtnn samoupravntmt sptošnimi akti vodne skupnostt 2 Predsedstvo skupščine K), čten /faradi usktajevanja de! in koordtnacije prt skupnth natogah trna skupščina predsedstvo skupščine. Predsedstvo skupščine sestavtjajo: predsednik in podpredsedntk Skupščine, predsednika obeh zborov ter predsedniki statnih skupščinskih odborov in komtsij. Na sejt predsedstva sodetuje tudi vodja detovne skupnosti strokovne stužbe. po potrebi pa tudi predstavniki vodnogospodarski organizacij /a urejanje voda in hudournikov. 1 ! čten Predsedstvo skupščine /tastt: obravnava in usktajuje deto zborov skupščine in njenih tetes. obravnava gradiva za seje skupščine in njenih zborov ter zavzema do njih svoje statišče. obravnava predtoge kadrovskih vprašanj v zvezi z votitvami in imenovanj) tn pripravlja seje skupščine. skrbi za izvrševanje sktepov skupščine in njenih zborov, opravlja druga oprav ita. ki so v zvezi z detom skupščine tn njenih /borov. 3. Skupm organ) skupščme 32. čten /a proučevanje posameznih zadev, pripravo predtogov i/ svoje prt-stojnosti in za izvrševanje sprejetih odtočitev trna skupščina statne skupne organe uporabnikov in izvajatcev Statni skupni organi so: — odbor za ptaniranje in finance, — odbor za svobodno menjavo deta, — komisija za kakovost voda in zaščito vodnth kotičin, — komistja za obrambo pred poptavami in izrabo vode, — komisija za metioracije. Števito čtanov odborov tn komisij iz prejšnjega odstavka tega čtena m njihovo detovno področje se dotoči s statutom. 4. Občasni skupni organi 33. eten Skupščina tahko za proučevanje dotočenih vprašanj ati za izpolnjevanje dotočenih natog in sktepov imenuje občasne skupne organe. 64 URADNE OBJAVE 15. marca 1985 — St. 7 S sklepom iz prejšnjega odstavka tega č!ena dotoči skupščina sestavo. naloge in trajanje mandata. V. SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA 34. č!en Nadzor nad uresničevanjem pravic, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz skupnih potreb in interesov v vodni skupnosti združenih uporabnikov in izvajalcev, nad uresničevanjem sprejetih samoupravnih odločitev. oblikovanjem in uporabo sredstev delovanjem organov vodne skupnosti, strokovne službe in nad izvajanjem sprejete vodnogospodarske politike opravlja odbor samoupravne delavske kontrole. Postopek volitev in sestavo odbora določa statut vodne skupnosti. V! SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA !N DRUŽBENA SAMO ZAŠČITA 35. člen Vodna skupnost sodeluje v pripravah na splošno ljudsko obrambo in uresničuje družbeno samozaščito tako. da na področju vodnega gospodarstva izvaja ustrezne priprave zlasti za obrambo pred poplavami ter izpolnjuje druge obveznosti in dolžnosti, ki jih določajo zakon m drugi predpisi. Za neposredno izvajanje priprav in nalog iz prejšnjega odstavka tega člena ter za organizacijo in delovanje vodne skupnosti v izjemnih razmerjih. se v vodni skupnosti oblikuje odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Podrobnejše določbe o sestavu in delu Odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito določa statut. VH SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKT! 36. člen Vodna skupnost ima naslednje samoupravne splošne akte: - statut vodne skupnosti. - poslovnik o delu skupščine in njenih organov. - samoupravni sporazum o temeljih plana vodne skupnosti. - srednjeročni in letni plan, - samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci, - druge samoupravne splošne akte. ki so potrebni za delovanje vodne skupnosti. 37. člen Statut vodne skupnosti podrobneje ureja: - statusna vprašanja vodne skupnosti, - samoupravno organiziranost in uresničevanje delegatskih razmerij. - postopek sprejemanja samoupravnih splošnih aktov. - delovno področje ter pravice in dolžnosti skupnih odborov in komisij. - delovno področje ter pravice in dolžnosti odbora samoupravne delavske kontrole in odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. - dela in naloge in razmerja do delovne skupnosti strokovnih služb, - druge zadeve, pomembne za delovanje vodne skupnosti. Vlil JAVNOST DELA 38. člen Delo vodne skupnosti je javno. Javnost dela je zagotovljena zlasti prek delegatov v skupščini vodne skupnosti, s pismenim gradivom za seje skupščine, zborov in njenih organov, z objavo vseh samoupravnih splošnih aktov in z drugimi odlikami obveščanja, ki jih določa predsedstvo skupščine oz. predsednik Skupščine vodne skupnosti. !X SOUSTANOVITELJSTVO ZVSS 39. člen Vodna skupnost skupaj z drugimi območnimi vodntmi skupnostmi v SR Sloveniji ustanovi zaradi izvajanja nalog iz 22. člena Zakona o vodah ter zaradi dogovarjanja in vsklajevanja stališč pri urejanju nalog, ki so skupnega pomena za vso SR Slovenijo na področju vodnega gospodarstva Zvezo vodnih skupnosti Slovenije. Temetjna razmerja med območnimi vodnimi skupnostmi in Zvezo vodmh skupnost) Slovenije se določi s samoupravntm sporazumom o ustanovitvi Zveze vodnih skupnosti Slovenije. X. OPRAVILA SKUPNEGA POMENA 40. člen Vodna skupnost sodeluje z drugim) samoupravnimi mteresnimi skupnostmi materialne proizvodnje ter z delovnimi in drugimi organizacijami pri ugotavljanju in usklajevanju skupnih potreb in možnosti uresničevanja raziskovalnih nalog in skupnih interesov s področja dela in razvoj vodnega gospodarstva na vodnem območju 41. člen Vodna skupnost s sklepom, ki ga sprejme skupščina skupaj z ostalim) območnimi vodnimi skupnostmi in Zvezo vodnih skupnosti Slovenije ustanovi delovno skupnost strokovnih služb pri Zvezi vodnih skupnosti Slovenije upoštevaje pri tem načela smotrnosti, rentabilnosti, ekonomičnosti in uspešnosti dela, hkrati pa tudi obseg dela, ki ga je možno opravljati na sedežu delovne skupnosti v Ljubljani in obseg dela, ki ga je treba opravljati v okviru posebej organizirane enote strokovmh '!u?h Zveze vodnih skupnosti Slovenije na sedežu vodne skupnost) v Kopru. 42. člen Delavci delovne skupnosti strokovne službe opravljajo določena dela in naloge na sedežu vodne skupnosti v Kopru. 43. člen Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti strokovnih služb, dela in naloge vodne skupnosti, ki se opravljajo na sedežu strokovne službe v Ljubljani in na enoti vodne skupnosti v Kopru in druga vprašanja ureja samoupravni sporazum, ki ga sklenejo delavci delovne skupnosti z vodno skupnostjo oz. območnimi vodnimi skupnostmi in Zvezo vodnih skupnosti Slovenije. X! REŠEVANJE SPOROV 44. člen Spore iz družbenoekonomskih razmerij ter iz samoupravnih odnosov pri spremljanju in izpolnjevanju planskih odločitev in iz drugih samoupravnih razmerij, ki jih uporabniki in izvajalci urejajo v vodni skupnosti, se praviloma rešujejo sporazumno. V kolikor spora ni možno rešiti sporazumno, se predloži v rešitev posebnemu sodišču združenega dela. Posebno sodišče združenega dela ustanovijo uporabniki in izvajalci vodne skupnosti skupno z drugimi območnimi vodnimi skupnostmi in Zvezo vodnih skupnosti Slovenije. Organizacijo, sestavo in pristojnosti posebnega sodišča združenega dela se določjo s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi. X!L PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 45. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko skupščina vodne skupnosti ugotovi, da ga je sprejela (podpisala) večina uporabnikov in izvajalcev (udeležencev) na vodnem območju, za katero je vodna skupnost ustanovljena. K temu samoupravnemu sporazumu dajo svoje soglasje skupščina občin Ilirska Bistrica. Izola. Koper. Piran. Postojna in Sežana. Izvirno besedilo s podpisi oziroma s pristopnimi izjavami uporabnikov in izvajalcev hrani vodna skupnost. 46. člen Y sak udeleženec tega samoupravnega sporazuma ima pravico predlagati njegove spremembe in dopolnitve. Tako pravico ima tudi skupščina vodne skupnosti. Zahtevo s predlogom za spremembe in dopolnitve tega sporazuma se pošlje skupščini vodne skupnosti. 47. člen Z dnem. ko začne veljati ta samoupravni sporazum preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Primorske z dne 9/1-1975. 15 marca 1985 — št 7 URADNE OBJAVE 65 4M č!en 1 a samouprav nt spttrazum pnčnc ve!ja osmt dan pst objavt v t.'radnth objavah Štev: BMB! 2!3/64-M4 Predsedntk Skupine Koper. 26 decembra !9M4 Območne vodne skupnost) Prtmorske — Kojter KORVA LUCIJAN, dtp! tnž . ! r K temu samoupravnemu sp^^razumu so date sogtasje nas!cdnjc Skupščtne občtnc. m steer SKUPŠČ!NA OBČ!NE !! !RSK\ BlSTR!CA štev 134 !/M4 4^ / dne 26/2-!9M3 SK! T^Č!NA OBČ)NE !/()! \ štev i()!B7/^.M4 7 dne 7/6 !9M4 SKUP^Č!NA OBČ!NE KOPLR štet 021 9/M4 / dne 3/2 !9M3 SKUPSC!NAOBČ!NE POSI OJNAštev 023 1/M1zdnc HL!0-!9M4 SKLP^Č!NA OBČ!NE SELANA štev 023 ^4Hi ) 7 dne 2tH !-!9M4 SKŠ'P^Č!NA OBČ!NE P!RAN štet 023-3 M i-M4 / dne 23/6-!9M4 Na podtaet 9 ( tena zakona o vodah (! t adnt !t^t SRS IK'S ! ) tn 2s ^tena samoupravnega sporazuma o ustanov nvt Območne \odne sktt]^ noo !*rtmorske Krtper je skupščttta Območne vodne skupnost) Pn morske na sejt zbora uporabntkov tn na sejt /hota tzv.tj.t!cev dne 26 decembra )9M4 \ptejeta Sl Al Ul OBMOČNE VODNE SKUPNOST! PRÌMORSKE t SP! OSNE DO! OCBE ! č!cn Območna todna skupnost !*rtmvtrske (t nadatjnjem besedi!u todna skupnost) samoupratnn tnteresna skupnost za vodo. kt so jo s samou pratntm sporazumom o ustanovttvt sktenjentm januarja !973 tn do-potnjentm aprt!a !9M4 ustanoti!) de!avct. organtztrant t teme!jnth tn drugth organtzaetjah združenega de!a. kt oprattjajo gospodarsko de javnost. dc!otnt !judje. kt samostojno opratTjajo dejavnost z osebntm dc!om tn s sredstvi, kt so !astnina občanov, občant organtztrant t rtbt ških družtnah in občani t krajet nth skupnostth (v nadatjnem bescdi!u: uporabntkt) skupaj 7 de!atct vodnogospodarskih organizaetj za urejanje toda tn hudournikov (t nadatjnem besedttu: tzvaja!ct) z namenom, da bt na stojem todnem območju zagotavlja!) organtztrano. trajno tn redno zadovo!jevanje osebnth tn skupnth potreb po vodt tn opravljanje storttet t zvezi z vodo 2. č!en \ odna skupnost je ustanot !jena za todno območje obatnega morja s prttokt. kt zajema občtnc !!trska Btstrica. !zo)a. Koper. Piran. Postojna tn Sežana. 1. č!en Vodna skupnost je pravna oseba Za svoje obsežnost! odgovarja neomejeno z vsemt sredstvt. s katertmt razpo!aga \ odna skupnost se vpiše v regtster samoupravnih tnteresnth skupnost) prt pristojnem teme!jnem sodtšču t Kopru 4. č!en !me todne skupnost, je OBMOČNA VODNA SKUPNOST PR! MORSKE KOPER Skrajšano trne je OVS PR [MORSKE Sedež vodne skupnost) je v KOPRU. CEST A JLA !2. 3. č!cn Vodno skupnost zastopa tn predstavna predsedntk skupščtne. t nje goti odsotnost) pa podpredsedntk skupščine todne skupnosti Predsednik Skupščine je upravtčen. da t sk!adu s samoupratntm sporazumom o ustanovitvt todne skupnosti, s tem statutom. pos!ovni-kom skupščtne ter drugtmt samoupravnim) sp!ošntmt aktt tn t tmenu todne skupnosti sk!epa pogodbe tn opravlja druga pravna dejanja ter jo zastopa pred sodišč) in drdgtmt organt. Predsedntk skupščtne sme datt. v mejah svojih poob!astt!. drugt osebt ptsmeno poob!astt!o za zastopanje pred sodišč). do!očentmt organt tn organtzaetjamt. za sk)enttet do!očene pogodbe a!t dogovora ter za oprat tjanjc drugth do!očenth prat nth dejanj tn posamtčmh prat nth opravi) Obseg tn meje pooh)a\tt!a dotočt predsedntk Skupščtne t okt tru svo jth prtstojnostt 6 č!en Za zastopanje t(tdnc skupnost) t prtmerth. ko se s prcdptst zahteva poob)astt)o organov uprav )j;tnja. daje takšno pooh!astt!o t zadevah t/ prtstojnostt vodne skupnost. Odbor za ptantranje tn ftnancc. psvdptše pa ga predsedntk tega odbora 7 č!en ^ Vodna skupnost trna pečat okrog!e ob!tke s sktvensktm beseddom. kt se g!ast OBMOČNA VODNA SKUPNOST PR!MORSKE - KOPER )) NA! 0(iE VODNE SKUPNOST! M č!cn V todnt skupnost) dektvet de!ot nt !judjc tn občant obttkujcjo. usk)a jujejo. spremtjajo tn z^gotavtjajo urcsntčetanjc cc!otttc vodnogosjto d.tt'kc )H)!tttkc urejanja tn razvoja vodnega gospodarstva na svojem 'odnem območju, usktajujejo ekmente za samoupravne sporazume o tcme!jth p!anov ter osnove tn merda za do!očanjc obveznost, uporab ntkom tn tzvajatccm t todnem gospodarstvu 9. č!cn Uporabntkt tn tzvaja!ct (t nadatjnjem beseddu udc!ežcnct). združc nt t todnt skupnost) sprejemajo ptanske akte. s katertmt t sk!adu z družbentmt plant občtn oprede!jujejo vodnsigosjvodarskrt pohttko urejanja tn razvoja todnega gospodarstva na svojem todnem območju sk rbtjo za t arnost pred škodtjtv tm dc!ot anjem toda. sprejemajo ukrepe za obrambo pred popkttamt. za t zdržetanjc. rekonstruketjo tn gradnjo trtdnogospodarskth objektov tn naprav t sp)o